LES wood Revija za lesno gospodarstvo Wood Industry & Economy Journal 6/2000 junij 2000 Letnik 52 {t. 6 str. 181-228 UDK 630 / ISSN 0024-1067 Revija LES Glavni urednik: prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorni urednik: Ciril Mrak, dipl. ing. Urednik: Stane Ko~ar, dipl. ing. Lektor: Andrej ^esen, prof. Uredni{ki svet: Predsednik: Peter Tom{i~, dipl. oec. ^lani: Jo`e Bobi~, Asto Dvornik, dipl. ing., Nedeljko Gregori~, dipl. ing., mag. Andrej Mate, dipl. oec., Zvone Novina, dipl. ing., mag. Miroslav [trajhar, dipl. ing., Bojan Pogorevc, dipl. ing., Jakob Repe, dipl. ing., Daniela Rus, dipl. oec., Stanislav Škali~, dipl. ing., Janez Zalar, ing., Franc Zupanc, dipl. ing., prof. dr. Jo`e Kova~, dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, Ale{ Hus, dipl. ing., Vinko Velu{~ek, dipl. ing., doc. dr. @eljko Gori{ek Uredni{ki odbor: prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), doc. dr. Bojan Bu~ar, Maja Cimerman, dipl. soc., Janez Gril, dipl. ing., doc. dr. @eljko Gori{ek, Toma` Klop~i~, dipl. ing., Fani Poto~nik, dipl. oec., prof. dr. Franci Pohleven, mag. Branko Knehtl, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Vinko Rozman, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Direktor: dr. mag. Jo`e Korber Ustanovitelj in izdajatelj: Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava: 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 El. pošta: revija.les@ siol.net http://www.zls-zveza.si Naro~nina: ....... 1.750 SIT ....... 3.500 SIT Podjetja in ustanove (letna) ....... 38.000 SIT Obrtniki in {ole (letna) ........... 19.000 SIT Tujina (letna) ................... 100 USD @iro ra~un: Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 50101-678-62889 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk: Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispevata Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije in Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Slika na naslovni strani: Lip BLED d.d. Dijaki in {tudenti (polletna) Posamezniki (polletna) . . . . Informacijska tehnologija za lesarsko rabo Aktualno Gostota in mehanske lastnosti juvenilne in adultne smre-kovine (Picea abiesKarst.) in jelovine (Abies albaMill.) Kriteriji za vrednotenje monta`nih hiš @ve~ilni gumi Kriteriji za analiziranje, vrednotenje in na~rtovanje mon-ta`ne gradnje Novinarska konferenca v SVEA Zagorje Izbira `aginih listov za ve~listni kro`ni `agalni stroj (II. del) GZS - Informacije št. 5/2000 Delavnica srednjeveških inštrumentov Pogovor z Zvonetom Novino - generalnim direktorjem NOVOLESA - prejemnikom priznanja Mladi poslovne` 2000 Standardizacija, preskušanje in akreditacija 2. seja Razvojnega centra za lesarstvo Javor seli proizvodnjo palet iz Kozine v Pivko Mednarodni posvet o dualnem izobra`evanju v Slovenj Gradcu “Naju~itelj” na SLŠ Nova Gorica za šolsko leto 1999/2000 V NOVOLESU izobra`evanje za vse Razstava makete cerkve sv. Duha z Javorce na SLŠ Nova Gorica Kratke vesti Borzne vesti Diplomske naloge BF-Oddelka za lesarstvo Bilten INDOK slu`be Oddelka za lesarstvo Biotehni{ke fakultete ETE - predstavitev podjetja Mirko TRATNIK 183 Ciril MRAK 184 Aleš STRAŽE Željko GORIŠEK 185 Martina ZBAŠNIK SENEGAČNIK191 Vesna TIŠLER 194 Tadeja ZUPANČIČ STROJAN 195 Ciril MRAK 198 Vladimir NAGLIC Vlado NUNČIČ Fani POTOČNIK Slavko RUDOLF Ciril MRAK Ciril MRAK Ivan ŠKODNIK Darinka KOZINC Monika KARAN Darinka KOZINC Stane KVARTUH 199 201 209 211 213 217 219 220 221 221 222 223 225 226 228 228 LES wood 52 (2000) 6 Contents 182 LES wood Wood Technology & Economy Journal Volume 52, No 6/2000 Editor’s Office: 1000 Ljubljana, Karlov{ka 3, Slovenia Phone: + 386 1 421-46-60 Fax No.: + 386 1 421-46-64 E-mail.: revija.les@ siol.net http://www.zls-zveza.si Contents Density and mechanical properties of juvenile and adult Norway spruce wood (Picea abiesKarst.) and silver fir wood (Abies albaMill.) Criteria for evaluating prefabricated houses Aleš STRAŽE Željko GORIŠEK Martina ZBAŠNIK SENEGAČNIK 185 191 ZVEZA LESARJEV SLOVENIJE Karlovška 3, 1000 Ljubljana, tel.: (01) 421-46-60, fax.: (01) 421-46-64 el. pošta: revija.les@ siol.net http://www.zls-zveza.si 11. LJUBLJANSKI POHIŠTVENI SEJEM Zveza lesarjev Slovenije bo tudi ob letošnjem 11. Ljubljanskem pohištvenem sejmu v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva izdala sejemski katalog LESARSTVO 2000. Katalog 2000 je namenjen predstavitvi dose`kov lesarskih podjetij in spremljajo~ih dejavnosti za lesarstvo. Podobno publikacijo, ki bo izdana v velikosti in kvaliteti revije Les, smo izdali `e ob dosedanjih pohištvenih sejmih. Tudi letos bomo objavili elektronsko verzijo na internetu. V sejemskem katalogu bomo objavili: * pri~akovanja pomembnih osebnosti, * kratko vsebino strokovnih posvetov - Strategija razvoja lesarstva Slovenije in Tr`enje, * pismeno predstavitev podjetij in * oglase podjetij. Za vašo predstavitev smo namenili oglasni prostor (1/1, 1/2, 1/4 in 1/8 strani) po zelo ugodnih cenah. Naro~nikom revije Les in pla~nikom avansa nudimo še dodaten popust. Z objavo v katalogu se boste kupcem predstavili ne samo na sejmu, temve~ tudi kasneje, ko se bodo doma odlo~ali o nakupih. K sodelovanju vabimo tudi vsa tista podjetja in podjetnike, ki se niste odlo~ili za razstavljanje na letošnjem sejmu, saj bo vaša predstavitev v tej sejemski prilogi skoraj tako uspešna, kot ~e bi se predstavili na sejmu. Publikacijo bodo prejeli obiskovalci 11. ljubljanskega pohištvenega sejma, naro~niki revije Les in udele`enci strokovnih posvetov v ~asu pohištvenega sejma. Rok za oddajo oglasov: do 4. julija 2000. Pohitite s prijavo in si zagotovite boljši prostor! Dodatne informacije in naro~ila: Ciril Mrak, Stane Ko~ar Karlovška 3, Ljubljana, tel.: 01/421-46-60, fax.: 01/421-46-64, el.pošta: revija.les@ siol.net LES wood 52 (2000) 6 Uvodnik 183 Informacijska tehnologija za lesarsko rabo Sodobna informacijska tehnologija omogo~a podjetjem, da si v primerjavi z drugimi ustvarjajo strateške prednosti pred konkuren~nimi podjetji. Spletne aplikacije, elektronsko poslovanje in povezovanje raznovrstnih informacijskih sistemov omogo~ajo uporabo novih tehnik vodenja podjetij, merjenja njihove vrednosti, strateškega na~rtovanja in izobra`evanja. S prehodom na elektronsko poslovanje se pojavljajo novi trgi, novi ponudniki izdelkov in storitev ter novi kupci. Na prvem evropskem elektronskem trgovinskem kongresu (E Commerce Kongress) konec lanskega leta v Kölnu, je bila predstavljena kompleksna problematika elektronskega tr`enja v virtualni pohištveni trgovini, kjer potencialni kupec lahko po internetu iš~e, izbira in kupuje ponujeni pohištveni program in dopolnilno opremo za urejanje bivalnega prostora po lastnem okusu in mo`nostih. Posebno spletno orodje, konfigurator omogo~a kupcu izbiro pohištvenih razli~ic (glede na barvo, uporabljene materiale itd.), na podoben na~in, kot lahko po internetu izbira in kupuje knjige, le da je v tem primeru blago, pohištveni kos vreden pribli`no desetkrat ve~ kot knjiga. V prihodnosti pa na~rtujejo tudi interaktivno povezavo vir-tualnega tr`enja pohištva z drugimi ponudniki dopolnilne opreme in s vklju~evanjem svetovalcev, npr. oblikovalca. Princip “surf and buy” je torej na pohodu, ~eprav je tudi v gospodarsko in informacijsko zelo razviti Nem~iji na internet priklju~enih le nekaj ve~ kot deset odstotkov prebivalcev. ^e bomo v Sloveniji v prihodnosti pri tr`enju pohištvenih izdelkov izklju~no navezani le na znane, tradicionalne na~ine prodaje, se zna zgoditi, da nas bodo v razvitem svetu (zopet) preve~ prehiteli. Zato menim, da bo treba pri prenovi obeh študijskih programov na Biotehniški fakulteti, na Oddelku za lesarstvo v Ljubljani, ~imprej tako korenito spremeniti njihove vsebine, da bo študent `e pri študiju in kasneje v praksi znal uporabljati in izrabljati prednosti poslovne inteligence, t. j. mnogovrstnih sistemov za odlo~anje, kajti v elektronskem poslovnem okolju bodo imeli diplomirani in`enirji lesarstva opravka z velikim številom razli~nih izdelkov, storitev, tr`iš~, kupcev in dobaviteljev. V ta namen bo treba identifcirati tista strateška podro~ja, kjer bi lahko uporaba sodobne informacijske tehnologije izboljšala kakovost študija, kot so vsebina in zna~ilnosti študijskih programov, zna~ilnosti uporabnikov (predznanja in motiviranost študentov), na~in izvedbe programa in omejene tehnološke, kadrovske in finan~ne vire. S skupnimi napori bi nam lahko uspelo. Mora nam uspeti! prof dr. Mirko TRATNIK LES wood 52 (2000) 6 Aktualno 184 Aktualno Ko je predstavnik podjetja Socius govoril o komunika- Tako natan~ne {tudije bi bili v Sloveniji {e kako veseli. cijskem treningu Dale Carnegie in prisotne direktorje Med drugim je povedal, naj bi lastniki gozdov imeli na 2. seji sveta Razvojnega centra za lesarstvo (RCL) v svoje `agarske obrate in decimirnice in prodajali ele-Pivki prosil, da najprej povedo deset dobrih stvari, mente v Italijo. Ko sem ga v odmoru vpra{al o ekono-potem pa deset slabih, sem najprej pomislil na privat- miki tak{ne predelave mi je odgovoril, da bi bila vse-no `ivljenje (naj mi tega lesarji ne zamerijo) in potem kakor bolj{a od sedanjega izvoza hlodovine. Zanimi-na lesarstvo ali bolj natan~no, na poslovanje lesarstva vo, sem si mislil, saj podatkov o izvozu hlodovine v letu 1999 v primerjavi s prej{njimi leti. sploh {e nismo objavili v reviji Les, niti mi niso poznane koli~ine. Lesarji smo sklenili poslovno leto 1998 s 177 milijardami ustvarjenega prihodka in 3,8 milijardami tolar- Bli`a se pohi{tveni sejem v Ljubljani. Podjetja so `e jev neto izgube (prej{nja leta je bila izguba tudi okoli za~ela s pripravami sejemskih eksponatov, Zveza 6 milijard tolarjev), v letu 1999 smo kot panoga v lesarjev Slovenije pa s pripravo strokovnih posvetov in celoti ustvarili 198 milijard prihodka in 2,7 milijarde sejemskega kataloga, v katerem bomo ponovno obja-tolarjev dobi~ka. V skupini izdelkov obdelava in pre- vili razmi{ljanja pomembnih osebnosti lesne industrije delava lesa je bila dose`ena izguba 248 milijonov Slovenije o stanju in viziji razvoja lesarske stroke. Lan-tolarjev (leto prej 2,1 milijarde), v skupini pohi{tvo ska vsebina je bila izredno zanimiva ter za marsikoga izguba 112 milijona tolarjev (leto prej 943 milijona koristna in pomembna orientacija ali