Varčevanja denarja je velike važnosti za naše gospodarstvo
Naši povojni uspehi, dosežem V po-sameznih panogah talco političnega kot družbenega in ekonomskega živijenja, nam nc dokazujejo le iasno določeno, rnurveč tudi trdno utemeljeno pot zgra-ditve socializma — zgraditve lcpšega in srcčnejšega življenja. Da so bili že doseženi uspcfti tako popaini, jc bilo mcd vsem drugim prav poscbno potreb-no otresti se vr-Uvov zustarelih poja-vov, kakor Hidi navad iz preteklosti, zlasli na ekonomskem področju pri ravnanju z gotovino.
Naša socialistična ekonomika se moč-no razliknje od kapitalisiicne. Napredek v  socializmu   kaže  tlvig   materbclne   in
kuliurne ravni y korist dclovnega Ijud-stva, v kapiializmu pa se le priviligi-ranl razred okorišča s tcmi ¦dobrlnami na škndo delovnega Uugstva. Nnditi te dobrine v koriščanje delovnemu Uud-stvu pa omogova le načrtno gospodar-^ stvo, ki stalno išče novih virov in do-* tokov, da lahko iz razpoloiljivjh sred-stev dobi kar največ raznolikih proiz-vodov, dfi ustvari čimvcč indnstrijskth in driigih gospodarskih objektov, ne driigi sirani pa zahteva varcnost tcr pravilno uporabo vseh gospodarskih sredstev, toko v okviru zasebne kot družbcne lastnine.
Borba za povečanje storilnosti, ra-avnalizatorstvo, novalorslvo, izvrseva-nje planskih nalog pred določenim ter minom, znižanje polne lastne cene, go-vori o prispevku dclovnega liudstva za splošni naprvdek Ijudske blagmie. Da-siravno so že samo to ogromni napori, vendar ne smemo pozabiti pri tem $e na važen moment, ki igra odločilno vlogo in je sestavni del vse naše borbe. l. /. varčevanje z matcnalom in denarjem. PcMreba ter važnost varčcvanja z mate-rialom je lindskim množicam dobro zna-na, ne more se pa enako reči za dcnar-no varčevanje.
Preglcdi dosedanjega dela na hranil-ni službi nam kažejo, da je ta pri nas sicer ze dokaj dobro razvita, saj se hranilne vloge iz dneva v dan večajo^ vendar še klfub vsemu tetnu ni na tisti višini, ki bi ustrczdla ekonomsfci moH našcga delovnega Undstva. Z ozirom na vetikl potnen denarnega varčevanja je razumljivo, da posveča tcmu Uudska oblast vso pozornost, Ijudstvo samo se nn še nekako slabo zavsda koristi, ki Jih princsah vloge posamezniku kot skupnosti.
Če se ozremo y pretefdost, vidimo ta-koj, da je pomenilo tedaj nalaganje go-tovine v banke le podpiranje kapitali-stov, vlagatelji sami pa niso biii nikoli sigurni, da dobe nazaj vsaj denar, ki so ga naložili. Ta denar je postal prav za prav kapital zasebnih lastnikov bank, ki so z raznimi mahinacijami živeli na ručun žuljev in pritrgovanja delovnega Ijudstva. Te špekulacije, stavUunje vlog na razpotego tedanjim pGliiičnim dru-štvom in organizacilam je mnogo pd-pomoglo do tako zvanih »zamrznjenlh vlog«, ki so v času gospodarske krize leta 1930-31 znašale prcko 4 mili-jarde predvojnih dinarjev. Pod pretve-zo raznih konkurzov bank in krcdUmh zadrug so propadle težke milijarde s trjAlenjem pridobljencga denarja.
Danes ie ves naš bančni sistem v ro-kah ter kontroli Ijudstva samegd. Nalo-žen denar se zdaj ne uporcbtja v pro-fitarsko-špekulantske   namene   izžemal-
cev, marveč služi le za splošno ko-ristne namene, predvšem zo kreditira n)e načrtnega gospodarstva. Denarno varčevanje na hranilmfi vlogah vpiiva nadalje na zmanišanje obtoka gotovine, kar povzroča nu dmgi strani dviganje vrednosti dumačega denurja, Uenarno varčevunje ucinkuje na razmerje rrud ktipmm in bluguvmm fondom. Ce vlagu-telj ne bu porabil vsega svojegu denar ]a za nakup potrošnšikega btagu, za katerega ne bo imel nujruh potreb, tem-več bo istega nabavil šele ob nastopu dejanske potrebe, med tcm časom pa pustil denar naložert na hranUm vlogi. s čitn bo imel državni kreditni aparai zo pet večjo tnožnost za finančiranje go-spodarstva in proizvodnje. Čim manj denafja \e v načrtni uporubl, tem stabtt nejsa je domuča vaiuta in ccnejše po-trosno blago. Slednjič prmaša hranima vluga se prav lepe obresti (5 odstj. od katerih ima edinole plodonosno korist vlagatetj satn, ki bo s svojo, čeprav majhno vlogo, prispeval svoi delcž k iz boljšanju življenjskih razmer.
Sigurno in pod strogo kontrolo voderii nuš bančni sistem ter lamstvodržavenu-dita vso sigurnost za vamost hranilnlh vlog, zato je odveč vsaka bojazen, kot nezaupanjc nckaietih delovnih Ijudi, zlasti pa naših vast, do batik in kredit-nih odsekov kmetijskih zadrug.
Vse to govori, da ]e orgamzirano de-narno varčevanje več kot kortstno, zara-di česar mora naleteti v Ijudstvu na pravitno razumcvanje in popolcn odziv. S stalnim vlaganjem tudi malih vsot, se naberejo s časom v hranilni knjižici prav lepi zneski, katere lahko v slučain potrcbe s pridom uporabimo za razne nakupe in nabave in se izognemo ne-potrcbnemn zadolževanju z najema-njem posojit.
Denarno varčevanje. ki se ga danes tako popularizira, ni nič drugega, kot bor~ ba za pravilen ter kuliuren način rav-nanje z denarjcm; to ie del naše sploš-ne borbe za nove odnose do vseh ma-terialnih sredstev ter končno izraz na-še zavesti do volie za izgraditev bolj-šega življenjskega startdarda naših na-rodov.                                                 L. I.