, ''Primorski
Št. 23 (15.467) leto Ul.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5, do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST-UI.Montecchi 6-Tel. 040/7795600_____
GORICA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_
POSMNA PLAČANA V GOTOVU SPB). IN ABB.POST.GR. 1/50%
1500 UR
Utrditev
sredine
udarec
desnici
Bojan Brezigar
Včerajšnja politična kronika je bila v Sloveniji nadvse živahna: državni zbor je razpravljal o razrešitvi ministra Tajnikarja; Tajnikar je z ostalimi tremi ministri Združene liste odstopil; vsi so govorih, tako v parlamentu kot na tiskovnih konferencah, ki jih je bilo ogromno. Vendar je bilo za nas, ki smo navajeni ostrih političnih polemik, ki so značilne za italijanske stranke, vse na Se kar dostojni ravni in iz velikega števila tiskovnih sporočil, ki so se stekala v uredništva, ni bilo zaznati velike nervoze, pa tudi ne velikega presenečenja ali razburjenja Bilo je sicer nekaj besednega obračunavanja med Združeno listo in predsednikom vlade Drnovškom, predvsem o tem, kdo je prvi prekršil koalicijsko pogodbo, vendar je tudi to sodilo v normalno dialektiko med pohticnimi strankami. To paC sodi zraven, Se zlasti, Ce pomislimo, da bodo letos parlamentarne volitve in da stranke odtno pripravljajo Startne pozicije za volilno kampanjo.
Edini, ki se je ob dogajanjih zadnjih dni razburil, je bil voditelj slovenske opozicije Janez Janša Včeraj je na tiskovni konferenci povedal, da bi morah iz vlade izstopiti krščanski demokrati in ne združena lista Po njegovem mnenju je bil ta izstop načrtovan in je zavrl nastajanje homogenega opozicijskega tabora
Razumljivo je, da Janši dogajanja zadnjih dni ne ustrezajo, saj so dejansko utrdila pozicijo krščanskih demokratov v vladi in torej njihov obstanek v koaliciji. Se v manjši meri mu ustreza dejstvo, da je Združena lista prešla v opozicijo s socialno motivacijo podpore upokojencem, kajti na to problematiko je igral tudi sam, kar je vCeraj potrdil s trditvijo, da njegova stranka v celoti odraža socialdemokratska naCela.
Dejansko pa se je v slovenski politiki zgodilo nekaj dokaj enostavnega. S pozicioniranjem nove vlade v sredini političnega prostora je Drnovšek v bistvu izničil poskuse, da bi na volitvah prišlo do ostre konfrontacije med dvema blokoma, ki bi si bila ne samo programsko, ampak tudi pohtiCno nasprotna in pri katerih bi v volilni kampanji preteklost verjetno nadkrilila prihodnost. JanSa pravi, da je bilo to narejeno načrtno. Ne vemo, ali ima prav. Ce pa ima prav s tem samo priznava sedanjemu premieru in svojemu tekmecu res veliko spretnost in pohtiCno sposobnost
I še Sva zamisel o I Igrah brez meja
CELOVEC - Čeprav je bila poražena v tekmi za ZOI leta 2002, ideja o »igrah brej meja« ni zatonila. Vse kaže, da bodo Koroška, Slovenija in Furlanija-Julijska krajina predložile zvojo kandidaturo za Zimske olimpijske igre leta 2006. O tem bodo govorili na seji kontaktnega odbora v sredini februarja, s promocijo pa naj bi zaceli ob svetovnem smučarskem prvenstvu v Sierri Nevadi.
Na 4. strani
I Slomškov trg v I Podreccovi viziji
MARIBOR - Enajstčlanska žirija je kot najustreznejšo rešitev za preureditev Slomškovega trga v mariboru izbrala elaborat, ki ga je s svojimi sodelavci pripravil arhitekt tržaškega rodu Boris Podrecca. Po tem projektu bo Slomškov trg dobil novo vsebino v s tem tudi novo vlogo v mestni strukturi. Na njej bo tudi Fontana miru, ki naj bi jo ob svojem obisku blagoslovil papež Janez Pavel II.
Na 4. strani
I C RT Bonča o I svojih uspehih
TRST - Tržaška hranilnica CRT Banca je zadovoljna z lanskoletnim poslovanjem in odpira svojo dejavnost predvsem proti vzhodu. To so predstavniki banke povedati vCeraj na tiskovni konferenci, na kateri so orisali dejavnost banke v lanskem letu, Čeprav izračuna dobička Se niso pripravili. Govor je bil tudi o razširitvi delničarstva in o sodelovanju z vzhodnoevropskimi tržišči, med katerimi so tokrat veliko pozornost namenih predvsem Hrvaški.
Na 9. strani
LJUBLJANA / Z ODSTOPOM ŠTIRIH MINISTROV
ITALIJA / TRETJI KROG NA KVIRINALU
ZLSD od včeraj ni več članica koalicije
V DZ razprava o ministru Tajnikarju
Danes odločilni dan za rešitev politične krize
Predsednik Scalfaro bo zaključil posvetovanja s strankami - Predčasne volitve ali nova vlada?
LJUBLJANA - Včeraj je državni zbor razpravljal o predlogu Janeza Drnovška za zamenjavo ministra za gospodarske dejavnosti Maksa Tajnikarja. Po Drnovškovi razpravi, v kateri je navedel razloge za Tajnikarjevo zamenjavo, je prišel do besede tudi sam minister, ki je dejal, da za nastali položaj ni pripravljen prevzeti celotne krivde nase, ampak je zanj obtožil posamezna ministrstva, vlado kot celoto ter državni zbor. Glavni razlogi za neuspešno sanacijo gospodarstva so po Tajnikarjevem mnenju pomanjkljivi zakonski okviri in premajhna sredstva za investicije. Zaradi nastalih okoliščin, in ne zato, ker bi delal napake ali pa bil nesposoben, je minister menil, da ni veC primeren partner za delo v vladi, zato je premiera Drnovšku
podal odstopno izjavo. Tajnikarju je včeraj potekel ministrski mandat, vendar bo to delo opravljal do imenovanja novega ministra za gospodarske dejavnosti.
Ministri Združene liste social demokratov Rina Klinar, Rado Bohinc in Sergij Pelhan so vCeraj tudi formalno pisno predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku ponuditi svoje odstope. Razloge za odstop in prerez svojega dela pa so predstavili na novinarski konferenci stranke. Kot je pojasnil tajnik ZLSD Dušan Kumer, se je predsedstvo stranke za tak korak odločilo, ker je ugotovilo, da je vladna pohtika vse manj naklonjena pomoči manj uspešnim gospodarskim subjektom in da zanemarja socialne vidike življenja.
Na 14. strani
RIM - Predsednik republike je vCeraj zaCel tretji krog posvetovanj za rešitev krize. S Scalfarom so se srečali predstavniki manjših strank, na prvem mestu Unione Valdotaine in Siidtoriler Volkspartei, danes pa se bodo posvetovanja zaključila, ko bodo na Kvi-rinal stopili »veliki kalibri« italijanske politike.
Danes zvečer bo torej Scalfaru jasno, Ce bo lahko poveril mandat za sestavo nove vlade ali pa bo moral razpisati predčasne volitve. Včerajšnji komentarji so večinoma podpirli prvo varianto: obstajala naj bi resna možnost sestave vlade širokega zavezništva, v okviru katere naj bi pripravili reformo italijanskega institucionalnega sistema. S tega vidika izgleda osamljena zahteva-desnice po uvedbi močnega predsedniškega sistema, ki ga levasredina odklanja, od katerega pa se je ogradil tudi center Berlusconijevega zavezništva.
Na 2. strani
POŽAR V BENETKAH / KLJUB HITREMU POSEGU GASILCEV
Od opernega gl La Penice ostali
iledališča La Penice ostali le zidovi
Kot mitološki ptič feniks, naj bi gledališče vstalo iz pepela
BENETKE - Beneško operno gledališče La Fenice je bilo vCeraj le kadeče se pogorišče, ki so ga nadzorovali gasilci po mučnem in nemočnem noCnem boju z ognjeno stihijo. Prvi dim so opazili predsi-noCnjim ob 21. uri. Kljub takojšnjemu posegu gasilcev pa požara niso uspeli omejiti, tako da so od tega leta 1792 zgrajenega poslopja ostali le zunanji zidovi. V požaru ni bil k sreCi nihče ranjen, prav tako se po zaslugi gasilcev ni razširil na druga poslopja.
Gledališče La Fenice je doživelo podobno usodo že leta 1836, ko pa so ga v enem letu obnovili. Nekaj podobnega naj bi se zgodilo tudi sedaj, saj od vsepovsod prihajajo solidarnostne izjave in napovedi o finančni pomoči tudi iz tujine, tako da je na sinocni izredni občinski seji župan Cacciari izjavil, da bo La Fenice kot mitološki ptic feniks vstal iz pepela, tako da bodo lahko v treh letih gledališče obnovili.
Na 3. strani
Grčija in Turčija na robu spopada
ATENE, ANKARA - Zaradi nepomembnega egejskega skalnatega otočka, ki mu Grki pravijo Imia, Turki pa Kardak, je prišlo v zadnjih urah do izredne napetosti med Atenami in Ankaro. Obe državi si lastita suverenost nad temi skalami, kjer živijo le zajci in redke koze. Grčija je na otok poslala devet komandosov in dvanajst vojnih ladij, ker naj bi neki turški helikopter kršil grški ozemeljski prostor nad tem skalnatim otokom, ki se nahaja le štiri milje od grške obale. V odgovor je Turčija proti otočku poslala neko fregato, dva raketna Čolna in dva patruljna Čolna.
Na 13. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Bekeš jutri v Rimu
Novi slovenski veleposlanik v Italiji bo jutri nastopil novo delovno mesto v Rimu. Nasledil bo Marka Kosina, ki je lansko leto odstopil.
Stran 2
Na KZ o regulacijskem načrtu
Na pobudo Kmečke zveze so se srečali slovenski občinski svetovalci in predstavniki kmečkih stanovskih organizacij; le-ti so predstavili pripombe k tržaškemu regulacijskemu načrtu.
Stran 5
Težave zaradi močne burje
Burja je vCeraj v Trstu povzročila precej nevšečnosti in celo prisilila francosko letalonosilko, da je spet odplula na odprto morje.
Stran 6
Igra za učence obeh narodnosti
Slovenski in italijanski uCenci sledijo v teh dneh v Gorici gledališki igri, ki jo je zanje pripravilo SSG.
Stran 8
Krasovke napredovale v B ligo
Mlada namiznoteniška vrsta Krasa je iz ženske Gl lige napredovala v B hgo, v kateri pa že nastopa ena zgoniška ekipa.
Stran 16
ITALIJA - SLOVENIJA
Veleposlanik Peter Bekeš bo nastopil 1. februarja
LJUBLJANA -Novi veleposlanik Republike Slovenije v Rimu Peter Bekeš (na sliki) ( bo prevzel svojo novo funkcijo 1. februarja letos. Zunanje ministrstvo ob tej vesti dodaja kratek življenjepis novega slovenskega diplomata, v katerem navaja:
'Peter Bekeš se je rodil leta 1946 v Celju. Maturiral je leta 1965 na gimnaziji v Kopru. Po diplomi na pravni fekulteti v Ljubljani leta 1970 je delal kot pripravnik na okrožnem sodišču v Kopru in se istega leta vpisal na podiplomski študij pravno-političnih znanosti na pravni fakulteti v Ljubljani. Pravosodni izpit je opravil leta 1992, magistrski izpit pa leta 1975.
Bekeš je bil po letu 1972 svetovalec Ustavnega sodišča SR Slovenije, kasneje je bil zaposlen na tedanji Republiški konferenci SZDL na področju ustavne ureditve in varstva okolja, od leta 1980 do 1983 pa na takratnem republiškem sekretariatu za pravosodje, upravo in proračun. Po dveh letih dela svetovalca za ustavna vprašanja na predsedstvu Republike Slovenije je leta 1985 prevzel vodenje Mednarodnega centra, kjer je v sodelovanju s številnimi domačimi in tujimi znanstveniki sodeloval v pripravi kritičneanalize delujočega sistema socialističnega samoupravljanja in pri pripravah za prehod v demokratično ureditev. Kot poslanec prve demokratično izvoljene skupščine je sodeloval pri oblikovanju in zavarovanju demokratične slovenske državnosti. Bil je član komisije za mednarodne odnose in predsednik komisije za ndzor-stvo nad zakonitostjo dela VIS. Na visoki upravni Soli univerze v Ljubljani predava od leta 1990, od leta 1992 pa je član izpitne komisije za pravosodne izpite in strokovne izpite za upravne delavce na predmetnem področju ustavne ureditve, organizacije uprave in pravosodja.
Peter Bekeš je v soavtorstvu z doc. Rakočevičem izdal knjigo Državna uprava (1994), objavil je več študij in predstavil več referatov na temo reform državne uprave, vpliva tranzicije na delovanje državne uprave in uveljavljanja slovenske državnosti na mednarodnih strokovnih in znanstvenih sestankih doma in v tujini (Bologna, Milano, Lyon, Trst, Chdbrd, Barcelona). V okviru programa TEMPUS pa je predaval na univerzi v Liverpoolu in na Caledonski univerzi v Glasgowu."
POLITIKA / SREČANJA NA KVIR1NALU
Danes zaključek posvetovanj: bo tudi podelitev mandata?
Možno imena so Dini, Amoto, Ciampi in Scognamiglio
RIM - Danes bo predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro zaključil tretji krog posvetovanj in izjave ob zaključku včerajšnjih pogovorov, kakor tudi razni komentarji so sinoči dajali vtis, da se je italijansko politično nihalo spet premaknilo in sicer stran od predčasnih volitev.
Se zlasti pomemben je »pritisk« v to smer s strani središčnih strank Berlusconijevega desnosredinskega zavezništva.
Rocco Buttiglione se je ob zaključku vodstva CDU jasno ogradil od Finijeve strategije: »Politične sile so dosegle zrelost, ki omogoča predsedniku Scalfaru, da poveri mandat za sestavo nove vlade,« medtem ko bi bila »huda napaka, če bi iz strankarskih interesov onemogočili sporazum o reformah«.
Podobno stališča kot center desne sredine zastopa tudi center leve sredine.
Gerardo Bianco, tajnik Ljudske stranke, odklanja takojšnje volitve, se zavzema za dogovarjanje o reformi inštitucij in bo zato danes predlagal predsedniku republike, naj potrdi Dinija na čelu vlade premirja, ki naj upravlja italijansko predsedstvo Evropske unije, predvsem
pa proces reforme, za katero se Bianco zgleduje po nemškem sistemu parlamentarnega kanclerstva in močne regionalizacije države.
Zahteva po reformi v nasprotno smer, ki naj torej uvede močno predsedniško vlado, je potemtakem osamljena v okviru Nacionalnega zavezništva, podpira pa jo del Forze Italia - Berlusconi še ni popolnoma izjasnil svojega stališča -Mario Segni, Marco Pannella in nekaj manjših političnih sil desnice. Na levi pa sta se predsednik in podpredsednik reformistov Luigi Berlinguer in Gianni Mattioli javno opredelila za reformo volilnega sistema, ki naj zagotovi stabilno večino in vlado, obenem pa tudi pluralnost parlamentarnih predstavništev.
Danes se bo Scalfaro srečal s predstavniki pomembnejših strank. Ce je spet bolj verjetno kot pred časom, da bo na koncu srečanj poveril mandat, je pa še zelo vprašljivo ime morebitnega novega predsednika vlade: v igri je še vedno Dini, pa tudi nekdanja predsednika Amato in Ciampi ter predsednik senata Scognamiglio.
CATANIA / PROCES ZARADI POŽARA STANDE
Berlusconi: mafija nas ni izsiljevala
CATANIA - Silvio Berlusconi je včeraj zanikal, da bi Štanda karkoli plačala mafiji: »Čeprav se zdi čudno, vendar nismo dobili denarnih zahtev in če bi jih dobili, bi vse prijavili pristojnim oblastem.« Dodal je še, da se je ukvarjal izključno s strateškimi izbirami, ne pa z upravnimi vprašanji. Na kratko je Se orisal strukturo Fininvesta, ki »ima 30 tisoč uslužbencev, 12 tisoč milijard prometa in vsak dan plačuje dve milijardi lir davkov.« Dodal je še, da je Štanda od leta 1978 prijavila 50 požarov, vandalskih dejanj, bojkotov, kraj. Samo zaradi kraj imajo na leto okrog 60-70 milijard lir škode, »kar je vsega obsojanja vredna realnost tistih, ki vlagajo v Italiji.« Zanikal-je tudi, da bi se bil DelPUtri tajno pogajal z mafijo, da bi si zagotovil njeno »varstvo«, kot trdi skesanec Maurizio Avola.
Berlusconi je včeraj pričal na procesu
»Orsa Maggiore«, na katerem sodijo 169 domnevnim elanom klana Nitte Santao-paola. V ospredju je bil požar, ki je 18. januarja 1990 povsem uničil sedež Stande v Catanii in povzročil več kot 14 milijard lir škode. Odgovornost za požar si je prevzel skesanec Claudio Severino Sam-peri, ki je razkril, da se je vrh klana San-tapaole odločil za tega in druge atentate proti Standi v pokrajini Catania: »Okrog grupe Berlusconi so hoteh imeti požgano zemljo in jo prepričati, da plačuje "mafijski davek”.« Mafija je tudi hotela prisiliti Stando, da bi po vsiljenih cenah kupovala prehrambne izdelke, in sicer pri podjetjih, ki jih je sama mafija imela pod kontrolo.Po mnenju javnih tožilcev pg dejstvo, da velike podjetniške grupe, kot Fininvest in Fiat, vztrajno odklanjajo sodelovanje s sodnimi oblastmi, le potrjuje ustrahovalno moč, ki jo ima mafija.
SODNA KRONIKA / PROCES CURTO'
[-FIRENCE / PROCES PACCIANI
Cusani spel napada Antonia Di Pietra
Poslužil naj bi se lažne dokumentacije
BRESCIA - Sergio Cusani, finančnik, ki so ga na procesu Enimont obsodili na šest let ječe, se je včeraj na drugi sodni obravnavi silovito zagnal proti sodniku Antoniu Di Pietru. Obtožil ga je, da se je pri dokazovanju njegovih krivd posluževal lačnih bančnih dokumentov.
Cusani je na procesu proti nekdanjemu namestniku milanskega sodišča Diegu Curtoju zahteval, naj sodišče sprejme kot dokazno gradivo tudi dokumente, ki si jih je preskrbel po procesu, iz katerih naj bi izhajalo, da je bila Di Pietrova obremenilna dokumentacija lažna. Sodišče je njegovo zahtevo zavrnilo.
Cusani s tem očitno ni
Sergio Cusani
bil zadovoljen, zato je najavil, da bo morda spet zahteval začetek preiskave proti Antoniu Di Pietru, javnemu tožilcu na procesu Enimont. To je enkrat že storil, ko je obtožil sodnika žalitve in izkoriščanja javne
funkcije, a vso zadevo je sodnica za predhodne preiskave Anna Di Martino arhivirala. Cusani trdi, da je Di Pietro vedel za ponaredbo bančne dokumentacije, a jo je kljub temu učinkovito izrabil na procesu.
Novo odprtje obravnave je zelo verjetno
FIRENCE - Vse verjetneje je, da bo ponovno delno odprta obravnava na prizivnem procesu proti Pietru Paccianiju zaradi osmih dvojnih umorov; tozadevno zahtevo bo sodišče proučilo jutri, danes pa bo proces prekinjen.
Po zaključku drugega zasliševanja, ki je trajalo le nekaj več kot eno uro in na katerem je sodnik Francesco Carvisiglia zaključil uvodno poročilo, je namestnih generalnega pravdnika Piero Tony sporočil, da se ne bo uprl eni od zahtev obrambe: slednja namreč zahteva novo balistično peticijo 22-kalibrskega naboja, ki so ga našli na Paccia-
nijevem vrtu med obširno preiskavo spomladi leta 1992. Spričo takega stališča tožilstva je težko, da bi prizivno porotno sodišče lahko pustilo vse pri starem in ne poglobilo enega od ključnih elementov, na katerem sloni obtožba in ki je novembra lani prisilila sodnike, da so Paccia-nija obsodili na dosmrtno ječo za sedem od osmih umorov.
Kljub veliki napetosti med člani obrambe, ki je prišla do izraza tudi med včerajšnjo obravnavo pa so Pac-cianijevi branilci mnenja, da bo obtoženec, ki ima več kot 70 let, lahko zapustil zapor iz zdravstvenih razlogov.
Trije v zaporu zaradi umora mladeniča na sardinski plaži
LANUSEI (NUORO) - V zvezi z umorom 21-letnega Manueia Stochina, čigar truplo so našli v nedeljo na obali pri Orriju na Sardiniji, je policija aretirala tri mladeniče, 20-letna Angela Conciatorija in Denisa Mascio ter 19-letnega Luciana Comido. Neka oseba naj bi v nedeljo okrog 4. ure zjutraj namreč videla Stochina, ko je vstopal v mali fiat 500, v katerem je bila omenjena trojica. Fanta ni bilo več domov, do nezavesti naj bi ga bili pretepli, ga davili s telefonsko žico in zatem odvlekli na plažo, kjer so ga zakopali v pesek. Domnevajo, da je bil tedaj še živ.
Kaže, da sta se Stochino in Conciatori, ki upravlja neki lokal, sprla že dva dni pred umorom. V soboto je Stochino spet zavil v lokal, bil je vinjen, začel je razbijati kozarce, tako da je Conciatori poklical policijo, ki je ukazala, da morajo vsi na cesto. Lokal je zaprla. Stochino se ni vrnil domov, nekaj po 4. uri pa se je srečal s Conciatorijevo fiat 500, Eden od treh potnikov mu je požvižgal, stopil je k njim in sedel v avto (domnevajo, da so ga privabili z obljubo, da gredo pokadit nekaj marihuane). Obračunavanje naj bi se začelo že v avtu, v katerem so našli sledove krvi, in končalo na samotni plaži.
Pod naslovom zračni posnetek La Penice desno pročelje beneške opere, spodaj posnetek gledališča Petruzzelii (Telefoto AP)
BENETKE - Gledališče La Fenice, ena od najbolj znanih svetovnih oper, je le Se pogorišče, iz katerega kot neme priče Štrlijo proti nebu le glavni zunanji zidovi. Alarm je predsinoCnjim ob 21. sprožila policijska izvidnica, ki je opazila dim. Takoj so prihiteli gasilci, ki pa jim je bilo takoj jasno, da je položaj brezupen. Požar je skoraj gotovo tlel že dalj Časa, tako da ob posegu gasilcev ni bilo veC pomoči. Prizor je bil apokaliptičen, ker so se plameni sirili z bliskovito hitrostjo in prizadeli vse lesene strukture, tako da se je nad poslopjem dvigoval steber dima, iskre pa so letele daleč naokoli. Prav zato so izselili ljudi iz bližnjih poslopij, gasilski helikopter, ki je aktivno sodeloval pri gašenju, je z vodo in protipožarnimi sredstvi močil tudi strehe sednjih streh, ker je obstajala resna nevarnost, da bi se požar razširil.
Oblasti so iz previdnosti izklopile na širšem območju dobavo plina in električne energije. Gašenje je do skrajnosti obtežilo dejstvo, da je bil ploven le eden od kanalov pri gledališču, ostale so riamreč izsušili, tako da bi jih poglobili in očistili. Gasilci so morali zato s črpalkami zajemati vodo tudi iz Canal gran-deja. Po prvih ugotovitvah pa to ni bilo krivo, da so se plameni razširili vse do strehe, ki se je prav tako zrušila kot vse notranje strukture gledališča. Tudi vzroki požara niso Se jasni. Sodnik Telice Casson, ki si je včeraj z izvedenci ogledal pogorišče, ne izključuje nobene možnosti. Seveda čaka na ugotovitve izvedencev. V poslopju so bila od lanskega avgusta v teku dela, s katerimi bi morali posodobiti varnostne in protipožarne naprave ter prilagoditi električno napeljavo evropskim nor-. mam. Preiskovalci so zato že začeli zasliševati odgovorne in delavce raznih podjetij, ki so delali v gledališču. Po prvih ugotovitvah so po koncu del izklopili električno energijo, v zadnjih dneh pa so delali v pritličju, medtem ko je kot kaže požar izbruhnil v zgornjih poslopjih. Požara torej ni zanetil kratek stik, ali
kaka pokvarjena električna napeljava. Ker so posodabljali protipožarni sistem, je bil prejšnji seveda izključen, kar je seveda zakasnilo sprožitev alarma, saj niso bili aktivirani senzorji za dim. Vsekakor pa so sodniki,
ki raziskujejo podtaknjeni požar v gledališču Petruz-zolli v Bariju, so beneškim poslali vso računalniško gradivo, tako da ga lahko primerjajo s sedanjim požarom
Srhljivi prizor je predsinoCnjim zvabil pred
gledališče Benečane, ki so nemo in užaloščeni gledali, kako plameni uničujejo enega od biserov Benetk. Med nemočnimi gledalci je bil tudi beneški župan Massimo Cacciari, Številni svetovalci, odborniki in beneški parlamentarci. Vsi so izrazili zahtevo, da mora gledališče La Fenice kot mitološki ptič feniks vstati iz pepela. Navsezadnje je to gledališče, ki so ga zgradili 16. maja leta 1792, že doživelo podobno usodo. Zaradi pokvarjene pečice je na podoben način poslopje zgorelo decembra leta 1836. Takrat so gasilci požar ukrotili Sele po treh dneh, ko so na pogorišču podobno kot včeraj ostali le zunanji glavni zidovi. V enem letu je takratni avstrijski upravi uspelo obnoviti gledališče, ki so ga slovesno odprli na Štefanovo leta 1837.
Kaj takega seveda danes ne moremo pričakovati. Vlada je že napovedala, da bo za obnovo takoj namenila 20 milijard lir. Po mnenju profesorja Giuseppeja Cristinellija, docenta za restavracijska dela na beneški univerzi, pa bo obnova stala vsaj
500 milijard lir.
Sodeč po reakcijah italijanskih politikov in upraviteljev, bodo denar bržkone zbrali, na pomoč bo skoraj gotovo priskočila tudi tujina, saj je La Fenice last vsega Človeštva in ne samo Benečanov in Italije. Vsi se bodo torej potrudili, da bodo gledališče obnovili. Včeraj so že navajah, da se bo to zgodilo do leta 1999, tako da bodo imele Benetke ob vstopu v drugo tisočletje ponovno svoj biser. Seveda se bo zastavilo
Tujina verjame v obnovo
PARIZ, BENETKE - »S požarom v La Fenice ni umrlo samo neko gledališče, umrl je tudi mit, literarni subjekt, glasbeni sen..,« je vCeraj zapisal pariški Le Monde, ki pa je prepričan, da bo gledališče kot mitološki ptič feniks, po katerem nosi ime, pomlajen vstal iz pepela.
Da se bo to zgodilo, je prepričana tudi žena predsednika italijanske vlade Donatella Dini, ki se je v New Yorku udeležila dobrodelne manifestacije v korist Benetk. Predsednik organizacije Save Venice (Resite Benetke) Bob Gimthrie pa je zagotovil, da se bodo vsestransko zavzeli za zbiranje sredstev, ki naj omogočijo obnovo gledališča La Fenice.
V ponovno vstajenje iz pepela je prepričan tudi poljski predsednik Aleksander Kwasniew-ski, ki je včeraj v varšavskem narodnem gledališču obiskal koriste in osebje beneškega gledališča, ki se mudi na turneji v poljskem glavnem mestu. Pevci in glasbeniki bodo prispeli danes, včeraj pa sta iz Varšave v Benetke odpotovala upravnik beneškega gledališča Gian Franco Pontel in šef tiskovnega urada Cristia-no Chiarot.
Gledališče prejema od vsepovsod izraze solidarnosti, iz vseh pa preveva prepričanje, da bo gledališče vstalo iz pepela.
vprašanje, ali ga bodo obnovili takega, kot je bilo pred požarom, ali pa bodo zgradili sodobno opero. Trenutno prevladuje mnenje, da bi morali vzpostaviti prvotno stanje, seveda s sodobnejšim gradbenim materialom. Nekateri pa zagovarjajo tezo, da bi morali obnoviti
stanje, ki je bilo pred požarom leta 1836, le manjšina zahteva novo gledališče. Beneški patriarh kardinal Marco Ge pa je opozoril, kako se je na začetku tega stoletja zrušil zvonik cerkve sv. Marka. Takratni patriarh Giuseppe Sarto pa je zaželel, da bi zvonik obnovah, takega kot je bil prej, kar se je navsezadnje tudi zgodilo.
O tem vprašanju pa je trenutno še preuranjeno govoriti. Beneške upravitelje skrbi sedaj predv-usoda zaposlenih v La Fenice, ki so na turneji v Varšavi. Beneški župan Cacciari je včeraj pozval vse zaposlene v gledališču, naj s še večjim zagonom in nado nadaljujejo s svojim delom. Težave bodo seveda s prostorom, saj so v beneškem gledališču Mali-bran v teku obnovitvena dela, tako da je v Benetkah na razpolago le gledališka kinodvorana Rossini. Začasna lokacija pa ne bi smela biti nobena ovira, ker bi se lahko pevci in glasbeniki La Fenice poslužili drugih struktur v Venetu. Svoje prostore je ponudilo tudi tržaško operno gledališče Giuseppe Verdi.
Plameni uničujejo umetnine, na udam predvsem knjižnice
Podobna usoda leta 1991 doletela gledališče Petruzzelii
'•I ll ‘1
[ 'f 1
u
Pavarottijeva žalost
RIM - Vest o požara, ki je upepelil gledališče La Fenice, je užalostila tudi tenorja Luciana Pavarottija, ki ni bil stalni gost tega gledališča, a je bilo kljub temu zanj pravi biser tako z arhitektonskega kot človeškega vidika, ker se je v njem operni pevec počutil kot doma.
RIM - Požar, ki je prejšnjo noč upepelil beneško gledališče La Fenice, je le zadnji v nizu požarov, ki so uničili umetnine neprecenljive vrednosti, civilizacijske, zgodovinske in kulturne simbole.
Zadnji podoben požar se je pripetil v Luzernu 18. avgusta leta 1993, ko so plameni popolnoma uničili zgodovinski most iz 16. stoletja, z njim pa tudi številne likovne umetnine iz istega sto-
letja.
Pred tem pa je rdeči petelin prizadel številne druge zgodovinske stavbe, znašal pa se je predvsem nad knjižnicami. Tako je junija leta 1987 zgorela univerzitetna knjižnica v iranskem Isfahanu, kjer so hranili 85.000 dragocenih in redkih rokopisov. Marca leta 1988 je v tedanjem Leningradu požar uničil 400 tisoč knjig in rokopisov v knjižnici Akademije
znanosti in umetnosti, ki jo je leta 1714 ustanovil Peter Veliki. Rokopisi neprecenljive vrednosti so bili ob treh mrtvih glavne žrtve požara, ki je marca leta 1986 izbruhnil v zgodovinski palači ITapton Court v Londonu, rezidenci kralja Henrika XVIII.
V tem seznamu je treba seveda omeniti tudi požara, ki sta leta 1992 prizadela VVindsorski grad in dunajski Hofburg.
BARI - V Italiji so v zadnjih dvajsetih letih pred požarom v gledališču La Fenice zabeležili kar trideset požarov, ki so izbruhnili v raznih gledališčih. V glavnem je gasilcem uspelo omejiti plamene. To pa se ni zgodilo 27. oktobra leta 1991, ko je v požaru podobno kot La Fenice popolnoma zgorelo gledališče Petruzzelii v Bariju iz prvih let tega stoletja.
Po začetnem arhiviranju je nadaljnja sodna preiskava ugotovila, da
je bil požar podtaknjen, tako da se bo čez slaba dva tedna začel proces proti domnevnim storilcem. Na zatožni klor di
nando Pinto, ki je bil žrtev mafijskih oderuhov in je baje s požarom skušal sodu izbiti dno.
Nič čudnega torej da je župan iz Barija Simone di Cagno Abrescia včeraj izrazil solidarnost svojemu beneškemu kolegu Massimu Cacciariju.
NOVICE
KOROŠKA, SLOVENIJA, FJK / KLJUB PRVEMU PORAZU
NADIŠKE DOLINE
Verski tednik »Nedelja« praznoval dvojno obletnico
CELOVEC - Slovenski verski tednik »Nedelja« je preteklo nedeljo v Domu prosvete v Tinjah praznoval dvojni jubilej: 70-letnico izida prve številke danes med koroškimi Slovenci najbolj razširjenega tednika in 50-letnico ponovnega izhajanja po drugi svetovni vojni, saj je nacistična oblast listu prepovedala izhajanje od 1941 do 1945.
Ob dvojnem jubileju je uredništvo lista, katerega izdajatelj je Slovenski dušnopastirski urad krške škofije, že konec minulega leta predstavila posebe-no jubilejno številko lista, v kateri je prikazalo nastanek in razvoj tednika, ki je nepogrešljiv del slovenske medijske scene in daleč presega cerkvene oz. verske meje.
Slavnostni govornik v Tinjah je bil vodja Slovenskega dušnopastirskega urada Jože Marketz, M je številno navzočim občinstvom zagotovil, da bodo vsi, ki so odgovorni za izhajanje Nedelje, svojo moč vložili v obstoj lista tudi v prihodnosti. Glavni urednik verskega lista, ki je v zadnjih letih tudi na tehničnem področju med koroškimi slovenskimi print-mediji oral ledino in je leta 1993 kot prvi slovenski koroški tednik zaCel objavljati tedensko tudi štiribarvne fotografije, je Hanzi TomažiC.(IL)
Uspeh socialdemokratov na volitvah županov na Koroškem
CELOVEC - Na volitvah županov preteklo nedeljo v treh koroških občinah so z absolutno večino glasov že v prvem krogu zmagali kandidati socialdemokratske stranke. Nova župana v dvojezičnih občinah Smarjeta v Rožu in Vemberk sta Luka VVolte in Franz Zvvolbar, ki sta zbrala 51 oz. 52 odstotkov vseh glasov. V občini Smarjeta se je za položaj Zupana potegoval tudi kandidat slovenske Enotne liste (EL) Hubert Ogris. Dosegel je pet odstotkov glasov in s tem ostal pod številom glasov, oddanih za EL na zadnjih občinskih volitvah leta 1993. Volitve v vseh treh občinah so bile potrebne, ker so iz zdravstvenih razlogov odstopili dosedanji župani.
Drnovšek odpovedal srečanje s Zemattom in Gueno
CELOVEC - Slovenski premier Janez Drnovšek je v nedeljo za krajši Cas odpovedal neuradno srečanje s koroškim deželnim glavarjem Zemattom in predstavnico vlade FJk Guerro, ki je bilo načrtovano za ponedeljek v smučarskem središču Mokrine ob ko-roško-italijanski meji. Glavna točka pogovorov naj bi bila ponovna skupna kandidatura Slovenije, Furlanije-Julijske krajine in Koroške za organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 2006 ob tromeji Slo-venija-Italija-Avstrija. Razlog za odpoved srečanja je po sporočilu tiskovnega urada pri koroški deželni vladi »vladna kriza v Sloveniji«.
