DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.	Izhaja svako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane p«-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popu«t. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 66.	Sreda, 17. avgusta 1932.	Leto Vil.
Ne omahnemo pa nikdar!
S presenečenjem morda kdo opaža dogodke v Nemčiji in drugod. Kljub temu pa vsi ti dogodki niso tako veliki in ne tako usodni, da bi se pojavljala med nami zaradi njih tudi le iskrica malodušja. Mnogo kričanja je, da čujemo samo to, ali razvoj, kulturna stopnja, socijalne razmere se s tem kričanjem ne odpravijo. Kri se pretaka in se bo še pretakala. Ni je pa moči, ki hi povrnila naravne zakone. V borbi, ki se vrši pred nami, doprinašamo žrtve, ali pa morda tudi preveč samo-zatajevanja. Zgodovina se pa na vse te zmote ne ozira, ampak pronica skozi vse zmede, da nadaljuje svojo pot.
Nas ne druži sila, ne druži nas pohlep po terorju ali osebni egoizem. Nas družijo načela. Ta načela nas uče spoznavati svoje interese in moč, ki je združena za temi interesi. To je naš cilj in naša moč, ki jo moralno in dejansko podpira gospodarski in kulturni razvoj.
Iz sedanje borbe izide delavstvo očiščeno in okrepčano. V tem prepričanju presojajmo dogodke.
Toda ne le v prepričanju. Tudi dejansko moramo delovati v zmislu svojih načel. Popolnoma se moramo emancipirati od strupenih fašističnih gibanj. Dajati jim ne smemo ne moralne ne dejanske podpore. Pa bo prav kmalu konec njih slave.
Če ti režimi prepovedujejo svobodo, je to znak strahu. Tega se moramo zavedati. Kako naj vlada peščica fašistov dve milijardi ljudi? Ali ni to nemogoče. Kako naj vlada par milijonov nadutih fašističnih in kapitalističnih hlapcev ves svet?
Brez naše pomoči je to nemogoče. Zato bodi za vse delavce in nameščence svetost: popolna emancipacija, kulturno delo in pogloblienje socialističnega prepričanja.
Ccz nekaj let se nam bo zdel današnji fašizem smešna epizoda iz zgodovine človeštva.
Rumunska nova vlada
Rumunija se bori s težkim finančnim položajem. Nevtralna vlada profesorja Jorge ni imela zaupanja in je odstopila. Vajda-Vojevod je nato sestavil volilno vlado, ki je izvedla volitve, pri katerih so zmagali z veliko večino nacionalni zaranisti (kme-tiška stranka). Po konstituiranju parlamenta in senata je vlada Voje-vod podala demisijo in ker Maniu ni hotel prevzeti vlade ter je po volitvah nastalo politično pomirjenje, je Vajda-Vojevod zopet sestavil definitivno vlado. Nova vlada mora Predvsem po mednarodnih predlogih urediti svoje gospodarske zadeve. V svojem zunanjem ekspozeju je na-glašal predsednik vlade, da ohrani prijateljstvo s sosednjimi državami, ki ne ogrožajo rurnunskih gospodarskih interesov. Tudi naglaša nova vlada, da jc nje gospodarstvo v tes-ui zvezi s sanacijo srednjeevropskega gospodarstva ter da sc bodo morali pri reševanju vpoštevati interesi Rumunije.
Na Grškem bodo imeli tudi volitve. V Grčiji se pojavlja že dalje Časa močna opozicija proti Veuize-losu. Venizelos se je sporazumel s Predsednikom Zaimisorn, da se naj Zbornica razpusti in izvedejo nove Volitve.
Ogromna delavska manifestacija v Ljubljani.
Četrti kongres Zedinjene zveze ieleznitarjev Jugoslavije.
Veličasten sprejem internacionalnih gostov v Mariboru.
V nedeljo, dne 14. t. m., so mariborski železničarji in delavci sprejeli goste Internacionalne transportne federacije, ki so prispeli z brzo-vlakom okoli 2. ure popoldne na glavni kolodvor v Maribor. Na peronu se je zbrala velika množica delavstva. Odposlanci USŽJ, delegati strokovnih organizacij, kombiniran delavski pevski zbor »Frohsinn« in »Pevskega odseka pekov« ter godba Glasbenega društva železniških delavcev.
Ob prihodu vlaka so iz stotine in stotine grl zaorili navdušeni »Druž-nost« klici. Godba je zaigrala. Ko je vlak ustavil, so pevci, zapeli nekaj delavskih pesmi. Med teni' so internacionalni delegati izstopili. V imenu tukajšnjih podružnic USŽJ je pozdravil delegate s. Bibič ob navdušenem^ pozdravljanju in ploskanju navzočih. V imenu došle delegacije se je zahvalil za lep sprejem delegat avstrijske železničarske organizacije s. Thoman. Pevovodji s. Omanu pa se je še posebej zahvalil francoski delegat s. Jarroigion. Prišel je čas odhoda. Med navdušenimi »Družnost« klici in igranju godbe je vlak odpeljal proti Ljubljani. Gostje pa so odzdravljali, vidno ganjeni nad lepim sprejemom, z mahanjem robcev, dokler ni izginil vlak v daljavi.
Četrti kongres železničarske organizacije, ki se je vršil v Ljubljani 15. in 16. avgusta moramo smatrati kot najpomembnejši dogodek v zadnjem času. Železničarji imajo nedvomno najtežji socijalni položaj, a vendar, z ozirom na gospodarski položaj, ne zaleže ne zahteva, ne prošnja in ne intervencija. Ni se torej čuditi, če je manifestacija v ponde-ljck dopoldne postala veličastna.
Prihod inozemskih gostov.
Že pred peto uro v nedeljo popoldne se je zbrala množica delavstva pred glavnim kolodvorom z zvezno železničarsko zastavo. Sprejema gostov se je udeležila tudi godba »Zarja«, ki je zaigrala ob prihodu gostov. Pozdravil je goste s. A. Cerkvenik, odzdravil jc pa s. Jarroigion. tajnik francoske železničarske organizacije in član internacionale železničarjev. Z godbo na čelu je potem odkorakalo delavstvo z gosti v izprevodu v mesto.
Prihod domačih delegatov in gostov-železničarjev.
Deloma so dospeli delegati za kongres US/.I z vlaki v nedeljo zvečer. Ostali pa so se pripeljali z vlakom v pondeljek ob 10. uri dop Na kolodvoru so pričakali goste ljubljanski; železničarji in deputacija cestnih železničarjev z zastavo in godbo. Živahno pozdravljeni so izstopali stari veterani organizacije iz vlaka, flan-kiram od sodrugov in sodružic, iz
Ali si 2e dobil novega naročnika za „Delav-sko politiko", smatraj to za svojo dolžnosti
bližnjih in daljnih kirajev, iz zelenega Štajerskega in Hrvatske. Prijatelji in znanci: so si prijetno presenečeni nad navdušenim sprejemom stiskali roke. Takoj nato se je formirala velika povorka, ki je krenila iz kolodvora po Masarykovi in Miklošičevi cesti, na čelu godba in zastava. Občinstvo je stalo na trotoar-ju in tvorilo gost špalir tja do »Uniona«, kjer se je pred poslopjem zbralo ogromno število ljubljanskega delavstva. Sprevod so pričakovali tudi internacionalni delegati, katere so manifestanti pozdravili z gromkimi »Družnost« klici. Sprevod je krenil skozi vhodna vrata hotela v veliko dvorano, k[ je bila v trenutku do zadnjega Jcotička zasedena.
Ob sviranju godbe »Zarja«, ki je zaigrala »Marseljezo«. katero so vsi navzoči stoje poslušali, je otvoril
IV. kongres USŽJ
njegov predsednik s. Blaž Korošec.
Na odru so zavzeli svoja mesta internacionalni delegati, njih 14 po številu.