potrditev lastne-tolarjev), pri preostali skupini izdelkov, ki jih statistika ga koncepta delovanja. Torej koraj`a velja tudi za vodi pod lesarsko stroko, pa je bil dose`en dobi~ek 3 leto{nje pisce in vizionarje. milijarde tolarjev (predvsem na ra~un proizvodnje {portnih izdelkov). Dose`eni rezultat poslovanja v pre- Slovenija je velika za velik grozd, izra`eno v sodob-teklem letu je vsekakor vzpodbuden, posebno ~e upo- nem `argonu poslovnega sodelovanja, ki ima v orga-{tevamo {e ustvarjeno amortizacijo v vi{ini 8,8 milijar- nizacijskem pogledu precej skupnega. Imamo skupni de tolarjev v o`ji lesarski dejavnosti in 708 milijonov v UO GZS-Zdru`enje lesarstva, v katerem so ~lani v preostali skupini izdelkov, kar daje skupaj 9,5 milijar- glavnem direktorji ve~jih podjetij, prav tako imamo od de amortizacije za celotno dejavnost. preteklega leta skupni RCL in od letos Razvojni center za lesarsko strojni{tvo pri Ledineku, v katerih so ~lani Torej smo se lesarji `e precej izvekli iz te`av, {e bolj podjetja, ki so na{la skupni interes in potrebo po pa bomo zadovoljni, ko bomo izbolj{ali strukturo sodelovanju v prihodnje. Eni in drugi se redno sestaja-stro{kov poslovanja tudi v delu za pla~e in poslovali jo in oblikujejo skupno razvojno politiko za celotno vsaj s 3 % stopnjo dobi~ka, oziroma dosegali dobi~ek obmo~je Slovenije. V okviru teh dveh in{titucij se lah-nekje okoli 6 milijard tolarjev. Krivulja poslovanja se ko formira in aktivno deluje vrsta grozdkov (kot npr.: je obrnila navzgor, kar naj bi pomenilo konec zmanj- sekcije, skupni proizvodni programi, skupne projektne {evanja {tevila zaposlenih in ponoven zagon na pod- naloge...), ki anga`irajo zaposlene na vseh ravneh v ro~ju investiranja. Kak{na razbremenitev je to za za- smislu racionalnej{e organiziranosti in izbolj{anja se-poslene, posebno za vodilno strukturo! Ali to pomeni danjega stanja. tudi konec psihi~nega pritiska, za mnoge more~ega vzdu{ja in nemogo~ih razmer? Ni~ ve~ odpu{~anja, Ko sem poslu{al direktorje na seji sveta RCL, njihov varnej{e po~utje, {e ve~ja zagnanost za delo in {e trud in prizadevanje za bolj{e poslovanje, sem dobil ve~ji uspehi. ^lovek naj bi zopet postal vrednota. ob~utek upravi~enega zadovoljstva tudi na njihovih obrazih. Posebej me je presenetila {tudija o sodelovanju lesne industrije Italije in Slovenije, ki jo je predstavil na isti Ciril MRAK, univ. dipl. in`. les. seji sveta RCL prof. dr. Alessio Lokar z Univerze v Udi-nah. Izdelali so natan~no {tudijo o povr{ini gozdov, prirastku, se~nji, prebivalstvu.... celo po ob~inah. LES wood 52 (2000) 6 Raziskave in razvoj 185 UDK: 630*812 Originalni znanstveni članek [Original Scientific Paper) Gostota in mehanske lastnosti juvenilne in adultne smrekovine (Picea abies Karst.) in jelovine (Abies alba Mill.) Density in mechanical properties of the juvenile and the adult wood of Norway spruce wood (Picea abies Karst.) and silver fir wood (Abies alba Mill) Aleš STRAŽE*, Željko GORIŠEK ** Povzetek Abstract Pri smreki (Picea abies Karst.) in jelki (Abies alba Mill.) so In Norway spruce wood (Picea abies Karst.) and silver fir wood bile določene gostota v absolutno suhem stanju (p0), (Abies alba Mill.) oven dry density (p0), bending strength (ahh\\), upogibna trdnost (abbll), tlačna trdnost (acbll), modul ela- compression strength (ach\\), modulus of elasticity in bending (Eh\\) stičnosti (Ebll) ter udarna žilavost (Abw)) v smeri od stržena and toughness (Abw) at successive growth sections in direction from proti periferiji debla v treh juvenilnih sekcijah (A < 10 let, B pith to bark (A < 10 years, B < 20 years, C < 30 years, E - at the < 20 let, C < 30 let) in v eni adultni (E - tik ob meji s kam- border of the cambium) were determined. In both species p0 and bijem). Gostota in mehanske lastnosti obeh lesnih vrst so mechanical properties reached lowest values in section A, and increa- bile v sekciji A najmanjše ter so s starostjo naraščale do sed towards greatest and significantly different values in mature največjih, značilno različnih vrednosti pri adultnem lesu (E). wood (E). Only in juvenile sections (A, B, C) of both species had Smrekovina ima v A, B in C sekcijah višjo p0 in ML kot sprucewood significantly higher p0 and ML than firwood. In both jelovina, v E sekciji pa se vrednosti značilno ne razlikujejo. species and at all growth sections linear regression model (a = a + Linearni regresijski model (a = a + bxp0) je pri obeh les- b×p0) was statistically significant. nih vrstah statistično značilen. Ključne besede: smrekovina, jelovina, juvenilni les, adultni Key words: Norway spruce wood, silver fir wood, juvenile wood, les, gostota v absolutno suhem stanju, mehanske lastnosti mature wood, oven dry density, mechanical properties UVOD Juvenilni les proizvaja mlad kambij v smreki in jelki pa naj bi aksialne bližini krošnje, kjer je dobra oskrba z traheide dosegle končno stabilno Les, t.j. sekundarni ksilem, ki ga asimilati in hormoni, zato je lokacij- dolžino do starosti 30 let (Torelli et kambij tvori v različnih starostnih sko vezan na sredino debla in ob- al., 1998); obdobjih se razlikuje po anatomskih, močje krošnje. Obdobje juvenilnosti * zmanjševanje mikrofibrilnega kota, strukturnih in kemijskih posebnostih. je biološko omejeno s prvim cvete- ki pri smrekovini in jelovini doseže Vpliv raznolike zgradbe se kaže tudi njem in semenenjem, v tehničnem “normalne” vrednosti že pri 14 lena gostoti in drugih fizikalnih ter smislu pa to obdobje spremlja inten- tih (Gorišek in Torelli, 1999); mehanskih lastnostih, ki skupno do- zivna sprememba anatomskih in fizi- * odklanjanje rasti, ki po vzporedni ločajo kakovost lesa in njegovo upo- kalnih lastnosti, ki napovedujejo rasti ob strženu po 4 do 8 letih rabnost. Zaradi priraščanja v plasteh konec juvenilnosti oziroma z njihovo kulminira z odklonom v levo za 3C je odstopajoča struktura zlasti znač- stabilizacijo začetek adultnosti. do 8° ter v naslednjih letih izkazu-ilna v radialni smeri od stržena proti je pri večini dreves trend zmanj-kambiju, t.j. od mladostnega (juve- Mladostno obdobje navadno traja sevanja ali celo desnosučne spi-nilnega) lesa do zrelega (adultnega), prvih 10 do 20 let kambijeve aktivno- ralne rasti (Kros/ in Torelli, 1997); saj je tudi v praksi dobro znana sti, lahko pa le 5 ali pa celo 60 * povečevanje premera traheid in omejena uporabnost mladostnega (Torelli et al., 1998). Pri nekaterih debeline celične stene predvsem lesa. vrstah se konča dokaj odrezavo, pri kasnega lesa, ki se do 30. leta sta- drugih pa je prehod bolj postopen. rosti poveča tudi do 70 % (Panshin in deZeeuw, 1980), kar pomeni, * univ. dipl. in`. les., Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulte- S staranjem kambija in krajšanjem da ni izrazitega kasnega lesa, s čita, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija krošnje opazimo značilno: mer ima juvenilni les tudi nižjo go-** dr., Oddelek za lesarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v * daljšanje vlaken, ki je pri iglavcih stoto. Ljubljani, Ljubljana, Slovenija bolj izraženo kot pri listavcih, pri LES wood 52 (2000) 6 Ve~ji vzdol`ni skr~ek in spiralno zavita vlakna skupaj z nizko gostoto zmanj-{ujejo uporabnost juvenilnega lesa. Gostota lesa je med najpomemb-nej{imi lastnostmi lesa, ki hkrati izkazuje zelo tesne korelacije z mnogimi drugimi fizikalnimi in mehanskimi lastnostmi. Z nara{~ajo~o gostoto se iz-bolj{ujejo tudi mehanske lastnosti (Lindström, 1996; Panshin in deZe-euw, 1980; Zobel in Van Buijtenen, 1989). Za iglavce velja, da je gostota, v~asih z izjemo nekaj branik tik ob str`enu, najni`ja v prvih letih rasti, ~emur sledi trend nara{~anja do adultnega obdobja, kjer naj bi dosegla stabilne vrednosti s pri~akovanimi variabilnostmi zaradi specifi~nih pogojev rasti (Jeffers, 1959; Krahmer, 1966; Olesen, 1977 iz Lindström, 1996). Mehanske lastnosti (ML) imajo kot merilo kakovosti nedvomno dominantno vlogo pri lesenih konstrukcijah in izdelkih, kjer je prena{anje zunanjih obremenitev klju~nega pomena. Njihovo koreliranost z gostoto lesa potrjujejo raziskave mnogih avtorjev (Bendtsen, 1978; Kliger, 1995). Prvo funkcijsko zvezo med mehanskimi lastnostmi in gostoto lesa (r) navajata za ameri{ke komercialne lesne vrste Newlin in Wilson (1919) v eksponentni obliki ML = a × rb. Napovedovanje mehanskih lastnosti in razvr{~anje lesov na osnovi gostote se kasneje pojavlja v literaturi {e ve~krat (c.f. Markwardt, 1930 iz Walton, 1986, Armstrong et al. 1984), tudi s {e vedno statisti~no zanesljivim in enostav-nej{im linearnim modelom (ML = a + b×r) (Liska, 1965 iz Zhang, 1994). Domnevo, da je ustalitev dol`in trahe-id, mikrofibrilnega kota in prevoj rasti zaklju~ek juvenilnega obdobja ter s tem tudi stabilizacije fizikalnih in mehanskih lastnosti, smo preverili na treh kategorijah juvenilnega lesa in na adultnem lesu smrekovine in jelovine. Te`ave, ki nastanejo pri predelavi in uporabi juvenilnega lesa, so dobro znane tudi v praksi, zato smo s pre-u~evanjem `eleli ugotoviti: * vpliv juvenilnosti na gostoto in mehanske lastnosti; * zvezo med gostoto in mehanskimi Raziskave in razvoj lastnostmi v razli~nih starostnih kategorijah lesa; * razlike v gostoti in mehanskih lastnostih med smrekovino in jelovino; * potrditev gostote kot kriterialnega znaka za napovedovanje mehanskih lastnosti lesa ter tako tudi vrednotenja juvenilnega lesa. MATERIAL IN METODE Vzor~enje smo izvedli na 10 smrekovih (Picea abies Karst.) in 9 testnih jelovih drevesih (Abies alba Mill.), na katerih so bile preu~evane `e nekatere anatomske in kr~itveno-nabrekovalne lastnosti (Torelli et al, 1998, Gori{ek in Klinc, 1998). Zaradi zahtev po orientiranosti vzorcev smo izbrali pre-te`no dominantna drevesa z enakomernimi in dokaj velikimi prirastki v prvih letih rasti. Juvenilnost lahko po nekaterih ugotovitvah pri smreki in jelki traja tudi do 30. leta starosti (Ku~era, 1994; Torel-li, 1998), smo iz testnih dreves odvzeli vzorce po ~asovnem kriteriju: iz treh juvenilnih sekcij (A £ 10 let - zgodnje juvenilno obdobje, B £ 20 let - srednje juvenilno obdobje, C £ 30 let -pozno juvenilno obdobje) in ene adultne (E - tik ob meji s kambijem) 186 (slika 1). Sekcija D (na meji med beljavo in jedrovino) je zaradi izbora mlaj{ih dreves sovpadala s sekcijo C in smo jo morali