Narodnosti brez meja
SPETER - V petek, 2. februarja, ob 20. uri, bodo v sejni dvorani špetrskega županstva predstavili knjigo Franca Fomasara ”Etnie senza frontiera”. Srečanja, ki ga je pripravila gorska skupnost za Nadiške doline, se bodo udeležili zgodovinar Domenico Pit-tioni, predstavnik italijanske manjšine v Sloveniji Silvano Sau in predsednik kulturnega društva Ivan Trinko Marino Vertovec. (r.p.)
Primorski dnevni
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Prednaročnina za leto 1996 - 300.000 LIT Poštni U. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Kandidatura za ZOI leta 2006
Ljudska shanka je izbrala novo območno vodstvo
Zopetna kandidatura »tromeje« naj bi bila že dogovorjena - Kmalu začetek promocije
Ena od olimpijskih lokacij bi bilo tudi smučarsko središče Mokrine
LS bo vodil Orazio Esposito, v vodstvu tudi Goriup in Crisetigova
ČEDAD - Po propadu demokršCanske stranke si v Nadiški dohnah utira pot Ljudska stranka, ki je očitno nekaj dragega - tako številčno kot tudi vsebinsko - od bivše KD.
Pred dnevi so v Čedadu sklicali kongres stranke, na katerem so imenovah vodstvo za Cedajsko območje, kateremu bo načeloval Orazio Esposito, odvetnik doma iz Kalabrije, ki dobro desetletje živi in dela v Čedadu. Novi tajnik' je na kongresu zbral deset glasov vec od svojega konkurenta, Antonia Bocchija, ki je v teh mesecih, ko LS ni imela svojega vodstva, koordiniral politično delo. Ob Espositu so bili v območno vodstvo LS imenovani še Antonio Bocchi, Eriča Quendolo, Fabiano Mia-ni, Mario Strazzolini, Franco Braidotti, Roberto Folisc-hia, Giampaolo Goriup in Teresa Crisetig. Zadnja dva prihajata iz Nadiških dolin, Gariup pa je bil veC let aktiven v nekaterih slovenskih organizacijah v Benečiji.
O stvarnosti v Nadiških dolinah so na kongresu spre-govorih številni elani stranke, ki so ugotovili, da je treba po propadu KD postaviti nove temelje političnega dela in zbrati okoli sebe čimvecji krog ljudi, ki so se v preteklosti prepoznavali v KD in ki so danes razpršeni.
Predsednik videmske Pokrajine Giovanni Pelizzo je na kongresu podal razčlenjeno analizo stanja in se posebej zaustavil pri vprašanjih, Jp neposredno zanimajo Nadiške dohne in Cedajsko območje.
Rudi Pavšič
KOROŠKA / SEMINAR
Obisk učiteljev slovenščine iz Argentine in Avstralije
CELOVEC - Ideja o »olimpijskih igrah brez meja« (to je skupne kandidature Slovenije, Furlanije-Julijske krajine in Koroške za izvedbo zimskih olimpijskih iger ob tromeji Slovenija-Itali j a-Avstrija) kljub neuspehu pri kandidaturi za igre leta 2002 živi! Ponovna skupna kandidatura, tokrat za ZOI leta 2006, je bolj ali manj že sklenjena zadeva, prva skupna promocija pa naj bi stekla že v začetku februarja ob priliki svetovnega smučarskega prvenstva v Sierri Nevadi v Španiji-
Prizadevanja za ponoven poskus kandidature treh dežel je konec tedna bila tudi tema razgovorov med namestnikom koroškega deželnega glavarja Micha-
Konferenca predsednikov deželnih svetov v Bariju
BARI - V prejšnjih dneh je bila v Bariju konferenca predsednikov deželnih svetov in avtonomnih pokrajin, na kateri je skupščino FJK zastopal podpredsednik Matteo Bortuzzo. V svojem posegu je nanizal nekaj predlogov, ki naj bi jih vseboval sklepni dokument konference. Med drugim je obravnaval vprašanje nadzora; po njegovem je trete odpraviti nadzor osrednje vlade nad zakoni in akti dežel ter uvesti avtonomijo glede izbire oblike nadzora. Nenazadnje obstaja tudi vprašanje posebnosti, ki je po njegovem ni možno zmanjšati na problem različnih zakonodajnih pristojnosti; treba je torej upoštevati posebnosti skupnosti in manjšin.
elom Ausservvinklerjem in predstavnikom deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Cristia-nom Deganom ob otvoritvi nove visokokapa-citetne gondole v smučarskem centru Mokrine ob koroško-italijani-ski meji.
Tako Ausservvinkler kot tudi njegov tržaški kolega sta poudarila interes obeh dežel o ponovni skupni kandidaturi, Ausservvinkler pa je s tem v zvezi napovedal, da je Koroška že ustvarila vse za kandidaturo potrebne pogoje. Menil je tudi, da bosta deželna vlada Koroške in deželni zbor podprla kandidaturo, še posebej zaradi tega, ker je Dunaj signaliziral podporo pri morebitni kandidaturi in se Štajerska tokrat ne bo potegovala za or-
ganizacijo iger.
Načrt skupne kandidature za ZOI 2006 naj bi obravnavali tudi na naslednji seji kontaktnega komiteja med Slovenijo in Koroško sredi februarja v Ljubljani, je še napovedal Ausservvinkler.
Na Koroškem si želijo izvedbo iger v sledečih športnih panogah: alpinske discipline v Podkloštru in na Mo-krinah, nordijske discipline v nordijskem centru Zahomec, hokej na ledu v Celovcu, olimpijska vas pa je predvidena v Vrbi ob Vrbskem jezeru. Olimpijska središča v Sloveniji bi bili Kranjska gora, Planica in Ljubljana, v Furlaniji Julijski krajini oz. Italiji pa Nevejsko sedlo, Trbiž in Gortina.
Ivan Lukan
CELOVEC - V okviru seminarja, ki ga že tretje leto zapored pripravlja Urad za Slovence po svetu pri zunanjem ministrstvu R Slovenije, je skupina 19 učiteljev slovenščine iz Argentine in Avstralije v preteklih dneh obiskala tudi Koroško in se tu seznanila s tukaj veljavno prakso dvojezičnega šolstva.
Učiteljice in učitelje je povabila na Koroško Krščanska kulturna zveza, ki že več let redno oskrbuje učitelje in vzgojitelje v zdomstvu s slovenskimi učbeniki, ki izhajajo na Koroškem in ki so -
to so pedagogi iz Argentine in Avstralije izpostavili na tiskovni konferenci - Se posebej primerni za pouk slovenščine v teh dveh državah, ker je pouk zgrajen na učenju dveh jezikov, v Argentini španščine in slovenščine, v Avstraliji pa angleščine in slovenščine.
Učitelji, ki so jih po Koroški spremljali tudi sodelavci Urada za Slovence po svetu, so v okviru obiska prisostova-li pouku na ljudski šoli Mohorjeve in se tako lahko temeljito seznanili z metodami poučevanja na dvojezičnih šolah na Koroškem, obiskali pa so tudi dvojezični otroški vrtec »Naš otrok« ter Slovensko gimnazijo in Dvojezično trgovsko akademijo v Celovcu. Prav tako so obiskali Dom prosvete Sodalitas v Tinjah ter se udeležili kulturnih prireditev na dvojezičnem ozmelju. Ogledali pa so si seveda tudi za Slovence zgodovinsko pomembne kraje kot Gosposvetsko polje in Krnski grad, kjer so Karantanci, predhodniki Slovencev, na knežjem kamnu, današnjemu simbolu slovenske državnosti, ustoličevali svoje vojvode.
Pred obiskom na Koroškem so se učiteljice in učitelji iz Argentine in Avstralije udeležili strokovnega seminarja v Ljubljani, ki ga je priredilo ministrstvo za šolstvo in šport R Slovenije. Gostje iz prekomorja, ki večinoma iz idealizma poučujejo slovenščino v tamkajšnjih skorajda izključno zasebnih šolah, pa so poleg Koroške obiskali še Benečijo, kjer so se seznanili ne le s šolstvom, temveč tudi narodnostnemu položaju in življenju beneških Slovencev. (IL)
PISMA UREDNIŠTVU
Močnikova replika Veri Tuta Ban
Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika
Ni v moji navadi polemizirati po časopisih, še manj s podžupanjo, ki pripada stranki, katere sem tajnik, toda trditve, ki jih je iznesla profesorica Vera Tuta Ban (PDk 27.1.96) bi lahko vnesli zmedo med bralce. Mimo ocen o moji osebi, zaradi katerih imam gotovo pravico do objave odgovora. S tem tudi mishrn zaključiti zadevo.
Ne razumem, zakaj se je profesorica Vera Tuta Ban čutila neposredno prizadeta zaradi opombe, ki sem jo iznesel na račun nekega urada Občine kjer je upravitelj, a katerega ne more gotovo vsakodnevno nadzirati.
K temu gre dodati še sledeCe:
1.	Da se od decembra lani uradne prošnje v slovenščini vračajo pošiljateljem z italijanskim prevodom, je dejstvo, za katerega obstaja dokumentacija, ki je pri meni na razpolago. V prejšnjih upravah tega ni bilo, vsaj kar je meni znano.
2.	Da se dvojezični žigi nadomeščajo s samo italijanskimi, je tudi v vsakem trenutku dokazljivo dejstvo. Da so ti žigi od vedno prisotni v uradih Devinsko Nabrežinske občine, je stvar, ki me v tem trenutku osebno ne zanima. Zanima pa me, da se redno uporabljajo dvojezični žigi, v kolikor obstajajo, tako kot do danes.
3.	Da v Občini Devin Nabrežina ne obstajajo dvojezični žigi, s katerimi
uprava potrjuje določena dejstva, medtem, ko jih drage Občine imajo, je stvar, ki bi morala spodbuditi slovenske upravitelje te Občine (na žalost vedno manj številne) k zahtevi po uvajanju dvojezičnosti tistih žigov, ki se uporabljajo za potrdila.
4.	Da moja opomba ima kot edini in izključni cilj samo korist slovenske manjšine Devinsko Nabrežinske Občine, je samo po sebi umevno. Ne pozabimo, da je SSk sprožila krizo v upravi, ko je bivši župan Locchi postavil vprašanje o legitimnosti dvojezičnih izkaznic.
5.	Da moja slovenščina ni brezhibna (»prestopno« namesto »postopno« je tiskarski škrat), mi je znano, saj sem moral Se mlad z družino iz Trsta, ker si je moral oCe iskati delo drugje. Ob povratku sem se ponovno oprijel materinega jezika, vsaj toliko, da sem lahko predaval na Dragi in opravil izpit za poučevanje na slovenskih šolah. Uspelo mi je v mejah, ki so mi dane. Ljubim pa ga, kot ljubim narod, ki ga govori.
Zato voščim profesorici Veri Tuta Ban, da ga bo lahko še dolgo posredovala dijakom iz slovenskih vasi, družin in osnovnih šol, skupaj z ljubeznijo do slovenskega naroda. Tako, da bo njihova narodna zavest vedno izrazitejša in da bo njihov jezik gotovo boljši od tistega, s katerim se danes večkrat srečujemo na višjih šolah.
S spoštovanjem
Peter Močnik
DEŽELNI SVET / NA VČERAJŠNJI SEJI
KMEČKA ZVEZA / OBČINSKI REGULACIJSKI NACRT
Cecotfi o bencinu po znižani ceni
Poročal je o ukrepih, da bi režim goriva po znižani ceni raztegnili na vso deželo
Kmečke organizacije predstavile pripombe
Srečanje s slovenskimi občinskimi svetovalci
Včerajšnja seja deželnega sveta FJK je bila v glavnem posvečena odgovorom na vprašanja in interpelacije, ki so jih svetovalci naslovili deželnemu odboru. Predsednik deželne vlade Sergio Cecot-ti je odgovoril svetovalcu Robertu Anto-nioneju (CDF) o ukrepih, ki so v teku, da bi bil režim bencina po znižani ceni raztegnjen na celotni deželni teritorij. Predvsem je dejal, da se bodo morali deželni uradi lotiti reševanja izvršilnih vprašanj odobrenega normativa, ki vsebuje nekatere kompleksne tehnične aspekte, ki jih je objektivno težko tolmačiti. Analize in potrebni izračuni o možnih učinkih in o stroških izvajanja novega režima se bodo morali opirati na točno kvantifikacijo davkov, ki jih je država kasirala na prodanem bencinu v deželi v lanskem letu. Te podatke država že zbira in jih preverja, na njihovi osnovi pa bo treba preveriti možnosti o področni razčlenjenosti deželnega teritorija, da bi na tak način diferensirali ceno bencina; le-ta bo namreč propor-čna z razdaljo črpalk od državne meje.
V tem kontekstu, je Se dejal predse-
dnik Cecotti, bo treba zagotoviti korektno povezavo med predvidenimi ukrepi novega ukrepa in onimi, ki so že v veljavi na delu teritorija in ki jih bo treba v bistvenih obrisih ohraniti. Nadalje bo treba rešiti vprašanje nadzorov, odnosno sankcij ter določiti način ugotavljanja prodajne cene bencina v Avstriji in Sloveniji. Ustanovljena pa je že bila operativna skupina, ki jo koordinira deželni odbornik za finance (v njej so predstavniki upraviteljev črpalk, Trgovinskih zbornic, Aci in petrolejske zveze) in ki bo sodelovala z odbornikom v odnosih z ministrskimi organizmi pri sestavi izvršilnega odloka. Po Cecottije-vih izjavah je zakladno ministrstvo pripravljeno tesno sodelovati z deželno upravo; ko bo osnutek odloka pripravljen, ga bo pred formalizacijo sporazuma (ki jo predvideva zakon) proučila pristojna deželna svetovalska komisija.
Cecottijev odgovor ni zadovoljil svetovalca Antonioneja, ker predsednik ni obrazložil, kakšno stališče bo zavzel odbor glede posledic, ki jih bo odlok lahko povzročil.
Na pobudo Kmečke zveze je bilo v ponedeljek popoldne na njenem sedežu srečanje slovenskih občinskih svetovalcev s predstavniki kmečkih stanovskih organizacij z namenom, da bi jim le-te predstavile pripombe, ki so jih dali kmetje k občinskemu regulacijskemu načrtu in ki so jih vse tri kmečke stanovske organizacije (poleg Kmečke zveze še Zveza neposrednih obdelovalcev in Zveza kmetov - veleposestniki) s skupno vlogo naslovile na tržaškega župana. Poleg povabljenih slovenskih občinskih svetovalcev dr. Petra Močnika, Igorja Dolenca, dr. Andreja Berdona in VValterja Godine, so se razgovora udeležili za Kmečko zvezo Edi Buka-
V PETEK IN SOBOTO / OB 50-LETNICI USTANOVITVE
Kongres ACLI v znamenju zvestobe
Pokrajinski predsednik Purini o vlogi in perspektivah organizacije katoliških delavcev
V petek in soboto bo 20. pokrajinski kongres organizacije katoliških delavcev ACLI, s katerim se bo zaključilo praznovanje 50-letni-ce ustanovitve te organizacije. Kongres se bo pričelob 17.30 v dvorani »A. Grandi« zavoda Enaip v Istrski ulici 57 s poročilom pokrajinskega predsednika Franca Purinija na tema »Obnoviti Acli, gibanje delavcev, ki uveljavlja solidarnost v družbi«.
S kongresom se bo zaključilo tudi dvoletno obdobje prenovitve, ugotavlja v svojem tiskovnem sporočilu predsednik Purini. V tem obdobju se je organizacija posvetila samokritični analizi lastnega delovanja in svoje vloge v družbi. »Nedvomno se je vse spremenilo od časov, ko so ustanovili ACLI
pred pol stoletja,« ugotavlja Purini, »in je zato nedvomno treba spremeniti tudi pobude in delovanje združenja. Ostajajo pa nespremenjeni ideah in vrednote, na katerih sloni naša organizacija ... in sicer zvestoba Cerkvi, demokraciji in delu.« Pri tem se Purini povezuje na srečanje članov ACLI s papežem Janezom Pavlom H. na Trgu Sv. Petra 1. maja lani, na vlogo združenja pri uveljavitvi večinskega sistema na referendumu in torej pri prenovitvi italijanske politike, ter na pobude za premostitev brezposelnosti v Italiji.
Glede vloge organizacije ACLI v Trstu, predsednik Purini ugotavlja, da opravlja 6 teritorialnih organizacij v tržaški in ena v miljski občini predvsem vlogo povezovanja med
ljudmi in organizatorja družbenih, kulturnih in Športnih pobud, medtem ko se pokrajinska organizacija ukvarja z begunci, katerim nudi središče za raznovrstno pomoč, s tujci in priseljenci, za katere organizira tečaje italijanščine, z ostarelimi, s športom, s turizmom, s potrošniki, z okoljem in s kvahteto življenja. Tem dejavnostim je treba dodati še patronat, profesionalno šolo in center za davčno pomoč.
Razpon dejavnosti, ki jih vodi ACLI, je torej izredno širok, »na petkovem in sobotnem kongresu ob 50-letnici ustanovitve pa bomo spregovorili o tem, kako razvijati nove dejavnosti... v prihodnjem pol stoletju,« je optimistični zaključek predsednika tržaške ACLI Franca Puirinija.
vec, dr. Mario Gregorič in dr. VVillj Mikac, za Zvezo neposrednih obdelovalcev direktor dr. Vito Rubert, prisoten pa je bil tudi načelnik Pokrajinskega kmetijskega nad-zorništva dr. Degenhardt.
Razgovor je uvedel tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec, ki je svetovalcem predstavil zbrane pripombe k varianti regulacijskega načrta tržaške občine, pri čemer se je zadržal pri bistvenih sklopih vprašanj, kot so se izoblikovali v pripombah. Gre predvsem za izločitev parkov in zelenih področij iz središč kraških in mestnih perifernih vasi, kakor tudi iz kmetijskih območij in njihovo premestitev na javne površine, za črtanje ljudskih gradenj iz območij, ki so kmetijska, za omogočanje kmetijske dejavnosti na območjih, ki so označena kot zasebna zelena območja, za možnčst gradenj rastlinjakov v bregu od Grijana do Križa, za možnost uvajanja kmečkih turi-zmov na zazidljivih območjih, kar v načrtu ni predvideno, za omogoče-nje koriščenja delov območij, ki sodijo v parke, za kmetijske dejavnosti, kar naj bi omogočilo koriščenje ugodnosti, ki so predvidene za kmetijska območja in pridobivanje predvidenih podpor za kmetijsko dejavnost, za črtanje podrobnostnih načrtov na tistih kmetijskih območjih, kjer so taki načrti nesmiselni zaradi omejenosti površin in še za druga vprašanja.
Slovenski občinski svetovalci, ki so tudi sproti posegali v nakaza-
__________ONESNAŽENJE / NA POBUDO OBRTNIŠKIH ZDRU2ENJ____________
Predstavili projekt »modri kolek« za čistejši zrak
Med mehaniki, ki bodo izdajali »modri kolek« je četrtina slovenskih obrtnikov - Morda že marca začetek
Predstavitve seje udeležilo veliko obrtnikov (Foto KROMA)
V konferenčni dvorani Trgovinske zbornice v Trstu so v ponedeljek zvečer združenja obrtnikov - Slovensko deželno gospodarsko združenje in italijanski organizaciji Associazi-one degli artigiani in C.N.A. - predstavili svojim elanom avtomehanikom in avtoelektričarjem projekt »Modri kolek -Bollino blu«. Ravno obrtniki bodo namreč glavni nosilci pobude, ki jo je tržaška občina namenila omejevanju zračnega onesnaževanja, ki ga povzročajo izpušni plini avtomobilov.
Kot je povedal tržaški občinski odbornik za socialo Pecol Cominotto, ki se je udeležil srečanja, je ravno avtomobilski promet glavni krivec za onesnaženje zraka, saj v tem smislu sam prispeva 90 odstotkov vseh strupenih plinov, ki jih mora mestno prebivalstvo vdihovati. Zato je razumljivo, da se je občina Trst odločila za
ta korak, h kateremu jo sili tudi evropski normativ o omejevanju zračnega onesnaženja in nenazadnje pozitivne izkušnje iz drugih večjih italijanskih mest, kjer je bil učinek pobud, ki so slične tržaškemu projektu za modri kolek, takoj razviden.
Pobuda, ki se bo pridružila drugim posegom,
kot je tudi načrtovano zaprtje prometnic v mestnem središču, predvideva letno kontrolo izpušnih plinov, kateri bodo podvrženi avtomobili. Kontrolo je občina poverila mehaničnim in avtoele-tričarskim delavnicam, ki bodo dobile posebno dovoljenje tržaške občine. V tem smislu bo poglavitne-
ga pomena strokovna pripravljenost obrtnikov av-topopravljalcev, ki so se morali v zadnjih letih prilagoditi novi zakonodaji, kar bo nedvomno jamčilo za kakovost njihovega dela. Posebno razveseljivo je dejstvo, da bo skoraj četrtina obrtnikov, ki bodo pooblaščeni za kontrolo izpušnih plinov, Slovencev, elanov Slovenskega deželnega gospodarskega združenja.
Ce bo avtomobil pozitivno prestal pregled, bo poverjeni obrtnik, ki bo zato tudi kazensko odgovarjal, lastniku izročil modri kolek, ki bo veljal za naslednjih dvanajst mesecev. V primeru, da bo emisija strupenih plinov presegala po zakonu določeno mero, bo treba avtomobil najprej popraviti, Sele nato pa bo lastnik dobil modri kolek. Merjenje izpušnih plinov in izdaja modrega kolka bo lastnika vozila stala 18.000 lir, v to ceno pa seveda ne bodo
všteta morebitna popravila.
Letos bodo prišli v poštev avtomobili brez katalizatorja po sistemu, ki je značilen za obvezne kontrole in sicer po vrstnem redu, vezanem na zadnjo številko evidenčne tablice. Ze z naslednjim letom pa bodo prišli na vrsto tudi avtomobili s katalizatorjem, ki so ob slabem vzdrževanju po nekaj letih prav tako onesnažujoči kot navadni avtomobili.
S tem posegom bo nedvomno kvalitetna raven voznega parka v Trstu boljša, poleg tega pa se bo postopoma tudi razvila kultura rednega vzdrževanja avtomobilov, ki je bila doslej zelo zanemarjena.
Kot je dejal odbornik Pecol Cominotto, naj bi Zupan Illy že jutri podpisal dozadevno odredbo, zato je pričakovati, da bo projekt »modri kolek« začel še pred marcem.
Andrej Sik
no tematiko, so se v bistvu strinjali z vsebino pripomb, ki so jih zbrale stanovske organizacije; zagotovili so svojo zavzetost zanje v skorajšnji razpravi v občinskem svetu in menili pri tem, da bo mogoče marsikateri nakazani problem ugodno razrešiti, nekatere pa vsaj ublažiti. Bili pa so precej pesimisti glede možnosti gradnje rastlinjakov, ker se je večina svetovalcev proti temu že opredelila, kakor tudi o možnosti sprememb glede parkov, ker je občina pri tem dolžna spoštovati ustrezne deželne standarde, ker je površina parkov vezana na število prebivalcev. Glede načrta za ljudske gradnje pa so menili oziroma izrazili upanje, da bi se dalo vprašanje v do-
bršni meri rešiti, ker naj bi bilo v bodoče gradenj itak manj, kot je bilo načrtovano in še te naj ne bi bile več predvidene na izrazito kmetijskih območjih.
Srečanje je bilo nedvomno koristno in vsi štirje slovenski občinski svetovalci so izrazili svojo zavzetost, da bi bile pripombe k občinskemu regulacijskemu načrtu v čim večji meri upoštevane.
Glede na kompleksnost izrečenih pripomb tudi na posameznih predelih tržaške občine, bomo na prihodnjih straneh kmečke priloge PD objavili širši povzetek iz dokumenta, ki so ga skupaj podpisale vse tri stanovske kmečke organizacije na Tržaškem (j.k.)
NOVICE
Na Športelu tudi o PD
V	okviru ponedeljkove oddaje Sportel na koprski televiziji je bil govor tudi o težavah, s katerimi se srečuje Primorski dnevnik. O tem sta v oddaji na kratko spregovorila direktor DZP-PRAE Paolo Ma-horčič in urednik športne redakcije Rado Gruden. Mahorčič je spregovoril o velikih finančnih težavah, zaradi katerrh je podjetje uvedlo sanacijske ukrepe, med katerimi je ob splošnem krčenju obsega omenil ukinitev ponedeljkove številke. Športni urednik Gruden pa je podrobneje spregovoril o razmerah, v katerih novmarji vsak dan ustvarjajo časopis in specifično o delu v športnem uredništvu. Pn tem je še posebej omenil težave, ki nastajajo zaradi močno skrčenega obsega časopisa in tudi števi-
■ la novinarjev zaradi dopolnilne blagajne in prisilnih dopustov. V zvezi z ukinitvijo ponedeljkove številke je Mahorčič izrazil upanje, da no podjetje to številko lahko že kmalu spet uvedlo, če bodo za to seveda obstajali ustrezni pogoji. Gruden pa je poudaril tudi veliko škodo, ki jo v perspektivi predstavlja ukinitev ponedeljskove številke. Ta je bila še posebej priljubljena med mladimi bralci, ki so bili predvsem preko športa v stalnem stiku s slovenščino, poleg tega pa prav oni predstavljajo potencialne bodoče naročnike Primorskega dnevnika.
Na hipodromu boni danes in ne jutri
Posebna ustanova za bencin po znižani ceni sporoča, da bodo ta teden spremenili umik, po katerem delijo bencinske bone na hipodromu: okenca bodo danes odprta od 9. do 13. ure ter od 15.30 do 19.30, medtem ko bodo jutri izjemoma zaprta. Umiki občinskih izpostav, kjer delijo bone, pa so nespremenjeni.
Plačilo davka TOSAP odložili do konca marca
Tržaška pokrajinska uprava sporoča, da so z zakonom za krajevne davke podaljšali rok za izplačilo davka TOSAP do prihodnjega 31. marca. Zakon je bistveno spremenil tudi normativo, na podlagi katere določajo znesek te dajatve. Za vse informacije je na razpolago davčni urad pokrajinske uprave na tel. številki 3798315.
Dolina: danes zapade rok za prošnje za občinske prispevke
Dolinska občina sporoča, da bo danes ob 12. uri zapadel rok za predložitev prošenj za občinske prispevke za kulturo, Spori in družbene dejvnosh. V prošnjah morajo društva in krožki navesti svoj naslov, fiskalne podatke, seznam načrtovanih pobud s predvidenimi stroški in seznam ustanov, na katere so ali bodo naslovih prošnje za prispevke.
Rai: 7 oddaj o Trstu
Jutri ob 11.35 po na 3. Raievi mreži prva od sedmih oddaj, ki so jih posvetih Trstu v okvim niza »Potovanja po Italiji«. Orisah bodo nase mesto z različnih zornih kotov: prva oddaja bo posvečena »splošni predstavitvi mesta, njene zgodovine in gospodarstva, njenega večnacionalnega, večverskega in ve-ckultummega značaja«, kot piše v Raievem tiskovnem sporočilu. »Izredni vodnik prve oddaje bo Zupan Riccardo Illy, ki bo spremljal režiserja Nanda Puccija Negrija po najpomembnejših krajih mestnega središča.«
Jutri predstavitev knjige C. T. Altana
V	dvorani knjigarne Minerva v Ul. S. Nicolb 20 bodo jutri ob 17. uri predstavili novo knjigo Carla Tulila Altana »Etnos e civilta: identita etmehe e valori democratici«, ki jo bosta predstavila profesorja Gi-orgio Negrelli in Roberto Cartocci na pobudo Instituta Gramsci.
ZASEDANJE / PRI SV. IVANU
IMENOVANJA
DSI / PONEDELJKOV VEČER
Načrt za vključitev prizadetih v službo
Gre zo mednarodno pobudo, pri kateri sodeluje tudi konzorcij iz noše dežele
Območje nekdanje umobolnice pri Sv. Ivanu
Marienthal je ime deželnemu nacrtu o izkušnjah zadružništva na področju vključevanja prizadetih ljudi na delovna mesta in njihovem poklicnem izobraževanju, ki ga bodo jutri predstavili v Deželnem centru za mentalno zdravje pri Sv. Ivanu. Prireja ga Konzorcij za družbeno podjetništvo, vključuje pa se v mednarodni naCrt Horizon, h kateremu so - poleg Italije, oziroma Furla-nije-Julijske krajine - pristopile še Nemčija, Spanja, Belgija in Švedska.
NaCrt je eksperimentalnega značaja. Trajal naj bi dve leti, organizatorji pa si zastavljajo za cilj ustanovitev posebne agencije za družbeno podjetništvo. Po dveletni izkušnji naj bi ustvarili kakih 70 novih delovnih mest v desetih različnih proizvodnih dejavnostih.
NaCrt Marienthal je prejel ob predstavitvi deželnim oblastem najvišjo oceno. Ocenjevalci so tudi menili, da je vreden finančne podpore italijanske vlade. Prav pri vladnem prispevku pa se je nekaj zataknilo. Medtem ko so organizatorji podobnih načrtov v drugih evropskih državah že prejeli predvideno vladno podporo, je naCrt Marienthal še ni prejel zaradi tipično italijanskih birokratskih zapletov in zamud.
Deželni organizatorji še Čakajo na pooblastilno pismo ministrstva za delo, kljub temu pa so se odločili, da bodo načrt uradno predstavili, in sicer zato, da bi spoštovali obveze do drugih evropskih partnerjev in da ne bi. zavlačili koordiniranega izvajanja mednarodnega načrta. Prvotno so nameravali prirediti prvo mednarodno srečanje ob uradni predstavitvi naCrta, a so se morali prav zaradi tega odločiti za sedanjo varianto.
Od jutri do nedelje bo Konzorcij gostil na območju pri Sv. Ivanu 60 izvedencev iz drugih evropskih držav. Uvodoma jih bo pozdravila predsednica Renate Gorgen, sledile bodo predstavitve različnih dejavnosti, ki potekajo na območju nekdanje tržaške umobolnice. Med drugim bodo predstavili tudi naCrt o ureditvi javnega vrta pri Sv. Ivanu, da bi bilo območje bolj prijetno za življenje in delo. Izmenjave izkušenj ne bo manjkalo. V naslednjih dneh si bodo udeleženci ogledali še druge strukture in zadruge v Furlaniji-Julijski krajini, proučili pa bodo tudi vprašanja izpopolnjevanja, zakonodaje, mentalnega zdravja in podjetništva.
Sincrotrone Trieste še brez direktorja
Zaradi nasprotij odložili izbiro
Mladika je slavila štiridesetletnico
O reviji je spregovoril glavni urednik Morij Maver, ki so go dopolnili mnogi sodelavci
Upravni svet družbe Sincrotrone Trieste, ki mu predseduje nobelovec Car-lo Rubbia, bi moral včeraj imenovati novega generalnega ravnatelja, a zaradi hudih trenj in nasprotujočih si mnenj posameznih svetovalcev, je po daljši seji odločil, da bo o imenovanju govor na drugi seji, ki ji zaenkrat še niso določili datuma.
Skupščina družbe Sincrotrone Trieste je pred dnevi pobdila Rubbio na predsedniškem mestu, iz upravnega sveta pa je izrinilo dotedanjega pooblaščenega upravitelja Giuseppeja Vianija. Po nekaterih vesteh naj bi sam Rubbia predlagal, da bi ga imenovah za generalnega ravnatelja, s čimer pa niso prav vsi soglašali. Prav zaradi tega naj bi sejo prekinih.
Štiridesetletnica revije Mladika: priložnost za obračun, nove predloge, srečanje z nekdanjimi sodelavci in pobudniki, kako (redko in dobronamerno) kritično pripombo. Na ponedeljkovem večeru v Društvu slovenskih izobražencev je spregovorilo več glasov; na povabilo moderatorja Sergija Pahorja je tokrat aktivno in kvalitetno posegla tudi publika.
Prvi je besedo prevzel glavni urednik revije Marij Maver, ki je podal krajši zgodovinski pregled delovanja: »Mladika je nastala v demokra-ticno-katoliskem taboru, ki ga je zaznamovala svoboda izražanja - v nasprotju s pogojevanjem, ki ga je izvajala struktura, ki je danes ni več.«
Občinstvu je posredoval tudi podatke o nakladi, naročnikih revije v Italiji, Sloveniji in po svetu. S tem v zvezi je omenil pozornost, ki jo je revija vedno posvečala zdomcem, njihovim vprašanjem in delovanju. Za
_________SODIŠČE / ZARADI OBREKOVANJA_______________________
Sodnik Casson tožil Bruna Vespo
Casson je včeraj prišel pričat Vespe pa ni bilo na spregled
»Sodniki naj z razsodbami ne delajo politike, ker je Casson oprostil ministra Beminija dan po volitvah in ne dan pred volitvami« Tako je med televizijsko oddajo »11 Punto«, ki je bila na sporedu 7. aprila 1992, izjavil novinar RAI Bruno Vespa. Zaradi teh besed se je Vespa po skoraj štirih letih znašel na zatožni klopi, in sicer na tržaškem sodišču. Proces so že dvakrat odložili, včeraj pa se je naposled le pričel. Vespe ni bilo na spregled, češ da je zaposlen z neko oddajo, zato pa je prišel beneški sodnik Felice Casson, čeprav je imel polne roke doma, kjer sledi preiskavi o požaru v gledališču La Fenice.
Casson, ki je znan tudi zaradi svojih naporov v boju proti podkupovanju, je namreč Vespo tožil zaradi obrekovanja. Poleg njega sta pričala še dva agenta sodne policije, nakar so proces odložili, nadaljeval se bo 14. marca. Kot pravi beneški sodnik, je Vespova izjava povsem lažna.
Beminija namreč sploh ni oprostil, temveč je le prišel do zaključka, da je jamstveno obvestilo, ki so ga naslovili Beminiju, neveljavno in je akte predal javnemu tožilcu.
Ukrep je podpisal 3. aprila, v kancbji je bil registriran 4. aprila, torej pred vobtvami, ki so bile 5. in 6. aprila.
glavnim urednikom so se s svojimi pričevanji oglasili Drago Stoka, Saša Martelanc, Martin Je-vnikar in Vladimir Vremec. Nekateri izmed njih so se zaustavili ob ljubezni, s katero so sodelovali pri Mladiki, drugi so se spomnili pobudnikov in zaslužnih sodelavncev, omenili ideale, katerim so pri svojem delu sledili. »Prepoznavali smo se npr. v ideji samostojne Slovenije, ki smo jo izražali prikrito, saj je bilo takrat kaj takega nevarno.«
Ob koncu prvega, nekoliko bolj uradnega dela, je moderator zastavil nekaj vprašanj občinstvu. Vprašanja so naletela na plodovito reakcijo nekaterih slušateljev. Številni glasovi so omenili pomen sodelovanja mladih piscev in novinarjev; konzul Tomaž Pavšič in Miroslav Košuta sta Čestitala k pomembnemu jubileju; v imenu sodelavcev Rasti je spregovorila Neva Zaghet; nekaj je bilo tudi sugestij v zvezi z vsebino revije. (MG)
NOVICE
Zaprte ceste za Zaboljunec
Zaradi del v zvezi z metanizacijo bodo zaprte občinske ceste za Zaboljunec v Boljuncu ob delavnikih od 8. do 17. ure. Dolinska občinska uprava sporoča, da bodo ceste zaprte do zaključka del za postavitev cevi za metansko omrežje.
