DELAVSKA POLITIKA
IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstva mesečno Din 15.—. — Uredništvo in apravat Maribor. Ruška cesta 5 poštni predal 22 telefon 2326. Čekovni račun št 14335. — Podružnice: Ljubljana, Dš* lavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračalo. — Netrankirana pisma se ne sprejemalo. — Mali oglasi trgov, značaje, vsaka beseda Din /.—v maU •glasi. U tluHje v ttciaUt namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0J0
Evropska vojna v stadiju živčne vojne
Rooseveltov delegat je iz Rima odpotoval v Genovo in se vkrcal v Ameriko. Pred odhodom iz Rima je Sumner Welles kategorično izjavil, da ni od nobene vojskujoče države sprejel kakega mirovnega načrta, kakor tudi ne od katere druge vlade. Zaraditega ne ponese Rooseveltu nobenega takega predloga. wellesova misija je obstojala samo v tem, da zbira gradivo in poroča Rooseveltu in zunanjemu ministru Zedinjenih držav o sedanjih razmerah v Evropi.
Posebno pozornost je zbudil sestanek Hitlerja in Mussolinija na Brennerju. • —
0	razpravljanju na tem sestanku ni bilo; pojavljeno nobeno poročilo in so vesti, p1 krožijo o tem sestanku le ugibanja, predvsem je neverjetno, da bi se bilo f?v°rilo na Brennerju o miru. Zakaj Mussolini sam je mnenja, da se še ne Nahajamo pred sklenitvijo miru. — V Nemčiji so prav te dni razvili veliko Propagando z geslom: vojna do zmage. 1°, če opozorimo še na govor Chamberlaina v sredo, ko je rekel, da se mirovni načrti ne bi mogli vpoštevati, dokler ne bodo doseženi cilji, ki sta si jih postavili zavezniški državi in ki jih je te dni poudaril Roosevelt, kakor smo jih objavili že v zadnji številki našega lista.
Živahna diplomatična aktivnost med ^emčijo, Rusijo in Italijo more imeti le Političen pomen. Italija ne želi stopiti v vojno. Poudarja pa svoje interese v jugovzhodni Evropi, kjer jih imata do neke meje tudi Nemčija in Rusija. Nadalje Potrebuje Nemčija moralno in materi-ialno podporo, ki jo more zahtevati Predvsem od svojih zaveznic, V tem Ptavcu so se utegnila vršiti pogajanja na Brennerju. To domnevo opravičuje italijanski tisk, ki poudarja, da je Italija lani drugega septembra jasno odredila svoje stališče napram spopadu. Tega stališča, pravi Cianov list »II Te-*egrafo«, Italija ne bo spremenila.
Ni pa nobenega dvoma, da bo diplo-n*atična živahnost, ki se vrši med Berlinom in Moskvo, Berlinom in Italijo, kakor tudi z Londonom in Parizom, u-vedla obsežnejše akcije posameznih skupin držav, eventualno tudi v pravcu mirovnih pogajanj, če ne poostritve vojne. Zanimiva je bila inicijativa, po kateri naj bi se sklenilo o veliki noči pre-nufre.' fVjntua,\no največ za trideset dni.
Vsi i dogodki nam pričajo, da imamo pričakovati bolj nagel razvoj sedanje vojne. Ni pa nam mogoče prerokovati ali v pravcu miru ali y 'pravcu bolj divje odločilne vojne.
itev. 35	•	Maribor,	sobota,	dne	23.	marca	1940	•	Lato	XV
Obnovimo socialistično
stranic
o
Zopet nam obetajo temeljno politično zakonodajo. — Volilni red za narodno skupščino je že uveljavljen, čeprav morda še ne bo tako kmalu volitev, ker glede tega političnega vprašanja danes merodajni politiki niso popolnoma edini. Eni menijo, da naj bi se volitve v narodno skupščino vršile čimprej, eni pa, da je treba prej izvesti in organizirati stranke, oziroma politično življenje.
Mi menimo, da volitve ne bi bile nobena nesreča, ker smo mnenja, da se more politično življenje normalizirati dejansko le potom politične aktivnosti, in sicer bolje, kakor z umetnimi političnimi tvorbami. Šele politično življenje more dati ideološko politične smeri in stranke, okoli katerih se potem zbirajo politično zreli državljani.
Ne vemo še, katero mnenje zmaga. — Kljub temu pa moramo poudariti, da je temeljna politična zakonodaja nujna že zdavnaj. Če bo ta zakonodaja svobodna, demokratična in veljala za vse državljane enako, enako za delavce in na-
meščence kakor za druge, bo s tem podan prvi predpogoj, da se prične proces politične normalizacije v državi. — Brez političnih svoboščin ta proces ni mogoč, ker se v absolutističnih razmerah ne more razpravljati v politiki, o političnih ideologijah in programih, da bi vse to popularizirali med interesenti.
Socialistično gibanje je občutilo te težkoče bolj kakor druga gibanja. — || t 41I In prav to je morda mnogo prav ta »anatema« je morda mnogo kriva, da je socialistično gibanje v desetletni dobi nekakega izjemnega stanja ohranilo ideološko strnjenost in ideološko disciplino, ki ju zaveden in prepričan socialist nikdar ne pozabi in nikdar ne prezre. Tako, kakor je v delavskih strokovnih organizacijah prva in glavna stvar ideološka strnjenost, organizacijska zvestoba in disciplina v vseh odobrenih ideoloških vprašanjih, tako mora postati in biti kristalnočista in disciplinirana tudi naša nova socialistična stranka, ki jo legalno osnujemo, ko do-
bimo obljubljeno politično zakonodajo.
Težke razmere smo imeli, ali delali smo vseeno. V težkih razmerah se še nahajamo, ker se nahajamo šele pri prvih korakih v normalne politične razmere. Zaradi tega že nekaj let poudarjamo, da je v sedanjih razmerah naša prva dolžnost, da z vsemi silami podpremo borbo za popolno demokratizacijo vsega javnega življenja. To je prvi cilj. V ta namen bodo socialisti lojalno podprli in sodelovali v borbi za demokracijo, V '% \\V . »*<- * tjtj til <*•	Brez	demokracije
namreč ni ne politične in ne socialne pravice, niti ne prilike, da se zanjo borimo.
Socialisti smo ohranili svoj program, svoj značaj, svojo disciplino in solidarnost. Ni se nam treba bati bodočnosti. Kdor pa noče ohraniti teh bistvenih vrlin delavskega razreda, vsega proletariata, pa organizirane borbe delavcev in nameščencev nikdar razumel ni in je ne bo, če ni v njem, prave iskrenosti.
Nova francoska vlada sestavljena
Bolgarija za politiko nevtralnosti
Predsednik bolgarske vlade Filow je na seji sobranja dejal, da želi Bolgarija °hraniti parlamentarni sistem in bo nadaljevala politiko nevtralnosti. Bolgarska bo energično odbila vsak napad, t&da njena vojska ne bo šla nikdar v v°jno za tuje interese.
Madiarskl ministrski predsednik v Rimu
■ Madžarski min. predsednik grof Te-£ky je prišel v sredo v Rim, da se posvetuje o sodelovanju Madžarske in Ita-jle: z grofom Cianom in ducejem Musso-'nijem glede Podonavja in Balkana.
Na zapadnl fronti
8v.,V^ 130 ncm®kih in francoskih Poročilih samo izvidniški letalski poleti, ^"ugih bojev ni bilo.
Novo vlado je sestavil Pavel Reynaud.
Po odstopu Daladierove vlade je novo vojno vlado sestavil Pavel Reynaud.
V	Franciji so bili že dalj časa nezadovoljni z Daladierovo vlado, kateri so očitali, da ni dovolj elastična, Povod za odstop vlade pa je bil izid glasovanja v sredo ob 3. uri zjutraj v parlamentu, kjer je 239 poslancev glasovalo za zaupnico Daladierovi vladi, en glas je bil proti, okrog 300 poslancev pa se je vzdrževalo glasovanja. V teku dopoldneva je celokupna Daladierova vlada odstopila, mandat za sestavo nove vlade je dobil bivši finančni minister Pavel Reynaud, ki je že naslednjega dne sestavil novo vojno vlado narodne sloge, ki bo, kakor poročajo listi, z večjo odločnostjo posegla v razplet sedanje vojne. Daladieru zlasti očitajo, da nista zavezniški državi dovolj naglo in učinkovito priskočili Finski na pomoč.
Nova francoska vlada je sestavljena tako-le:
Paul Reynaud (rep. zveza) ministrski predsednik in zunanji minister; Dala-dier (rad. soc.) narodna obramba in vojska; Chautemps (rad. soc.) državni minister in podpredsednik vlade; Cam-pinchi (rad. soc.) vojna mornarica; Lau-rent Eynac (demokrat-levičar) letalstvo; D’Autry (tehnik) oboroževanje. Navedeni ministri tvorijo ožji vojni kabinet. Ostali resori so razdeljeni: Serol (soc.) pravosodje: Lamoureux (rad. soc.) finance; Henry Rov (demokrat-levičar) notranje zadeve; Rollin (dem. zveza) trgovina; Mandel (neodv. rep.) kolonije;
— V vladi so zastopani tudi socialisti.