izlo~iti zaradi pomanjkanja materiala. Grobo izdelane vzorce smo po uravno-ve{anju v normalni klimi (T = 20 ± 1°C; f= 65 ± 3 %; ur » 12 %) obdelali na kon~ne dimenzije in dolo~ili gostoto v absolutno suhem stanju (r0), upogibno (sbbll) in tla~no trdnost (scbll), elasti~ni modul pri upogibni deformaciji (Ebll) ter udarno `ilavost (A ). Zaradi primerljivosti rezultatov s bw podatki iz literature smo uporabili standardne metode (preglednica 1). Primerjavo med starostnimi sekcijami smo izvedli z Duncanovim testom homogenosti varianc, zna~ilnostne razlike smrekovine in jelovine pa s testom LSD (Statgraphics Ò). REZULTATI IN RAZPRAVA Gostota juvenilnega in adultne-ga lesa Po predvidevanju, da mlad kambij tvori redkej{i les, je bila gostota smre-kovine in jelovine najni`ja v zgodnjem juvenilnem obdobju (preglednica 2). Slika 1. Shema vzor~enja, oddaljenost vzorcev od str`ena in površinski dele` starostnih kategorij lesa iz katerih so bili odvzeti vzorci pri smreki (Picea abiesKarst.) in jelki (Abies albaMill.) Figure 1. Arrangement of sections (A, B, C, D, E), mean distances from pith and proportions of individual section on cross-section of Norway spruce (Picea abiesKarst.) and silver fir (Abies albaMill.) LES wood 52 (2000) 6 Raziskave in razvoj 187 Preglednica 1. [tevilo in dimenzije vzorcev ter uporabljeni standardi za dolo~evanje gostote (r0), upogibne (sbbll) in tla~ne trdnosti (s ll), modula elasti~nosti (E ll) in udarne `ilavosti lesa (A ) cb b bw Table 1. Number and dimensions of wood samples and standards used for determining density (r0), bending (sbbll) and compression strength (s ll), modulus of elasticity (E ll) and toughness of wood (A ) cb b bw [t. enot / No. of units Dimenzije / Dimensions Lastnost Smrekovina Jelovina Standard Property Norway spruce wood Silver fir wood R[mm] T[mm] L[mm] p[kg/m³] 74 56 20 20 30 DIN 52 182 crbbll [MPa] 74 56 20 20 300 DIN 52 186 crcbll[MPa] 74 55 20 20 40 DIN 52 185 Ebll[GPa] 77 52 20 20 300 DIN 52 186 A bw[kJ/m²] 74 49 20 20 30 DIN 52 189 Preglednica 2. Gostota smrekovine (Picea abiesKarst.) in jelovine (Abies albaMill.) v absolutno suhem stanju (r0) po starostnih kategorijah (A, B, C, E) in skupno, ter {tevilo meritev (n), koeficient variacije (KV) in rezultati testov homogenosti varianc med sekcijami in med vrstama (Duncan, LSD; a= 0,05) Table 2. Oven dry density (r0) of Norway spruce wood (Picea abiesKarst.) and silver fir wood (Abies albaMill.) by age (A, B, C, E), number of measurements (n), coefficient of variation (KV) and results of multiple range tests (Duncan, LSD; a= 0,05) Smrekovina / Norway spruce wood Jelovina / Silver fir wood Sekcija n r0 KV Homogenost n r0 KV Homogenost Med vrstama Section Homogenity Homogenity Between species [kg/m³] [%] (a=0,05) [kg/m³] [%] (a=0,05) 17 19 18 20 384 6,6 405 9,3 414 8,5 450 10,6 X X X 14 14 14 14 352 5,3 384 12,5 390 7,7 453 10,5 Vse / All 74 414 10,7 56 395 13,3 *,**,*** ozna~ujejo statisti~no zna~ilno razliko povpre~ij pri a= 5 %, 1 %, in 0,1 % denotes statistical significant difference between means at a= 5 %, 1 % and 0,1 %). Slika 2. Dose`ene gostota v absolutno suhem stanju (r0), upogibna trdnost (sbbll), tla~na trdnost (scbll), modul elasti~nosti (Ebll) in udarna `ilavosti (Abw) po starostnih kategorijah - sekcijah v primerjavi z adultnim lesom smrekovine (Picea abiesKarst.) Figure 2. Percentage of oven dry density (r0), bending strength (sbbll), compression strength (scbll), modulus of elasticity (Ebll) and toughness (Abw) of different sections compared with adult wood of Norway spruce (Picea abiesKarst.) Pri smrekovini je bila povpre~na gostota v absolutno suhem stanju zgodnjega juvenilnega obdobja (sekcija A, starost do 10 let) 384 kg/m³, nato pa je enakomerno nara{~ala proti kambiju, kjer je v adultnem obdobju dosegla pov-pre~no vrednost 450 kg/m³, primerljivo s podatki iz literature (Wagenführ, 1985). S 95 % zanesljivostjo lahko trdimo, da ne obstajajo razlike le med povpre~ji sekcij A in B ter med B in C, med vsemi drugimi sekcijami pa so razlike zna~ilne. Pri jelovini je gostota absolutno suhega lesa v zgodnjem juvenilnem obdobju le 352 kg/m³ in torej {e ni`ja od gostote smrekovine. S staranjem kam-bija gostota hitro in manj enakomerno nara{~a ter dose`e najve~je vrednosti v adultnem lesu (r0 = 453 kg/m³). Test homogenosti varianc ni pokazal razlik povpre~ij gostot le med sekcijama B in C. Dokaj zanesljivo lahko trdimo (LSD, a = 0,05), da obstajajo tudi razlike med povpre~nimi gostotami smrekovi-ne in jelovine po vseh treh sekcijah (A, B in C) juvenilnega obdobja, medtem ko za adultno obdobje razlik ne moremo potrditi. Prou~evanja vpliva juvenilnosti lesa na gostoto v absolutno suhem stanju so potrdila pri~akovani trend nara{~anja od str`ena proti kambiju (Keith, 1961; Panshin in deZeeuw, 1980). Izbrana testna drevesa so bila centri~na z enakomernim prirastkom v vseh starostnih obdobjih brez izrazitega kom-presijskega lesa zato rezultati ne potrjujejo ve~je gostote tik ob str`enu, kot to navajajo nekateri avtorji (Olesen, 1977 iz Lindström, 1996), ki jo pripisujejo ve~jemu vplivu fiziolo{kih dejavnikov, oz. ve~jemu dele`u kasnega lesa ali gostej{ega kompresijskega lesa (Blouin, 1994). Nizko gostoto juvenilnega lesa pri dominantnih drevesih lahko pojasnjujemo tudi s {irokimi branikami, za to obdobje rasti (Lindström, 1996). Mehanske lastnosti juvenilne-ga in adultnega lesa Povpre~ne vrednosti vseh preu~evanih mehanskih lastnosti (sbbll, scbll, Ebll, X X X LES wood 52 (2000) 6 Raziskave in razvoj 188 Preglednica 3. Upogibna trdnost (sbbll), tla~na trdnost (scbll), modul elasti~nosti (Ebll) in udarna `ilavost (Abw) smrekovine (Picea abiesKarst.) in jelovine (Abies albaMill.) po starostnih kategorijah (A, B, C, E) in skupno, ter {tevilo meritev (n), koeficient variacije (KV) in rezultati testov homogenosti varianc med sekcijami in med vrstama (Duncan, LSD; a=0,05) Table 3. Bending strength (sbbll), Compression strength (scbll), Modulus of elasticity (Ebll) and Toughness (Abw) of Norway spruce wood (Picea abiesKarst.) and silver fir wood (Abies albaMill.) by age (A, B, C, E), number of measurements (n), coefficient of variation (KV) and results of multiple range tests (Duncan, LSD; a=0,05) Smrekovina / Norway spruce wood Jelovina / Silver fir wood Sekcija n sbbll KV Homogenost n sbbll KV Homogenost Med vrstama Section Homogenity Homogenity Between species [MPa] [%] (a=0,05) [MPa] [%] (a=0,05) A 17 68,8 8,0 X 14 63,0 8,0 X ** B 19 76,2 11,8 X 14 69,0 13,3 X X * C 18 78,0 11,7 X 14 71,1 13,3 X * E 20 85,2 15,2 X 14 87,7 11,8 X Vse / All 74 77,4 14,4 56 72,7 17,3 * Smrekovina / Norway spruce wood Jelovina / Silver fir wood Sekcija n scbll KV Homogenost n scbll KV Homogenost Med vrstama Section Homogenity Homogenity Between species [kg/m³] [%] (a=0,05) [kg/m³] [%] (a=0,05) A 17 36,8 8,8 X 13 32,6 4,1 X *** B 19 40,4 13,8 X 14 35,9 10,7 X * C 18 41,0 12,3 X 14 38,1 8,8 X E 20 45,0 13,5 X 14 46,1 12,0 X Vse / All 74 41,0 14,2 55 38,3 16,3 * Smrekovina / Norway spruce wood Jelovina / Silver fir wood Sekcija n Ebll KV Homogenost n Ebll KV Homogenost Med vrstama Section Homogenity Homogenity Between species [GPa] [%] (a=0,05) [GPa] [%] (a=0,05) A 17 10,1 11,9 X 11 8,3 3,4 X *** B 19 11,3 15,2 X X 14 9,6 13,8 X ** C 18 12,3 18,4 X 14 10,6 15,2 X * E 20 12,5 17,2 X 14 12,9 10,1 X Vse / All 74 11,6 18,1 52 10,5 19,6 * Smrekovina / Norway spruce wood Jelovina / Silver fir wood Sekcija n Abw KV Homogenost n Abw KV Homogenost Med vrstama Section Homogenity Homogenity Between species [kJ/m²] [%] (a=0,05) [kJ/m²] [%] (a=0,05) A 16 36,5 22,5 X 12 29,7 9,4 X * B 18 38,4 22,0 X 14 34,6 25,4 X X C 20 44,3 33,0 X X 14 38,9 17,8 X E 20 48,4 29,8 X 9 57,9 4,3 X Vse / All 74 42,3 30,1 49 38,9 29,5 *, **, *** ozna~ujejo statisti~no zna~ilno razliko povpre~ij pri a= 5 %, 1 %, in 0,1 % denotes statistical significant difference between means at a= 5 %, 1 % and 0,1 % Abw) ka`ejo pri smrekovini in jelovini statisti~no zna~ilno nara{~anje od naj-ni`jih vrednosti v prvem juvenilnem obdobju do stabiliziranih v adultnem (preglednica 3). Upogibna in tla~na trdnost ter modul elasti~nosti so pri smrekovini v zgodnjem juvenilni obdobju (sekciji A) za 20 % ni`ji od “normalnih” v adultnem, v srednjem in poznem juvenilnem obdobju (B, C) pa so vrednosti ni`je le {e za 10 %. Nekoliko bolj se razlikuje udarna `ilavost juvenilnega od tiste pri adultnem lesu: sekcija A za 25 %, sekcija B za 20 % in sekcija C za 9 % (slika 2). Za vse raziskovane mehanske lastnosti je zna~ilno, da so v adultnem obdobju zna~ilno razli~ne od vseh juvenilnih obdobij, medtem ko pa za razlike med sekcijami juvenilnega obdobja teh ugotovitev ne moremo potrditi. Podobno kot pri smrekovini so tudi pri jelovini upogibna in tla~na trdnost ter elasti~ni modul v prvi sekciji (A) naj-ni`ji in od vrednosti v adultnem obdobju odstopajo tudi za 30 %. V sekciji B so vrednosti ni`je za 20 do 25 % ter v sekciji C za pribli`no 18 %. Tudi pri jelovini je najbolj odstopala udarna `ilavost, ki je bila v sekciji A kar za 48 % ni`ja od najvi{je dose`ene v adult-nem obdobju (sekcija E) (slika 3). S primerjavo mehanskih lastnosti smrekovine in jelovine ugotavljamo, da so vse preiskovane lastnosti v juve-nilnem lesu smreke višje od jelovih (LSD, a= 0,05), kar so napovedovale `e gostotne razlike. Hkrati lahko ugotovimo, da so se z izena~enjem gostot adultnega lesa izena~ile tudi mehanske lastnosti. Tesne zveze med gostotami in mehanskimi lastnostmi smreke in jelke v vseh starostnih obdobjih ka`ejo na domi-nantnost njenega vpliva, vendar pa ugotavljamo, da so razlike med pre-u~evanimi mehanskimi lastnostmi ju-venilnega in adultnega obdobja ve~je, kot se to ka`e pri gostoti. Razloge pripisujemo vplivu kraj{ih vlaken v juve-nilnem obdobju, ve~jemu mikrofibri-larnemu kotu in izrazitej{i spiralni rasti (Bendtsen in Senft, 1986), nekateri LES wood 52 (2000) 6 Raziskave in razvoj 189 Slika 3. Dose`ena gostota v absolutno suhem stanju (r0), upogibna trdnost (sbbll), tla~na trdnost (scbll), modul elasti~nosti (Ebll) in udarna `ilavosti (Abw) po starostnih kategorijah - sekcijah v primerjavi z adultnim lesom jelovine (Abies albaMill.) Figure 3. Percentage of oven dry density (r0), bending strength (sbbll), compression strength (scbll), modulus of elasticity (Ebll) and