Ventil 3 / 2022 • Letnik 28 159 BESEDA UREDNIŠTVA V zadnjem letu, v času stare in nastajanja nove vlade, je zelo veliko govora o plačah, dohodnini in davkih. Ocenjujem, da je to dobro. Pri nas se verjetno pre- malo zavedamo, da je davke treba plačevati in kateri so pravični in kateri oderuški davki. Če imamo svojo državo, moramo imeti tudi davke in mislim, da je to vsem jasno. Spomnim se učiteljic v osnovni šoli, kako so se zgražale nad fevdalci, ki so za svoje potrebe od kmetov pobirali desetino njihovih pridelkov. Kako lepo bi bilo, če bi tudi danes plačevali le desetodsto- tni delež od svojih zaslužkov in prihodkov. Davek je finančna ali drugačna obremenitev davko- plačevalca (fizične ali pravne osebe). Določi, pred- piše in pobira ga država oz. njen funkcionalni ekvi- valent. Neplačevanje davka se zakonsko obravnava kot kaznivo dejanje. Država pobira davek kot splo- šno obvezno dajatev za kritje skupnih izdatkov javne uprave, kot so šolstvo, zdravstvo, kritje primanjkljaja v pokojninski blagajni itd. Po davčnem predmetu ločimo več vrst davkov: do- nosnina (davek na donos, kot je zemljiški davek, da- vek na dobiček, davek od stavb), dohodnina, pre- moženjski davek (davek na nepremičnine, stavbno zemljišče), davek na promet nepremičnin in davek na porabo (DDV). Od politikov pogosto slišimo, da mora biti davčna politika poštena za vse državljane. Nihče pa ne pove, kaj to pomeni. Ali to pomeni, da bi morali plačevati vsi enake davke, ali tisti, ki zasluži več, plača več ali kako drugače? V Sloveniji je znano, da 20 odstotkov državljanov plača 80 odstotkov davkov. Ali je to pošteno? Po- dobno je drugod po svetu v razvitih državah. V politiki je stalna dilema, ali obdavčiti delo ali pre- moženje? Trenutno je naše delo v primerjavi s svetom obdav- čeno v povprečju bolj kot drugje. Po podatkih OECD je bila povprečna davčna obremenitev plač pri nas v lanskem letu 43,6 odstotka. Povprečje v državah članicah OECD pa je 34,6 odstotka. Najnovejša raz- iskava Taxing Wages 2020 kaže, da smo glede na osebni dohodek osma najbolj obdavčena država, ki so članice OECD-ja. Zakaj so naše plače obdavčene bolj kot drugje? Po podatkih Združenja Manager je v zadnjih petih letih Slovenijo zapustilo okoli 5 000 mladih izobra- ženih ljudi. To je strašen podatek, ki pa se v javnosti zanemarljivo obravnava. Pri takem podatku bi morali zazvoniti vsi zvonci v vseh uredništvih časopisov, na vseh ministrstvih in na celotni vladi, ki bi morala na- rediti načrt, kako izseljevanje zaustaviti, preprečiti in kako mlade ljudi pridobiti nazaj. To so izobraženi lju- dje, v katere je ta država vlagala približno šestnajst let izobraževanja. To so prav gotovo najbolj talenti- rani in delovni ljudje. Z izgubo takih ljudi ne bomo zviševali standarda in bomo še zaostajali za razvitim svetom. Če želimo v naši državi obdržati najboljše znanstve- nike, profesorje, podjetnike, zdravnike, jih bomo mo- rali plačati toliko kot v sosednjih državah. T o pomeni, da bomo morali znižati davke na osebne plače. To še posebno velja za tehnični kader, ki skrbi za ra- zvoj podjetij in njihovo proizvodnjo. Če takšen uspo- sobljen in praktično izkušen kader zapusti naše pod- jetje in našo državo in se zaposli v tujem podjetju, mogoče celo v tujem podjetju, ki je našemu konku- renca, je škoda za našo državo dvakratna. Ali se tega naši politiki zavedajo? V zadnjih desetletjih se je po- kazalo, da so slovenski inženirji izjemno usposoblje- ni, da lahko konkurirajo inženirjem v najbolj razvitih državah. Če bodo naša podjetja zaradi izgube ka- drov začela nazadovati, bo škoda nenadomestljiva. Kje je treba pobrati davke, če ne pri plačah? Verje- tno sta še najmanj dva druga segmenta, za katera bi bilo smiselno zvišati davke. Prvi je kmetijska zemlja, predvsem gozd, in drugi dediščina. Zakaj obdavčiti zemljo oziroma gozd? V Sloveniji je skoraj 500 000 lastnikov gozdov. Ali ti lastniki za te gozdove ustre- zno skrbijo, jih ustrezno izkoriščajo? Verjetno ne. Po mojem mnenju večina lastnikov gozdov v Sloveniji niti ne ve za meje svojega gozda, kaj šele, da bi zanj skrbela, ga gojila in ustrezno izkoriščala. Če bi bil ta gozd minimalno obdavčen, bi se lastniki zelo hitro prebudili in poskrbeli za svojo lastnino. Drugo je dediščina. Enkrat sem že zapisal. Če danes nekdo v slovenskem podjetju želi zaslužiti bruto pla- čo okoli 10 000 evrov, mora zelo učinkovito in dobro delati. Od te plače da polovico državi. Če pa nekdo pri nas podeduje 10 000 evrov, državi ne da nič. To pomeni, da le delovni in sposobni ljudje vzdržujejo državo. Janez Tušek 173 Ventil 18 /2012/ 3 UVODNIK © Ventil 18 (2012) 3. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridr žane. © Ventil 18 (2012) 3. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 18 Volume Letnica 2012 Year Številka 3 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno teh- nik o in Fluidne t ehnik e pri Združenju k ovinsk e industrij e Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK P omočnik ur ednika: mag. Anton STUŠEK T ehnični ur ednik : Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: izr . p r o f. d r. Maja A T ANASIJEVIČ-KUNC, FE Ljubljana izr . p r o f. d r. Iv an BA JSIĆ, FS Ljubljana doc. d r. Andr ej BOMBA Č, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana p r o f. d r. Alexander CZINKI, F achhochschule Aschaffenbur g, ZR Nemčija doc. d r. Edvard DE TIČEK , FS Maribor p r o f. d r. J anez DIA CI, FS Ljubljana p r o f. d r. Jože DUHOVNIK , FS Ljubljana izr . p r o f. d r. Nik o HERAK OVIČ, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana p r o f. d r. Peter K OP A CEK , TU Dunaj, A vstrija mag. Milan K OP A Č, KL ADIV AR Žiri doc. d r. Dark o L OVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska p r o f. d r. Gojk o NIK OLIĆ, Univ er za v Zagr ebu, Hr v aška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. d r. Jože PEZDIRNIK , FS Ljubljana Mar tin PIVK , univ . dipl. inž., Šola za str ojništv o, Škofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana Janez ŠKRLEC, inž., Obr tno-podjetniška zbor nica Slovenije prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Paul McGuiness Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: LITTERA PICT A , d.o.o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICT A , d.o.o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Ašk er čev a 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna nar očnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS). R evija V entil je indeksirana v podatk ovni b azi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zak ona o davku na dodano vr ednost spada r evija med izdelk e, za kat er e se plačuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Ve č j e s l o v e n s ko pod j et j e i z d e l uj e e l e k tr ičn e ko- nektorje, ki so med seboj zvarjeni z ultrazvokom. Ve č i n o s v o jih p r o d uk tov v z a dn j e m ob dobju iz- v oz i pr oiz vaj alc e m av to m o b i l ov r a z l ičn ih znamk in r a z l ičn ih ce n o v n ih r a z r e d o v. Pred n e d av n i m se je dogodilo, da se je nov avto, proizveden v tuji dr ž av i , že po nekaj s to k il o m e t r ih p o k v a r il . Pri analizi okvare so ugotovili, da je nastala poškod- ba na elek t ri č nem k one k t or ju, ki je b il z var je n z ultrazvokom v našem podjetju. Podjetje je opravilo interno revizijo in ugotovilo, kdo je kriv za nastalo napako. Delavec, ki so mu dokazali napako, je poleg opomina nosil tudi materialno o dgo v or n os t , ki se bo k ar nekaj č as a p o znala pri n je go v e m o sebnem d ohod k u. Vs a k b a n čn i us lužbene c , ki dela za b a n č n im ok enc em in s trank am i zda ja g o tov i n s k i denar, se zaveda, da je v celoti odgovoren za denar, s katerim razpolaga v svoji interni bl ag aj ni. To pomen i, da mora v p r im e r u p r e ve č i zda n e ga de nar j a dolo č e ni s trank i razli- ko p ok r it i iz s vo j e g a že p a , s s v o jim de nar je m . P o dobno ve l j a v gos ti n s t v u . Če gos ti n s k i delavec ni po z oren in da s trank i pri v rač i lu p r e ve č de nar j a ali c e l o, da mu s trank a pobeg ne brez p la č i la , bo m or al ce l ot n i de nar ni p r im a n jk lj a j ob z a k lj u č k u dn e v a p