Sarraut (rad. soc.) prosveta; Squeulle (demokrat-levičar) poljedelstvo; Mon-net (soc.) blokada; De Monzie (soc.) javna dela; Pomaret (soc. unija) delavski minister; Julien (rad. rep.) pošte in telegraf; Frossard (soc. unija) propaganda; Riot (demokrat-levičar) trgovinska mornarica; Heraud (nezav. republ.) zdravstvo; Riviere (soc.) pokojnine.
Posebno pozornost je zbudilo v političnih krogih to, da so v novi vladi zastopani tudi socialisti, ki imajo tri važna ministrstva in tri državne podtajnike. V vladi so zastopane vse stranke, le vodja desničarjev Louis Marin in bivši ministrski predsednik Flandin Sta izjavila, da ne bosta podpirala Reynau-dove koncentracijske vlade.
Nova vlada se je v petek predstavila parlamentu. V Nemčiji menijo, da bo nova vlada nadaljevala politiko Dala-diera, priznavajo pa, da se bo sodelovanje z Anglijo sedaj še bolj okrepilo. Italijanski listi pa pravijo, da je nova vlada sestavljena iz strokovno izobraženih ter autoritativnih mož, ki bo lahko zavzela odločno stališče glede slehernega vprašanja. V Angliji so celo hernega vprašanja. V Angliji so zelo in si obetajo, da bo Reynaudova vlada pripomogla, da boi vojna končala z zmago zaveznikov.
Vlada obstoja iiz 22 ministrov in 11 državnih podsekretarjev. Ustanovljeno je novo informacijsko ministrstvo, kjer je dodeljen ministru socialist kot državni sekretar.
Zakon o državljanskih svo-boiiinah
V	predsedstvu ministrstva se je vršila v torek, dne 19. t. m. konferenca, ki so se je udeležili dr. VI. Maček, dr. L. Markovič in dr. Konstantinovič.
Na konferenci so razpravljali o predložitvi in odobritvi temeljnih političnih naredb z zakonito močjo glede združevanja, zborovanja, kolektivnih akcij in naredbe o tisku.
Dr. Maček zlasti želi, da se zakoni čimprej uzakonijo, da se bo politično življenje moglo normalizirati.
Naredba o združevanju in dogovarjanju je ministrski svet odobril, načrt naredbe o tisku pa je izdelal minister pravde,.
Pogajanja za zvezo med Italllo, Nemiijo In Sovjetsko Rusijo?
Hitler obvestil Stalina o razgovorih na Brennerju,
Sovjetski poslanik v Berlinu Skvarčev je takoj po sestanku Mussolinija in Hitlerja na Brennerju odpotoval z letalom v Moskvo, kjer bo obvestil Stalina o zaključkih teh razgovorov. Po berlinskih vesteh je potovanje Skvarčeva v zvezi z važnimi političnimi dogodki. —
Baje se pripravlja načrt za novo Evropo pod vodstvom Nemčije, Sovjetske Rusije in Italije. Isti viri tudi navajajo, da bo v kratkem prišlo do direktnih pogajanj med Italijo, Sovjetsko Rusijo in Nemčijo.
Socialisti bodo sodelovali z opozld|o
Beograjska »Politika« poroča naslednje:
»Sestanek predstavnikov opozicio-nalnih strank je napovedal v minulem tednu živahnejšo akcijo opozicije. Na minulem sestanku so informativno razpravljali o aktualnem političnem položaju, vendar niso sklepali o stališču opozicije v nadaljnji akciji. Določeni so novi sestanki, ki se jih bodo udeleževali tudi zastopniki socialistov, ki so v minulih volitvah šli skupno na volitve. — Nadaljnje ravnanje opozicije bo odvisno od razvoja splošnega političnega položaja, zlasti pa od vprašanja izvedbe poslanskih volitev.«
Poostrena angleika letalska vojna
Na komentarje nemškega časopisja o angleškem letalskem napadu na nemško vojno oporišče na otoku Syltu, javlja Reuter, da je letalski minister včeraj v Londonu v govoru na radio opozoril Nemce, da bodo seda} Angleži vsak napad podvojeno vrnili in tako pokazali, da ima angleški lev tudi ostre zobe. — Napad na otok Sylt je vodil najboljši angleški letalski kapetan.
Volitev v narodno skupscino še ne bo
Beograjski listi (»Politika« in drugi) opozarjajo, da objavljenje volilnega zakona za narodno skupščino še ne znači, da se bodo volitve izvršile. Vladni in opozicionalni krogi smatrajo, da je sicer potrebna ta zakonodajna korporacija. Da pa so razmere take, da bi nastala ob volitvah preostra trenja in je zaraditega treba počakati na ugodnejšo in mirnejšo priliko.
Povoljne tudi niso mednarodne raz-
mere. Ustvariti je treoa doma pogoje političnega življenja z organiziranimi in orientiranimi volilci v smislu demokratičnih načel in ne orožje v rokah demagogov in brezvestnih politikov.
Organizacija je mogoča v svobodi, diskusiji. Če tega ni, ne more biti tudi diskuziji. Če tega ni, ne more biti tudi ne onega.
Rusija ugovarja obrambni zvezi nordijskih driav
Švedska, Norveška in Finska nameravajo ustanoviti obrambno vojaško zvezo proti napadalcem nanje. Rusija ugovarja tej nameri, češ, da bi taka zveza nasprotovala finsko-ruski mirovni pogodbi. Obenem izjavlja Rusija, da jamči za nedotakljivost Švedske in Norveške. Pri tem ne smemo pozabiti, da je Rusija že zahtevala od Švedske in Norveške pomorske baze na njiju ozemlju.
Finska vlada bo preosno-vana
Ker sta odstopila minister za narodno obrambo in minister prosvete, se pričakuje, da bo v kratkem finska vlada preosnovana, ker to zahteva tako notranji in zunanje politični položaj.
Tone Maček:
Na Finskem
Na Finskem je zima, na Finskem je noč, prirodo oklepa ledeni obroč.
Nad zamrzlim jezerom čui. topovski grom: tam finski sinovi svoj branijo dom.
Pa krogla prižvižga iz zasnčženih dalj, vojak je omahnil in v zamet je pal.
Tam bo zdaj truden se končno spočil, sneg ga je z belo odejo prekril.
Daleč tam sredi pretemnih gozdov, skriva preskromne se kočice krov. Zaskrbljena mati tam sklepa rokč in moli za sina, da vrnil bi se, da v svobodnem domu bi, svoj gospodar, ohranjal sinovom ognjišča oltar.
Če pa mu Bog je prisodil t.akd, naj na dan sodbe vstajenje mu bo.
Oj mati. ne toži, tvoj sin ni propal. glej, z novo pomludjo ie tudi on vstal.
Iz njegovega srca je seme pognalo, njegovo telo je, glej, rasti mu dalo.
In tamkaj, glej, vzklil, na razbiti livadi, iz tvojega sina je nov cvet pomladi.
In z nežno glavico zdaj v vetru pozvanja in praznik vstajenja zdaj svčtu oznanja.
Finska delegacija v Hoskvl
V	Moskvi se nahaja že nekaj dni posebna finska delegacija, ki je prinesla s seboj ratificirano mirovno pogodbo in se pogaja s sovjetsko vlado glede ostalih z mirovno pogodbo še nerazčiščenih vprašanj.
Angleški letalski napad na otok Sylt
je po danskih vesteh povzročil na teh utrdbah silno razdejanje. Poškodovan je baje Hindenburgov nasip, ki veže otok s celino in ni več opaziti, da bi vozili vlaki po tej progi. Porušen je baje tudi neki utrdbeni stolp. Še dolgo po napadu se je na otoku Syltu dvigal gost dim.
Nemška letala napadla angleške ladje
Kot odgovor na 6 urno bombardiranje nemškega otoka Sylta, ki je bil eden izmed največjih letalskih napadov, ki so ga v tej vojni izvedli Angleži, so nemška letala v sredo, dne 20. t. m. napadla blizu škotske obale skupino angleških trgovskih ladij. Po nemških poročilih je bilo potopljenih 9 ladij v skupni tonaži 42.000 ton in sestreljeno eno angleško letalo. Angleži označujejo te vesti kot fantastične in poročajo, da so vojne ladje obstreljevale nemške bombnike, z obale se je dvignilo več angleških letal, ki so pregnala deset nemških bombnikov. — Angleške vojne ladje in letala sploh niso bila zadeta, tako tudi ne večina trgovskih parnikov, z izjemo treh nevtralnih, manjših ladij, in sicer en švedski in dva norveška parnika. — Angleži so sestrelili eno nemško letalo, več letal pa so poškodovali.
Indijski nacionalni kongres je z veliko večino glasov sprejel resolucijo,, ki jo je predla*' gal predsednik Nehru, ki zahteva popolno neodvisnost Indije in pravi, da indijski narod ne more biti svoboden pod. angleškim imperijem. Ghandi je izjavil, da noče prevzeti odgovornosti za proglasitev civilne nepokorščine, če ne bodo za tako proglasitev dani zadovoljivi pogoji, če ga nacionalna stranka noče ubogati, je dejal Ghandi, naj si rajši izbere drugega voditelja.
Koliko invalidov ima Finska? Finska inia ob koncu vojne .30.000 invalidov, ne vštevši vdove in sirote, ki jih bo tudi okrog 20.000. Računajo, da so Finci imeli 15.000 mrtvih.