Veličasten je bil pogled na to manifestacijo, velika dvorana polna, galerije polne in nad odrom godba »Zarja«, ki je zaigrala pred otvoritvijo kongresa marseljezo. Silnost železničarske organizacije je razvidna že iz samega dejstva, da je bilo na kongresu zastopanih 14 dežel, oziroma zastopniki 14 organizacij iz raznih dežel. Tako Francije, Anglije, Španije, Belgije, Nemčije, Nizozemske, Holandske, Čehoslovaške, Švice, Poljske, Bolgarije, Švedske, Avstrije, ki gotovo pomenijo v delavskem strokovnem gibanju mnogo, zlasti kot moralna opora za naše rastoče svobodne strokovne organizacije.
Vsi govorniki, ki so nastopili na tej manifestaciji, so obljubili svojo pomoč ter navdušili naše manifestan-te in jih opominjali k vztrajnosti.
Poleg navzočih inozemskih delegatov so še govorili ss. Topalovič, dr. Krekič in tajnik Stanko. Zlasti je Topalovič opozarjal na potrebo enotnosti delavskega gibanja ter se zahvalil inozemskim delegatom1 xa udeležbo na kongresu ter apeliral nanje za nadaljnjo pomoč.
Enake manifestacije Ljubljana že dolgo ni videla in jasno je, da je zavedno delavstvo z železničarji vred popolna garancija, da so danes svobodne strokovne organizacije mogočen faktor v državi, ki soodločuje o življenju in trpljenju prebivalstva te države.
Mednarodni zastopniki železničarskih organizacij so obljubili svojo pomoč v imenu organizacij, ki jih zastopajo.
Kongresa se je udeležil tudi zastopnik mednarodnega urada dela.
Posebno je pa še treba poudariti, da je manifestacija v unionski dvorani trajala od 10. do 2. ure popoldne in da so udeleženci ob silnem navdušenju vztrajali do konca manifestacije.
Kongres železničarjev se je potem v pondeljek nadaljeval v lepo okrašeni dvorani Delavske zbornice.
za Cankarjevo družbo. Za 20 Din dobi vsak član 4 lepe knjige. =====
Negotovost v Nemčiji
Hindenburg odklanja Hitlerjeve zahteve.
Razgovori med strankami, pred: sednikom Hindenburgom in Hitlerjem so končani. Hitler je zahteval zase kanclerstvo in vsa važnejša ministrska mesta za svoje ljudi, to je, absolutno moč v vladi. To zahtevo je končno Hindenburg odklonil iz dveh razlogov. Prvič ima Hitler ko-maj tretjino mandatov in ni njegova stranka opravičena do absolutne oblasti v državi; drugič pa mora Hitler priznati ustavo in se jej podrediti.
Če pomislimi, s kakšno gesto je Hindenburg odslovil kanclerja Brii-ninga, češ, da vodi boljševiško politiko, potem moramo priznati, da je pa v tem primeru Hindenburg zavrnil Hitlerja z ozirom na svojo kari-jero kot general in kot predsednik, ki je na veljavno ustavo prisegel. Hitler je dobil v tej politični borbi krepko zaušnico, zlasti še tudi, ker je vojni minister Schleicher odrekel Hitlerju direktno pomoč.
Hitler in njegovi ljudje so sicer grozili s pohodom v Berlin, toda. to so bile grožnje, to je bila demagogija. Ob politični zrelosti je v Nemčiji tak preobrat jako negotova stvar.
Papenova vlada se bo predstavila novemu državnemu zboru. Vprašanje je, če bo dobila v parlamentu zaupnico ali ne. Skoraj gotovo je, da Papen ne dobi zaupnice in logično mora izvajati konsekvence, to je, vlada bo še enkrat razpustila državni zbor, dasi tudi bodoče volitve ne utegnejo prinesti odločitve.
Reakcionarni režim vodi politiko zavlačevanja ter išče ugodne prilike, da izvede svoje reakcionarne namene ustavnim potom.
V koliko se kamarilski ali prezi-dialni vladi to posreči, bodo pokazale bodoče volitve, pri katerih bi moralo delavstvo nastopiti enotno, da ustavi grozeči val reakcije.
Ljudska sodba na Španskem.
Krvavi izgredi proti sovražnikom republike.
Protirepublikanski vojaški upor v Španiji je po vsej državi zanetil silno ogorčenje med republikanci. Že v prvih bojih v Madridu je bilo 14 smrtnih žrtev. V Granadi je dne 11. t. m. prišlo do krvavih izgredov, umorjene so bile tri osebe in dvanajst hiš je bilo zažganih.
Pri antimonarhističnih manifestacijah v Santa Fe so bili krvavi spopadi s policijo in je bilo več hiš zažganih. V Albaconu je delavstvo zažgalo cerkev in samostan. V Madridu so poizkušali komunisti izzvati nemire. Vlada je izdala najstrožje odredbe proti terorističnim akcijam.
General Sanjurjo je bil udeležen pri veliki tihotapski aferi s tobakom. Ukazal je podrejenimi, da dovolijo uvoz ogromnih množin tobaka neza-carinjeno v Španijo. Z uporom se je hotel odtegniti kazni, ker se vrši preiskava v tej tihotapski aferi. Upor je organiziral predvsem s svojimi madridskimi monarhističnimi prijatelji.
Kongres »Svobode« se je vršil v Ljubljani dne 14. in 15. t. m. z najboljšim uspehom. Bil je to nastop delavske mladine, ki ve, kaj hoče. Samo to za danes! Obširneje poročilo priobčimo v prihodnji številki.
Divjaštvo in politično barantanje v Nemčiji
Nemško delavstvo je pripravljeno.
Državljanska vojna v malem se v Nemčiji nemoteno nadaljuje. Te dni so fašisti po vsej Vzhodni Prusiji in Vzhodni Šleziji ponovili teroristične akcije. Pri izgredih so rabili razna razstreljiva in ročne granate ter revolverje. Fašisti so napadali konzumne zadruge, uredništva listov, ubili enega socijalista, ranili težko eno dekle. Fašist je hotel vreči bombo na urednika socijalističnega lista, toda bomba je atentatorju eksplodirala že v roki in atentatorja razmesarila. V Stettinu so fašisti vrgli bombo pred uredništvo socijalističnega lista »Volksbote«, kjer je bilo razbitih več izložbenih oken lista in drugi. Našteli bi lahko še celo vrsto grozodejstev.
Papenova vlada obljubuje stroge odredbe. Ustanoviti hoče nagla sodišča po onih krajih, kjer bo potreba. V kakšni smeri bodo ta sodišča ustanovljena, ni jasno. Izrekala pa bodo smrtne obsodbe.
Političen položaj pa je še vedno nejasen. Vrše se pogajanja med kanclerjem, centrumom in fašisti. Centrum in tudi kancler stoje na stališču, da se fašistom, ker so najmočnejša stranka v parlamentu, prepusti primerna odgovornost v vladi. Toda ne mesto kanclerja, ne vso oblast. Centrum še dostavlja, da je za sodelovanje samo v primeru, ,če so podane garancije, da se ne bo kršila weimarska ustava. Centrum pa seveda ni navdušen za weimar-sko ustavo, marveč hoče s temi preprečiti nasilno vlado fašizma, ker bi prišel v tem primeru ob politični vpliv.
Iz dogodkov se da sklepati, da se osebna vlada (kamarilska) Hinden-burgova ne namerava umakniti. Kancler Papen ie celo zagrozil, da si bo izbral sredstva, s katerimi bo teror zatrl.
Tako se razvijajo dogodki v Nemčiji. Vedeti pa moramo pri tem, da so fašisti in sedanja vlada predvsem sovražniki delavskega gibanja. Fašisti in Papen, oziroma Hindenburg, so pričeli svojo politično borbo — proti delavskemu gibanju. Glavno geslo njih borbe je bilo od početka — proti marksistom, dasi ti niso zahtevali nič drugega kakor socijalne in politične pravice ter kruha za nezaposlene. To nam daje misliti. Doumevati utegnemo, da gre v vsem tem razvoju za to. da se ustvari fronta proti delavstvu, da se kon-
solidira kamarilska, fašistična in centrumaška politična sila v točki, ki je tem skupinam skupna.