toughness (Abw) of different sections compared with adult wood of silver fir (Abies albaMill.) Preglednica 4. Regresijska analiza zveze med upogibno trdnostjo (sbbll), tla~no trdnostjo (scbll), modulom elasti~nosti (Ebll), udarno `ilavostjo (Abw) in gostoto smrekovine (Picea abiesKarst.) (s= a + b×r; r ² - determinacijski koeficient, a- zaloga vrednosti, b- smerni koeficient, Sain Sb- standardni napaki ocene) Table 4. Regression analysis of bending strength (sbbll), compression strength (scbll), modulus of elasticity (Ebll) and toughness (Abw) according to density of Norway spruce (Picea abiesKarst.) (s= a + b×r, r ² - coefficient of determination, a-interception, b- slope, Saand Sb- standard errors) Lastnost/ Sekcija/ Varicijski razmik/ Property Section Range r2 [%] s[] 5fl[] A[] ty[] oJI[MPa] vse / ali 58,6 - 106,6 84 -16,96 4,9424 0,227 0,0119 oJI[MPa] vse / ali 30,7 - 55,5 88 -10,03 2,2996 0,123 0,0055 Fbll[GPa] vse / ali 9,1- 17,2 73 -4,57 1,1706 0,039 0,0028 /lbw [kJ/m2] vse / ali 18,7 - 74,7 57 -38,27 8,6023 0,194 0,0208 Preglednica 5. Regresijska analiza zveze med upogibno trdnostjo (sbbll), tla~no trdnostjo (scbll), modulom elasti~nosti (E ll), udarno `ilavostjo (A ) in gostoto jelovine (Abies albaMill.) (s= a + b×r; r² - determinacijski koeficient, a - zalo-b bw ga vrednosti, b - smerni koeficient, S in S - standardni napaki ocene) ab Table 5. Regression analysis of bending strength (sbbll), compression strength (scbll), modulus of elasticity (Ebll) and toughness (A ) according to density of silver fir (Abies albaMill.) (s= a + b×r, r² - coefficient of determination, a- intercepti-bw on, b- slope, S and S - standard errors) ab Lastnost/ Sekcija/ Vaticijski razmik/ Property Section Range r2 [%] o[] 5„[] A[] 5j[] oJI[MPa] vse / ali 55,2 - 109,6 92 -19,38 3,8960 0,235 0,0098 Ä 30,4 - 34,9 96 1^74 7/269 ÖÖ57 00219 oJI[MPa] B 30,7 - 40,7 96 -7,30 9,1329 0,116 0,0258 C 34,4 - 43,5 96 -4,07 8,6802 0,109 0,0244 E 38,4 - 50,1 96 0,65 8,5589 0,100 0,0236 A 7,8 - 8,9 92 7,20 3^2708 ÖJÖÖ3 ÖÖÖ93 Fbll[GPa] B 7,8 - 12,3 92 -5,23 4,2439 0,040 0,0118 C 8,4 - 13,3 92 -8,83 3,9591 0,050 0,0109 E 10,7 - 15,0 92 0,02 3,8819 0,029 0,0104 /lbw [kJ/m2] vse / ali 26,0 - 62,6 -32,80 8^9965 5/185 ÖÖ230 avtorji pa gostoto lesa v bližini strže-na, ki je višja od dejanske, razlagajo tudi z odlaganjem ekstraktivov v celične stene pri nastajanju jedrovine [Blouin, 1994). Zveza med mehanskimi lastnostmi in gostoto lesa Proučevanje zvez med gostoto in mehanskimi lastnostmi smrekovine in je-lovine v vseh starostnih kategorijah je potrdilo, da je korektna že uporaba linearnega modela (c.f. Lis/ca, J965): ML = a + bxp0, kjer pomeni: ML mehansko lastnost (upogibno trdnost abbll, tlačno trdnost acbll, elastični modul pri upogibni deformaciji £bll ali udarno žilavost Abw), p0 gostoto lesa v absolutno suhem stanju ter a in b parametra linearne funkcije. Pri smrekovini se regresijske zveze vseh proučevanih mehanskih lastnosti z gostoto po starostnih kategorijah značilno ne razlikujejo (F-test, a = 0,05) (preglednica 4). Gostota (p0) pojasnjuje več kot 80 % variabilnosti upogibne (abbll) in tlačne trdnosti (acbll) smrekovine, zvezi med njimi pa sta skoraj povsem linearni (r = 0,916 do 0,935). Nekoliko nižji vrednosti determinacijskih koeficientov ugotavljamo pri zvezi z modulom elastičnosti (£bll) in z udarno žilavostjo (Abw), ki pa sta zaradi že znane velike variabilnosti lesa še vedno dovolj ugodni. Tudi pri jelovini je determiniranost mehanskih lastnosti z gostoto lesa dokaj zanesljiva podobna kot pri smrekovini (r2 = 60 do 96 %). Regresijski modeli upogibne trdnosti (abbll) in udarne žilavost! (A bw ) se tako kot pri smrekovini med starostnimi obdobji jelovine ne razlikujejo, tlačna trdnost (acbll) in modul elastičnosti (Ebll) pa z večanjem gostote lesa v zgodnjem juvenilnem obdobju (A) nekoliko počasneje naraščata kot pri višjih starostnih kategorijah (B, C, E) (preglednica 5). Z izjemo zgodnjega juvenilnega obdobja se regresijske zveze preučevanih mehanskih lastnosti z gostoto med LES wood 52 (2000) 6 drevesnima vrstama statisti~no ne razlikujejo, kar potrjuje tudi izsledke Wal-tona (1986). SKLEPI Prou~evanja vpliva juvenilnosti na gostoto v absolutno suhem stanju so potrdila pri~akovani trend nara{~anja od str`ena proti kambiju. Izbrana debla smrekovine in jelovine so bila centri~na z enakomernim debelinskim priraš~anjem v vseh starostnih obdobjih brez izrazitega kompresijskega lesa ali ob~utno o`jih branik, zato rezultati tudi ne potrjujejo ve~je gostote lesa tik ob str`enu, kot to navaja nekatera literatura (Ku~era, 1994). Pritrdimo lahko celo Lindströmu (1996), da so pri dominantnih drevesih za obdobje juvenilnosti zna~ilne {ir{e branike, ki pojasnjujejo nizke vrednosti gostote v mladostnem lesu. Juvenilni les ima tudi slab{e mehanske lastnosti, ki se proti kambiju izbolj{uje-jo in dose`ejo v adultnem obdobju najvi{je in dokaj stabilne vrednosti. Tesne zveze gostote oziroma z njo visoko korelirane {irine branik z mehanskimi lastnostmi v vseh starostnih obdobjih ka`ejo na njun dominanten vpliv, vendar pa ugotavljamo, da so razlike med preu~evanimi mehanskimi lastnostmi juvenilnega in adultnega lesa ve~je, kot jih lahko pojasnimo samo z gostoto. Razloge pripisujemo vplivu kraj{ih vlaken, ve~jemu mikrofi-brilnemu kotu in izrazitej{i spiralni rasti v juvenilnem obdobju. Juvenila smrekovina je bila gostejša z bolj{imi mehanskimi lastnostmi od je-lovine, medtem ko so lastnosti adult-nega lesa izena~ene. Poleg `e znanega ve~jega mikrofibri-nega kota, izrazitej{e spiralne rasti, pogostej{ega pojava kompresijskega lesa in ve~je frekventnosti gr~ imata mladostna smrekovina in jelovina tudi ni`jo gostoto in slab{e mehanske lastnosti, kar mo~no omejuje uporabo lesa tik ob str`enu. Ni`ja gostota in slab{e mehanske lastnosti so pri jelo-vini {e izrazitej{e kot pri smrekovini. Visok determinacijski koeficient zveze gostote z mehanskimi lastnostmi potrjuje Raziskave in razvoj korektnost uporabe linearnega modela, hkrati pa zelo tesna korelacija gostote s širino branik omogo~a zelo enostavno napovedovanje trdnosti in tudi uporabnosti smrekovine in jelovine. VIRI 1. Armstrong, J. P. / Skaar, C. / deZeeuw, C. 1984. The effect of specific gravity on several mechanical properties of some world woods. Wood Science and Technology, 18, s. 137-146. 2. Bendtsen, B. A. 1978. Properties of wood from improved and intensively managed trees. Forest Products Journal, 28, 10, s. 61-72. 3. Bendtsen, B. A. / Senft, J. 1986. Mechanical and anatomical properties in individual growth rings of plantation-grown eastern cottonwood and loblolly pine. Wood and Fiber Science, 18, s. 23-38. 4. Blouin, D. 1994. Wood quality of Norway spruce grown in plantations in Quebec. Wood and Fiber Science, 26, 3, s. 342-353. 5. DIN 52 182. 1979. Prüfung von Holz. Bestimmung der Rohdichte. Berlin, DIN Deutsches Institut für Normung e.V., 2s. 6. DIN 52 185. 1979. Prüfung von Holz. Bestimmung der Druckfestigkeit parallel zur Faser. Berlin, DIN Deutsches Institut für Normung e.V., 2s. 7. DIN 52 186. 1979. Prüfung von Holz. Biegeversuch. Berlin, DIN Deutsches Institut für Normung e.V., 3s. 8. DIN 52 189. 1979. Prüfung von Holz. Schlagbiegeversuch. Berlin, DIN Deutsches Institut für Normung e.V., 1s. 9. Gori{ek, @. / Klinc, M. 1999. Kr~enje in nabrekanje ter dimenzijska stabilnost juvenilnega in adultne-ga lesa smreke in jelke. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 54, s. 141-162 10. Gori{ek, @. / Torelli, N. 1999. Microfibril Angle in Juvenile, Adult and Compression Wood of Spruce and Silver Fir. Phyton, 39, 1, s. 129-132. 11. Jeffers, J. W. 1959. Regression model of variation in specific gravity in four provenances of Sitka spruce. Journal of Wood Science, 4, s. 4-59. 12. Keith, C. T. 1961. Characteristics of annual rings in relation to wood quality. Forest Products Journal, 11, s. 122-126. 13. Kliger, I. R. / Perstoper, M. / Johansson, G. / Pelli-cane, P. J. 1995. Quality of timber products from Norway spruce. Part 3. Influence of spatial position and growth characteristics on bending stiffness and strength. Wood Science and Technology, 29, s. 397-410. 190 14. Krahmer, R. L. 1966. Variation of specific gravity in western hemlock trees. Tappi, 49, s. 227-229. 15. Kro{l, M. / Torelli, N. 1997. Spiralna rast pri iglavcih. Les, 49, 12, s. 368-371. 16. Ku~era, B. 1994. A hypothesis relating current annual increment to juvenile wood formation in Norway spruce. Wood and Fiber Science, 26, 1, s. 152-167. 17. Larson, P. R. 1969. Wood formation and the concept of wood quality. Yale University School Forest Bulletin No. 74, New Haven, USA. 18. Lindström, H. 1996. Basic density in Norway spruce. Part 1. A literature review. Wood and Fiber Science, 28, 1, s. 15-27. 19. Liska, J. A. 1965. Research progress on the relationships between density and strength. Proceedings of the Symposium on Density: A key to wood quality. U.S.D.A. Forest Service, Forest Products Lab., Madison, Wisconsin. 20. Markwardt, L. J. 1930. Comparative strength properties of woods grown in the United States. Technical Bull. No. 158. U.S.D.A. Forest Service, Forest Products Laboratory, Madison, Wisconsin. 21. Newlin, J. A. / Wilson, T. R. C. 1919. The relation of the shrinkage and strength properties of wood to its specific gravity. Bull. No. 676 U.S.D.A. Forest Service, Forest Products Laboratory, Madison, Wisconsin. 22. Olesen, P. O. 1977. The variation of the basic density level and tracheid width within the juvenile and mature wood of Norway spruce. Forest tree improvement, Arboretet Horsholm, Danmark, No. 12. 23. Panshin, A. J. / deZeeuw, C. 1980. Text Book of Wood Technology. McGraw Hill Book Company, New York, 722s. 24. Torelli, N. / Gori{ek, @. / Zupan~i~, M. / Logar, T. 1998. Juvenilni les pri jelki (Abies albaMill.) in smreki (Picea abiesKarst.). Les, 50, 1-2, s. 5-7. 25. Wagenführ, R. 1985. Holzatlas. Leipzig, VEB Fachbuchverlag, 720 s. 26. Walton, D. R. 1986. Taxonomic and gross anatomical influences on specific gravity - mechanical property relationships. Wood and Fiber Science, 18, 3, s. 413-420. 27. Zhang, S. Y. 1994. Mechanical properties in relation to specific gravity in 342 Chinese woods. Wood and Fiber Science, 26, 4, s. 512-526. 