ANALIZE & PRIKAZI | 2021 | št. 6 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 15 UČENCI Z AVTISTIČNIMI MOTNJAMI V POSEBNEM PROGRAMU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA Mirjam Grubar, OŠ dr. Mihajla Rostoharja Krško Students with Autism Spectrum Disorders in a Special Educational Programme IZVLEČEK Učenci z avtističnimi motnjami v posebnem programu vzgoje in izobraževanja potrebujejo za uspešno učenje in op- timalni razvoj svojih potencialov ustrezno prilagojeno učno okolje, v katerem so posebnosti, ki razločujejo avtistične motnje od preostalih motenj, razumljene in skrbno upoštevane pri organizaciji in izvedbi pouka. Homogen oddelek za učence z avtističnimi motnjami lahko predstavlja enega od primernih načinov za zagotavljanje potrebnih prilagoditev vzgojno-izobraževalnega procesa. Prispevek predstavlja organizacijo vzgojno-izobraževalnega dela v tovrstnem oddel- ku na OŠ dr. Mihajla Rostoharja Krško. Ključne besede: avtistične motnje, posebni program, prilagoditve, homogen oddelek, strukturirano učno okolje in poučevanje ABSTRACT Students with Autism Spectrum Disorders included in a special educational programme require, in order to be suc- cessful in their learning and optimally develop their potential, an adequately adjusted learning environment where the characteristics distinguishing Autism Spectrum Disorders from other types of disorders are understood and carefully considered in the organisation and implementation of classes. A homogenous grouping for autistic students in an ed- ucational setting can be one of the suitable ways to ensure the necessary adjustments of the educational process. The article presents the organisation of educational work for such grouping at Dr. Mihajlo Rostohar Krško Primary School. Keywords: Autism Spectrum Disorders, special programme, adjustments, homogenous grouping, structured lear- ning environment and teaching AVTISTIČNE MOTNJE Avtisti čne motnje (v nadaljevanju AM) so kompleksne raz- vojno-nevrološke motnje, ki se kažejo kot kakovostno spre- menjeno vedenje na podro čju socialne interakcije, besedne in nebesedne komunikacije ter imaginacije. Trajajo vse življenje in pomembno vplivajo na posameznikove zmož- nosti za osebno in socialno neodvisnost v vsakodnevnem življenju ter na njegove zmožnosti prilagajanja zahtevam socialnega okolja, v katerem živi (Macedoni Lukši č, 2015). AM so opredeljene na ravni vedenja, ki jo v najnovejši Klasi- fikaciji duševnih motenj DSM-V Ameriškega psihiatri čnega združenja dolo čata dva diagnosti čna kriterija – primanjkljaji v socialni interakciji in socialni komunikaciji ter primanjkljaji na področju vedenja, interesov in aktivnosti (Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders, peta izdaja, 2013). Primanjkljaji v socialni komunikaciji in interakciji se kaže- jo kot težave v verbalni in neverbalni komunikaciji, soci- alno-čustvenih izmenjavah ter pri razumevanju, vzposta- vljanju in vzdrževanju socialnih odnosov. Primanjkljaji na področju vedenja, interesov in aktivnosti pa se kažejo kot prisotnost ozko usmerjenih in ponavljajo čih se vedenj, aktivnosti in interesov ponavljajo ča se in stereotipna giba- nja, ponavljajo č se in stereotipen govor, togost v mišljenju in vedenju, nagnjenost k rutinam in ritualom, prezapos- lenost z interesnim podro čjem, v uporabi predmetov na neobičajen in vedno enak na čin ter kot neobi čajni odzivi na senzorne dražljaje. Pokažejo se v zgodnjem otroštvu in se odražajo na vseh področjih otrokovega razvoja – senzomotori čnem, govornem, spoznavnem, socialnem in čustvenem (Rogič Ožek idr., 2015). Primanjkljaji se na navedenih podro čjih izkazujejo v