Nihče naj se torej ne čudi, če opaža v nemški socijalnodemokra-tični stranki in v svobodnih strokovnih organizacijah silno opreznost in zbiranje moči, ne da bi zavedno delavstvo izzivalo in dajalo povoda
kruti reakciji za izpade proti njemu. Nemško delavstvo prav dobro ve, kaj vse to pomeni, pozna namere, zato čaka in se pripravlja, da zavrne reakcijo ob primernem času v tej ali oni primerni obliki.
Nemško delavstvo je dovolj zrelo, da presoja položaj ter po njem urejuje svojo taktiko.
Doma in po svetu.
Delavski oder »Svobode«. V soboto, dne 13. t. m. je ljubljanski Delavski oder »Svobode« dal v Zagrebu Delakovega »Hlapca Jerneja«. Gledališče je bilo popolnoma razprodano in članom odra so zagrebški sodrugi in sodružice prirejali iskrene sodružne ovacije. Med delavstvom je prireditev zbudila silno navdušenje. — V pondeljek zvečer je pa oder ponovil »Hlapca Jerneja« v ljubljanskem opernem gledališču v čast udeležencem kongresov železničarjev in »Svobode«. Tudi operno gledališče je bilo nabito polno in je prireditev sijajno uspela.
Toča v Vojvodini. Bačko in Banat je zadela huda poljedelska nesreča. Velika žitna polja je pobila debela toča, ki je zlasti v šidskem okraju uničila 22.000 oralov -žita popolnoma. Vsega skupaj pa 420.000 oralov. Škoda znaša baje 150 milijonov dinarjev.
Oderuh brez primere je neki zasebnik Mitar R. v Sarajevu, ki so ga te dni aretirali. Upnik, kateremu je posodil 25.000 Din, mu je moral plačati mesečno 2500 Din obresti', to je letno 30.000 Din. Nek sodavičar si je pri njem leta 1926 izposodil 30.000 dinarjev. Danes mu dolguje še 167 tisoč dinarjev, čeprav mu je med tem izplačal že 135.000 dinarjev. Kaj si zasluži taka pijavka? In razmere, v katerih taki polipi lahko uspevajo? •
Zakaj se ne more priti do razorožitve. Neko tozadevno poročilo Društva narodov javlja, da je mednarodna orožna industrija imela fe-ta 1925 čistega dobička 48,400.000 dolarjev. Najbrž je ta dobiček v poznejših letih še naraščal. In zastopniki te težke orožne industrije imajo skoro v vseh državah odločilno besedo.
Mednarodni urad dela za skrajšanje delovnega časa. Mednarodni urad dela je sklical sejo v soboto, dne 13. t. m., da se posvetuje o znižanju delovnih ur v industriji, ker nezaposlenost bolj in bolj narašča.
»Zaščita nravnosti« v Nemčiji. Nova nemška vlada »krščanskega
plemstva« si je nadela nadvse plemenito nalogo obnoviti in zaščititi nemško nravnost in zlasti čast in poštenje nemške žene, da obvaruje nemški narod pred kulturno dekadenco in propadanjem sramežljivosti. V to svrho se bo predvsem strogo nastopalo proti takozvani »Frei-kbrperkulturi«, ki propagira gibanje golih na prostem. Gledalo se bo na to, da bodo kopalci dostojno oblečeni in da ne bodo hodili v kopalnih oblekah na cesto in v gostilne. Prepovedane bodo predstave nezadostno oblečenih igralcev v gledališčih, kabaretih, kinih itd., kakor tudi telovadne prireditve neoblečenih telovadcev. V izložbah se ne bodo trpele slike golih teles ali pohujšljive literature. Prepovedane bodo tekme lepotic itd. Tako je najavil nemški državni komisar dr. Bracht. Samo tega še ni povedal, kdaj bo zopet uvedena inkvizicija in kdaj bodo zopet začeli sežigati coprnice.
Racije proti nemškim komunistom. Pod pretvezo, da išče nedovoljeno orožje, je berlinska policija izvršila racije v »Domu Karla Lieb-knechta« na Btilow-platzu, kjer se nahaja centrala komunistične stranke in kjer se tiska njeno glasilo »Die rote Fahne«. Dalje je bila racija v centrali »Rdeče samopomoči«, kjer so odprli vse omare in zaplenili ves materijah Preiskali so tudi vse ostale lokale, kjer se shajajo berlinski komunisti. Enako so se vršile policijske racije tudi pri komunistih v Hamburgu, Kielu, Krefeldu in drugih mestih. Rezultat racije še ni objavljen. Čudno pa je, da se racije ne vrše istočasno tudi pri nacijonalnih socijalistih, ki so vendar veliko bolj založeni z orožjem. Najbrž je njim uporaba orožja dovoljena.
37 ženskih poslancev šteje novi nemški državni zbor. Od teh odpade 15 socijalnim demokratom, 10 komunistom, centrumu 6, nemškim nacijonalcem 3, ostale 3 pa nekim manjšim strankam. Značilno je, da nacijonalni socijalisti niso kandidirali niti ene ženske. Smatrajo, da je dobra samo za otroke roditi.
Svetovni gospodarski program Zedinjenih držav.
Najprej razorožitev Evrope, potem odpis dolgov. Tako so razglašali Američani. Sedaj je pa predsedniški kandidat predsednik Hoover povedal, da o odpisu dolgov ne more biti govora. Hoover meni enostavno: evropske države naj ustavijo oboroževanje, pa bodo lahko plačale vojne dolgove. Ni pa seveda izključeno, da pride prej ali slej do olajšanja plačevanja, toda le pod pogojem kompenzacij, to je, da evropske države odpro trg Zedinjenim državam. Če bi Amerika v državah, ki so ji dolžne, prodajala ktnctiške pridelke in industrijske izdelke, potem bi bile mogoče olajšave glede dolgov. Svetovne krize je večinoma kriva politika Evrope. Zmanjšanje svetovnih izdatkov za oboroževanje eno milijardo dolarjev na leto, je predpogoj za obnovitev gospodarstva. Kljub politični nestanovitnosti v Evropi, hočejo Zedinjene države sodelovati na gospodarski konferenci. To voljo so pokazale, ko so preprečile polom Nemčije.
Hitlerjevci še vedno zahtevajo, da mora postati Hitler državni kancler. Predsednik Hindenburg pa njihovi zahtevi ni nič prav naklonjen in smatra, da je najbolje, če ostane še nadalje »nestrankarska«, poslovna vlada aristokratov, z von Papenom na čelu na krmilu, ki naj pošlje novi državni zbor za nedoločen čas na počitnice, sama pa da medtem' vlada s pomočjo zloglasnega S 48 ustave.
Razdraženost republikanske Španije proti monarhističnim pučistom se še ni poleglo. In ker je splošno utrjeno mnenje, da cerkev podpira monarhizem, se v mnogih krajih obrača ta razdraženost proti kleru. V več mestih so demonstrantje zažgali poslopja oficirskih kazin in ponekod tudi cerkve. Sto odličnih 'monarhistov je aretiranih, med njimi tudi sin bivšega diktatorja Primo de Rivere, general Sanchez, in poveljnik seviljske posadke, general Gonzales. Aretiranega glavnega kolovodjo ptiča v Sevilji, generala Sanjurja, so po aretaciji vso noč zasliševali, nato pa oddali v vojaške zapore.
