Stevilkq 45._PTUJ, 24. NOVEMBRA 1961 _CENA 20 DIN_Letnik XIV »Tednik« izhaja pad tem skrajšanim ime- nom ad 24. nav. 1961 dalje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož Izdaja »Tednik« zavod s samostojnim finansiranjem Odgovorni urednik: Anton Bauman Uredništvo in uprava Ptuj, Lackova 8 Telefon l'îfi, čekovni račun pri Narodni banki Ptuj št. 604-19-3-2% Rokopisov ne vračamo Tiska Mariborska tiskarna Maribor Celotna naročnina za tuzemstvo 1000 din, za ino/. Celotna naročnina za tuzemstvo 1000 din, za inozemstvu 1500 din Шш\ živi Federativna ljudska republika lugoslavlja in njen predsednik Te dni bo minilo 18 let od tistega zgodovinskecn dne,! ko so v Jajcu 29. novembra i 1943. leta bili sprejeti zgodo- ', vinski sklepi in ki bi zanje lahko dejali, da so temeljni kamni zgradbe z imenom Federativna ljudska repu- blika Jugoslavija. To so bili dnevi, ko narodnoosvobodil- ni boj še ni bil končan in ko je bila revolucija še v svojem polnem zaletu. Ven- dar je to bil že čas, ko sta si bila narodnoosvobodilni boj kot ljudska revolucija že v polni zavesti zmage, ker so njune sile tako porasle in ker je bila svetovna situacija v takšnih razmerjih, da je bil trenutek njune polne zmage samo še vprašanje časa. Osemnajst let je sicer pre- cejšnje obdobje, če bi ga merili z merili ene človeške generacije, v zgodovini na- rodov pa je to le utrinek — kratko obdobje. Toda prav teh 18 let pomeni za nas Ju- goslovane mnogo več, kakor marsikatero mnogo daljše obdobje v naši zgodovini. V tem obdobju je bila končana druga svetovna voj- na — za narode Jugoslavije najtežje in najslavnejše ob- dobje v njihovi zgodovini: najtežje zaradi tega, ker šc nikdar v zgodovini sovraž- niki iz vseh strani niso pla- nili s takšnimi uničevalnimi in iztrebljevalnimi načrti nad naše narode kakor prav v tem obdobju, in najslav- nejše zaradi tega, ker se na- rodi Jugoslavije v vsej s\oji zgodovini niso še nikdar ta- ko enodušno, tako odločno in tako brezkompromisno vrgli v boj za svoj obsta- nek. V tem času je delavski razred vzel oblast v svoje roke in minilo je že šestnajst let, odkar je bila ustanov- ljena republika in ustvarje- na federativna socialistična skupnost jugoslovanskih na- rodov, bila je izvršena ob- nova do temeljev porušene domovine, izvršena indu- strializacija in uvedeno de- lavsko in družbeno samo- upravljanje. Treba je pri- znati: to so veliki koraki, ki nam jih upravičeno lahko zavidajo veliki narodi in raz- vite države. Pravzaprav se moramo od- povedati naštevanju dosež- kov naših narodov v tem ob- dobju, ker tega v tem se- stavku ne bi niti mogli. Ugo- tovimo naj samo, da pot, ki smo jo prehodili, nikakor ni bila lahka. Zahtevala jf mnogo, mnogo znoja, žrtev in samoodpovedi našili delovnih ljudi, mnogo na- vdušenja in vere v zmago ir vere v svetle perspektivi naše prihodnosti. Danes je naša domovini dežela z razvito industrije in s stalnim porastom njem proizvodnje. Kmetijstvo J( kljub letošnjemu izpadu za radi izrazito neugodnih at mosîerskih razmer na pot povečevanja proizvodnje in modernizacije. Naša skup- nost daje vedno večja sred- stva v te namene — in novi socialistični odnosi vedno bolj prodirajo tudi na našo vas. Neprestan porast zapo- slenosti v družbenem sektor- ju proizvodnje, ki dosega letno tudi do dve sto tisoč novih delavcev, izpreminja strukturo prebivalstva v dr- žavi in niža odstotek kme- tijskega prebivalstva celo že pod petdeset. Vse to prispe- va k porastu narodnega do- hodka. k \išjemu standardu delovnih ljudi, h kulturnej- šeuui življenju. Močna, neodvisna sociali- stična Jugoslavija je postala — to smo videli prav letos, ko je ves blokovsko nepove- zan svet izbral prav naše glavno mesto za kraj svoje- ga sestanka — važen faktor v mednarodnih odnosih. Ka- kor je vedno bila, tako je tudi sedaj ostala odločen bo- rec za mir in enakopravno sodelovanje vseh narodov. Takšna je in ostaja, takšna poziva k pameti svet v senci grozeče atomske pošasti, ka- tere izbruh bi pomenil — ne samo, kakor trdijo s te ali one strani »zradiranje« tega ali onega nasprotnika, tega ali onega bloka — temveč zmago bebcev, in katere re- zultat bi bili le še samo — bebci. Tu ni izbiranja, niti tveganja: atomska vojna je samomor človeštva! Naš notranji razvoj, nnši dosežki v boju za boljši ju- trišnji dan naših narodov, naš boj na mednarodnem po- prišču — napredne sile sve- ta nam priznavajo prvo kot drugo — vse to je še bolj okrepilo našo politično enot- nost naših narodov. Sociali- zem je postal vsakdanja praksa milijonov delovnih ljudi naše domovine. Naš so-| cializem je tudi posebnega pomena za razvoj socializ- ma v svetu sploh, kar je po- sebno evidentna potrditev pravilnosti naše poti. Izkuš- џје, ki si jih pridobivamo na tej poti, izhajajo iz naše lastne prakse, seveda pa ne zametu jemo izkušenj med- narodnega delavskega giba- nja. Ob taki situaciji in ob takšnih perspektivah velja republiki ob njenem rojst- nem dnevu: Naj živi Federa- tivna ljudska republika Ju- goslavija, naj živi njen predsednik tovariš Tito! Anton Bauman Petkov odhod predsednika Ti- c ta z letalom v Kairo je sprva s presenetil svetovno javnost, če- i prav so se vodilni državniki blo- ■i kovsko nevezanih držav že na ( konferenci v Beogradu dome- i nili, da bodo z medsebojnimi sti- ki krepili in poglabljali ideje, ki i so jih tedaj sprejeli. Zato pa so i odmevi po kairskih razgovorih 1 treh predsednikov vzbudili po- ) zneje toliko več zanimanja po ' vsem svetu. ^ >Vračam se iz Kaira, kjer sem ' se srečal s predsednikom ZAR ' Naserom in predsednikom in- dijske vlade Nehrujem,« je v to- rek zvečer po vrnitvi v Beograd izjavil jugoslovanski predsed- nik. »Menili smo se o sedanjem položaju, perečih mednarodnih , vprašanjih in o tem, kako naj nadaljujemo skupno delo ter skupne akcije za okrepitev miru na svetu.« V BOJU ZA MIR O tem govori tudi uradno po- ročilo. Trije državniki so za- sJirbljeni ugotovili, da medna- rodna napetost še traja in da se celo širi na nova območja. Ob- oroževalna dirka se nadaljuje, prav tako jedrski poizkusi. Spri- čo tehnološkega napredka vse bolj grozi vojna. Zato si bodo tri države prizadevale za ohranitev svetovnega miru. Pozivajo vele- sile, naj se pomenijo o splošni razorožitvi tea- dosežejo six>ra- zum. ki je življenjs'kega pomena za vse. Državniki fo na drugi strani ugotovili, da so miroljubna pri- zadevanja, zlasti nevezanih de- žel, rodila navzlic napetosti do- bre sadove. O tem govori spora- zum o imenovanju U Tanta za začasnega glavnega tajnika OZN, resolucija o moratoriju nad je- drskimi poizkusi v GS itd. Tudi v berlinskem problemu skušajo sedaj doseči nekak kompromis. Del razgovorov se je nanašal na svetovna gospodarska vpra- šanja. SZ SPREJELA PREDLOG Vest, da je sovjetska vlada sprejela ameriško-britanski pred- log, naj bi v Ženevi nadaljevali pogajanja o prenehanju jedrskih poizkusov, je vnesla v doseda- njo mednarodno nap>etost novo upanje. Ves svet namreč priča- kuje, da bodo ta čas utihnile tu- di atomske eksplozije, ki so od septembra dalje uničevale le- dene gmote na Novi zemlji :n razburjale milijone ljudi zaradi- nevarnosti pred okrepljenim ra- dioaktivnim sevanjem. Nehote se vsiljuje misel, da bodo ti raz- govori spodbudili tudi razorožit- vena pogajanja," čeprav sta si oba bloka v marsičem še močno navzkriž. Seveda v Moskvi sodijo, da mora veljati moratorij med že- nevskimi pogajanji za vse, torej tudi za Francijo. Zato je sedaj naloga britanske in ameriške vlade ter vseh ostalih francoskih zaveznic v Atlantskem paktu, da primemo vplivajo na fran- coskega predsednika de Gaulla. ADENAUER V WASHINGTONU Zahodnonemški kancler Aden- auer je prispel na razgovore v Washington, i»tem ko je srečno sestavil koalicijsko vlado krščan- skih demokratov in liberalcev. Vendar v tem primeru ne gre za navaden vljudnostni obisk predsedniku države, ki so jo v Bonnu vedno smatrali za svojo največjo zaveznico in zaščitnico. Bonnski kancler bo, kot napo- vedujejo številni komentatorji, zahteval od Washingtona jedr- sko oborožitev tudi za Nemčijo ter pravico, da o tem, ali naj uporabijo v primeru napada je- drsko orožje, odloča Atlantski pakt, a ne predsednik ZDA. Take težnje se lepo ujemajo z oživljanjem nemškega militari- zma in revanšizma ter prizade- vanjem nemških militaristov, da bi zahodnonemška armada kot najmočnejša armada v Zahodni Evropi igrala v prihodnje vo- dilno vlogo. Kaj utegne slediti potem, nam je pokazal razvoj po prvi svetovni vojni. Zato bi bilo prav. da v Washingtonu pri raz- govorih, ki so v teku, na to res- nico ne pozabijo. ZMAGA BEN BELE Po dvajsetih dnevih gladovne stavke so alžirski zaporniki pre- nehali stavkati, potem ko so francoske oblasti obljubile, da bodo odslej dalje ravnali z nji- mi kot s polit, zaporniki in jim nudile tudi primerne olajšave. Veliko vlogo pri tem je odigrala svetovna javnost ter posebno od- poslanstvo maroškega kralja Ha- sana II., ki se je pogajalo s pred- sednikom de Gaullom in člani francoske vlade. Podpredsednik alžirske vlade Ben Bela in nje- govi štirje tovariši so nameravali stavko nadaljevati tudi naprej, dokler jih ne izpuste, vendar so potem, ko so maroáki predstav- niki izbojevali zanje poseben status, privolili vanj. Zanje bodo (Nadaljevanje na 2 strani Delovnim kolektivom v naši domovini želimo ob DNEVU REPUBLIKE mnogo uspehov v prizadevanju za poglabljanje in utrjevanje bratstva in enotnosti narodov Jugoslavije in za vsestranski napredek v naši domovini. Obenem želimo vsem občanom naših občin prijetno praznovanje DNEVA REPUBLIKE Občinski Ifudski odbor Ptuj in Ormož Občinski komite ZKS Ptuj in Ormož Občinski odbor SZDL Ptuj in Ormož Občinski komite LMS Ptuj in Ormož Občinski odbor ZB NOV Ptuj in Ormož Občinska zveza Svobod in prosvetnih društev Ptuj Občiflska gasilska zvez«i Ptuj in Ormož ter ostala društva v občini Ptuj in Ormož PTUJCAM! — V TOREK, 28. NOVEMBRA 1961, OB 19. URI BO V PTUJSKEM GLEDALIŠČU PROSLAVA ZA DAN REPUBLIKE POVABLJENI ODRASLI, POVABLJENA MLADINA ODBOR ZA PRIPRAVO PROSLAVE Stran 2 TEDNIK PTUJ, DNE 24. NOVEMBRA 1961 DELOVNIM UUDEM PO NAÍSI DOMOVINI 2ELIM0 PRIJETNO PRAZNOVANJE DNEVA REPUBLIKE IN SE JIM TUDI V BODOČE PRIPOROČAMO Z NAŠIMI PRVOVRSTNIMI VOLNENIMI IZDELKI. ZADRUŽNO TRGOVSKO PODJETJE PTUJ ŽELIMO VSEM DELOVNIM LJUDEM PO NAŠI DOMOVINI PRIJETNO PRAZNOVANJE DNEVA REPUBLIKE, DOBAVITELJEM IN ODJEMALCEM PA SE POSEBEJ MNOGO VSESTRANSKIH USPEHOV. VSA GOSTINSKA PODJETJA OBVEŠČAMO, DA SE VEDNO DOBAVLJAMO VSA NASA PRVOVRSTNA VINA V 2-LITRSKlII STEKLENICAH Tekstina tovarna in barvarna Ptuj Delovnim ljudem v naši domovini pošiljamo ob DNEVU REPUBLIKE tovariške pozdrave in če- stitke in jim toplo priporočamo svoje kvalitetne izdelke. II гШ sm M ireil ID el v divji in slikovit} dolini reke Vrbas, ki si je na mnogih mestih izkopala svoje korito sredi viso- kih in nevarnih skalnatih previ- sov, tam, kjer Pliva v veličast- nem slapu strmoglavi v Vrbas, leži starodavno Jajce. Mesto ve- likega »bosenskega rusage« split- skega hercoga, Hrvoja, Vukčiča Hrvatinića. To je mesto s staro- davnimi zgodovinskimi izročili, z znaki slave zadnjih bosenskih kra- ljev in ostanki turškega gospo- stva, kraj, na katerem se križa stoletna kultura Bogomilov in krščanstva z ostanki orientalske- ga islama in se izliva v pestro mešanico kultur, navad, običajev in izročil. V Jajcu počivajo kosti zadnjega bosenskega kralja Stje- pana Tomaševiča, ki so ga Turki pokončali blizu tega mesta. Jajce si je v najnovejši zgodo- vini — pred 18 leti — izbralo za svoje drugo zasedanje Antifaši- sitčni svet narodne osvoboditve, na katerem so se od narodov Ju- goslavije izvoljeni predstavniki odločili ustvariti Demokratsko federativno Jugoslavijo. Tedaj, ko so predstavniki vseh jugoslovan- skih narodov začeli prihajati v osvobojeno Jajce, je Evropa ječa- la pod pritiskom nacističnega škornja. Tu, nekje na tleh »zao- stalega« Balkana, v bližini utrje- nih sovražnih garnizij, v Jajcu pa PO narodi Jugoslavije po svojih rastopnikih že sklepali o svoji novi državni ureditvi, o ciljih svo- je edinstvene borbe in ukrepih, ki jih je bilo še treba podvzeti, da je bil okupator dokončno pre- gnan iz naše dežele. 