Carsiana: obračun in nove pobude
Juhi ob 16.45 bo v veliki dvorani liceja Galilei v Ul. Mameli 4 javna predstavitev obračuna delovanja botaničnega vrta Carsiana pri Zgoniku. Srečanje bo nudilo tudi priložnost za predstavitev nekaterih pobud, ki jih načrtuje pokrajinska uprava za novo sezono. Pokrajinski podkomisar Giovanni Volpe bo izročil uradno priznanje lastniku botaničnega vrta, dr. Gianfrancu Gioittiju in znanstvenemu odboru, ki vodi Carsiano. Predstavili bodo tudi izpopolnjevalni tečaj za šolnike, ki ga je pripravil prof. Emico Feoli, odgovorni pri goriškem Centru za ekologijo. TeCaj je posvečen didaktičnemu pristopu do ekologije skozi kraško okolje.
Dolinska občina in Ezit
Dolinski župan Boris Pangerc in predsednik ustanove za industrijsko cono Ezit Francesco Slocovich sta na srečanju vzela v prebes vprašanja sodelovanja med občinsko upravo in ustanovo, ki ima pristojnost tudi nad delom te občine. V okviru največjega sodelovanja sta se zavzela za nadaljevanje stikov in za skorajšnje srečanje z odborom.
Jutri stavka živinozdravnikov
Zdravstvena ustanova sporoCa, da bodo juhi, 1. februarja stavkali živinozdravniki, ki so zaposleni pri javnih ustanovah.
ZARADI MOČNIH SUNKOV BURJE
Težave v mestu in tudi na morju
Delno so zaprli Ul. Molino a Vento - Letalonosilka se ni privezala
Medtem ko so se pred nekaj dnevi zaradi vremena tožili predvsem po Krasu in v zgornjih predelih mesta, kjer je led ohromil promet, so preglavice vCeraj imeli predvsem v mestu, Čeprav jih še zdaleč ni mogoče primerjati s tistimi v noči na Četrtek. Tokrat namreč ni bilo ledu ali snega, le močna burja (sunki so presegli 130 km na uro) je zaposlila predvsem gasilce, ki so se morali ukvarjati s strešniki, dimniki, ometom in podobnim. Mestni redarji pa so bili prisiljeni zapreti del Ul. Molino a Vento, in sicer s Trga Pestalozzi do Ul. Marenzi: na levi strani, prav ob Trgu Pestalozzi, namreč obnavljajo staro poslopje, postavili so zidarski oder, ki ni bil več varen in so ga morali utrditi. Iz Ul. Montecchi (ki je itak delno zaprta) pa so morali umakniti avtomobile, ker se je krušil omet. Težave
so bile tudi na hibi cesti, kjer se je z nekega tovornjaka prevrnil tovor, tako da so zaprli odcep pri Valmauri. Iz nekega stanovanja v Ul. D’Annun-zio pa so morali odseliti priletnega moškega, ker se je podrl sbop. Burja je
ovirala tudi prihod ladij. Neka francoska pomožna vojaška ladja se je zjubaj sicer uspela zasidrati ob VIL pomolu, medtem ko je letalonosilka Clemenceau nekaj časa Čakala, nakar je spet zaplula na odprto morje.
GLEDALIŠČE MIELA / ŠVICA-,
Koncert alpskih rogov za konec retrospektive
Zanimivi niz o švicarski filmski in glasbeni ustvarjalnosti v gledališču Miela se bo zaključil drevi ob 21. uri s koncertom skupine Mitha. Štirje glasbeniki, si sicer igrajo na trobento in so znani bodisi kot solisti bodisi kot elani raznih skupin, so se posvetili staremu ljudskemu glasbilu, dolgemu alpskemu rogu, ki.je nekako simbol švicarskih dolin. Spored predvideva seveda ljudsko glasbo, vendar skupaj z elementi jazza in drugih oblik sodobne glasbe.
Ta raznolikost in prepletenost različnih vplivov je tudi sicer označevala niz. Že sam naslov »Nikogaršnja zemlja« se nanaša na svojstveno stvarnost
v Švici, ki je na prvi pogled pravljična dežela blaginje, v resnici pa dežela nasprotij, dandanes dežela priseljevanja, a v preteklosti dežela izseljevanja. To je dežela različnosti zaradi zgodovinske večjezičnosti in večkulturnosti, a tudi zaradi množičnega priliva tujega izročila, saj je to dežela »na prehodu« v Evropo. Vse to je prišlo do izraza tako v filmih kot na dosedanjih koncertih.
Niz, ki sta priredili Zadruga Bona-vventura in švicarski sklad za kulturo Pro Helvetia ob sodelovanju združenja Alpe Adria Cinema dopolnjuje razstava sugestivnih Crnobe-lih fotografij »humanističnega« švica-skega fotografa Jeana Mohra, (bov)
Počastili
spomin
glasbenika
Ubalda
Vrabca
Pevski zbor Reso-net pod vodstvom Aleksandre Pertot, kakor številni prijatelji in pevci iz drugih pevskih zborov so v minulem nedeljskem jutru 28. januarja počastili 4. obletnico smrti skladatelja in zborovodje Ubalda Vrabca. Pri nedeljski, obletni maši, ki jo je daroval ro-diški župnik Milan Preglej je zbor sodeloval s petjem nekaterih Vrabčevih skladb. Sledila je komemoracija na vaškem pokopališču, kjer je Vrabec pokopan. Tu sta spregovorila predsednica SSO Marija FerletiC ter predstavnik Zveze cekrvenih pevskih zborov iz Trsta Hum-bert Mamolo. Zbor je občuteno zapel še koroško Tam, kjer teče bistra Žila.
Vsakoletna počastitev spomina skladtelja Ubalda Vrabca priča, da je med primorskimi pevci njegov lik še vedno živ in spoSto-van.(ER)
SLOVENSKA PROSVETA / V PRIPRAVI
Seminar o plesno gibalnem soočanju
Vodili ga bosta Lena Knific in Helena Biffio
Slovenska prosveta v Trstu pripravlja za konec februarja dvodnevni tečaj z naslovom »Plesno-gibalna soočanja«.
Plesna terapija je danes v svetu uveljavljena interdisciplinarna smer, ki preko kreativnega delovanja, podobno kot glasbena ali likovna terapija, pomaga usmeriti posameznika k integriranju oziroma reintegrira-nju osebnosti.
Večino prvotnega znanja (občutenje in doživljanje samega sebe, okolja in ljudi okoli nas) pridobimo preko izkušenj našega telesa. Na ta način dojemamo tudi pojem časa, prostora, teže in energije.
Gibalne in plesne izkušnje krepijo sposobnost predstavljanja, zaznavanje, spodbujajo razvoj telesnih in duševnih sposobnosti ter emocionalni in intelektualni razvoj.
V naši delavnici bomo gibanje in ples uporabili na različne načine: za
doživetje lastnega telesa, sproščanje, osvajanje gibalnih dimenzij (prostora, časa, hitrosti), izraža-ne notranjih občutij ter kot sredstvo celovitejše komunikacije z drugim.
Delavnica bo obegala vaje iz: socialnih iger, neverbalne komunikacije, plesno-gibalnih tehnik, masažnih in relaksacijskih tehnik.
Vodili jo bosta Lena Knific in Helena Biffio. Njuno znanje in izkušnje segajo na področje giba, pantomime, koreografije, plesne terapije in pedagogike. Obe si želita, da bi delavnica postala prostor različnih srečanj s seboj in z drugim, prostor odkrivanja govorice lastnega telesa, pa tudi glasbe in plesa, kot ju čuti vsak posameznik. Preko izkušenj, pridobljenih na delavnici, boste lahko obogatili delo, ki ga opravljate kot pedagogi.
In Se nasvet: delavnica je zasnovana tako, da zanjo ni potrebno plesno predznanje. Kar potrebu-
Pred 90 leti se je rodil Vekoslav Španger
Zadnja pot Marja Gabrovca v rodni Nabrežini
jete, je trenerka ali kakšna druga mehla obleka, copate ali debelejše tople nogavice. Obvezno pa prinesite s seboj dobro voljo in pripravljenost za delo.
Tečaj bo trajal dva dni in sicer: v petek, 23. februarja od 18.30 do 20.30 in v soboto, 24. februarja od 15.00 do
18.00.
Ker je število tečajnikov omejeno, prosimo, da se čimprej prijavite na sedežu SP vsak dan (od ponedlejka do petka) med 9.00 in 13.00 uro do vključno 20. februarja. Telefon 370846.
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
31. januarja 1996 JANEZ
Sonce vzide ob 7.28 in zatone ob 17.09 - Dolžina dneva 9.41 - Luna vzide ob 13.48 in zatone ob 4.09.
Jutri, ČETRTEK,
1. februarja 1996 GITA
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 5,5 stopinje, zračni tlak 1019 mb naraSCa, veter vzhodnik severovzhodnik, 78 km na uro, burja, s sunki do 90 km na uro, vlaga 65-odstot-na, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Nevenka
V ponedeljek, 29. t.m. bi bil imel Vekoslav Spanger 90. let. Malo je mladih, ki kaj vedo o njem, o njegovi predanosti boju proti fašizmu, njegovi navezanosti na svoj narod, o deležu, ki ga je imel tudi v povojnem času pri obnavljanju in ustanavljanju raznih društev in organizacij.
Starejši se ga pa še spominjajo in jim je ostal v spominu tudi tisti dan konec leta 1971, ko smo ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsem tem, pa tudi mladi generaciji, so tako namenjene te vrstice v spomin na predstavnika tiste generacije slovenskih primorskih ljudi, ki niso klonili fašizmu in terorju, ki so se mu z vso silo uprli in stopili v odločen boj za pravice svojega naroda.
Z bazoviškimi junaki Bidovcem, Marušičem, Milošem in Valenčičem je bil na takratnem prvem procesu pred posebnim sodiščem obsojen na 30 let zapora, ki jih je delno preživel po številnih italijanskih zaporih in v internaciji, potem pa se je kot, mnogi drugi pridružil Partizanskim prekomorskim enotam, toda zaradi slabega zdravja ne kot borec. Tako se je iz Splita vrnil domov šele 11. junija 1945..
Tu je aktivno sodeloval pri obnavljanju za«mejskega kulturnega in gospodarskega delovanja. Bil je predsednik Društva bivših političnih preganjencev na Proseku, predsednik takratnega domačega društva »Ivan Vojko«; bil je med ustanovitelji kmečke zadruge, član odbora društva »Rade Pregare«, predvsem pa se je, kot podpredsednik Odbora za proslavo bazoviških žrtev zavzemal za to, da bi proslave uspele, da ne bi šel v pozabo spomin na te naše junake.
Njegova knjiga »Bazoviški spomenik« ostaja še danes najbolj avtentičen Prispevek k dokumentarni obedelavi tistega obdobja, njegov lik, pa lik človeka, ki ne sme iti v pozabo.
Neva Lukeš
V rodni Nabrežini so v prejšnjih dneh pospremili k zadnjemu počitku Marja Gabrovca.
Pokojnik se je rodil v Nabrežini 25. 12. 1925. Pred vstopom v NOV je bil Marjo Gabrovec vključen v OF, v partizane pa je vstopil 25. 9. 1945 in sicer v 1. Prekomorsko brigado. Kot mitraljezec je sodeloval v 13. Proleterski brigadi, kot šofer v avtobataljonu Bari, nato v avtočeti IV. korpusa artiljerijske brigade in kot mehanik v Zagrebu.
Sodeloval je v bojih za Drvar, Mrko-ničgrad, Travnik, Banja Luko, Ribnik, Bihač, Mrkovopolje, Gornji Vakuf, Jajce, Knin, Benkovac, Kupres, Koričane in Bjelo Buče. Po velikih borbah za obrambo vrhovnega štaba v Drvarju in drugih mest je ostal Marjo Gabrovec fizično prizadet; zaradi premrznjene desne noge je bil z drugimi ranjenci odposlan v bolnico 10. divizije v Crni vrh, od tu pa nujno z letalom v Italijo. Pripeljeli so ga v lager Gravina v Bari, od tu pa v bolnico v Trani; kot šofer S. M. J.A. je ostal v Bariju. Kasneje je bil poslan v IV. armijo v Ljubljano, od koder so ga odredili artiljerijski brigadi IV. armije v Postojni. V J.A. je bil vse do leta 1949, demobiliziran pa je bil kot stari vodnik.
Leta 1946 je bil v Celju odlikovan z redom za hrabrost, redom za narod, prejel pa je tudi Bugarsko odlikovanje očestvena fronta.
Djuric, Deborah Savron, Stefano Apostoli, France-sco Mucchiut, Jacopo Bu-sdon, Micol Brezza, Erič Buzzan.
UMRLI SO: 88-letna Margherita Silvio, 83-letni Remolo Gori, 56-letna Ono-rina Casagrande, 85-letna Letizia Perini, 69-letna Bruna Sgerla, 90-letna Margherita Colle, 23-letni Michael Aaron Legali, 72-let-ni Gnido Paparella, 76-let-ni Ottone Sponza, 37-letni Francesco Maccaroni, 84-letna Gemma Bratuš, 75-letni Romeo Zuliani, 65-letni Romano Trani, 71-let-ni Giacomo Monass, 70-let-na Emilia Dilic, 48-letna Marisa Ruta, 85-letni Enri-co Zennaro, 91-letna Angelica Scrigner, 82-letna Alba Rossi, 78-letna Gentilina Bertagno.
I :	LEKARNE
Od PONEDELJKA, 29. januarja, do NEDELJE, 3. februarja 1996
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Ul. dell’Orologio 6 - v začetku Ul. Diaz (tel. 300605), Ul. Pasteur 4/1 (tel. 911667), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124).
PROSEK	(tel.
225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. dell’Orologio 6 -začetek Ul. Diaz, Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. Septembra 6, Milje - Mazzinijev drevored 1.
PROSEK	(tel.
225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše pri-
NOCNA SLUŽBA Lekarna odprta od
KD Rovte Kolonknvec
(Ul. Monte Sernio 27) vabi v soboto, 3. februarja, ob 20.30 na večer posvečen slovenski kulturi.
Nastopajo moška skupina MePZ Primorsko iz Mačkolj in domači recitatorji.
20.30 do 8.30
Drevored XX. Septembra 6 (tel. 371377).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	16.30,
18.25, 20.20, 22.15 »La dea delVamore«, r.-i. Woody Allen, i. Mira Sorvino. EXCELSIOR - 15.30,
18.30,	21.30 »Heat - La sfi-da«, i. Al Pacino, Robert De Niro.
EXCELSIOR AZZUR-RA- 15.30, 17.40, 19.50,
22.00	»L’ussaro sul tetto«, r. Jean-Paul Rappeneau, i. Juliette Binoche, Claudio Amendola.
AMBASCIATORI
17.30,	19.50, 22.10 »007 Goldeneye« i. Pierce Bro-snan.
NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »High-lander III«, i. Christopher Lambert.
NAZIONALE 2 - 16.30,
17.00,	18.20, 20.15, 22.15, »Babe - un maialino corag-gioso«.
NAZIONALE 3 - 17.30, 19.45, 22.00 »Seven«, i. Brad Pitt, Morgan Free-man.
NAZIONALE 4 - 17.30, 19.50, 22.15 »Assassins«, i. Sylvester Stallone, Antonio Banderas.
MIGNON - 16.00- 22.00 »Oroscopiamo«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.30 »Po-cahontas«, risani film, prod. Walt Disney; 18.20, 20.15, 22.10 »II profumo del mosto selvatico«, i. Keanu Reeves.
ALCIONE - 18.30, 21.30 »Underground«, r. Emir Kusturica.
LUMIERE -	18.00,
20.00,	22.15 »I solisti so-spetti«, r. Bryan Singer, i. Stephen Baldvvin.
a PRIREDITVE
KD PRIMORSKO vabi na proslavo dneva slovenske kulture v nedeljo, 4. februarja, ob 18. uri v srenj-sko hišo v Mačkoljah. Sodelovala bosta MePZ Primorsko pod vodstvom A. Baloha in dramska skupina KD Rdeča zvezda z veseloigro "Priprava na zlato Poroko”.
ŽUPNIJA SV. JERNEJA
AP. - Opčine prireja NA JEZUSOVO DAROVANJE -SVEČNICO v petek, 2. februarja, ob 19.30 v župnijski cerkvi na Opčinah KONCERT, ki ga bosta oblikovala Andrej Pegan-orgle in Aldo Žerjal - bas. Prisrčno dobrodošli.
SKD GRAD-Bani, SKD TABOR-Opčine in MePZ VIŠAVA- Ferlugi priredijo v nedeljo, 4. februarja, ob 17. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah praznik slovenske kulture na igrano besedilo: ZEDINIL ROD SLOVENSCNE CELE. Nastopajo recitatorji od Banov in z Opčin, MePZ s Ferlu-gov, mladi glasbeniki in MPZ Tabor. Postavitev Olga Lupine.
KD KRAŠKI DOM vabi
v nedeljo, 4. februarja, ob
18.30,	v Kulturni dom na Colu na prireditev, na kateri se nam bodo predstavili pevski zbor osnovne Sole iz Komna, otroški pevski zbor Zvonček - Repentabor ter otroška dramska skupina KD Kraški dom z igrico "Skopa Neža”.
3 OBVESTILA
KMETISKA ZADRUGA V TRSTU vabi oljkarje in vse, ki imajo pri srcu oljko in oljčno olje na srečanje, ki bo za italijansko govoreče občane, danes v Cam-porah, ob 19.30. Predaval bo dr. Aldo Raimondi.
SKUPNOST BORCEV 19. SNOUB-S. Kosovel, 18. SNOUB-Bazoviska in 17. BRIGADA-Gregorčičeva vabi vse borce, borke in aktiviste, ob obletnici pohoda čez Sočo, na srečanje v Kanal, ki bo v soboto, 3. februarja, ob 11. uri.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -krožek Kras vabi člane in simpatizerje na praznik včlanjevanja jutri, v Trebčah -Ljudski dom, v ponedeljek, 5. februarja v Bubničevem domu - Repen in v torek, 6. februarja v Prosvetni dom -Opčine. Vsa vpisovanja so od 20. ure dalje.
KD F. VENTURINI sporoča, da je odprto včlanjevanje za leto 1996. Odborniki so na razpolago v centru A. Ukmar-Miro ob sredah od 18. do 19. ure in v sobotah od 14.30 do 16. ure.
V MARJANISCU na
Opčinah bo danes, 31. t.m., ob 15. uri blagoslov portala kot temeljnega kamna in obenem zaključek drugega dela obnove. Blagoslovil bo škofov vikar za Slovence msgr. Franc Vončina ob navzočnosti predstavnikov Dežele in predstavnika Slovenije ter ostalih gostov.
3 SOLSKE VESTI
DIDAKTIČNO RAVNA-TELJSTO V DOLINI vljudno vabi starSe otrok, ki se nameravajo vpisati v otroške vrtce in v prve razrede osnovnih sol dolinskega didaktičnega področja, na informativna srečanja, ki se bodo vršila po sledečem razporedu. Otroški vrtci: v Ricmanjih 2. 2., ob 16. uri; v Borštu 1.
2.,	ob 16. uri; v Dolini 9. 2., ob 15.30; v Boljuncu 2. 2., ob 16. uri; v Mačkoljah 31.
1.,	ob 15.30. Osnovna Sola: C.o.s. F. Venturini v Boljuncu, 12. 2., o 16. uri; O.S. v Borštu 7. 2., ob 16. uri.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH
obvešča, da se vrsi vpisovanje v prvi razred osnovne Sole in vse letnike vrtca na sedežu ravnateljstva (Nanoški trg 2) ter v posameznih vrtcih. Rok vpiso-vana je do 28. februarja vključno. Vse dodatne informacije dobite na tel. st. 211119, vsak dan od
8.00	do 14.00.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV.IVANU vljudno vabi starse otrok, ki se nameravajo vpisati v prve razrede osnovnih Sol didaktičnega ravnateljstva pri sv. Ivanu na informativno srečanje, ki bo jutri, 1. februarja, ob 16.30, v prostorih didaktičnega ravnateljstva ul. Caravaggio 4. Obenem vabi starse otrok, ki jih nameravajo vpisati v otroška vrtca ravnateljstva pri sv. Ivanu na srečanje, ki bo po sledečem urniku: v vrtcu v Lonjerju, 5. febr., ob 15.45 in v vrtcu v Barkovljah, 8. febr., ob 16. uri.
MALI OGLASI
tel. 040-361888
IŠČEMO'delavca, italijanskega državljana z vozniškim dovoljenjem "C", za razvažanje blaga. Telefon St. 383993
NADJA DOLHAR vas
vabi na predstavitev naj-novejsih posod TUP* PERVVARE, ki bo danes, ob 16. uri v kongresni dvorani
MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN
se sprejemalo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO C
PUBUEST-UI. Valdlrfvo36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697
hotela Palače v Gorici.
KUPIM zazidljivo zemljišče po možnosti z delno obdelovalno površino. Tel. 040/228835 v večernih urah.
UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA nudi lekcije oz. pomoč pri pisanju domačih nalog osnovnošolcem in srednješolcem 1-krat ali 2-krat tedensko (po dogovoru), cena ugodna. Tel. 040/211258 v večernih urah.
OSMICO ima v Zgoniku st. 71 Mario Milic.
KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira v Trnovci 14. Ob sredah in četrtkih zaprto.
OSMICO je v Rupi odprl Salomon Tomšič. Toči odlično belo in rdeče vino.
OSMICO ima v Ricmanjih Berto Pregare. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Radovan Semec v Prečniku.
OSMICO je odprla Marija Gombač, Lonjer 291/1. Toči belo vino.
TRGOVINA ČEVLJEV MORIS v Nabrežini ima sezonsko razprodajo. Izkoristite priložnost!
OSMICO v Dolini sta odprla Boris in Pepi Sancin (Sarmek). Točita belo in črno vino.
PRISPEVKI
V	spomin na Ivana KreSeviča daruje Renato Doljak z družino 30.000 lir za SK Kras.
V	spomin na Alojza Miliča darujeta Bruna in Pepi Milic 50.000 lir za SK Kras.
V	spomin na Ivana KreSeviča darujeta Bruna in Pepi Milič 50.000 lir za SK Kras.
V	spomin na Marico Skerk-Obad darujeta Bruna in Pepi Milič 50.000 za SK Kras.
Namesto cvetja na sveža grobova Štefanije Križ-mančic (La(tove) in Milke Kalc daruje Zelka 30.000 lir za pogrebno podporno društvo v Bazovici.
V	spomin na prerano umrlega Mariota Gabrovca daruje družina in brat Milko Gabrovec z družino
50.000	lir za vzdrževanje spomenika padlih v NOB iz Križa. V isti namen daruje družina Pepija in Marije Prasel 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa.
■ V spomin na pok. Mariota Gabrovca darujejo prijatelji iz Križa 40.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa.
Ob 26. obletnici smrti Maria Castellanija daruje žena Oliva 30.000 lir za KD Rovte-Kolonkovec.
V	spomin na Karla Kalca s Padric in Milko Kalc iz Gropade daruje družina Grgič (Bazovica 13) 50.000 lir za Bazovski dom.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
SPREJEM OSMRTNIC
od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697
ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600
NOVICE
Mladi se odpravljajo na obisk v slovenski parlament in na koncert D. Bovvieja
Klub goriske mladine prireja v Četrtek, 6. februarja, obisk slovenskega parlamenta v Ljubljani, ki je bil napovedan že 25. janaruja, pa je takrat odpadel zaradi poledice na cestah. Program obiska predvideva ogled prostorov in sestanek z nekaterimi poslanci. Zvečer se bo obisk v Ljubljani sklenil z udeležbo na koncertu Davida Bovvieja v hali Tivoh. Prijave pri elanih KGM do sobote, 3. t.m.
Predstavitev “Studi Goriziani” in priloge o prenovi knjižnice
Po odprtju prenovljenih prostorov v palači Wer-denberg v Mamelijevi ulici začenja Državna in mestna knjižnica v Gorici z nizom kulturnih srečanj povezanih s knjižnično dejavnostjo. Prvo bo jutri, 1. februarja, ob 17.30 v konferenčni dvorani v 2. nadstropju knjižnice (Ul. Mameli 12). Predstavih bodo 81. zvezek zbornika “Studi Goriziani” in 12. posebno prilogo revije, ki je posvečena “prerojeni knjižnici" po izvedbi obnovitvenih del na poslopju. Zvezek in prilogo bosta predstavila prof. Sergio Tavano in odv. Marino De Grassi skupaj z avtorji nekaterih med prispevki v zadnji številki.
Občinski svet v Gorici
Goriški občinski svet je sklican danes ob 16. uri. Na dnevnem redu je vrsta zahtevnih točk (občinski proračun in proračuni mestnih podjetij), ki pa bodo verjetno prišle na vrsto šele prihodnji teden, ko se svet sestane še trikrat. Na današnjem dnevnem redu je poleg sporočil župana in interpelacij svetovalcev tudi odobritev davka IQ za leto 1996, pri Čemer je predvideno povečanje odbitka za prvo hišo.
Šavli o zgodovini Slovencev
Krožek Anton Gregorčič vabi jutri na srečanje z dr. Jožkom Šavlijem. Govoril bo na temo: Slovenci, pleme ah narod? v preteklosti in danes. Srečanje bo ob 20.30 v mah dvorani Katohškega doma. Prof. Savli bo na njem izpostavil svoje značilne teze o razlagi zgodovine slovenskega naroda, ki se je po njegovi oceni prevečkrat nagibala v podcenjevanje in celo ustvarjanje manjvrednostnega občutka.
Godalni kvartet na gradu
Ob zaprtju razstave “Ottocento di fronhera” bo danes ob 18. uri v dvorani pokrajinskih muzejev na gradu koncert godalnega kvarteta Kairos iz konservatorija v Castelfranco Veneto. Izvedb bodo skladbi F. J. Haydna Kvartet op. 20 št. 4 in W. A. Mozarta Kvartet K 465.
Ženska presenetila vlomilca
Naključni prihod stanovalke je predsinoCi spravil v beg tatu, ki se je pripravljal na vlom v trgovino telefonske in računalniške opreme Elcom shop v Drev. 24. maja 5. Moški v temnozelenem suknjicu in svetlih hlačah je okrog 20.40 s kovinsko palico skušal izruh rešetke stranske izložbe na prehodu na notranje dvorišče. Njegovo početje je opazila ženska, ki je bila namenjana na dvorišče. Njen prihod je spravil v beg tatu, ženska pa je poklicala pohcijo, ki je ugotovila, da je dejansko šlo za poskus vloma in sedaj išče storilca.
ZSKD / V PETEK V AVLI GM
Predstavitev “beležnice” Alda Rupla
Univeiza:
senator
Bratina
prepričal
ministra
Senator Darko Bratina je z ministrstva za univerzo dobil sporočilo, da je minister Salvini predložil Državnemu univerzitetnemu svetu formalni predlog za vrnitev naziva “Mednarodne in diplomatske vede” goriški fakulteti. Lani je zakonski ukrep namreč odvzel iz naslova naziv “diplomatske” in s tem tudi vsebinsko okrnil goriški teCaj, ki je bil postavljen na raven vrste sorodnih tečajev. Bratina se je pred kraktim srečal z ministrom in ga prepričal, da je bila sprememba krivična, ker je okrnila strateško vlogo goriškega tečaja pri formiranju diplomatskega kadra za srednje in vzhodnoevropski prostor. Podporo si je senator glede tega zagotovil tudi na Famesini, kar daje upad, da bo univerzitetni svet, ki se bo sestal med 8. in 10. februarjem, prižgal zeleno luC za obnovitev imena in vloge goriškega diplomskega tečaja. Zadnji formalni akt bo ministrski odlok.
Sen. Bratina je z zadoščenjem sprejel te vesti, obenem pa opozarja, da bo potrebna še velika skrb in prizadevanje, da se na tečaju ohrani doprinos zunanjih docentov in izvedencev, kar edino lahko omogoči goriški univerzi aktivno vlogo središča izmenjav na mednarodni ravni.
Ge želimo opredeliti začetek letošnje sezone pri Zvezi slovenskih kulturnih društev na Goriškem, lahko reCemo, da je naravnana “izdajateljsko”. V krajšem časovnem presledku je bilo (in bo) namreč v okviru dejavnosti Zveze izdanih nekaj knjig in publikacij. Stvar ni slučajna ali rezultat posrečenih trenutkov. Gre za izbiro, ki so jo pri tej organizaciji upoštevali v prepričanju, da sodi v širok spekter ljubiteljske kulture tudi pisana beseda, še posebno Ce obravnava ljudi in tematike, ki so povezane z goriškim prostorom.
Takšno razmišljanje je pri Zvezi vzklilo že pred nekaj leti, ko so se odločili za mesečno informativno publikacijo (Glasilo), ki je s Časom vse bolj opuščala golo informativno vlogo in se približevala gornjemu razmišljanju. Glasilo je v letošnji sezoni dobilo drugačno dimenzijo in tudi njegovo mesečno izhajanje se je prenehalo. Odločili so se, da bodo v teku leta izdali nekaj publikacij oziroma knjig, ki naj bi prvenstveno zadevale in govorile o goriški stvarnosti.
V tem smislu je bila pred novim letom, v sodelovanju s Kulturnim domom, izdana publikacija o Bratuževi kavarni, ki jo je napisal Marko Waltritsch. V tem smislu pa je nastala tudi “beležnica” Zaznave in odtenki, ki jo je pripravil Aldo Rupel, in pesniška zbirka Franja Rojca, ki jo bosta Zveza in kulturno društvo Sovodnje pred-
stavila konec meseca. V načrtih pa je tudi izid knjižice, v kateri bo govora o starih ljudskih običajih na Goriškem.
Ruplovo beležnico, ki jo je Zveza kulturnih društev izdala ob sodelovanju komisije za kulturo pri SKGZ, bodo predstavili v petek, 2. februarja, ob 18. uri v avli Glasbene matice v Gorici (Križna ulica 3). Na večeru bosta ob avtorju spregovorila še Rudi Pavšič in Marko Kravos, za glasbeni intermezzo pa bodo poskrbeli gojenci glasbene šole. Ruplovo beležnico bogatijo risbe Silvana BevCarja, za grafično opremo pa je poskrbel Daniel Jarc.
V spremni besedi Ruplovemu delu je Nadja Marinčič zapisala: »Odtenki doživetega se odražajo v izbrušenem slogu in besedišču. Z enako občutljivostjo, s katero gleda vase, avtor opazuje tudi svet okoli sebe in ga do podtanko-sti opiše v presenetljivem bogastvu prirodnih pojavnosti... Velikokrat pa je narava posrečena metafora za najgloblja neizpovedlji-va duševna stanja. Nov kalejdoskop občutkov se sproža v odnosu do družbe, ki jo avtor vseskozi doživlja problemsko, in vendar pokončno, samozavestno, čeprav ga neizpolnjena pričakovanja včasih silijo skoraj v cinizem. Toda človek na meji ve, da je njegov položaj perspektivnejši od položaja ostalih skupnosti, Ce bo znal ohraniti in posodobiti vrednote svojega prostora.«
V bolnišnici 22 zasilnih postelj
Zdravstveno podjetje za Goriško obvešča, da so v dogovoru z vodstvom splošne bolnišnice v Gorici ugotovili možnost namestitve dodatnih dvaindvajsetih bolniških postelj (v sklopu splošne medicine), tudi v drugih specialističnih oddelkih. Za paciente bo, Ce se bo tak ukrep pokazal za dejansko potrebnega in se bo uresničil, skrbelo zdravniško osebje 1. oz. 2. medicinskega oddelka, pomožno osebje pa bodo zagotovili na posameznih oddelkih (okulistika, kirurgija, ginekoli-gija), kjer bodo postelje pripravili. Sicer pa bodo v te oddelke namestili paciente, ki so že v fazi okrevanja. Ukrep je v zvezi s povečanjem števila pacientov v zimskih mesecih.
GLEDALIŠČE / NA POBUDO KULTURNEGA DOMA IN SSG
Igra za otroke obeh narodnosti
“Peter in volk” ah "Pierino e il lupo” je naslov gledališke predstave za učence slovenskih in italijanskih osnovnih šol, ki se v teh dneh vrstijo v goriškem Kulturnem domu. Zvrstilo se bo devet predstav, ogledalo pa si jih bo približno 700 otrok iz cele goriske pokrajine. Slovenske osnovne šole so se polnoštevilno odzvale, a tudi odziv italijanskih šol je nadvse spodbuden in nad vsemi pričakovanji prirediteljev.
Predstave so vsak dan v jutranjih
urah in sicer prva ob 9. druga pa ob 11. uri in to do konca tedna. V ponedeljek, se je “tour” gledališkega igralca SSG Franka Korošca pričel v StandreZu, kjer je izjemoma predstava bila na tamkajšnji osnovni šoli, nato pa so včeraj predstavi v Kulturnem domu prisostvovali učenci šole Oton Zupančič iz Gorice. Danes (in v petek) bodo na vrsti osnovne šole italijanskega mestnega didaktičnega ravnateljstva, ter iz Sovodenj in Ronk (slovenske), jutri pa učenci
osnovne šole Fumagalli iz Gorice in slovenskih šol iz Doberdoba, v petek pa še šole z Vrha, Steverjana in Kr-mina. V soboto pa se bo teater preselil v pevmsko osnovno šolo.
Predstavo “Peter in volk” prirejata v skupnem sodelovanju SSG iz Trsta in Kulturni dom iz Gorice, pokrovitelj pa je odbomištvo za šolstvo pri Goriški občini.
Na slikah (foto Bumbaca) igralec SSG Franko Korošec in učenci med včerajšnjo predstavo
PUBLIKACIJE / POVRATEK V KIOSKE
List Zuf de žur v službi goriške večkulturnosti
Članki bodo v treh jezikih
V soboto, 3. februarja, bomo v goriških kioskih lahko spet dobili trijezični list Zuf de žur. List je zaCano prenehal z izhajanjem sredi lanskega leta. Sledilo je obdobje reorganizacije skupine, ki ga je izdajala. Prvotno so delovali v sklopu skupine “Goriziagio-vane” in občinskega mada za malde, sedaj pa so se organizirali v samostojno	kulturno
združenje Zuf de žur. List, napovedujejo, bo nadaljeval po Ze lani zastavljeni poti odkrivanja in uveljavljanja nove zavesti o večkulturni in veCjezikovni identiteti goriškega prostora. Zuf de žur bo zato objavljal
KINO
GORICA
VTITORIA Zaprto zaradi prenovitvenih del.
CORSO 17.15- 19.40-22.00 »Seven«. I. B. Pitt in M. Freeman.
a PRIREDITVE
KD BRISKI GRIČ vabi jutri ob 20.30 na predvajanje filmskih zapisov o društveni dejavnosti v pred tremi desetletji.
KD SOVODNJE vabi v petek, 2. februarja, na celovečerni koncert mešanega pevskega zbora Primorec -Tabor ob desetletnici delovanja zbora. Koncert bo ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah.