Mandžurijo je obiskala strašna katastrofa. 8 milijonov ljudi grozi smrt. Reke so vsjed hudih nalivov nenavadno narasle in preplavile cele pokrajine. Prebivalstvo si je moglo oteti le golo življenje in sedaj blodi lačno po deželi. Radi pomanjkanja se je pridružila še kolera. V
56
Angelo Cerkvenik:
ROSA.
(Povest.)
— Pojdem. Vprašanje pa je, če bo hotel živeti z menoj. Saj venr, kako je bilo, preden sem odšla. Ni bil srečen; mislil je nate.
— Mrtva bom za vaju dva! Na to mislita in pozabita name!
— Otročja si, Rosa!
Dolgo v noč sta se pogovarjali, sprehajajoč se po najbolj obljudenih ulicah. Stali sta sredi najpestrejšega vrvenja in si ogledovali nepregledne množice, ki so mimo njiju drvele po svojih opravkih.
— Kdo, Tanja, more kogarkoli izmed teh tisočev in tisočev, ki br-zijo mimo naju, imenovati: skon-struiranca? Kdo. ki ni omejen in domišljav, Tanja?
— Žališ me, Rosa!
— Nisem mislila nate! Ti si otrok!
— Pojdiva ven, kjer ni toliko ljudi!
— Zakaj. Tanja? Tako rada gleda met tisoče ljudi okrog sebe. Poglej: kolikor različnih obrazov, toliko različnih duš! To, vidiš, je čudežna uganka narave, da ni ustvarila niti dveh popolnoma enakih ljudi. Le zelo podobni so si.
— Rosa, čudim se ti...!
— Večer za večerom hodim tod in srečujem na tisoče novih, neznanih obrazov. Ko včasih srečam star,
znan obraz, me ogreje toplo čuv-stvo, prijetnost. O, življenje je tako lepo!
— Blagor tebi!
— Vsem bi moglo biti, kakor je meni. Ce ni, smo si sami krivi.
Tanja se je Rosi vedno bolj čudila. Tiho si je mislila, da morebiti Rosa Boja vendarle ne ljubi, da se mogoče celo veseli, ker ji je uspelo otresti se ga. Ali naj ji svojo misel razodene? Da ali ne? Borila se je dolgo s svojo mislijo, dokler se ni Rosi iskreno izpovedala.
Rosa se je nasmehnila in dejala:
— Ni tako težko odreči se osebni ljubezni. Težko bi mi bilo, če bi se morala odpovedati sodelovanju pri pokretu, s katerim živim, s katerim utripa slehrni udarec mojega srca, kateremu prisluškujem, kakor narava vesoljstvu. Ta čisto osebna ljubezen pa je v primeri s to ogromno ljubeznijo tako majhna in malo pomembna. O, da! Bolna sem včasih ... res je... Mogoče bi me. če bi ne imela svoje dece in tisočero drugih velikih skrbi, ta bolest strla, a tako me ne bo.
Zavili sta v samotnejšo ulico.
Po oglih so se ponujale mlajše in starejše ženske za denar.
— To je borba za kruh!
— Ali ni nobene druge možnosti, nego takšna borba?
— Najbrže ne, Tanja, ker bi se mnogotere izmed teh žensk drugače ne prodajale.
Po vseh cestah in ulicah so se jima nudile iste malo vesele slike ... Včasih se je moškim, ki so hodili mimo, ponujal kakšen otrok, še nedo-rastel, nedozorel. Ko se je pojavil v bližini kašen stražnik, so ženske izginile, kakor da so se udrle v zemljo.
— Ali ni nobene možnosti, da bi se prostitucija odpravila?
— Je! Možnost je in ta možnost se bo nekoč uresničila. Ta možnost je v zelo ozki zvezi z revolucijo v vsakem posameznem človeku.
— Saj vendar ne moreš verjeti, da bodo vsi ljudje preživeli v sebi to tako zvano revolucijo!
— Ne, tega ne mislim! Mislim pa, da jo mora vsaj večina v sebi preživeti in verujem, da jo bo!
— Kje je še to. Rosa? Tako dolgo ne moreva čakati.
— Dolgo? Koliko časa traja zgodovina po Kristusu? Komaj dva tisoč let! To pomeni dobrih 20 do 22 generacij! Dvajset generacij in vendarle tako — vsaj relativno — ogromna razlika! Kaj je to: dolgo? Ko je preteklo: nič! V upanju in pričakovanju pa: smisel življenja! Cas je življenje!
— Ali veruješ v to?
— Ne samo verujem. Z vsem svojim bistvom čutim to kot edino možnost razumevanja pojav okrog sebe. '
— Vsi ne moremo tako neoma-jano verjeti v to razlago.
— Verujte, tedaj, v svojo lastno razlago.
— Nimamo nobene ...
Rosa je umolknila. Utrudila se je. Tanja jo je vedno bolj občudovala. Najraje bi bila ostala pri njej na Dunaju. Prepričana je bila, da bi bila bolj spokojna in srečna, a vedela je, da mora baš Rosi na ljubo oditi, da mora njej na ljubo rešiti Boja iz objema pogubnih vplivov alkoholizma.
XXI.
Bojo se je zgubil.
Vsi tisti sklepi, ki jih je bil nekdaj storil glede odhoda v okupirano ozemlje, so splavali po vodi. Vse življenje se mu je zdelo žalostno in nepopisno megleno. Kamorkoli je pogledal, povsod je njegov pogled zadel ob steno ogljene teme in umazane, svinčene megle.
Mislil je na smrt. Ta misel ga je vsekdar napojila s strahom. Jokal bi ob pomisli, da bo vendarle moral umreti. Premočno mu je živela v krvi silna ljubezen do življenja in prepogostokrat je že tvegal svoje življenje, prečesto je že občutil mrzel dih mrtvaških ustnic na svojih ustnicah, da bi mogel mirno misliti nanjo. Spomin na mrtve tovariše in prijatelje, ki so v tistih davnih dnevih s svojo krvjo napajali širne ruske planjave, ga je svaril pred smrtjo ... Bal se pravzaprav ni, da bo moral umreti. Vedel je celo, da bo laže umrl, nego večina ljudi... Pa tudi živeti mu je bilo težko znosno.
(Dalje prihodnjič.)
Harbinu zahtevajo od vsakogar, ki se hoče peljati z železnico, zdravniško spričevalo, da je cepljen zoper kolero. Japonci so potom mandžurske vlade organizirali nekakšno pomožno akcijo, katere uspeh je pa neznaten. Boji med Kitajci in Japonci so se radi elementarna katastrofe morali ustaviti.
Komisija za raziskovanje konflikta med Japonsko in Kitajsko, ki jo je poslalo Društvo narodov v Mandžurijo, je sedaj objavila rezultate svojih razsikavanj, ki pa so za Japonsko zelo porazni in jo pred vsem svetom: razgaljajo kot neupravičeno in egoistično napadalko. Japonska radi tega grozi, da bo izstopila iz Društva narodov. Obstojii domneva, da bi ji sledili pri tem tudi Nemčija in Italija, s čemur bi' nastalo vprašanje, ali se bo mogla prihodnja raz-orožitvena konferenca sploh vršiti. Amerika hoče uporabiti poročilo mandžurske komisije za oster nastop proti Japonski, ker se boji, da bi sicer Japonska začela resno ogrožati ameriške interese v Aziji; zato je povabila Anglijo, da naj tudi ona ne prizna nove mandžurske vlade, ki je samo marijoneta v rokah Japoncev.
Smrčanje je lahko nevarno. Nek
Italijan je imel grdo navado, da je v spanju glasno smrčal. Nekoč je poleg njegove postelje ostal čez noč tudi njegov pes. Ta je nekaj časa poslušal smrčanje, radi katerega je postajal vedno bolj razdražen, nazadnje pa je ves ljut skočil na posteljo in je svojemu spečemu gospodarju odgriznil nos.
Ekspedicija na Himalajo, ki jo je organiziral augsburški inženir Mgr-ckel, je dospela v višino 8000 metrov. Polovica članov je med potjo vsled strašnih naporov omagala. Ostali hočejo še naprej na 8300 metrov visoki vrh »Gore strahot«.