17. avflust-a 1943, dobre tri me- sece pred zasedanjem so enote NOV tretjič osvobodile Jajce. Osvobodile so ga po preudarku, kajti nikjer drugje kakor v Jaj- cu — tako je odločil Vrhovni štab — naj bo zasedanje AVNOJ. Kmalu po osvoboditvi je v Jajce prispel tovariš Tito z Vrhovnim štabom. Na desni obali Plive je tedaj bilo malone porušeno po- slopje Doma kulture, bivšega ža- rišča Sokolov, zgorelega pod so- vražnikovimi bombami. Pionirji pri Vrhovnem štabu NOV in POJ so Dom kulture v kratkem pozi- dali in kmalu je v njem zaživelo polnokrvno prosvetno-kultur- no življenje. Tito se je nastanil v baraki pred katakombami, ne- kakšno podzemno grobnico, ki jo je zgradil eden zadnji! bosenskih vladarjev. Kljub temu, da ga je zaposlovalo važno vojno in držav- niško delo, je maršal (ta častni naziv mu je podelil AV.NOJ na zasedanju v Jajcu) č«sto prihajal gledat, kako napreduje obnova Doma kulture. S člani Vrhovnega štaba in CK je hodil od delavca do delavca in se zanimal, kakšne so njihove težkoče. Predočiti si je namreč treba, da bi v mirno- dobnih pogojih takšno stavbo gra- dili najmanj nekaj mesecev — partizanski pionirji pa so jo ob- novili v pičlih treh tednih. Zavest je bila tista, ki je graditeljem dajala poleta. Dne prvega okto- bra, ko je bil dokončno obnov- ljen in opremljen z napisi na balkonu: »Živela naša junaška narodnoosvobodilna vojska« in nad odrom: »Smrt fašizmu — svoboda narodu!« so ga graditelji izročili svojemu namenu. Otvo- ritve se je udeležil sam maršal s člani vrhovnega štaba. Kmalu za tem je bila v Domu, ki je ne- dvomno še pridobil z lepo opre- mo, proslava 26-letnice oktobr- ske revolucije in vrsta drugih političnih in kulturnih prireditev, s katerimi je Dom postal središče kulturnega življenja v Jajcu. Gle- dališke družine, ansambel »Na- rodne osvoboditve« in pevski zbo- ri, ki sta jih vodila Oskar Danon in Nikola Hercigonja, so dajali prireditvam umetniški pečat. Sko- raj pet mesecev — do 17. avgusta 1943 pa vse do 8. januarja 1944 j — je bilo Jajce sedež tovariša i Tita, VŠ, CK KPJ, CK SKOJ, šta- 1 ba I. korpusa in desetih divizij, zavezniških misij n drugih po- membnih ustanov. V Jajcu je bila tudi oficirska šola pri VŠ NOV in POJ, ki je priredila dva te- čaja, in politična šola pri CK KPJ s prav tako dvema tečajema. V Jajcu so bili tedaj že redni orga- ni oblasti kot občinski in okrajni narodnoosvobodilni odbori, dalje poltiična vodstva kot krajevni ini okrožni komiteji itd. Iz Jajca je redno vozil vlak do spodnjega Vakufa, Bugojna in Drvarja. Osvo- bojeno ozemlje z sedežem v Jaj- cu je imel^o tudi svojo električno centralo v tamkajšnji kemični tavarni), svojo pirotehniko v to- varni, ki je izdelovala karbid za ljudstvo in vojsko pa so dan in noč nemoteno tekli stroji V Jaj- cu je Moša. Pijade. tedaj nazvan »čiča Janko«, ustanovil Tanjug, partizanski umetniki Anton Augu- stinčič in Djordje Andrejevič- Kun, pa so si uredili svoje ate- ljeje v tovarni karbida, nedaleč od barak, kjer je bival tovariš Tito, vrhovni komandant. Kun je v preprosti delavnici za zaseda- nje AVNOJ izdelal znani portret . maršala Tita, idejni načrt za naš ' grb in druge dekorativne slike za j opremo Doma kulture. Kipar Au- j gustinčič pa je izdelal prvi dopr- sni kip vrhovnega komandanta, ki so ga postavili v dvorano Do- ' ma kulture. Očividci pripovedujejo, da še slutili niso, čemu bo služil obnov- ljeni Dom kulture. Prepričani so bili, da je namenjen za kulturne prireditve, politična predavanja in podobno. Vse to priča o tajno- sti, v kateri so držali datum, kraj in druge podrobnosti žasedanja. Šele tedaj, ko so otì vseh strani začeli prihajati v Jajce najrazlič- neje oblečeni ljudje, govoreč vse jugoslovanske jezike, so partiza- ni in domačini ugotovili, da se pripravlja nekaj pomembnejšega. Na dvorišča tovarne karbida so postavili barake. Vanje so se vse- lili tovariš Tito, Marko (Ranko- vič). Beve (Kardelj). Djido (Dji- las) in »čiča Janko« Tovariš Ti- to in člani Vrhovnega štaba so delali dan in noč. Pripravljati so zasedanje AVNOJ. 29. novembra zjutraj je sledil ukaz: »Nocoj bo v Domu kulture zasedanje AVNOJ. Jajce naj bo zatemnjeno, a Dom razsvetljen vso noč. Treba je za- gotoviti najučinkovitejšo zatemni- tev Doma zaradi morebitnega so- vražnega napada [г. zraka.« Ko se je zmračilo, so bili pre- kinjeni vsi kabli, kl so dajali luč mestu, le v Domu so svetile žar- nice. Na planinskih obronkih in na cestah okrog Jajca so budno stale na straži brigade. Nekate- re so s svojih položajev celo na- padale sovražnika. Ta čas so delegati že sedali na stole v dvorani Doma, predstav- niki Jajca, borci in oficirji pa so se namestili na galerije. Dvorana je bila slovesno okra- šena z zastavami in starim, pr- votnim grbom — peterokrako zvezdo z lovorovim vencem. Brž ko so zborovalci zasedli svoje prostore, je v dvorane vedrega lica ves nasmejan in veder stopil Tito. Njegov prihod, 'kakor tudi vstop njegovih sodelavcev, so zbo- rovalci pozdravili z dolgotrajnim navdušenim aplavzom. Zbor gle- dališča »Narodne osvoboditve« je zapel himno »Hej Slovani«, ki so jo z radostnimi glasovi z zborom povzeli vsi zborovalci. Točno ob 7. zvečer se je na odru pojavil predsednik Izvršnega sveta AVNOJ (Nadaljevanje na 7. strani) Jajce, hiša .Antona Burica; v njej sta 1943 stanovala tov. Tito in Ranković Neobjavljena pesem mladega revolucionarja Mladi Vinko Reš, junak Slo- venjegoriške čete, je stanoval v Ornikovi hiši v Ptuju, ko se je okoli leta 1938 začel učiti za peka. Zelo blizu, dve hiši naprej, v Pa- nonski ulici, sed. Lackovi ulici, je bil sodež delavsko-prosvetne- ga dru.stva Vzajemnost, kamor je pridno zahajal. Povezan s ptujskimi skojevci, je pomagal pri napisnih in trosilnih akcijah, ki so z letaki oznanjale hitler- jevsko nevarnost in razkrinka- vale politiko tedanjih buržoaz- nih oblastnikov. Kadar je v pro- stem času obiskal svoj dom v Vintarovcih, je prav rad doma Zvojujmo si svobodo, kruh nam, ženam in deci, nalogo vsakemu, naj dela, mirne dni ustvarimo svetu! Pesem je napisana na listu iz šolskega zvezka in nosi avtorjev podpis: Reš Vincenc. Muzeju jo je izročil še z drugimi dokumenti o delovanju SKOJ tovariš Zvon- ko Sagadin, ki je tedaj hodil v ptujsko gimnazijo in vodil de- lavsko skojevsko mladino. Vinko ni učakal razmaha na- rodnoosvobodilnega boja. ne rojstva naše nove domovine 29, novembra 1943. ne osvoboditve vse naše domovine. Padel je med prvimi ptujskimi borci za osvo- boditev 8. avgusta 1942 v moč- virnatem gaju ob Pesnici pri Mostju, med partizani Slovenje- goriške čete. Njegova vera v zmago je zamrla z njegovo ju- naško smrtjo. Drobni verzi, ki ?o se ohranili, so bili morda name- njeni za list »Slovenska mladi- na«. Ostali pa so njegova edina osebna zapuščina, ki dokazuje Vinkov svetovni nazor v letih pred okupacijo Jugoslavije. Svo- je prepričanje je Vinko Reš po- trdil med okupacijo, ko se je uvrstil aprila 1942 s svojima bra- toma Mirkom in Kostjo med Slovenjegoriške partizane in v boju za svobodo daroval svoje mlado življenje. V. R. Ob 20 letnici strašnega pokola v Kraljevu v Srbiji 48 Slovencev med tisoči žrtev Oktobrski dnevi leta 1941 osta-| nejo zapisani v zgodovini Kralje- va v Srbiji kot težki, zgodovinski dnevi grozovitega preganjanja in pokola ljudstva v Srbiji, v Beo- gradu, Kragujevcu in okolici Kra- gujevca, v Kraljevu in v mnogih drugih krajih Srbije. j Z železničarji sem bil oktobra I letos na žalni slovesnosti v Kra- ljevu. Ob polaganju vencev na grobnici žrtev v Kraljevu nam je Marko Slomović iz železniških delavnic v Sarajevu, ki je preži- vel tiste dni v Kraljevu, osvežil spomin med drugim s sledečim: »Bili so to težki oktobrski dne- vi 1941. Mesto je bilo v strašni negotovosti. V nedograjenih dvo- ranah železniških delavnic je bilo zaprtih nad 2300 moških vseh starosti iz mesta iz železniških delavnic in s postaje, iz tovarne letal in iz dolgega železniškega transporta, iz tovornih vagonov, v katerih se je umaknilo s Koso- vega mnogo srbskih naseljencev s syojimi družinami, živino in ostalo revščino. Ta transport jç obstal v Kraljevu, ker je bil že- lezniški most čez Moravo, vzho- dno od Kraljeva podrt. Teden dni so nosile žene, matere in sestre I iz Kraljeva na občino hrano za Í svoje internirane moške Od tam so jo z vozom odvažali do želez- niških delavnic. Edjno upanje so bili partizani, ki so bili že okrog Kraljeva. 14. oktobra na občjni niso ho- teli več ničesar vzeti. Težka mo- ra, zle slutnje so legle nad me- sto. Tudi v železniških delavnicah smo zaslutili, da se rekaj pru pravlja, ker so nemški fasistl razvrščali po prostoru med že- lezniško delavnico in betonsko ograjo strojnice. Bilo je zjutraj, 14. oktobra. Prišli so nemški vojaki Po ime- nih so nas začeli pozivati v vrsto. Ko je bilo število polno, so «»s odgnali na prostor med železni- ško postajo in kurilnico Bil sem v drugi ali tretji skupini Ko SQ nas prignali v ograjen prostor, je začelo močno streljan.ie. To j« bil prozen prizor. Križem po zemlji je ležalo v krvi nad 200 trupel. Pri zidu so stali nemški fašisti, vojaki s strojnicami v rokah. Spogledali smo se s so- trpini Zavedli smo se, kaj nas čaka. Moj oče, moja mati. meji žena, moji otroci . , Zadnji klic iz vrste ... To je trajalo 'e ne- kaj minut Strojnice so zareglja- le, ko smo prišli čez polovice prostora Dalie пр vem več. Čez nekaj časa sem se osvestil. Levo in desno od rqen® kri, mrli- či, zadnji vzdihliaii umirajočih. (Nadaljevanje na 5. strani) Vinko Reš (Nadaljevanje s 1. utram) v prihodnje skrbeli francoski in maroški zdravniki v posebno do- ločen kraju v Franciji, navzoč pa bo osebni predstavnik kralja Hasana II. Pozneje bodo lahko tudi dejansko sodelovali pri al- žirsko-francoskih pogajanjih, ne pa samo po telefonu, kakor v času prvih evianskih srečanj. Seveda to še ne pomeni svobodo zanje, temveč le prehodno ob- dobje, da jo dosežejo. pomagal Društvu kmečkih fan- tov in deklet v Desterniku. Iz tega obdobja se je ohranila Vinkova i>esem, preprosta po iz- razu, ki izpoveduje tople želje mladega revolucionarja po bolj- šem svetu, za katerega se borijo komunisti. Vinkova pesem se glasi: Vstanite, delavci in kmetje! Pokonci vsi zatirani, v boj za našo pravdo, v boj za lepše, boljše dni! Teror gospode nas še tlači in tira v strašen nas pogin, od njih izročene nam puške, obrnimo vsi proti njim. PTUJ. DNE 24. NOVEMBRA 1961 TEDNIK Stran 3 Ob 20 letnici vstaje UPOR PROTI OKU- PATORU! V HALOZAH (Nadaljevanje) Boj za socializem v cirkulanskem okolišu je bil pristaš socialistične misli Miha Arbajter iz Paradiža, ki je v voj- nem ujetništvu v Rusiji doživel proietarsko revolucijo. Po letu 1924 je svojim znancem dajal Delavsko kmečki list, na katere- ga se je naročil. Ob njem je rasel krog revolucionarno čutečih lju- di, med katerimi se je posebno odlikoval poleg Arbajterja še Anton Gol iz Gradišča. Ljudska pravica je v letih tik pred vojno našla svoje naročnike pr¡ politič- no naprednih haloških kmetovai- cih, ki smo jih prej omenili. V leskovškem okolišu je delala druga skupina haloških pristašev komunistične misli: Mere, Kme- tec in še nekateri ^z Ptuja se je pri njih oglašal železničarski de- lavec Herceg in s seboj prinašal propagandne letake in komuni- stična glasila. Leta 1934 so ha- loške komuniste iz leskovške okolice aretirali. Orožniki so jih gnali najprej v Ptuj, nato pa v Maribor. Obsodili so jih na ne- kaj mesecev zapora, ker so jih dolžili, da so trosili propagandne letake. Kmetje so trdili, da jim je letake izročil z nagrado nek neznanec. V Žetalah je nekaj let pred izbruhom vojne živel napredni duhovnik, župnik Lampreht, ki je v svoji fari opozarjal na nevar- nost hitlerizma. Socialistična " revolucionarna misel, se je Haloz, kakor vidimo po opisanem — komaj dotaknila. Dve komunistični postojanki s krogom simpatizeijev sta pome- nili le iskro upora, ki je žarela med haloško revščino, iskra upa- nja na boljše življenje. Politična zaslepljenost Haloško prebivalstvo je pripa- dalo sprva Slovenski ljudski stranka, ki so jo volili, izboljša- na. V Cirkulanah in v Vidmu je bilo nekaj pristašev Slovenske kmečke stranke, posamezniki pa tudi drugod. Po diktaturi leta 1929 je imela novonastala Jugo- slovanska nacionalni" stranka v Halozah slabe pozicije, pač pa po letu 1935 Jugoslovanska radikal- na zajednica. Nobena od vladajo- vprašanja, kjer je bilo posebno čih strank ni rešila haloškega pereče vprašanje ayiarne refor- me. Ljudstvo je živelo v politični zaslepljenosti, v nadi, da jim bo stranka, ki so jo vodili, izboljša- la njihov življenjski položaj. Ker pa so bile te stranke buržuazne, niso imele namena iA'esti kore- nitih reform. Dkijpator v Halozah Haloško prebivalstvo je že 8. aprila 1941 gledalo prve nemške vojaške enote. V dveh dnevih so občine prevzeli župani, ki so jih postavili Nemci. Orožniške posta- je so se spremenile v nemške postojanke. Slovenske napise so takoj zamenjali z nemškimi. Na občinah so se vgnezdili nekdanji kulturbundovci, ker pa teh ni bi- lo, so pač postavili za župana človeka, ki so mu svaj malo za- upali. Maja 1941 so vpisovali ka- kor drugod po Štajerskem v Heimatbund, mobilizirali v ver- mane, vpisovali mladino v »Deutsche Jugend aretirali so slovenske učitelje in duhovnike in jih med 6. junijem in 26. ju- lijem selili na Hrvaško in v Srbijo. Imena slovenskih naselij so «amenjall z nemškimi. Prebi- valstvo so začeli oskrbovati z živežem na karte, dobivali so maslo, sladkor, moko itd. Haloško prebivalstvo se je po- čutilo zbegano. Ceprcv so jim novi gospodarji dopovedovali dfi jim bo po vojni v okviru nem- škega rajha zelo izbol.1šan živ- ljenjski položaj, le da bo sloven- ska beseda zamrla, se je vzbu- dila pri mnogih Haložanih so- vražna misel do potujčevalca. Prvi uporniki 1 Haloáki komunisti, ki so se pred vojno idejno vzgajali in na skupnih sestankih obravnavali svetovni in notranji pK)litični po- ložaj, spoznavali pojem fašizma, njegove oblike in namene, niso nasedali sovražni propagandi. Po prihodu okupatorja jim je bilo jasno, kaj morajo storiti. 