Dama Ur pa svek&
Prihodnja številka našega lista bo radi praznikov izšla v sredo.
0 proračunskih dvanajstinah za državno proračunsko leto 1940-41 bo sklepal prihodnje dni ministrski svet, ker ni narodne skupščine. — Nove dvanajstine bodo veljale od prvega aprila dalje,ker se poslovno leto zaključuje s koncem marca meseca.
Preureditev države, volitev v narodno skupščino in hrvatski sabor še najbrž ne bo, ker proti temu govori mnogo razlogov. To vest je objavila »Nova Pravda«, ki je glasilo ministra dr. Kulenoviča.
Dr. Stojadinovič proti sporazumu. Na sestanku svojih prijateljev v Beogradu je te dni dejal dr. Stojadinovič, da se bodo on in njegova stranka borili proti sporazumu. Orisal je tudi položaj po padcu njegovega režima. ,
Kranjski tekstilni industrijci poskusijo svojo srečo v Beogradu. Znani tekstilni industrijec Franjo Sire je ikupil na Karaburmi v Beogradu večji kos zemlje, kjer namerava zgraditi nove tekstilne tvornice.
'Nemčija hoče dvigniti vrednost marke. Nemčija je obljubila, da ibi plačevala dražje našo živino in živilske pridelke, če se zviša tudi tečaj ali vrednost klirinške marke. »o u
Na francoski meji ni italijanskih čet. Na Bren-nerskem razgovoru se je po londonskih vesteh Hitler trudil, da bi pridobil Mussolinija za to, da bi Italija poslala svoje čete na francosko mejo, kar je pa Mussolini odklonil.
Proces proti 44 komunističnim poslancem se je te dhi pričel v Parizu. Obtoženci bodo obsojeni pred francoskim vojaškim sodiščem.
Angleški parlament je bil preko velikonočnih praznikov odgoden in se bo sestal še-le 2. aprila.
, * ~
Najbolj pasivni Okrožni urad za zavarovanje delavcev. V socialnem zavarovanju je vsako leto nekaj okrožnih uradov pasivnih. Vzroki so lahko različni. Slabo gospodarstvo, neplačevanje prispevkov ali pa neugodno zdravstveno stanje. Razlogi so včasih nepremagljivi, zaraditega je utemeljeno, da skrbi tudi skupnost zavarovanja s svojimi pomočki za sanacijo. V letu 1939. je bil najbolj pasiven okrožni urad za zavarovanje delavcev v Splitu. Urad je med manjšimi in je izkazal lani 1,850.000 dinarjev primanjkljaja. Osrednji urad je zaraditega odredil pregled poslovanja v Splitu, kamor so odpotovali komisar SUZORa Juraj Ga-šparac, dr. Milan Ježič, dr. Mrvos in inž. Branimir Ivekovič. Pričakujejo tudi generalnega ravnatelja Matjašiča. To potrjuje naše mnenje, da bi parcelacija socialnega zavarovanja bila za marsikateri okrožni urad neprijetna.
Med Berlinom in Amsterdamom je bil zopet obnovljen letalski promet, ki je bil v začetku vojne ustavljen.
Zdravniki stažisti, ki so doslej brezplačno prakticirali v bolnišnicah in klinikah, dobe od 1. ajprila dalje plačo. Tako je obljubil minister dr. BudisavljeVič ria občnem zboru beograjske zdravniške zbornice.
1 rrilstilulV k t »Im i> «1	3*1 jim pmag&u V Beogradu je imel Jugoras zborovanje. Brzojavno je pozdravil predsednika in podpredsednika vlade ter prosil, da se zavzameta s svojo avtoriteto, da se uveljavijo v našem narodnem gospodarskem življenju pravice delavcev in nameščencev ter pobija asocialni nastop delodajalskega svet.a proti njih akcijam z.a zboljšanje materijalnega položaja delavskega stanu. — \ t \ u u. -:!a
Nov jugoslovanski poslanik v Švici Momčilo Jurišič je izročil predsedniku švicarske konfederacije svoje poverilnice.
Trgovinski minister dr. Andres bo v kratkem v spremstvu gospodarstvenikov odpotoval v Bukarešto k ustanovitvi rumunsko-iu-goslovanske gospodarske zbornice.
42 hladilnih vagonov, ki bodo posebej urejeni za prevoz svežega mesa, bo kupila naša država.
Pogajanja za nov konkordat se vodijo med Vatikanom in Nemčijo.
Novinarji nevtralnih listov v Berlinu so P® zatrdilu Reuterja prosili nemško vlado, da b> smeli obiskati otok Sylt in si ogledati .poškodbe po angleških letalih. Vlada1 jim tega obiska ni dovolila.
12 milijonov ton premoga bo letno Nemčija dobavila Italiji. Premog bodo prevažali preko Avstrije v Italijo.
Kancler Hitler je imenoval dosedanjega inšpektorja nemških cest dr. Todta za ministra za oboroževanje. General Horstenau, ki je doslej vodil to ministrstvo pa je bil dodeljen nemškemu vrhovnemu poveljstvu.
Dr. Schaft in dr. Ley se nahajata v Bukarešti, kjer se bodo vršila trgovinska pogajanja med Nemčijo in Rumunijo.
Stroški finske vojne. Po računih stroški in škode finske vojne znašajo 75 milijonov funtov šterlingov (nad 16 in pol milijarde dinarjev).
Koliko je Finska zgubila ozemlja? Finska bo odstopila Sovjetski Rusiji ozemlja za dve dravski banovini. S tega ozemlja se sedaj seli prebivalstvo na finsko stran. Računajo, da se bo preselilo okrog pol milijona Fincev. Finska vlada bo zgradila nova naselja z enakimi imeni, kot jih imajo kraji, katere je odstopila Sovjetski Rusiji.
Največja angleška prekooceanska parnika »Mauretania« in »Oueen Mary« sta te dni odpluli iz Newyorka.
Iz ieSk«
Določevanje	cen.	Časopisi javljajo, ^a je
Protektor določil tudi najvišje dopustne cene za prodajo sveže zelenjave in sicer za 100 kg belega zelja 100 K., rdeče zelje 125 K„ kumarice 150 K., celer 260 K., peteršilj 210 K., sa-latna repa 120 K. itd. Nadalje so določene prodajne cene za pnevmatike vseh vrst itd. Po Veliki noči bodo na novo določene cene mleka, masla in vseh mlečnih izdelkov. Na železnicah so bile cene vožnje zvišane za 20 odst. in za 15 odst. tovorne tarife. Vlada P9 opozarja, da se blago, ki se prevaža po železnici, radi tega klju6 temu ne sme podražiti.	  51
.-1	.	-	... ob	slavnosti
obletnice Protektorata je izjavil Protektor von Neurath praškemu zastopniku lista »National Zeitung«, da je razvoj tega leta pokazal, kako modra je bila odločitev prezidenta dr-Hache,	ko je	vložil	usodo češkega	naroda s
polnim	zaupanjem v	roke Fuhrerja.
Ogromna poplava ledu v Pragi. Ko se ie pretekli teden odtajal led na Vltavi, je nastala velikanska poplavna, kakor je v Pragi ne pomnijo že 50 let. Nepregledne množine ledu so se razlile čez obrežje, zalile cele vasi in pri tem podirale hiše, industrijska podjetja, elektrarne in mostove. Tudi znani mostiček pred Narodnim gledališčem na Slovanski otok je bil prevrnjen, voda je vdrla v prostore kavarne »Manes« na obrežju in zalila tudi celo vrsto ulic, ki segajo do obrežja. Pomagati je moralo tudi vojaštvo pri reševalnih delih. Celo Karlov most so morali zapreti in je bil znatno poškodovan en kameniti steber.
Okrog naših znancev. Časopisi poročajo, da je pesniku Josipu Hori, ki je bil pred dvemi leti s pisateljem Karlom Novym pri nas, umrl v Kladnem oče, Antonin Hora, star 75 let.
Žane Grey:	85
Mož Iz ^ozda
Toda Dalejeva filozofija, hladna, jasna in neomajna, kakor je naraVa sama, se je pod človeškim opominom, ki je zvenel iz besed Helen Raynerjeve, začela majati. Kaj le je menila s tem? Ne da bi svojo ljubezen do divjine moral opustiti, marveč da bi sam sebe spoznal- Mnogo slučajnih besed tega dekleta je imelo globino. Bil je mlad, krepak, inteligenten, prost vseh bolezni, prost strasti pijanstva. Mogel bi drugim mnogo koristiti. A komu? Če bi bilo na tem, potem je tukaj na primer uboga, stara gospa Cass, revna, priletna in hroma ženska; tukaj je Al Auchincloss, ki se je pogumno boril do kraja, ki je obkoljen po sovražnikih, deloval na to, da bi njegova kri in njegova imovina želi sadove njegova truda; tu sta še obe dekleti, Helen in Bo, tujki na zapadu, ki sta se nenadoma znašli naproti velikemu vprašanju življenja farmarjev in nepoznanih tekmovalnih interesov. Dale se je spomnil še različnih drugih ljudi iz male vasice Pine, — ljudi, ki so doživeli brodolom, ki jih je življenje trdo pestilo, ki pa bi jih z dobroto in podporo lahko napravili srečne.