Premišljeni napadi Japonske na Kitajsko
Japonska je izzivala namenoma.
Poročilo, ki ga je izdelala komisija Društva narodov o preiskavi spora med Japonsko in Kitajsko, najostreje obsoja Japonsko, ki je namerno pripravljala vojni napad na Kitajsko.
Poročilo navaja 15 točk kot dokaz te krivde.
Zlasti poudarja poročilo, da je japonsko vojaštvo izbruh vojaškega konflikta 19. septembra lani vedoma povzročilo. Dva japonska general-štabna častnika sta že početkom septembra odpotovala v Tokio na posvetovanje glede operacij v Mandžuriji. Japonski načrti so bili že prej pripravljeni, čete odrejene, da naj se 18. in 19. septembra prično vojaške operacije. Dokazovanje, da so Kitajci most pred Mukdenom hoteli razstreliti, se ni posrečil, niti ne, da je bila eksplozija, kakor trdijo Japonci. Japonska si je želela prelom s Sovjetsko Rusijo, pa ga ni izvedla zaradi dogodkov pred Šangajem. Dogodek v Sangaju je bil le nesrečen slučaj. Avtonomna mandžurska vlada je le orodje v rokah Japonske proti svoji volji. Mandžurske čete ne čutijo lojalnosti proti tej vladi. V mandžurski vladi so sami japonski državljani in Japonski prijazni Kitajci.
Dne 8. t. m. je izjavil v svojem govoru Stimson, da so Zedinjene države sodelovale v posvetovanjih o japonsko-kitajskem sporu, ki je nastal meseca septembra 1931. Ko pa je pozneje Japonska zasedla vso Mandžurijo, je ameriška vlada pri-jaVila japonski in kitajski vladi dne 7. januarja 1932, da ne bi mogla pristati na stanje ali sporazum, ki nasprotuje pariškemu dogovoru. Temu stališču je pritrdilo 50 držav. Po mnenju teh držav je bil kršen Kello-gov mirovni pakt.
Poročilo še ni objavljeno. Vsekakor pa bo imela huda obsodba japonskega imperializma težje mednarodne zapletljaje tembolj, ker je Japonska že prej trdila, da odloča v komisiji njej sovražno mnenje.
Strahovito izrabljanje delavcev v Mariboru
(Iz sodne razprave proti stavbenikom — urna mezda Din 2.25.
Značilne izjave sodnika.
Doslej so bili v Mariboru znani predvsem inozemski tekstilni tovarnarji po svo-jil strahotnih nizkih mezdah, ob katerih je moralo naše delavstvo garat in stradat. Zadnji čas pa se ponavljajo takšne pritožbe tudi s strani naših stavbinskih delavcev. Kljub neštetim tožbam in jasnim zakonitim- določilom ter obupnem pomanjkanju dela, se vendar še vedno vrši nadurno deio, ki ga podjetniki ne plačujejo z zakonitim 50% pribitkom. Obenem pa se mezde tako nižajo, da delavci seve obsebi umljivo prosjačijo za nadurno delo, ker z nizkim zaslužkom v rednih urah ne morejo živeti. Potem pa se podjetniki zgražajo nad »neka-rakternimi« delavci, ki po izstopu iz službe zahtevajo plačilo 50% pribitka za nadure, kakor jim to dovoljuje zakon.
Odpusti iz službe brez odpovedi.
Razen tega podjetniki stavbinske delavce kar pcjUjudno odpuščajo iz Službe, ne da bi jim isto odpovedali 14 dnevno, kakor to izrecno določa naše delovno pravo v novem obrtntem zakonu. Ko pa jih delavci tožijo na plačilo te zakonite odpovedne dobe, se podjetniki izgovarjajo, da so sprejeli delavce samo na poskušnjo. Delavci seve o tem nič ne vedo.
Mučni procesi radi odvisnosti delavcev.
Kaj pravi sodnik?
Ta teden se je vršilo pri okrajnem sodišču v Mariboru pred okrajnim sodnikom g. Juhartom več pravd stavbinskih delavcev proti podjetnikom za nadure in odpovedno dobo. Značilnp za naše razmere je bilo, ko je predlagal zastopnik delavcev priče, ki bi naj potrdile, da ni bila dogovorjena poskusna doba in da mora vsled tega podjetnik plačati za 14 dnevno odpoved. Sodnik je tedaj omenil med drugim sledeče: »S tem, da kličemo delavce, ki so še v službi, sem kot priče, jih naravnost mečemo na cesto. Saj veste, kakor hitro bo delavec pričal proti podjetniku, ga bo odpustil iz službe, ali pa izpostavljamo delavce, da bodo pričali proti svojemu dobremu prepričanju.«
S tem je sodnik pač ugotovil žalostno, a resnično dejstvo. Tako se godi našim delavcem, ki so ravno takšni državljani, kakor podjetniki. Na poklicanih oblastih je pa, da takšne nezdrave razmere odpravljajo. Predstavniki naših oblasti imajo za to dovolj sredstev v rokah, direktnih in indirektnih.
2.25 Din — plačuje stavbenik Nassimbeni urne mezde.
Sledila je na to zelo burna razprava v tožbi nekega delavca proti mariborskemu stavbeniku Ubaldu Nassimbeniju, ker se je
izkazalo, da je sprejel za kopanje kanalov na Aleksandrovi cesti delavca, kateremu ni ob sprejemu napovedat nobene mezde, koncem tedna pa mu je plačal le Din 2.25 na uro ter mu še od te borne mezde odtegnil za bolniško blagajno in uslužbenski davek, tako da je dobil revež za 40 ur najtršega dela na cesti ob koncu tedna komaj Din 92.25. Ravno to delo pa je eno najhujših. 9 ur na dan morajo trpini vzdigovati več kilogramov težke krampe ter v neznosni vročini ob prahu in ropotu najživahnejšega prometa razkopavati zgneteni gramoz, ki je trden, kot bi morali razbijati sam beton. Delavci so zvečer tako zmučeni in razboleli po vseh udih. da se komaj gibljejo in jim kljub bedni prehrani ni niti do jela. Doslej so stavbeniki najlažja dela plačevali vsaj z Din 3.— na uro, kar je po naših informacijah tudi minimalna mezda za takšno delo. Kljub temu pa plačuje g. Nassimbeni, ki je dobil to delo od mestne občine, komaj z Din 2.25 in še od tega odteguje delavcem bolniško blagajno in uslužbenski davek. Kaj potem ostane delavcu koncem tedna?	»
Ko se je to ugotovilo na podlagi knjig g. Nassimbenija, ki je izjavil, da so njegove knjige kakor »svetost«, je zastopnik g. dr. Reisman upravičeno žigosal to izrabljanje naših delovnih sil, češ, da so to mezde za stradanje, ki so absolutno nedopustne in je dolžnost mestne občine, da prepreči takšno izmozgavanje občanov v mestnem okolišu pri mes'tnih delih. G. Nassimbeni gotovo tudi ni kalkuliral mezd na podlagi Din 2.25, ko se je potegoval za to delo. Stavbenik Nassimbeni pa je izjavil, da ga nič ne briga, kakšne mezde določa mestna občina.
Priganjače pa plačuj.ejo z Din 7.50 na uro.
Nato sta bila zaslišana kot priči dva Nassimbenijeva preddelavca, ki sta potrdila, da je sprejel Nassimbeni tožečega delavca le »provizorično«, ne da bi mu povedal, kakšno mezdo bo imel. Na vprašanje zastopnika dr. Reismana, kakšno plačo imata priči, kojih služba je predvsem v tem, da priganjata delavce k delu, sta povedala, da imata po Din 7.50 in Din 6.50 na uro...
Razprava je bila nato preložena. Razkrila pa je skrajno bedno stanje mariborskega stavbenega delavstva.