2e maja 1941 so dobili komu- nisti navodila za uporniško de- lovanje, za sabotaže, za zbiranje sredstev za partizane, za zbira- nje orožja, ki so ga po haloških gozdovih odvrgli vojaki ob raz- sulu jugoslovanske vojske. Lesikovški komunisti so bili Alojz Krajne iz Skorišnjaka, kmečki sin, Franc Kmetec iz Le- skovca, mali kmet in občinski sluga, Jožef Mere iz Velavška. mizarski pomočnik, in Ivan Bra- tušek iz Soviča. Na svojo stran so pridobili nekaj zavednih Slo- vencev, pripravljenih na upor. V Cirkulanah sta pridobila v vrste Osvobodilne fronte zaved- ne Slovence, člana Komunistič- ne partije Gola in Arbajterja, v Zavrču pa Petra Kureža, ki je bil 1934 zaradi komunizma iz- ključen iz ptujske gimnazije. V makolsikem okolišu je prvi propagiral OF Ivan Skale, usluž- benec pri »Orlu« v Mariboru, doma iz Makol. Domov je pri- našal »Slovenskega poročevalca« in letake. V. R. (Nadaljevanje prihodnjič) Spomenik padlim borcem v Cirkulanah Prvi debatni večer SZDL v Ptuju uspel Sekcija za gospodarstvo ir urbanizem pri Občiriskem ljud skem odboru Ptuj je začela 10 novembra 1961 z obravnavo ao- spodarsko-urbanističnih proble mov v Ptuju na prvem debatnem večeru v dvorani Občinskega ko- miteja ZKS. Uvodoma je pojasnil predsed- nik Obč. odbora SZDL Ptuj tov Branko Gorjup namen debatnih večerov po interesnih sekcijah Že na prvem takem večeru je bi- lo precej Ptujčanov. Gradbeni strokovnjaki so prinesli razne skice in osnutke bodoče gospo- darske graditve in urbanističnih ureditev Ptuja in okolice Tov. Anton Purg je prikazal bodoči razvoi Ptuja v 4 smereh in sicer z razvojem kovinskega industrijskega predela Ptuja v Rajšpovi ulici, dalje razvoj pre- hrambene industrije na desnem bregu Drave, kjer bo poleg pe- rutninarske farme in tovarne močnih krmil še klavnica za pe- rutnino in klavno živino za ob- močje okraja Maribor, pozneje pa še obrat za predelavo mesa. Med cesto v Ljudkkj vrt in med Tru- barjevo ulico bo zgrajena nova velika šola in več stanovanjskih zgradb. Po samem Ptuju pa bodo zgrajene nadaljnje poslovno-sta- novanjske zgradbe, ki bodo na- polnile stavbne vrzeli po ptujskih ulicah. V razpravi o fiosameznih eta- pah so se diskutatni največ za- držali pri skladišču podjetja »Petrol«, ki zavira glede na svfj iirok zaščitni pas nadaljnji raz- voj tega industrijskega predela Predlagali so, da bi bilo potrebno predvideti novo lokacijo za skia- diice »Petrola« na travnikih pro- ti Brstju, kjer je dovolj prosto- ra za zaščitni pas »Petrolovega« skladišča. Na takih debatnih večerih zbrani predlogi bodo sporočeni pristojnim občinskim svetom kot koristni predlogi za bodočo urba- nistično ureditev Ptuja. Kot ta interesna sekcija SZDL bodo tudi druge sekcije prireja- lo debatne -eč'ire v.^ai l-krat me- sečno in že prva izkušnja kaže, da bo ta oblika ena izmed naj- boljših oblik množičnega obravna vanja vprašanj, ki zanimajo ptuj- sko prebivalstvo ter prebivalstvo po vaseh in naseljih v občim. Ob 20 letnici strašnega pobola v Kraljevu v Srbiji 48 Slovencev med tisoči žrtev (Nadaljevanje s 2. strani) Premaknil sem noge in roke. Ali se še lahko ganem? Pod ušesom me je strašno skelelo. Tudi desna roka me je bolela. Bolečine tudi v desni nogi. Zelo sem bil žejen. V ustih sem imel blato. Ko sem kot v megli opazil da ni blizu vojakov, sem se moral hitro od- ločiti: smrt ali beg. Vstal sem in se pognal proti betonski ograji, Pognal sem se na njo z vso silo. Ranjen in 2,20 m visoka ograja. Ko sem hotel odskočiti z nje, sem občutil, da sem se zapletel v bo- dečo žico. Tudi te sem se rešil in odskočil. Strašno me je zabo- lelo po celém telesu, ko sem se znašel na zunanji strani ograje. Na noge se nisem več mogel po- staviti. Plazil sem se po štirih. V bližn#'m kanalu za vodovod se nisem upal skriti. Tam bi me od- krili. S težko muko sem se za- vlekel v gost bližnji grm. Po krajšem počivanju sem še- le ugotovil, da sem težko ranjen, krvav in otečen. Ust nisem mogel odpreti. V bližini sem zaslišal glasove. Še en moški se je pognal na zid. Počilo je in k sreči mimo njega. Revež je skočil v kanal. Nista minili dve minuti in že sta bila pri njem dva Nemca. Prosil ju je. naj ga pustita pri življe- nju. Nič ni pomagalo. Ustrelila sta ga.« Kot okameneli smo poslušali Marka Slomoviča. Oči vseh so bi- le uprte v imena na spomeniku in številne vence v spomin na nje, ki so morali zaradi fašističnega nasilja v prerani grob Marko Slomovič je čez nekaj časa nadaljeval: »V tistem grmu sem ležal dva dni. ^ Tri dni sem poslušal reg- Ijanje strojnic in krike na smrt čakajočih ali ranjenih. Najprej so padali železničarji potem de- lavci iz tovarne letal /a njimi pa še drugi, ki so jih fašisti polovili po mestu in okolici. Zemljo na morišču je napojile kri moških, žensk in tudi otrok. Tretji dan sem odlezel do hiše svojega bra- ta. Doma je bila samo žeiui. Da me ne bi našli pri njem sem se skril pri sosedu. Tja je prišla bratova žena. E'oklicala je zdrav- nika. Napot.l me je v bolnišnico. Ugotovil je. da sem bil 6-krat zadet. Krogle so skozi druge te- lesa zadele tudi mene in poškod- be niso bile smrtonosne. Po 6 mesecih sem ozdravel in poškod- be pod ušesom, na desni roki, pod pazduho in na stegnu se mi še danes vidijo!« * Drugi očividec pokola v Kralje- vu. upokojeni železničar iz mari- borskih železniških delavnic Ro- tar, ki se je tudi udeležil žalne slovesnosti v Kraljevu, pa tiam je svoje doživljaje takole opisal: »Ne morem pozabiti na grozno tragedijo, ki sem jo preživel v Kraljevu. Bil sem na koncu vrste in me slučajno ni zadela krogla. Ko so nas prignali na morišče, sem bil v vrsti čisto spredaj. Pretresljiv je bil pogled na prej pobite železničarje. Ranjeni in mrtvi so popadali drug čez dru- gega. Vse naokrog je bila sama kri. Našo vrsto so nemški krvniki prignaiii do mrtvih tovarišev. Zo- pet so zaregljale strojnice. Zrušil | sem se preden me je zadela kro- j gla. Ker sem se гга zemlji zganil, j me je opazil Nemec Prišel je s pištolo v roki, da bi me ustrelil.i Ne vem. kako sem segel v žep in izvlekel prepustnico Rekel sem mu, naj me pusti pri življenju, j Nemec me je malo gledal, potem | pa se je zadri; »Zginite.« | Še nekaj jih je preživelo pokol, j Vsi se tokrat niso udeležili žalne svečanosti pri spomeniku žrtev v Kraljevu. * Ko smo med številnimi dele- gacijami iz Hrvatske in Srbije' tudi mi iz progcvne sekcije iz železniških delavnic in iz kurilni- ce Maribor ter prometnih sekcij 2TP Maribor polagali vence, sem' Se spomnil v vrsti neštetih obra- zov. ki so pokopani v Kraljevu, 48 Slovencev, ki so skupno z nji- mi tam prelili kri in nam pravi- jo: »Hvala vam bratje za vašo po- zornost. Mirno počivamo v brat- ski srbski zemlji. 2ivite v miru in seznanjajte mladino z ideali, za katere smo izkrvaveli. Ljubite svojo domovino in čuvajte, da se med vami nikoli več ne bodo za- rodili petokolonaši — izdajalci. Pozdravljamo rojake v Sloveni- ji!« ★ Malo jih je bilo med nami. ki niso imeli solznih oči ko smo zapuščali njihove grobove, oblo- žene z venci in z brlečimi sveč- kami. Spomenik z imeni žrtev stoji tam v spomin na junaško pre- teklost in opomin ¿a bodočnost, da se naše l.judstvo ne bo nikoli uklonilo nobenemu sovražniku naše svobode in neodvisnosti. Franc Vauda POKOL V KRAUEVU Smrt.zasluženega socialista Dne 19. t. m. je umrl v 75. letu sitarosti stari socialist Matevž Smid, neustrašen in požrtvovalen borec za pravice delavskega rar- reda. Od leta 1920 je sodeloval kot aktiven funkcionar v delavskih političnih, strokovnih in kultur- nih organizacijah. Vodil je stavkovno gibanje in bodril k vztrajanju. Kot pred- sednik prvega delavskega pev- skega društva »Naprej« si je pri- dobil mnogo zaslug za razvoj delavskega kulturnega druátva. Bil je navdušen pevec, ni ga manjkalo na nobeni delavski pri- reditvi, seji, sestanku ali preda- vanju. Ob sicer prepovedanem pra- znovanju delavskega praznika 1. maja je na čelu sodelavcev z rdečo zastavo ponosno korakal na izlet. Trdne je veroval v zmago delavskega razreda in so- cializma. Vsa preganjanja in ne- všečnosti ga niso odvrnile od za- črtane poti. Bil je tudi odpuščen z dela. Po vojni je pričel bolehati Vedno pa še je zahajal med svoje znance, s katerimi je debatiral o nevarnih časih. Z^daj ga ni več med nami. Naj mu bo lahka slovenska zemlj.î! Žalujoči vdovi in svojcem Iskre- no sožalje. Njegovi «tari tovariši Dopisujte v ledi Siran 4 PTUJSKI PTUJ, DVE 17 NOVEMBRA 1961 ALKOHOLNA INDUSTRIJA PTUJ Priporočamo trgovinam na veliko in cenjenim potrošnikom iz vsega našega poslovnega ob- močja naše kvalitetne izdelke. Za DAN REPUBLIKE pošiljamo vsem delovnim ljudem po naši domovini tovariške čestitke in jim želimo tudi v bodoče mnogo vsestranskih uspeliov. PODJETJE PEKARNE MLINI „VINKO REŠ " PTUJ Delovnim ljudem po naši domovini želimo pri- jetno praznovanje DNEVA REPUBLIKE in tudi T bodoče mnogo vsestranskih uspehov. GRADBENO PODJETJE DRAVA PTUJ Vsem delovnim ljudem, zlasti kolektivom po domovini, želimo prijetno praznovanje DNEVA REPUBLIKE, investitorjem pa zagotavljamo ob tej priložnosti, da si bomo tudi v bodoče prizadevali izvrševati prevzeta dela v njihovo popolno zadovoljstvo. KMETIJSKA ZADRUGA JOŽE LACHO PTUJ Vsem kolektivom, zlasrti kmetijskim proizvajalcem z na- šega poslovnega območja, želimo prijetno praznovanje DNEVA REPUBLIKE. Članstvu naše zadruge zagotav- ljamo, da bo vse njeno delo tudi v bodoče v korist izboljšanja življenjske ravni na njenem območju. OBRTNO GRADBENO PODJETJE .GRADNJE' PTUJ Kolektiv, organi delavskega samoupravljanja in uprava želijo delovnim ljudem z našega poslovnega prijetno praznovanje DNEVA REPUBLIKE ter mnogo bodočih vsestranskih uspehov. Tiskarnap knjigoveznica In karionaža Ptuj OB DNEVU REPUBLIKE pošiljamo delovnim kolek- tivom po naši domovini tovariške pozdrave in želje, da bi bilo tudi njihovo bodoče prizadevanje kronano z uspehi. Prijetno praznovanje 7-letnice pogona V torek, 21. novembra 1961, popoldne je imel kolektiv To- varne glinire in aluminija »Bo- riš Kidrič«, Kidričevo, sloves- nost, vezano na tri pomembne datume — na 20-Iplnico vstaje, na dan republike in na 7-letni- co obratovanja tovarne. Sloves- nost je bila v strojnih delav- nicah. kjer je dovolj prostora za celotni kolektiv. Na slovesnost so bili povab- ljeni predstavniki okrajnih fo-| rumor iz Maribora, občinskih iz Ptuja in predstavnik kolek- tiva tovarne >Impol< iz Sloven- ske Bistrice. Iz Maribora so prispeli tov. Grobclnik, tov. Cajnko in tov. Jamnik, iz Ptuja tov. Janko Vogrinec, tov. Lojz- ka Stropnik in tov. Branko Gor j up, iz Slovenske Bistrice pa direktor tov. Podričnik in predsednik delavskega sveta. Sprejela sta vse direktor to- varne inž. Franjo Grünfeld in predsednik delavskega sveta tov. Franc Klemenčič. Vsem navzočim je uvodoma izrekel dobrodošlico predsednik pri- pravljalnega odbora tov. Franc Kranjc. Sam spored je znatno poživi- la godba na pihala »Svobode« Kidričevo, še posebej pa nastop harmonikarjev in pionirskega pevskega zbora šole Kidričevo pod vodstvom tov. Branka Raj- šterja. Predsednik delavskega sveta tov. Franc Klemenčič je po go- voru o pomenu slovesnosti med drugim dejal: »Naša proizvodnja je v letoš- njem letu zadovoljiva. Iz dose- ženih rezultatov je razvidno, da smo proizvedli v ekonomski enoti glinice nad ^1.000 ton gli- nice, t. j. nad lOl"/« dinamične- ga plana kljub rekonstrukciji tovarne in zmanjšanju proiz- vodnih zmogljivosti. Kolekfiv glinice je s tem častno izvršil svoje proizvodne naloge.