SKPD F. B, SEDEJ vabi na Prešernovo proslavo v nedeljo, 4. februarja, ob 16. mi v Sedejevem domu v Steverjanu. Nastopil bo zbor Musiča viva iz Kranja, ki ga vodi Nada Kos. Napovedoval bo Janez Dolinar.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za
Goriško bo 18. februarja priredilo veselo pustovanje v Gallianu pri Čedadu. Prijave do 7. februarja na društvenem sedežu (ob sredah med 10. in 11. mo) ter poverjeniki.
IŽ3 OBVESTILA
FOTOKLUB SKUPINA
75 sporoča, da obnavljajo redno dejavnost. Člani se bodo sestajali ob sredah ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah. Prvo srečanje bo danes, 31. januarja.
POSTNA UPRAVA obvešča, da bodo danes ob zapadlosti roka za plačilo avtomobilske takse in tv naročnine okenca za sprejemanje poštnih položnic na glavni pošti v Gorici in v podružnici v Tržiču delovala do 18. me.
DRUŽBA se dobi jutri, 1. februarja, ob 19.30 na trgu v StandreZu.
COKLUB obvešča, da bo prihodnje srečanje v ponedeljek, 5. februarja, ob 15. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah.
prispevke v vseh treh goriških jezikih, italijašči-ni, slovenščini in fur-lanšCini, da bi tako prispeval k premagovanju vseh meja, pregrad in oblik kulturne zaprtosti.
Uradna predstavitev prve številke novega Zuf de žur bo v petek, 2. februarja, ob 19. uri v gostilni “pri Lojski” (pri Silvani) na Placuti - vogal. Ul. Brass. Vabljeni so vsi Goričani. Uredništvo obenem opozarja, da se je mogoCe naročiti na glasilo. Naročnina do julija 1996 stane 10 tisoč lir in jo gre vplačati na poštni tekoči raCun štev. 11426491 naslovljen na Združenje Zuf de Zur, Ul. Capuccini 21, Gorica.
H RAZSTAVE
V KATOLIŠKI KNJIGARNI bodo v petek, 2. februarja odprli razstavo akademske slikarke Mire LiCen KrmpotiC. Govorila bosta Silvester Gaberšček in Joško Vetrih.
SPD GORICA - Smučarski odsek priredi 11. februarja smučarski izlet v Sappado. Prijave na sedežu danes od 11. do 12. in jutri od 19. do 20. me.
SKD HRAST - Športni odsek Doberdob priredi 11. februarja smučarski izlet v Bad Kleinkirchheim. Cena avtobusa 16 tisoč lir. Za informacije: tel. št. 78130, 78262 ali 419957.
" ] LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 531443.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
AL REDENTORE, Ul. Rosselli 23, tel. 410340.
POGREBI
Danes: 9.30, Carolina Grusovin, vd. Grusovin iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na gl. pokopališče; 11.00, Adeodata Mi-chelis iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Stanka Kosiča
(starejšega)
se iskreno zahvaljujemo vsem za iskreno pomoC in izraze sožalja. Posebna zahvala darovalcem cvetja in v dobre namene. Hvala vsem, ki boste pokojnika ohranili v blagem spominu.
Svojci
Doberdob, 31. 1. 1996
_______DAVKI / KONKORDATA ZA LETI 1994 IN 1995_
Novi davčni parametri za ugotavljanje dohodka
V Veroni 21 davčnih utajevalcev z večmilijardnim dohodkom
OBVESTILA SDGZ
Davki na reklamne napise in TOSAP
Slovensko deželno gospodarsko združenje v Trstu opozarja včlanjene in druge zainteresirane, da je vlada sprejela zakonski odlok, ki odgoduje od 31. januarja na 31. marec plačilo občinskega davka na zasedbo javne površine (TOSAP) in na reklamne napise. Obrazce za davek TOSAP bodo poslali davkoplačevalcem kar na dom. Kdor jih ne dobi, se lahko obrne na občinski davčni urad (Ufficio tributi) v Largo Granatieri št. 2 (tel. 6154825/6754448).
V tem Času bi morala Občina Trst dokončno ukiniti plačilo tako imenovanega »davka na senco«, ki se nanaša na površino senenih zaves trgovin in drugih obratov. Združenje bo pravočasno obvestilo preko tiska vse prizadete, ko bo sklep potrjen.
Trgovska in gostinska dovoljenja (licence)
Do 31. januarja je treba plačati davek na občinska dovoljenja (licence) za trgovske in gostinske dejavnosti. Pristojbine za trgovine so ostale nespremenjene in sicer v občini Trst plaCamo 344.000 lir, Milje 344.000, Dolina 275.500, Repentabor 307.500, Zgonik 322.500, Devin-Nabrežina 322.000.
Samo gostinski obrati s sedežem v občinah Devin-Nabrežina in Milje pa plačajo sledeCe zneske. Devin-Na-brežina: obrati IV. kategorije 34.000 lir, hoteli IV. kat.
26.000,	radio 22.500, TV 169.000. Milje: obrati IV. kat.
180.000,	hoteli IV. kat. nič, radio 24.000, TV pa 180.000.
RIM - Raztegnitev davčnega konkordata na leti 1994 in 1995 bo slonela na novem sistemu parametrov, ki bo obenem izredno zapleten, pa tudi prilagodljiv glede na značilnosti posameznega davkoplačevalca, podjetja ali svobodnega poklica. Parametre bodo uveljavili v primeru, da bi prijavljeni dohodek bil za 25 odst. nižji od meje, ki jo določa novi »dohodkometer«. Pri tem bodo vračunali vrsto splošnih pokazateljev, kot so telefonski in potni stoški, vrednost aparatur in višina izplačil sodelavcem, ter specifičnih pokazateljev, ki so različni za podjetja in za posametnike, ki se ukvarjajo s svobodnimi poklici, pa tudi za različna geografska območja, na katerem deluje posamezni davkoplačevalec.
Izvedenci finančnega ministrstva so včeraj orisali novi sistem, na katerem bosta slonela konkordata: iz izbora primerov, pri katerih so ugotovili znatne davčne utaje, so izdelali »večdimenzionalni statistično-matematični model«, ki ga bodo primerjali s podatki posameznega davkoplačevalca. Davčna
konkordata naj bi na tej podlagi predvidoma prinesla v državne blagajne 5.500 milijard lir: 1.500 milijard za leto 1994 in 4.000 za preteklo leto.
Proti vladnemu ukrepu je že nastopilo združenje malih trgovcev Confeser-centi, ki ugotavlja, da so v zadnjih mesecih zahtevali že več kot 15 tisoč milijard lir naknadnih davkov od oseb, ki opravljajo svobodne poklice oz. niso uslužbenci: 7 tisoč milijard za že izplačani konkordat, 5.500 milijard lir za tokratnji konkordat na podlagi novih parametrov, tisoč milijard lir za konkordat na področju socialnega zavarovanja in 2 tisoč milijard lir za obrok konkordata za tekoče leto.
Kako deluje italijanski davčni sistem, pa zgovorno dokazuje primer iz Verone, kjer so odkrili 21 davčnih utajevalcev z večmilijardnim dohodkom. Med temi je trgovec z železom, ki ni prijavil nobenega dohodka, pri inšpekciji pa so mu ugotovili 205 milijard lir dohodkov. Na seznamu, ki ga je sporočil finančni minister Fantozzi, so predvsem trgovci, obrtniki in prevozniki.
1
■

■
NOVICE
Nevarnost založniškega monopola zaradi cen dnevnikov?
RIM - Garant odbora proti monopolom Giuliano Amato je opozoril garanta za založništvo Giuseppeja Santaniella, da bi lahko poenoteni povišek cen skoraj vseh dnevnikov, ki ga je določilo združenje založnikov, lahko kršilo določila o prosti konkurenci in tudi interese bralcev. Amato izhaja iz dejstva, da ni prišlo do zaznavnih razlik v prodajnih cenah dnevnikov po liberalizaciji cen leta 1988, iz česar bi lahko izhajalo, da so založniki uveljavih sicer nenapisan dogovor za omejitev konkurence.
Lanska proizvodnja avtomobilov: +8,68 odst.
TURIN - Lani je italijanska avtomobilska industrija proizvedla 1.667.609 vozil, kar je za 133 tisoč vozil oz. 8,68 odst. več kot predlanskim. 48,8 odst. proizvodnje oz. 806.489 vozil je bilo namenjenih izvozu s porastom 20, 45 odst. v primerjavi s predlanskim izvozom.
TRST / OBČNI ZBOR TRŽAŠKEGA BANČNEGA ZAVODA
Tržaška hranilnica >€RT banca« v čedalje večji meri odprta vzhodu
TRST - »Zadovoljni smo z lanskim poslovanjem, potrdili in povečali smo nas dobiček, razširili smo nase poslovanje, Sli smo v sodelovanje z bančnim holdingom Unicredito, zaradi česar bomo ugodne posledice občutili v prihodnjih letih.« S taksnimi trditvami sta včeraj novinarjem orisala lansko delovanje predsednik CRT Roberto Vergi-nella in generalni direktor Nerio Benel-li.
Tržaškemu bančnemu zavodu, ki je na prvem mestu na lestvici tržaških bank, je lani uspelo zbrati nekaj več kot 3.700 milijard lir neposrednih hranilnih vlog, kar je za približno 9 odstotkov več kot leto prej, ko so jih nabrali 3.410 milijard. V odstotkih je to precej več kot povprečni povišek v vsedržavnem merilu, ki naj bi dosegel komaj 2 odstotka več kot v letu 1994. Velika večina denarnega poslovanja (3.590 milijard) gre na račun bančnega oddelka CRT, ki ga poznamo kot CRT -Banca SpA. Ce tej vsoti dodamo Se
3.140 milijard posrednih hranilnih vlog, dobimo Številko 6.730 milijard lir vseh hranilnih vlog, kar pomeni 6-od-stotni porast. Tudi posebna banka Spe-cialcredito je beležila uspeh, saj so vloge porasle za 20 odstotkov in prišle na 160 milijard lir.
Posojila so dosegla 1.500 milijard lir, kar pomeni 11-odstotni porast. Tudi tu je uspeh z vsedržavnim položajem, kjer so lani zabeležili povprečni 5-odstotni porast posojil. Tudi tu ima CRT - Banca levji delež, sa so dali približno 1.400 milijard lir posojil. Tu so sicer povprečno pod vsedržavno ravnjo, saj beležijo samo 4 odstotke porasta posojil, ki so bila dana vsem gospodarskim sektorjem.
Čistega obračuna za lansko poslovno leto niso še naredili. Kosmati dohodek je tam pri 55 milijardah lir, kar je veliko več kot v letu 1994, ko so ga imeli 28 milijard. Vendar pa so tudi stroški narasli. Zaradi tega Se ne vedo kolikšen bo cisti dobiček.
Za delničarje je lansko poslovno leto bilo uspeSno, saj so ti po eno delnico zastonj dobili za vsakih dvajset v njih posesti.
Lansko leto je za hranilnico CRT bilo pomembno tudi iz drugih razlogov. Večja paketa njenih delnic sta kupila holding Unicredito in zavarovalnica Generali. Unicredito je pristopil kot močan delničar, saj je kupil 28 odstotkov delnic, Generali pa jih ima 5 odstotkov . Tako Unicredito kot CRT imata korist od tega novega medsebojnega sodelovanja. CRT bo imela korist predvsem od uvedbe novih tehnoloških služb, ki bi si jih sama ne morala privoščiti. V prihodnjih letih bo bančna uspešnost temeljila na razvoj tehnologije. Unicredito, ki je zelo močan v Venetu in v Furlaniji ter že ima vrsto služb v tujini, bo v sodelovanju s CRT marsikaj pridobil zaradi njene navezave na tržišča Vzhodne Evrope. Koper, Budimpešta, Dunaj in Praga so namreč precej pomembne postojanke.
Tem se pridružuje tudi Zagreb, saj je že sredi lanskega leta, po nekajletnih pogovorih in pripravah, CRT uspelo ustanoviti svojo banko v Zagrebu. To je Trščanska Štedionica banka, ki bo pričela poslovati letos avgusta. CRT ima v njej 65 odstotkov delnic, po 7, 5 odstotkov vsak imata finančni družbi Finest iz Pordenona in Simest iz Rima, 20 odstotkov imajo zasebni hrvaški delničarji: ti so iz Zagreba, Reke, Umaga in Bjelovara. V lanskem oktobru so ti hrvaški delniacrji v Zagrebu podpisali vstop v novo banko. Prejšnji petek je predsednik Verginella s sodelavci bil v Zagrebu na obisku pri tamkajšnji centralni Banki Hrvatske. Upoštevajoč najnovejšo hrvaško bančno zakonodajo so Tržačani uradno vložili prošnjo za možnost poslovanja te banke. Zagreb mora odgovoriti v roku 60 dni. V Zagrebu je že na voljo sedež nove banke. To je prva italijanska banka na Hrvaškem in marsikdo v Italiji z radovednostjo gleda kako bo z
njo. Nič čudnega ni v tem, saj je Hrvaška se vedno zelo rizično področje, komaj se je izvlekla iz vojne, potrebuje vsega, da bi se njeno gospodarstvo pričelo obnavljati.
V zvezi s tem sta zastopnika CRT povedala tudi, da so se pred kratkim uspešno končali pogovori z IWS, t.j. merchant banko Svetovne banke. Ta je pripravljena s 14-odstotnim deležem vstopiti v pravkar omenjeno Tršćansko Štedionico banko v Zagrebu in postati nekak investitor v obnovo hrvaškega gospodarstva. Kljub temu, da se bo CRT odpovedala tem 14 odstotkom, bo Se vedno ohranila 51-odstotni večinski delež v novi zagrebški banki. Brez dvoma bo na Hrvaškem posrednik tudi za tiste podjetnike, ki so klienti bank, ki delujejo v sklopu Unicredito.
Na Balkanu se razmere hitro spreminjajo. Zaradi tega jih bo zanimalo tudi sodelovanje s Srbijo, Makedonijo in Bosno.
Marko VValtritsch
		30. JANUAR 1996	v LIRAH	
	S2 1	valuta	nakupni	prodajni
				
	1	ameriški dolar	1574,00	1622,00
		nemška marka	1064,00	1097,00
	S	francoski frank	308,00	318,00
	sf	holandski gulden	946,00	975,00
	il	belgijski frank	51,30	53,30
	sl S; c ^	funt šterling	2368,00	2440,00
		irski šterling danska krona	2456,00 274,00	2530,00 282,00
	il	grška drahma	6,30	6,70
		kanadski dolar	1140,00	1175,00
		japonski jen	14,70	15,30
		švicarski frank	1303,00	1343,00
	11 rt S !>	avstrijski šiling	150,80	155,40
		norveška krona	242,00	249,00
		švedska krona	226,00	233,00
		portugalski escudo	10,10	10,60
	:	španska pezeta	12,40	13,10
	1	avstralski dolar	1167,00	1202,00
	t	madžarski florint	11,00	14,00
	1	slovenski tolar	11,50	12,10
	a	hrvaška kuna	265,00	290,00
		
30. JANUAR 1996	v URAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1573,00	1618,00
nemška marka	1067,00	1092,00
francoski frank	308,00	318,00
holandski gulden	946,00	971,00
belgijski frank	51,50	53,30
funt šterling	2365,00	2445,00
irski šterling	2452,00	2547,00
danska krona	274,00	284,00
grška drahma	6,30	6,90
kanadski dolar	1138,00	1173,00
švicarski frank	1307,00	1335,00
avstrijski šiling	150,60	155,10
slovenski tolar	11,50	12,00
			
30. JANUAR 1996	v LIRAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1598,270	—
ECU	—	1969,550	—
nemška marka	—	1075,190	—
francoski frank	—	312,830	—
funt šterling	—	2403,800	—
holandski gulden	—	959,920	—
belgijski frank	—	52,282	—
španska pezeta	—	12,698	—
danska krona	—	277,770	—
irski funt	—	2492,980	—
grška drahma	—	6,491	—
portugalski escudo	—	10,345	—
kanadski dolar	—	1159,600	—
japonski jen	—	14,920	—
švicarski frank	—	1321,210	—
avstrijski šiling	—	152,920	—
norveška krona	—	245,280	—
švedska krona	—	229,720	—
finska marka	—	350,840	—
avstralski dolar		1185,600	
			
26. JANUAR 1995	v DEM	I		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	1.4835	1.4875	1.4915
funt šterling	2.2339	2.2409	2.2470
irski funt	2.3165	. 2.3235	2.3305
kanadski dolar	1.0750	1.0790	1.0830
nizozemski gulden	89.177	89.287	89.397
švicarski frank	123.75	123.85	123,95
belgijski frank	4.8542	4.8642	4.8742
francoski frank	29.033	29.093	29.153
danska krona	25.797	25.857	25.917
norveška krona	22.766	22.826	22.886
švedska krona	21.370	21.430	21.490
italijanska lira	0.9231	0.9271	0.9311
avstrijski šiling	14.201	14.221	14.241
španska peseta	1.1753	1.1793	1.1833
portugalski escudo	0.9580	0.9610	0.9640
japonski jen	1.3953	1.3963	1.3983
finska marka	32,364	32.444	32.524
_____LJUBLJANA / SLOVENSKO PESNIŠTVO UPORA_
Pesniško sporočilo, ki izpričuje veličino upora
V drugi knjigi pesmi znanih in manj znanih avtorjev
V Kulturno-informati-vnem centru v Križankah v Ljubljani so zadnje dni januarja predstavniki Dolenjske založbe iz Novega mesta in tamkajšnje tiskarne Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete iz Ljubljane ter avtor izbora in urednik Boris Paternu, predstavili javnosti drugo knjigo znanstveno zasnovane in tako tudi opremljene zbirke »Slovensko pesništvo upora 1941-1945 - Partizanske II.«
Prva knjiga je izšla že leta 1987 v sozaložniš-tvu Mladinske in Partizanske knjige iz Ljubljane, ko je bil zaključen zelo obsežen raziskovalni projekt slovenističnega seminarja, pri katerem je sodelovalo s svojimi seminarskimi nalogami kar 53 študentov in približno toliko tudi zunanjih sodelavcev iz Slovenije in zamejstva.
Bralci se bodo prav gotovo spomnili predstavitve prve knjige, ki je bila v Gregorčičevi dvorani v Trstu, kjer sta, kot recitatorja nastopila igralca Jerica Mrzel in že pokojni Joško Lukeš.
Mentor zelo obsežnega raziskovalnega projekta Boris Paternu je ob sodelovanju Marije Stanovnik in Irene Novak-Popov pripravil tedaj izbor okoli 2300 pesniških besedil s spremnimi komentarji in jih razporedil za objavo v štirih obsežnih knjigah.
Ob predstavitvi te druge knjige so v Ljubljani spregovorili urednik Dolenjske založbe Franci Sali, ki je imela podporo Ministrstev za kulturo ter znanost in tehnologijo ter Znanstvenega inštututa Filozofske fakultete in Naceta Šumija, predstojnika Znanstvenega inštituta.
Druga zbirka prinaša pesmi pretežno znanih in vodilnih pesnikov upora - lahko bi rekli partizansko pesniško klasiko, v kateri so imena Milana Apiha - Maha, Mitje Ribičiča, Vladimirja Pavšiča, Mateja Bora, Karla Destovnika-Kaju-ha, Ivana Minattija, Cirila Zlobca, Mileta Klopčiča, Toneta Seliškarja, Ivana Roba, Boža Vodiška, Mirana Jarca, Jožefa Udoviča, Jožeta Brejca, Edvarda Kocbeka in še številnih drugih. Izdajo na več kot sedemsto straneh je oblikoval Janez Suhadolc, izredno lep ovitek knjige Almira Bremec. Recenzenta tekstov sta bila dr. France Zadravec in dr. Matjaž Kmecl.
Nace Sumi, predstojnik Znanstvenega inštituta FF in Franci Šali sta ob predstavitvi te druge knjige poudarila, da gre za najobsežnejše delo tega inštituta, ki predstavlja korak na poti celovite predstavitve velikega raziskovalnega dosežka, ki je zahteval kar sede-
mnajst let zavzetega strokovnega dela.
Gradivo za novo knjigo je izbral in uredil Boris Paternu, z njim je sodelovala Irena Novak -Popov, oblikovalec knjige je bil Janez Suhadolc, oblikovalka ovitka Almira Bremec, natisnjena pa je bila v Tiskarni Novo mesto v nakladi 1100 izvodov.
Namen sodelavcev in urednikov obeh prvih izdaj je, da bi v najkrajšem izšli še ostali dve knjigi, ki bi obsegali zapise in pesmi zapornikov in taboriščnikov, kot tudi tistih, ki so morali v izgnanstvo, ali pa so v uporu proti fašizmu so-
delovali v tujih zavezniških enotah.
Gre torej za zbirko pesmi upora v štirih predvidenih knjigah, ki predstavljajo nekakšno nadaljevanje Štrekljeve zbirke slovenskih ljudskih pesmi, le da so kajpada prilagojene značaju gradiva ter načinu obstajanja in nastajanja. Gre za slovstveni dokument, kakršnega niti takratna, niti sedanja Evropa ne poznata, saj govori o izjemni moralni in kulturni energiji naroda, ki je bil obsojen na popolno iztrebljenje.
Prva, kot tudi druga knjiga, predstavljata kljub velikemu bogatvu
gradiva, le del obsežnega raziskovalnega programa Slovenističnega seminarja, ki ga je vodil Boris Paternu, pri katerem pa je sodelovalo kar lepo število študentov.
Izbranih je bilo nad 10.000 besedil, po večini neznanih ali pozabljenih avtorjev. Iz tega fonda je bilo izbranih nad 2000 tekstov, ki pa živo in nazorno zajemajo dobo upora in trpljenja, tako s strani partizanskih borcev, taboriščnikov, izgnancev, prisilnih mobilizirancev v tujih delovnih in vojaških enotah, torej od povsod, kjer se je začel nato pa vse do konca vojne nadaljeval duh upora, ki je premagal fašizem in nacizem.
Ta druga knjiga vsebuje pesmi mnogih vodilnih, danes že "klasičnih” pesnikov upora. Ob njih so tudi imena neznanih, a zato pravta-ko pretresljivih avtorjev, med katerimi je veliko borcev antifašistov, političnih preganjancev in deportirancev v nacistična taborišča prav iz Primorske.
Izdajanje štirih knjig o Slovenskem pesništvu upora je torej, ne samo zanimiva, temveč izredno pomembna tudi za nas zamejske Slovence. Zato upamo in želimo, da bi jo javno predstavili tudi pri nas, da bi si jo lahko tudi vsakdo izmed nas nabavil, saj gre za najbolj dragoceno duhovno sporočilo, ki izpričuje veličino slovenskega uporništva in osvobodilnega boja za lasten obstoj.
Neva Lukeš
H GLASBA / ZADNJA PLOŠČA VASCA ROSSlJAh
Vasco razočaral ljubitelje rocka
Nobeni od desetih pesmi albuma »Nessun pericolo« se ne dvigne nad poprečje
Pred nekaj dnevi je Ri-cordi imel odprta svoja vrata tudi po sedmi uri in pol. Eksluzivno je dan pred uradnim vstopom na tržišče tedaj začel s prodajo nove plošče Va-sca Rossija, za katero je po številu kupcev po koncu običajnega delovnega umika sodeč vladalo veliko pričakovanje, Skok k blagajni, kjer se je kup lazerskih plošč in kaset vidno nižal, takoj domov in prosta pot decibelom.
Prvi vtis, ki smo ga imeli pri poslušanju desetih novih pesmi najpopularnejšega italijanskega pevca, ni bil najboljši. Raje nasprotno. »Tam tam« običajnih vsevedov je napovedal ploščo, ki naj bi se bolj približevala staremu Vascu, tistemu iz zgodnjih osemdesetih let, če ne celo prvim pesmim emilijanskega kan-tavtorja. Toda kaj takega bi v albumu »Nessun pericolo... p er te« zaman iskali. Le pesem Sally ima pečat nekdanjega Vasca in asocijacija s prvo Vascovo pesmijo nasploh Jenny je takojšnja.
Skratka uresničile so se zle slutnje tistih, M so bili mnenja, da se je s ploščama Liberi liberi in še predvsem Gli spari sopra Vasco iztrošil. Preveč dobra sta bila ta zadnja dva albuma (in mimogrede tudi zadnji single Senza parole) da bi lahko tudi tretji
bil na vsaj podobni ravni. Preveč idej je Vasco izrazil v zadnjih letih, da bi mu lahko ostala še katera. Besede ne tečejo in so take, da bi jih lahko prepevala desettisoča grla. Pa tudi glasbena plošča ni
nič kaj Vascova. Menda v nobeni izmed desetih pesmi ni značilnega Vasco-vega rocka in prevelika pozornost je bila položena v rokokojsko obdelane odtenke; Kaj to pomeni? Le nekaj akordov starih uspešnic je bilo dovolj, da si v njih razpoznal Vasca. Za teh deset pesmi se to zdi mogoče.
Plošča torej vsebuje deset pesmi Un gran bel film, Benvenuto, Gli angeli, Mi si escludeva, Sally, Praticamente per-fetto, Le cose che non dići, Nessun pericolo... per te, lo perdero, Marea. Razen omenjene Sally bi za nobeno ostalo pesem tve-
gali visoko oceno. Sama Nessun pericolo per te, ki plošči daje naslov, se ne dviga iz sivega povprečja.
Odprto ostaja vprašanje, če bo po večkratnem poslušanju vtis- ostal tako klavrn ah pa se bo mnenje spremenilo. Vascovi pristaši so bili malce razočarani tudi ob prvem poslušanju plošče Gli spari sopra, toda nato je istoimenska turneja doživela izreden uspeh, saj je zabeležila rekorden obisk več kot enega milijona gledalcev -poslušalcev.
Alarmnih zvoncev, ki so napovedovali začetek Vascovega konca žal ni manjkalo. Poletna koncerta na San Siru Rock sotto 1’assedio proti vojni v Bosni nista bila uspešna. Vzdušje pač ni bilo tisto običajno, Id se ustvarja na koncertih mo-denskega rockerja. Ce je to le bil sad subjektivnih občutkov, ne more isto veljati za Vito spericolato, ki reklami žira pripomočke za dojenčke. S to potezo je Vasco enostavno zbrisal sporočilo nekaterih njegovih zgodovinskih pesmi in kdor je pričakoval, da bo v novi plošči dobil nekakšno nadomestilo (kakšno?) za zatemnjeni Va-scov mit, je neizogibno doživel razočaranje.
Dimitrij Križman
MARIBOR / PRED PAPE2EVIM OBISKOM V SLOVENIJI
Arhitekt Boris Podrecca namenja
: uit u
Med stvari, ki jih bi bilo treba uredih do papeževega obiska v Sloveniji in Mariboru, sodi tudi Slomškov trg, prizorišče slovesnega dogodka, ko bi naj sveti oče posvetil v svetnika škofa Antona Martina Slomška. O posegih na Slomškovem trgu so začele krožih govorice že takrat, ko je mariborska univerza prosha avstrijskega arhitekta slovenskega rodu Borisa Po-drecco, naj pripravi projekt prenove zgradbe prihodnjega rektorata, ki je arhitektonsko ena najdragocenejših stavb - ne le na Slomškovem trgu, marveč v vsej Sloveniji.
2e pri razpisu natečaja za ureditev Slomškovega trga je mestna občina Maribor Po-drecci priznala prednost pred drugimi natečajniki s tem, da ga je povabila k sodelovanju. Zlonamemeži so
nemudoma namignili, da so razpis natečaja, razstava predlogov z maketami in javna obravnava elaboratov le navidez demokratična pot do najustreznejše rešitve, če pa je bil zmagovalec takorekoč že znan.
Enajstčlanska žirija, sestavljena iz predstavnikov županstva, različnih strok in Cerkve, je dejansko kot najustreznejšo rešitev izbrala elaborat, ki ga je s štirimi sodelavci pripravil Boris Podrecca. Tik pred javno razpravo je bil projekt nekoliko spremenjen na zahtevo žirije, ki se zaveda, da je Slomškov trg kot oaza zelenja v središču mesta tesno prirasel k srcu Mariborčanov, ki so zelo občutljivi, ko gre za kakršnoko-h spremembo. To zlasti velja za drevesni fond, ki je v predlaganem elaboratu zmanj-
šan, zelenice in cvetne grede pa naj bi zamenjah tlakovci. Posebno pozornost je avtor namenil razsvetljavi trga z usmerjenimi žaromeh, ki naj bi v večernih urah osvetljevali čudovita pročelja, la jih zdaj zakrivajo razkošne drevesne krošnje. Prav drevje, la je zaradi nepravilnega obrezovanja »podivjalo« in v poletni vročini ponuja senčno oazo sredi razgretega asfalta in betona, je pri tem projektu jabolko spora. Eden od številnih razstavljalcev je dejal, da je »načrtovana preureditev trga največje'razla-ščanje'v mestu, saj meščanom pod pretvezo urejenega trga tega pravzaprav jemlje«. S Slomškovega trga ne bo izginila le večine dreves, marveč tudi parkirišča - z izjemo tistih za domicilne uslužbence.
Projekt Borisa Podrecce -ne glede na številne utemeljene in neutemeljene pripombe iz javne razprave -karseda upošteva spremembe namembnosti stavb. Slomškov bg bo dobil novo vsebino, s tem pa tudi novo vlogo v mestni strukturi, ki je posledica spremenjenih potreb mesta. Parkovno zelenje in nasadi so sestavni del mesta, ki jih je mogoče spremi-njah v skladu z novimi spoznanji in potrebami prostora. Zato je žirija predlagala, naj avtor pri nadaljnjem projektiranju - poleg nekaterih drugih sprememb - ohrani čimveč drevja. Tako bo ob papeževem obisku na Slomškovem trgu bolj ah manj vse po starem, če izvzamemo Fontano miru, ki naj bi jo papež tudi blagoslovil.
Martina Pavšič

VREME / REKI PRESTOPILI BREGOVE
ZDA / Z INJEKCIJO
■
NOVICE
Vodna stihija v južni Franciji
Štiri mrtvi, več pogrešanih in polemike
PARIZ - Po shrljivi noči, ki je terjala štiri človeška življenja, veC pogrešanih, na stotine družin brez strehe in ogromno gmotno škodo, se sedaj ljudem iz vasi pri Beziersu (južnofrancoski department Heraul) obeta eksodus svetopisemskih razsežnosti. Po silovitih nalivih sta namreč prestopili bregove reki Libron in Lirou. Francoski meteorologi pa napovedujejo, da se bo v prihodnjih 48 urah položaj še poslabšal, tako da so oblasti začele s širokopotezno akcijo evakuacije.
Na prizadetem območju sta predsednik vlade Alain Juppe in notranji minister Jean-Louis Debre. Njuna prisotnost pa ni omilila polemik, ki že tri leta izbruhnejo po vsaki katastrofalni povodnji. Na zatožni klopi sta urbanizacija in mačehovski odnos do narave. Ljudje so obenem besni, ker ostaja škoda v glavnem neporavnana, ker tudi zavarovalnice zavlačujejo s poravnavo škode.
V Delavraru izvršili smrtno obsodbo
SMVRNA - American VVilliam Flamer, ki so ga pred 16 leti zaradi uboja svojega strica in tete obsodili na smrtno kazen, je bil včeraj usmrčen z inekcijo.
Flamer je bil obsojen, ker je februarja 1979 zaklal svojega strica ter teto. Ker sta mu žrtvi zavrnili izročitev čekov socialnega zavarovanja, jih je obsojenec kar 150-krat prerešetal s konico bajoneta ter nožem. Dejanja pa ni izvedel sam, pač pa skupaj s svojim pivskim kolegom Andreom Deputy, ki so ga usmrtili junija 1994.
41-letni Flamer je umrl 16 minut po polnoči. V ZDA je bila to kar druga usmrtitev v zadnjem tednu dni. Vodja zapora je sporočil, da je Flamer zadnjih-24 ur svojega življenja spal, jedel, gledal televizijo, bral ter napisal par pisem. Srečal se je tudi s svojim odvetnikom, člani svoje družine in duhovnikom. Tik pred smrtjo se je najprej opravičil svoji nekdanji
ženi, potem pa posvetil svojim kolegom, ki jim je dejal: »Upam, da boste z božjo milostjo...«. Nagovor je prekinil in zazehal. Sedem minut kasneje je umrl. Med njegovo usmrtitvijo je pred zaporom zbralo približno 60 nasprotnikov smrtne kazni. Svoj protest so izrazili z zvenenjem zvonov ter petjem. Eden med njimi je dejal: »Oko za oko slepi svet.« Ameriške oblasti so zavrnile vse prošnje za pomilostitev. Slednji je na zaslišanju 19. januarja pojasnil, da je ponovno našel boga in.da bi rad živel in pomagal razsvetliti svoje kolege.
Flamer je bi prvotno obsojen na smrt na vislicah, kasneje pa si je izbral usmrtitev z inekcijo. Oblasti v Delavvaru so namreč leta 1986 ukinile usmrtitev na vislicah in uvedele usmrtitev z inekcijo, vsem obsojencem pred 1986 pa so dali možnost, da izbirajo med omenjenima načinoma usmrtitve.





Za kazen je Hessen zaprl Hoechstov obrat
BERLIN - Hessensko ministrstvo za okolje je ukazalo zaprtje nekega Hoechstovega kemijskega obrata v Frankfurtu, iz katerega se je prejšnji teden v reko Men izlila poldruga tona kemikalij. Ministrica Margarethe Nimsch je obsodila 34-umo zamudo, s katero je obrat o izlitju obvestil oblasti. Strokovnjaki so obenem ugotovili, da bi škodo omejili, če bi Hoechst pravočasno reagiral na nastalo situacijo. Posledice za okolje niso Se znane, Hoechst pa je priznal napako in se oprostil. Nekaj ur po tem izlitju je iz nekega bližnjega Hoechstovega obrata končal v ozračju oblak pesticidov, ki je nato padel na neko mestno četrt.
V Mehiki pravi preplah zaradi orjaškega meteorita
CIUDAD DE MERICO - Prejšnjo noč je območje osrednje Mehike razsvetila neobičajna zelenkasta luč, ki jo je po mnenju izvedencev pozročil orjaški meteorit. Luč je opazilo na tisoče ljudi v glavnem mestu in v raznih krajih mehiških zveznih držav Puebla, Morelos, Queretaro, Jalisco, Vera Cruz in Guanajuato. Ljudje so v strahu telefonirali policiji, radijskim in televizijskim postajam. Mehiška civilna zaščita je že začela s širokopotezno akcijo iskanja drobcev meteorita.
Zasedli 2,5 tone kokaina
MADRID - Španska policija je v galicijskem pristanišču Corme prejšnjo noč zasegla 2,5 tone kokaina, ki se je nahajal na kapvedrski ribiški ladji Tarnanja. Na krovu so aretirali šest portugalskih mornarjev, za zapahi pa se je znašlo tudi sedem oseb, ki so na kopnem čakali pošiljko kokaina.