Vprašujemo mestno občino, kaj pravi k temu postopanju mestnega stavbenika Nassimbenija, ki je dobil delo kanalizacije od mestne občine? Ko se bodo delavci izčrpali in nalezli bolezni vsled slabe plače pri Nassimbeniju, jih bo dobila na ramena občina in potem bo ona plačevala Nassimbe-nijeve račune. Pri plačevanju takšnih »mezd«, če so to sploh mezde, si seve g. Nassimbeni lahko zida nove palače!
Dr. Avg. Reisman:
Delovno pravo v novem obrtnem zakonu.
(Iz predavanja o novem obrtnem zakonu v Strokovni komisiji v Mariboru.)
(Nadaljevanje.)
Vsebina kolektivne pogodbe.
Kolektivna pogodba uravnava medsebojne pravice in dolžnosti službenega razmerja, torej predvsem mezdne in druge deJovne pogoje. Prednosti kolektivnih pogodb za službeno razmerje pa so baš v tem, da se lahko s takšno pogodbo uredijo tudi druga vprašanja, ki so v ozki zvezi z delovnim razmerjem, n. pr.: zlasti dopusti delavcev, ki so bili pri nas po večini v večjih podjetjih že običajni in stalno upe-ljani, pa so jih v obrtnem zakonu očividno pozabili urediti: nadalje sprejemanje vajencev, zasiguranje stalnosti delovnega razmerja itd.
Kdo ne sme sklepati kolektivnih pogodb?
Zakon izrecno določa, da prisilne organizacije službodavcev in službojemnikov ne smejo sklepati kolektivnih pogodb. Prisilne organizacije so one, ki jih predvideva obrtni zakon za obrtna podjetja in obrtne nameščencem pri katerih morajo biti prizadeti obrtniki oziroma pomočniki včlanjeni, to so zadruge, trgovski gremiji, industrijske združbe, pomočniški odbori itd. Zadruge ali trgovski gremiji in pomočniški odbori, torej ne morejo skleniti kolektivnih pogodb, kakor so jih lahko doslej. V to svr-ho morajo skleniti tako službodavci, kot službojemniki, druge, prostovoljne organizacije. Lahko pa torej sklepajo kolektivne pogodbe prostovoljne strokovne organizacije.
Vsebina kolektivne pogodbe.
Kolektivna pogodba uravnava medsebojne pravice in dolžnosti službenega razmerja, torej predvsem mezdne in druge delovne pogoje. Prednosti kolektivnih pogodb za službeno razmerje pa so baš v tem, da se lahko s takšno pogodbo uredijo tudi druga vprašanja, ki so v ozki zvezi z delovnim razmerje, n. pr. zlasti dopusti delavcev, ki so bili pri nas po večini v večjih podjetjih že običajni in stalno upeljani, pa so jih v obrtnem zakonu očividno pozabili urediti; nadalje sprejemanje vajencev, za-sigurane stalnosti delovnega razmerja itd. Kdo ne sme sklepati kolektivnih pogodb?
Zakon izrecno določa, da prisilne organizacije službodavcuv in službojemnikov ne sinejo sklepati kolektivnih pogodb. Prisilne organizacije so one, ki jih predvideva obrtni zakon za obrtna podjetja in obrtne nameščence, pri katerih morajo biti prizadeti obrtniki, oziroma pomočniki včlanjeni, to so zadruge, trgovski gremiji, industrijske združbe, pomočniški odbori itd. Zadruge ali trgovski gremiji in pomočniški odbori, torej
ne smejo skleniti kolektivnih pogodb, kakor so jih lahko doslej. V to svrho morajo skleniti tako službodavci, kot službojemniki, druge, prostovoljne organizacije. Lahko pa sklepajo kolektivne pogodbe prostovoljne strokovne organizacije.
Kolektivne pogodbe morajo biti v skladu z
obrtnim zakonom.
Vsaka službena pogodba, najsibo posamezna ali skupna, kolektivna, pa mora biti v skladu z določili obrtnega zakona o pomožnem osobju, ker so te določbe večinoma prisilnega značaja, t. j. takšne, ki se z nobeno službeno pogodbo ne morejo niti ukinjati, niti utesnjevati in bi bile torej vse pogodbene določbe, ki bi nasprotovale odredbam obrtnega zakona, nične, neveljavne.
Za koga velja kolektivna pogodba?
Ako je enkrat sklenjena kolektivna pogodba, yeIjajo njena določila za vse pomožno osobje one stroke, za katero je pogodba sklenjena in je zaposleno v dbtičnih podjetjih. Če je vstopit kak delavec v podjetje pozneje, po sklenjeni pogodbi, velja tudi zanj ta kolektivna pogodba.
Opozorila vsem društvom. Društva, ki prirejajo veselice in druge javne prireditve proti vstopnini ter nam pošiljajo tozadevna obvestila s prošnjo za objavo v predelih »Delavske Politike«, prosimo, da vsakemu takemu dopisu prilože tudi insp-ratno pristojbino Din 5.— v navadnih pisemskih znamkah. Naša uprava mora za vsako tako objavo plačati davkariji poseben davek. Nihče pa ne more zahtevati od nas, da bi ta davek plačevali iz lastnih sredstev, zlasti ne v času krize, ki jo tudi naš list občuti V bodoče ne bomo objavili nobene društvene prireditve (veselice, dramske predstave itd.), ako ne bo obenem plačana tudi taksa Din 5.— za uvrstitev. To sporočamo vsem društvom brez izjeme, da ne bo pozneje nepotrebnih pritožb. Taksi ne podleže objave sej, občnih zborov, izletov in poročila o društvenem delovanju.
Uprava »Del. Politike«.
Maribor.
Večerni koncert godbe Glasbenega društva železniških delavcev in uslužbencev, ki se je vršil minuli torek v mestnem- parku, je nadvse lepo uspel. Številni ljubitelji glasbe, ki so koncertu prisostvovali, so nagradili vrlega kapelnika g. Maksa Schonherrja in godbenike za vsak odsviran komad z dolgotrajnim ploskanjem, tako da je godba morala zaigrati več komadov izven sporeda. Ob tej priliki se je zopet videlo, kako priljubljena je godba Glasbenega društva želez, delavcev in uslužbencev med občinstvom, le Olepševalno društvo jo 6malovažuje in kaj rado prezre, pač pa najema za koncerte v parku ob nedeljah in praznikih druge godbe, kot da bi delavska godba, čeravno je ena najboljših, ne spadala v park. Komu na ljubo se to dogaja, nam ni znano. Vsekakor pa je to postopanje Olepševalnega društva vse graje vredno.
Zopet dunajske srajce in hlače pred sodiščem. Te dni se je vršila pred mariborskim okrajnim sodiščem zopet zanimiva tožba znane dunajske tvrdke perila S c h i p e r proti nekemu mariborskemu obrtniku, ki si ni mogel kupiti srajc ter moških in ženskih hlač v Mariboru, ker mu je tukaj očividno še premajhna izbira. Naročil je 6 svilenih srajc, trojne moške in trojne ženske hlače potom agenta dunajske tvrdke Schiper, ki mu je glasom njegovih navedb v tožbi obljubljal, da bo to perilo tako močno, da bo držalo najmanj 20 let, za 12 let pa mu je garantiral. Komaj pa je prišlo dragoceno blago iz Dunaja z računom preko Din 3000.—, ker so stale hlače in srajce vsak kos po preko Din 300.—, je bilo že tudi razočaranje tukaj. Po zatrjevanju obrtnika so začele tako srajce kot moške in ženske hlače kmalu razpadati in je zato poslal tt. Schiper mesto Din 3000 le Din 1000, češ da je s tem zneskom račun zadostno plačan in je ponujal dokaz po izvedencu, da je bil pri kupčiji teh finih srajc in hlačk za nadpolovično ceno prikrajšan. Samo carina je znašala pri tej pošiljatvi nad 500 Din. Razprava je bila preložena, da se zaslišijo priče in izvedenec. Tvrdka Schiper namreč toži obrtnika za ostanek računa, ki znaša preko Din 2000.—. Zdi se, da naših ljudi še tako visoki računi takšnih finih ženskih hlačk ne morejo spametovati.