Kaj je bila torej dolžnost Milta Daleja napfam samemu sebi? Ker ljudje drug drugega, ali slabejše med seboj, oropajo in oplenijo, naj bi on tako imenovani civilizaciji obrnil hrbet, ali pa naj bi postal kakor so drugi? Jasno je slišal iz svoje notranjosti odgovor, da niti eno, niti drugo ni njegova dolžnost. In potem je spoznal, da vasica Pine, kakor tudi ves ostali svet, potrebuje mož njegovega kova. Šel je k
naravi, v gozdove, v divjino, da bi svoj razvoj pospešil; in vsa njegova bodoča spoznanja in prizadevanja, bodo posledica te vzgoje.
Tako je prišel Dale v nočni tišini, na samotni livadi, sredi gozda, do sklepa, ki bo, kakor je to čutil, začetek dolge borbe.
Treba je bilo napornega spoznanja samega sebe, da je mogel ugotoviti značaj te borbe, končno pa se je vsa zadeva zaključila v paradoksalni ugotovitvi, da mu je Helen Rayner odprla oči k spoznanju svoje dolžnosti kot moški, da je to dolžnost priznal, da pa se mu v obliki omotne, vzburljive in sladke bojazni, da bi sploh še mogel kdaj priti v Helenino bližino, postavlja čudna zapreka na pot.
In potem so nenadoma začele vse njegove misli krožiti krog dekleta; vržen iz ravnotežja, je blodil skozi labirint tujih in čudnih idej.
Ko se je naslednji dan prebudil, je bil ta njegov duševni boj čisto resno v polnem teku. Še v spanju je njegov duh deloval. Misel, ki ga je zjutraj prva pozdravila, je bila lepa kakor sam sončni vzhod in ga je spomnila Auchinclossovih pomembnih besed: »Ne zanemarjajte svojih uspehov pri dekletu!«
Stari živinorejec je postajal še strožji. Namiga-val je na stvari, ki jih ni bilo mogoče uresničiti. Misel na uspeh pri Heleni se je samo mimogrede pojavila v njegovi zavesti. Zvezde so nedosežne, tajne življenja ni mogoče razložiti, skrivnosti narave ne bivajo le na zemlji, — vse te teorije ni bilo niti za malenkost težje dokazati, kakor zamisel, da bi Helen Rayner mogla biti njemu namenjena.
Vendar, njen čuden pojav v njegovem življenju je povzročil opustošenje v njegovi duši, ki ga je šele zdaj pričel slutiti.
Ves mesec je blodil po gozdovih. Bil je oktober, še vedno vsa zlata in polna letna doba; povsod med brezmejnim temnim zelenjem je svetli blesk hrastov in javorov ustvarjal čudovito lepe kontraste. Nosil je puško preko ramena, a je ni uporabljal. Brez smotra in cilja je lazil milje daleč, pohajkoval je enkrat v to, drugič v drugo smer. A njegove oči in njegova ušesa niso bila nikdar bolj tenkočutna. Po cele ure je navadno sedel na kaki skalnati polici in gledal v daljavo, odkoder se je zlato listje javorjev svetlikalo kakor zlato, med temnim zelenjem gorskih reber.— Najraje se je v kaki javorjevi gošči na robu kake samotne jase zleknil po tleh in je ležal na hrbtu v blesku orumenelih listov, ki je kakor koprena iz zlata in škrlata viselo nad njim, medtem ko so bela drevesna debla delila senco krog njega v progaste vzorce. Neprestano, naj je pihljala sapa ali ne, so trepetali listi javorjev in trepetljih, neprestano in tako čudno, kakor je trepetalo v njegovih žilah. Večkrat se je naslonil na kako z mahom obraščeno skalo ob gorskem potoku, da je mogel prisluškovati, gledati in čutiti, vse kar je bilo okro£ njega, medtem ko jc pred njegovimi duševnimi očmi plavala podoba tem-nookega dekleta. Na samotnih vrhovih je posedal, podoben orlu in je strmel doli na rajsko livado, ki je postajala lepša in lepša, a vendar nikdar več taka, kakor je bila še pred kratkim, nič več ni napolnjevala njegovega srca z zadovoljstvom, nič več ni bila zanj edino in vse.
Pozno v oktobru je padel prvi sneg. Na južni strani livade je takoj spet skopnel, a severna stran m skalnate rebri in vrhovi so ostali beli.
(Dalje prihodnjič-)
&
CELJE
Volitve obratnih zaupnikov se vsako leto -Ponavljajo in se ob tej priliki kosajo strokov--ne organizacije za svoje zastopnike v podjetjih. Zanimivo je, da se v obratih, kjer ni URS-ove organizacije ne pojavijo ne plavi ne beli, Prav tako pa tudi ne zeleni, dasi bi tam bilo najbolj potrebno, da bi se uveljavili. Tako vidimo sedaj v Celju, da se v največjem podjetju ne upajo nastopiti nasprotniki, zlasti ze-
rč,	* *■	- -er
Udpusceni Westnovi delavci še vedno brez službe, lo podjetje je pred leti odpustilo veliko število delavcev, ki se še danes zaman trudijo, da bi dobili zaposlitev, ker so na ta-??yail‘ B^rn’ listi«. Po večini vsak podjetnik ? i?n\ delavca, če ve, da je bil zaposlen pri rt \ es*en- ce^° Pfi občini ne dobijo zaposlitve. Navadno se podjetniki izgovarjajo, da imajo dogovor z občino, da morajo predvsem zaposliti domače, t. j. v tukajšnjo občino pristojne delavce. O znanih pripombah, ki jih je ta tvrdka vnesla v delavske knjižice, je »De lavska Politika« že poročala. Čeprav so bile sedaj izstavljene nove poslovne knjižice, vendar prizadetim »žigosanim delavcem« to ne Koristi mnogo, ker hoče pač vsak podjetnik Predno sprejme delavca v službo vedeti, kje Je bil poprej zaposlen. Ko končno delavec s ^ ul? srcem Prizna, da je bil zaposlen pri Tvrdki Westen, se ga z izgovorom, da je že Prestar ali da ni prostega mesta, odslovi. Ta-ko ti reveži zaman iščejo že leta in leta zaposlitve in so nekateri celo bili prisiljeni, da »c i)dšli v Nernči.io za zaslužkom. Taka je nsoda odpuščenih VVestnovih delavcev, v 1 •
’ ! ' "«t V' J t ' 1 • j •	s	«	.	,
Seja »Vzajemnost!« se bo vršila v sredo' ^ 27. marca s pričetkom ob 20. uri. Radi obVpega zbora je udeležba odbornikov strogo ezna. Pripravite .poročila.
LJUBLJANA
o. **«. i upid v ne ipuirouia.
rudn°venslti izSe*jenc' zaposleni kot rudarji v Vespi ’ ^'ctori^ , Mathias v Essenu želimo dpi, velikonočne praznike vsem celjskim vr!avcem in čitateljem »Delavske Politike«. - -rlc Jernej v imenu tovarišev.
KRANJ
. Delovanje strokovnega pokreta. V »Cankarjevem domu« so se zbrali na praznik 19. t. in. člani in članice SDSZJ, da pregledajo delovanje podružnice v preteklem letu. — Obisk ie •bil v primeru s številom članstva prav zadovoljiv. Izgleda, da je to res jedro, kar je še
ta Dokru m■ a strokovilem Pokretu, ko boli vrPnL n ^ arce od vseh strani, naj-»r k* J? tlStih’ kateriln služi. To je dewini i‘dka resniea- Splošni pregled o elovanju podružnice je podal predsednik s.
ic ^er °benem obsodil brezbrižnost dejstva za organizacijo. To delavstvo je bilo posebno zadnje leto malodušno radi notranjih n zunanjih političnih prilik in se ni zavedalo,
ie prav vj takih časih organizacija najbolj Potrebna. Za njim so podali svoja poročila taj-jhk. blagajnik in predsednik nadzorstva, ki so "a brez debate sprejeta, odboru pa soglasno podeljena razrešnica. Odbor podružnice si je “za«eval, da bi pri tekstilnemu delavstvu t” J™ zanimanje za organizacijo, toda vsi oskusj v tem smislu so bili zaman. V ta na-on je bilo sklicanih vječ sestankov, širših ce ‘udi zborovanja. Poročilo o delovanju
Jt l f iie podaI tajnik s' Jak°min. Poda! drv,- Pregled o skupni akciji strokovnih ket- ii za sPl°šno povišanje mezd. o an-h na Banski upravi, k f V t 6» u U»>. mi-teku	Dalje je poročal, da je v pre-
giih-n!!1 • ’mela zveza v 35 podjetjih mezdna ■2b oP* !? dosegla povišanje mezd od 10 do lOoniia i ' p°višice je bilo deležnih okoli niso „ ''avcey- Da se pa 'Ponekod mezde še Jhezda kiV5Pn'C ,ZVIŠaIe dokazuje povprečna ^nwt id;K)| ZnaŠa °-krPK 23 di” dtiev-I s u -. Zve ^ 111 mesečno. ,. . -	f
■izobrazbo detovstvaP°*SVetila veliko pažnjo za ■čez 30 predavani s v--ta natnen Priredila re je poselilo čez dt,0?tlCL,ltTli ,slikami- kate' ima v 48 podjetjih i7v„i- č delavcev. Zveza
S. Jakomin je dalje Poročal ol"Satnc. zaupnike-
kovnega strokovnega forum, d.eputa?l,at! vf-
jso zahtevale, da se v deL^l', rnims‘rlh- ki VzriAct,,,;	i„ „... “eiavskih ustanovah
Proračun mestne občine za 1940-41 odobren.