28. Zobel, B. J. / Van Buijtenen, J. 1989. Wood variation. Its causes and control. Springer Verlag, Berlin, New York, Tokyo. LES wood 52 (2000) 6 Raziskave in razvoj 191 UDK: 69.057.004 Strokovni ~lanek (Professional Paper) Kriteriji za vrednotenje monta`nih hi{ Criteria for evaluating prefabricated houses Martina ZBAŠNIK-SENEGAČNIK* Izvleček Abstract Monta`ne hi{e so sestavljene iz {tevilnih gradiv, nekatera med njimi imajo negativne vplive na ~loveka in okolje. Pri izboru bo treba v prihodnje bolj kriti~no presojati gradiva in se zavestno odlo~ati za tista, ki pomenijo manj{e obremenitve za okolje. Osnovnim trem skupinam kriterijev, ki so veljala skozi celotno zgodovino - uporabna, ekonomska in vizualna vrednost - se pridru`ujeta {e dve skupini - eko-lo{ka in zdravstvena, ki bistveno spreminjata pravila za izbor gradiv. Klju~ne besede: uporabna vrednost gradiva, ekonomska vrednost gradiva, vizualna vrednost gradiva, ekolo{ka vrednost gradiva, zdravstvena vrednost gradiva Prefabricated houses are made out of different materials, some of them have had negative effects on man’s health and his environment. In the future, the materials that are to be used will have to undergo a more critical assessment so that the materials chosen will press more lightly upon the environment. The three basic criteria groups which have extended throughout history in this field, i.e. - economic, applicable and visual values - are now joined by two more criteria groups - the health and ecological values - that are instrumental in the changing of the rules for materials selection. Keywords: value of applicability of the material, economic value of the material, visual value of the material, ecological value of the material, health value of the material UVOD Trend gradnje monta`nih hi{ je za~el po~asi nara{~ati tudi v Sloveniji, medtem ko je v tujini tovrstna gradnja `e nekaj ~asa veliko bolj raz{irjena. Proizvajalci na slovenskem trgu nudijo razli~ne sisteme monta`nih zgradb, ki so uvo`eni ali pa so plod lastnega razvoja. Pri tem sta glavna cilja ~im-ve~ja prodaja in zadovoljen kupec. Bilanca prodaje monta`nih hi{ ka`e na ve~ji ali manj{i uspeh proizvajalcev, zadovoljstvo kupca se sprva od-ra`a v sprejemljivi ceni, kakovost je navadno vidna {ele ~ez ~as. Sekcija proizvajalcev monta`nih hi{ uvaja nov sistem zagotavljanja kakovosti gradnje monta`nih hi{ s posebnim mnenjem Zavoda za gradbeni{tvo (ZAG) o primernosti gradbenih elementov monta`nih hi{ s stali{~a nosil- asist. dr., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Zoisova 12, 1000 Ljubljana nosti, ustreznosti vgrajenih materialov, toplotne izolativnosti in po`arne odpornosti konstrukcijskih elementov. Na ta na~in bodo slovenskemu kupcu zagotavljali, da kakovost ne bo slab{a od dolo~ene ravni. Za zagotavljanje primernega bivalnega okolja je poleg optimalne toplotne in zvo~ne izolativ-nosti in po`arne odpornosti konstrukcijskih elementov potrebno uvesti {e nekaj kriterijev. Optimalen izbor monta`nega sistema obsega upo{tevanje razli~nih vrednosti, za katere ni mogo~e predpisovati hierarhi~nega zaporedja, saj so med seboj v enakovrednem odnosu, med seboj se prepletajo in dopolnjujejo. Pri izbiri monta`ne hi{e je za zagotovitev kvalitete na vseh nivojih - ter s tem za zadovoljstvo kupca -odlo~ilno upo{tevanje naslednjih vrednosti: 1. uporabne, 2. ekonomske, 3. vizualne, 4. ekolo{ke in 5. zdravstvene. Ve~ina monta`nih sistemov za eno-dru`inske hi{e na slovenskem tr`i{~u ima leseno nosilno konstrukcijo (le pri majhnem delu je konstrukcija kovinska), ustrezno mineralno toplotno izolacijo, notranje stene, ki so obi~ajno iz mav~nih, ivernih plo{~ ali masivnega lesa, talne povr{ine iz lesa, keramike ali kamna in leseno stavbno pohi{tvo. Zunanja fasada je lesena ali finalno obdelana z ometom. Omenjena gradiva so pri upo{tevanju posameznih vrednosti najbolj relevantna. UPORABNA VREDNOST Uporabno vrednost monta`nega sistema predstavljajo njegove lastnosti, ki so zelo raznolike, saj morajo izpolnjevati {tevilne in zelo specifi~ne zahteve v zgradbah in celotnem grajenem okolju. V prvi vrsti morajo imeti optimalne konstrukcijske lastnosti (trdnost LES wood 52 (2000) 6 in deformabilnost) in trajnostne lastnosti (obstojnost gradiv na mrazu, vlagi, vro~ini, proti atmosferilijam, kemikalijam, {kodljivcem, boleznim in tudi naravnemu staranju). Vsem veljavnim normam morajo ustrezati termi~ne lastnosti (toplotna prevodnost, akumu-lativnost, volumenske spremembe, po`arna odpornost). Hidrofizi~ne lastnosti so predvsem pomembne za tista gradiva, ki pridejo v neposredni stik z vodo ali vlago. K ugodju v prostoru doprinese higroskopi~nost gradiva. Pri monta`ni gradnji sta to predvsem les in mavec, ki vpijata vlago takrat, ko je relativna vlaga v prostoru visoka, in jo zopet oddajata, ko je zrak bolj suh. S tem pomagata pri izravnavanju zra~ne vlage. Kontaktne lastnosti izhajajo iz neposrednega stika med gradivom in uporabnikom in se ka`ejo v bolj ali manj prijetnem ob~utku pri dotiku (taktilnost), elektrostati~nostjo, trdoto, obrusom, nedrsnostjo... Monta`ni sistemi ustrezajo tudi akusti~nim zahtevam - stene morajo biti zvo~no izola-tivne, prostori pa morajo imeti zadovoljivo akustiko. VIZUALNA VREDNOST Vizualna vrednost je zaradi narave arhitekture povsem enakovredna uporabni vrednosti. Hi{a se mora harmo-ni~no vklju~evati v neposredno okolje in celotno urbano krajino. Vsaka zgradba nosi sporo~ilo o vsebini (pojavna oblika daje vtis o namembnosti -stanovanjska zgradba, poslovna zgradba, gospodarski objekt, proizvodna hala...), regionalni pripadnosti, ~asovni (stilni) pripadnosti in tudi modno simboliko, pa~ v skladu s ~asom, ki te~e vse hitreje. Pri vizualnih lastnostih sta odlo~ilnega pomena izbira oblike in gradiva, ki se morata ujeti med seboj ne le na mikro ravni, torej na detajlu, temve~ tudi navzven, v {ir{em urbanem prostoru. V~asih to pomeni te`avo, saj v Sloveniji ni univerzalnega vzorca stanovanjske hi{e, zato so {tevilne mon-ta`ne hi{e oblikovane na “povpre~no” obliko, kar mo~no degradira konkretni urbani prostor. Moda gradnje monta`nih objektov je v polpretekli dobi z uvo`enimi hi{ami prinesla nov vzorec stanovanjskega objekta, ki se je udoma~il v vseh regi- Raziskave in razvoj jah in kulturnih krajinah v enaki obliki. Monta`na (“atrijska”) hi{a enega na-{ih prvih proizvajalcev je postala model tudi za klasi~no grajeno hi{o. Da-na{nja (sodobnej{a) tehnologija bi morala biti vzpodbuda za arhitekte in oblikovalce, da bi poleg optimalne zasnove objekta dali ve~ poudarka arhitekturnim detajlom, ki so zna~ilni za posamezne regije. Vizualna vrednost objekta ni le estetska oblika izdelanih portalov in balkonov, naravnana na evropski okus in merilo, temve~ tudi njegova usklajenost z okolico v o`jem in {ir{em smislu (podoba ulice, zaselka, vasi, mestne ~etrti...). Uporabnik mora imeti odlo~-ilno besedo pri zasnovi notranjega ustroja objekta, medtem ko bi za zunanji videz morala skrbeti tudi stroka. Arhitekt - svetovalec bi moral znati su-gerirati kupcu upo{tevanje vizualne vrednosti izbranega objekta, ki se vedno ne meri v denarju, ampak predvsem v bolj zliti podobi z okoljem in kulturno krajino. EKONOMSKA VREDNOST Cena je danes eden glavnih dejavnikov, ki odlo~ajo o tem, kateri model monta`ne hi{e bo kupec izbral. Obi~-ajno je cena pogojena s kakovostjo in lepoto. Mnogokrat sta lepota in kakovost v soglasju (npr. vgrajeni trajni materiali so lep{i - granit), v~asih pa prevlada samo modna komponenta, ki nima racionalnih temeljev (npr. neustreznost uporabe dolo~enih materialov). Ceno monta`ne zgradbe sestavljajo vsaj tri komponente: - cena (postavljene) zgradbe, ki je sestavljena iz cene gradbenih elementov, transportnih stro{kov, vgradnje; - cena za kakovost - zgradbe z bolj-{o toplotno izolativnostjo so praviloma kakovostnej{e in dra`je v fazi prodaje, vendar zagotavljajo manj-{o porabo energije za ogrevanje in s tem ni`je stro{ke v fazi uporabe hi{e; biologi~na izbira gradiv in povr{inskih obdelav je velikokrat dra`ja, je pa ugodnej{e za bivalno okolje; - cena vzdr`evanja - vsaka zgradba 192 se postara in za~ne propadati, njeno `ivljenjsko dobo lahko podalj{a-mo z ustreznim vzdr`evanjem in s tem dolo~enimi stro{ki. V zadnjem ~asu se proizvajalci povezujejo z bankami, da te nudijo morebitnim kupcem ugodnej{e posojilne pogoje od drugih. Na ta na~in je proizvajalec bolj konkuren~en na trgu, vendar se s tem zmanj{uje regularnost upo-{tevanja kriterija ekonomske vrednosti, saj cena ni ni`ja na ra~un kakovosti. EKOLO[KA VREDNOST Monta`no zgradbo sestavljajo {tevilna gradiva, ki imajo razli~ne vplive na okolje in (posredno) na ~loveka. Eko-lo{ka vrednost gradiva pove, kak{na je njegova sprejemljivost za uporabo z ekolo{kega stali{~a. Ekolo{ka naravnanost pri izbiri pomeni izbrati biolo-gi~na gradiva. K okolju prijaznim, torej ekolo{ko primernim gradivom, {tejemo gradiva, ki nimajo negativnih posledic na okolje v celotnem `ivljenj-skem ciklusu - torej v fazi pridobivanja surovine, proizvodnje polizdelkov, prodaje, vgradnje, uporabe in v fazi odstranitve. Njihovo izkori{~anje ne sme pomeniti prevelikih posegov v okolje, poraba energije mora biti ~im manj{a, povzro~ati ne smejo {kodljivih emisij, v fazi odstranitve ne smejo obremenjevati okolja z odpadom. Eko-lo{ko sprejemljiva so: - nizkoenergijska gradiva, ki v svojem `ivljenjskem ciklusu ne zahtevajo veliko energije (les, glina, naravni izolacijski materiali kot npr. lesena vlakna, lan, ov~ja volna...); - lokalna gradiva, ki ne zahtevajo veliko transporta in pomagajo pri regionalni razpoznavnosti arhitekture (pri nas predvsem les in glina ter nekatere vrste kamna); - regenerativna gradiva - gradiva, ki se lahko ponovno uporabijo (nekateri leseni elementi, glina, polna opeka, kocke in bloki iz masivnega kamna...); - reciklirna gradiva - gradiva, ki se predelajo (reciklirajo) in ponovno uporabijo (les, kamen, keramika, steklo...). Proizvajalci monta`nih hi{ danes eko-lo{ko vrednost svojih zgradb zelo LES wood 52 (2000) 6 izpostavljajo, saj so na~eloma zgrajene iz ekolo{kih gradiv, ki ne obremenjujejo okolja. Kljub temu velja izpostaviti vsaj dva pomisleka. Proizvodnja monta`nih hi{ je obi~ajno mo~no centralizirana. Velikostenski paneli so izdelani iz razli~nih gradiv, vsako od njih je potrebno pripeljati do delavnice. Izdelane konstrukcije