Nesreča v rudniku zlata
JOHANNESBURG - Šibak potresni sunek 2, 9 stopnje po Richterjevi lestvici je včeraj ob 9. uri po krajevnem času povzročil v rudniku zlata Carletonville pri Johannesburgu rušenje nekega rovua, tako da pogrešajo dvanajst rudarjev. Na delu so reševalne ekipe, ki pa jim Se ni uspelo priti na prizorišče nesreče, tako da je predstavnik za tisk rudnika sporočil, da je dvanajsterica skoraj gotovo umrla.
PRIMORSKI DNEVNIK - P R E D N A R O Č N I N E 1996
TUDI LETOS BOMO OBVEŠČALI, INTERVJUVALI, POROČALI, FOTOGRAFIRALI, TISKALI IH PRINAŠALI PRIMORSKI DNEVNIK K VAM DOMOV
ZATO VAS TUDI LETOS VABIMO,
DA OBNOVITE NAROČNINO


Moj dnevnik.
Vsem naročnikom Primorskega dnevnika za leto 1996 nudimo vrsto ugodnosti:
Vsako jutro vas pred vrati čakajo sveže novice iz sveta in bližnje okolice
Brezplačno vam bomo objavljali male oglase in čestitke
Za novoporočence v letu 1996 bo naročnina brezplačna
Do 37. januarja 1996 ostane prednaročnina nespremenjena
(TUDI LETOS 300.000 lir)
KAKO PLAČATE:
^ prednaročnino lahko plačate na upravi r Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
^ pri vseh slovenskih bančnih zavodih v FJK
^ na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri r raznašalcih Primorskega dnevnika
EPILOG SPORA V VODSTVU BOSNE IN HERCEGOVINE
Silajdžić se je dokončno razšel z vladajočo SDA
Muratović je tudi uradno prevzel dolžnosti premiero
SARAJEVO (Reuter) - Harisa Silajdžiča je vCeraj na mestu bosanskega premiera uradno zamenjal Hasan Muratović, vodstvo vladajoče Stranke demokratične akcije (SDA) pa je sprejelo Silajdzičev uradni izstop iz stranke. V Sarajevu sta zasedala bosanski parlament, ki je po potrditvi Muratoviča za mandatarja razpravljal o sestavi nove vlade, in parlament muslimansko-hr-vaske federacije, M mora prav tako oblikovati kabinet.
Odnosi med Silajdžičem - zelo sposobnim, a vzkipljivim islamskim intelektualcem - in Stranko demokratične akcije so se začeli krhati lani. Premier je strankarskim veljakom očital, da si prisvajajo preveč politične moči, s tem pa ogrožajo ve-četnično izročilo, za katerega so se prebivalci bosanske države borili. Predstavniki SDA so mu vračali udarce s
trditvami, da je premier razvajen samotar, ki je za voditelja neprimeren, obenem pa si želi prisvojiti mesti ministrskega predsednika in zunanjega ministra hkrati. Hans Silajdžič je že avgusta leta 1995 po proceduralnem nestrinjanju z odločitvijo bosanskega parlamenta ponudil odstop z mesta premiera, želel pa je tudi izstopiti iz stranke SDA. Bo-
sansko predsedstvo med vojno njegovega odstopa ni hotelo sprejeti, zato je še naprej opravljal delo ministrskega predsednika.
Po mirovni konferenci v Parizu je bil dokončen razkol med Silajdžičem in SDA neizogiben. Priložnost za to se je ponudila, ko je postal kot premier zadolžen za sestavo nove vlade, in sicer v skladu s pogoji, določenimi v mirovnem sporazumu. Parlament, ki ga nadzoruje SDA, je izglasoval omejitev osrednje vlade na pet ministrov in ministra brez listnice. Silajdžić, ki je zahteval dvanajst ministrov, je
obtožil SDA, da se nepošteno igra s parlamentarnimi glasovi. Zavrnil je funkcijo mandatarja in pozval SDA, naj imenuje novega. Vladajoča stranka je imenovala Muratoviča in v ponedeljek uradno potrdila izstop Silajdžiča iz stranke.
Iz Sarajeva je včeraj prispela tudi vest, da je bosansko prestolnico prvič po podpisu mirovnega po-razuma obiskal Nikola Ko-Ijevič, podpredsednik Republike srbske. »Počutim se nenavadno in nostalgično, kljub temu pa sem vesel, da ljudje spet govorijo drug z drugim,« je Koljevič povedal novinarjem.
Val samomorov vzdolž bojne črte
TUZLA (Reuter) - Srbske vasi, ki ležijo vz- jo, ki je posledica preživelih vojnih strahot dolž nekdanje prve bojne črte, je zajel pravi in strahu pred negotovo prihodnostjo. Na samomorilski val. Od prvega tedna novega sliki (telefoto: Reuter) sta Mara Jovič in Du-leta do danes si je v veC zaselkih, ki sodijo v	šanka Tekič iz vasi Peljave. Žalujeta za Du-
občino Lopare, vzelo življenje osem ljudi, šankino 22-letno hčerko Tanjo, ki je pred Očitno gre za nekakšno množično depresi- dnevi naredila samomor.
IZPOVED ANONIMNEGA SRBSKEGA ČASTNIKA, TESNEGA SODELAVCA RADOVANA KARADŽIĆA
Ukaz je bil jasen: Muslimane je treba iztrebiti
Z odkrivanjem množičnih grobišč želijo preiskovalci haa-škega sodišča za vojne zločine dokazati grozodejstva sprtih strani v Bosni in Hercegovini. Zdaj bodo dobili nepričakovano pomoč. Srbski častnik, ki spada med ožje sodelavce Radovana Karadžiča, odkriva pokole Muslimanov in Hrvatov, ki so jih zagrešiti njegovi rojaki. Ta srbski polkovnik je Renati Flottau, dopisnici nemškega tednika Spiegel, povedal vse, kar ve o pokolih in odstranjevanju trupel. To je prvič, da je neki srbski oficir natančno razložil, kje so množična grobišča. Zdaj ta priča namerava s pomočjo zahodnih veleposlaništev zapustiti Bosno in svoje pričevanje potrditi pred mednarodnim sodiščem za vojne zločine v Haagu. Spiegel je objavil pričevanje polkovnika, vendar njegovega imena zaradi varnostnih razlogov niso objaviti. Pričevanje povzemamo v celoti:
Z mirom je prišel strah. V političnem vodstvu bosanskih Srbov na Palah vlada panika. Ostreje kot kdajkoli prej nadzorujejo vsakogar. Brez osebnega dovoljenja Radovana Karadžiča ati njegovega vojaškega poveljnika, generala Ratka Mladiča, noben poslanec ali funkcionar ne sme zapustiti Republike srbske. Toda številni politiki se pripravljajo na beg, za katerega so si že nakopičiti velike vsote denarja - dobičke tihotapskih ati črnoborzijanskih poslov.
Vsi se bojijo preiskovalcev haaškega sodišča za vojne zločine, ki v Bosni iščejo množična grobišča. Pri je tem je treba omeniti, da preiskovalci ZN prizorišč največjih zločinov sploh še niso odkriti. Rudnik Ljubija je le eno od mest, kjer bi bilo treba iskati žrtve pokolov. Tam je zakopanih približno tristo trupel, v bližnjih rudnikih Omarska in Tomašiča pa jih je skritih vsaj deset tisoč. Do negotovosti glede natančne lokacije večine trupel je prišlo, ker ti trije rudniki ležijo v neposredni bližini.
Sedem kilometrov od občine Omarska je tako imenovani Novi rudnik Omarska. Kdor pride mimo zastraženega vhoda, se najprej pelje poldrugi kilometer po skoraj idilični pokrajini, nato naleti na opuščene rudniške stavbe: uprava, skladišče orodja, garaže za tovornjake...
Tu je bilo leta 1992 ustanovljeno zloglasno taborišče Omarska - to je bilo idealno skrivališče, saj so le redki imeli dostop do območja.
Omarska je bilo prvo taborišče v bosanski vojni. Stražili so ga kriminalci, ki so jih na začetku vojne izpustiti iz zaporov in jih oblekli v uniforme jugoslovanske armade -zamisel, s katero so se hvalili Karadžič, njegov namestnik Nikola Koljevič in predsednik parlamenta Momčilo Krajišnik.
V taborišče smrti Omarska so odpeljali Muslimane iz Omarske, Bosanskega Novega, Sanskega Mosta, Prijedora in okoliških vasi. Samo Ko-zarac je imel na začetku vojne skoraj dvajset tisoč prebivalcev. Med srbskim zavzetjem mesta je bilo ubitih več kot tisoč ljudi. Ker je bil Ko-zarac povsem obkoljen, je le redkim uspelo pobegniti. Preživele so prepeljali v dvajset kilometrov oddaljeno taborišče Omarska: takrat se je začel pokol v Bosni.
Pot po rudniku je široka približno deset metrov. Po štirih kilometrih vožnje po ravnem območju se na obeh straneh začnejo vzpenjati griči, kjer so nekoč pridobivati železovo rudo, ponekod visoki tudi sto metrov. Veliko jih je že prerasla trava.
Kje so skrita množična grobišča
Številni takšni griči so v resnici množična grobišča. Od konca maja leta 1992 so dva meseca in pol vsako noč na tovornjake naložiti od 50 do 150 ujetnikov in jih odpeljati približno Sest kilometrov stran, kjer so jih nemudoma ustrelili. Se isto noč so z bagri in tovornjaki trupla pokrili z gruščem iz rudnika. Večina trupel leži pod griči, ki so
jih na novo nasipali. Griči se raztezajo na območju dveh kvadratnih kilometrov. Preiskovalci ZN morajo le poiskati griče, ki so nastati po letu 1992. Iskati morajo začeti neposredno ob poti skozi rudnik. Na območju rudnika Omarska je zakopanih približno osem tisoč trupel.
Ko so voditelji bosanskih Srbov na Palah pod pritiskom mednarodne javnosti poleti leta 1992 dovolili novinarjem, da obiščejo taborišče Omarska, je moral letalski oficir Boža Novak v noči pred njihovim prihodom s svojimi možmi odstraniti vse sledi nasilja. Dobro se spominjam, kako jezen je bil, ker stražarji niso sami opraviti te naloge. V naglici so za ujetnike pripravili celo žimnice in postelje. Ujetnike, pri katerih so bili znaki nasilja vidni, so prepeljali v druga taborišča - ali pa so izginiti za vedno.
Pozneje, ko je bilo taborišče Omarska napolnjeno, so tam ostati le za boj sposobni moški. Ženske, otroke in starce so odpeljati v sosednji rudnik Tomašiča, ki leži sedem kilometrov stran. Pod tamkajšnjimi griči iz grušča so tudi tam vsak dan zako-
pali po 150 Muslimanov. Ujetniki so biti prepuščeni samovolji stražarjev. Nobenemu stražarju ni bilo treba odgovarjati zaradi zločinov. V Tomašiči so Srbi vsak dan posiljevali ženske in deklice. Menim, da na območju rudnika Tomašiča tudi leži več tisoč trupel.
Trupla so padala v prepad
Poleti istega leta so srbski voditelji ukazati, da je treba poiskati še več mest, kjer izginjajo Muslimani. Tako je neka skrita soteska v bližini kraja Vitovlje v pogorju Vla-šič postala novo prizorišče pokolov. Ta soteska je od Omarske oddaljena približno 120 kilometrov. Pot do tja vodi mimo Banjaluke v smeri Jajca. Po prečkanju Vrbasa pred elektrarno Bo-čac je treba zaviti na levo -proti mostu, ki vodi v Sken-der Vakuf. Naprej je treba pot nadaljevati v pogorje Vlašič, kjer je nekoč stala smučarska skakalnica.
Za vasjo Imljani se ozka pot nadaljuje do vasi Vitovlje, kjer se cesta konča. Sledi gorsko območje. Deset kilometrov od vasi se dviga planota, ki jo je mogoče doseči le peš ati z vojaškimi
vozili. Na njenem robu se odpira soteska, globoka od 100 do 150 metrov.
Tja so med 10. julijem leta 1992 in začetkom avgusta prepeljali približno tri tisoč Muslimanov. Pripeljali so jih iz taborišč ati pa so jih zajeti kar v mestih. Postaviti so se morati na rob prepada, nato so jih prerešetali z rafali iz brzostrelk, tako da so popadati v globino. Komandanta 22. kneževiške brigade, polkovnik T. in polkovnik P., sta bila odgovorna za te pokole. Oba oficirja sta še zdaj aktivna.
To območje zdaj prekriva sneg, toda spomladi se bo preiskovalcem iz Haaga bržkone pokazala grozljiva slika.
General Madič je k nam prišel šele konec leta 1992, ko se je jugoslovanska armada umaknila iz Bosne in je nastala armada bosanskih Srbov. Njegov prihod ni spremenil ničesar, ubijanje se je nadaljevalo. Se lani je osebno poveljeval zavzetje varovanega območja Srebrenice; natančno je vedel, kaj se je nato zgodilo s civilisti. Taborišče, ki je bilo poleg Omarske najbolj zloglasno, je bilo v Manjači, trideset kilometrov stran od Banjaluke. Tam so zadrževati Hrvate in Muslimane iz Ključa, Jajca
in drugih krajev te regije.
Karadžič je netil strah pred taboriščem Manjača. Njegova tajna služba je razširila vest, češ da se od tam nihče ne vrne živ. Z grožnjo »Manjača« so ustrahovali prebivalstvo in zadušiti vsakršen upor proti Kara-džiču. Območje Manjače obsega petdeset kvadratnih kilometrov, pokrivajo ga nedostopni gozdovi. Pred vojno so tam živeti volkovi in medvedi. Celo lovci so se ga izogibali. V teh gozdovih in jezerih leži vsaj 1500 mrtvih.
Karadžič je služil s tihotapljenjem
Ukazi za ustanovitev taborišč, umore in mučenja so nedvomno prišli od Karadžiča. Večkrat sem slišal, kako je oficirjem ukazal, naj pobijejo čimveč Muslimanov. Besede, ki jih je č rad uporabljal, so bile: Zdaj morajo Muslimani plačati za svoje zločine. Kjerkoli se ponudi priložnost, jih je treba ubiti - do popolnega uničenja.
Celo napredovanje častnikov je bilo odvisno od tega. Leta 1994 sem na spominski slovesnosti v spomin na politika Jovana Baškoviča stal ob poslancu Sr-diču in dveh kolegih. Videl sem, ko je k njima pristopil Karadžičev tesni sodelavec Velibor Ostojič. V imenu Karadžiča jima je obljubil skorajšnjo nagrado: onadva naj bi bila edina, ki sta ubila dovolj Muslimanov in zato nista razočarala voditelja bosanskih Srbov. Banjaluške-mu Zupanu je Karadžič očital, da mu ni uspelo etnično očistiti Banjaluke.
Generali so biti enako nasilni kot njihovo politično vodstvo. Poleti leta 1993, po obisku nekdanjega koncentracijskega taborišča Jasenovac, se je deset generalov zabavalo v restavraciji v bližnjem kraju Markoviča. Ob sedmih zvečer, ko so biti že pijani, se je razvnel prepir, kdo je ubil več Muslimanov. General M. je izzival enega svojih kolegov in ga imenoval za Karadžičevega ritoli-znika. General M. se je nato še pohvalil, da je v vojni
ubil pet tisoč Muslimanov in da je zato pravi borec. Njegov tekmec je odvrnil, da so jih njegovi možje ubili dvakrat toliko.
V zadnjem letu in pol so številni navadni vojaki dezertirali, ker so spregledali, da ni več v ospredju boj za domovino, marveč predvsem posli vojnih dobičkarjev in politične spletke. Karadžič je eden največjih vojnih dobičkarjev. Za svoje bogastvo se lahko zahvali hrvaškemu predsedniku Tuđmanu, s katerim je imel več tajnih pogovorov. Ko so se vladne sile leta 1994 čedalje bolj uspešno borile proti bosanskim Hrvatom, sta Karadžič in Tuđman sprejela dogovor: voditelj bosanskih Srbov je Hrvatom pomagal z vojaki in orožjem - seveda za denar.
Poleg tega je Karadžič služil s tihotapljenjem bencina, cigaret in kave. S pomočjo jugoslovanskega rdečega križa je to blago - ter orožje in strelivo - brez težav prispelo na Pale. Ta človekoljubna organizacija je za vsak tovornjak zaračunavala po pet tisoč nemških mark -ne glede na to, kaj so prevažati. Blago je bilo deHarira-no kot »človekoljubna pomoč.« Pozneje so podkupovali tudi opazovalce ZN. Primer: junija leta 1995 so bila skadišča streliva bosanskih Srbov skoraj prazna. Karadžičevi možje so šli v Beograd, kjer jim je šef jugo-slovankega generalštaba Pe-rišič osebno izročil 650 ton streliva, ki so ga naložiti na konvoj petindvajsetih tovornjakov. Z dokumenti rdečega križa, s katerimi so blago označiti kot sanitetni material, je konvoj prečkal mejni prehod Rača. Opazovalec ZN, ki je bil tisto noč dežuren, je dobil na roko 50 tisoč nemških mark.
Pri Rusih je imel Karadžič kljub nekaj pošiljkam orožja le malo uspeha. Zavrnili so njegovo zahtevo po raketah, pa tudi prošnjo za modema bojna letala. Karadžič je v zameno ponudil žito, nameraval pa je najeti tudi mske plačance. Menim, da so na koncu vsi izgubili občutek za realnost.
Med domnevnimi množičnimi grobišči je tudi opuščeni rudnik Ljubija v zahodni Bosni (Reuter)
ODMEVI NA PRELOMNO CHIRACOVO ODLOČITEV
Zadovoljstvo s priokusom pelina
Samo še Kitajska ne namerava popustiti
PARIZ (Reuter, dpa) - Ponedeljkova odločitev francoskega predsednika Jacquesa Chiraca o ustavitvi jedrskih poskusov je naletela na ugoden sprejem po svetu. Pozdravili so jo celo na Japonskem, Novi Zelandiji in v Avstraliji, državah, ki so najostreje nasprotovale francoskim jedrskim poskusom v Tihem oceanu.
Tako ostaja Kitajska edina jedrska sila, ki Se namerava izvajati poskuse. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva v Pekingu je sporočil, da namerava Kitajska izvajati jedrske poskuse, dokler ne bo ratificirala sporazuma o prepovedi poskusov (CTBT), ki ga 38 članic konference o ra-
zorožitvi že dve leti pripravlja v Ženevi. Sporazum naj bi bil pripravljen do septembra letos, ameriški predsednik Bill Clinton pa je sodelujoče na konferenci prejšnji teden pozval, naj izdelani osnutek pripravijo najkasneje do junija, da bo o njem lahko razpravljala tudi generalna skupščina
NOVICE
Severna Koreja dovolila nadzor nad jedrskimi zmogljivostmi
TOKIO (Reuter) - Severna Koreja je vCeraj najavila, da bo - potem ko ji je konzorcij pod vodstvom Združenih držav Amerike obljubil, da jo bo oskrboval z reaktorji - Mednarodni agencii za jedrsko energijo (IAEA) dovolila, da nadzoruje severnokorejske jedrske zmogljivosti. Prejšnji mesec so namreč Severna Koreja, Japonska in Združene države Amerike sklenile sporazum, ki določa, da mora Severna Koreja zapreti vse svoje grafitne jedrske reaktorje, Združene države Amerike in Japonska pa ji bodo v zameno pomagale pri gradnji sodobnejših reaktorjev na lahko vodo. Do leta 2003 naj bi tako zgradili dva tisoCmegavatna reaktorja. Kljub temu pa bodo kali spora ostale, saj obstaja zelo veliko nasprotje med severnokorejskimi prijavljenimi in neprijavljenimi jedrskimi zmogljivostmi.
Palestinec zabodel Žida v izraelskem vojaškem uradu
DZENIN (Reuter) - VCeraj je neki Palestinec napadel Izraelca v izraelskem vojaškem uradu blizu mesta Dženin na Zahodnem bregu. Palestinske priCe so povedale, da je pripadnik njihovega naroda večkrat z nožem zabodel Zida. Ni še pojasnjeno, kako je napadalcu uspelo pretihotapiti nož v vojaško stavbo. Izraelski minister za notranje zadeve Moše Sahal je že napovedal, da se bo njegova vlada zaradi napada uradno pritožila pri palestinskih oblasteh. Voditelj židovskih naseljencev na Zahodnem bregu Arije Ofri pa je vCeraj vnovič opozoril, da so Izraelci pred palestinskimi napadi premalo zavarovani. »Ce mi ne moremo potovati v Dženin, potem tudi oni ne smejo potovati v nase predele. Palestinci morajo razumeti, da se igrajo z dvoreznim mečem,« je Ofri dejal novinarjem.
Spet atentat na Irskem
BELFAST (Reuter) - Včeraj so v katoliškem delu Belfasta ubili vodilnega elana krila levičarske republikanske gverilske skupine. Žrtev je pripadala majhni Irski republikanski socialistični stranki (IR-SP), ki je pohticno krilo Irske armade nacionalne osvoboditve (INLA), ubili pa so jo pred vladnim uradom za socialno pomoč. Imena žrtve niso sporočili, varnostna služba pa noče dajati izjav o motivih in okoliščinah atentata. INLA nasprotuje mirovnemu programu Ire, kljub temu pa je ustavila protibritanske oborožene akcije.
Jelcin za »pakt o nenapadanju«
MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin je vCeraj napovedal, da se bo v skladu z načrti za vzpostavitev »pakta o nenapadanju« med njim in njegovimi pohticnimi nasprotniki pred predsedniškimi volitvami sešel s komunističnim voditeljem parlamenta. Kremeljski voditelj je novinarjem sporočil, da si želi konstruktiven dialog z nižjim domom državnega parlamenta. Napovedal je tudi, da se bo še ta teden sešel z njegovim predsednikom Genadi-jem Seleznjovim, da bi skupaj določila pravila igre. »Ce se bodo nase poti razšle, bo ogrožena ruska državnost ter omajan ugled ruske oblasti med našimi državljani in v svetovni javnosti,« je povedal Jelcin po tem, ko se je po telefonu pogovarjal s Seleznjovim. Sporočil je še, da se bo z voditeljem dume sešel v Četrtek, Seleznjov pa je dejal, da se bosta s predsednikom srečala v petek. Ruski predsednik, ki bo usodo svoje predsedniške kandidature uradno pojasnil 15. februarja, je že v nedeljo dejal, da je na junijskih vohtvah pripravljen kandidatom ponuditi pakt o nenapadanju in razpravo o nacrtu, ki bi pospešil demokratizacijo Rusije.
Združenih narodov.
Francoski predstavniki so že dan po uradni razglasitvi odločitve o koncu izvajanja jedrskih poskusov pozvali k popolni ustavitvi teh poskusov, tudi taksnih, ki imajo moC, nižjo od ene kilotone, Cesar seizmometri ne morejo niti zaznati. Obrambni minister Charles Millon je na vprašanje, Ce ni taksno ravnanje Francije hinavsko, odgovoril: »Že vnaprej smo povedali, da je to zadnja serija jedrskih poskusov in da jih potem ne bomo vec opravljali, medtem ko so nekateri drugi rekli: 'Prekinili smo poskuse, vendar jih bomo mogoCe kasneje nadaljevali.’« Pri tem je imel v mislih ameriški predlog, po katerem bi VVashington dobil pravico, da v izjemnih primerih izvaja jedrske poskuse, ki imajo moC, nižjo od ene kilotone.
Chiracovo odločitev so z najveCjim zadovoljstvom pozdravili v Bonnu. Nemški kancler Helmut Kohl je dejal, da je francoski predsednik držal besedo, in izrazil upanje, da bo Fran-
Kitajsko vodstvo, na čelu s predsednikom države Jiang Zeminom, namerava nadaljevati jedrske poskuse
cija Cimprej podpisala sporazum CTBT. Avstralski premier Paul Keating je sicer zadovoljen, ker Pariz ne bo veC opravljal jedrskih poskusov v Tihem oceanu, vendar je ob tem dodal, da je popolnoma nesprejemljivo, da se je takšna demokracija, kakršna je francoska, sploh odločila za opravljanje jedrskih poskusov
po koncu hladne vojne. Podobnega mnenja je tudi Ke-atingov novozelandski kolega Jim Bolger. Se največ navdušenja je pokazal Ga-ston Flosse, predsednik pokrajinske skupščine Francoske Polinezije, ki je predsedniku Chiracu priznal »izreden pogum, ker se je odločil za izvajanje jedrskih poskusov, Čeprav so
mu vsi nasprotovali«. Flosse naj bi se v prihodnjih dneh sešel s Chiracom in se dogovoril o načrtih za »postjedrsko« Polinezijo. Francoska vojska bo namreč Se letos zapustila oporišči na Mururoi in Fangataufi, v prihodnjih desetih letih pa bo Pariz zaradi izpada dohodkov svojemu Čezmorskemu de-
partmaju nakazoval letno po milijardo in pol frankov (tristo milijonov dolarjev) pomoCi. Borci za polinezijsko neodvisnost te naCrte označujejo kot cinizem francoskih oblasti, saj jim je Pariz po njihovem mnenju pustil »kanti smeti, ki sta, zakopani v osrčju matere Zemlje, dediščina za prihodnje rodove«.
_____BOJ ZA NEODVISNOST TAJVANA DOBIVA NOVE RAZSEŽNOSTI_
Jedrsko orožje ni rešitev
Kitajski premierje včeraj vnovič napovedal vojaško rešitev vprašanja združitve
Kitajski premier Li Peng je vCeraj spet zagrozil, da bo morebitno nadaljnje prizadevanje Tajvana za samostojnost privedlo do vojaškega napada. »Na svetu je samo ena Kitajska in Tajvan je njen neločljiv del,« je dejal Li Peng na slovesnosti ob prvi obletnici predloga za vnovično združitev, ki ga je dal kitajski predsednik Jiang Zemin. Kitajsko je zelo razjezilo, ko je tajvanski premier lani obiskal Združene države Amerike, saj je menila, da ta obisk pomeni odkrito napoved, da si Tajvan želi utrditi svoj mednarodni položaj. »Nenehno smo si prizadevali za mirno združitev domovine, vendar po zadnjih ugotovitvah ne moremo zagotoviti, da se bomo odrekli uporabi sile,« je dejal kitajski premier in dodal, da vojaška sila ne bo usmerjena proti tajvanskemu ljudstvu, ampak proti zunanjim silam, ki želijo s podporo Tajvanu povzročiti razpad Kitajske. Profesor mednarodnih odnosov Andrew Mačk v Časopisu International Herald Tribune razmišlja, ali bodo omenjene kitajske grožnje spodbudile Tajvan, da bo spet začel razmišljati o izdelavi jedrske bombe, in kakšne posledice bi to lahko imelo.
Ko so se pojavile trditve, da Kitajska namerava po tajvanskih predsedniških vohtvah napasti Tajvan, so začeli tvorci obrambne politike v Tajpehu razmišljati, kako Kitajce odvrniti od takšnih misli. Ali bodo morda vnovič obudili zamisel o jedrskem orožju? Izkušnje iz tajvanske zgodovine kažejo, da je taksna odločitev zelo verjetna.
Malo strokovnjaki dvomi, da imajo tajvanski znanstveniki in inženirji tehnične zmogljivosti za izdelavo jedrskega orožja. Tajvan si namreč že veC kot dve desetletji prizadeva ustvariti zmogljivosti za proizvodnjo plutonija, toda ameriški posredni in neposredni pritiski so jim do zdaj to vedno preprečili. Američanom je to uspe-
valo, ker je Tajvan odvisen od ameriške jedrske tehnologije, na Američanih pa sloni tudi varnost tega otoka.
V 70. in 80. letih je Tajvan vztrajno zanikal, da je skusal priti do tehnologije za izdelavo jedrskega orožja. Toda leta 1988 je skrivnostno izginil namestnik direktorja laboratorija za jedrsko energijo pri vojaškem inštitutu Cungsan. Kmalu po tem se je pojavil v Združenih državah Amerike, kjer je razkril, da si njegova država Se naprej prizadeva izdelati jedrsko bombo. Američani so pozneje povedali, da je -Tajvan skrivaj zgradil tovarno za separacijo plutonija, ki jo je moral zaradi ameriških pritiskov zapreti.
Vprašanja o tajvanskih namenih z jedrskim orožjem so se vnovič pojavila julija lani, ko je tajvanski predsednik prvič priznal, da si je država v preteklosti prizadevala izdelati jedrsko orožje. Zagotovil je, da Tajvan tega ne bo nikoli več poskusil. Toda Peking je s tem dobil jasen namig, da na otoku obstaja tudi jedrska opcija. Tajvan bo le stežka izdelal jedrsko orožje, saj nima zmogljivosti za obogatitev urana ali pridobivanje plutonija iz odpadnega jedrskega goriva. Redni inspekcijski pregledi jedrskih zmogljivosti, ki jih izvaja Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA), so pokazali, da skrivni jedrski programi, o katerih je bila IAEA obveščena, niso izvedljivi. Tajvan bi lahko skrivaj prišel do jedrskega orožja le, Ce bi snovi, potrebne za njegovo izdelavo, kupil v tujini - ali Ce bi ga izdeloval v jedrskih objektih, ki jih ne bi prijavil IAEA. Zadnja možnost, kjer bi morali veliko število ljudi prisiliti, da bi delovali v nasprotju z mednarodnim pravom, je danes, ko je Tajvan razmeroma odprta in demokratična dežela, občutno manj verjetna kot pred dvajsetimi leti, ko je bil Tajvan bolj avtoritarna in nadzorovana država.
IAEA je že razvila tehnologijo, s katero lahko z večje razdalje odkrije skrivne jedrske operacije. V prihodnje države ne bodo
mogle veC brezskrbno uporabljati skritih podzemeljskih jedrskih objektov - kot je to na primer počel Irak -saj bo možnost, da jih odkrijejo, veliko večja, kot zdaj. Skrivno kupovanje jedrskih snovi v tujini - bržkone v eni od naslednic Sovjetske zveze - je bolj verjetno, saj je možnost, da bi jih odkrili, občutno manjša. Poleg tega se tehnične ovire za izdelavo jedrskega orožja hitro zmanjšujejo, ker se zmanjšuje tudi tajvanska odvisnost od ameriške jedrske tehnologije. Tajpeh si je namreč v zadnjem Času priskrbel vec virov oskrbe z jedrskim gorivom, zaradi Cesar bodo ameriški pritiski, ki so bili odločilni v preteklosti, občutno manj vplivni.
Tajvanski strateški interes za izdelavo jedrskega orožja se ne razlikuje od severnokorejskega. Tajvan meni, da ga ogroža tako konvencialno kot jedrsko orožje veliko močnejšega sovražnika. Enako kot Severna Koreja je tudi Tajvan začutil, da se ne more vec zanesti na velikega zaveznika. Tajvanski načrtovalci obrambne politike se zavedajo, da dolgoročno ne morejo doseCi vojaške premoči nad Kitajsko, ne morejo pa tudi pričakovati ameriške pomoCi v primeru napada na njihov otok. Zato bi bilo presenetljivo, Ce se ne bi odločili za jedrsko usmeritev. Jedrsko orožje je namreč še naprej najpomembnejše sredstvo za doseganje ravnovesja
vojaške moči, kar želijo doseči zlasti manjše države, ki menijo, da jih ogrožajo večje sosede. Jedrsko orožje bi bilo bržkone veliko uspešnejše sredstvo za odvračanje kitajskega napada kot velike konvencionalne sile.
Toda obstajajo tudi razlogi, ki ne govorijo v prid jedrskega orožja. Ce so namreč kitajske grožnje resne, bo tajvanska jedrska bomba sprožila prav vojno, ki bi jo rada preprečila. Kitajska je že dejala, da je eden od razlogov, zaradi katerega je pripravljena napasti Tajvan, prav razvoj jedrskega orožja. Vprašljiva je tudi učinkovitost majhnih količin jedrskega orožja proti tako veliki državi, kot je Kitajska. Kitajska lahko z enim samim jedrskim protinapadom uniči tajvanski otok. Zaradi tega bi Kitajska bržkone ignorirala majhne jedrske zmogljivosti Tajvana.
Kitajsko-tajvanskega spora ne bo rešila ne tajvanska jedrska bomba ne kitajska vojaška grožnja. Mednarodna skupnost bi morala Tajvanu pokazati, da je izzivanje Pekinga nesmiselno, Pekingu pa bi morala dopovedati, da je vojaška diplomacija nesprejemljiva. Mednarodna skupnost v tem primeru ni nemočna. Kitajska je namreč zelo odvisna od tujih vlaganj in mednarodnega trgovanja, zato bi jo morebitni gospodarski ukrepi prav gotovo odvrnili od napada.
-t| jr ed štirimi ministri Združene
\/J liste socialnih demokmtov, JLV JL ki so predsedniku vlade izročili odstopne izjave, je tudi minister za kulturo Sergij Pelhan. S to načelno gesto so ministri izmzili lojalnost svoji stmnki, vendar je slo pri ministru Sergiju Pelhanu za lojalnost posebne vrste. Z desnice je namreč prišla pobuda, da bi Pelhan vimenu nadstrankarskih interesov ostal za kulturnim krmilom do konca svojega mandata. Najbolj leva stranka je o tem mzpra-vljala in se opredelila za dosleden manifestativen izstop. Očitno je ta doslednost plod parcialne logike levičarjev, da je njihov izstop iz vlade učinkovit le, Ce bodo izstopili vsi ministri brez izjeme. Z ministrovo lojalnostjo stranki se zastavlja vpmšanje njegove lojalnosti slovenski kulturi, ki naj ne bi bila podvržena strankarskim interesom. Ravno vodenje politike predvsem v interesu slovenske kulture in dajanje prednosti temu splošnemu interesu pred posameznimi mdikalnimi levimi iniciativami sta bila namreč odliki Pelhanovega ministrovanja. Zal tega kapitala njegova stranka ni znala ustrezno vnovčiti.
Ne glede na to, da se tako levica
Nova
klofuta
ministru
Pelhanu
ANDREJA PALJEVEC
kot desnica zavedata pomena dokončne izpeljave projekta, katerega krona naj bi bil sprejem nacionalnega programa, so parcialni interesi Pelhano-vih strankarskih kolegov prisolili novo zaušnico slovenski kulturi.
Med rezultati Pelhanovega ministrovanja je treba vsekakor omeniti sprejetje zakona o zagotavljanju javnega interesa na področju kulture, ki določa novo kulturno politiko, in zakona o avtorskih pravicah, ki zagotavlja bistveno drugačno vrednotenje dela. Ministrstvo je sprejelo tudi akte za preprečevanje piratstva in zakon o ljubiteljski dejavnosti, kije odprl možnost razvoja in večje iniciativnosti
ljubiteljske kulture. Uredili so status kulturnih delavcev in sprejeli uredbo o pokojninah. Ustanovljen je tudi nacionalni kulturni svet kot institucija civilne družbe, ki obmvnava vpmsa-nja s področja kulture kot nadpoliti-čna. V pripravi je zakon o varstvu kulturne dediščine, vendar pa bo zaradi ministrovega odstopa njegdvo sprejetje preloženo, kar bo vplivalo na katastrofalno stanje slovenskih kulturnih spomenikov. Enake usode bo deležen tudi nacionalni kulturni program, ki bi Sele omogočil dosledno uveljavitev zakonodaje.