Finančni minister je z odlokom z dne 8. marca t. L odobril proračun ljubljanske občine, ki znaša 131.3 milijone dinarjev (lani 123.6 milijonov). Pravilnik za izvajanje proračuna je objavljen v »Službenem listu« Dravske banovine z dne 16. t. m.
Zanimiva primerjava med Ljubljano in Zagrebom. Ljubljanski občinski proračun znaša okroglo 129 milijonov dinarjev ter šteje mesto okoli 80.000 prebivalcev. Zagrebčani plačajo občinskih davščin na leto 160 milijonov, šteje pa Zagreb okoli 185.000 .prebivalcev. Zagrebčani plačujejo letno občinskih davščin 864.50 din na osebo, Ljubljančani pa 1812.50 din na prebivalca, u i i> w -.•. i n.
Krematorij dobimo. »Slovenec« je sicer izredno zakrknjen sovražnik krematorijev in sploh upepeljevanja umrlih ter so mu še krematoriji najljubša prilika, da znaša na njih tudi svojo onemoglo jezico nad »Delavsko Politiko«. Kljub temu je isti »Slovenec« pred kratkim sporočil ljubljanski javnosti presenetljivo vest, da dobimo tudi v Ljubljani krematorij in da ga bo zgradila sama mestna občina na svoje stroške. Tudi po nekaterih drugih državah, kot na primer na Češkem/ imajo
ravno občine monopol za gradnjo krematorijev in vlečejo baje iz tega zelo lepe dohodke; razen tega pa si prihranijo dragocena zemljišča za zdravje meščanov v parkih in za gradnjo novih stanovanjskih hiš. »Slovenec« pa je pograbil zadevo še z mnogo važnejše strani in sicer z vidika zdravja in higijene. Poročal je, da ima Ljubljana prostor za pokopavanje poginule živali v precejšnji višini nad mestom in da v.sled tega tam pronikajo človeškemu zdravju nevarni bacili razkrajajočih se mrho-vin v izvirke vod, ki potem napajajo studence ter okužujejo tudi vodo v potokih. Vsled tega ej mestna občina sklenila, da odpravi to živalsko pokopališče in bo zgradila krematorij, v katerem bo vso poginulo mrhovino upe-peljila. Seveda »Slovenec« iz tega ne izvaja nujne konsekvence, da veljajo isti pogoji tudi glede človeških pokopališč, ki se nahajajo zlasti po deželi običajno na^ višjih krajih in od tam ogrožajo pitno vodo. Se večja nevarnost za človeško zdravje pa so pokopališča v nižinah in se je pravkar zgodilo glasom časopisne vesti te dni v nekem južnem kraju, da je povodenj zalila vaško pokopališče in dvignila iz grobov razpadla trupla.
MARIBOR
za-
za-
[Vzpostavi upravo iz svobodno i r ^ Mopnikov; delavstva. Navzoči so ^	* i
:stopnika centrale vzeli z odohra°r°^
^anje. Nato je bi! izvoljen novi odZfT- na gorijo po večini dosedanji odborniki m i n'1 Nnika ni bilo soglasnosti, offi!se 1* e Pri volitvi novega odbora le počasi polega ^ebua mrznja, ki je bila zadnja leta na vfeku ^ ni zbor je potekel brez neumestnih očitani , Predbacivanj. Le nekatere članice bi se „°rale še tnalo Poboljšati oh. prilikah, ko p0-„ 'hezni člani stavljajo razne predloge, zlasti i,, Volitvah novega odbora. S tistim roganjem i-jtj "Padanjem osmešijo le same sebe. Povda-tj,n na je treba, da je že tudi v tem pogledu č, bolje. Opaziti je bilo tudi nekaj novih tiiv ki So prav z velikim interesom in paz-1ei,, J0 sledile poročilom funkcionarjev. S i„ zadržanjem so pokazale svojo zavednost ^ azumevanje za važna in resna vprašanja.
eniu odboru želimo mnogo uspehov.
■•C'®Sna šola »Vzajemnosti« se bo vršila v delilka;rieve™ domu« Se na Velikonočni pone-■ob to 1,1 .na-7 ,1? Jie<leljo. obakrat s pričetkom zijein' iUn l a	Plesni venček pa bo po-
■ i kar bomo še pravočasno javili.
^elik? <w£St?e °.l>leke In blago za obleke v
41 »MU M2BECU'vkraSJu. ‘r“V'" Prt POBREŽJE PRI MARIBORU
»,»«. k.!?° Pobrežje, 23., 24. in 25. marca
Konferenca socialističnih zaupnikov se bo
vršila v nedeljo, dne 31. t. m. dopoldne v dvorani hotela »Orel«. Opozarjamo že danes na to važno konferenca vse naše zaupnike in so-druge.
Občni zbor »Glasbenega društva žel, del. in uslužbencev« še bo vršil v nedeljo, dne 14. aprila s pričetkom ob pol 3. uri popoldan v spodnji dvorani hotela »Orel«.
Kratka seja mestnega sveta. V sredo, dne 20. t. m. se je vršila seja mestnega sveta, na kateri je župan g. dr. Juvan poročal, da je g. dr. Veble odložil mandat mestnega svetnika, !ier J®, kil imenovan za člana državnega sveta.
I°uaMUn me,skie občine je finančni nfninister odobril z nekaterimi spremembami, ki se nanašajo na trošarino na pivo in vino. Trošari-na na_ pivo bo znašala 60 para, na vino pa dm 1.50 za liter. Uslužbenski davek bo za svoje nameščence plačala mestna občina. — Mestni svet je odobril najetje posojila din 2 500,000 iz fonda starostne preskrbe tekstilnih delavcev tvrdke Hutter. To posojilo je namenjeno za zaščito otrok v slučaju evakuacije. Odobren je bil tudi nov cenik o maksimiranju cen gostinskih obratov, s katerim se zvišajo cene pri nekaterih živilih, ki so se podražile. Prav tako je mestni svet odobril lanskoletni obračun mestnih podjetij. — ( n '• seja trajala samo 10 minut t HI M 'It ?ti « j .a-
Mariborsko državno tožilstvo preiskuje poneverbo pri Mestnih podjetjih (električno podjetje), ki znaša baje okrog din 80.000.
Navijanje cen. Radi praznikov so na našem trgu te dni cene nekaterim življenjskim potrebščinam silno poskočile. Mleko prodajajo po din 4 liter, slanino po din 20, bučno olje po din 21, pa tudi nekatere vrste mesa prodajajo kar po din 2 dražje kakor doslej. Odbor za pobijanje draginje bi naj ukrenil potrebno.
Radijske oddajne postaje bodo podržavili. Tako smo čitali pred par tedni v časopisih, Vprašanje je, kdaj se bo to izvršilo. Bil bi že skrajni čas, kajti dokler se to vprašanje ne reši, najbrž tudi ne bomo dobili na Teznu pomožne oddajne postaje. Sedanji lastnik ljubljanske oddajne postaje »Prosvetna zveza« gotovo ne bo pričela z gradnjo, ampak bo to skrb prepustila državi. Vprašanje je tudi, kaj bo z zemljiščem, ki ga je kupila mestna občina v to svrho in katerega bi ji morala »Prosvetna zveza« i v ipetih letih odplačati. Ali bo sedaj to -zemljišče odkupite od občine država? Io se zaenkrat ne ve, kakor se tudi ne ve, kakšne načrte ima država oz. pristojno poštno ministrstvo v zvezi z zgraditvijo pomožne radijske oddajne postaje za Maribor in obmejno ozemlje. Vprašanje pa je vendar tako važno, da ga ne kaže še dalje odlašati.
Beograjski avtobusi so te dni zopet potovali skozi Maribor. Iz Nurnberga so privozili nemški šoferji s tremi takšnimi avtobusi v dveh dneh do Maribora, kjer so jih zacarinili in so nato nadaljevali vožnjo v Beograd. Avtobusi so podobni mariborskim, samo da imajo tudi zadaj vhod. so tipa »Man«, 28 Sedežni in je takih naročila beograjska občina 28. Niirn-beržani so jih dobavil] že 18 poprej in pridejo zadnji še ta teden. Šoferji so pripovedovali, da je bila najliujša vožnja preko Dunaja, kjer je bil ravno naliv, pa je \oda sproti zmrzovala ha šipah, tako, da so komaj vozili naprej po ledu. Ko so vozili čez Semmering, je bilo že južno in zato tam ni bilo težav. Avtobusi so že imeli napise v cirilici »Opština Beograd«. Pred carinarnico so jih Mariborčani z velikim zanimanjem opazovali, ker so baje novejši mariborski istega tipa.
2rtev avtomobilske nesreče na Kralja Petra trgu, o kateri smo poročali v zadnji številki našega lista, je postal 711etni Anton Lakner, po poklicu tapetniški pomočnik, ki se je radi onemoglosti zadnje čase preživljal z beračenjem. Avto je šofiral Anton lličkovič.