% Poceni meso. V četrtek, dne 18. avgusta, se bo od 7. ure naprej prodalo na stojnici za oporečeno meso pri Mestni klavnici 150 kg govejega mesa po Din 4.— in sicer na osebo do 2 kg.
Čeden možakar je gotovo Albert Schlegel, doma nekje iz mariborske okolice. Dne 18. junija je pri neki plaušarici na Lederer-planini na Štajerskem prosil za mleko, ki ga je tudi dobil, da se je nasitil. V zahvalo je potem plaušarico posilil z grožnjo, da, če se mu ne vda, ji bo nož zarinil v trebuh. Za ta čin in še radi raznih tatyin in nedovoljenega povratka je bil pred porotnim sodiščem v Grazu obsojen na 4 leta težke ječe in na izgon iz Avstrije.
Mestno načelstvo v Mariboru razglaša, da se vrši dne 18. avg. 1932 ob 11. uri predp. v pisarni mariborskega vojnega okrožja v Mariboru (Trstenjakova ul. 5) prva javna ustmena licitacija za nabavo mesa od 1. 10. 1932 do 31. 3. 1933 za mariborsko garnizijo pod pogoji, ki so na vpogled v navedeni pisarni.
Jesenice.
Proslava 10 letnice »Svohode« na Javorniku se je žal preložila zaradi zakasnitve del pri obnovi nove gostilne »Delavskega doma« pri Koniču na Javorniku. Vršila se bo šele v nedeljo, 21. t. m. Tu objavljamo spored za koncert Delavske telovadne in kulturne zveze »Svobode«, podružnice Javornik, ki se vrši v nedeljo, dne 21. avgusta 1932, ob 10. uri dopoldne v Kinu Radio v Delavskem domu na Savl-Jesenicah: a) Skupni zbori zapojejo: 1. Hen-rich Arnolf: Mi smo mlada garda, b) Pevski zbor »Svoboda« Kranj: 1. Emil Adamič: Vasovalec. 2. Vasilij Mirk: Na trgu. 3. Vasilij Mirk: Nas veže ljubezen, c) Pevski zbor »Svoboda« Jesenice: 1. Vinko Krek: Ljubezen in pomlad. 2. Slovenska narodna:
Ko so fantje proti Vasi šii. 3. Hrvatska narodna: Kopa cura vinograd, d) Pevski zbor »Svoboda« Javornik: 1. Ivan Ocvirk: Ma-jolka. 2. Vasilij Mirk: Jutro. 3. Koroška narodna: Moja kosa je križavna. 4. Vasilij Mirk: Šumi, potok šumi. 5. Peter Jereb: Pelin Roža. 6. Scheu: Delu čast. Med odmori igra godalni kvartet še sledeče komade: 1. Haydn: Presto C-dur. 2. Chopin: Solen-nemente C-dur. 3. Reissisier: Andante es-pressivo A-dur. 4. Spohr: Tempo di Polaka G-dur. 5. Schuhmann: Adagio (Sanjarija) G-dur. 6. Schuhmann: Andante D-dur. 7.
Schuhmann: Allejtro non tanto C-dur. — Vse podružnice »Svobode« in vse sorodne delavske organizacije vabimo, da se naše proslave udeleže. Prav tako pozivamo tudi vse delavstvo Javornika, Koroške Bele, Jesenic, Dobrave, Žirovnice, Lesc, od blizu in od daleč, da pridejo k nam in da z nami vred proslave praznik delavske kulture. »Le v izobrazbi je moč!« je naše geslo, ki ga imamo na svojem praporu in ga držimo visoko. Posnemajte nas in zato pridite! Druž-nost!
»Svoboda« Javornik.
Zadoščenje trboveljski občinski upravi.
Pod tem naslovom je izšel v »Jutru« j dne 6. augusta 1932 članek, na katerega moramo odgovoriti.
Mi se nočemo vmešavati v spor, ki je nastal med narodnim poslancem gosp. Pavličem in med trboveljsko občinsko upravo. Tudi pritrjevati ali izpodbijati trditve ene ali druge pri tem sporu udeležene stranke. Samo eno dejstvo lahko ugotovimo, da še danes na vemo, kaj gosp. narodni poslanec Pavlič hoče in kaj je dalo povod, da je izšlo revizijsko poročilo, sestavljeno v takem tonu in kdo je dal in formacije za sestavo tega poročila. Po sebno čudno se nam zdi to poročilo, če upoštevamo dejstvo, da je dal gospod župan Vodušek, kod podžupan prejšnje občinske uprave na predzadnji plenarni seji sledečo izjavo, katera je vnešena tudi v sejni zapisnik:
Prejšnji občinski odbor je delal za blagobit občanov posebno delavstva, tudi jaz sem glasoval za vse predloge, edino s čemer nisem soglašal je bil sklep o zimski kopalnici.
Da ne bo javnost napačno in formirana bomo navedli kratko zgodovino o dolgovih, ki so razvidni iz svoječasnih proračunov, ko je še vodil občinske posle prejšnji občinski odbor.
10. novembra 1926 je prevzel novoizvoljeni občinski odbor posle občinske uprave in našel dolga 443 tisoč 873.29 Din pri Mestni hranilnici v Ljubljani za nadzidavo osnovne šole v Trbovljah.
Pozabiti ne smemo, da je občinski odbor, ko je prevzel posle občinske uprave, prevzel tudi veliko odgovornost in polno težkih nalog, ki so že leta in leta čakala rešitve in ki so bile neodložljive. Ako je hotel zadostiti potrebi in zahtevi trboveljskih občanov je moral pristopiti k rešitvi prosvetnih in zdrav-
stvenih vrašanj. Kdo se ne spominja, da so bile Trbovlje leglo nalezljivih bolezni. Ceste so bile v skrajno zanemarjenem stanju. Tržnica je bila ulica, ki je bila izpostavljena vsem hi-gijenskem nedostatkom. Za klanje živine so služili mesarjem prostori, ki so bili za to absolutno neuporabni. O tržnem nadzorstvu, zlasti meso-gled,ništvo ,ni bilo mogoče govoriti.
Meso, katero so mesarji preje prodajali, je bistveno različno od sedanjega, ker niso imeli hladilnice, kjer bi mogli meso ohraniti užitno. V celi dolini ni bilo nobenega javnega stranišča in to pri 17.000 prebivalcih. Za stanovanja občinskih uslužbencev ni bilo preskrbljeno, da celo občinska uprava ni imela potrebnih prostorov, tako, da je moral župan tičati v luknji, ki je bila vse drugo prej nego pisarna. Boj za meščansko šolo je bil v odločilnem Stadiju, saj je bila to stara zahteva in nujna za Trbovlje. Hiša na Piškovcu je bila koča, ki je čakala rešitve. Pokopališče premajhno; pokopališka uprava nezadostvno organizirana. Nov vodovod je imel polno nedostavkov; posamezni okraji so bili brez vode, n. pr. kolonije Sušnik, Terezija itd. Proračuni za občinske uboge so znašali do 12.000 Din, od katerih se je še prihranilo letno okroglo 7000 Din. Stari upokojenci so stanovali po skrajno zanikrnih barakah. Skraka novi občinski odbor so čakale težke naloge in velika odgovornost. Tako je bilo stanje. To tudi ni nič čudno, saj se celih 20 let na račun javnosti ni zabilo niti ruja-vega žeblja. Neštete zdravstvene komisije, ki so posečale Trbovlje, so v dolgih protokolih ugotavljala zdrav-svene nedostatke. Taka komisija se je vršila po nalogu pokrajinske vlade že v letu 1921. Ugotovila je polno nedostatkov in to nujnih. Naložila je občini izvedbo vodovoda, kanaliza-
i lin
MALA NAZNANILA.