« Po govoru o tehničnih ovirah, ki so vplivale na proizvodnjo, o rekonstrukciji in o vnraša- nju združitve tovarne >lmpol« Slovens^ka Bistrica s tovarno v Kidričevem je tov. Klemenčič nadalje dejal: »Kljub zgoraj omenjenim na- logam ne sme kolektiv pozabiti na skrb za delovnega človeka. Pri tem mislim opozoriti pred- vsem na izgradnjo stanovanj saj se število prošenj za stano- vanja iz dneva v dan veča. Gradnja teh objektov pa pre- počasi napreduje. Drugi, podo- ben problem je dograditev šo- le, otroškega vrtca itd. Nadalje je važna tudi skrb za delavca na samem delovnem mestu. Ne zadošča, da je samo ob! čen. ampak mora biti tudi zaščiten proti morebitnim nezgodam. Zavedati se moramo, da je de- lavec najvažnejši faktor v naši proizvodnji, zalo tudi zasluži vi^ skrb in pozornost na delov- n^n mestu, tudi v občinskem merilu moramo reševati njego- ve življenjske probleme.« Po zahvali celotnemu kolek- tivu, upravi podjetja in vsem političnim organizacijam za do- sedanje marljivo, vestno in konstruktivno delo je tov. Kle- menčič končal svoj nagovor z besedami: »V imenu delavskega sveta želim, da bi bili tudi v bodoče enako požrtvovalni pri delu in da bi skrbeli za procvit podjet- ja. naše komune in naše telotne družbene skupnosti.« Za predsednikom dtlavskega sveta je imel daljši nagovor zvezni p -lanrc zbora proizva- jalcev tov. jo/p Seguía. Prvot- no jf opisal razvojno pot nove Jugoslavijo, zmago socialistič- ne revolucije, obnovo domovine in i/.kii5nje v miroljubni poli- tiki aktivno kooksistonce z vsemi narodi v svetu ter raz- voja proizvajalnih sil v naši domovini kot predpogoja za dvig življenjske ravni držav- ljanov FLRj. Med drugim je tov. Jože Se- guía dejal: »S sredstvi jugoslovanske skupnosti smo pričeli po vojni nadaljevati z graditvijo te to- varne, ki je danes v ponos vsem Jugoslovanom, zlasti nam, ki smo v njej zaposleni, saj ko- risti naši socialistični skupno- sti. Z zadovoljstvom ugotavlja- mo uspehe v 7-letnem obrato- vanju. Ta tovarna je prava šola za naše delovne ljudi in ima poseben pomen za območ- je ptujske komune, V tej to- varni se oblikuje zavest svo- bodnega proizvajalca, ki ustvar- ja materialna sredstva in tudi odloča, v katere namene naj se delijo. Pravilno moramo ocenjevati našo 7. obletnico obratovanja in vse delovne zmage po osvo- boditvi. Nikoli nam ne bo žal naporov in žrtev, ko se bomo spomnili na dosedanje pri(!o- bitve, na sedanje uspehe, ki so plod borbe neustrašnih sinov Jugoslavije, ki so dali svoja dragocena življenja v borbi s fašističnim sovražnikom, za na- šo osvoboditev, za pravično, socialistično družbeno ureditev. Zato je naša dolžnost, da ču- vamo pridobitve ljudske revo- lucije in da nadaljujemo borbo za dosego novih uspehov, za nadaljnje uspehe naše sociali- stične domovine.« Svoj govor je končal tov. Jo- že Seguía s sledečimi besedami: »Želim vsem članom kolekti- va prijetno praznovanje 7. ob- letnice pogona in dneva repu- blike!« 0(1 gostov sta čestitala ko- lektivu za doslej dosežene uspe- he predsednik okrajnega odbo- ra SZf^L tov. Cajnko in pred- sednik občinskega odbora SZDL tov. Branko Gorjup. Po kraj- šem nagovoru sta želela kolek- tivu mnogo uspehov tudi v bo- doče. Nastopi otrok, pionirjev na proslavah kolektivov so vseka- kor nova navada, ki jo kolek- tivi radi sprejemajo, saj ni člo- veka. ki ne bi prisluhnil pri- jetnemu otroškemu glasu, ali' ni človeka, ki ne bi pozorno spremljal vsake izmed njihovih točk. Pionirji-harmonikarji so dobro zaigrali in pionirji-pevci lepo zapeli. Prijetno je donela njihova pesem, čeprav ogromna dvorana ravno ni preveč aku- stična. J. V. Sptminska plošča pri vhodnih vratih Prisrčno srečanje s prijatelji v Varaždinu Na povabilo Občinskega sin- dikalnega sveta Varaždin je v soboto, 18. novembra 1961, dele- gacija Občinskega sindikalnega sveta Ptuj obiskala Varaždin. Nad vse prisrčno in toplo so jo sprejeli člani Občinskega sindi- kalnega sveta, predstavniki ljud- ske oblasti, političnih organiza- cij in delovnih kolektivov. Ob prihodu je delegacijo po- zdravil predsednik Občinskega sindikalnega sveta Varaždina tov. Ivo Vitez. V pozdravnem nagovoru je podčrtal pomen raz- vijanja bratstva in prijateljstva med delovnimi ljudmi iz varaž- dinske in ptujske komune, ter uspehov, ki so bili v obdobju medsebojnega sodelovanja že doseženi. Delovnim ljudem pbaj- ske komune je zaželel mnogo delovnih uspehov na vseh de- lovnih področjih. Za topel sprejem se je zahva- lil predsednik Občinskega sindi- kalnega sveta Ptuj Jože Seguía V imenu vseh delovnih ljudi iz ptujske komune je izročil naj- iskrenejše pozdrave vsem de- lovnim ljudem iz varaždinske komune. Po svečanem in prisrčnem sprejemu je bila druga skupna seja občinskih sindikalnih sve- tov Varaždina in Ptuja. Priso- stvovali so ji predstavniki ljud- ske oblasti in političnih organi- zacij. Na dnevnem redu so bila vprašanja s področja zdravstve- ne službe in šolstva. V razpravi so sodelovali iz Varaždina: Ivan Vitez, predsednik ObSS, Franjo Petković, predsednik ObLO Va- raždin, dr. Bunata, Stevo Miha- lič in Milivoj Rihtarič. Izmed članov ObSS Ptuj so v razpravi sodelovali: dr. Mitja Mrgole, Jo- že Seguía, Franc Prime in Julka Sever. Po zelo bogati in zanimivi raz- pravi so na skupni seji ugotovili, da obstajajo na področju zdrav- stvene službe in šolstva podob- ni problemi in da so različni pogoji za njih reševanje na ob- močju obeh komun. Zaključki skupne seje dokazujejo, da je bila izmenjava mnenj in delov- nih izkušenj zelo koristna in da je bila vrsta koristnih predlogov in pobud za še uspešnejše reše- vanje problemov in nalog na področju zdravstvene službe in šolstva. Tudi v bodoče bo ko- ristno tesnejše sodelovanje pri proučevanju še drugih proble- mov in pri iskanju čim boljših oblik za hitrejše in učinkovitej- še uresničevanje nalog, ki sta jih postavila v ospredje Zakon o zdravstveni službi in Zakon o finansiranju šolstva. V DOLGOTRAJEN SPOMIN... Po skupni seji je predsednik Občinskega sindikalnega sveta Varaždina Ivo Vitez izročil v imenu vseh delovnih ljudi iz va- raždinske komune Občinskemu sindikalnemu svetu Ptuj spo- minsko darilo, umetniško sliko Starega gradu Varaždina. Na spominski plošči, ki je pritrjena na umetniški sliki, je zapisano: »V dolgotrajen spomin Občin- skemu sindikalnemu svetu Ptuj ob drugem skupnem srečanju kot simbol nerazdružljivosti va- raždinske in ptujske komune. Občinski sindikalni svet Varaž- din — 18. novembra 1961.« Za spominsko darilo se je za- hvalil tovariš Jože Seguía, pred- sednik ObSS Ptuj. V TOVARNI SVILE V VARAŽDINU... Po skupni seji smo obiskali delovni kolektiv Varaždinske in- dustrije svile, konfekcije in dež- nikov, kjer so nas toplo sprejeli. Ob prihodu nas je pozdravil predsednik sindikalne podruž- nice, ki nam je v imenu delov- nega kolektiva podelil spomin- ska darila. Nato smo si ogledali tovarno in se seznanili z veli- kimi uspehi, ki jih dosega de- lovni kolektiv pri izpolnjevanju svojih nalog. Na vsakem koraku smo bili prisrčno sprejeti. SPOMNILI SMO SE PADLIH ... Ob obisku v Varaždinu smo pri izobraževanju delavcev in vseh drugih področjih. Z delavci obiskali tudi novi del pokopali- šča v Varaždinu, kjer je naša de- legacija položila venec na spo- menik padlih borcev v NOB ter smo p>očastili spomin na nje z enominutnim molkom. IZREDNO DRAGOCENA ZBIRKA... Ogled znamenite in bogate zbirke hroščev, metuljev m dru- gih malih živalic profesorja Ko- ščeca nam je zapustil globok vtis. Srečali smo se s tovarišem profesorjem, ki nam je pripove- doval o svoji zbirki in življenju zbranih živalic. Velika vrednost zbirke je v tem, ker je u&peh dolgoletnega dela profesorja Ko- ščeca, ki je vse svoje življenje posvetil proučevanju malih ži- valic. Priporočam šolski mladini kakor tudi odraslim, naj si to znamenito zbirko ogledajo. V »VARTEKSU« SO NAS TOPLO SPREJELI... V delovnem kolektivu Varaž- dinske tekstilne industrije »Var- teks« so nas zelo prisrčno in to- plo sprejeli. Ogledali smo si od- delke velike tovarne »Varteksa« in se seznanili z uspehi, ki jih kolektiv dosega v proizvodnji, na FK>dročju delavskega samo- upravljanja, v delu sindikata, pri strojih smo se prijazno po- zdravljali. Od stroja do stroja je šel glas: »To so naši drugovi i prijatelji iz bratske Slovenije, iz Ptuja.« Ko smo zapuščali de- lovni kolektiv, smo mu želeli mnogo uspehov pri delu. SREČANJE JE UTRDILO BRATSTVO... Sedanje srečanje s prijatelji v Varaždinu je še bolj utrdilo so- delovanje med delovnimi ljudmi iz varaždinske in ptujske komu- ne. Ob našem obisku v Varaž- dinu in v delovnih kolektivih varaždinske komune smo se lahko na vsakem koraku pre- pričali, da smo v delovnih lju- deh iz varaždinske komune našli iskrene prijatelje. Srečanje je (Nadaljevanje na 6. strani) Varaždinci im Ptu.jčani med raizgovcri Tov. Vitez med diskusijo PTUJ, DNE 24 NOVEMBRA 1961 TEDNIK Stran 5 ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE INVALIDNIH IN DRÜG1H OSEB PTÜJ Vošnjakova ulica štev. 9, Telefon štev. 86 ШШ VSEJ NAŠI JAVNOSTI SE PRIPOROČAMO S KVALITETNIMI IZDELKI IZ SLEDEČIH NAŠIH OBRATOV: ŠIVILJSTVO IN KONFEKCIJA, PLETILSTVO, TAPETNIŠTVO, РШОМЕНАШКА, OPTIKA IN URARSTVO TER LASTNA _ PRODAJALNA "" [ U' tlUn linn olir Ü Izdelujemo moško in žensko konfekcijo ter za dan republike — J lil 1 lU lllli um 11 opravljtnna usluge. 29. november PI C T I I C T V Л Izdelujemo pletenine vseh vrst iz lastne in iz želimo vsem delovni:: Г L C I I L O I ¥ V/ prinesene volne ljudem širom po naši J Izdelujemo kauče, fotelje, otomane, posteljne domovini mno^.o 1 HDClQìSl VO žimnic ter opravljamo vsestransk'4 uspehov! Г popravila vseh v tapetniško stroko spadajočih y^^íM delovnim ljudem, predmetov. ^ zlasti pa kolektivom M Л lì П n ! i f% '^delujemo kovinsko galanterijo, zlasti pa ribiški na našem Y G näll (ä Po^^fovijamo pisalne in računske stroje, poslovnem območju, ^ ^ fotoaparate, glasbila, zlasti pa harmonike. želimo prijetno PRAZNO- ODtikd Izdajamo očala na recepte ter popravljamo vanje dneva republike! očala, doljnoglede, ure in ostale v to stroko in UrSirStVO spadajoče predmsie. _ LAHKO VAS ZADOVOLJIMO S SVOJIMI KVALITETNIMI IN CENENIMI IZDELKI TER USLUGAMI. IZDELKE IZ VSEH NAŠIH OBRATOV NUDIMO STRANKAM V LASTNI PRODAJALN! V PTUJU, MIKLOŠIČEVA ULICA (ZRAVEN WOVOZGRAJENE STAVBE NARODNE BANKE). S hupovaistcni našlli izdclüov podpirate delovne Invalide Najmanjša atomska bomba, katere strokovnjaki ob seda- njem stanju v po-Rledu rušilne moči sodobnih atomskih bomb niti več resno ne jemljejo, uničuje vse, kar ofastnja v kroRu s premerom dveh kilometrov. Njena sila je enaki sili tisoč l(m kla- sičneRa razstreliva trinitrotolu-ola, kateresa 500 «ramc-v razbije gmoto kamna ali betona težko 30 ton. Od te pa do sovjetske 50- oziroma celo 100-megatonske bombe je minilo komaj dobrih 15 let. Iz tega izhaja, da obstaja za člo^'eštvo samo ena pot: popol- na prepoved vsega atomskega orožja. V drugi svetovni vojni upo- rabljene največje bombe, napol- njene s TNT (trinitrotoluol) so tehtale 10 ton. Vsaka od njih je rušila cele bloke zazidanih po- vršin. Danes bi dvanajst 100-me- gatonskih atomskih hwmb poru- šilo tri četrtine površine, kot jo zavzemajo Združene države. Na- predek v pogledu povečanja ru- šilne moči je torej očiten, če upoštevamo, da velja atomska bomba, ki je eksplodirala nad Hirošimo ali nad Nagasakijem, danes kot osnovna stopnja atom- .ske oborožitve. Potrebno je nam- reč razlikovati med kemično m atomsko bombo. Začetni pojavi pri atomski m kemični bombi namreč niso ena- ki. Vendar je iz praktičnih raz- logov ustvarjen odnos med nji- ma. Za enoto je vzeta ena tona TNT. Najmočnejša bomba zad- nje svetovne vojne je tehtala 10 ton, atomska bomba, vržena na Hirošimo, pa je bila enaka dva tisoč tonam TNT (20 kiloton). Od 1946. do 19.'i8. leta so ZDA, ZSSR in tudi Vel. Britanija pre- izkusile 270 tipov jedrskega orožja. 