. Trgovine bodo v soboto brez opoldanskega -odmora odprte do 17. ure, delikatesne trgovine -pa do 19. ure. — Brivnice in česalnice bodo odprte v soboto neprekinjeno do 17. ure, v nedeljo bodo zaprte, na velikonočni ponedeljek pa do 12. ure odprte.
Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč planom OUZD in njihovim upravičenim svojcem vrši v neodložljivih primerili in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika v soboto. dne 23. t. m. od 12. ure (opoldne) dalje in v nedeljo, dne 24. t. m. ves dan do 24. ure g. dr. Turin Ivan, Maribor, Linhartova 12 m v ponedeljek, dne 25. t. m. g. dr. Wankmiil!er Alfonz, Maribor, Frančiškanska ulica 8-tIL'
Na 20 let roblje je bila obsojena 37 letna Kleonora Ambrož, radi delovanja proti intere som naše države.
Redni letni občni zbor društva »Jugoslovanskih državnih in samoupravnih upokojencev« se bo vršil v nedeljo, dne 7. aprila t. 1. s pričetkom ob 9. uri v mali dvorani »Narodnega doma«. Vsi člani vabljeni. — Odbor.
Pododbor Udružen.ja rezervnih podoficirjev vabi vse podoficirje, da se včlanijo v svoji organizaciji. Pododbor sprejema prijave vsak torek in četrtek od 18. do 19.-ure v pisarni na Rotovškem trgu št. 1.
Zobna ordinacija. Dentist Maks Wolf se je preselil na Kralja Petra trg št. 9-1.
Narodno gledališče. Sobota, dne 23. marca: zaprto. Nedelja, dne 24. marca ob 15. uri: »Navihanka«. Znižane cene. Zadnjič. Ob 20. uri: »Gejša«. Ponedeljek, dne 25. marca ob 15. uri: »Vdova Rošlinka«. Ob 20. uri: »Cigan baron«.
ZAGORJE OB SAVI
Volitve v Bratovsko skladnico. V nedeljo, dne 17. t. m. so se vršile volitve delegatov v skupčino krajevne Bratovske skladnice. Volilnih upravičencev je bilo 1036. glasovalo- jih je pa komaj 736. Od tega je dobila lista ZRJ 426, JSZ 204 in NSZ 104 glasove. Značilno je za NSZ, da ni dobila niti toliko glasov', kolikor je rabila podpisov. Za nje je pač najbolje, da v revirjih likvidirajo svoje gibanje. Pa tudi mi nismo z izidom zadovoljni. Ker če ie -Padlo število volilcev, je padlo v naše breme Za vzrok se bomo zanimali.
PEČOVNIK
Ob priliki zadnjih volitev rudarskih zaupnikov so pri nas postavili kandidatno listo tudi »neorganizirani«, katere je na volišču zastopal ’. °žn,K- Izdali so proti stroko-vnim organi-in j'1' blatili ter vse mogoče (lohili vpi' iaIi v0,ilcem- Ker sp pri volitvah L« *ln° ,K!aS0V’ j'h sedai Pozivamo, da n!” 'io mezdno gibanje in tako do-J. p olsai?)e nizkih akordnih zaslužkov, lorej g. Bozmk le na delo! Verjetno ie, da vam g. obratovodja ne bo nasprotoval. — Rudar. ki vas m volil.
JESENICE
»Gosposka kmetija« je naziv burke, ki jo bo predvajala DKD »Enakosit« v veliki dvorani »Delavskega doma« na Jesenicah, na veliko-
Drgč, ", -!11" rvorezje,	 ,
Pr a voč a s n o * vst o n m c e''k V raiU<"' ,<;ezerviraite nočni Ponedeljek popoldan ob 3?"’uri'\®e'so-
druge vabimo, da si ogledajo to zanimivo bur-
ko in se enkrat spet nasmejejo. Vsi na velikonočni ponedeljek v »Delavski dom«.
Zvočili kino Radio predvaja v soboto, nedeljo in ponedeljek ob 8. uri zvečer bia Veliko nedeljo in ponedeljek tudi ob 3. uri pop.) ve-lefilm češke produkcije »Vaški demon« z J. Stepničkovo v glavni vlogi. Med dodatki tudi risana šala in Univerzam zvočni tednik. — Sledi velefilm »Kitty«.
ŠOŠTANJ
Dobre letine se nadejajo nekateri letos. To bi seveda vsi želeli, vendar pa postaja upravičena bojazen, da dobre letine ne bo, če ne bodo pomagale pristojne oblasti in preskrbele revnim bajtarjem potrebno seme, zlasti krompir in fižol, ki ga domala ni mogoče nikjer dobiti. Morda bi se dalo v južnem delu države nabaviti potrebna semena, revni kmetje pa bi ga morali dobiti ali zastonj ali po zelo nizkih cenah, da bi s tem omogočili setev, kajti šele nato se bomo lahko veselili dobre letine.
IZ DRAVSKE DOLINE
Zadnje čase se često dogaja, da naročniki »Delavske Politike« ne prejemajo svojega lista ob dnevih, ko izide. Krivda leži izključno samo na poštnem osebju, ki zlasti na pomožnih poštah dovoljujejo, da razni zagrizeni nasprotniki poprej prečitajo naš list kot mi naročniki. Opozarjamo vse prizadete, da v bo-dobe časopis izročijo samo naslovnikom ali od njih pooblaščenim osebam, drugače bomo prisiljeni vložiti pritožbo na pristojno mesto.
SV. LOVRENC NA POHORJU
Redni občni zbor tukajšnje podružn. SMRJ,
ki se je vršil dne 16. t. m. popoldne v dvorani gostilne g. Urbanc Maksa, je prav lepo uspel in je bil tudi obisk zadovoljiv. Občni zbor je otvioril in vodil predsednik podružnice s. Paradiž, ki je ipodal kratko poročilo o delovanju organizacije v preteklem letu in želel, da bi vsi delavci kmalu spoznali, kako potrebna je strokovna organizacija. Tajniško in blagajniško poročilo je podal s. Slatine k, iz ka-teiega je bilo razvidno, da je podružnica SMRJ piidobila v zadnjem času precejšnje število novih članov in je sedaj v podjetju H. Kieffer organiziranih že nad 50 delavcev v naši organizaciji, kar je vsekakor lepo število za ta majhen obrat. Želeti bi bilo, da se včlanijo v naši organizaciji še vsi oni, ki stojijo izven organizacije, ker bo le inočna organizacija lahko uspešno delovala v korist delavstva. Pri volitvah novega odbora so bili z malimi spremembami izvoljeni dosedanji odborniki s predsednikom s. Paradižom na če-Sledila je živahna debata, v katero so posegli številni sodrugi, ki so iznesli razne želje, zlasti pa tudi podčrtali, kako potrebno je da deluvci pridno čitajo naš list »Delavsko
ohtiko«, da bodo o vseh važnih vprašanjih točno poučeni. Vsak zaveden delavec, zlasti pa zaupnik naj bo tudi naročnik našega lista »Delavske Politike«, ki mora prihajati v vsa delavska stanovanja. — Družnost! — Kovinar.
LAŠKO
Nekateri ljudje so dandanes skrajno brez-srčni. Neki družini v Laškem je neznan brez-srčnež z nekim predmetom silno razmesaril psa po spodnjem delu telesa. Tudi žival zasluži sočutje. Tako okrutno ^mučenje živali v najostrejši zimi moramo r najodločneje obsojati. Imeli smo tudi slučaje, da so zlobneži tako poškodovali pse, da so bili šepavi vse življenje. Mnogi tudi zastrupljajo mačl&, ki so pa za naše mesto nad vse kori sitne- živali, i^o vseh mestnih kanalih se redi ogromna množina podgan in miši, radi česar je pobijanje mačk zgrešeno že iz higijenskih razlogov. Dalje je bilo opaziti po cestah voznike, ki so voziii s sanmi tudi takrat, kadar je ,po cestah bilo le malo snega. Marsikje se konji mučijo do onemoglosti. V takih slučajih naj bi oblast sploh prepovedale vožnjo s sanmi. Naši kmetje pripovedujejo, da je letos poginilo na stotine ptic radi ostrega mraza. Naši meščani so po večini storili svojo dolžnost ter povsod postavili hišice in deske s drobtinami in zeiišči za prehrano ptic, ki uničijo po vrtovih, njivah in drevju na milijone mrčesa.
ZABUKOVCA
Volitve obratnih zaupnikov, kakor tudi volitve v Bratovsko skladnico, ki so se vršile po rudarskih revirjih so pokazale, da je naša or-ganizacija ZRJ čvrsto usidrana med rudarji.
I udi pri nas, kjer so v zadnjem času nastale posebne razmere, je izid volitev kljub temu pokazal, da presojajo rudarji vsa vprašanja trezno in se ne pustijo tako hitro iztiriti kot bi to zeleh gotovi elementi. Od 6 izvoljenih zaupnikov: je dobila pri nas ZRJ 3 zaupnike, od katerih zadnji mandat je odpadel kot od najmočnejše liste v dobro nameščencem, 2 zaupnika je dobila lista razbijačev delavske enotnosti, ZZD je dobila 1 zaupnika. - Kandidatna ista ZRJ v Bratovsko skladnico, katere nosilec je bil s. Košak Franc, je dobila od 61 delegatov 48, dočim pripada 13 delegatov zeleni barvi, t. j. ZZD.	„
r-.4 t•' ii imiNm baiMim Trezno mislece rudarsko delavstvo mirno gleda v bodočnost, ker si je izvolilo1 sposobne in zavedne zaupnike ter delegate, ki so že neštetokrat dokazali, da so vredni delavskega zaupanja.