različnih stopnjah intenzitete (lažji, zmerni ali težji) in v različnih kombinacijah ter povzro čajo bolj ali manj sla- bo prilagodljivost zahtevam socialnega okolja. Otroci z avtisti čnimi motnjami imajo tako ne glede na kognitivni potencial razli čno znižane zmožnosti za prilagajanje zahtevam okolja, v katerem živijo (Rogi č Ožek idr., 2015). AM poleg značilnih primanjkljajev, ki jih opredeljujejo, pogosto spremljajo tudi primanjkljaji in posebnosti na področju senzorne integracije, motorike, kognitivnih, ču- stvenih in motivacijskih procesov ter razli čna telesna in duševna bolezenska stanja (npr. epilepsija, motnje spanja, prebavno-črevesne težave, motnje hranjenja, anksioznost, fobije, obsesivno-kompulzivna motnja, depresija, agresiv- nost ipd.) (Macedoni Lukši č, 2015). OTROCI Z AVTISTIČNIMI MOTNJAMI V PROCESU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA Zaradi specifi čnih primanjkljajev potrebujejo otroci z AM v procesu vzgoje in izobraževanja (v nadaljevanju VIZ) ustre- zne prilagoditve pri organizaciji in izvajanju vzgojno-izo- ANALIZE & PRIKAZI VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Mirjam Grubar | Učenci z avtističnimi motnjami v posebnem programu vzgoje in izobraževanja | str. 15 - 18 | 16 braževalnega procesa. Zagotoviti jim je treba čim bolj struk- turirane u čne priložnosti za spodbujanje samostojnosti in organiziranosti, na črtno in ustrezno prilagojeno pou čevanje socialnih in komunikacijskih veš čin in po potrebi tudi pro- gram za spreminjanje in obvladovanje neželenega vedenja (Kriteriji za usmeritev otrok z avtisti čnimi motnjami, 2013). Otroci z AM so od leta 2011 v slovenski zakonodaji s podro čja VIZ otrok s posebnimi potrebami opredeljeni kot samostoj- na skupina otrok s posebnimi potrebami, ki potrebujejo za uspešno vklju čevanje v proces VIZ ustrezne programe VIZ ter zagotovitev razli čnih načinov in oblik pomo či. Usmer- janje otrok, mladoletnikov in polnoletnih oseb s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami v programe VIZ poteka na podlagi Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potre- bami, podzakonskih aktov s podro čja usmerjanja otrok s posebnimi potrebami in Zakona o splošnem upravnem po- stopku (Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2021). Šoloobvezni otroci z AM so glede na svoje kognitivne sposobnosti in raven prilagojenega vedenja z odlo čbo o usmeritvi vklju čeni v enega izmed štirih izobraževalnih programov – izobraževalni program s prilagojenim iz- vajanjem in dodatno strokovno pomo čjo, prilagojeni program z enakovrednim izobrazbenim standardom, prilagojeni program z nižjim izobrazbenim standar- dom ali posebni program vzgoje in izobraževanja (Pra- vilnik o organizaciji in na činu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami: Priloga 7, 2013). V program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokov- no pomočjo so usmerjeni otroci z AM, ki imajo normalne intelektualne sposobnosti, normalno raven prilagojenega vedenja in skladne u čne dosežke. V prilagojeni program z enakovrednim izobrazbenim standardom so usmerjeni otroci z AM, ki imajo normalne intelektualne sposobnosti, z izrazitejšimi težavami na posameznih podro čjih učenja in nižjo ravnjo prilagojenega vedenja (vendar na nobenem področju ne niže od – 2SD od povpre čja). V prilagojeni program z nižjim izobrazbenim standardom so usmerjeni otroci z AM, ki imajo mejne intelektualne sposobnosti ali lažjo motnjo v duševnem razvoju, in otroci z AM, ki ima- jo normalne intelektualne sposobnosti ter pomembno znižano raven prilagojenega vedenja (niže kot – 2SD od povpre čja). V posebni program vzgoje in izobraževanja pa so