Nastopila je torej nevarnost mrtvega teka, ki ga bo tudi dostojen prosto-voljec(ka) težko prekinil(a) saj bo momlja) pmvočasno potegniti za vzvode, ki jih je Pelhan napeljal v času svojega mandata. Pravočasno pomeni Se pred iztekom prihodnjih desetih mesecev do nastopa realnega mandata Pelhanovega naslednika.
Četudi bo predsednik vlade odkril tega človeka in ga prepričal, da bo hitro skočil za krmilo slovenske kulture in nato Se hitreje izskočil, mu gotovo ne bo mogel dati dovolj časa za podrobno seznanitev s številnimi vpmšanji s tega področja.
DRŽAVNI ZBOR / V NADALJEVANJU 37. SEJE O RAZREŠITVI MINISTRA ZA GOSPODARSTVO
Maks Tajnikar je povedal svojo pkrt resnice, oddal odstopno izjavo in odšel
Premierje dejal da je minister preveč prizadet da bi uspešno nadaljeval svoje delo
LJUBLJANA - Na včerajšnjem dopoldanskem delu nadaljevanja 37. seje državnega zbora so poslanci razpravljali o predlogu premiera Janeza Drnovška za zamenjavo ministra za gospodarske dejavnosti Maksa Tajnikarja. Do razprave je prišlo samo zato, da je Tajnikar lahko povedal svojo plat resnice, kar so želeli slišati tudi v nekaterih poslanskih skupinah, kot je bilo mogoče razbrati iz predhodne razprave. Tajnikar je namreč ob koncu svojega govora predal odstopno izjavo z mesta ministra za gospodarske dejavnosti premieru Drnovšku.
Drnovšek je v govoru o razlogih za Tajnikarjevo razrešitev omenil lanske slabše izide od načrtovanih pri sanaciji Tama, Tajnikarjevo naivnost pri podpisu spornega dokumenta, s katerim naj bi nekdanji minister dal poroštvo za provizije, želel pa je tudi skrajšati proceduro, kakršna je sicer uveljavljena pri interpelaciji. Premier je menil, da je Tajnikar zaradi različnih pritiskov, ki so se nanj zgrnili v zadnjem času, preveč prizadet, da bi lahko še naprej uspešno opravljal ministrsko delo, ki ga je sicer opravljal korektno.
Maks Tajnikar je v odgo-
voru zanikal vse očitke na račun svojega dela. Prepričan je, da ni ravnal strankarsko, za neuspehe na področju sanacije gospodarstva pa ni pripravljen prevzeti vse krivde. Po njegovem mnenju bi morali krivdo za stanje prevzeti posamezna ministrstva in vlada v celoti, zamisliti pa bi se moral tudi državni zbor. Razlogi za takšno mnenje naj bi bih pomanjkanje zakonskih okvirov za uspešno sanacijo gospodarstva (zakon o restruktu-riranju dolgov in zakon o državnih poroštvih sta nedodelana), prevelika razhajanja v vladi o tem, ah naj bo sanacija centralizirana -
temu je Tajnikar nasprotoval, ker omogoča prevelik vpliv politike na gospodarstvo - ali decentralizirana, in nenehno zmanjševanje proračunskih sredstev namenjenih za naložbe v gospodarstvo. Zaradi vsega tega je Tajnikar zavrnil vse očitke iz interpelacije, po razglasitvi svojega odstopa pa je dejal, da ne odhaja
zaradi napak ali nesposobnosti, temveč zato, ker meni, da v sedanjih razmerah ne bil bil več primeren partner v vladi. Državni zbor je na koncu razprave sprejel sklep, s katerim je ugotavil, da je minister za gospodarske odnose odstopil in da mu je s tem prenehal mandat, svoje delo pa bo opravljal do imeno-
vanja novega ministra.Po-slanci so v popoldanskem delu seje sprejeli zakon o ratifikaciji sporazuma med slovensko in kanadsko vlado o sodelovanju na področju mircljubne uporabe jedrske energije ter zakon o ratifikaciji pogodbe med vladama Slovenije in Hrvaške o morskem ribolovu.
Bernard Pesjak
Tajnikar ne odhaja nesrečen, temveč razbremenjen (Foto: Boban Plavevski)
Fakultete morajo še določiti pogoje za vpis
LJUBLJANA - Člani senata in dekani so na včerajšni seji senata ljubljanske univerze obravnavah tudi poslovnik o delu senata ter sprejeli poročilo rektorja in spremembe pri nekaterih študijskih programih v razpisu za študijsko leto 1996/1997.
Spremembe so se nanašale na drugi del razpisa, v katerem vsaka fakulteta natančno določi pogoje za vpis, število razpisanih mest, način omejitve vpisa in podobno. Ker je v zadnjih letih prišlo do sprememb v srednješolskih programih in fakultete omogočajo vpis tudi tistim, ki so opravili zaključni izpit pred prvim junijem lani, se je največ sprememb nanašalo na odstotke, ki jih prinaša matura oziroma zaključni izpit. Razlika med maturanti in starejšimi generacijami je, da bodo drugi, če bo potrebna omejitev vpisa, morali opravljati preizkus znanja iz določenih predmetov, medtem ko se bodo prvim štele ocene teh predmetov na maturi.
Kot je povedala prorektorica Katja Breskvar, svet za visoko šolstvo ni potrdil razširitve programov, zato so na fakulteti za strojništvo tudi letos razpisati štiriletni program in na visoki Soli za zdravstvo le triletni program fizioterapije. Dekan fakultete za družbene vede Ivan Svetlik pa je razložil, da je že lanska širitev višješolskih programov na visokošolske pomenila tudi denarne stroške.
Rektorjev predlog, da bi naziv zaslužni profesor pomenil tudi upokojitev s trenutno plačo, kot se dogaja v Zahodni Evropi, zaradi nasprotovanja nekaterih dekanov ni bil sprejet, pač pa so dati pobudo za razmislek o tem vprašanju habilitacijski komisiji.	Maja Grgič
ZLSD / MINISTRI OCENILI SVOJE DELO
Odstopili iz solidarnosti z Maksom Tajnikarjem in zaradi vse bolj liberalistične vladne politike
LJUBLJANA - Ministri Združene liste socialnih demokratov -Rina Klinar, Sergij Pelhan in Rado Bohinc - so vladnemu predsedniku včeraj podali svoje pisne odstope, na novinarski konferenci pa so javnosti predstavili razloge za odstop in prerez svojega dela.
Vsi trije so poudarili, da ne odstopajo zato, ker bi biti nezadovoljni z odnosom s predsednikom vlade ati z rezultati lastnega dela, temveč zato, ker se je tako odločila stranka, v kateri so imeli ves čas podporo. Stranka pa se je za izstop odločila zato, ker so opazili, da je vladna politika čedalje manj naklonjena pomoči manj uspešnim gospodarskim subjektom, in ker ne pristajajo na liberalistično politiko, Iti zanemarja socialne vidike Življenja, je pojasnil glavni tajnik ZLSD Dušan Kumer.
Rado Bohinc, minister za znanost in tehnologijo v odstopu, je dejal, da je ponosen na delo, ki ga je opravil znotraj vlade, kot vidnejše dosežke pa
je omenil popolno nadomestitev standardov JUS z novimi, veliko število pridobljenih certifikatov ISO 9000, povečanje citiranosti slovenskih znanstvenikov v tujini in bistveno večjo vključitev znanstvenikov v gospodarske organizacije. Kritično je omenil nekatere poteze parlamenta, ki naj bi včasih zgolj zaradi osebno prestižnih razlogov deloval v nasprotju z javnim interesom.
Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Rina Klinar je dejala, da se je držala tistega, kar je ob imenovanju za ministrico obljubila pred državnim zborom, in da so v ministrstvu zabeležili vrsto pozitivnih premikov, predvsem pri zagotavljanju zapo-
slovanja v zasebnem sektorju, ter da so povečali vlaganje v mlade družine. Zavzela se je za nadaljnje vzpostavljanje socialnih razmer, ki bodo omogočale družbeni razvoj, vse to pa je po njenem mnenju mogoče doseči le s sodelovanjem vseh, ki se ukvarjajo z vprašanji sociale.
Poleg odločitve stranke o izstopu je minister za kulturo Sergij Pelhan med ostalimi razlogi za svoj odstop omenil še solidarnost s kolegom Maksom Tajnikarjem, za katerega je prepričan, da je deloval pošteno. Med rezultati svojega dela je Pelhan omenil sprejem nekaterih temeljnih zakonov, na primer zakonov o avtorskih pravicah in o zagotavljanju javnega interesa na področju kulture, za pomemben dosežek pa šteje tudi ureditev statusa kulturnih delavcev.
Antiša Korljan
Drnovškovi križi in težave
V svoji rubriki Pogled skozi ključavnico Vlado Miheljak piše: »Ce se bodo v vodstvu SLS odločili, da kljub mamljivi ponudbi ne bodo 'neumni kmetje’, potem Drnovšek nima nobene možnosti, da pripelje vlado v enem kosu do volitev. Ce pa bi se vodstvo SLS odločilo, da bo za izdaten 'honorar' zaigralo epizodno vlogo 'neumnih kmetov’ in vstopilo v koalicijo, bi se težave šele začele. V takšni konstelaciji Drnovšek seveda ne bi več mogel računati na pasivno Jelinčičevo podporo, LDS pa bi predstavljala 'levo manjšino’ v koaliciji, kjer bi krščanski demokrati predstavljali sredino. To bi potegnilo za sabo nekaj neznosnih posledic. V predvolilnem času bi desna koalicijska večina zganjala takšen populizem, da bi se Drnovšku stožilo po sramežljivo 'demagoškem koketiranju z upokojenci’ združene liste. Poleg tega pa bi takšna koalicija načela volilno telo LDS. Predstavljajte si, kaj za zakrknjene liberalce pomenijo koalicija z ljudsko stranko, ki je stala za pobudo revizije zakona o državljanstvu, pa do skrajnega roba dobrega okusa pripeljani Podobnikov populizem, in tako naprej?« (Dnevnik)
Novi ultrazvok že deluje
GORNJA RADGONA - Potem, ko so pred slabim letom le kupili nov rentgenski aparat (zaradi Čezmernega sevanja so inšpektorji prepovedali uporabo starega), so v radgonskem zdravstvenem domu konec lanskega decembra nabavili še nov aparat za ultrazvok. Zal pa morajo v zdravstvenem domu sedaj odplačevati kredite za oba aparata, in sicer še štiri leta za RTG, za ultrazvok pa leto dni. Nakup ultrazvoka, ki je stal nekaj več kot štiri milijone tolarjev, kot pravi direktorica zdravstvenega doma dr. Marija Kuzma, niso obešali na velik zvon, saj je treba čim bolje usposobiti človeka, ki bo delal z novim aparatom. Bali so se, da pacienti, še zlasti ženske, ne bi želeli hoditi na preglede in da jih zdravnica, ki dela na aparatu, ne bi mogla takoj sprejeti. Kljub temu pa je novica o nakupu omenjenega aparata zelo spodbudna za prebivalce občin Gornja Radgona, Radenci in Sv. Jurij, saj poslej ne bo treba na pregled v Mursko Soboto ali kam drugam, in nanj še precej časa čakati. (O. B.)
Slovenska nenavzočnost
Evropska unija oziroma njen ministrski svet morda še lep čas ne bosta pripeljala Slovenije do podpisa sporazuma o pridruženem članstvu. Poglavitni razlog bi bil lahko italijansko nasprotovanje. /.../ To ni novo. Ce se naša država ne bo mogla dogovoriti s sosedo, utegnejo biti usodni naslednji meseci. Nenavadno mnogo nejasnosti je že v tem, kaj sploh je tako imenovana španska pobuda za lažjo premostitev težav med nami in Evropsko unijo, v bistvu pa med Slovenijo in Italijo. Najbolj moti, ker si državi različno razlagata vsebino pobude, Spanci pa so o problemu povedali svoje in ga niti med zadnjo sejo ministrskega sveta niso obnavljali. Toda ali bo dovolj, da imamo le dva 'javna' zaveznika - Nemčijo in Avstrijo? V Evropski uniji čedalje bolj razmišljajo, kako bodo uredili odnose z Zvezno republiko Jugoslavijo, medtem ko jih za nas očitno ne skrbi toliko. (Delo)
GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96
Jutri, 1. februarja, ob 19.00 (red H) bo na sporedu VVagnerjeva opera »Tristan und Isolde«. V četrtek, 8. februarja, ob 20. uri (red A) premierska predstava: Carl Orff »Carmina Burana«. Ponovitve: petek, 9.2., 20.00 (red B); sobota, 10.2., 17.00 (red S); nedelja, 11.2., 16.00 (red D); torek, 13.2., 20.00 (red E); sreda, 14.2., 20.00 (red F); četrtek, 15.2., 20.00 (red H); petek, 16.2., 20.00 (red C); sobota, 17.2., 20.00 (red L); nedelja, 18.2., 16.00 (red G).
Predrodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21).
Gledališče Rossetti
Danes, 31. t. m. in jutri, 1. februarja, ob 20.30 (red prost) gostovanje gledališča Teatra di Leo »II ritorno di Scaramouche di Jean Baptiste Poquelin e Leon de Berardin« z Leom De Berardinisom. Predstava v abonmaju: odrezek 18-bel.
Pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063) je v teku predprodaja vstopnic za predstave » Le Troiane« (odre-
zek 19- bel), »Ma non 6 una cosa seria« (odrezek 13-moder) in »Un anno nella vita di Giovanni Pascoli« (odrezek 7-rumen).
Od 16. do 18.2. bo na sporedu »II paese dei campanelli* s S. Massiminijem. Predstava izven abonmaja. Niso veljavne izkaznice. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 31. t.m., ob 20.30 ponovitev F. Ve-berjevega dela - prevedel v ital. Sergio Jac-quer - »La cena dei cretini«. Režija F. Crivel-li. V glavnih vlogah G. Pambieri, E. Beruschi. Jutri ob 18. uri v sklopu srečanj z interpreti bo Paolo Quazzolo govoril o današnjem briljantnem gledališču. Vstop prost.
Avditorij Muzeja Revoltella
V	petek, 9. in v soboto, 10. februarja, ob 20.30 nastop gojencev Zavoda združenega sveta s predstavama »Parole suoni e colori di una se-rata futurista« in »L’amore fa fare questo e al-tro«.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	ponedeljek, 5. in v torek, 6.2., ob 20.30: J. P. Poquelin in L. de Berardin »II ritorno di Scaramouche«.
KOROŠKA
CELOVEC
Mestno gledališče: danes, 31. t.m., ob 19.30 J. Strauss »Netopir« - opereta. Jutri, 1.2., ob 10.30 C. Collodi »Ostržek« in ob 19.30 - premiera O. von Horvat »Kasimir und Karoline«.
Pri Joklnu (Badgasse 7): jutri, 1.2., ob 19. uri predstavitev videofilmov »Narečje pod Vrtačo« in »Barbara, Lucija, pomoj...«.
ORF Teater, Sponheimer Strasse 13: v sredo, 7.2., ob 19. uri Prešernova proslava. Slavnostni govornik Jani Osvvald. Glasbeni spored Giinter Lenart, Janez Gregorič in Andreja VVuzella-MoCilnik.
BELJAK
(Studijski oder): danes, 31. t. m., ob 20. uri Helga David: Lani Riefenstahl - Spomini.
(Branje). Ponovitve 1., 2. in 3, februarja ob 20. uri.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K+K center - Slovensko planinsko društvo: na ogled je razstava fotografij »Planine v sliki«.
VOGRČE
Pri Florjanu: v soboto, 3.2., ob 20. uri kmečki ples s srečolovom.
KOTMARA VAS
Farna dvorana: v nedeljo, 4.2., ob 14.30 mladinska igra »Vilinček z lune«.
SVEČE
Na pokopališču: v nedeljo, 4.2., ob 11. uri spominska svečanost za padle borce.
GLASBA
TRST
Kulturni dom
Koncertna abonmajska sezona Glasbene matice 95/96
Jutri, 1.2., ob 20.30: Črtomir Siskovič (violina) in Emanuele Arciuli (klavir). Na programu Kogoj in Busoni.
V	torek, 13.2., ob 20.30: zbor Jacobus Gallus. Vodi Janko Ban.
Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 5. februarja, ob 20.30 nastopa Trio di Milano. Na programu Beethovnove skladbe.
V	četrtek, 15. februarja, ob 21.00 - Koncert
Francesca GUCCINIJA. Izven abonmaja.
Gledališče Miela
XXVII - Koncertna sezona Glasbene mladine Italije
V četrtek, 8.2. - Nastopila bosta Ennio Guer-rato (kitara) in Aleksander Rojc (klavir). Na sporedu VVeber, Carulli in Diabell.
Jutri, 1. februarja, ob 20.30 - Koncert pianista jazz glasbe Raya Brian ta.
No man’s land
Danes ob 21.00 zaključni koncert skupine Quartet Mitha, ki bo izvajal tradicionalno švicarsko glasbo, sodobne jazz skladbe in moderno glasbo.
RAZSTAVE
TRST
Muzej Revoltella
Do 31. marca 1996 je na ogled likovna razstava z naslovom Umetnost Evrope med dvema stoletjema 1895-1914 - Trst, Benetke in Bienali. Urnik: od 10. do 13. ure in od 15. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne; ob torkih je muzej zaprt.
Isti urnik velja tudi za drugo razstavo in sicer restavriranih prostorov stare rezidence barona Revoltelle ob 200-letnici rojstva. Galerija Rettori Tribbio 2 do 2.2. razstavlja Gianni Brumatti. Urnik: 10-12.30, 17-19.30, ob praznikih 11-13 (zaprto ob ponedeljkih).
Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4)
Se danes, 31. t. m., je na ogled razstava ameriškega slikarja Jamesa Brovvna .
Galerija Turistične ustanove (Ul.S.Nicold 20)
Do 13. februarja je na ogled razstava slikarjev F. Beminija, C. Fichsa, N. Pereza in M. Terbon.
GORICA
Katoliška knjigarna
V petek, 2. februarja, ob 18.00 odprtje razstave slikarke Mire Ličen Krmpotič. Govorila bosta Silvester Gabršček in Joško Vetrih.
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala
je odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19.
ŠPETER
Beneška galerija
Na ogled je fotografska razstava Fabia Devetaka.
KOROŠKA
CELOVEC
Dežena Galerija
Do 30. marca 199680 na ogled najnovejša dela koroškega slikarja Arnulfa Rainerja.
Galerija Ars temporis
razstavljata Jaroslava Kralika in Elizabeta Gross.
Kunstforum
Villacher Strasse 8/11 - Do 27. februarja je
na ogled razstava Manfreda Hebenstreita
BV Galerie
razstavlja Andreass Strasser.
BELJAK
Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Gi-rocolli.
TINJE
Galerija Tinje
stalna razstava lesorezov VVernerja Berga in razstava Milana Springerja iz Maribora.
ŠENTJANŽ V ROŽU
k-k center
na ogled je razstava »Pozabljeno taborišče Ljubelj-sever«; Hanzi Weis - fotografska razstava o gledališki dejavnosti koroških Slovencev.
RADISE
Kulturni dom
Na ogled je razstava del Marianne Bechan.
BOROVLJE
Posojilnica-Bank
na ogled je razstava fotografij Hanzija Sasla.
GLEDALIŠČA
SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Liubliana
Danes, 31. januarja, ob 19.30;
J. Strauss ml: NETOPIR, za IZVEN in KONTO.
Predstava zaradi bolezni v ansamblu ODPADE.
iujiA
Petek, 2. februarja, ob 16.30, za red PETEK in IZVEN.
Sobota, 3. februarja, ob 19.30:
G. Verdi: NABUCCO, za IZVEN in KONTO.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopovo 14
Danes, 31. januarja, ob 19.30:
T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO!
Alfred Jarry: KRALJ UBU Jutri, 1. februarja, ob 19.30, za abonma STUDENTSKI A in IZVEN.
E. Flisar: IZTROHNJENO SRCE Petek, 2. februarja, ob 19.30, za abonma RED V in IZVEN.
Sobota, 3. februarja, ob 19.30: Jean-Jacques Bricaire: DOHODNINA, za IZVEN in KONTO. RAZPRODANO.
Mala scena
L. VVilson: ZAŽGI!
Danes, 31. januarja, ob 17. uri, za IZVEN in KONTO.
TO NY D U N HAM
Ljubezen & seks & terapija
Jutri, 1. februarja,
ob 21.30, za IZVEN in KONTO.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni tra 6
Arthur Schnitzler: VRTILJAK. Predstava študentov AGRFT Ljubljana. Danes, 31. januarja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO.
Harold Pinter: PREVARA Petek, 2. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
Četrtek, 8. februarja, ob 19. uri,
za abonma DIJAŠKI in IZVEN.
Zijah Sokolović: CABAres, CABArei, Sobota, 10. februarja, ob 10.30, za IZVEN in KONTO.
R. Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI Sreda, 14. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA. Krekov trg 2
'i
Veliki oder
Jutri, 1. februarja, ob 17. uri:
B. Vovk: HOČETE PETI Z MANO. Sobota, 3. februarja, ob 11. in 17. uri: E. Umek: CAPEK IN KLARA. Gostovanje v Murski Soboti. Danes, 30. januarja, ob 12. in 19. uri.
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE
Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica
Antoine de Saint-Exupery:
MALI PRINC. ZA SOLO.
Jutri, 1. februarja, ob 9.30 in 11.45. Petek, 2. februarja, ob 9.30.
Sobota, 3. februarja, ob 10.30 in 14. uri.
CANKARJEV DOM
Gledališče
GLEDALIŠKI ABONMA CD - izbirna predstava:
U. Cetinski in P. Vetrih:
ALMA.
Jutri, 1., in petek,
2. februarja, ob 20. uri ter v nedeljo, 25. februarja, ob 19. uri.
Glasba
Danes, 31. januarja, ob 19. uri: DOBRODELNI KONCERT OB 10. OBLETNICI DOMA ŠKOFLJICA - CENTRA DOLFKE BOŠTJANČIČ (dom za odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju). Sodelujejo Alenka Pintarič, Dominik Kozarič, Robert VValtl, Nataša Mihelič, Jerca Mrzel, Country Joy, Alenka Godec, Andrej Ši-
frer in New Swing Quartet.
Sobota, 10. februarja, ob 21. uri: Legenda kubanske glasbe: ELIO REVET SU CHARAGON: FIESTA GUBANA, SALSA, ME-RENGUE, MAMBO. Ponedeljek, 12. februarja, ob 19.30: SREBRNI ABONMA. Vadim Repin, violina; Aleksander Mel-nikov, klavir.
Razstave
SILVIA DE SVVAAN: Return. Razstava bo na-ogled do 11. februarja.
Film
Od 2. do 9. februarja, ob 20. uri: ELDORADO, režija Charles Binarne, Kanada 1995.
GLASBA
DISKOTEKA DC 3 DAKOTA, BTC, dvorana E, Ljubljana
Jutri, 1. februarja, ob 21. uri:
SCHOOL’S ROCK FESTIVAL.
Nastopajo: DEMOLITION GROUP, LET 3, MILADOJKA VOUNEED (foto),
BIG FOOT MAMA in predskupine.
KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14, Liubliana
Sobota, 3. februarja, ob 20. uri: GIANLUIGI TROVESI TRIO. Zasedba: Gianluigi Trovesi, klarinet, saksofon; Giovanni Maier, kontrabas; Zlatko Kavčič, bobni.
DISKOTEKA DC 3 DAKOTA BTC, dvorana E. Ljubljana
Ponedeljek, 5. februarja, ob 20. uri: FOETUS. Kot predskupina bodo nastopili MORNING GLORIES.
KLUB K4
Kersnikova 4. Ljubljana
RAVELAND Sreda, 7. februarja:
MARIO DE BELLI S and KIKI.
KINOTEKA Miklošičeva 28, Ljubljana
Nedelja, 4. februarja, ob 21. uri: Sainkho Namchylak & Ned Rothenberg.
RAZSTAV s?
NARODNA GALERIJA
Puharjeva 9. Liubliana
V	galeriji je do 18. februarja na ogled razstava VTIS OBILJA, Štukatura 17. stoletja
v Sloveniji.
NARODNI MUZEJ Muzejska 1. Liubliana
SOL INVICTVS - SOL IV-STITIAE, Zgodnje krščanstvo na celinskem Hrvaškem. Razstava bo na ogled do 18. marca. RAZSTAVIŠČE UNION Prešernova 2. Maribor
PRIJATELJSTVO IN SODELOVANJE.
Razstava nagrajenih del evropskega likovnega natečaja ob dnevu Evrope. Razstava bo na ogled do 2. februarja.
GALERIJA ILIRIJA Tržaška cesta 40. Ljubljana
V	galeriji do 2. februarja razstavlja Anamarija Smajdek.
GALERIJA ŠOU KAPELICA
Kersnikova 4. Ljubljana
V	galeriji je do 7. februarja na ogled razstava japonskega umetnika Rjoičija Hajasija z naslovom ZGODBA BREZ OBJEKTA.
MALA GALERIJA Slovenska 35. Liubliana
V	galeriji je do 18. februarja na ogled instalacija Dušana Kirbiša z naslovom
Časovni stroj.
AVLA NOVE LJUBLJANSKE BANKE.
Trg francoske revolucije 2. Liubliana
Ciklus OČETJE IN SINOVI MATERE IN HČERE.
V galeriji je do 10. februarja na ogled razstava Marka in Mojce Turk.
GALERIJA MEDUZA Čevljarska 8. Koper
V	galeriji je do 9. februarja .na ogled razstava grafik Janeza Mateliča.
MESTNA GALERIJA LJUBLJANA. Mestni trg 5
1*
V	galeriji je do
9. februarja na ogled razstava akademske slikarke Seke Tavčar.
UMETNOSTNA GALERIJA Strossmaverieva 6. Maribor
V	galeriji je do 11. februarja na ogled razstava slik Marka Jakseta.
GALERIJA EGURNA. Gregorčičeva 3. Ljubljana
BIGGIBILLA, avstralski aborigin: SANJE: GUMMAROI. Razstava bo na ogled do 20. februarja.
NOVICE
Včeraj predstavili novo ekipo Mapei - GB
MILAN - Rominger in Olano sta glavni zvezdi kolesarske ekipe Mapei - GB, ki so jo včeraj predstavili v Milanu. Ob obeh asih pa je še 26 kolesarjev, med katerimi je največ Spancev in precej Belgijcev. Glavni cilj ekipe v novi sezoni je zmaga na Tour de France in izboljšanje števila lanskih zmag, ki so jih zabeležili 81. Mapei - Gb bo sodelovala na vseh glavnih kolesarskih dirkah, ki so na letošnjem koledarju.
Na predstavitvi je Tony Rominger spregovoril tudi o letošnjem Giru, do katerega je bil zelo kritičen. »Prva dva tedna ni niti ene težke etape, tako da bodo lahko vsi hranili moči za zadnje etape, ali pa bo morda kdo, ki drugače ne bi mogel zmagati, pobegnil in si morda pridobil velikansko prednost,« je dejal Švicarki as, ki je tudi dejal, da je Giro po pomenu še vedno druga etapna dirka, vendar pa se italijanski dirki vse bolj približuje španska vuelta.
Danes lllycaffe proti reprezentanci do 23 let
TRST - V telovadnici v Ulici Locchi bo danes ob 16.30 prijateljsko srečanje med košarkarskim prvoligašem Illycaflejem in državno reprezentanco do 23 let. Za tržaško ekipo ne bo zaigral Alberto Tonut, ki si je poškodoval mišico na nedeljski tekmi s Stefane-lom. Zdravniška ekipa tržaškega Ugaša bo v petek odločila, Ce bo Tonut lahko nastopil na nedeljskem prvenstvenem srečanju proti Madiganu iz Pistoie.
Principe že jutri proti Telenorbi Conversamo
TRST - Rokometaši itahjanskega državnega prvaka Principa se bodo že jutri ob 15.15 v tržaški športni palači pometih s Telenorbo Conversano. Za obe ekipi je srečanje izredno pomembno. Tržačani bi se radi oddolžili za enega od dveh porazov, ki so ju doživeli v prvem delu prvenstva, Conversano pa se z vsemi silami bori za šesto mesto, ki še vodi v play off. Pri gostih je najboljši Hrvat ProkiC, v ekipi pa sta tudi reprezentančni vratar Lo Passo in krožni napadalec »azzurrov« Saldamarco. Pri Principu bo morda zaradi delovnih obveznosti manjkal Oveglia. Drugi polčas (z začetkom ob 16.20) bo neposredno prenašala tudi RAI na svojem tretjem kanalu.
Smelt Olimpija drevi proti Zrinjevcu
LJUBLJANA - Košarkarji slovensklega državnega prvaka Smelta Olimpije se bodo danes ob 20. uri v Hali Tivoli v Ljubljani pomerili s hrvaškim predstavnikom v evropskem pokalu Zrinjevcem iz Zagreba. Gre za zadnje srečanje v pokalu, tekma pa je zgolj prestižnega pomena, saj ne odloča o ničemer vec. Ljubljančani se želijo od pokalnega tekmovanja posloviti z zmago.
Trener DurišiC sicer povsem mimo pričakuje tekmo in bolj razmišlja o nadaljevanju slovenskega prvenstva. Dmgi del se bo namreč začel 10. februarja, med seboj pa se bo pomerilo osem najboljših ekip iz prvega dela.
Vrstni red po 1. delu: 1. Smelt Olimpija 20, 2. Me-rier in Idrija 16, 4. Satex in Rogaška Donat Mg 14, 6. Litostroj 12, 7. Polzela in BWC Maribor 10.
Pari 1. kroga (10. 2.J: Satex - Polzela, Litostroj - Idrija, Rogaška - Smelt Olimpija, Interier - BWC.
NAMIZNI TENIS / LEP USPEH MLADE ZGONIŠKE VRSTE
Z zmago nad Chiadinom Kras napredoval v B ligo
Toda v B ligi imajo Zgoničanke že eno ekipo - V A i prvenstvu čaka krasovke srečanje s Che Unom
Zenska C-1 liga
Zenska ekipa Krasa, ki nastopa v tretjeligaškem prvenstvu, je v šestem krogu slavila peto prvenstveno zmago v pokrajinskem derbiju s postavo Chiadina z izidom 1:4. S tem je tudi na najboljši način zaključila prvenstvo C-l lige v skupini E, kjer si je priborila prvo mesto med štirimi ekipami iz dežele (San Giovanni, Basedo Chions, Cus Videm, Chiadino) ter dosegla napredovanje v višjo ligo. To je lep uspeh mladih krasovk, ki so lani napredovale iz promocijske lige in dosegle hiter vzpon tudi v tretjeligaškem prvenstvu. Ekipo sestavljajo maturantka pedagoškega liceja Irena Rustja (na sliki) , ki je dosegla tudi napredovanje na jakostnih lestvicah v 3. državno kategorijo in srednješolki Martina Mihe in Jasmin Kralj, ki se uveljavljata na mladinskih tekmovanjih.
V sezoni 1995/96 je Irena Ru-
stja prispevala 9, Martina Milic 7 in Jasmin Kralj tri posamične zmage, krasovke pa so bile tudi štirikrat uspešne v igri dvojic.
Zmaga zadnjega kroga ni bila vprašljiva Potem, ko so že imele zmago v žepu, po doseženih točkah Irene nad Chiarelhjevo, in Martina nad Buttelhjevo ter v igri dvojic, je Krasova kapetanka Rustja zagrešila napako in prepustila edino točko Tržačankam. Za osvojitev obeh posamičnih dvobojev si je zelo prizadevala Martina Mihe, ki je z obema nasprotnicama odigrala dodatni set. Chiadino - Kras 1:4 Chiarelli - Rustja 0:2 (12:21, 4:21), Buttelli - M. Milic 1:2 (21:16,	15:21,	14:21),
Buttelli/Chiarelli - Rustja/Milic 0:2 (18:21,11:21), Buttelli - Rustja 2:0 (21:13, 21:19), Chiarelli - M. Mihe 1:2 (10:21, 21:18,11:21). CUS Udine - San Giovanni 1:4 KonCna lestvice skupine E: 1:
Kras Zgonik 11, 2. San Giovanni, Basedo Chions 10; 3. Cus Udine 8, 4. Chiadino Trieste 7 točk.
ZenskaBliga
Po napredovanju Krasove ekipe iz C-l v B hgo, kjer ima Kras že svojo ekipo, se postavlja vprašanje ah bosta v dmgoligaskem prvenstvu Kras predstavljah dve ekipi. Po pravilniku kaj takega seveda ni dovoljeno. O zmagi postave Krasa Corium na Sardiniji proti Sassa-riju 0:5, smo že poročali. Prvou-vršCeni Juvenes pa je v tretjem povratnem krogu premagal ekipo Edera Forll s 2:3.
Vrstni red po 10. krogu: Juvenes RSM 14, Kras Corium 13, Edera Forll 12, Linus Arezzo 10, Cus Sassari 9, Flash Club Sarthein 8.
Zenska A-l liga
Izidi 9. kro^: Fiamma Al Ar -Coccaglio 2:6, Angerra - Fiamma Archimede 6:1, Che Lin - San Marco 6:2.
V tem krogu je Kras Adria Caravan počival zaradi zasedenosti Castellane v evropskem pokalu. Iz rezultatov izstopa poraz Verone, ki je izgubila z zadnjeuvršCenim Che Linom, s katerim se bodo krasovke pomerile v nedeljo, 11. februarja, zaostalo tekmo pa bodo predvidoma odigrale 21. ali 29. februarja.
Vrstni red po 9. krogu: Ca-
stellana, Castelgoffredo 16, Co-caglio 13, Ang era 12, Fiamma Al Ar Messina 11, Fiamma Archimede Messina in Kras Adria Caravan Zgonik 7; San Marco Verona in Che Lin Messina 2.
OJ.)
F PLAVANJE / NA VELIKEM MEDNARODNEM MITINGU V BAD REICHENHALLU V NEMČIJI n
Borovci osvojili dve kolajni
Najbolj uspešen Feruglio - Postavili tudi nekaj osebnih rekordov
Plavalci Bora so uspešno nastopih na 18. mednarodnem plavalnem mitingu v Bad Rei-chenhallu na Bavarskem. Miting je bil na visoki ravni, udeležba pa je bila res množična, saj je nastopilo kar 585 plavalcev in plavalk iz 51 klubov iz Nemčije, Avstrije, Slovenije, Madžarske, Italije, Hrvaške, Slovaške in Češke. Kot zanimivost povejmo še, da so v soboto in nedeljo opravih v vseh starostnih kategorijah kar 1668 Startov, najbolj množično pa je bilo tekmovanje na 100 m prosto, kjer je nastopilo kar 42 skupin. Povejmo še, da so se plavalci in plavalke pomerili na 100 m v vseh štirih disciplinah, ob tem pa je bilo na sporedu še tekmovanje na 400 prosto in 200 mešano. Ob Boru se je iz Trsta tekmovanja udeležila tudi Edera, ki je na miting prišla prav s pomočjo posredovanja našega društva.