2e leta 1947 so preizku- sili bombo, ki je presegla »no- minalno« — hirošims'ko. Ameri- kanci so preizkusili na Pacifiku dve bombi s po 36 in 48 kiloton. Prva bomba velike moči je eksplodirala v Nevadi 4. junija 1953 (61 kiloton na višini 410 m). Minilo je osem let izpopolnjeva- nja atomskega orožja. Ameri- kanci in Rusi so preizkušali po tri super-termojedrs:ke bombe. Oznaka >super« predstavlja ogromen skok na sproščeno energijo: tisočkratna energija glede na »nominalno« — hiro- šimsko. Prva temno jedrska bomba je eksplodirala 1. sept. 1952 in raz- nesla v prah otoček v Maršal- skem arhipelagu. Različno so ocenjevali njeno rušilno moč: od 5 na 14 megaton (1 megaton je milijon ton TNT). Po objav- ljenih pokazateliih lahko skle- pamo, da je bila dvjtisočkrat močnejša od nominalne bombo Komaj pet let pozneje je bila zgrajena superbomba, ki jo .ie lahko odneslo in spustilo letalo. Prva ameriška H-bomba z več megatonami je ek.splodirala 20. maja 1956 na vi.šini 1340 m. An- gleži so eksperimentirali na Bo- žičnih otokih 15. maja 1957 So- vjetski termojedrski eksperi- menti datirajo od avgusta 1953. Učinek termojedrske bombe vsebuje tri faze: a) povečanje temperature v zelo kratkem času, b) sproščanje energije, ko so ustvarjeni pogoji za jedrsko spajanje in izliv nev- tronov, c) nova serija cepitve jeder, pri čemer se sprošča še večja energija. Pri vseh eksplozijah od 1946 do 1958, ki so jih izvršile ome- njene tri velesile, je bila spr j- ■ščena po ameriških podatkih sila 180 megaton. To je devettisoč- krat več energije, kakor je bilo sproščene z bombami, ki so bile vržene na Hirošimo in Nagasaki. Cc bi sešteli eksplozivno silo vsega v drugi svetovni vojni uporabljenega eksploziva, bi do- bili 5 megaton. Vsekakor pred- stavljajo leta od 1939 do 1945 rekord v pogledu porabljenega ekííploziva. Toda energija, ki je bila sproščena v dosedanjih je- drskih poskusih, daleč presega silo vseh eksplozij od časa, kar je bil izumljen smodnik, in to ne samo na bojiščih, temveč tudi na vseh ostalih področjih, kjer eksploziv uporabljajo. Kot že rečeno, je učinek je- drske bombe drugačen od učinka kemijske bombe. Kemijska bom- ba deluje kot rušilni val. Pri je- drski bombi je potrebno dodati še učinek, ki prihaja iz same na- rave eksploziva, ker je atomska bomba pravzaprav stroj za pre- tvarjanje elementov: urana 235 in plutonija 239 in 240 v izotope elementov, ki so na Mendeljejevi tablici med številkama 31 in 67. V trenutku eksplozije nastane razširjanje jedrskih delcev, in- tenzivno žarčenje in ogromna svetloba, ki jo povzročajo gama žarki. Toda bomba ima tudi to- plotni učinek. Po eksploziji po- stane silno intenzivno razžarjena krogla z nevzdržnim svetlobnim učinkom, 30-krat svetlejšim od sonca oi>oldne. Rušilnemu učinku pritiska in nadpritiska, jedrskih delcev 'n žarčenja je potrebno dodati še opekline in požare. Končno je potrebno dodati še svojstva učinka radioaktivnosti, ki na- stane z razširjanjem radioaktiv- nega prahu v prostor. Na tabeli, ki jo je objavila komisija za atomsko energijo ZDA, so učinki bomb tako spe- cificirani: — bomba BEBE (1 kilotona): požari, smrtna količina nevtro- nov in gama žarkov, rušilni val — vse v krogu s premerom 0,5 kilom.etrov, uničenje v krogu s premerom 1 km in vpepelitev v krogu s premerom 2 km; — nominalna bomba (hirošim- ska). (20 kiloton), ognjena krogla ' se je v sekundi razširila na pro- stor s premerom 0,5 km, »minia- turno« sonce je zažgalo vse v oddaljenosti nekaj metrov in izzivalo opekline prve stopnje na oddaljenosti 7 km, področje delovanja nevtronov in gama žarkov je manj pomembno gle- de na rušilni in vnetljivi učinek in ne dajeta nobene šanse lju- dem, ki se nahajajo izven smrt- nega, vendar v požarnem íK)d- ročju; — bomba z 1 megatono, ognje- na krogla s ps-emerom nad 1 km. to je orožje, ki povzroča pred- vsem požare; — superbomba (20 megaton), ognjena krogla zavzema dimen- zije velikih prestolnic: Londona, New Yorka, Moskve, Pariza. Га mesta bi bila spremenjena v pe- pel, kakor tudi druga mesta v bližini; — super-super bomba (100 me- gaton), lahko uniči Holandsko in Belgijo, 3 bombe zadoščajo za uničenje Vel. Britanije. 4 za uničenje Francije, 15 za uniče- nje ZDA. S tem arzenal uničenja ni izčr- pan. Se je možno povečati uni- čevalno silo bombe ter jo v vi- šini 10 do 20 tisoč km sprožiti: uničila bi celo zemeljsko poloblo Dve takšni bombi bi torej za- doščali za uničenje celotnega človeštva. Po »Science et vie» Alkohol ill človeški organizem .laponci imajo zanimiv prego- vor. Takole pravijo: »Pri prvem poliču človek pije vino, pri dru- gem vino pij vino, pri tretjem poliču pa vino pije človeka!« i Kako alkohol vpliva na člove- ! ški organizem? No, pijanega človeka je vsaj videl že vsak. Komaj še lovi rav- notežje, hodi in se opoteka, ne- smiselno krili z rokami, z okor- nim jezikom hrupno,toda neraz- ločno vpije, zdaj se smeje hip za tem pa že spet razgraja in zače- nja peti, da vsp okoli bole ušesa. Vsem klati vsakršne nesmisle, pogosto je surov in nasilen ali pa joka sam nad seboj — skratka, kaj klavrna podoba človeka- Zad- nad samim seboj je utopil v pija- či. Toda pozor! Samemu sebi se zdi pijanec — sila lep, močan in pa- meten človek! Da, prav ta zahrbtni občutek lastne vrednosti, lažna omama, ki z vinskimi hlapi spreminja revščino v blišč, «kj vtopi vse skrbi« — prav ta omama je naj. bolj značilna posledice, alkohola na človeški organizem. Znanstveniki so to alkoholno omamo imenovali alkoholna a v f o r i j a. Alkohol je torej naj- boljše sredstvo za b«^ iz resnič- nosti in je pravi kvas družabno- sti, saj vlije v človeka pogum in mu oslabi razsodnost. Prav v tem pa je njegova zavratnost. Zavralna evforija Ker vemo, da je sedež naših misli, čustvovanj in volje osred- nji živčni sistem — predvsem možgani — je torej jasno, da al- kohol vpliva najbolj na živčevje in Пд možgane. Alkohol (v opojnih pijačah je predvsem etilni alkohol — СгЊОН), ki nastane pri razkra- janju sadnega sladkorja kot po- sledica delovanja posebnih gljivic (vrenje mošta) ali pa pri desti- laciji sadja (slivovko »kuhajo« iz svežih sliv!), prehaja v kri ne- spremenjen. S krvjo potem kro- ži po vsem telesu, vendar se ne »zasidra« povsod enako: ko je n. pr. v krvi 1,17"/«" alkohola, ga je v potu jn seču le 0,82 "/»<•, v mišicah 0.90 v jetrih 0,91 v možganih pa 1 in v mož- ganski tekočini celo 1,38 "/""I Približno desèt odstotkov zau- žitega alkohola izdihamo, izpoti- mo in ga izločimo s sečem, osta- nek pa v našem tple.su izgoreva v vodo in v ogljikov dioksid, pri čemer se razvija precej toplote. Po 24 urah izgine alkohol iz krvi: naše telo ga torej ne vskladišči. Toda v teh 24 urah se použiti al- kohol zadržuje v organih telesa in jih zastruplja: predv.sem mož- gane in pa jetra, ki so pri večini pijancev močno načeta. Dokler cîoveiV pije vino.,. Pijanost je torej odvisna od koncentracije alkohola v krvi. To- da kje je meja, ko postanejo al. koholne pijače zdravju škodljive? Kdaj postanejo strašno zlo pi- jančevo družino in družbo kje je tisti mejnik, ko postanejo krive za pretepe in vsakršnega nasilja, ko povzročajo prometne nesreče in so vzrok za žalitve, ki jih ni moč poravnati? Resnično, takšno mejo težko pov.sem natanko določimo. Pred- vsem je res, da različni ljudje dokaj različno prenašajo alkohol in da ni lahko že v naprej ve- deti, kako se bo kdo obnašal pod vplivom alkohola. Mimo tega pa je tudi velikanska razlika, ali piješ vino in pivo (ki je v njiju največ do 14 % alkohola) аЦ pa žgane pijače, v katerih je pogo- sto do 50 «/o ail celo do 60 "/o čistega alkohola Pri žganih pijačah alkohol za- radi večje koncentracije kajpak dosti hitreje prehaja v kri. Vino tudi pijemo največkrat med jed- jo ali po jedi, medtem ko »srkne- mo« žgano pijačo običajno na bolj ali manj prazen želodec, kar je prav tako velikanska raz- lika. Tudi v znanosti je namreč že potrjena stara izkušnja, da al- kohol dosti laže »nesemo« siti kot pa lačni. Šilce žganja, ki ga spije- mo na Ipšče, nam »stopj v glavo« običajno dosti bolj kot pa pol ali tričetrt litra vina med izdatno večerjo. Vzrok za to je iskati predvsem v tem, da se alkohol, kj je pome- šan z mastno hrano, razredči m da ga stene želodca in tanko čre- vo zato teže in počasneje izloča- jo v kri. Pa tudi v jetrih, ki jih je prebava spodbudila k polni dejavnosti, se alkohol tedaj zelo hitro oksidira. Kje je torej meja? Kje je torej meja? Naposled lahko rečemo, da ko- zarček ali dva dobrega naravnega vina med jedjo prav nič ne ško- dujeta našemu organizmu. Na- sprotno: to nam vzbudi tek, po- speši prebavo in vnese v telo ne- kaj. redkih mineralnih soli, ki nam koristijo. V Ameriki, kjer zakrivi alkohol 47 % vseh prometnih nesreč, ima- jo za neškodljivo tisto količino alkohola v krvi, k: ne presega 5 '/oe. To pa ustreza trem decili- trskim kozarcem 10-odstotnega vina, ki jih popijemo, ali pa 0,7 decilitra 50-odstotne žgane pija- če. Za naše razmere bi lahko re- kli: pol ali tričetrt litra zdrave- ga naravnega vina med jedjo na dan odraslemu človeku prej kori- sti kot škodi. Drugače pa je za doraščajočo mladino; tej jç- alko- hol tudi v man;?.ih količinah škodljiv. Idealna pijača, čez ka- tero je ni, je dober, pristen sad- ni sok! Gorfe premaganim! Toda alkoholne pijače jrnajo podobno lastnost kot \sh druga I mamila: nanje se privadimo, i Človek lahko povsem neopazno postane suženj alkohola in /ačne I telesno, duševno ¡n družbeno pro_ , padati. I Alkohol usodno načne človeko- vo zdravje šele tedaj, ko le-ta dan za dnem preveč pije — pri tem pa niti ni nujno. df. bi bil sploh kdaj huje pijan! lakemu I »alkoholno zasvojenemu« človeku . pravimo kronični alkoholik in ga ' imamo za bolnika, dasi pri tem ne zanikamo deleža njegove mo- ralne odgovornosti za vsa storje- na dejanja. Kronični alkoholizem nj samo telesna oziroma duševna bolezen, marveč je pravi socialtii rak. ki razjeda družino alkoholika, uni- čuje srečo njegovih otrok in na- zadnje pahne pijanca v brezno najhujše izprijenosti Povejte vsakomur, ki ga vidite piti: zi, da boš vselej le ti pil vino, da ne bo nikoli vino pilo tebe!« Rtrnn 6 TEDNIK PTUJ, jySE 24. NOVEMBRA 19в1 K« • • • mstijsii Kabina PTUJ z VSEMI EKONOMSKIMI ENOTAMI Za DAN REPUBLIKE pošiljamo vsem kmetij- skim proizvajalcem po' naši domovini čestitke in tovariške pozdrave ter želje, da bi bilo vse njihovo prizadevanje za napredek proizvodnje uspešno. Našim dobaviteljem in odjemalcem se tudi v na- dalje prav toplo priporočamo. Okrafni zavod za sociaino zavarovanje MARIBOR PODRUŽNICA PTUJ Vsem delovnim ljudem na svojem poslovnem območju zajrotavljamo tudi za v bodoče vso skrb slede socialnega zavarovanja, obenem pa jim želimo ob DNEVU REPUBLIKE mnogo uspehov pri njihovem prizadevanju za izpolnitev gospodarskih in drugih planskih nalog TRGOVSKO PODJETJE PTUJ z vsemi poslovalnicami v Ptuju in na območju občine Ptuj Vsem delovnim ljudem na našem poslovnem območju želimo prijetno praznovanje DNEVA REPUBLIKE. Istočasno priporočamo cenjenim strankam bojiato za- logo kvalitetnega prehrambnega in lekstilnega blaga ter obtitve v v«eh naših poslovalnicah in jim tudi zagotavljamo, da bodo povsod vljudno sprejeti in postreženi. TURIZEM PÄ NE 2Ä \ZSAKO CENO Turistični teden v Ptuju, ki je končal z občnim zborom v ponedeljek, 20. novembra 1961, ob dobri udeležbi članstva in gostov iz Ljubljane, Maribora in Ptuja ter Gomile, je opravil dve najglavnejši nalogi. Zbral je vrsto novih pobud za delo odbora in članstva v nadaljnji dveletni mandatni dobi odbora in dal priznanje Ptujčanom, ki so že doslej pokazali veliko ra- zumevanje za razvoj in pospe- šitev turizma. Predsednik drugtva tov. Jože Maučec je v svojem poročilu opisal dosedanje delo, proble- me in težave društva, ki sc do- bro uveljavlja med najboljšimi društvi v Sloveniji. Med naj- važnejšimi bodočimi nalogami je navedel razširitev turizma v prekrasne predele ptujske okolice, ko bo sam Ptuj za šte- vilne turiste pretesen. Odbor- nik društva tov. Viktor Mako vec je raztolmačil široke per- spektive razvoja turizma na ob- močju občine Ptuj ter velike možnosti za uveljavljanje dru- štva pri izvajanju planskih na- log v občini glede turizma. Gost iz Ljubljane; predstavnik Turistične zveze .Slovenije tov. dr. Donigan, predsednik sveta za turizem in gostinstvo pri OLO Maribor tov. Rado Puše- njak in tov. Zakraj.