I otrebno pa je sedaj, da se rudarji še bolj oklenejo svoje razredne strokovne organizacije ZRJ, poleg tega pa morajo tudi pridno či-tati naš list »Delavsko Politiko«, iz katere! bodo črpali potrebne informacije. Prepričani smo, da zavedni rudarji ne bodo podlegli zapeljivi agitaciji naših nasprotnikov, ker se dobro zavedajo, da si bodo zboljšali svoj gmotni položaj le potom svoje organizacije ZRJ, ki je edina prava predstavnica rudarskega proleta-rijata. — Rudar.
GUŠTANJ
Perzonale je treba prenoviti! Te dni, ko vigred prav polagoma prihaja tudi v Mežiško dolino in se dnevi vedno bolj svetlijo in: postaja toplejše, izgledajo jeklarniški perzonali še mračnejši in starejši. Vidi se jim. da že dolgo let zaman pričakujejo prebeljenja in najpotrebnejših popravil. Najslabši je perzonal št. 5, kateremu pravijo tudi »štrafhaus«. Ne vemo prav natančno za vzrok tega imena. Mogoče zato, ker imata po dve družini skupno kuhinjo in so nekatere kuhinje z deskami razpolovljene. Mogoče zato, ker ta perzonal nima potrebnega vodnjaka, ali pa zato. ker je perzonal podoben starodavni jetnišniej. Vzrokov za to ime je menda še več, toda kljub vsem pomanjkljivostim so delavstvu perzonali potrebni in dragoceni, kakor so dragocene skoraj vse stvari, ki jih primanjkuje. In nazadnje se da dokazati, da morajo biti delavci sploh zadovoljni, da jim jeklarna daje stanovanja. I oda dokazati se da tudi to, da je prenovitev peizonalov nujna potreba.
Iz ieklame so odpustili dolgoletnega delavca M. V., ki je bil več tednov v preiskovalnem zaporu radi obtožbe političnega prestopka. Zdaj čaka na končno razsodbo.
.Delavsko Politiko" ne dobiva nobenih smradi, uto ponnmoi
Največja izbira spomladanskega blaga v angleški in češki kvaliteti, po znano najnižjih In še starih cenah za damske In moške obleke, plašče, koitume, hubertuse, oficirske, železnlč. In financ, uniforme, dobite samo v
Krojaike potrebSiinel	Velika	odprodaja	ostankov!
Češkem magazinu, Maribor
pri glsvni p & S i c i jj i
ČRNA — MEŽICA
Po volitvah obratnih zaupnikov. Za predsednika obratnih zaupnikov je bil na seji dne 7. t. m. ponovno izvoljen1 s. Raušer Anton, za tajnika pa s. Dolinar Alojz. Po konstituiranju so se novi predstavniki delavstva podali k ravnatelju rudnika.
Potrpežljivost prehaja v ogorčenje. Naše delavsitvo že čez tri mesece potrpežljivo čaka na rešitev vprašanja draginjskih doklad, s čimer je najbolje dokazalo tudi razumevanje za težkoče podjetja. Ker pa draginja z dneva v dan bolj neznosno .pritiska, postajajo razmere vedno bolj neznosne. Dolgovi rastejo, merodajni pa ne pokažejo prav nobenega razumevanja za težnje delavstva. Ogorčenje delavstva je vedno večje, kar je povsem razumljivo, saj je dolgo časa ,potrpežljivo čakalo na rešitev tega perečega vprašanja.
Novo izdani »Službeni red« predvideva največ določb le o dolžnostih delavcev napram podjetju, o pravicah delavstva pa jako male. Nikakor ne zagovarjamo lenobe, toda če pre-motrimo dolžnosti in pravice delavcev v tem službenem redu, pridemo do zaključka, da hoče kapitalistična dTužba na vsak način ponižati dostojanstvo človeka na nivo tovorne živine. Tako se je glasil dosedanji, tako se glasi popravljeni in tako se bo glasil tudi vsak v »bodoče izdani službeni red dokler se ne ho delavstvo vzdramilo iz svoje zaspanosti in uveljavilo svoje pravice.
ČRNA PRI PREVALJAH
Seja »Vzajemnosti« se bo vršila dne 25. t. m. s pričetkom ob 8. uri zjutraj. Odborniki, udeležite se seje, ki bo zadnja pred občnim zborom.
Najnovej$i modeli
L«1
•O-
o-o
/
Bogomir Divjak, Maribor - Ulica kneza Kotli! k
Nogavice - pletenin* (lastni izdelki), perilo, odeje, obleke, platno, komblneže, nahrbtnike, volna, šiviljske potrebščine, predpasnike itd. kupite najugodneje v trgovini hNMA11, Andrej Osel,
Maribor, Koroška cesta št. 26 (poleg tržnice).
Delavski pnvnl svetovalec
Izrabljanje vajenke (Trbovlje)
Če mojstrica Vaše hčerke-vajenke 7 mesecev ni prijavila ini jo je nato še brez razloga odpustila, je predvsem kaznjiva po obrtnem zakon in jo javite sreskemu načelstvu. Razen tega mora plačati Vaši hčerki ves ta čas vsaj po minimalni mezdi, ker v tem slučaju hčerka ni (bila vajenka in mora dobiti odškodnino, ki odgovarja primerni mezdi pomožne delavke. Kot primerna pa se mora smatrati vsaj najniž-za mezda po uredbi o minimalnih mezdah.
Invalidnina (Ravna Reka)
Vprašanje: Žena, ki je po svojem možu, padlem v svetovni vojni, dobivala invalidnino do novega leta, nakar je ta invalidnina prestal^. Ali jo more zahtevati in od koga?
Odgovor: Če je žena dobivala invalidnino po svojem možu, ki ie padel v vojni, ji' ta invalidnina še sedaj pristoji, če ji ni bila pra-vomočno odvzeta. Lani je izšla nova uredba o vojnih invalidih in zato se naj prizadeta žena obrne s posebno vlogo z obrazložitvijo vseh zadevnih okolnosti na invalidsko sodišče. Pravice vojnih invalidovi so se z novo uredbo povečale in zato bi morala prizadeta dobiti odgovarjajočo invalidnino.
Poravnava (Šmartno ob Dreti)
Vprašanje: Ker se je proti nama že vršila izvršba radi pravnomočno razsojenega zahtevka, sya se z zahtevajočo stranko sporazumela na obročno odplačilo in sklenila posebno poravnavo, tako da sva dolžna plačati le din 8000. Za stroške in obresti sva zahtevajoči stranki odstopila vse lastninske pravice, ki jih imava nai strojih in delavnici. Sedaj pa advokat zahtevajoče stranke terja od naju stroške, češ. da ta delavnica še ni prodana. Ali morava stroške trpeti midva?
Odgovor: Ker sta sklenila poravnavo z zahtevajočo stranko, je odločilna le ta poravnava in ne sodbe, ki so bile nrej izrečene. Kot iz poravnave izhaja, je zahtevajoča stranka prevzela vse še neplačane stroške. Vi ste Da za stroške in za obresti odstopili vse lastninske pravice na strojih in dr'?vnici. S tem ste stroške in obresti že poravnali in zahtevajoči stranki dolgujete le znesek din 8000. Nasprotno stališče zastopnika zahtevajoče stranke ni upravičeno z ozirom na vsebino te poravnave. razen če je bil poleg te poravnave še sklenjen kak poseben dogovor. V tem primeru je seveda upoštevati' tudi to in se po tem ravnati.
Priporoča se
PBEDT1SRAHIJA
za vse vrste ročnih del
NIFEBGA L,
MARIBOR, Koroška cesta St. 1
Klobuke
najnovejših barv in oblik dobite pri
|os. Bogataj
Maribor, Gosposka ul. 3
Nizke cene. Strokovna postrežba. Pred nakupom si oglejte izložbe.
KLOBUKE
otroške od din 30,34,42, moške 4 7,52,72 Obleke, perilo, čevlje, nogavice, pomladanske plašče itd. nudi najugod-konfekcija
Nurllior, Olavni trg Z
Pomladanski praznik
...Pomlad je najlepši čas v letu, je prero-jenje zemlje ire prerojenje duše. Polagoma se odmika zima, jutra so že bolj zgodnja in kmalu (bo v polmraku že tu in tam zažvižgal kos.
V	snegu, kolikor ga je še ostalo na najbolj osojnih straneh, ni več zdravja in beline, je samo še zadnji strah pred toplimi sončnimi žarki. Vsak dan prikukajo nove cvetke, najprej samo belobarvne v sipomin na sneg, ki ga nič več ne bo. Zvončki, norice, teloh, podleski, marjetice, narcise, prve nam oznanite pomlad. Za belo pride modra barva vijolice, jetrnika in pasjega zoba, šele potem prikliče vedno bolj zlato sonce rumeno trobentico, regrat in zlatico...