usmerjeni tisti otroci z AM, ki imajo ob AM pridruženo zmerno/težjo/težko motnjo v duševnem razvoju, ter otroci z AM, ki imajo ob sicer višjih intelektualnih sposobnostih tako znižano raven prilagojenega vedenja, da zaradi tega ne zmorejo uspešno funkcionirati v preostalih izobraževalnih programih (Pravilnik o organizaciji in na činu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami: Priloga 7, 2013). POSEBNI PROGRAM VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA Posebni program VIZ je namenjen u čencem, ki zaradi pomembno znižanih intelektualnih sposobnosti in/ali po- membno znižane ravni prilagojenega vedenja niso nikoli popolnoma samostojni in potrebujejo vse življenje razli č- ne stopnje pomo či. Zaradi izrazitih primanjkljajev poteka njihovo šolanje druga če, za svoj osebni razvoj potrebujejo veliko spodbud in posebne vzgojno-izobraževalne procese, s katerimi lahko njihovo stopnjo samostojnosti in neodvi- snosti razvijamo do optimalnih meja (Grubeši č, 2014). Posebni program VIZ se deli na obvezni del, nadaljevalni del do 18. leta in nadaljevalni del od 18. do 26. leta. Ob- vezni del posebnega programa traja devet let in vklju čuje prvo (I.), drugo (II.) in tretjo (III.) stopnjo. Vsaka stopnja traja tri leta. Nadaljevalni del do 18. leta traja tri leta in vključuje četrto (IV.) stopnjo. Nadaljevalni del od 18. do 26. leta – raven učenje za delo in življenje – vključuje peto (V.) stopnjo, ki traja tri leta, in šesto (VI.) stopnjo, ki traja pet let. U čenec konča obvezno šolanje, ko obiskuje program na vsaki od prvih treh stopenj tri leta. Vklju čitev v nadalje- valni del programa za učence ni obvezna (Grubeši č, 2014). Predmetnik posebnega programa na I., II. in III. stopnji ob- sega podro čja: razvijanje samostojnosti, splošna pou čenost, gibanje in športna vzgoja, glasbena vzgoja, likovna vzgoja in delovna vzgoja. Na IV. in V. stopnji se predmetnik razširi še na izbirne vsebine. Predmetnik VI. stopnje pa obsega pod- ročja: splošna znanja, razvijanje in ohranjanje samostojno- sti, kreativna znanja, šport in rekreacija, dejavnosti prostega časa, dejavno državljanstvo, intimno življenje in spolnost, delovne in zaposlitvene tehnike ter izbirne vsebine. Na čela, splošni in operativni cilji vsakega podro čja so po stopnjah opredeljeni v u čnih načrtih (Grubeši č, 2014). VIZ-delo v posebnem programu je zaradi izjemne heteroge- nosti u čencev na vseh stopnjah programa individualizirano in prilagojeno posebnim vzgojno-izobraževalnim potrebam posameznika. Pouk sledi individualiziranem programu vsa- kega u čenca, pri čemer so glavni cilji usmerjeni v spodbu- janje razvoja u čenca na zaznavnem, gibalnem, čustvenem, miselnem, govornem in socialnem podro čju ter u čenje veš čin, spretnosti in znanj za čim bolj samostojno življenje. Ocenjevanje je na vseh stopnjah izklju čno opisno, pri čemer se opisuje dosežke v smislu napredovanja u čenca glede na operativne cilje po posameznih podro čjih ob koncu vsakega šolskega leta (Grubeši č, 2014). UČENCI Z AVTISTIČNIMI MOTNJAMI V POSEBNEM PROGRAMU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA Učenci z AM v posebnem programu VIZ imajo ob razli čno znižanih kognitivnih sposobnostih tudi specifične razvojne zaostanke pri usvajanju mejnikov na podro čju motorike ter govora in jezika (Barbiri ć idr., 2014). Kakovostna odstopa- nja v komunikaciji, socialni interakciji in čustveni zrelosti ter v vedenju, zanimanjih in dejavnostih zna čilno lo čujejo AM od preostalih motenj in opredeljujejo posebne vzgoj- ne-izobraževalne potrebe, pri katerih prevladujo či način poučevanja v posebnem programu (npr. razli čne strategije poenostavitev) pogosto ni zadosten (Jurišič, 2011). Zaradi svojih specifi čnih primanjkljajev potrebujejo u čenci z AM v posebnem programu ustrezne prilagoditve pri organi- zaciji in pri izvajanju pouka. Prilagoditve pri organizaciji se nanašajo na prilagoditve prostora, didakti čnih pripomo čkov in opreme ter organizacijo časa. Prilagoditve pri izvajanju pouka pa vklju čujejo uporabo otroku prilagojenih metod in pristopov pou čevanja, splošnih metodi čno-didakti čnih priporo čil za delo z u čenci z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju in AM, strategij za razvijanje komuni- kacijskih, socialnih in funkcionalnih veš čin ter ustreznih strategij ukrepanja ob pojavu neželenega vedenja. Prilago- ditve morajo biti predvidene za ves čas otrokovega bivanja v šoli in morajo poleg pouka zajemati tudi odmore, jutranje varstvo, podaljšano bivanje, dneve dejavnosti, prihode v šolo in odhode domov (Barbiri ć idr., 2014). VIZ delo z u čenci z AM v posebnem programu poteka v skladu s prilagoditvami, opredeljenimi v Navodilih za delo z otroki z avtistično motnjo v posebnem programu vzgoje in izobraževanja, ki so u čencem z AM v pomo č pri premago- vanju njihovih primanjkljajev na podro čju komunikacije, socialne interakcije, čustvovanja, vedenja, zanimanj in dejavnosti (Barbirić idr., 2014). ANALIZE & PRIKAZI | 2021 | št. 6 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 17 ODDELEK POSEBNEGA PROGRAMA ZA UČENCE Z AVTISTIČNIMI MOTNJAMI – PRIMER IZ PRAKSE V posebnem programu VIZ na OŠ dr. Mihajla Rostoharja Krško se v letošnjem šolskem letu izobražuje 52 u čencev z zelo raznolikimi posebnimi vzgojno-izobraževalnimi po- trebami, med njimi tudi 16 u čencev z AM. U čenci so po sta- rosti, sposobnostih in stopnjah izobraževanja razdeljeni v devet oddelkov, med katerimi je tudi oddelek, v katerega so vklju čeni samo u čenci z AM. Homogeni oddelek za u čence z AM smo prvi č oblikovali v šolskem letu 2017/2018, v želji, da bi s posebnimi prilagoditvami organizacije in izvajanja pouka našim mlajšim učencem z AM zagotovili u čno oko- lje, ki bi bilo ustrezno prilagojeno njihovim specifičnim potrebam in bi jim omogo čalo uspešnejše funkcioniranje v šolskem okolju. V zadnjih letih število učencev z AM v našem posebnem programu naraš ča in tako smo pri svojem specialno-peda- goškem delu prepoznavali druga čne vzgojno-izobraževalne potrebe teh u čencev in s tem potrebo po druga čnih pristopih dela z njimi. Delo z učenci z AM, predvsem tistimi s težji- mi primanjkljaji, je v heterogenih oddelkih, v katere so bili vključeni u čenci z zelo raznolikimi motnjami in posebnimi VIZ-potrebami, pogosto predstavljalo velik izziv. Po tehtnem strokovnem premisleku smo se odlo čili, da v šolskem letu 2017/2018 prvi č poskusno oblikujemo oddelek, v katerega bodo vključeni samo učenci z AM. Odločili smo se, da bomo v oddelek vključili naše najmlajše učence z AM, v oddelku pa bomo skušali zagotovili čim bolj strukturirano u čno okolje in poučevanje, ki bo temeljilo na pristopih in oblikah dela, ki so prilagojene specifi čnim potrebam u čencev z AM. Učenci V oddelek smo vključili štiri takrat naše najmlajše u čence z AM, ki so zaradi svojih posebnosti potrebovali ve č indi- vidualnega vodenja ter posebne metode in pristope dela. V oddelek so bili vklju čeni 3 dečki in 1 deklica, stari 7, 8, 11 in 13 let, ki so se izobraževali po programu I. in II. stopnje. Vsi učenci imajo ob znižanih intelektualnih sposobnostih diagnosticirane AM ter težave s kratkotrajno in odkren- ljivo pozornostjo ter čezmerno aktivnostjo, spremljajo pa jih tudi primanjkljaji in posebnosti na podro čju senzorne integracije, motorike, vedenjske ter zdravstvene težave (epilepsija, težave