dostavljajo do gradbi{~a, ki je bolj ali manj oddaljeno od delavnic (nekateri prodajalci pri nas prodajajo celo sisteme, izdelane v Nem~iji). Transport je zaradi izgorevanja fosilnih goriv eden od najve~jih onesna`evalcev okolja, zato se z ve~anjem razdalje manj{a eko-lo{ka vrednost hi{e. Drug pomislek je problem odpada. {tudije ka`ejo, da 50 % vsega odpada prihaja iz sektorja graditeljstva. Po koncu `ivljenjske dobe bodo tudi monta`ne hi{e kon-~ale na deponijah ali divjih odlaga-li{~ih, kjer bodo razpadale nedolo~en ~as. V prihodnje bi veljalo nameniti {e ve~ poudarka izvedbi takih konstrukcij, ki jih bo mo`no razstaviti, posamezna gradiva sortirati, jih reciklirati in/ali ponovno uporabiti. ZDRAVSTVENA VREDNOST Upo{tevanje zdravstvene vrednosti pomeni preveriti, koliko {kodljivih vplivov imajo posamezna gradiva in povr{inske obdelave na ~loveka. Osve{~enost uporabnikov se je na tem podro~ju v zadnjih desetletjih zelo pove~ala. Danes je `e splo{no znano, da gradiva emitirajo {tevilne {kodljive substance, nekatere med njimi `e mo~no ogro`ajo ~lovekovo zdravje. Stopnja {kodljivosti posameznega gradiva je odvisna od raz-li~nih pogojev: koli~ine uporabljenega gradiva in na~ina vgradnje, izmenjave zraka in temperature v prostoru, ~asa izpostavljenosti {kodljivemu delovanju, stopnje strupenosti kemi~-nih snovi in njihove koncentracije v prostoru, sposobnosti vdora v bio-lo{ke sisteme, ~asa izpostavljenosti, konstitucije organizma itd. V bivalnih prostorih so koncentracije vi{je, ker se tu ~lovek zadr`uje najdlje, so ne-varnej{e. Gradiva in/ali njihove povr{inske obdelave so lahko takoj po vgraditvi ali {e nekaj ~asa potem izvor razli~nih Raziskave in razvoj agresivnih hlapov, ki dra`ijo sluznice in s~asoma (ob preveliki koncentraciji) po{kodujejo ~utilo voha. V `ivljenjskem ciklusu nekaterih gradiv se pojavlja prah, ki se dalj ~asa zadr-`uje v okolju. Za zdravje so {kodljivi predvsem manj{i delci prahu (velikost od 0,1 do 1,0 mm), ki se nabirajo v plju~ih. Na ta fini prah se velikokrat adsorbirajo strupene spojine, med katerimi so mnoge kancerogene. Gradiva vplivajo na pra{nost v prostoru na dva na~ina: (a) zaradi drgnjenja povr{ine nekaterih gradiv (npr. kamen, opeka, les, beton...) stalno izhaja v prostor prah; (b) nekatera gradiva adsorbirajo prah iz okolice (npr. sinte-ti~ne tkanine), ki nato pod dolo~enimi pogoji zopet izhaja v zrak. Sestavni del monta`ne konstrukcije so v~asih toplotno-izolativna gradiva, ki so sestavljena iz mineralnih vlaken iz stekla, kamnine, `lindre, keramike in (v preteklosti) azbesta. Nekatera vlakna se biolo{ko razgradijo ali odstranijo iz telesa. {kodljiva so tista vlakna, ki z dihanjem pridejo v telo, tu ostanejo in {kodljivo delujejo dalj{i ~as. Vlakna dra`ijo o~i, ko`o, sluznico, najbolj {kodljiva povzro~ajo celo raka (azbest). Iz nekaterih gradiv oziroma povr{-inskih obdelav izhajajo strupi, ki so ({e posebej v ve~jih koncentracijah) lahko zelo nevarni: - PCB (v starih opleskih, premazih, lepilih,...) po{koduje ko`o, kostni mozeg, vranico, ledvice, jetra, `elodec, encimski sistem, kri in hormone, osumljen je kancerogenosti; - PCP (v sredstvih za za{~ito lesa, barvah, lakih, lepilih...) povzro~a dra`enje ko`e, o~i in sluznic, utrujenost, glavobol, po{kodbe jeter, spremembe krvne slike in nevral-gije; - stirol (za tolotno izolacijo, kot po-listirol, za proizvodnjo plastike, sinteti~ne gume in lepil) deluje kot narkotik, povzro~a utrujenost, glavobole, depresije, vedenjske motnje, motnje vida, dra`enje dihalnih poti. - formaldehid (konzervirno sredstvo v opleskih, premazih, pri proizvodnji vezanih plo{~, lepil...) dra`i dihalni 193 trakt, o~i, sluznice in ko`o; posledice delovanja so alergije, dra`enje na ka{elj, glavoboli; utemeljeno je osumljen kancerogenosti; - topila (toluen, ksilen v barvah, lepilih, razred~ilih...) pridejo v telo z vdihavanjem; toluen po{koduje `iv~ni sistem, jetra, ledvica in mo`-gane, dra`i sluznice, deluje kot anestetik; ksilen deluje kot narko-tik, pri visokih koncentracijah pov-zro~a obolenja srca, jeter, ledvic in `ivcev; - soli - za{~itna sredstva na vodni osnovi vsebujejo arzenove in bakrove soli ter fluorove spojine, ki varujejo les pred `ivalskimi in rastlinskimi {kodljivci; arzenove soli so strupene; kroni~ne zastrupitve pov-zro~ajo po{kodbe `iv~nega sistema, slabost, otrplost v udih, zakrni-tev kostnega mozga, dokazano povzro~ajo raka; arzenove soli se ne smejo uporabljati v sredstvih za za{~ito lesa v notranjih prostorih; bakrove soli sprejme telo prek prebavnega trakta; povzro~ajo splo{-no slabotnost, bruhanje in vnetja prebavnega trakta; fluorove spojine so zelo razjedajo~e in dra`ijo ko`o in sluznice; dolo~eni fluoridi po{kodujejo dihalne poti. Nekatera (sicer malo{tevilna) gradiva mineralnega izvora lahko glede na nahajali{~a vsebujejo radioaktivni plin radon, ki tudi po vgraditvi izhaja iz njih (trde kamnine kot npr. granit). Kriterij zdravstvene vrednosti se je skupaj z ekolo{kimi vrednostmi za~el pojavljati {ele v zadnjih letih, vendar oba prihajata v ospredje. Upo{tevanje teh pravil je `e za~elo prehajati v prakso in se bo v prihodnosti {e bolj intenziviralo. SKLEP V tujini obstajajo {tevilni vzorci za oblikovanje metodologije vrednotenja zgradb. Modeli so razli~ni, vsem pa je skupna te`nja po upo{tevanju na~el trajnostnega razvoja ter zmanj{evanje negativnih vplivov, ki jih imajo na ~lo-veka gradiva in grajeno okolje nasploh. Metode na~eloma niso kvantitativno ocenjene, saj okoljski vplivi {e niso sistemsko ovrednoteni. LES wood 52 (2000) 6 Raziskave in razvoj 194 Rezultat negativnega vpliva {kodljivih substanc, katerih povzro~itelj je gradi-teljski sektor, je v slab{anju zdravja in po~utja ljudi v opore~nih zgradbah. Ve~ja osve{~enost porabnikov ter skrb za okolje vodi do ~edalje bolj racionalnih sistemov, ki jih lahko zaenkrat ovrednotimo samo opisno. Kupec je danes bolj razgledan in s tem bolj zahteven, temu se mora (v dobro nas vseh) prilagoditi tudi graditeljska industrija. Pri tem je navsezadnje vseeno, kak{en je sistem vrednotenja, va`en je kon~ni u~inek. Predstavljeni predlog za vrednotenje pri izbiri monta`nih hi{ je le eden od mnogih, razlikuje se po tem, da posebej izpostavlja ekolo{ke in zdravstvene vrednosti. Ne nazadnje - uporabnik se za~ne racionalno odlo~ati {ele, ko gre za njegovo osebno zdravje in po~utje. Viri: 1. Mihevc, B., Meja~ Krassnig, A.: POSOJILA ZA NAKUP IN POSTAVITEV MONTA@NE HI[E, Mon-ta`ne hi{e v Sloveniji, Priloga revije Les ob posvetu Monta`ne hi{e v Sloveniji, 9. marec 2000, Ljubljana, Zveza lesarjev Slovenije, 2000, str. 58 2. [ijanec Zavrl, M.: METODE OKOLJSKEGA VREDNOTENJA STAVB, Monta`ne hi{e v Sloveniji, Priloga revije Les ob posvetu Mon-ta`ne hi{e v Sloveniji, 9. marec 2000, Ljubljana, Zveza lesarjev Slovenije, 2000, str. 21-24 3. Vene, @.: ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI GRADNJE MON-TA@NIH HI[, Monta`ne hi{e v Sloveniji, Priloga revije Les ob posvetu Monta`ne hi{e v Sloveniji, 9. marec 2000, Ljubljana, Zveza lesarjev Slovenije, 2000, str. 16 4. Zba{nik-Senega~nik, M.: NEGATIVNI VPLIVI GRADIV NA ^LOVE-KA IN OKOLJE, doktorska disertacija, Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 1996 @ve~ilni gumi @e starodavna ljudstva povsod po svetu so odkrila ob~utek sprostitve in ugodja pri `ve~enju nekaterih gumenih snovi. To nekako spro{~a mi{i~ne in `iv~ne napetosti. Na nogometnih ali ko{arkarskih tekmah na primer lahko vidi{ nekatere tekmovalce ali navija~e, ki ves ~as `ve~ijo. Po drugi strani ni ve~ tako dolg~as, ~e ni~ ne dela{. Zaradi omenjenih razlogov in zato, ker zmanj{uje `ejo in potrebo po hrani, je `ve~ilni gumi vklju~en celo v voja{ki program. Pred leti, ko `ve~ilnega gumija {e ni bilo mogo~e kupiti v trgovini, je mladina eksperimentirala z `ve~enjem vseh mogo~ih snovi. Priljubljena je bila aromati~na, lepljiva notranja skorja bresta. Druga snov je bil parafinski vosek, ki so ga v gospodinjstvu uporabljali pri zalivanju kozarcev za doma pripravljeno marmelado. Za peni si lahko kupil ~rno palico sladkega korena in ga pljuval kot mo`je, ki so `ve~ili tobak. Mladi so `ve~ili gumeno rastlinsko smolo, ki se je izlo~ala pri po{kodbi skorij breskev in ~e{enj, ~ebelji vosek in medeno satovje. V Novi Angliji so zavojevalci opazili, da Indijanci `ve~ijo gumeno smolo smreke. V zgodnjih letih 19. stoletja so prodajali smrekov gumi za `ve-~enje, ki je bil iz parafinskega voska z dodatkom okusnih smrekovih arom. V 60. letih 19. stoletja so drevesni sok za `ve~ilni gumi koagulirali z mle~-nato snovjo ali lateksom iz Sapodilla dreves, ki rastejo v d`unglah centralne in ju`ne Amerike in je podoben gumi in gutaper~i. Odkrili so elasti~no snov z bolj{im okusom, ki se je dala dobro `ve~iti, v njej ni bilo parafinskega voska in je {e danes osnova za izdelovanje `ve~ilnega gumija. Sapodilla drevesa so najbolj raz{irje-na v gozdovih polotoka Yucatan. Zra- stejo velika in visoka. Za pridobivanje drevesnega soka je potrebno drevo zarezati in zbirati lateks v manj{e posode. V taboru lateks zberejo in ga kuhajo v nerjave~ih posodah do ustrezne gostote. Ko se ohladi, ga oblikujejo v 20 do 25 funtov te`ke bloke, ki jih nato v kanujih, na mulah ali z letali transportirajo iz d`ungle. Podjetje Wrigley iz Chicaga, ki je naj-ve~ji proizvajalec `ve~ilnega gumija, me{a drevesni sok z lateksom drugih tropskih rastlin, dreves iz Bornea in Indonezije, trte iz doline Amazonke in dreves iz Brazilije. Ko{~ek `ve~ilnega gumija vsebuje pet glavnih sestavin: gumi iz lateksa, sladkor v prahu ali v novej{em ~asu ksili-tol, koruzni sirup, meh~ala in di{ave. Di{ave, ki so ponavadi skrivnost, vsebujejo ekstrakte ene ali ve~ rastlin kot so: meta, jane`, nageljnove `bice. Vsebuje lahko {e ekstrakte sadja, pepsin ali klorofil. V 30 dr`avah na svetu je 115 proizvajalcev `ve~ilnega gumija, od tega 41 v ZDA. Po reviji Nature Bulletin (ZDA) Priredila: prof. dr. Vesna TIŠLER LES wood 52 (2000) 6 Raziskave in razvoj 195 UDK: 69.057 Strokovni članek (Professional Paper) Kriteriji za analiziranje, vrednotenje in na~rtovanje monta`ne gradnje Tadeja ZUPANČIČ STROJAN* Izvle~ek V zadnjih letih se v reviji Les pojavlja vse ve~ ~lankov s podro~ja monta`ne gradnje, k ~emur sta bistveno prispevala oba ljubljanska posveta. V njih lahko najdemo rezultate vrste specifi~nih raziskav. Pri~ujo~i