Najuspešnejši v mladi Borovi vrsti je bil Matteo Feruglio, ki je domov prinesel eno srebrno in eno bronasto kolajno. Srebro je osvojil
na 100 m prsno, s Časom 1:16.12 pa je izenačil svoj osebni rekord, Čeprav je treba dodati, da je njegova prejšnja rekordna znamka bila merjena ročno in je torej ta Cas nedvomno boljši od prejšnjega. Na 100 m delfin je bil Matteo s Časom 1:10.12 tretji, dobro pa je plaval tudi na lOOm hrbtno (1:14.17 in 7. mesto), na 100 m prosto (1:05.37) in 200 m mešano (2:35.00).
Ob tem je bilo doseženih še nekaj osebnih rekordov. Tako je Biserka Cesar (na sliki) na 100 m prosto plavala 1:10.49 in med 52 tekmovalkami letnika 1953 osvojila 16. mesto. Miloš Kalc je s Časom 2:43.10 za 7 sekund popravil svojo najboljšo znamko na 200m mešano, Wal-ter Bullo je za sekundo popravil svoj rekord na 100 m hrbtno (1:23.04) in dobro plaval tudi na 100 prosto (1:14.22). Daniel Pettirosso je popravil svoj Cas na 100 prsno (1:35.21), Nicoletta Corossez pa na 100 prosto (1:08.45). Od Borovih plavalcev je nastopil tudi Cristian Chirani, ki pa ni bil najboljše razpoložen.
KOŠARKA / PROMOCIJSKA LIGA
KOŠARKA / NASE EKIPE V MLADINSKIH PRVENSTVIH
Breg in Polet praznih rok
Tudi Sokol jev 1. diviziji kljub dobri igri v prvem delu izgubil
PROMOCIJSKA LIGA
Skyscrapers - Polet Metra 85:77 (44:36)
POLET: Bogateč 2, Berdon 4, Doles 2, Legiša, Skerlavaj 36, Pertot 13, Malalan, TauCer 10, Klanjšček 7, Spacal 3, trener Počkaj.
TRI T. Pertot 1, Spacal 1, Skerlavaj 1.
Proti solidni ekipi Skyscrapersa so pole-tovci zasluženo izgubili, saj so bili skozi vse srečanje v zaostanku za 5 do 7 točk. Po-letovci so sicer zmanjšali razliko tudi na 4 točke, vec pa niso zmogli.
Od posameznikov je bil pri poletovcih daleC najboljši Robert Skerlavaj, ki je dal kar 36 točk. (J. Berdon)
Chiarbola - Breg 81:66 (41:41)
BREG: Colusso 21 (8:10), Pregare 11 (2:5), Gobbo 3 (1:5), Pavlica 16 (8:8), Bandi 4, Batini 7 (3:4), Pintarelh 4, trener Denis Salvi.
SON: 24. PON: Colusso (30). TRI TOČKE: Colusso 1, Pregare 1.
Okrnjeni Brežani so dobro kljubovali nasprotniku, dokler si niso nabrali preveč osebnih napak in jim niso pošle moči. Ce bi tako igrali skozi vse prvenstvo, bi gotovo imeli vec kot dve toda na lestvici. (D.S.)
VRSTNI RED: Conca d’ Oro 18, San Vito 16, Omnia Costmzioni in Skyscrappers 14, Otlica Zigho 10, Polet Metra in Viale Sport 8, Panificio Rosandra 6, Godiva 4, Breg.
PRIHODNJE KOLO (3.2.): Breg - Sky-serappers, Polet Metra - Otlica Zigho.
1. DIVIZIJA
E.W. Cosina - Sokol 66:49 (28:32)
SOKOL: Spacal (0:2), Križman 2, Riz-zante (0:2), Briščik 5 (1:1), A. Stoka 9 (3:6), Černič 8 (0:2), Cingerla 4, Ban 8, Danieli 13, trener E. Ban.
PM 4:13. TRI TOČKE: Danieli 1.
Po odličnem prvem polčasu je Sokol v nadaljevanju povsem popustil in je moral priznati premoč bolj izkušenih gostiteljev, pri katerih se je zlasti izkazal Pi-strin, ki je dal 21 točk. Tudi na tem srečanju je bilo jasno, da naši ekipi manjka uigranost.
Jadran TKB - Panauto 63:91 (40:43)
JADRAN: Brazzani 11, Požar 18, Jogan 6, Caser 1, Franko 12, Stokelj 6, Starc 5, Cej 4, trener Kafol.
SON: 23. PON: Franko in Stokelj.
Proti izkušeni ekipi iz Milj so jadra-novci utrpeli prvi poraz v tem prvenstvu. Naši so obdržali stik z nasprotniki, dokler Panauto ni zaigral conske obrambe. V drugem polčasu so jadranovci odpovedali tudi v obrambi, saj so nasprotniki s preveliko lahkoto prihajali do koša, tako da je bila ob koncu prednost gostov večja od realne razlike med moštvoma.
Tokrat se nihče ni posebno izkazal, v naslednjem kolu pa bodo Brazzani in soigralci zopet igrali doma in sicer proti ekipi B asket Civica Romanelli. (Niko)
Borovi mladinci osvojili prvo prvenstveno zmago Jadtanovi (Slavec 40) in Kontovelovi kadeti uspešni
MLADINCI
Bor Radenska - Stella Azzurra 108:100
BOR: Spadoni 45, Bressan, Del Monaco, Jagodic, Rustja 50, Kovač, Lapel 13, trener Tomšič.
PON: Del Monaco in Jagodic.
Borovci so v tem prvenstvu osvojili svojo prvo zmago, in to po dveh podaljških, tako da je bilo veselje v Borovem po koncu tekme zares veliko.
Srečanje je bilo vseskozi zelo izenačeno in razburljivo, v drugem podaljšku pa nasprotnikov odpor strl Angelo Spadoni, ki je z dvema »trojkama« spravil rezultat na varno. Za to nepričakovano in zato še slajšo zmago so seveda zaslužni vsi borovci.
Jadran TKB - Ihycaff6 90:114 (38:51)
JADRAN: Brazzani 6 (4:7 prosti meti, 1:4 met za dva, - met za tri), Oberdan 13 (5:7, 4:9, -), Požar 27 (8:9, 5:11, 3:7), Ve-linsky, Klabjan 9 (5:7, 2:5, 0:1), Franco 9 (1:1,4:10, 0:3), Stokelj 2 (-, 1:1, -), Seniz-za 2 (-, 1:1, -), Starc 14 (2:3,6:11,0:1), Cej 8 (-, 4:7, -), Slavec, trener Vremec.
Met za dva 28:59, met za tri 3:12, skupno 31:71, pm 25:34. SON 25. PON: Klabjan (35), Franco (38).
Kot je bilo pričakovati, so jadranovci proti močnemu Illycaffeju, ki ima vec košarkarjev, ki igrajo tudi s člansko ekipo v Al ligi, izgubih, s prikazano igro pa so povsem zadovljili in so se tudi občasno
enakovredno upirati nasprotniku. Gostje so najveejo prednost dosegli v 30. min. (78:48), nato pa so jadranovci z boljšo obrambo zmanjšali zaostanek in tako ublažili poraz ter si tudi zaslužili aplavz številnega občinstva.
Za požrtvovalnost vsi zaslužijo pohvalo, še posebej pa so se izkazali Oberdan, Požar in Starc. (Kai)
KADETI
Jadran - Panauto 72:63 (38:26)
JADRAN: Hrovatin, Senizza 19, Bogateč, Guštin 3, Mura, Slavec 40, Petaros 1, Valente 2, Sosič 7, Stefančič, trener Čehovin.
PON: Senica in Sosič.
Po slabem začetku so jadranovci le ujeti pravi tempo igre in povedli za 10-12 točk ter to prednost obdržali do konca polčasa. Gostje so, predvsem z meti za tri točke, skušah nadoknaditi zaostanek, namera pa jim ni uspela.
Od posameznikov bi pohvalili Christiana Slavca, ki je dosegel kar 40 točk, in Petra Senizzo za uspešno igro v prvem polčasu.
Kontovel - SCT 78:64 (36:35)
KONTOVEL: Bukavec 19, R Paoletic 22, Fonda 8, Crisettig, Brundula, Stoka 2, D. Pavletič 6, Puntar, Lakovič 21, trener BrišCik
ON 20. PON: Puntar. TRI TOČKE: Bukavec 2, R Paoletic 1.
Kontovelci so zelo dobro zaCeh, nakar
so popustih, tako da so jih gostje ob koncu polčasu skoraj dohiteti. Naši predstavniki so slabo nadaljevali tudi v začetku drugega polčasa in gostje so poveriti za 3 točke. Naposled pa so se Brišckovi varovanci le prebudili in si z boljšo igro v obrambi in v napadu priigrali 10 točk prednosti, ki so jo nato povečali na 16 ter tako tudi zasluženo zmagati. (R.P.) NARAŠČAJNIKI Poggi - Bor Ediauto 90:53 (38:31)
Bor: Smilovich 10 (2:4), Bosari 10 (4:6), Zobec 4 (2:5), Pussini 9 (3:4), Santi 12 (4:11), KrCaliC 8 (2:2), Tolentino (0:2), trener KreCiC.
PM: 17:34. SON: 22.
V zadnjem kolu prvega dela prvenstva so močno okrnjeni borovci (Gaburro, Lovriha in Stokelj so namreč imeti ob isti uri tekmo dečkov), kljub dobri igri visoko izgubili. Proti prvouvršCenemu Poggiju so Krecicevi fantje v prvem delu igrali povsem enakovredno, tako da so ob polčasu imeli le 7 točk zaostanka. V drugem delu so naši skušati obdržati stik z nasprotniki, vendar so jih le-ti okrog 30. minute popolnoma nadigrali. Vzrok za tako visok zaostanek ob koncu srečanja gre pripisati predvsem utrujenosti in pomanjkanju menjav.
Naslednji teden se bo pričel povratni del prvenstva, borovci pa se bodo pred domačim občinstvom pomerili z vi-sokouvršCenim Libertasom A. (Niko)

-
ŠPORT
Sreda, 31. januarja 1995
ODBOJKA / MLADINKE IN MLADINCI
ODBOJKA / POKRAJINSKA MLADINSKA PRVENSTVA NA TRŽAŠKEM
Čakajoč na spopad borovk in slogašic...
Pri fantih združena ekipa ne popušča Tudi mlajši fantje tokrat gladko zmagali
Koimpexovi mladinki Nina Kocijančič (levo) in Elisa Molassi
MLADINCI
Volley Club - Koimpex 0:3 (10:15,
6:15, 7:15)
KOIMPEX: Furlanič 6 (3+3 asi, 1 men., 2 zg.ser., 4 točk nasp.), Šušteršič 2 (-, 0, 0, 0), Cuk 6 (5+1,1,1, 3), Drasič 2 (1+1, 2, 2,1), Ritosa 9 (-, 3,1, 4), Furlani 1 (0+1, 2,1, 2), Smotlak 0 (-, 0, 0,
1), Micalessi 1 (0+1, 0, 0,1).
Nadaljuje se pozitivna serija združene ekipe. Tudi v povratnem delu so Drasičevi varovanci dokazali, da so zasluženo na prvem mestu. Tokrat so brez večjih težav odpraviti eno izmed šesterk, ki vsaj na papirju spada med boljše. Sicer je Volley club pokazal dokaj skromno igro in je s 24 zgrešenimi servisi in 18 napakami olajšal delo »rdečih«. Pri združenih močeh je opaziti spodbuden napredek, v soboto pa se je izkazal predvsem mladi Drasič, ki se izboljšuje iz tekme v tekmo..(Marij)
Virtus - KortLng 0:3 (8:15,4:15,4:15)
KORTING: Krmec, Mikolj, Milič,
Pečar, Peterim, Savarin, Stopar.
V	nedeljo je naša mlajša združena ekipa osvojila svojo tretjo prvenstveno zmago, tokrat na račun Virtusa, ki ima sicer starejše igralce, ki pa tehnično daleč zaostajajo za našimi. Igralci Kor-tinga so opravili sohden nastop, čeprav je bila razlika med ekipama velika. Svojim soigralcem se je tokrat pridružil tudi Patrik Savarin, ki si je sicer tekmo ogledal s klopi, bo pa kmalu pripravljen, da se vrne na igrišče. (Inka)
Ostala izida 11. kola: Nuova Pallavolo - Pre-venire 3:0, Pallavolo Trieste - Volley 80 0:3.
Vrstni red: Koimpex 22, Volley 80 20, Pallavolo TS 14, Volley Club 12, NPT 10, Korting 6, Virtus in Prevenire 2.
MLADINKE
Nuova Pallovolo TS - Koimpex 0:3 (6:15, 12:15, 8:15)
KOIMPEX: Babudri, Ban, Blaži na, Furlan, Grgič, Kalc, Kocjančič, Mamillo, Mauro, Molassi, Sosič.
V	tem kolu je stal Koimpex pred verjetno zadnjo resnejšo oviro do obratima z Borom, ki bo v zadnjem prvenstvenem kolu. V prvem delu prvenstva so slogašice slavile šele po petih setih, tokrat pa jim je šlo vse veliko lažje od rok. Koim-pex je zaigral zrelo in učinkovito in s preudarno igro na mreži in agresivno obrambo mu je uspelo že v kali zatreti vsako iniciativo domačink. Izenačen je bil le drugi set, vendar bolj po krivdi Koimpexovih deklet, ki so nekoliko popustila.
Izid je bil negotov do stanja 10:10, ko se je Koim-pex odlepil in povedel s 13:10 in to prednost obdržal vse do konca seta. V tretjem pa je spet suvereno zmagal. (Inka)
SGT - Bor Friulexport 0:3 (5:15,2:15,14:16)
BOR FRIULEKPORT: Gruden, Zadnik, Virgi-glio, Bogateč, J. in Z. Miličevič, Rogelja, Sadlow-ski, Macho, Faimann, Flego, Stemad.
Borove mladinke so odpravile še zadnjo formalnost pred odločilnimi boji za naslov. Po počitku bosta namreč na vrsti srečanji z Nuovo Pallavolo Trieste in Koimpexom, ki bosta odločili o pokrajinskem naslovu. Sesterka SGT ni bila dorasla našim odbojkaricam, le v tretjem setu, ko je trener Kalc dal priložnost tudi ostalim igralkam, so se borovke nekoliko zmedle, bile na pragu delnega spodrsljaja, a na koncu so se le izvlekle in osvojile še tretji niz. (Dejan)
Breg - Sloga B
Srečanje so zaradi slabega vremena preložili na kasnejši datum.
Ostab izid 11. kola: Volley 93 - S. Andrea 3:1.
Vrstni red: Koimpex 22, Bor Friulexport 20, NPT 14, Sant’Andrea in Vollev 93 10, Sloga B 6, Breg in SGT 2. (Breg in Sloga B imata tekmo manj)
Pri deklicah v playoffu za naslov 3 naše ekipe
To so Bor Friulexporf, Koimpex in Kontovel - Pri dečkih združena ekipa v vodstvu - Vrh slovenski tudi v under 14
DEČKI
Združena ekipa Korting je bila v preteklem kolu prosta.
Izida 3. kola: Nuova Pallavolo - Vol-ley club 3:0, Volley 80 - Virtus 3:0.
Vrstni red: Korting 4, Virtus, Nuova Pallavolo in Volley 80 2, Volley club 0.
DEKLICE
Skupina A
Koimpex - Nuova Pallavolo Trst 3:0 (15:4,15:7,15:4)
KOIMPEX: Canziani, Cauter, Di Guida, Ferluga, Gregori, Kette, Kovačič, Križman, Milic, Sosič, S’train, Žagar.
Koimpexove deklice so tokrat dosegle osmo zaporedno zmago. Z njo pa tudi že matematično uvrstev v play-off za osvojitev pokrajinskega naslova, ki pa že takoj po prvih kolih prvenstva ni bila nikoli v dvomu. Slogašice so opravile sohden nastop, Čeprav so zaigrale v težkih pogojih, saj je bilo zaradi okvare pri ogrevanju v Repnu resnično mraz. In za vso požrtvovalnost, ki so jo vložile v tekmo, zaslužijo pohvalo. (Inka)
Ricreatori Comunali - Breg 3:0 (15:5,15:9,15:11)
BREG: Carboni, Sancin, Rodella, Terčon, Orlando, Cossutta, Kalc, Slavec, Zeriali.
V	prvem setu je nasprotnik vodil z 11:0, ker so Brežanke popolnoma popustile. Pri tem rezultatu pa so reagirale in končno začele organizirati svojo igro. Bilo pa je prepozno. Naslednja dva seta niso igrale slabo, toda servis nasprotnic jih je popolnoma onesposobil.
(Noemi)
Ostali izid 8. kola: Oma - Sant’Andrea 1:3.
Vrstni red: Koimpex 16, Ricreatori 14, Breg 8, Orna in NPT 4, Sant’ Andrea 2.
Skupina B
Bot Friulexport - Sloga B 3:0 (15:1, 15:5,15:5)
BOR FRIULEKPORT: Smotlak, Po-sar, Furlani, Macho, Sadlovvski, Fran-dolič, Kraševič, Rogelja, Miličevič, Fle-g°-
SLOGA B: Ban, Bianchi, Carli, Mesina, Pangerc, Sosič, Sossi, Fabjan, Cal-zi, Hrovatin, Simeone.
V	derbiju deklic so po pričakovanju slavile borovke. Slogašice so za najmanj leto mlajše, kar se je na igrišču še kako poznalo. Gostje pa so se potrudile, poskušale borovkam čimbolj zagreniti pot do zmage, toda borovke so z
večjo izkušenostjo in tehničnim znanjem le prevesile tehtnico odločno na svojo stran. Z novo zmago in brez izgubljenega seta ostajajo borovke še nepremagane v svoji skupini (Dejan).
Kontovel - Nuova Pallavolo 3:0 (15:3,15:1,15:1)
KONTOVEL: Milič, BattigeUi, Sos-sa, Starec, Škrk, Kobau, Obad, Stoka, Kante, Businelli, Ferluga, Furlani.
Kontovelke so zmagale v 40 minutah, NPT pa jim je nudil še manj odpora kot v prvi tekmi. Kontovelke so v polju zlahka prestregle vse nasprotnikove žoge in s točnimi napadi hitro nizale točke, pri čemer so naredile zelo malo napak, za kar zaslužijo pohvalo.
Sloga B - SGT 3:1 (15:9,15:6,10:15, 15:13)
SLOGA B: Ban, Bianchi, Carli, Co-retti, Crissani, Cvelbar, Maurel, Možina, Pangerc, Sosič, Sossi, Žagar.
V ponedeljek so odigrali zaostalo tekmo, ki je v šestem kolu odpadla zaradi slabega vremena. In mlade slogašice so osvojile svojo prvo zmago v tem prvenstvu. Trener Peterlin je poslal na igrišče v vsakem setu drugo ekipo, tako da so vse igralke odigrale dva seta. Slogašice, ki nastopajo izključno z igralkami kategorije Under 14 so opravile zelo dober nastop, popolnoma pa so onemogočile Marronejevo, ki je članice deželne reprezentance deklic. (Inka)
Ostali izid 10. kola: Sgt - Altura 0:3
Vrstni red: Bor Friulexport 18, Kontovel 16, Virtus 12, Altura 8, NPT 4, Sloga B 2, SGT 0.
NARASCAJMCE
Skupina A
Sokol - Sgt 3:0 (15:4,15:0,15:7)
SOKOL: Peric, A. in S. Španu, Lan-setti, Santini, Leghissa, Košuta, Semec.
Sokolovke so se proti skromni SGT dokopale do prve zmage. Za res gladek uspeh je bilo potrebno predvsem dobro servirati, nabrežinke pa so tudi na splošno opravile res spodbuden nastop.
Kontovel - Nuova Pallavolo 3:0 (15:7,15:6,15:7)
KONTOVEL: Starc, Vitez, Antoni-ni, Mitič, BattigeUi, Rosmina, Bukovec, Gollia.
Kontovelke brez odmora nizajo gladke zmage. Nasprotnik je bil tokrat sohden in za Kontovelke so se morale v prvem setu kar precej buditi, lažje pa jim je šlo v nadaljevanju. Za dobro igro velja pohvahti vse igralke, na mreži pa se je še posebej izkazala Valentina BattigeUi.
Vrstni red po 3. kolu: Kontovel 9, Ricreatori 6, Sloga A, NPT in Sokol 3, SGT 0 (Sloga in Ricreatori imata tekmo manj).
Skupina B
Sant’Andrea - Sloga B 0:3 (0:15, 0:15,2:15)
SLOGA B: Ban, Crissani, Coretti, Cvelbar, Maurel, Udovič, Žagar.
Najmlajše Slogine igralke so v tem kolu opravUe le lažji trening, saj drugače res ne moremo opredeliti srečanja, ki je trajalo le borih 30 minut in v katerem so nasprotnice zbrale vsega skupaj le dve točki. (Inka)
Sloga B - Altura 3:0 (15:4, 15:5, 15:6)
SLOGA B: Ban, Coretti, Crissani, Cvelbar, Maurel, Risegari, Udovič, Žagar.
Mlajše Slogine naraščajnice so že v nedeljo odigrale četrto kolo in četrtič zapored tudi zmagale. Tudi tokrat so predvajale dobro igro in izvedle celo serijo že tehnično zrelih akcij, ki so jih kajpak privedle do osvojitve novih treh točk. Slogašice so na benutni razpredelnici prve, kar je še toliko spodbud-nejše, če pomislimo, da so že čisto vse izpod starostne meje te kategorije. (Inka)
Ostala izida 3. kola: Altura - Oma B 3:0, Nuova PaUavolo - Virtus 2:1.
Vrstni red: Sloga B 11, Altura 8, NPT 6, Virtus 5, Oma in Sant’Andrea 0. (Sloga in Altura imata tekmo več)
Skupina C
Breg - Kontovel B 3:0 (15:3,15:0, 15:7)
BREG: Kalc, Zeriali, Slavec, Cossutta, Žerjal, Mingot, Derganz, Babic, Knez, Koren, Zerjul, Gregori.
KONTOVEL: Kocjan, Picciola, Hrovatin, Gruber, Starec, Kralj, Prašelj.
Naraščajniški derbi v Dolini med Bregom in Kontovelom B je gladko pripadel Dolinčankam, ki proti mlajšim in fizično šibkejšim gostjam niso imele težav. Kakovostna razlika med ekipama je bila velika, pa čeprav je bener Brega Cač na igrišče poslal vse igralke, od katerih so nekatere zaigrale prvič. Kontovelke so do nasprotnic pokazale preveč spoštovanja in so zaigrale slabše, kot v prejšnjih nastopih.
Ostala izida 3. kola: Bor Friulexport
-	Nuova Pallavolo odložena, Ricreatori
-	Oma A 2:1.
Vrstni red: Breg 9, Ricreatori 7, Oma 5, Kontovel B 3, Bor Friulexport in NPT 0.
NAŠE NOGOMETNE EKIPE V RAZNIH MLADINSKIH PRVENSTVIH / MLADINCI SOVODENJ Z VELIKO SMOLE VISOKO IZGUBILI
Združena ekipa Zarje Adriaimpex na vrhu prvenstva naraščajnikov
V isti kategoriji so Sovodnje na Goriškem igrale neodločeno - Neroden poraz najmlajših Gaje - Začetniki Primorja Telital uspešni v zaostalem srečanju
MLADINO
POKRAJINSKO PRVENSTVO
Sovodnje - Aurora 1:5 (0:3)
STRELEC ZA SOVODNJE: Dimitrij Devetak.
SOVODNJE: Tommasi, Tomšič (Marušič), Figelj, Davorin Devetak, Peteani, De Comelli, Fajt, Flore-nin, Dimitrij Devetak, Peric, Ožbot.
Proti močnim in predvsem (tudi za tri leta) starejšim nogometašem Aurore so Sovodenjci po pričakovanju izgubili. Imeli pa so zvrhano mero smole, saj so od petih zadetkov zakrivib kar tri avtogole, en zadetek pa so gostje dosegh iz očitnega »off-sideja« Zmaga gostov je bila več kot zaslužena, ko pa bi naši imeli kanček več sreče, bi lahko izgubiti z manjšo razliko v golih.
Gostitelji so dosegli svoj gol pri stanju 0:4: Flore-nin je silovito streljal v nasprotna vrata, vrata je žogo le odbil. Pritekel je Dimitrij Devetak, ki jo je brez težav potistnil v mrežo. Od posmaenznikov bi tokrat pohvalili Tommasija, Peteanija, Florenina in Dimitrija Devetaka.
VRSTNI RED: Union 91 27, Bearzicolugna 26, Valnatisone 25, Cividalese 24, Luccinico, Pieris in Natisone 22, Chiavris 19, Serenissima 17, Aurora 16, Isonzo Turjak 11, Torreanese 7, Sovodnje 6, Como 4.
NARAŠČAJNIKI
NA TRŽAŠKEM
Zarja Adriaimpex - Otimpia 4:1 (1:0)
Strelci za Zarjo: Lorenzi, Semec, Ostrouska, Martini.
ZARJA: Babuder, Zomada (Gurman), Bukavec, Jan Gregori, Križmančič, Mitiani, Osbouška (Martini), Lorenzi, Semec, Šušteršič, Ota (Skrij).
Kljub temu, da je bil rezultat na koncu visoko v
korist naše združene ekipe, pa so se morati nogometaši Zarje Adriaimpex pošteno potruditi, preden so strti bdožilav odpor Olimpie, ki se je, sicer v glavnem branila, a je bila nekajkrat zelo nevarna tudi pred vrati Babudra. Gostje so uspeti tudi izenačiti in vse je kazalo, da bodo naši tudi tokrat nerodno zapravili dragocene točke. Na srečo pa se je Zarja proti koncu prebudila in v pičlih desetih minutah kar trikrat zatresla tržaško mrežo.
Prvi polčas ni bil zanimiv, igra je bila raztrgana, gledalce pa je razveselil le zelo lep gol Lorenzija s strelom od daleč. Tudi začetek drugega polčasa se je začel slabo, saj naša združena ekipa ni ujela pravega ritma, to pa so izkoristiti gostje, ki so kmalu izenačiti. Izenačenje je le predramilo Bazovce. Najprej je Semec popeljal Zarjo spet v vodstvo, ko pa je Ostrouska zaokrožil rezultat na 3:1 je bilo vprašanje zmagovalca rešeno. Za »poker« zadetkov je poskrbel Martini, ko je takoj po vstopu na igrišče v zadnji minuti srečanja zadel v polno. Kljub ne preveč dobri predstavi je zmaga naših naraščajnikov zaslužena. (d.gr.)
VRSTNI RED: Zarja Adriaimpex 34, Muggia A 33, Opicina 32, S. Andrea ** in Otimpia 26, Muggia B 20, Portuale 16, S. Seigio ** 15, Montebello 14, Costalunga * 12, Domio ** 10, CGS in Chiarbo-la 7 (pri ekipah niso upoštevani rezultati z Muggio B, * tekma manj).
NA GORIŠKEM
Sovodnje - Ludnico 2:2 (1:1)
STRELEC ZA SOVODNJE: Florenin 2.
SOVODNJE: Piras, Jarc, Moro, Peteani, Zanier, Gorjan, Miklus, Florenin, Ferletič, Rosanno (Marušič), Cotič.
Ludnico je na tej tekmi verjetno imel več od
igre, naše moštvo pa je gotovo imelo več priložnosti za zadetek, tako da je neodločen izid zasluženo plačilo za obe ekipi.
Čeprav so se vsi v sovodenjski ekipi izkazati zaradi požrtvovalnosti in borbenosti, posebno zahvalo zaslužita Marko Florenin, ki je dosegel oba gola, in Piras, ki je pod silo razmer moral zamenjati standardnega vratarja Dimitrija Devetaka. Piras je tudi v zanj novi vlogi odlično opravil svoje delo.
NAJMLAJSI
Gaja - Montebello Don Bosco 1:2 (1:0)
Strelec: Longo (11-metrovka, Gaja)
Gaja: Hrovatin, Guštin, Longo, Berce, Grgič, Batič, Strajn (Suiti), Škabar, Martini, Primosi, Girladi, 13. Tul.
Proti čvrsti tržaški ekipi Montebello Don Bosco je naša združena ekipa Gaje nerodno izgubila, potem ko je prvi polčas zaključila v svojo korist. Toda v nadaljevanju so gajevci gostom najprej podariti izenačenje, potem pa je Montebello s precej sreče dosegel še drugi gol. Vsekakor bi bil neodločen izid pravičnejši.
Prvi polčas je pripadel Gaji, ki je stalno napadala, Berce pa je bil nekajkrat nevaren iz prostih strelov. Po prekršku nad Bercetom pa je sodnik dosodil enajstmetrovko, ki jo je uspešno izvedel Longo. Do konca polčasa so imeti domači Se eno veliko priložnost, vendar je Giraldi z glavo streljal za las mimo vrat.
Tudi začetek drugega polčasa je pripadal zeleno-rumenim, gostje pa so srečno in nepričakovano remizirali, potem ko so naši nogometaši napraviti na sredini igrišča začetniško napako z nesrečno podajo do nasprotnikovega napadalca, ki je imel tako prosto pot do gola. To je naše fante demoraliziralo
in Tržačani so kmalu dosegli Se drugi gol. Kljub temu, da je do konca manjkalo še precej časa pa našim fhogometašem ni uspelo izenačiti. Kljub porazu je naša ekipa pokazala dopadljiv nogomet, kar pa je bilo proti leto starejšim in fizično boljšim Tržačanom premalo, (d.gr.)
OSTALI IZIDI: Otimpia - Kras 4:1, Domio -Chiarbola 2:1, Esperia - Opicina 1:0, CGS - Costalunga 1:1, San Luigi - Muggia 1:2.
VRSTNI RED: Otimpia 39, Esperia 36, Montebello Don Bosco 30, Opicina 25, Gaja 23, Costalunga 15, Domio in Chiarbola 14, San Luigi 9, Kras 8, Muggia 5, CGS 2.
ZAČETNIKI
Primorje Telital - Domio 4:0 (3:0)
STRELCA: Pavletič 3, Furlan 1 (iz enajstmetrovke)
PRIMORJE: Furlan, I. Križmančič, Cauter, Merlak, Pilat, Pavletič, Švara, Mitič, Kante, Gregori (Stoka), Strajn.
od teh so tako visoko in brez težav premagati Se ekipo od Domja, ki bi ji lahko dati še več golov, toda prenaglenost in tudi nespretnost pred nasprotnikovimi vrati jim je preprečila večjo bero zadetkov.
Že dejstvo, da so se nasprotniki le nekajkrat podati čez svojo polovico igrišča, jasno kaže, da je bila premoč naSe ekipe več kot očitna.
Pred nadaljevanjem regularnega dela tega prvenstva bodo Prosečani igrali še dve zaostati tekmi: v soboto, 3. februarja ob 15.30 na Proseku proti Co-stalungi in v sredo, 7. februarja ob 15. uri na igrišču »Ervatti« proti Portualeju.
Sreda, 31. januarja 1996
ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO
f
Horoskop
zapisal B. R. K.
OVEN 21. 3. - 20. 4.: Nehote boste zašli na stare, utečene poti. Sprva vam bo vrnitev ugajala, te kmalu pa vam bo postalo dolgčas in boste vročično iskali bližnjico v deželo, kjer časni ne dolg ne kratek.
BIK 21.4. - 20. 5.: Nebo vam slo vse po načrtih, zato pa vam bo nehote uspelo uresničiti eno tistih privlačnih idej, ki vas pravzaprav vseskozi poganjajo naprej. Odslej se boste raje prepuščali naključjem.
DVOJČKA 21. 5. *21.6.: Se sami boste presenečeni nad uspehi svoje marljivosti, kajti vseskozi ste bili prepričani, da vas imajo za lenuha, ki na zlato zmo naleti samo s pomočjo drugih. Nazobajte se do sitega.
RAK 22. 6. - 22. 7.: Precej mlačni boste danes, toda to Se zdaleč ne pomeni, da boste tudi neučinkoviti. Vaša prednost bo v tem, ker boste znali s pravim dihom zadeti tisto ključno točko, ki proži plazove.
LEV 23. 7. - 23.8.: Nekoliko manj spretni boste kot ponavadi, zato pa toliko bolj previdni in dosledni. Ko se boste izurili v počasnosti, boste nauk združili s spretnostjo v mojstrstvo, ki dela čudeže.
DEVICA 24.8. - 22.9.: V valu navdušenja nad plodovi preteklega huda se boste razgovorili in izdali nepoklicanim uSesom tudi tisto, zaradi Cesar ste jih pustili zadaj. Tekma bo odslej neusmiljena, zmaga bo od vseh.
TEHINICA 23.9. - 22.10.: Vztrajali boste v utečeni smeri in počasi ter zanesljivo uresničevali svoj skriti načrt. Ne izdajajte ga prezgodaj, kajti preveč je tistih, ki se bodo zbali, da boste pogačo snedli sami.
ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Doletelo vas bo ne-
kaj izjemnega, toliko bolj zato, ker boste povsem nepripravljeni. A nikar ne skrbite: nič neprijetnega se vam ne bo zgodilo. Neprijetna bo ^olj vrnitev v sivi vsakdan.
STRELEC 23. 11.-21. 12.: Znova se boste ogreli za idejo, ki ste jo potisnili v pozabo, ceš da ste ji nedorasli. Čeprav niste večji niti za milimeter, se je vendarle lotite, kajti vaš duh je v tem Času zrasel v velikana.
KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Vaše pridobitniško uho bo slišalo za nekoga, Id se je z malim trudom dokopal do bogastva. Poiskali ga boste in ga prosili za recept Napotil vas bo v najbližjo trafiko po srečke.
VODNAR 21. 1. -19. 2.: Uskladili boste svoje vzvišene želje z zahtevami vsakdanjika in umirjeno nadaljevali svojo pot KonCno trenutek, ko boste lahko rekli, da se s nogami dotikate tal, z rokami pa zvezd.
RIBI 20. Z - 20, 3.: Vaše počutje bo resda bolj na psu, ampak nic hudega, kajti boljši je zvesti pes kot podivjani konj, ki se spotika ob sleherno krtino, vas meče iz ravnotežja in odmika vas pogled od sonca.
_________BENJAMIN_______
Odstrta skrivnost naše prihodnosti
Videc odgovarja na vprašanja bralcev
Rubrika Benjamin je namenjena vsem, ki poleg prijateljskih nasvetov želite izvedeti še kaj o svoji prihodnosti. K sodelovanju smo povabili vidca Benjamina, ki je doslej že mnogim pomagal iz življenjskih zagat in jim odstrl prihodnje dogodke. Videc Benjamin se pri posvečanju dopisovalcem ne opira na varljive rekvizite, kot so karte, kristali ali astrološki izračuni; zanaša se izključno na svojo modrost in telepatsko prepletenost z vašo usodo.
Razpišite se o svojih težavah, zastavite vprašanja in pismo z geslom pošljite na uredništvo Republike, Slovenska 54, 61000 Ljubljana (s pripisom ZA BENJAMINA). Podatki, po katerih bi vas lahko kdo prepoznal, bodo izločeni. Ce ne Želite čakati na odgovor v Republiki ali želite obširnejši in cimhitrejsi odgovor, vam lahko videc Benjamin ODGOVORI TUDI NA DOM. V tem primeru ne navajajte gesla; napišite zgolj svoj naslov.