s prehranjevanjem). Izvajalci vzgojno-izobraževalnega dela Ob načrtovanju VIZ-dela v oddelku smo ocenili, da bi bilo za učence, ki so vanj vklju čeni, ustrezneje, da jih večino ur poučuje isti u čitelj in da se v posameznem dnevu u či- telji ne menjajo prepogosto. V prvem letu smo VIZ-delo v oddelku izvajali trije u čitelji: razredni čarka – specialna in rehabilitacijska pedagoginja, ki sem u čence pou čevala vsa predmetna podro čja, razen podro čij gibanje in športna vzgoja, kar je pou čeval športni pedagog, ter podaljšanega bivanja, ki ga je vodila učiteljica podaljšanega bivanja. Po prvem letu smo v izvajanje VIZ-dela vklju čili še pro- fesorico glasbe, ki je u čence enkrat tedensko pou čevala glasbeno vzgojo. V VIZ-delo so bili ves čas vključeni tudi logopedinja in svetovalna delavka, ki sta delali z u čenci individualno, ter varuh. Strokovni delavci smo se vsak na svojem podro čju na razli čne na čine dodatno izobraževali in izpopolnjevali o avtizmu, se pri VIZ-delu dopolnjevali in si izmenjevali izkušnje. Prilagoditve organizacije pouka V oddelku smo skušali zagotoviti ustrezne prilagoditve prostora (struktura, stalnost, upoštevanje senzornih po- sebnosti), didaktičnih pripomo čkov in opreme (uporaba vizualnih opor), organizacijo dejavnosti in u čnih gradiv v predvidljiv delovni sistem ter prilagoditve pri organizaciji časa (vizualne opore za razumevanje časovnih zaporedij, jasna napoved za četka in konca dejavnosti, napoved spre-  Preglednica 1: Zna čilnosti u čencev, vklju čenih v oddelek UČENEC 1 UČENEC 2 UČENEC 3 UČENEC 4 Spol M M Ž M Starost 7 8 11 13 Stopnja PP I. I. II. II. Leto šolanja 1. 2. 4. 6. Intelektualne sposobnosti zmerna MDR mejne intelektualne sposobnosti zmerna MDR težja MDR Primanjkljaji v socialni komunikaciji in socialni interakciji težji težji zmerni težji Primanjkljaji na področju vedenja, interesov in aktivnosti zmerni težji zmerni težji Spremljajoče značilnosti kratkotrajna pozornost in čezmerna aktivnost (prejema medikamentozno terapijo), posebnosti na področju senzorne integracije, tuje govoreče okolje kratkotrajna pozornost in čezmerna aktivnost (prejema medikamentozno terapijo), posebnosti na področju senzorne integracije, težave s prehranjevanjem, občasno agresivno vedenje kratkotrajna pozornost in čezmerna aktivnost, posebnosti na področju senzorne integracije in motorike, vedenjski izbruhi in agresivno vedenje, epilepsija kratkotrajna pozornost in čezmerna aktivnost (prejema medikamentozno terapijo), izrazite posebnosti na področju senzorne integracije, posebnosti na področju motorike, vedenjski izbruhi, agresivno in avtoagresivno vedenje, epilepsija, gastrostoma ANALIZE & PRIKAZI VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Mirjam Grubar | Učenci z avtističnimi motnjami v posebnem programu vzgoje in izobraževanja | str. 15 - 18 | 18 membe v dejavnostih). Prilagoditve organizacije pouka so temeljile na elementih strukturiranega pou čevanja z vizu- alno podporo in so pomembno prispevale k uspešnejšemu učenju in delovanju u čencev v šolskem okolju. Podrobneje so opisane v prispevku Strukturiranje u čnega prostora in procesa za zagotavljanje prilagojenega u čnega okolja učen- cem z avtističnimi motnjami. Prilagoditve izvajanja pouka VIZ-delo v oddelku je temeljilo na splošnih metodi čno- didaktičnih priporočilih za delo z u čenci z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju in AM, pri delu pa smo skušali slediti tudi temeljnim na čelom nekaterih uveljav- ljenih pristopov za delo z u čenci z AM. V VIZ-delo smo v različnih obdobjih glede na potrebe u čencev vklju čevali različne prilagojene metode in pristope pou čevanja ter strategije