prispevek pomeni sintezo dosedanjih prizadevanj v obliki specifikacije kriterijev za analizo, oceno in na~rtovanje monta`ne gradnje pri nas. Poka`e naj nekaj skupnih poudarkov, preusmeritev pozornosti, pa tudi meddisciplinarnih vrzeli, ki bi jih bilo ob problemskem pristopu mo~ zapolniti na prihodnjih posvetih. Le tako bo mogo~e prispevati k temeljiti preobrazbi tovrstne produkcije pri nas, s tem pa tudi k dolgoro~no odgovornemu ravnanju s prostorom. Problemi vplivajo na nadaljnje ravnanje javno- podro~ja monta`ne gradnje je mo-sti, strokovne in lai~ne. go~e strniti ob izboru kriterijev za ana-V slovenskem kulturnem prostoru se v lizo, oceno in na~rtovanje monta`ne zvezi z gradnjo monta`nih hi{ poraja Imeti vizijo o prihodnosti ali je ne ime- gradnje pri nas. vrsta problemov. Med specifi~nimi ti pravzaprav ni klju~no vpra{anje o pogoji kulturnega prostora in ponud- izbolj{anju stanja v prostoru. Vsaka Poleg fizi~nih, izmerljivih, obstajajo bo zanj zeva navidezno nepremostljiv disciplina ali podsameznik ima svojo neizmerljive zna~ilnosti prostora, ki so prepad. Podobno je z razmerjem med lastno vizijo. Problem se pojavi v inte- ve~ kot le se{tevek posameznih kvali-teorijo in prakso. Namesto univerzal- graciji vseh usmeritev v bolj celovito tet. Allan B. Jacobs (1993: 2, 3, 313, ne produkcije za specifi~ne, lokalne vizijo in v pogled “prek nje” ob iska- 314) jih imenuje ~arobnost, {arm, do-potrebe prevladuje specifi~na tehnolo- nju konkretnih re{itev. Ideja trajnost- mi{ljija in navdih, razlika med ‘morati’ gija za univerzalne produkte. Le-ta nega razvoja lahko pomeni neko in ‘hoteti’, ko gre za izbor bivalnega sledi zaprtim gradbeno-tehni~nim splo{no orientacijo. Toda problemi so okolja in na~in ravnanja z njim. ^ar sistemom, ki omogo~ajo bodisi izde- isti, ko za~nemo razmi{ljati o ideji ali, teh zna~ilnosti izhaja iz nastajanja lavo ‘po katalogu’ s ‘kozmeti~nimi’ kadar posku{amo prispevati k njene- prostora. Znanje o (v preteklosti) stor-popravki bodisi unikatne objekte. mu uresni~evanju: ideja bodisi {e ved- jenem ga lahko pomaga o`iviti. no ni splo{no sprejeta zaradi na{e Neosve{~enost socialnega okolja o preokupiranosti s potro{ni{tvom ali pa Ob specifikaciji splo{nih kriterijev (o prednostih monta`ne gradnje botruje je zreducirana na ekolo{ke probleme legi, vsebini, prostoru/izvedbi in tako nezaupanju do inovacij kot tudi in izmerljive kazalce ‘trajnosti’. To pomenu; F. Rihtar, T. Zupan~i~ Stro-zanemarjanju tradicionalnega znanja. pomeni tudi pozabljanje potrebe po jan, 1996: 31,32) za obravnavanje [e posebej problemati~na je nekriti~- var~nem ravnanju s prostorom ter monta`ne gradnje so upo{tevani tako nost ob prena{anju modelov. Posledi- ob~utljivosti do prostorskih posebno- merljivi kot tudi nemerljivi vidiki; hkrati ce se odra`ajo v prostoru, hkrati pa sti, predvsem v praksi. pa tudi dinamizem ~asa. Opredelitev kriterijev Ugotavljanje kvalitet * asist. dr., univ. dipl. in`. arh., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Zoisova 12, 1000 Ljubljana V reviji Les objavljene prispevke s Dolo~itvi kriterijev sledi zapleteno LES wood 52 (2000) 6 196 VIDIKI PREDMETI PODRO^JA PREDMETA KRITERIJI ^LANKI V REVIJI LES VIDIKI VREDNOTENJA VREDNOTENJA T. Zupan~i~ Strojan, nov. 1999, 350-354. (pregledni ~l.) LEGA, POVEZANOST OKOLJE NARAVNO primernost SOCIALNO sprejemljivost glede na socialno strukturo stopnja osve{~enosti lai~ne in S. Kovi~, mar. 1999, str. 30; strokovne javnosti, izku{nje okt. 1999: 27-30, 37; 2000: 17-18. A. Strgar, okt. 1999: 20-22. KULTURNO histori~no-razvojna utemeljenost @. Deu, mar. 1999: 15-19; 2000: 25-28. B. Juvanec, mar. 1999: 9-14. J. Lajovic, 2000: 29-32. I. Stani~, mar. 1999: 20-22. T. Zupan~i~ Strojan, jun. 1999, str. 161-200. primernost vzorca glede na stopnjo urbanizacije J. Hegler, 2000: 19-20 RAZMERJA DO OKOLJA RABA PROSTORA: RAST, racionalnost: mo`nost rasti /faznosti izgradnje J. Hegler, 2000: 19-20 SKOZI ^AS RAZVOJ & POVEZANOST odzivnost konkretnim lokalnim pogojem (topolo{kim, grajenim...) B. Juvanec, mar. 1999: 9-14. RABA MATERIALOV, ENERGIJE racionalnost S. Jordan, 2000: 33-35. F. Knez, mar. 1999: 25; 2000: 36-37. M. Malovrh, 2000: 38-41 P. Rauhut, okt. 1999, 40. M. [ijanec-Zavrl, mar. 1999: 26-27; okt. 1999: 32-34; 2000: 21-24 M. [kvorc, okt. 1999, 25. Ve~ avt., okt. 1999, 38-39. M. Zba{nik-Senega~nik, J. Kresal, sept. 1998: 258-262. FUNKCIJA, UPORABA OBJEKT / SISTEM prilagodljivost spremembam (odprtost/zaprtost sistema): fleksibilnost (na~rtovanja, izvedbe in uporabe), variabilnost, mo`nost {iritve, adaptabilnost, faznost izgradnje zvo~na izolativnost M. Ram{ak, okt. 1999: 35-38; 2000: 54-57 OBLIKA, IZVEDBA OBJEKT / SISTEM LIKOVNO-PROSTORSKI velikost, oblika, razmerja elementov; povezanost v celoto: kompozicija, geometrija @. Deu, okt. 1999: 19-21. TEHNI^NI, TEHNOLO[KI izvedljivost: hitrost, enostavnost M. [ijanec Zavrl, 2000: 21-24 M. Zba{nik-Senega~nik, J. Kresal, jul./avg. 1998: 209-212. potresna varnost B. Duji~ & R. @arnia, 2000: 62-67 po`arna varnost M. Hajdukovia, 2000: 50-53 POMEN OBJEKT / SISTEM PROSTORSKI vsebinsko-materialno-prostorski EKONOMSKI ekonomi~nost (prilagodljivost): M. Ferlan, mar. 1999: 32-33. racionalnost na~rtovanja, vlaganj, vzdr`evanja J. Lajovic, 2000: 29-32. (majhni stro{ki), dolgoro~nost/kratkoro~nost B. Mihevc & A. Meja~ Krassnig, okt. 1999: 43. uporabnost/opravi~enost u~inkovitost C. Mrak, 2000: 14-15 FILOZOFSKI semiolo{ki simbolnost/sozna~nost: mo`nost posredne T. Zupan~i~ Strojan, jun. 1999, 173-176. in/ali neposredne lo~itve nevtralnih in 054574 LES wood 52 (2000) 6 Raziskave in razvoj 197 VIDIKI PREDMETI PODRO^JA PREDMETA KRITERIJI ^LANKI V REVIJI LES VIDIKI VREDNOTENJA VREDNOTENJA identi~nih elementov/povezav estetski @. Deu, 2000: 25-28 POLITI^NI naprednost/ nazadnja{tvo tadikalnost/ tradicionalnost SOCIOLO[KI Institucionalni (pravni) organiziranost, sistem: u~inkovitost, obvladljivost @. Vene, 2000: 12. F. Ceklin, 2000: 42-45. J. Srp~i~, mar. 1999: 23-24; okt. 1999: 22-24; 2000: 46-49. M Ferlan, okt. 1999, 41-42. personalni usposobljenost G. ^erne, okt. 1999: 12. J. Lajovic, 2000: 29-32. C. Mrak, okt. 1999: 12; 2000: 13. kulturni tradicija, obrednost PSIHOLO[KI percepcijska povezanost (zaznava): vtis, do`ivljanje, ob~utje: mo`nosti izraza vsebine & lokalne vpetosti > razpoznavnost, razumljivost, zapomnjljivost, za`elenost, spodbujanje ustvarjalnosti; ob~utje udobja in varnosti ZDRAVSTVENI Omenjen pri ve~ piscih o materialih in energiji ugotavljanje kvalitet ob primerjavi dela s celoto na razli~nih ravneh celovitosti. Zavedati se moramo {irine njihovega spektra, saj niso le prostorski in presegajo zgolj disciplinarni razmislek. Rezultati vrednotenja so odvisni od pomena, ki ga priznavamo posameznim vidikom oz. merilom. Vrednote v zvezi z istim predmetom vrednotenja se spreminjajo s ~asom in ocenjevalci ter njihovimi nameni. Ocene nikoli ne morejo biti docela objektivne (F. Rihtar & T. Zupan~i~ Strojan, 1996: 33). Kvaliteta prostora namre~ ni v celoti merljiva, razli~nim ljudem pomeni razli~ne stvari. Toda, kadar je mnenje (celo kot se{tevek tudi povsem subjektivnih ocen) mno`i~no in predvsem trajno, lahko rabi kot kvalitativno merilo ocenjevanja prostorskih entitet. Tako ~as sam objektivizira sodbe: niso ve~ povsem odvisne od njega (okvirja jih v dalj{e obdobje v istem prostorskem kontekstu). Vrednotenje pa lahko objektiviziramo tudi z iskanjem objektivnih, fizi~nih zna~ilno-sti prostorov, v katerih ~utimo ali slutimo ‘nekaj ve~’. Fizi~ne (materialne, merljive) zna~ilnosti namre~ la`e ozna~imo in imenujemo kot nefizi~ne. Znanje o v preteklosti mno`i~no in ‘trajno’ sprejetih prostorskih sistemih lahko u~inkovito pomaga snovati sodobne sisteme. Bolj kot reference modelov in njihova uporaba so torej obetavne izku{nje o na~inu nastajanja posameznih sistemskih vzorcev. Ena bistvenih je gotovo nevtralnost elementov in odprtost sistema njihovega sestavljanja. Prefabricirati in standardizirati je torej smiselno in dolgoro~no racionalno le tisto, kar je sprejemljivo v vsakr{nih lokalnih pogojih: to so elementi in ~imbolj {tevilni mo`ni na~ini njihovega sestavljanja (posebno pozornost velja posvetiti sti~nim elementom): sestavljanje elementov v celote pa pri tem izhaja iz lokalnih in individualnih pogojev, `elja in zahtev. Ugotovitve Ob primerjavi izsledkov leto{njega posveta o monta`nih hi{ah v Sloveniji s predhodnimi prizadevanji se ka`e nekaj skupnih poudarkov: ti so usmer- jeni predvsem v racionalizacijo rabe materialov in energije, medtem ko iskanje konkretnih re{itev, ki bi lahko prispevale k racionalizaciji rabe prostora, {e vedno ostaja bolj zanemarjeno podro~je. Razmi{ljanja o nujnosti spremembe zaprtih gradbenotehni~nih sistemov v odprte, ki dovoljujejo mnogotere mo`nosti sestavljanja komponent, pa ostajajo najbolj na obrobju. [e ve~: v procesu pridobivanja evropskih tehni~nih soglasij se pojavlja celo `elja po iskanju ‘nalepke’ za zaprt gradbenotehni~ni sistem oz. celo za konkreten model. Ali ni to morda korak k {e bolj definiranemu kompleksnemu ‘kon~nemu’ produktu, ‘hi{i’? Pozornost se torej vedno bolj usmerja v iskanje prilagoditvenih mo`nosti evropskemu globalizacijskemu procesu. Pri tem lahko zasledimo dvojnost: ‘evropska’ dimenzija nekaterim pomeni doseganje neke splo{no priznane ravni kvalitete, predvsem na podlagi merljivih kriterijev, drugi pa poudarjajo predvsem nemerljive zna~ilnosti, 40452� LES wood 52 (2000) 6 Raziskave in razvoj 198 predvsem tiste, ki veljajo v specifi~nih pogojih in ob specifi~nih zahtevah. Toda le v preseganju navedene dvojnosti je mogo~e razumeti ‘evropskost’ kakovosti, saj le-ta ne temelji na poenotenju re{itev, temve~ na so`itju raznolikosti, prostora, mo`nosti, fleksibilnih, odprtih (gradbenih) sistemov. Ne gre le za problem arhitekturnega oblikovanja, ~eprav je tudi neustrezna oblika rezultat neustreznega izbora sistema, ki se `e po svoji temeljni naravi ne more prilagajati lokalnim razmeram - z izjemo dolgoro~no neracionalne unikatne produkcije. Ni vpra{-ljiva le modularnost elementov, ~e-prav je pogoj za vzpostavitev sistema. Gre za problem zasnove sistema, preobrazbo iz zaprtosti v odprtost, kar pa zahteva preobrazbo celotne produkcije: dolgoro~no racionalna in konku-ren~na re{itev, saj pomeni univerzalne produkte za - unikatno rabo. Le tako je mogo~e tudi v prefabricirani gradnji uresni~iti idejo rasto~e hi{e, ki jo slovenska tradicionalna arhitektura `e dolgo pozna. Kako torej zdru`iti tradicionalno znanje in sodobno tehnologijo, ne le o obdelavi lesa, ampak tudi o sistemih zdru`evanja nevtralnih elementov v konkretne, raznolike, prilagodljive in razpoznavne celote na podlagi abstraktno dolo~enega sistema? V razmerju referen~nega okvira in predlaganih kriterijev je mo~ najti usmeritve za bodo~e raziskave in diskusije v okviru prihodnih posvetov, saj so (iz tabele) jasno razvidne vrzeli na dolo~enih podro~jih. Predvsem pa je nujno posvetiti pozornost celovitim, sistemati~nim meddisciplinarnim vpogledom, ki bi lahko ponudili pogled prek (parcialnih) vizij ter simultano ‘prevajanje’ iz abstraktnih teorij, sistemov... v konkretne re{itve in obratno. IZBOR LITERATURE 1. Brandner, B.: Markenartikel Haus; Die Österreichische FertighausIndustrie im Aufwind / ‘Standard-haeuser’, Wien: Architektur Zentrum Wien, 1997. 