šek, pred- stavnik Okrajne turistične zve- ze Matibor so s priznanjem do- sedanjih uspehov TD Ptuj dali obenem vrsto pobud za bodočo smer dela društva zlasti glede na razvijajoči se turistični pro- met v naši domovini. Ta zahte- va, naj se vnaprej ¡iripravimo na nove pogoje za turizem, ki zahtevajo zgraditev in otvori- tev novih turističnih točk v prelei)ih Halozah, kjer najde vsak domači turist pa tudi ino- zemec vse kaj več kot samo flohro pijačo. Haloške lepote so lepote, ki jih nimajo najbolj razvite turistične dežele. Po- trebno bo misliti na to, (!a ne ho turistov vleklo samo lUi Po- horje, na morje itd., ainjiak bodo z bodoče nove avtoceste Maribor—Zagreb radi zavili ])o cestah med lepe, prijazne halo- ške hribčke do gostišča oziro- ma do turistične toT'ke, ki jih bo sposobna sprejeti. Zelo važno je tudi. kar je ve- čina diskutantov, od gostov de člaiibv poudarila, da ne gre pri nas za turizem za vsako ceno in tudi ne za gostinstvo za vsa- ko ceno, ampak edino za do- stojno ceno. za dostojne doma- če in tuje goste. Kot ljudstvo, ki Inia za seboj revolucijo, ki je v letih po vojni dohitelo r proizvodnji in v večini »stalili področij svoje dejavnosti raz- vile dežele po svetu, vabi nn obiske in v goste le ljudi, ki prihajajo k nam kot k enako- pravnim ljudem, s spoštova- njem, ne pa z nadutostjo in s prepričanjem, da je dovolj imeti denar. Ne maramo turi- stov s podcenjevalniin odnosom do vsega, kar je nam v čast in ponos. Turiste s takšnim odno- som moramo zavračati kot škodljive našemu turizmu. Nločan poudarek je bil na zboru, da je pri nas še premalo turistične propagande v gosti- ščih. kjer se ustavljajo gostje. Taka propaganda je včasih učinkovitejša kot najdragoce- nejši plakati, prospekti, vodiči itd. Ko bodo naši gostinski de- lavci več mislili tudi na turi- zem, ga bo laže usmerjali v kraje, kjer so naše prirodne le- pote. Razprava je bila zelo živahna, saj je v občini Ptuj še mnogo dela in mnogo vsega, kar bo še potrebno urediti, da si bo vsak gost in vsak turist ogle- doval naše kraje kot turistično dragocenost, privlačnost in se bo rad ustavil, se porazgovoril z ljudmi in preko njih si)oznal posebnosti zavesti našega de- lovnega človeka in njegovega gledanja na svetovne probleme ter na politiko Jugoslavije, Zadnji del zbora je presene- til nekaj navzočih. Odbor je pripravil nekaj umetniških slik za zpliižne večletne turistične pionirje, ki so se za turizem močno zavzemali in tudi poma- gali doseči dosedanje uspehe. Predsednik društva tov. Jože Maučec je razdelil umetniške slike tov. Janku Vogrincu, tov. Lojzki Stropnikovi, tov. Franju Krivcu in tov. Franju Gabri- jelu kot priznanje društva za dosedanjo pomoč in opnro Tu- rističnega društva, za podjetje >Slovenske gorice« pa- je vročil direktorju tov. Franju Krivcu še diplomo kot priznanje ko- lektivu, ki je dal svoj delež za zgraditev restavracije sedanje- ga obsega. Prav prijetno je 1)11 presenečen predsednik društva tov. Jože Maučec, ko mu je tov. Zakrajšek izročil umetni- ško sliko s Peco na Koroškem in mii je želel na mestu pred- sednika društva tudi v bodoče mnogo uspehov. Udeleženci zbora so prepri- čani o možnosti bodočega ra.i- voja turizma v ptujski občini kot občini, ki je bogata na pri- rodnih in turistično zanimivih lepotah. Morala se bo še resno baviti z vprašanjem novih leto- višč. če ho želela obdržati go- ste, ki so ji namenjeni, in izko- ristiti ho morala lepote v turi- stične namene, v korist rasti blaginje ljudstva v predelih, ki jim ho turizem laže dajal sred- stva za preživljanje in za širi- tev te panoge gospodarstva kot pa druge panoge, za katere je tam manj pogojev razvoja. Važen faktor za urejanje vprašanj turizma postaja т Ptuju tudi Stanovanjska skup- nost, ki ima v svojem delov- nem programu opravilo olepše- valnih del. ki jih društvo ne bi moglo opraviti. Tudi to je bilo poudarjeno na zboru. Prisrčno sre- čanje s prijatelji v Varaždinu (Nadaljevanje s 4. strani) bilo prisrčno, toplo in nam btì ostalo v nepozabnem sipominu. Ko smo se ob odhodu poslav- ljali in ko smo prejeli v spomift album slik o drugem prijatelj- skem srečanju 18. novembra 1961 v Varaždinu, so nam naro- čili za vse delovne ljudi iz ptuj- ske komune najiskrenejše ift bratske pozdrave. Njihova ift naša želja je še tesnejše sodelo- vanje na vseh področjih ter bratstvo in prijateljstvo med de- lovnimi ljudmi obeh naših ko- mun. Njihova želja je, da se ta- ko sodelovanje prenese tudi med sindikalne podružnice, organiza- cije in društva. Tako so zgrajeni močni teme- lji bratstva in prijateljstva med delovnimi ljudmi iz varaždinske in ptujske komune. To pridobi-, tev bodo delovni ljudje iz nasé komune vedno cenili. Bratstvo in prijateljstvo med varaždin- sko in ptujsko komuno naj sfe le dalje razvija. F. B. KORISTNO TEKMOVANJE V GOSTINSTVU Novo gostinsko podjetje »Па- loški biser« v Ptuju je začelo na pobudo uprave in spora- zumno z organi delavskega sa- moupravljanja in samim ko- lektivom s torkom, 2t. novem- bra 1961, z novo prakso v skrbi za svoj kader, za izboljšanje ptujskega gostinstva in za ve- dno večje uveljavljanje gostov kot koristnikov uslug gostin- skih obratov in kot soodloču- jočih pri izbiri jestvin in i)ijač, po katerih najbolj povprašuje- jo. Prvi poskus s kuhinjo in s pripravo ter serviranjem ljud- ske jedi — golaža — je pod- jetje začelo v torek. 21. novem- bra 1961, v prostorih restavra- cije na gradu. Iz 7 obratov so prišle kuharice in za ocenje- valno komisijo nekaj tovarišic, ki vodijo tečaje za kuhanje (ZavotI za napredek gospodinj- stva), nekaj tovarišev kot go- stov in poslovodje gostinskih obratov pmljetja. Pripravljenih sedem golažev je bilo potrebno komisijsko očeniti glede na več kriterijev, ki jih postavljajo potrošniki-gostje. Z oceno naj hi pridobil na ri^nonieju obratv ki prodaja samo kvalitetne jestvine, dalje kuharica, ki velja v obratu kot specialist za zahtevane special- ne jestvine. Nič manj važen ni renomeju obrat, ki prodaja ki bi lahko postregel gostom s specialitetanii, ki jih ni nikjer drugje. Poleg vsega ima pod- jetje posebno zadoščenje, da je iskalo in našlo oblike, kako se da zainteresirati s takim tek- movanjem celotni kolektiv, da bo dejansko nudil gostu razpo- ložljive specialitete in z njimi tako postregel, kakor to zahte- va smlobna, kulturna in nevsi- ljiva postrc/ha. Vsakih 14 dni bodo tekmova- nja v pripravljanju ostalih spe- cialnih jestvin, ki bi naj velja- le kot specialitete ptujskih go- stišč. Kuharice, ki se bodo tudi pri tem izkazale, naj veljajo v javnosti kot specialistke za priprave ptujskih specialitet, obrat pa. ki zaposluje tako kuharico in vzorno p'^strežno osebje, naj sprejema goste, ki bodo tako postreženi, kot bodo pričakovali. Dosežen doli'ulek naj se potem deli. kot to dolo- ča pravilnik o nagrajevanju po učinku. Pri prvih poskusih, ki so bili nekak uvod v vrsto nadaljnjih poskusov, sta se s pripravo prvovrstnega golaža izkazali kuharici tov. Terezija Vidovič (Pri Roziki) in tov. Tončka Vi- mer (Pri pošti). Njun golaž je po oceni strokovne komisije tako glede na maščobo, meso, okus itd. dosegel največ točk. Po objavi rezultatov tekmova- nja so jima vsi čestitali, pred- sednica delavskega sveta tov. Štefka Grdiša pa jima je izro- čila šopek nageljčkov. Tekmo- vale so še kuharice Fanika Ma- tjašič (Zu|)ančič), Marija Mar- goč (Kavarna), Ivanka Peklar (Cirajska restavracija), Marija .Šeruga (Slov. gorice — Koro- šec) in Zinka Šešerko (Sejmi- šče). Tekmovale bodo tudi pi^i ostalih jestvinah in so prepri- čane, da bo pokazala vsaká svojo mojstrovino. Namen takega dela novega podjetja sta tolmačila direktor podjetja tov. Rudi Bratec in predsednica delavskega sveta tpv. Štefka Grdiša navzočirh gostom in članom komisije, ki so pomagali oceniti opravljeno delo. Po končanem kuharskem de- lu je bilo še okušanje raznih vzorcev vm, od katerih bi пчј prišla v poštev za goste novega gostinskega podjetja >Haloški biser« samo najboljša in tu- kajšnjim prilikam r>d{:ovarja- joča vina. Pokušnja je pokazala, da ima prednost belo vino podjetjft »Slovenske gorice« in potem podjetja »Vino« Maribor. Spe- cialiteta tukajšnjih gostinskih obratov podjetja ostani toréj domače, belo haloško vino. Po- kušnjo vin je vodil inž. Colna- rič iz Maribora. S tem načinom zagotavljanja najboljših jestvin -in pijač, s kvalitetno postrežbo in zmer- nimi cenami si obeta podjetje utrditi renome gostinstva r Ptuju in v ptujski občini ter si pridobiti goste, ki se brnlr» radi po prvem obisku vračali tudi drugič sem v prepričanju, da je Ptuj za goste res kraj v Sloveniji, kjer je zanje garan- tirano in dobro preskrbljeno s specialitetami, ki so res samo ptujske. J. V. Kuhairice čakajo na poročilo o cicecii Gostje med ocenjevaii.tem iiiiiiii lomri Llillai SKLADIŠČE PTUJ Vsem našim ccnjcnim odjemalcem čestitamo ob prazniku! GOSTINSKO PODJETJE Za DAN REPUBLIKE želimo cenjenim gostom t naših gostinskih obratih т Ptuju prijetno praznovanje in mnogo uspehov pri nadaljnjem delu! Sindikalna politična šola v Majšperku je že začela s poukom v mali dvorani doma »Svobo- de« v Majšperku je začela v to- rek, 14. novembra popoldne s po- ukom sindikalna politična šola. V njo se je prijavilo okrog 40 čla- nov in članic sindikalnih organi- cij Taninke in Votnenke iz Maj- šperka. Uvodne nagovore ob otvoritvi šole so imeli: tov Maks Serdin- šek, upravnik šole, tov. Feliks Bager v imenu Občinskega sindi- kalnega sveta Ptuj in tov. Meta Feldinova v imenu Delavske uni- verze Ptuj. Slednja je izročila tov. Serdinšku za priznanje za ves trud s sindikalno politično šolo v Majšperku, ki se šteje kot najboljša te vrste v občini, skromno darilo. Prvo predavanje je imel tov. Viktor Makovec, načelnik taj- ništva za gospodarstvo pri Občin- skem ljudskem odboru Pt'jj o sindikalni organizaciji in delav- skem samoupravljanju v podjetju. Nadaljnja predavanja bodo 2 krat tedensko po programu, ki ga je slušateljem šole ob otvo- ritvi raztolmačil tov. Feliks Ba- ger. Želel je vsem prijavljencem vztrajnost pri rednem prihaja- nju k predavanjem, pri učenju in pri zaključnem izpitu Ta naj po- kaže. da sta s šolo pridobili maj- šperški tovarni politično razgle- danejše delavce, ki bodo raje in lažje sodelovali pri delavskem in družbenem samoupravi janiu in pri izvrševanju proizvodnih na- log. „PTUJ. р\Е 24. NnVF.VfRR A 1961 TEDNIK Stran 7 v zdodovinshcm Jalcu orcd is led (iNaaaijevanje s 2. strani) dr. Ivan Ribar, oče, ki je pred dvema dnevoma žvedel za smrt obeh svojih sinov. Gk)boka tiši- na Se je polastila dvorane. Vse je prevzemalo brezrrejno sočutje do sivolasega predsednika, ki je spregovoril: »Tovariši zborovalci, začenjam Drugo zasedanje našega Antifa- šističnega sveta Narodne osvobo- prebral poročilo o delu AVNOJ od ditve Jugoslavije . . .« Nato je njegove ustanovitve do drugega zasedanja in na koncu listo v tèm času padlih in umrlih članov AVNOJ. Med zadnjimi, ki so padli je bilo ime njegovega sina. Tu se je ustavil, za spoznanje zadr- hte!, a za tem je nadaljeval :<»>SIa- va jim!