la č ati s am iz s vo j e g a d ohod ka. Trije konkretni primeri s konkretno odgovornostjo. Verjetno direktor podjetja, ki izdelu- je omen j ene e l e k t r ičn e k one k t or je in v ka t erem se je z g o di l a napak a , ni n o sil prav v e l i ke o dgo v or n os ti . Tudi pri osebnem d o h o dk u se mu v erj et no ni n ič p o znalo . Tud di r e k to r j i bank , ki o dobr ijo kred i t e , ki se ne v rač ajo so (v s a j pri na s je t a ko) , so brez m a te r ia l n e odgovornosti. Tudi direktorji gostinskih lokalov se verjetno ne vznemirjajo zaradi na- pak s v o jih z ap osl e ni h in p o s l e d ičn o za sla b o p osl o van je pod j et j a. Iz zg o r nj e ga o p is a lahk o pr e pr os t o z a k l j u či m o, da z ap osl e ni na v i s o k ih p o l o ž a jih , ki so obi č aj no tudi b o lj iz obra ž e ni, r a zg l e da n i in s p os o b ni , ne n os ijo nobene o dgo v or n os ti ! Z ap osl e ni na man j z a h t e v n ih delo v ni h mes t i h, pra v i loma z ni žjo i zo b r a z b o, z n i ž jim os e bni m doho d k om in p o gos t o k r at man j s p os o b ni v inte l i g e ntn e m sm isl u n os ijo ve čj o o dgo v or n os t . To pomen i, na či m v išj e m p olo ž aju si , m a njš a je t vo j a o dgo v or n os t . Pri tem pa nastopi vprašanje. Kaj pa odgovornost vseh tistih, pri katerih se kakovost dela ze l o t e ž ko ali s ploh ne mor e m e r i ti . K ak šn o o d go v o r n os t im a j o p o li t ik i , j av n i u sl u ž- benc i, u č i t e lji , s o dn i k i in pr o fesor j i na u n i v e r z a h? P o gos t o se s li š i , da u č e n ci po z a k lj u č k u os no v ne š ole ne znajo dos ti na p r im e r k e mije, t e hni k e, t uj e g a j e z ik a ali k ak šn e g a d r uge g a p r e dm e t a . Kd o je v naši dr ž av i o dgo v or e n za preso j o k a ko v o s t i i z v a ja nja pou ka v os n o v ni h š olah ? Ali se z ap osl e ni v osn o v ni š o li z a ve d a j o, da lahk o u če n c a v os n o v ni š o li z n e o d go v o r ni m de lom »un i č i j o « za ce l o ži v l je nje ? T ak šn o napak o , ki je s to r j e n a m la d e m u u če n c u v os n o v ni šol i, je p r a k tičn o nemog oč e p opra v iti. Podobno velja za srednje šole in celo za univerzo. Ali se v si , ki del amo na f ak u lt e t ah , ki iz obra ž u je mo š t u d e nte v i š jih in v i s o k ih šol, m a gi- s t r s k ih in dr u gi h p r o gr a m ov , z a ve d a m o s vo j e o d go v o r n os ti ? Če bi da n e s to v praš an je postavil vsem univerzitetnim profesorjem, ki izvajamo prej navedene programe, bi verjetno od vseh dobil pozitiven odgovor. Številni med nami znamo prejšnjo trditev podkrepiti s številnimi argumenti in dokazi. Najpogostejši odgovor pa je, da imamo s pedagoškim delom in z delom s študenti v e č d e s e tl e tn e i zk ušn je in da sm o pr e pr os t o dobr i ped ag og i. K ar pa ve d n o ne dr ž i . Ze l o redki pa so (smo), ki bi k argumentaciji kakovostnega predavateljskega dela postavili ve č a r g um e n tov . O s n ov n i a r g um e n t i za preso j o k a ko v o s t i pr o fesor j a na u n i ve r z i bi morali biti vsaj trije: ocena neposrednega pedagoškega dela od popolnoma neodvisnega pedagoškega • strokovnjaka; oc ena š t u d e n tov , ki so p r e da v a nja pr o fesor j a p osluš al i pred leti in so š t u di j že z a k lj u- • či l i . To pomen i, da so od us t an o v e, k je r je z apo s len pr o fesor , p op ol n oma n e o d v isn i ; i zda n v s aj en r e ce n z ir a n učb e ni k , ki o b s e ga ce l ot n o s n o v, ki jo pr o fesor o zi r oma • pedagoški delavec predava. To so trije argumenti, ki lahko dajo zelo dobro oceno o pedagoškem delavcu ne glede na vrsto ali stopnjo pedagoške ustanove, v kateri opravlja pedagoško delo. Univerze, fakultete in druge pedagoške ustanove bi morale ob nastopu vsakega mla- d e ga p e da g o ga ze l o ja sn o obra zlo žiti, k aj je p e d a g o š ko de lo in tudi k a ko bo pri s vo j e m delu nadzorovan in ocenjevan. Ocenjujem, da je pri nas ocenjevanja pedagoškega dela na vseh nivojih in na vseh us m e r it vah o dl o č n o pr e malo . Janez Tušek Odgo v or nos t? Plače , dohodnina , davki