Liza
Zc večkrat sem vam nameravala pisati, zdaj pa sem le nasla Cas, da vam lahko v miru in samoti napišem pismo. Kar se tiče vedeževanja, sem sicer v rahlih dvomih, a vendarle. Sem v najboljših letih. Najtežje se mi je bilo sprijazniti z neljubo teZavo življenjskega sopotnika, in mislim, da se s tem dejstvom Se zmeraj nisem docela sprijaznila. Eden od najinih otrok je Ze pri kruhu, drugi je v adolescenci, tako da je vsa odgovornost na meni. Pa vendar lahko reCem, da nisem depresivna, saj na življenje gledam zelo pozitivno in skušam živeti za trenutek, Čeprav je normalno, da človek razmišlja tudi o tem, kaj vse ga Se Caka. Intimnega, srčnega prijatelja nimam. Oseba, ki bi mi to želela biti, me ne zapolnjuje, zlasti zaradi njegove pretirane materialistične usmerjenosti. Rada bi zaživela svobodno, brez pritiskov. Vem, da moram potrpeti in ohraniti upanje. V preteklosti sem imela obdobja hudih preizkušenj; Čudim se, da mi niso naCela zdravja. Povejte mi prosim, ali se bo moje življenje kdaj uredilo. Tudi po finančni plati težko shajamo. Razmišljam o dodatni zaposlitvi. Obstaja tudi možnost, da pridemo do svojega stanovanja, vendar je vse odvisno od dobrohotnosti določene osebe. Se sedaj ne vem, kakšen je v resnici; je bolj diplomatski, jaz pa sem Ze po naravi bolj neposredna in iskrena. Odgovorite mi, prosim, tudi v zvezi z njim. V našem okolju je tudi oseba, ki dela preglavice mnogim ljudem. Se bo kdaj umirila, da ne bo toliko sovraštva in prezira, kot ga
je občutiti sedaj? Vse dobro vam želim, z Zeljo, da bi bdi Se dolgo v pomoC ljudem v stiskah.
Benjamin: Ce z »ureditvijo« življenja mislite na ugodne zunanje spremembe, ki naj bi vam pričarale vse tisto, kar si želite zaradi zamujenih priložnosti in neugodnega trenutnega stanja, ne pričakujte bistvenih sprememb. Vaša težava namreC ni v neugodnih zunanjih razmerah in zamujenih priložnostih, ampak v vašem notranjem doživljanju zunanjih razmer. Globoko v svoji notranjosti nosite številne bolečine (od občutka manjvrednosti do bojazni pred svetom), in prav te bolečine so tiste, zoper katere sanjarite o boljših Časih. A Četudi bi vam torej uspelo doseči vse, kar si želite, notranjih tegob s tem ne bi odpravili; kvečjemu bi jih za trenutek potisnili v podzavest in se skušali preslepiti s prepričevanjem, da je sedaj vse v redu - pac vse dotlej, dokler ne bi doživeli novega poraza, ki bi vas znova postavil na trdna tla oziroma pred priznanje, da vam pravzaprav nic ne manjka, ampak imate nečesa preveč: preganjalce iz notranjosti. Kolikor vidim, ste skozi dosedanje izkušnje že dovolj dozoreti, da lahko obrnete fokus svojih prizadevanj po boljšem iz zunanjosti v notranjost. Skušate živeti za trenutek: materialistična usmerjenost prijatelja vas moti, radi bi zaživeli svobodno in brez pritiskov, ohranjate upanje in notranjo moč za pozitivne spremembe - vse to so znaki, da se že temeljito nagibate v smer, ki obeta resnično pozitivne spremembe. Pustite torej sanje o odrešilnih zunanjih Čudežih in se lotite svoje no-
tranjosti. Priznajte svoje bolečine in razišCite, od kod izvirajo; gotovo boste ugotoviti, da vas spremljajo že vse od otroštva, od trenutkov, ko so vas z njimi obremenili nespretni vzgojitelji. Ugotoviti boste tudi, da ste si proti tem občutjem zgraditi idealizirano sliko vsega lepega ter izgubili veliko dragocenih let v prizadevanju, da jo tudi uresničite. Spoznati boste, da takšno ograjevanje od notranjih težav ne vodi nikamor, nato pa boste spremeniti smer svojega prizadevanja po boljšem in se usmerili izključno vase. Iskali boste ustrezno pot za odpravljanje notranje navlake ter jo tudi našli. Ce želite, vam lahko pomagam s poznavanjem Čudovite avtoterapevtske tehnike, s katero se lahko samostojno lotite notranje navlake. Ko boste enkrat stopiti na pot notranjega »čiščenja«, bodo vase notranje tegobe, prisile in samo-prisile vse bolj upadale in na lepem se vam svet ne bo veC zdel tako zelo težek: pridobiti boste notranjo lahkotnost in se vse bolj približevali resnični notranji sreči, ki bo zaradi vse večje »odsotnosti« notranjih tegob vse Stabilnejša in trajnejša. Vse tiste lepo, kar sedaj pričakujete od zunanjosti, boste odkrili in ustalili v sebi. Ker ste resnicoljubni, modri in iskreni, vam bo uspelo! Dotakniva se na kratko Se drugih vaših vprašanj. Priznajte, da vam finančno spet tako zelo ne Škriplje, da bi se vam bilo treba obremenjevati z dodatno zaposlitvijo. Osebo, od katere je odvisna prihodnost vaSega stanovanja, skuSajte zmehčati s toplim, prijateljskim pristopom, pa vam bo zagotovo sla na roko. Tudi nagajivec iz soseščine potrebuje v prvi vrsti razumevanje in človeško to-
plino, pa se bo unesel. Se nekaj: ni nujno, da odgovor na dom prejmete na domači naslov - lahko ga prejmete tudi na postno ležeCe. Vse najboljše vam želim!
Vedno sama
Ne bom se razpisala, ker to ni v moji navadi. Sem namreC bolj kratka in odrezava. Nikdar nisem btia poročena in tudi ne vem, ali se res želim kdaj poročiti. Moje »prekletstvo« so poročeni mosM, Id jih je bdo v mojem življenju kar nekaj. Razmerje s sedanjim traja že kar lep Cas. Kaj bo z menoj v bodoče?
Benjamin: Prav nic hudega ne vidim v dejstvu, da se doslej Se nisi poročila, kajti poroka je najpogosteje formalnost, s katero si par, ki ni povsem gotov o stopnji vzajemne naklonjenosti, žeti zagotoviti varno zavetje, zvestobo in občutek pripadnosti. Ni veliko zgrešil tisti, ki je dejal, da je poroka infantilen poskus vrnitve v maternico. Kadar gre za resnično ljubezen, pa poroka tako ali tako ničesar ne spremeni, kajti dva, ki se ljubita, sta tako ali tako že poročena, zato jima pecat tistih, ki taksne ljubezni morda sploh ne poznajo, ničesar ne pomeni. Tudi v dejstvu, da si doslej kontaktirala izključno s poročenimi moškimi, ne vidim nobene ovire: bili so poročeni zgolj formalno, medtem ko je njihovo srce se naprej iskalo »dušo dvojčico«, s katero bi se lahko poročili tudi na višjih, srenih, duhovnejsih ravneh. In kot vsakogar, ki je nagnjen k pozitivnim spremembam v njem samem, tudi tebe Caka
duša dvojčica, ki jo boš odkrila prav v zrelem, neuspešno poročenem moškem. Ni pomembno, ali se bo takoj odločil za prekinitev razmerja s svojo zemeljsko družino, veliko pomembnejše bo dejstvo, da bo s teboj pripravljen potovati po poti k resnični sreči. Ko se bo prepričal o uspešnosti vajinega skupnega potovanja, se bo izvil iz okovov in se ti predal v celoti. Medtem pa nikar ne sedi križem rok in ga ne čakaj; skrbi za svoj delež na tej Čudoviti poti, pa se ti bo nekega lepega trenutka zgodilo, da mu bos ponudila roko in nadaljevala skupaj z njim. Ni izključeno, da tvoj sopotnik ne bo ravno moški, s katerim že lep Cas kontaktiraš.
Riba-63
VaSo rubriko redno spremljam. Upam, da mi boste Cimprej odgovorih. Hotel bi vedeti, kaj me Caka v življenju: dobre ali slabe stvari? Prosim vas za čimprejšnji odgovor.
Benjamin: Dragi »ribak«, kaj te je zadrževalo, da si izbral tolikšno redkobesedje? Bojazen pred tem, da bi te kdo prepoznal ali prepričanje, da sem Čarovnik, ki lahko vzpostavi stik z nekom zgolj na osnovi nekaj skopih besed? Brez skrbi: iz pisem vselej izločim vse »izdajalske« podatke, prav tako bodi prepričan, da nisem noben čarovnik, Se manj pa blefer, ki bi računal na poln zadetek na osnovi nekaj skopih podatkov. Prosim te torej: piši mi Se enkrat, tokrat obširneje. Dotlej pa natančneje razmisli o tem, kaj je pravzaprav dobro in kaj slabo. Nasvidenje!
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
A	SODOBNI INDIJSKI DIRIGENT	PLEMENITAŠ	PRIPRAVA ZA DESTILACIJO	DEL KMEČKEGA VOZA	PTICA UJEDA (BRKATI)	TONE VOGRINEC	POGREŠEK, SPODRSLJAJ	SPREMENITEV V LES	PRETIRAN NATANCNEZ, TANKOVEST- NEZ	GOROVJE NA SLOVAŠKEM, POLJSKEM	AVTOR: SIMON BIZJAK	DALMATINSKO ZENSKO IME	SIBIRSKI VELETOK	ORODJE ZA KOPANJE	KAR JE PREPETO, RAZPETO CEZ KAJ	PESNIK. POET	VOGAL	NASPROTJE VOJNE	VPEUEVA, POSVETITEV V SKRIVNI NAUK	SINČEK, SINE
NAJNI2NI POZITIVEN USPEH V SOLI											TOGOVORDO SEZENZ VZAJEMNIM POPUŠČANJEM									
ZENSKA, KI KAJ UREJA											^PREBIVALCI AVSTRALIJE MARGINALEC									
PERLA						SL. OPERNA SOPRANISTKA (MILEVA)							MESTO V BACKI BLIZU N.SADA PRIZNANJE							
OTOK BLIZU ZADRA				SKRBNOST, VNEMA (STAR.)	PRVI RIM. ZALOŽNIK (IZCRKKITA)	ZADNJI POMEMBNI ASIRSKI KRALJ												CEUE SIRSKI POLITIK (DANIEL ARAP)		
MESTO V ČADU						VRSTA VEZAVE IN TKANINA V TAKI VEZAVI					■*	ANG. - AM. PLOSCINSKA MERA IT. RTV					PRIVLAČNOST, CAR AVST. MESTO, GRADEC			
OTOK SZ. OD ZADRA						SUMERSKI BOG NEBA VOJAŠKI PRATE2	-			DEL TELESA Z DOLOČENO FUNKCIJO						NEKD. PORTUGAL. POSEST V INDIJI ERIDA				GLAVNO MESTO JORDANUE
ACETATNA CELULOZA							IVAN LEVAR ADAM IN			NOČNO ZABAVIŠČE				DOMAČE ZIME IRSKI BRINOVEC						
VITEK LOVSKI PES				VELIK GRŠKI OTOK SILIČU						AM.REKAZ ZNAMENITIMI SLAPOVI KATERI								IVANKA ME2AN IVO DANEU		
AM. MESTO V NEWMEXICU (IZCRKOSAT)					LJUDSTVO V SIBIRIJI IN MANDŽURIJI							VEČJA VOJAŠKA ENOTA								
IT. MESTO MED TERA-MOMIN PESCARO					STROKOVNJAK ZA POMORSTVO							ANT. IME SPANSKE REKE GUADIANA					24 UR			
NVd
‘SVNV
‘mAVN
‘iaiv
'VllZIAId
‘EiN3A3
‘SOVI
'M
‘VtiVOVIN
‘ViaiDi
‘LHH
‘VDIMHi
‘Hva
‘TI
‘iravna
‘VOD
‘NVOtiO
‘nNV
TVTON
'HM
‘tmv
‘aad3H
‘vmiN
'30
‘TVdiNvamsv
TSI
‘NI3HN31
TOlHHd
‘aasia
‘Moraoav
‘VHTVAaiaan
‘SMOHtMOH
‘XS0NJ.S0dV7
:ouABJopoyx
:A3JJS3X
£ RAI 1
6.30
9.35
11.10
12.25
12.35
13.30
14.05
15.45
17.30 17.60 18.00 18.10
18.50
19.35
20.35
20.50
23.00
23.05
0.00
0.30
Dnevnik, 6.45 aktualna oddaja Unomattina, vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: II nemico di mia moglie (kom., It. ’59) Aktualna odd.: Verde-mattina, vmes (11.30) dnevnik iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik, rubrika Cover, 14.00 gospodarstvo Kviz: Fronto? Sala giochi Mladinski variete Solleti-co, risanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik
Aktualno: Italia Sera -Zanimivosti iz vsakdana Variete: Luna Park Vreme, dnevnik in Sport Variete: Luna Park I TV film: Per amore di I Nancy (dram., ZDA '94, i. T. Gold, J. Clayburg) Dnevnik
Aktualne politične teme: Porta a porta (vodi Bruno Vespa)
Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni razgovori in vremenska napoved Dok.: Magico e nero, 0.40 Media/Mente
RAI 2
7.00
9.30 9.40
9.45
11.30
12.00
13.00
14.15 14.40
16.00
16.05
17.15
18.05
18.20
18.45
19.35
19.50 20.30
20.50
22.35
23.35
0.20
0.30
1.25
Variete za najmlajše Potrebujem te Rubrika o aktualnih temah: Fuori dai denti Sereno Variabile TG2-33,11.45 dnevnik Aktualni variete: I fatti vostri (vodi G. Magalli) Dnevnik, navade in družba, vreme, rubrika o branju Bravo chi legge Variete: I fatti vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik
Aktualne teme: L ’ Italia in diretta - Italija v živo Dnevnik
Rubrika o izletih in potovanjih Sereno Variabile Dnevnik, vreme in šport I giustizieri della notte Sport in predstavitev Tg Variete: Go-Cart Večerni dnevnik Tg2 Nan.: E.R. Medici in prima linea Aktualno: Mixer Dnevnik in vreme, 0.10 Danes v Parlamentu Ponoči, na trgu Italija Variete: Tenera e la notte Nad.: Destini
m, RAI 3
6.00
8:30
10.30
12.00
12.15
13.00
14.00 14.50
15.00
15.25
17.00
17.55
18.25
19.00
20.00
20.30
22.30
22.55
0.30
1.10
Jutranji dnevnik, vreme Film: II grane cielo (pust., ZDA '52)
Videosapere: Zdravje, Kinematografija, Potovanje po Italiji, Faust, Media/Mente, Znanstveni dnevnik, itd.
Dnevnik
Rubrika Telesogni Kljub vsemu, moja Italija, 13.35 VideoZorro Deželne vesti, dnevnik TGR Eurozoom Nan.: Vita da strega Športno popoldne Aktualno: Ob 5-ih zvečer Dok. oddaja Geo Aktualno: La testata Dnevnik, deželne vesti Variete: BlobSoup, Blob Mi manda Lubrano Dnevnik, deželne vesti Aktualni odd.: Linea 3, 23.50 Niente da perdere Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura,vreme Variete: Fuori orario
§3 RETE 4
12.30
13.30
14.00
14.15
15.15 17.10
18.00
20.00
20.30
22.35
0.40
Nad.: Piccolo amore, 7.50 Valeria in Massilia-no, 8.40 Un volto, due donne, 9.30 Zingara,
10.15	Renzo in Lucia,
11.15	La forza deli’ amore, vmes (11.30) dnevnik Nan.: Chicago Hope Dnevnik
Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri TV film: Sorelle nemiche Aktualno: Perdonami Dnevne zanimivosti -Giorno per giorno, vmes (19.30) dnevnik in vreme Variete: Le piu belle scene da un matrimonio Film: Rombo di tuono (pust., ZDA ’84, i. Chuck Norris, L. Kasdan)
Film: Serafino (kom., It. ’68, i. A. Celentano, O. Piccolo), 23.30 dnevnik Pregled tiska
S CANALE 5
	Na prvi strani, vreme
	Maurizio Costanzo Show-
	Aktualno: Forum - Televizijsko sodišče
	Dnevnik TG 5
	Sgarbi quotidiani
	Nad.: Beautiful
	Nan.: Robinsonovi
	Variete: Časa Castagna
	Otroški variete
	Dnevnik TG5 - Flash
	Kviza: OK, il prezzo e giusto! (vodi Iva Zanic-chi), 19.00 La ruota della fortuna
	Dnevnik, 20.25 Striscia la notizia
	Aktualno: Amici di sera
	Večerni dnevnik TG 5
	Glasba: Nessun dorma
	Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (0.00) nočni dnevnik
	Sgarbi quotidiani
	Striscia la notizia
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) in 40 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
Risanka: Barney TV dnevnik
(T SLOVENIJA 1
	Videostrani
	Moj dežnik je lahko balon
	Skok med zvezde, 4. del novozelandske nanizanke
	Rocka Rocka
	Razgaljeni mediji, 2. del angleške dok. serije
	Naša pesem, 13. oddaja
	Poročila
	Kolo sreCe
	Zgodbe iz školjke
	Videostrani
	Gorje in ljudje, pon.
	Slovenski utrinki
	TV dnevnik 1
	Otroški program: Male sive celice, kviz
	V najboljših družinah, 16. del norveške serije
	Kolo sreče, tv igrica
	Včeraj, danes, jutri
	Risanka
	TV dnevnik 2, vreme, šport
	Gospod Bean, 5. del angleške nanizanke
	Brata in sestri, italijanski film
	Včeraj, danes, jutri
	TV dnevnik 3, vreme, šport
	Umori, 13. del ameriške nanizanke
	Kraljestvo, 4. del danske nadaljevanke
	Poročila
ITALIA 1
{T SLOVENIJA 2
rati!	Otroški variete	
1$$	Nanizanke	
E	Aktualnosti: Village Nan.: T.J. Hooker	
	Odprti studio	
[HEE	Fatti e misfatti, 12.50	
	Šport studio	
	Otroški variete	
	Varieteja: Mal dire ban-	
	zal, 15.00 Generazione X	
	Aktualno: Village	
	Nan.: I ragazzi della pra-	
	teria, 17.15 Družina Ad-	
	dams, 17.45 Primi baci	
	Odprti studio in vreme,	
	18.45 Sport studio	
	Nan.: Baywatch, 20.00 11 principe di Bel Air	
	Film: Lo sbirro, il boss e	
	la bionda (kom., ZDA ’93, i. R. De Niro)	
	TV film: Jack Taylor-Ber-saglio mobile (pust., ZDA ’89), 23.30 Fatti e misfatti	
	Italija 1 šport	
Euronews Tedenski izbor Prisluhnimo tišini
V	žarišču
Mats Ek: Giselle, balet Kmetija »Slaba tolažba«, pon. angleškega filma Gospod Bean, 4. del Iste krvi: Umor v družini, 4. del amer. nadaljevanke Po Sloveniji Generacije znanosti
V	vrtincu Športna sreda Pomenkovanja Evropski videoples: Kajnove blodnje Portret Pavla Merkurja Kačji pastir,
opera
Euronevvs
# TELE 4
S 19.30, 22.15, 00.20 Do-H godki in odmevi
Tv film: Immagine alio J specchio
® MONTECARLO
18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Sport Variete: Tappeto volante Film: II dittatore dello Stato libero di Bananas Film: Taxy Driver (dram., ZDA '75, i. R. De Niro)
k KANALA
	Novice
	Družina Adams, ponovitev 17. dela
	A -Shop
	Državnik novega kova, ponovitev 14. dela
	A -Shop
	Pika na A
	Družina Adams, 18. del amer. risane nanizanke
	Sirene, 20. del nanizanke
	Unpato
	Dance session
	Gost Pike na A, pon.
	A -Shop
	Novice
	Spot tedna
	CNN poroča
14.00
15.30
21.00
22.50
S* Koper
	Euronevvs
	Dialogi, oddajo pripravlja Maurizio Bekar
	Family Album - tečaj angleškega jezika
	Slovenski program: Bližnja srečanja tretje vr-
	ste
	Primorska kronika
	TV dnevnik
	Family Album - tečaj angleškega jezika
	Euronevvs
	Nočni sodnik, tv serija
	Muzej glasbe - potovanje v Benetke, 3. oddaja: Antonio Vivaldi v »Scuola
	grande di San Rocco«
	Vsedanes
	Košarka - Evropski pokal, Smelt Olimpija - Zrinje-vac, posnetek
TV3
	Dobro jutro, Slovenija
	Medical Center West, ponovitev 22. dela
	Ponovitve
	Izbor iz »Dobro jutro, Slovenija«
	Burleska, ponovitev
	Otroški program
	Pot v Avonleo, 17. del serije
	Dnevnik
	Burleska
	Dekle v zraku, film
	Dom in svet
	Medical Center West, 23. del
	Zdrava video glava, . ponovitev
ItU Hrvaška 1
Sli*
7.30
8.15 10.00
10.05
10.15
10.40
11.30 12.00 12.20
12.45
14.35
15.05
15.10
16.15
16.45
17.40
18.15 18.50
19.30
20.10
20.40 ■21.40
22.15
22.35
23.05 23.55
TV koledar
Santa Barbara, 1183. del Dobro jutro Poročila
Izobraževalni program: Obiski
Literarno vprašanje Glasbeni spomini Novi star kraj Poročila Ljubezen,
170. del am. serije Annin vrt, kanadski film Otroški program Frida, 6., zadnji del Poročila
Domače branje, 2. del dokumentarne serije Otroški program Hrvaška danes Kristalno cesarstvo, serija Kolo sreče V obnovi Hrvaške Dnevnik 1, vreme Poslovni klub Ekran brez okvirja Jaz sem pesem Dnevnik Slika na sliko Vse ima svoj namen Poročila
OtO Hrvaška 2
15.35
15.50
16.00
20.10
21.40
Video strani TV koledar Tenis,
prenos turnirja ATP iz
Zagreba
Afere,
nemški film, 1994 Režija: Jacques Breuer Igrajo: Sophie von Kissel, Gedeon Burkhard, Daniela Lunkevvitz in drugi Oljkov dvorec,
1. del francoske nadaljevanke, 1993 Igra: Brigitte Fossey
:

JlSifi
'A
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14,00, 17.00, 18.00,
19.00.	21.00.23.00,Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Poslovni kažipot; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes radio jutri; .15,30 Dogodki in odmevi;
17.05	Studio ob 17-ih;
19.45	Lahko noč, otroci;
20.00	Odskočna deska;
21.05	Koncert; 22.30 Etno-glasba sveta; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30.
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.45 Prireditve; 9.15 Malčki o..,; 10.00 Kje pa vas čevelj žuli; 11.00 Moped Show; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilske minute;
14.00	Kulturne drobtinice;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.15	Popevki tedna; 16.20 Modne novosti;
18.00	Vroči stol; 19.30 Glasbeni večer.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo;
13.05	Za knjižne molje;
14.05	Izobraževalni program; 15.00 Glasbene revije; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Življenje kot izziv; 17.05 Posnetki festivalov; 20.00 Radioteka;
21.30	Ars antigua; 22.05 Okrogla miza; 23,00 Glasb. tradicija 20. st.; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9,30, 10.30, 13.30,
14.30,	Poročila; 12.30,
17.30,	19.00 Dnevnik; 6.00 Otvoritev; 7.00 Kronika;
7.30	Pregled tiska in vreme; 7.40 OKO obveščajo;
7.45	Evergereen; 8.15 Na rešetu; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Servisne informacije; 9.45 Odgovor na Rešeto; 10.45 Zanimivost;
11.15	Aktualnosti: Včeraj, danes, jutri; 12.30 Opold-nevnik; 13.00 Daj, povej;
15.00	Povver play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16,00 Glasba po željah. Pesem dneva;
16.45	Informativni servis;
17.30	Primorski dnevnik;
18.00	Glas. odd. A,..O...A;
19.30	Športni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK; Nočni pr. RS.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6,00 Almanah; 8.00 Modri val;
8.05	Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska;
10.05	E. Galletti; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Zgodovina Istre; 14.50 Single tedna; 18.45 Nattivita; RMI.
R. Glas Ljubljane
5.15.	8.15. 9.15, 10.15, ( 13.15, 14.15, 17.15, 19.15
Novice; 7.00 Horoskop; 7.35 Vreme; 9.30 Kam danes; 11.00 Anke-ta;12.00 BBC Novice;
12.15	Novinarjev gost; 13,55 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 16.25 Nagradna uganka; 18,15 RGL na rajžo gre; 20.00 Pole posi-tion; 22.00 Velike radostii.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Napoved; 7.20 Čestitka; 7.40 Pregled tiska;
8.30	Hov, ne znam domov; 9.20 tema dneva;
10.20	Nagradno vprašanje; 10.40 Zaposlovanje; 11.20 Kozmetični nasveti; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 12.40, 13.20, 13.40, 14.30, 16,20, 17.20,
18.20	Novinarski prispevek; 13.00 Pesem tedna;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.15	Snemanje Deutsche VVelle; 17.00 Lestvica Discotegue Gauloises Blondes; 19.00 Volče of America; 20.00 Parnas,
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
15.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska;
7.00	Kronika; 9.15 Na postaji zvokov; 11.45 Infoser-vis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco;
15.10	Kmetijski nasveti;
15.30	Dogodki in odmevi;
17.30	Osmrtnice, obvestila; 18.00 Mladi mladim;
19.30	Šport in glasba;
21.00	Na obisku.
Radio Študent
11.00	153. Avtodrom;
14.00	Kulturne recenzije & Napovedi; 15.00 OF (24 ur-info, joculator); 17.00 Jazzarije & Koncertne napovedi; 19.00 TB: Cheater Slicks; 20.00 Kozmiki, Night Time, Blues, Pantonalni kabaret: 0.00 Reprize.
Radio Trst A
8.00,	10.00, 14.00, 17.00, Poročila; 7.00, 13.00,
19.00	Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Obzornik; 9.15 Odprta knjiga: Oblomov (r. M. Prepeluh, 33.); 10.30 Inter-mezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Revija ZCPZ: MGS z Opčin; 13.20 Orkestri; 13.40 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Trieste prima 1995 -Koncert v Muzeju Revol-tella 30.10.95; 18.00 Literarne podobe; 18.30 Slov. glasba; Napovednik,
Radio Opčine
7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10,
17.10	Poročila; 10.00 Matineja; 16.10 DJ F. Del Monte - Mix time; 19.00 Glasba po željah; 21.15 Samo za vas; 22.15 Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koroška
18.10-19.00 Glasbena sreda; 21.04-22.00 W.A.Mozart: Sledovi Tourettejeve-ga sindroma v njegovi glasbi (Rok Klopčič).
20
Sreda, 31. januarja 1996
VREME IN ZANIMIVOSTI
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE
J, . SREI
VETER
MEGLA
, vv SREDISCE TOPLA HLADNA	SREDISCE ANTI-
FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
Sonce bo vzšlo ob 7.27 in zašlo ob 17.05. Dan bo dole 9 ur in 38 minut. Luna do vzšla ob 13.42 in zašla ob 4.07.
Ljubljana Bežigrad
Trbovlje
Zagorje
Topolšica
Celje
ia 6.00-7.00	24-uma	maks. uma
72	74	103
85	101	211
59		.
100	106	127
Vpliv vremena na razpoloženje ljudi bo ugoden in spodbuden, predvsem na Primorskem bo veter okrepil občutek mraza.
J V
Mejna imisijska vrednost: Kritična imisijska vrediipst:
350 mikrogramov/m3 700 mikrogramov/m3
SNEŽNE RAZMERE
Mariborsko Pohorje Rogla Kope Vogel Krvavec Kranjska Gora Kanin Cerkno
cm
90
90
50
110
Povsod, razen na Veliki planini mTokvah? naprave obratujejo. Nočna smuka: Mariborsko Pohorje do 21. ure; smucisce Rimski vrelec in Straža na Bledu do 20. ure; Liboje pri Žalcu do 18.30. Sankališča: Kranjska Gora, Krvavec, Uboje pri Žalcu in Kalic. Tekaške iriborskc
a proge: Mariborsko in Ribniško Pohorje, Sori-tc ska planina. Roda, Cerkno, Logarska dolina, ^ Ulovka, Katic, Kope. Bovec, Lokve, Kranjska 10-30 Ciora-Tamar in delno Vogel. Smučarski avto-280 vus: Mariborsko Pohorje, Kranjska Gora, 75 pod Vogel, Rogla, Cerkno, Kobla in Kanin.
TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH

Tveganje pred snežnimi plazovi se večalo
500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m
°C
-2
-4
-8
-11
-10
-10
60 cm sem nevarna so strma pobočja z na-110 cm nesenim snegom. Se vedno je velika možnost zdrsov, posebno tam, 180-270 cm kjer je zapadlo manj snega ali pa je novi sneg spihan.
M. SOBOTA O 12/-3
CELOVEC ,
o -14/-4
O
KRANJSKA GORA ,
9 GRADEC -13/-4
MARIBOR O -11/-2
-15/-S TR2|e -12/-3
ČEDAD
CEUE
O 11/-2	—^
OVIDEM 3/8
O	§
■^N. GORICA GORICA n 2/7 O
LJUBLJANA
-8/-1
N. MESTO
o -9'-1
ZAGREB -To/-! O

- V4 OPATIJA ČREC PAZIN D	O
REKA 2/8
V Sloveniji: V četrtek bo pretežno jasno, po nižinah se bo zjutraj in dopoldne zadrževala megla ali nizka oblačnost. Jutro do mrzlo. Burja na Primorskem bo Cez dan poneha-
Obeti: V petek se bo v zahodnih krajih oblačnost poveča-
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE
Gattinoni uvedel defileje visoke mode v Rimu
Največ zanimanja je vzbudila ta Gattinonijeva poročna obleka Oelefoto AP)
Ameriška tajna agencija izgubila svoj denar
NEW YORK - Tajna ameriška vladna agencija, ki namešča vohunske satelite, je zaradi lastne skrivnostnosti izgubila sled za lastnima dvema miljardama dolarjev, so zapisali v New York Timesu. Dodali so, da so uslužbenci agencije dejali, da je bila denarja vec kot si je lahko kdorkoli predstavljal, kritiki agencije pa so izjavili, da je denar odšel v »sklade za podkupnine.« Raziskovalci, ki jim je sicer kasneje uspelo izslediti izgubljeni denar, so povedali, da glavni predstavniki agencije niso imeli pojma o tem, koliko denarja jim je ostajalo. Agencija je bila ustanovlena leta 1960, leta 1992 pa so jo uradno ukinili. Z najdenim denarjem nameravajo uresničiti nekatere programe ameriškega obrambnega ministrstva, med katerimi je tudi mirovna operacija v Bosni.
Menihi dobili sodbo proti proizvajalcu piva
PEKING - Menihi v budističnem templju na vzhodu Kitajske so lokalno pivovarno prisilili, da je prenehala izdelovati znamko piva, imenovano Da Fo, kar pomeni Buda, saj je ime piva zalilo ugled in dostojanstvo menihov. Menihi iz templja v provinci Zejiang so pivovarno Xinchang zaradi imena njenega piva celo tožili, toda spor je bil poravnan zunaj sodisca, je poročal Časnik China Daily. Pivovarna bo tako menihom plačala pet tisoč juanov (nekaj Cez milijon lir) in se jim opravičila.
Najtežji mehiški dojenček
MEXICO C1TY - Mehiški zdravniki so povedali, da se je v njihovi deželi rodil najtežji dojenček doslej. Hčerkica 28-letne mehiške gospodinje, ki je rodila s pomočjo carskega reza, je namrc tehtala kar 7,2 kilograma. Zdravniki so povedali, da se mati in hčerka počutita dobro in da sta že doma. Dejali pa so tudi, da je tako nenevadno težo dojenčka najverjetneje povzročila materina sladkorna bolezen.
Boj za posmrtne ostanke junaka divjega zahoda
EL PASO - VeC kot po stotih letih smrti junaka divjega zahoda Johna Wesleya Hardina so njegovi potomci in občudovalci pripravljeni iti na sodiSCe, saj se ne morejo zediniti o tem, kje naj bi bil Hardin pokopan. Njegovi potomci hoCejo njegove posmrtne ostanke, ki so zaenkart pokopani na pokopališču v El Pasu, prenesti v Texas, kjer je pokopana njegova prva zena Jane. »To, kje naj bi bil nekdo pokopan, je popolnoma v domeni družine,« je povedal odvetnik, ki zastopa Hardinove sorodnike. Na drugi strani pa njegovi oboževalci zahtevajo, da Hardin ostane v El Pasu, kjer je bil ustreljen.
Ticino obsojen na poravnavo bajne odškodnine
ŽENEVA - Neko ameriško sodišče je obsodilo švicarski kanton Ticino (Tessin) na plačilo astronomske vsote 125 milijard dolarjev (približno 200 tisoč milijard lir) kot odškodnino zaradi stečaja denarnega zavoda Interchange Bank iz Chiassa. Kot je zapisal dnevnik La Regione Ticino, je ameriško sodstvo zahtevalo zamrznitev vsega nezasebnega švicarskega imetja v ZDA.
Kantonalne oblasti so ob potrditvi te Časopisne vesti obenem že napovedale priziv proti tej razsodbi, ki jo je sprejelo newyorsko državno sodišče v oktobru leta 1994. Ameriški sodniki so namreč podprli tožbo pravnih predstavnikov neke ameriške družbe, ki naj bi bila prizadeta zaradi stečaja Interchange Bank iz Chiassa leta 1967.
»To je groteskna in neverjetna zgodba,« je vCeraj izjavil predsednik kantonalne vlade v Ticinu Alex Pedrazzi-ni. Neverjetno vsoto 125 milijard dolarjev so določili na podlagi vsote 600^ milijonov dolarjev, ki jo je ameriška družba Grandvil-le Gold Trust investirala v omenjeni Švicarski denarni zavod leta 1966. Dediči upravitelja Grandville Gold Trusta, nekega finanč-
nega Spekulanta, ki je umrl v nekem ameriškem zaporu, sedaj zahtevajo vračanje naložbe in enoodstotne tedenske obvresti, ki so se kapitalizirale v tridesetih letih.
Newyorško državno sodišče je torej dalo prav dedičem in obsodilo urad za stečajni postopek v Mendrisiu, posredno z njim pa kantonalne oblasti v Ticinu, na izplačilo odškodnine prizadetim. Seveda pa je malo verjetno, da bi kanton Ticino s pomočjo švicarske narodne banke poravnal ta znesek, ki bi konfederacijo pripeljal na rob bankrota. Med drugim ameriške razsodbe nimajo nobene pravne veljave v Švici. Kanton Ticino je bil seznanjen z razsodbo 9. januarja 1995. Švicarski narodni banki je za sedaj uspelo preprečiti zamrznitev Švicarske lastnine v ZDA. Kantonalne oblasti v Bellinzoni so prepričane, da jim bo uspelo prebroditi zaplet. Vseeno pa je celotna zgodba že prizadela kantonalno blagajno, saj so porabili kar milijon švicarskih frankov (eno milijardo in 300 milijonov lir) za pravne stroške na newyorškem procesu, bržkone pa bodo rabili Se dodatne zneske za priziv.