« Lica prekaljenih bojev- nikov so orosile solze .,. Smrt Ribarj^vega sina Lole je v imenu SKOJ kasneje naznanil Mihajlo Švabič... Po pozdravnem govoru, volitvi predsedstva in drugih organov za- sedanja ter pozdravnih poročilih naših najvišjih vojaških in poli- tičnih organov iz vseh republik na zasedanju so sestavili razne po- zdravne brzojavke in prebrali br- zojavke iž domovine in tujine. Nato je po krajšem odmonj stopil na oder tovariš Tito, ki je prebral poročilo vrhovnega ko- mandanta. Za njim so se prigla- sali k besedi diskutanti. Za tem jè bil soglasno sprejet referat to- variša Tita. To noč so se naše enote po vsej domovini spoprijemale s sovraž- nikom. Tu, v Jajcu, je tišino zmo- til le kak oddaljen šum izvidni- škega letala, ki je zaman stikalo za položaji in si zaman prizade- valo odkriti tajno te noči. Drugi dan zasedanja se je začel brez kakršnih koli težkoč... K besedi se je priglasil Josip Vidmar, slo- vfenski delegat. V imenu svoje de- legacije je predlagal, naj pred- sedstvo AVNOJ ž odločbo podeli Vt-hovnemu komandantu NOV in i»OJ, tovarišu Titu, naziv maršala. Predlog je bil z velikim navdu- šenjem sprejet. Dne 30. novembra ob drugi uri zjutraj, po tem ko so zborovalci sprejeli predlog odloka o uvedbi maršalskega naziva v NOV Jugo- slavije in še nekaj drugih odlo- kov je bilo izbrano predsedstvo AVNOJ. Sledil je odmor, v kate- rem so se na odru Doma zbrali člani predsedstva AVNOJ okrog dr. Ivana Ribarja. Začela se je prva seja predsedstva, na kateri so Se člani odločili sprejeti pred- log slovenske delegacije m to- varišu Titu podeliti naziv marša- la Jugoslavije Iz polglasnega še- petanja ha odru so se naenkrat začuli radostni klici in aplavz. Titu so pristopili Pijade, Ranko- vič, kardelj, bjilas in člani pred- sedstva ter ga ganjeno objemali in poljubljali. Ko je drugo zasedanje čez ka- ko uro nadaljevalo sejo, je na oder ves vzradoščen in ganjen stopil Moše Pijade jn zborovalcem sporočil sklep predsedstva. Po dvorani so zaorili navdušeni kli- ci: »Živel maršal Tito živel mar- šal Jugoslavije!« Odjeknila je pe- sem, nato pa se je maršal zahva- lil zborovalcem za izkazano za- upanje in podeljeni častni naslov. Vsem zbranim je zatrdil, da ga imenovanje za maršala obvezuje še srditeje tolčj sovražnika in narodom Jugoslavije izvojevati svobodo in neodvisnost. Na kon- cu pa je dejal: »Zagotavljam vam, da bomo vse naredili za osvobo- ditev naših narodov in da bomo imeli kmalu še veličastnejši zbor 'v osvobojenem Beogradu.« Besede maršala Tita so se čez pičlo leto natančno izpolrtile. Na- slednjo јевеп) so enote NOV in POJ ob podpori Rdeče armade osvobodile svojo prestolnico Be- ograd, dobrega pol leta za tem pa je bil zadnji sovražnik pregnan preko praga naše domačije. Mar- šal je držal obljubo, ki jo je dal narodom Jugoslavije, ki jo je dal v osvobojenem Jajcu. NOVICE IZ ZAVRCA 4. nov. je bil v Zavrču občni zbor Prosvetnega društva. O delu v preteklem letu je poročala pred- sednica Prosvetnega društva in poudarila, da so člani vzeli delo dokaj neresno v roke, vendar je bilo vmes mnogo težav, ki so one- mogočale dobro organizirano delo. Vzrok teh težav je bilo pomanj- kanje prostorov in pa preobreme- njenost učiteljev, ki so tvorili je- dro društva. Najbolj je delala dramska sekcija, razen l*zimi, kjer je bila prej krojaška de- ko v parku ni ny:goče sedeti, ni- ti se dalje časa sprehajati. Stanovanjska skuf>nost bo V naslednjih dneh odprla v Can- karjevi ulici v Ptuju (v lokalu, kjer je bila preje krojaška de- lavnica »Mode«) primemo urejen in opremljen lokal za upokojen- igralii družabne igre ter razprav- ljali o svojih problemih. Razum- ljivo le, da bodo v lokalu dobro- došli vsi starejši državljani, ne glede ha to, ali so ир>окојепс1 ali ne. V lokalu bo toplo vzdušje, ki ga bodo ustvarjali upokojenci sami. Dopisujte v TEDNIK rr-TIT t Vitoniarovci v nedeljo, 19. novembra 1961, je Prosvetno društvo Vltomarcl Imelo svoj letni občni zbor. Iz poročil vodilnih prosvetnih de- lavcev je bilo razvidno, da jfe bilo društvo zares delavno. To doka- zuje tudi to, da je z lastnimi sredstvi nabavilo televizor. Pro- svetno društvo je tudi sodelovalo ha občinski reviji In doseglo lep uspeh. Za tako lep uspeh je treba dati priznanje Borisu Tošu, vest- nemu prosvetnemu delavcu, re- žlsèt•ju In sktbnému gospodarju društva ivanu Veršiču. Oba sta najstarejša člana društva. t'rosvetho društvo pripravlja Jurčičevo delo »Sosedov sin«, pri katerem bo sodelovalo tudi več mladincev. -nk Rogoznica Prejšnjo soboto je imelo Pro- svetno društvo Rogoznlca svoj redni letni občni zbor, ki se «a je poleg številnega članstva ude- ležil tudi tajnik sveta »Svobod« in prosvetnih društev tov, Karel Koren. Iz pot-očll funkcionarjev dru- štva je bilo razvidno, da je dtu- štvo minulo leto precej delalo In nudilo svojim članom z naStudl- ranlml Igt-aml pl-ecej razvedrila. Uprizorilo je Cvetka Golarja »Slepe miši«. Marina Držiča ko- medijo »Trlpče de Utolče«, s ka- tero je sodelovalo ha občinski dramski reviji in dobilo nagrado za dve vlogi. Nadalje so pripra- vili dober program za dan žena in za dan borca, kjfer so z dobri- mi recitacijami in Igro »Gobova Juha« zadovoljili občinstvo. Tov. Koreh je v svojem govot-u pohvalil društvo In posameznike, ki so vložili precej truda, in dal pobudo za nadaljnje delo dru- štva. Društvo si je postavilo halogo, da bo v letošnji sezoni uprizorilo Finžgarjevo ljudsko Igro »Divji lovec«, mladinsko igro »Srečni flhevl«, za občinsko revijo pa bodo naštudlrall Mire Stefan- čeve Igro »Včeraj popoldne«. Društvo Ima v svoji knjižnici precej knjig, vendar je bilo iz poročila predsednika razvidno, da je premalo zanimanja za knjige. Knjižnica bo odprta vsa- ko nedeljo od 13.30 do 15.30. Ker je društvo nabavilo precej do- brih knjig, se pričakuje večje zanimanje In večje število bral- cev, K.,, Dr. Ladislavu Plrcu ob odhodu Pretekli teden se je poslovil od Ptuja zdravnik dr. Ladislav Pire, ki nastopa novo službeno mesto v Kranju. Malo je Ptujčanov in prebival- cev okoliških krajev, ki dr. Pirca ne bi poznali, številnim od njih jè za česa svojega službovanja nudil zdravniško pomoč. V letih po vojni, ko je bilo ve- liko pomanjkanje zdravnikov in jè zaradi tega bil vsak zdravnik primoran delati za dva, je brez besedičenja prijel za delo, kjer je bilo to potrebno. Veliko truda. Strokovnega in fizičnega napora je vložil v teh desetih letih služ- bovanja najprej kot vojaški in istočasno honorarni zdravnik Zdravstvenega doma, nato kot stalni zdravnik Zdravstvenega do- ma v Ptuju, da je pomagal na- šlHi bolnikom. Ne samo kot stro- kovno vesten, ampak tudi kot izredno požrtvovalen zdravnik, ni priznaval ne teme, ne blata in slabe ceste, ne lastne fizične utru- jenosti kot opravičilo, da se klicu K/lnika ne bi odzval in mU nudil svoje pomoči tudi v tistih prvih mesecih in letih, ko je vse hiš- ne obiske opravljal peš in z bici- klom. Ni mu bilo žal nočnih ur, ki jih jfe prebedel ob bolnikovi postelji, da bi se prepričal o učinku zdravil, da b, bil gotov, da je bolniku, ki ga je klical, nudil res tisto pomoč, ki je nanjo ra- čunal, ko ga je z zaupan.'em po- klical. Ta njegova požrtvovalnost in vestnost je rodila zaupanje ()ri ljudeh, pri njegovih bolnikih. Vsi vemo, kako je bilo težko do- biti tisto nesrečno številko, ki je bolniku odprla vrata v ordina, cijo dr. Pirca, ravno to pa je do- kfez, da je njegovo delo rodilo zaupanje in mu odprlo pot do srca naših ljudi. Ko odhaja na novo službeno mesto, se mu v imenu vseh tistih njegovih bolnikov, ki se od njega niso mogli osebno posloviti, s te- ga mesta zahvaljujemo za njegov ti-ud in za njegovo požrtvoval- nost ter mu želimo na novem de- lovnem mestu prav toliko uspeha. Vrzel, ki je z njegovim odho- dom nastala, bo težko premostiti. saj so bolniki Izgubili zdravnika, ki so vanj Imeli neomejeno za- upanje in ker je bil tega zaupa- nja tudi vedno vreden Zdravniki, njegovi kolegi, pa so izgubiU so- delavca in tovariša, zvestega Hi- pokratovi prisegi pomagati bolni- ku vedno in ob vsaki uri z vsemi razpoložljivimi sredstvi ih nfe glede na njegov družbeni položaj. V prepričanju, da Ptujčanov iz Ptuja^ ki ste mu posvetili deset let požrtvovalnega In neseblčhe- ga dela, ne boste pozabili. Vem dr. Pire, kličemo še enkrat hva- la in nasvidenje! v Dr. N. L. in J. Politične šole so pri- čele z delom v petek, 17. t. m., so z majhno slovesnostjo zopet začele delo- vati večerne ozir. popoldanske politične šole v Majšperku in Kidričevem. Te slovesnosti so se udeležili upravnica DU tov. Fel- dinova, upravnik šole tovariš Kranjc, predsednik kadrovske komisije pri ObK ZK tov. Ža- gar, prvi predavatelj pa je bil v Majšperku sodnik tov. Knez Politična šola 90 prav sedaj največjega pomena, saj dobijo slušatelji v njih širok pogled na svet in na našo družbeno-poii- tlčno ureditev. Tako poznavanje naše sedanjosti pa je potrebno vsem. Delavcem v upravnih od- borih in delavskih svetih in uči- teljem po šolah, kajti za te ni dovolj samo to, da naš razvoj nekako podzavestno dojemajo, temveč morajo biti sposobni, da ga tudi predoči j o in prenesejo na druge. Prihodnje leto priča- kujemo novo, izpopolnjeno usta- vo Izdalo jo bo ljudstvo, v njej se bodo odražale njegove pozi- tivne težnje in prav ta ustava mu bo dala še veÔje pravice, pa tudi večje družbene obveze. In prav ti komunisti, sedanji slu- šatelji, bodo morali pniznati tudi to ustavo, poznati bodo morali pridobitve in jih znati pravilno tolmačiti. V Kidričevem pa so obenem s pričetkom pouka razdelili di- plome slušateljem, ki so že lani obiskovali šolo in opravili za- ključni izpit. V obeh šolah so slušatelji izvolili odbor skupno- sti slušateljev, katerega pred- sednik je tudi član šolskega od- bora. Sredi decembra pa bo začela delovati tudi Večerna politična šola v Ptuju, B. Pire INDUSTRIJSKO TRGOVSKO PODJETJE ^^LES^^ PTUJ Vsem cenjenim dobaviteljem in odjemalcem želimo tudi v bodoče uspešno delo in prijetno praznovànjè DNEVA REPUBLIKE. Tudi v bodoče se jim priporočamo z naiimi industrij- skimi izdelki prvovrstne kvalitete. TRGOVSKO PODJETJE J4Y0R' PTUJ Ob DNEVU REPUBLIKE čestitamo vsem svojim dôbâtitèlj^m in odjemalcem in sè jim tudi v bodoče toplo pfiporočamo. TRGOVSKO PODJETJE S KMETIJSKIMI PRIDELKI PTUJ Potrošnikom, trgovinam s kmetijskimi pridelki na veliko in na drobno na našem poslovnem območju nudimo sadje in zelenjavo po ugodnih cenah. Ob DNEVU REPUBLIKE želimo твет kmetijskim proizvajalcem in našim odjemalcem prijetno praznovanje. TRGOVSKO PODJETJE „PERUTNINA" PTUJ Naše podjetje pošilja vsem delovnim ljudem za DAN REPUBLIKE torariške čestitke in pozdrave. Istoča^nd sé pt-iporočamo dobaviteljem in òdjèmalcèm. OBRTNO PODJETJE ELERTROKOVINAR PTUJ Ob D.XÈVU REPlBLiKE želimo rèèm aašim dobaviteljem in odjemalcem prijètno praznovanje in se jim tudi vnaprej priporočamo. Gostinsko podjetje „BREG" Ptuj, Zadružni trg in obrat Turnišče Želimo vsem abonentom in postom prijetno praznovanje DNEVA REPUBLIKE. Gostom so slalno na razpolago kvàlitètnà topla in hladna jedila in dobra domača kapljica. Cene konkurenčne. Priporočamo še! Kmetijska zadruga Jože Lacko' Ptuj VSEM CLANÔM NASÊ ŽAGRUGE, PREDVSEM TISTIM, KI SODELUJEJO Z ZADRUGO V NAPREDNEM KMETIJSTVU ZA IZBOLJŠANJE PROIZVODNJE, ŽELIMO OB DNËVU REPÜBLÍKE MNOGO USPEHOV TUDI V BODOČE! LETOVIŠČE GÏÎAD BORL s poslovalnicami Bukovci, Pri mostu, Zavrč, Muretinci in Gorišnica čestita ob DNEVU REPUBLIKE vsem cenjenim postom ter se jim tudi v naprej priporoča! ZADRUŽNA GOSTILNA. Ptuj, PreSeí-ftová ulica želi vsem cenjenim postom in abonentom prijetno praznovanje DNEVA REPUBLIKE! Stran 8 TEDNIK PTUJ OVF '> i \rnVF,\/fRR A 1 oet Tovarna avtoopreme Ptuj . MLINSKA ULICA Naš delovni kolektiv, organi delav- skega samoupravljanja, uprava to- varne in odbori društev in organi- zacij želimo ob DNEVU REPUBLIKE vsem našim delovnim ljudem mnogo nadaljnjih uspehov pri poglabljanju in utrjevanju bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov, pri izvrševa- nju planskih nalog in pri uvajanju novih oblik gospodarjenja. Mnogo uspehov in vsestranskega na- predka želimo tudi vsem našim do- baviteljem in odjemalcem. Vedno in povsod zahtevajte izdelke TOVARNE AVTOOPREME PTUJ KOMUNALNA BANKA PTUJ Vsem delovnim ljudem, zlasti našim komintentom, želimo prijetno praznovanje DNEVA REPUBLIKE in se jim tudi v bodoče priporočamo V novih prostorih v Lackovi ulici si bomo še bolj kot doslej prizadevali, da bodo sredstva vseh vlagateljev dobro naložena in da se bo krog varčevalcev na našem poslovnem območju občin Ptuj in Ormož še povečal. PODJETJE „Agrotransport" PTUJ Vsem kolektivom podjetij in kmetijskim proizvajalcem na našem poslovnem območju se priporočamo s kvalitetnimi agrostrojnimi in transportnimi uslugami. Za DAN REPUBLIKE pošiljamo