za razvijanje komunikacijskih, socialnih in funk- cionalnih veš čin. Posebno pozornost smo namenjali tudi ustreznemu pristopu ob soo čanju s težavnim vedenjem. Ob vsebinskem delu programa, ki je opredeljen z u čnim načrtom, smo skušali v VIZ-proces vklju čiti tudi razli čne sprostitvene dejavnosti, igro, dejavnosti za stimulacijo čutil in dejavnosti, ki spodbujajo komunikacijo in vzposta- vljanje primernih odnosov. Trudili smo se ustvarjati u čno okolje, v katerem bi se učenci počutili prijetno in spro- ščeno. VIZ-delo smo na črtovali in izvajali postopno, z majhnimi koraki in se skušali sprotno čim bolj prilagajati potrebam u čencev. Individualizirani programi Pouk v oddelku je sledil individualiziranim programom učencev, v katerih je bil poudarek predvsem na ciljih s podro čja razvijanja samostojnosti, jezika, komunikacije in socialnih veš čin. Posebno pozornost pri na črtovanju individualiziranih programov smo namenili tudi soo čanju s težavnim vedenjem. Za u čence, pri katerih se je pojavlja- lo zelo težavno vedenje, smo v okviru individualiziranega programa pripravili poseben vedenjski na črt, v katerem smo opredelili in objektivno opisali pojavne oblike te- žavnega vedenja, prepoznane dejavnike, ki pove čujejo tveganje za pojav težavnega vedenja, protokol ravnanja ob pojavu težavnega vedenja ter na črt učenja potrebnih veš čin in krepitve ustreznih vzorcev vedenja, ki bi lahko nadomestili težavno vedenje. HOMOGENI ODDELEK ZA UČENCE Z AM KOT NAČIN ZA ZAGOTAVLJANJE INTENZIVNEJŠIH OBLIK PODPORE V homogenem oddelku za učence z AM smo lahko s po- sebnimi prilagoditvami organizacije in izvajanja pouka učencem, vklju čenim v oddelek, zagotovili intenzivnejšo podporo, kot bi jim jo lahko zagotavljali v heterogenih od- delkih. Vsi u čenci, vklju čeni v oddelek, so tovrstno podporo potrebovali. V triletnem obdobju so vsi pomembno napre- dovali na podro čju samostojnosti, organizacije, socialne komunikacije in socialne interakcije, dosegli so številne učne cilje, pomembno pa sta se zmanjšali tudi pojavnost in intenzivnost težavnega vedenja. Za tri u čence ocenjuje- mo, da so napredovali do te mere, da bodo lahko uspešno delovali tudi v manj strukturiranem (a še vedno prilagoje- nem) učnem okolju in se bodo lahko vklju čili v heterogene oddelke glede na starost in stopnjo izobraževanja. Eden od učencev pa bo zaradi izrazitejših težav verjetno celotno obdobje šolanja za uspešno funkcioniranje potreboval ve č- je prilagoditve in zelo strukturirano u čno okolje. To lahko v naših okoliš činah najustrezneje zagotovimo v homogenem oddelku, kjer se VIZ-delo v celoti prilagodi posebnim VIZ- -potrebam u čencev z AM. Homogeni oddelek za učence z AM tako vidimo kot zelo primeren na čin za zagotavljanje intenzivnejše podpore predvsem mlajšim u čencem z AM ob prilagajanju na šolsko okolje in zahtevah v prvih letih šolanja ter starejšim učencem z najtežjimi primanjkljaji. Po dobrih za četnih izkušnjah je oddelek za u čence z AM postal del naše ustaljene prakse kot ena od možnosti, s ka- terimi skušamo našim u čencem z AM zagotoviti potrebne oblike podpore. Učenci z AM imajo posebne vzgojno-izobraževalne potre- be, ki tudi v posebnem programu VIZ terjajo posebne prila- goditve pri organizaciji in izvajanju vzgojno-izobraževal- nega procesa. Za uspešno u čenje in optimalni razvoj svojih potencialov potrebujejo u čenci z AM ustrezno prilagojeno učno okolje, v katerem so posebnosti, ki lo čujejo AM od preostalih motenj, razumljene in tudi skrbno upoštevane tako pri organizaciji kot pri izvedbi pouka. Homogeni od- delek za u čence z AM v posebnem programu lahko predsta- vlja eno od primernih oblik u čnega okolja, ki je prilagojeno specifičnim vzgojno-izobraževalnim potrebam u čencev z AM in jim nudi intenzivnejšo podporo. VIRI IN LITERATURA American Psychiatric Association. (2013). Diagno- stic and Statistical Manual of mental disorders: DSM-5.