Tako smo tudi me, ki smo sedaj gospodinje, pisale nekoč šolske naloge o pomladi; gledale in doživljale vse podobe, ki spadajo k pomladi, rožice in .ptičke, ki si delajo gnezdo, v naravi polno ljudi, hrepenečih po soncu, kraj gozda in oo potoku zaljubljen parček. Sedaj je pa vse to za gospodinjo že pravljica, od prelepega pomladanskega časa ji je ostalo samo — pomladansko čiščenje. Tudi če ne bi hotela, že pomladanski zrak sam jo prisili, da misli na čiščenje stanovanja, da si uredi in pospravi dom. Največje zadoščenje ima, ko zablesti o praznikih stanovanje vse prenovljeno in očiščeno, ko izgine vsa trohnoba iz kotov, o je vse veselo*, prostrano in izčiščeno.
Vendar pa naj gospodinja pri vsem delu vseeno ne pozabi, da je pomladanski praznik tudi zanjo prišel, naj bo tudi ona v nedeljo in praznik, ko so vsi družinski člani doma, bolj praznična. Da se je ne bodo o praznikih domači opravki držali ko klop. naj ne čaka z ureditvijo stanovanja vse do zadnjega. Če je pravočasno pričela s pomladanskim čiščenjem, je zdaj že gotova in naj samo še okrasi stanovanje s cveticami. Za dinar zvončkov, teloha ali mačic naj odkupi revežu, pa bo ves dom lepši in res prazničen. In če je še kje kako delo ostalo kljub vsemu naporu, sai še bo pozneje za vse dovolj časa. Tudi kuho si je tre-
ba o praznikih smiselno 'poenostaviti, kar ni težko, če so pirhi, potice in gnjat. Najvažnejše iti najlepše darilo, ki ga lahko nudi gospodinja svoji družini za Praznike, je obilo dobre volje in notranjega sonca, pa bo pomladanski praznik lep, vseeno če se bo smejalo sonce skozi šipe ali pa bo nebo oblačno. Zato naj ne pozabi vsaj za nekaj dni odriniti vse skrbi in težave!
Pirhi — veselje otrok
Največ veselja imajo otroci vedno le s ,pir— hi, še za potice in gnjat jim ni tolikoi Letos so sicer jajca draga, ker so putke zimi zamerile in še nočejo nič prav. nesti, a prav goto- > vo se bodo še vseeno našli dinarji za pirhe. Barvo za pirhe navadno kupimo. Rumeno bar-vo' pa si lahko sami napravimo, če skuhamo lupine čebule in damo v tp vodo jajca. Radi pa tudi napišemo na pirhe razne izreke ali imena. Napisati' pa moraš na pirhe z raztopljenim voskom, preden jih daš barvat. Če nimaš prave pisalke za Pirhe, poskusi kar z navadnim peresom. Ko so pirhi že pobarvani in posušeni, odkrhnerm vosek previdno stran in ostane na jajcu bela pisava. Lahko pa tudi pišeš na pirhe s solno kislino. Vzemi primerno gosje ali kurje pero. pomoči v solno kislino in napiši na jajce, kar pač hočeš. Koi se posuši, daš jajce barvat kakor običajno, a pisava ostane bela. — Če pa hočeš pisati na že pobarvan pirh, moraš ,to storiti s citronovo kislino. Pravijo tudi. da se da pisati z raztopljenim lojem; potem, ko ie pisava že suha, jo pa splakneš z vinskim kisom.
Najlepše so podajo pirhi na mizo v steklenem krožniku ali stekleni skledi. Za spremembo na si lahko napravimo na mizi gnezdece. Velik krožnik ali skledo obložimo z mahom, na njega pa damo raznobarvne rirhe. Leni so tudi pirhi v košarici iz vrbovih šibic, okoli J>a razne pomladanske cvetice. Taka Praznižna miza s pirhi, pa še morda s potico in gniatjo, če io družina premore ho ostala otroku v sončnem spominu vse življenje.
Za ootovanle
Ročne kovčege, nahrbtnike, listnice, denarnice, nogometne žoge, gamaše itd. priproča Tele{- 22-°7
Ivan Kravo;, Maribor
Aleksandrova c. 13
Hupajte sorao pri naiiii oglaševalcih!
Kako prideta najceneje do velikonočne innke? Čisto enostavno 1
Doma na podstrešju, dvorišču, vrtu, drvarnici, kleti in drugod leži polno starega že-lezja, pločevine, cunj, steklenine ln papirja, kar najugodneje prodate pri znani tvrdki
Justin Gustinčič,
Maribor, Kneza Koclja ul. 1$ Tezno, -rogal Ptuj »K e in TržaiKe c. Naj letos ne ostane nobena hiša v Mariboru brez velikonočne šunke;
Kolesa In Šivalne stroje
mehanik Bupert Draksler, Maribor, Vetrinjska iil. 11
proda po ceni in na male mesečne obroke
Prevzamem vsakovrstna popravila koles, Šivalnih strojev, gramofonov kakor tudi emajliranje, poniklanje in pokromanje po najnižji ceni
Telefunken in Mediator
radio aparati
Meister toi
esa in nadomestni deli
Gramofonske plošče, žepne svetiljke in baterije, likalniki in kuhalniki, elektromaterijal, različni drugi materijal po na j nižjih cenah pri
Radio Starkel - Maribor
Telefon 26-85
Trg Svobode št. 6
Telefon 26-85
Za praznike dobite za dom najboljša
vina z znatnim popustom pri
Senici. Haribor, Kneza Kotila ul
———1	1 —
Hrušovec nad 5 litrov
prodaja na veliko soboto po din 2•—
Vaupotič, Košaki pri Mariboru
»LJUDSKA SAM©PCMCl“
zavarovalna zadruga z o. j. v Mariboru, Aleksandrova cesta številka 47
v lastni palači naznanja smrtne slučaje svojih članov v mesecu februarja 1940
Krajnc Marko, delavec, Maribor Ferk Ivana, vžitkarica, Nova vas p. Ptuju Glogovšek Marija, vžitkarica, Trebež, p. Artiče
Zupanič Ivan, posestnik, Leskovec, p.
Pragersko Koprivnjak Bolto, poljedelec, M. Cer-penja, Krapinske Toplice Šerbi Egjdij, kurjač drž. žel. v pok Studenci
Kenda Frančiška, posestnica, Kamnik Bojc Marija, vžitkarica, Prigorica Bratina Marija, prevžitkarica, Križevci pri Ljutomeru Podlesek Uršula, vdova delavca, Ruše Valentan Julijana, poštna služiteljica, Maribor Starij Fani, zasebnica. Krško Čebin Julijana, vžitkarica, Sv. Urh, p.
Zagorje ob Savi Vuk Ivan, pos. sin, Brezule, p. Slivnica Lederer Ana, zasebnica, Maribor Detiček Ivana, prevžitkarica, Maribor, Pobrežje
Vorbič Terezija, prevžitkarica, Košaki, Maribor
Amon Marija, prevžitkarica, Maribor, Pobrežje I ovec Ivan, posestnik. Studenci Čanžek Martin, prevžitkar, Sv. Miklavž,
Dogša Jakob, prevžitkar. Središče Šoin Frančiška, prevžitkarica, Senovo, p. Rajhenburg Šumak Martin, posestnik, Ljutomer Bošnak Ivan, prevžitkar, Parižlje, p. Braslovče
Weissbacher Alojz, posestnik, Hudlna, p. Ptuj
Oblak Ivan, posestnik, Zabukovec, p. Griže Špindler Marija, vžitkarica, Moravci, p.
Mala Nedelja Terglavčnik Matija, prevžitkar, Brester-nica, Maribor Šošter Elizabeta, zasebnica, Jelovec, p. Makole
Potušek Jakob, prevžitkar, Sv. Stefan, p.
Dol pri Hrastniku Mrak Stefan, rud. upok., Retje, p. Trbovlje
Večaj Julijana, šivilja. Pekel, p. Poljčane Zupan Ivan, usnjar, Maribor, Pobrežje Cvikl Marija, posestnica, Vinička vas, p.
Sv. Peter pri Mariboru Lesjak Ivan, poštni poduradnik v pok., Ljubljana
Butia Mate, zasebni uradnik v pok., Slaitce, p. Teharje
Kozel Marija, prevžitkarica. Gradišče, p.
Sv. Barbara v Halozah Pinterič Marija, vžitkarica, Sela, p. Brežice
p. Šmarje pri Jelšah
Po vseh umrlih članih se je izplačala pripadajoča podpora v skupnem
znesku Din 301.160»—•
članom, ki so pristopili po 1. novembru 1933 se izplača polna podpora
— brez odbitka!
Kdor še ni član »LJUDSKE SAMOPOMOČI«, naj zahteva brezobvezno in brezplačno pristopno izjavo!	ZADRUŽNO	NAČELSTVO.
JAKOB PERHAVEC
Maribor, Gosposka ulica Sftev. 9 — Telefon Stev. 25-80
Izdelava likerjev. Desertna vina. Sirupi. Žganj arna. Vedno na zalogi: rum, konjak, likerji, slivovka, brinjevec, droženka in srbska klekovača. Specijaliteti: Gren-čak in vermut. — Na debelo! — Na drobno!
Za tffli»rdi izdala In urejuje Adoll Jelen v Mariboru, m Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Erien v Maribora.