delovnim ljudem po naši domovini tovariške pozdrave in jim želimo prijetno praznovanje tega praznika. MESTNI PROJEKTIVNI BIRO, PTUJ Vsem gospodarskim organizacijam in zasebnikom se priporočamo za izdelavo projektov za vse vrste gradenj. Ob DNEVU REPUBLIKE želimo delovnim ljudem z našega poslovnega območja prijetno praznovanje. J02E VNUK, izdelovanje PTUJ kravat robcev In podvez Vsem cenjenim odjemalcem in vsem delovnim ljudem po naši domovini želim prijetno praznovanje DNEVA REPUBLIKE. K v v I > . ff , ras čevlji Tovarne »Josip Kraš« Karlovac PRODAJALNA PTUJ Vsem našim odjemalcem želimo prijetno praznovanje DNEVA REPUBLIKE жu\ш^ OBRTNA ZADRUGA PTUJ Ob DNEVU REPUBLIKE pošiljamo delovnim ljudem po naši domovini tovariške pozdrave in jim želimo, da bi bilo vse njihovo prizadevanje tudi v bodoče polno novih uspehov. Priporočamo vsem naše kvalitetne izdelke. spori • spori • spori i 11111111 M M M 111 m I m 11 M M 11111111111 M I M 1111 I i M 111111 M 11 Nogometaši Aluminiia na drugem mestu v Mariborski podzvezi ALUMINIJ - FU2INAR (Ravne) 3:3 (3:1) v nedeljo dopoldne je bila v Ki- dričevem odigrana zaostala pr- venstvena nogometna tekma med resnim kandidatom za najvišje mesto Fužinarjem iz Raven in domačim Aluminijem. Domačini so bili vsekakor favoriti, vendar se je pričakovalo, da bo tekma tipično prvenstvena. V začetku so domačin: stalno prevladovali, gostje pa so se močno branili. Izkazal se je vra- tar gostov. I>omačini so brez ve- likih težav prehajali v polje go- stov in stalno ogrožali vrata. Tudi v drugem delu igre do- mačini prevladujejo in po vod- stu 3:1/ je bilo pričakovati, da je zmaga v žepu. Gostje so se kljub temu požrtvovalno borili in najprej po nesp>orazumu do- mače obrambe zmanjšali rezul- tat in nekaj minut pred koncem celo izenačili. Domačini so proti koncu močno popustili, ter Чако pustili gostom izenačiti. Kljub temu, da je rezultat povprečen, je moštvo Alummija v jesenskem delu prvenstva osvojilo zasluženiO' drugo mesto in bo v spomladanskem delu re- sen kandidat za osvojitev prven- stva. , MESTNI KINO PTUJ ) predvaja 23. in 24. novembra 1.1. nemški barvni film KRALJ CARDASA, 25. in 26. novembra 1.1. ameriški barvni film DRE- VO ZA OBEŠANJE, 29. in 30. novembra 1.1. jugoslovanski film NASILJE NA TRGU, od 1. do 3. decembra 1.1. ameriški barvni film DOM NA GRICU. KINO 0RM02 predvaja 25. in 26. novembra 1.1. ameriški barvni film VISOKI TUJEC, 2. in 3. decembra t. 1. ameriški barvni film HOOLY- WOOD ALI PROPAST, 29.. m 30 novembra t. 1. jugoslovanski film V SOBOTO ZVEČER. KINO SVOBODA KIDRIČEVO predvaja 25, novembra t. 1. ame- riški barvni film BENI GOOD- MAN, 29. novembra t. 1. jugoslo- vanski film KAMPO MAMULA, 2. decembra t. 1. ameriški barvni film LUKSUZNA LADJA. KINO ZAVRC predvaja 26. novembra 1.1. ame- riški barvni film CARMEN JONS, 29. novembra t. 1. jugo- slovanski barvni film MISS STONE. 3. decembra t. 1. jugo- slovanski film VLAK BREZ VOZNEGA REDA. Športne prireditve v počastitev 20. obletnice vstaje in dneva JLA Posebna komisija pri SZDL je pred kratkim pripravila pro- gram športnih prireditev, ki bo- do v čast 20. obletnice vstaje in dneva armade. V program so bile določene naslednje športne panoge: nogomet, rokomet, na- mizni tenis, šah, odbojka in stre- ljanje z zračno puško. Datumi so določeni za naslednje dneve: NOGOMET: 25. 11. 1961 ob 15. uri — Drava : športni aktiv gimnazije. 26. 11. 1961 ob 14. uri — Alu- minij : garnizija Ptuj. 3. 12. 1961 ob 10. uri — prema- ganci med seboj. 3. 12. 1961 ob 14. uri — zma- govalci med seboj. ROKOMET: 26. 11. 1961 ob 9. uri — Drava : aktiv gimnazije. 26. 11. 1961 ob 10. uri — Kme- tijska šola : Učiteljišče. 26. 11. 1961 ob 11. uri — Alu- minij : garnizija Ptuj. Finale : 3. 12. 1961 ob 9. uri — zmago- valci med seboj. NAMIZNI TENIS: sodeluje 5 ekip — tumirski sistem v Domu JLA ob 8. uri zjutraj dne 10. 12. 1961 (nedelja). SAH: sodeluje 5 ekip — turnirski sistem dne 17. 12. 1961 ob 8. uri v prostorih JLA — dom. STRELJANJE Z ZRACNO PUSKO: sodeluje 5 ekip — pričetek tekmovanja dne 17. 12. 1961 ob 9. uri. V tem tekmovanju bodo sode- lovale naslednje športne orga- nizacije: Športno društvo Aluminij, Ki- dričevo; športni aktiv Kmetijske šole, Turnišče; športni aktiv gimnazije in učiteljišča, Ptuj; športni aktiv JLA in športno društvo Drava. pa RODILE SO: Ploh Iva, Središče 142 — Sil- vestra; Petrovič Ana, Pristava 38 — dečka; Vrhovški Marija, Prigorje 103 — deklico; Babšek Jožefa, Sestrže 45 — Ivana; Brg- lez Kristina, Brstje 38 — Kle- mena; Meško Majda, Hajdina 37 — Ljubico; Kumer Kristina, Orešje 23 — Marjana; Kores Ma- rija, Njiverce 29 — Zvonka; Han- žel Friderika, Koračiće 28 — Da- rinko; Ritonja Marija, Vinski vrh 70 — Mirana; Spicar Marija, Trnovci 84 — Marijo; Bokša Ivanka, Na tratah, 18 — Minko; Rukav Ljubica, Gorjanci 51 — dečka; Pučko Ivanka, Gregor- čičev drevored 1—3 — Silva; Kuri Elizabeta, Drbetinci 32 — Emo; Narat Otilija, Trnovci 21 — Katico; Svenšek Marija, Gru- škovje 117 — Marjana; Zelenik Matilda, Njiverce 1 — Bojano; Doki Ljudmila, Rogoznica 2 — Branka; Furjan Marija, Goričak 32 — Danico; Zorjan Juljana, Kog 30 — Ivana; Petrovič Mari- ja, Spuhlja 107 — Marjano; Magdič Elizabeta, Jadranska 17 — Lučko; Pukšič Anica, Biš 41 — dečka; Ceh Marija, Ločki vrh 43 — dečka; Mohorko Ana, Ze- lale — Alberta; Breg Marija, Krčevina 57 — dečka; Kirič Ana, Opekarniška 25 — Biserko. Vasa Franc, Žg. Polskava 43, in Vivod Ana, Pragersko 49; Ar- nuš Franc, Mlinska 15, in Fölk- ner Erika, Spuhlja 128; Tili Pe- ter, Jadranska 3, in Kramberger Marija, Mlinska 1; Krajne Mar- tin, Pleterje 46, in Ilovšek Eli- zabeta, Videm 29. Blagovič Adolf, Zagrebška 10, roj. 1887, umrl 15. nov. 1961; Ozmec Stanislav, Cvetkovci 88, roj. 28. 8. 1961, umrl 16. 11. 1961; Polančec Juljana, Macelj 42, roj, 1920, umrl 16. 11. 1961; Smid Ma- tevž, Cermožiše, roj. 1886, umrl 19. 11. 1961. STARE IŠO GOSPODINJSKO POMÒCNÌGO sprejme Ga- berc, Škofljica pri Ljubljani. POZIV.AM OSEBO, ki mi jc znana in ki mi je odnesla 14. novembra r. dvorišča >Kovinc< v Lackovi ulici mlado, sivo, propasio mačko, da mi jo takoj vrne. Maljašič, Lackova ">. ODD.\M opremljeno sobo samcu. Ma- riborska 10. PRODAM hišo z vinogradom bli/u to- varne Majšperk. Minka Prešererf, Dežno ?, ENODRUŽINSKO takoj vseljivo novo stanovanisko hišo ob cesti Ptuj—Ma- ribor v Rošnii ugodno prodam. Zlat- ko Bfumec, Rošnja p. Starše. VAJENCA za vrtnarstvo in cvetličar- stvo sprejme Andrej Berlič, Ljublja- na, Zapuška cesta 6, Hrana in stano- vanje preskrbljena. FOTOAMATERJI BODO RAZSTAVLJALI V nedeljo, 26. novembra , 1961 ob 9. uri dopoldne bo v dvorani na magistratu. Trg mladinskih delovnih brigad v Ptuju, otvori- tev razstave fotoamaterske doku- mentarne in umetniške fotogra- fije, ki bo odprta do sobote, 2. decembra 1961. Prvotno je nameravala biti ta razstava od nedelje, 19. do sobo- te 25. novembra 1961, pa je mo- rala biti preložena na teden dnj, pozneje, ker je razstava Turistič- nega društva Ptuj podaljšana do ponedeljka 20. novembra 1961, do občnega zbora tega društva. Tričlanska žirija, ki so je se- stavljali mojster fotografije tov. Kovačič iz Maribora, tov. Kocjan- čič iz Kidričevega in prof. Luga- rič iz Ptuja, je izbrala iz predlo- ženih fotografij 70 najboljših barvnih in črnobelih slik foto- amaterjev iz Kidričevega in Ptu- ja. včlanjenih v fotoklubih Kidri- čevo, Tovarne avtoopreme in Ptuja. Sama razstava je v zvezi z me- secem ljudske tehnike in 20-let- nico vstaje in jo je organiziral Občinski odbor ljudske tehnike Ptuj, ki je tudi povabil na raz- stavo člane fotoklubov iz Maribo- ra, Celja in Varaždina, predstav- nike oblasti in množičnih organi- zacij ter društev Ljudske tehnike iz Ptujb in iz občine Ptuj. Žirija je priznala 4 predlože- nim slikam največ točk in prire- ditelj razstave je pripravil za najboljše slike 4 nagrade v skup- ni vrednosti 9.000 din in nekaj pohval za ostale najboljše oce- njene fotografije razstavljalcev. Razstava bo odprta vsak dan dopoldne in popoldne ko si jo bodo lahko ogledali zlasti številni ptujski fotoamaterji ki bi naj jim razstava dala vrsto pobud, kako naj zajemajo motive iz vsakdanjega življenja. NOVI DAROVALCI KRVI Dne 9. novembra 1961 so daro- vali kri krvodajalci iz Bukove: Neža Lesjak, Franc Kukovec, Ivana Kovačič, Jana Veršič, Liza Horvat, Jože Vršič. Dne 13. novembra 1961 so da- rovali kri krvodajalci iz Kidri- čevega: Ivan Rudolf, Krista Se- lan, Milan Magdič, Jožef Bera- nič, Stanko Belšak, Anton Auer, Vinko Budja, Anton Rizman, Viktor Klasič, Vinko Svenšek, Franc Tominc, Stefan Vidovič, Stanko Petrovič, Jakob Bratec, Avgust Kiselak, Franc Murek, Stefan Hadler, Ludvik Vorina, Alojz Udrih, Alojz Vajda, Jakob Vindiš, Ciril Jazbec, Anton Kot- nik, Stanko Kokot, Iva Kermav- ner, Janez Pernat, Drago Dotlek, Peter Rudolf, Milan Kukec, An- ton Vernik, Stanko Zamuda, Ste- fan Vitez, Stanko Kosec, Ludvik Sluga, Jos. Malovič, Anton Host- nik, Stanko Rožman, Anton Ma- lek, Karel Tomanič, Stanko Fe- guš, Franc Krajne, Heda Suma, Anton Kuhar, Lizika Stimac, Dušan Zobec, Jana Svenšek, An- ton Fajfar, Franc Kokolj, Franc Zadravec, Ivan Mesarič, Ivan Pe- trovič, Valter Kolarič, Janko Ša- lamun, Hilda Ajgner, Slavica Tomanič, Vera Dobljekar, Guste Horvat, Jožef Robar in Štefka Simenko. Medtem so darovali kri tudi posamezni krvodajalci: Eia Fe- guš, Ivan Sakelšek, Hinko Mi- helač, Anica Crnila, Marija Skok Ivana Seguía, Štefka Znidarič Vida Resnik, Jože Kukovec, Ma- rija Cimerman in Alojz Prelog Lepa hvala vsem organizator- jem in krvodajalcem, prav po- sebno pa se zahvaljujemo vsem tistim, ki so se odzvali v nujnih primerih. Rdeči križ Ptuj Splošna bolnišnica Ptuj SPOROČILO IN ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da je nesrečno preminil naš Jožef Volgernut član kolektiva Kmetijskega kombinata Ptuj Pogreb je bil dne 16. novem- bra 1961 od rojstne hiše v Ki- carju št. 128. Ob tej priložnosti se zahvalju- jemo delovnemu kolektivu za darovane vence in ganljiv na- grobni nagovor. Kicar, 19. novembra 1961. Žalujoči: žena Julijana, oče Jo- žef, mati Terezija, brata Franc in Štefan, sestra Anivela in ostalo sorodstvo. LUNINE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED Zadnji krajec bo 30. novem- bra ob 7,18: nestanovitno vreme z dežjem, snegom. Mlaj bo 8 decembra 1961 ob 052: okrog 4. decembra sneg, sicer lepo, vendar hladno. Zveza ribiških družin Ptuj, Prešernova ulica 11 razpisuje na- tečaj za prosto delovno mesto oskrbnlika ribnikov Nastop mc^en takoj ali po do- govoru. Pogoj je osnovno znanje o kra- pogojstvu in nekaj let prakse v ribištvu. Osebni prejemki po pogcdbi. Pismene ponudbe pošl.^te na naslov do 30. novembra 1961. UGODNA PRILIKA ZA CENENO USNJEl Pripravite sveže kože za letošnjo vdelavo! Po kože pridem na dom- Po nadaljnje informa- cije pišite na naslov: Usnjarstvo Jerič, Zgornja Polskava. NAŠIM NAROČNIKOM IN BRALCEM! Zariidi praznovanja 29. In 30. novembra 1961 naš list v petek, 1. decembra 1961, ne bo mogel redno iziti, zato ga prihodnji teden ne bo. Vsem cenjenim naročnikom in bralcem doma, širom po domovini Jugoslaviji in po svetu poši- ljamo za DAN REPUBLIKE prisrčne čestitike. UREDNIŠTVO IN UPRAVA. ALEKSANDER MREVLJE, kamnosek. Ptuj, Ormoška 1, ; čestita vsem cenjenim strankam ob DNEVU REPU- i BLIKE in se jim tudi v bodoče priporoča! .DELTAV tovarna perila in konfekcije, Ptuj, nujno potrebuje večje število sodelavcev krojačev ali krojačic. Interesenti naj se javijo v tajništvu podjetja. RAZPIS Komisija za uslužbenske zadeve pri Občinskem ljud- skem odboru Ptuj razpisuje naslednji delovni mesti: 1. TyKJNIKA(CE) gimnazije v Ptuju 2. TAJNIKA{CE) osnovne šole »Franca Osojnika«, Ptuj, Ljutomerska cesta. Pogoj: srednja strokovna izobrazba z najmanj ■5-letno prakso v finančni in administrativni službi. Pred- nost imajo al)solventi ekonomske srecinje šole. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje iz îl. člena zakona o javnih us]užl)enci]i in pogoje po tem razpisu, naj vlo- žijo prošnje z izčrpnim življenjepisom in navedbo dose- flanjiii zaposlitev, kolkovano s 50 din državne takse ter dokazi o šolski in strokovni kvalifikaciji pri Občinskem ljudskem odboru Ptuj. Razpis velja do 15. decembra 146L Komisija za uslužbenske zadeve