-5 th ed. Arlington: American Psychiatric Association. Cotič Pajntar, J., Geršak, K., Praprotnik, M., Prusnik, T., Žnidaršič, M. (2017). Dopolnitev Navodil h Kuri- kulumu za vrtce v programih s prilagojenim izva- janjem in dodatno strokovno pomočjo za otroke s posebnimi potrebami za otroke z avtističnimi motnjami. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport: Zavod RS za šolstvo. https://www.gov.si/ assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Izobra- zevanje-otrok-s-posebnimi-potrebami/Vrtci/ DOPOLNITEV_Navodil_h_Kurikulumu_za_ vrtce_za_otroke_z_AM.pdf. Barbirić, A., Božič, A., Pašić, V., Rupar, T. (2014). Navodila za delo z otroki z avtistično motnjo v posebnem programu vzgoje in izobraževanja. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport: Zavod RS za šolstvo. https://www.gov.si/assets/ ministrstva/MIZS/Dokumenti/Izobrazevanje- -otrok-s-posebnimi-potrebami/OS/Posebni- program-vzgoje-in-izobrazevanja/Navodila/ Nav_avtisticna_motnja.pdf. Grubešič, S. (2014). Posebni program vzgoje in iz- obraževanja. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport: Zavod RS za šolstvo. https://www.gov.si/ assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Izobra- zevanje-otrok-s-posebnimi-potrebami/OS/ Posebni-program-vzgoje-in-izobrazevanja/ Posebni_program_vzgoje_in_izob.pdf. Jurišić, B. D. (2006). Učenje otrok s spektroavti- stično motnjo za čim bolj samostojno življenje in delo. V: Izbrana poglavja iz pediatrije 18 (str. 174–189). Medicinska fakulteta, Katedra za pedi- atrijo. https://www.osgradec.si/wp-content/ uploads/2015/09/jurisic_23.pdf. Jurišić, B. D. (2011). Specialno-pedagoška obravnava otrok z avtizmom. V: Izbrana poglavja iz pediatrije 23 (str. 340–356). Medicinska fakulteta, Katedra za pediatrijo. https://icpika.si/wp-content/uplo- ads/2017/09/Specialnopedagoska-obravnava- -otrok-z-avtizmom-B.-D.-Jurisic-2011.pdf. Jurišić, B. D. (2016). Otroci z avtizmom. Priročnik za učitelje in starše. Izobraževalni center PIKA, Center Janeza Levca Ljubljana. Macedoni Lukšič, M., Jurišić, B. D., Rovšek, M., Me- lanšek, V., Potočnik Dajčman, N., Buužan, V., Cotič Pajntar, J., Davidovič Primožič, B. (2009). Smernice za celostno obravnavo oseb s spektroavtističnimi motnjami. Ministrstvo za zdravje. https://www. gov.si/assets/ministrstva/MZ/DOKUMENTI/ Preventiva-in-skrb-za-zdravje/Varovanje-in- -krepitev-zdravja/dusevno-zdravje/Smernice. avtisti.pdf. Macedoni Lukšič, M. (2015). Značilnosti avtizma. Prispevek, predstavljen v okviru projekta ZORA – Več zdravja za otroke in mladostnike z avtizmom in njihove družine 2015–2016. Pravilnik o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami: priloga 7 – Kriteriji za usmeritev otrok z avtističnimi mot- njami (2013). Uradni list RS, št. 88/13 (25. 10. 2013). https://www.uradni-list.si/files/RS_-2013-088- 03191-OB~P007-0000.PDF. Rogič Ožek, S., Werdonig, A., Stres Kaučič, K., Turk Haskić, A., Maček, J. (2015). Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma mo- tenj otrok s posebnimi potrebami. Poglavje Ot- roci z avtističnimi motnjami. Zavod RS za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/Kriteriji-motenj-otrok- -s-posebnimi-potrebami.pdf. Šilc, M. (2015). TEACCH – obravnava in izobraževa- nje otrok z avtizmom in sorodnimi komunikacijski- mi motnjami. Prispevek, predstavljen v okviru pro- jekta ZORA – Več zdravja za otroke in mladostnike z avtizmom in njihove družine 2015–2016.