Vsi letni naročniki dobe zastonj
14 karatno originalno amerlkansko
zlato nalivno peto
ali pa KUrschnarJav roinl leksikon,
(900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstna radijsko cev.
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled »Radio* welt“. Naroča se Admlnistration der „Radio-welt“ Wien I, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radioprograme, Interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke.
Razno manufakturno blago, perilo, obltke za moSke In dečke, pletenino etc. priporoča po jako nizki ceni tvrdka
KARL JANČIČ
Maribor, Aleksandrova c. 11
tu in inozemske nogavice po nizkih cenah.
Trgovina z rokavicami in stezniki
Marija Sieber,
Maribor, Glavni trg 14, preje Gosposka 9.
Dlotonino Stezniki, tudi rlclcnlllci pa meri, hlgl-Jenskl in kesmetl2nl predmeti, po-trebillne za atrake, nagavlce, rokavice, raina dela In krojaike potrebščine.
FRANC SKOF,
Maribor, Alaksandrava cesta 23.
cije, gradnjo klavnice in hladilnice, kopalnice, tako tudi skrb za odpo-moč stanovanjskemu pomanjkanju. Vsega tega dela se izvoljeni občinski odbor ni strašil, saj si je bil v svesti, da se je lotil nujne človečanske naloge, za katero se je čutil poklican. Poleg tega pa so vsi prav in dobro misleči Trboveljčani, ne oziraje se na sloj, trdno stali ob strani odbora, pripravljeni na žrtve, ki jih bo treba doprinašati. Saj so bile seje, na katerih se je sklepalo o sanaciji, soglasne, to se pravi, da so tudi tisti glasovali, ki so po svojem svetovnem naziranju v drugem taboru.
Najnujnejše, kar je čakalo izvoljeni odbor, so bili fondi za posamezne projekte in pa zidanje meščanske šole v Trbovljah, katere zidavo je oblast nujno zahtevala. Najelo se je 2.5 milijona Din posojila. Za to zidavo ni bilo časa nabirati fondov, ker sta se že itak nahajala dva razreda meščanske šole v prenatrpani osnovni šoli v Trbovljah. S tem denarjem se je torej zgradila meščanska šola. Isto leto tudi stanovanjska hiša za staroupokojence v Hrastniku. Ta hiša ima 24 stanovanj. V istem letu se je tudi naložil ifond 25.000 Din za klavnico in 25.000 Din za kopalnico. Te fonde in posojilo je občinski odbor soglasno odobril. V letu 1928 se je Donovno najelo 2 milijona dinarjev, kateri denar se je porabil za hladilnico in 6 stanovanjskih hiš v Trbovljah za staroupokojence itd.
V letu 1928 se je sklenilo najeti 1 milijon amortizacijskega posojila za klavnico, katerega je pa že novi občinski odbor dvignil.
Za leto 1930 je bilo izglasovano posojilo 5 milijonov Din za šolo v Hrastniku, katero posojilo se pa še niti najelo ni in so se vršila še pogajanja med kraj. šolskim odborom v Hrastniku kot samostojno šolsko oblastjo in občino Trbovlje.
Če seštejemo vsa posojila, so torej znašala de fakto 4.5 milijona dinarjev, ne pa 20 milijonov dinarjev, kot to navaja poročilo. Pripombe vredno je tudi, da je hotel občinski odbor ta posojila izvesti na kratko dobo odplačevanja, to je največ pet let, ne pa deset, kar je moral storiti ravno na pritisk onih, ki danes to kiitizirajo.
Koliko je resnice na poročilo v sobotnem »Jutru« naj ilustrira zapisnik z dne 24. junija 1930, ko je prejšnja občinska uprava predala posle sedanji.
Fondi:
Din
1. Za gradnjo vodovoda Hrastnik	208.237.20
2. Za ubožni sklad	73.510.30
3. Št. 6506 električna napeljava Knezdol	39.758.33
4. Št. 6505 električna napeljava Plan. vas	39.458.33
5. Za vodovod sv. Katarina 10.000.— 6 Za pokojninski sklad
št. 6504 obč. uslužbencev 53.505.84
,	Skupaj	424.470.—
Poleg navedenih fondov se je naložilo iz proračunov zdravstvene občine 500.000 Din za gradnjo izolirnice.
Dolgovi:
Din
Star dolg za nadzidavo osnovne šole v Trbovljah	359.298.35
I.	posojilo	2,163.080.90
II.	posojilo	2,250.000.01
Dolg posojilnici v Trbovljah za nakup Leskovarjeve hiše	90.575.—
Dolg Orešnikovi za nakup posestva za pokopališče	100.000.—
Supaj	torej	4,962.954.26
Za navedene	trditve	imamo oblast-
no potrjene dokaze.
Mnogo se govori tudi o sanaciji občinskih podjetij. Pripominjamo, da je ta na mestu šele teda-j, kadar podjetja prično obratovati, ne pa takrat ko se grade. Mi smo izročili posle sedanji upravi takrat, ko so začela podjetlja šele obratovati. Pokopališče, ki pa je obratovalo pod našo upravo, je bilo nič manj aktivno kot je pod sedanjo.
Eno dejstvo je pa, preko katerega se ne bo moglo in to je, da se je v pogledu asanacije, odprave higijen-skih in zdravstvenih nedostatkov, storilo toliko kot še nikoli, odkar stoje Trbovlje. In pa, da se je v pogledu preskrbe ubožcev storilo toliko, kot je bilo v danih razmerah mogoče. Proračun se je v tem pogledu podvajstoril.
Gospodje, živi spomeniki stoje, ki se ne dajo zrušiti in bodo še dolgo pričali o našem delu na občini.
Kdo vsega tega ne veruje, da se je v pičlih štirih letih z najetjem 4.5 milijonskega posojila zgradilo moderno meščansko šolo, tržni prostor, delavsko kolonijo (v Trbovljah 6 hiš, v Hrastniku 24 stanovanjsko hišo), klavnico, hladilnico, poslovno poslopje, javna stranišča, moderno kopalnico, razširilo pokopališče, zgradilo hišo na Piškovcu, preuredilo u-radne prostore na občini, kupilo in renoviralo Leskovarjevo hišo, razširilo vodovod, uredilo ceste, mostove, pota, renoviralo ubožnico v Hrastniku itd. itd., ta naj gre v Trbovlje in bo to lahko videl in otipal.
Kn.
Bolniška blagajna za živali, V Zagrebu snujejo društvo, ki bo oskrbovalo bolniško zavarovanje za razne živali. Vsak lastnik konja, govede, psa, mačka itd., bo pri društvu lahko zavaroval živali za bolezen. Poročilo k ustanovitvi tega društva pravi, da imajo živali več prijateljev kakor zagrebški siromaki in sirote. Prav! Snuje se pa to društvo istočasno, ko se bavijo drugi usmiljeni faktorji, zlasti industrijci s poslabševalnimi nameni socialnega zavarovanja za — delavce in nameščence.
Nabirajte
nove
naročnike
V carinskih zadevah se obračajte ^	na	carinskega	posrednika
Stefana Krauta
Maribor - Aleksandrova cesta 63.
Vsa pojasnila dobite brezplačno. Telefon 2408.
i m netivo iz
v
nalagajte suoie prihranke
v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, Slomškov trg Stev. 6.
Ulože obrestnlemo do 67/1.
proti trimesečni odpovedi.
Tiska:	Ljudska	tiskarna,	d.	d.	y	Mariboru,	predstaviteli	Josip	Ošlak	▼	Mariboru.	—	Za	konzorcij	izdaja	in	ursjuj®	Viktor	Eržen	v	Mariboru.