2 GOTOVE HI[E V SLOVENIJI. Priloga revije Les ob posvetu Gotove hi{e v Sloveniji, 31. marec 1999’, Ljubljana: Zveza lesarjev Slovenije, mar. 1999. 3. Jacobs, A. B.: ‘Great Streets’, Cambridge/Mass., London/England.: The MIT Press, 1993. 4. MONTA@NE HI[E V SLOVENIJI. Priloga revije Les ob posvetu Mon-ta`ne hi{e v Sloveniji, 9. marec 2000’, Ljubljana: Zveza lesarjev Slovenije, mar. 2000. 5. Pierer, H.: ‘Holzbau im Kärnten’, Graz: Kärntens Haus der Architektur, 199?. 6. Rihtar, F. & Zupan~i~ Strojan, T.: ‘Prostor mesta’, Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo, 1996. 7. VZOR^NE HI[E V LJUBLJANI. Priloga revije Les ob otvoritvi vzor~nih hi{, 27. oktober 1999’, Ljubljana: Zveza lesarjev Slovenije, okt. 1999. 8. Zba{nik Senega~nik M., Kresal, J.: Les - konkstrukcijsko gradivo v sodobni arhitekturi / ‘Les/wood’, 7/8/1998, str. 209-212. 9. Zba{nik Senega~nik M., Kresal, J.: Les - ekolo{ko gradivo / ‘Les/-wood’, 9/1998, str. 258-262. 10. Zupan~i~ Strojan, T.: Mon-ta`na eko-gradnja / ‘Les/wood’, 11/1999, str. 350-354. 11. Zupan~i~ Strojan, T.: Tradicija in inovacija v arhitekturi / ‘Les/wood’, 6/1999, str. 161-200. Novinarska konferenca v SVEA Zagorje Generalni direktor SVEA, lesna industrija d.d. Zagorje, mag. Miroslav Štrajhar, je 24. maja sklical novinarsko konferenco, na kateri je predstavil rezultate poslovanja celotnega poslovnega sistema (ustvarili so 48 milijonov DEM prihodka in 2,82 milijona DEM dobi~ka), finan~ni na~rt za leto 2000 in razvojno strategijo podjetja. V okviru poslovnega sistema SVEA delujejo Tovarna kuhinjskega in ostalega pohi{tva Zagorje, In`eniring, Primarna proizvodnja, Tovarna kuhinjskega pohi{tva GABER Stari trg pri Lo`u in Lesna industrija Litija. Med pomembnej{o in odmevnej{o nalogo leto{njega leta spada strate{ko poslovno partnerstvo z Lesno industrijo Litija. Na novinarski konferenci je sodelovalo celotno vodstvo 15 direktorjev SVEA Zagorje in 16 novinarjev. Ve~ o novinarski konferenci bomo objavili v naslednji {tevilki revije Les. Ciril MRAK LES wood 52 (2000) 6 Raziskave in razvoj 799 UDK: Pregledni znanstveni ~lanek (Review Scientific Paper) Razvoj skeletne konstrukcije monta`ne hiše v Ameriki - Balloon frame (obdobje 1833 do danes) Developing of the Balloon frame construction in the United States from 1833 till today Manja KITEK KUZMAN*, Jo`e KUŠAR** Povzetek Abstract Leseno okvirno konstrukcijo so v ZDA uporabili `e prvi naseljenci. Ameri{ka industrializacija je prinesla nov revolucionarni na~in gradnje individualnih hi{, imenovan Balloon frame (1832). Inovacija Balloon frame konstrukcije je v uporabi vitkej{ih elementov stavbnega lesa po sistemu two by four, ki so med seboj `ebljani. Balloon frame je gredna konstrukcija s pre~kami in stebri~ki, horizontalno zavetro-vanje je izvedeno s po{evnimi nateznimi vezmi in tla~nimi oporami. V kratkem ~asu je produkcija gradnje nadomestila uporabo rokodelstva izu~enega tesarja z industrijo. Konstrukcija Balloon frame se je obdr`ala do danes. Kju~ne besede: Balloon frame, lesna konstrukcija, lesena hi{a, zgodovinski razvoj Wood-frame buildings have been built in the United States since the early setteler days. American industrialization brought a new type of building individual homes called Balloon frame (1832). Balloon frame consists of nominal thick dimension lumber (two by four) in the form of joists and studs joined by factory-produced nails. Over the next few decades, home building was transformed from a specialized craft into an industry. Balloon frame construction is today still in use. Keywords: Balloon frame, wood construction, wood house, historical development Hans Dahl farmhouse, Lac Qui Parle Country, Minnesota, 1892. Vir: Peterson, F.W., 1992: Ballon frame Farmhauses of the Upper Midwest, 1850-1920, Homes in the Heartland, University of Kansas, USA, str. 152. 1. UVOD Zgodovina ameri{ke gradnje z lesenimi konstrukcijami se bistveno razlikuje od evropske. Najpogosteje uporabljene metode lesene okvirne konstrukcije v Ameriki so Post and beam, Balloon frame in Plattform. Vse tri metode asist dipl. in`. arh., Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 1000 Ljubljana, Ro`na dolina, C. VIII/34 prof. dr. dipl. in`. arh., Fakulteta za arhitekturo, 1000 Ljubljana, Cojzova 12 konstrukcije se razlikujejo v osnovni sestavitvi konstrukcijskih elementov zgradbe. Post and beam konstrukcija je kla-si~na konstrukcija na principu soha-greda. Sestavljena je iz veliko konstrukcijskih delov, ki so postavljeni na temeljni podstavek in so med seboj spojeni, da oblikujejo okvirno konstrukcijo zgradbe. Nekonstrukcijska polnila so vstavljena med konstrukcijski okvirni sistem. Plattform konstrukcija je najpogosteje uporabljen konstrukcijski sistem lesenih okvirjev - woood framing (slika 1). Konstrukcijski elementi so sestavljeni iz stojk in pre~k, izdelanih iz stavbnega lesa dim 2” x 4” (two by four- je na~in standardizacije lesa, ki ozna~uje tra-mi~ dimenzij 5 x 10 cm). Objekt gradimo po nadstropjih (slika 2). Sestavljeni stenski okvirji so vertikalno postavljeni na izgotovljeno stropno konstrukcijo (plattform) in med seboj spojeni (slika 3). Slika 1. Konstrukcijski princip wood frame hi{e po splo{no uporabni Plattform metodi Vir: http://www.puuinfo.fi/oppaat/platform/plat1.htm LES wood 52 (2000) 6 Raziskave in razvoj 200 Slika 2. Konstrukcijski princip “Plattform system” Slika 4. Balloon frame Vir: Pracht, K.1995: Holzbau-Systeme- Block und Fachwerk- Vir: Upton, D., 1998: Architecture in the United States, bau, Holz-Skelettbausysteme, Gestaltung und Konstruktion, Oxford History Art.Oxford New York, Oxford University Verlagsgesellschaft Rudolf Kuller, Köln- Braunsfeld, str. 126. Press, str.154. jev je raz{irila sposobnost individualnih delavcev. Industrializacija na podro~ju obdelave lesa in gradnje je povzro~ila, da je bila ve~ina dela opravljenega v kontroliranem okolju tovarne, za delo na mestu gradnje je bolj zna~ilno sestavljanje - monta`a kot pa izdelovanje. Ve{~ina gradnje je bila centralizirana, arhitektura je postala na razpolago {ir{i mno`ici za ceno variacij v detajlu. Industrializirana zgradba je omogo~ila geografsko {iritev in razvoj prefabrika-cije - vnaprej izdelanih in pripravljenih gradbenih elementov. Z gradnjo `e-leznice leta 1830 se je razvila trgovina s strojno `aganim gradbenim lesom normiranih dimenzij, standardnih presekov in dol`in. Slika 3. Objekt se gradi po nadstropjih, stropni pre~ni nosilci in stre{na konstrukcija so postavljeni na stene Vir: Lewitzky,W.,1991:Wohnhäuser aus Holz, Die Kostengünstige Alternative, Callwey, München, str.49. Balloon frame konstrukcija (slika 4) se uporablja za eno ali ve~nadstropne zgradbe. Konstrukcijski elementi so v obliki stebrov in pre~nih tramov. Vertikalne stojke potekajo neprekinjeno od postavka do strehe in oblikujejo zunanjo lupino zgradbe. Osredoto~ili se bomo na balloon frame konstrukcijo. 2. RAZVOJ INDUSTRIJSKE GRADNJE Amerika je bila bogata s surovinami in revna z izu~enimi rokodelci - obrtniki, razli~no od Evrope, ki je bila bogata z izu~enimi rokodelci in revna s surovinami. To je bil razlog, ki je povzro~il za~etek 50-letne razlike v strukturi med ameri{ko in evropsko industrializacijo. Ameri{ka industrija se je razvila {ele okoli leta 1850. Prevzela je vsa evropska odkritja in jih vpeljala v Ameriko. Kolonilani gradbeni postopki so temeljili na evropski tehnologiji. V ~asu razvoja ameri{ke industrije je za~ela mehanizacija zamenjavati primanjkljaj izu~enih rokodelcev. Ta zamenjava je bila mo`na delno zaradi novih iznajdb, delno pa zaradi novih organizacijskih metod. 2.1. Pomen industrializacije in novosti Industrializacija je prinesla veliko prednosti na podro~ju reorganizacije dela: vsak ~lovek je postal majhen ~len, del velikega procesa. V nov teh-nolo{ki proces se je vklju~ilo veliko {tevilo ljudi. Komplicirana rokodelste-va so se industrializirala. Prednost strojev je bila hitra proizvodnja (majhna kompleksnost gibov v primerjavi z `ivo delovno silo). Hitrost in mo~ stro- 2.2. Kolonizacija in naselitev Prvi ameri{ki naseljenci so za izdelavo domov uporabljali bruna - heavy timber (slika 5). Konstrukcija je bila draga in okorna; lesene hi{e so bile zgrajene iz masivnega stavbnega lesa, med seboj povezanega z lesnimi zvezami (slika 6). Slika 5. Zgodnje lesene okvirne konstrukcija Vir: Benson, T., 1997: The timber- frame home: design, construction, finishing.The Tauton Press, Newtown, USA, str. 6 LES wood 52 (2000) 6 Raziskave in razvoj 201 j? $ T^^ivj^ - f//y ¥SH\ *Jj£fj 43 'j^C-' ■ J: ? : *o£t"- ■ ■ V'St'.J■ ^^^ Slika 6. Hi{a iz brun- brunarica Vir: Benson, T., 1997: The timber- frame home: design, construction, finishing.The Tauton Press, Newtown, USA, str. 7 Slika 7. Timber frame home Vir: Benson, T., 1997: The timber- frame home: design, construction, finishing.The Tauton Press, Newtown, USA, str. 7 Slika 8. Tradicionalna anglo-ameri{ka hi{a 1-stebri, 2-poveznik ali greda, 3-{pirovec, 4-kapna greda Vir: Benson, T., 1997: The timber- frame home: design, construction, finishing.The Tauton Press, Newtown, USA, str. 11 Prednik Balloon frame konstrukcije je bilo tradicionalno anglo-ameri{ko okvirjanje (sliki 8, 9). Osnova razvoja je bila zgradba iz pali~ja (Fachwerk). Zna~ilno zanj je bila enostavna razporeditev gradbenih mas (slika 7), z malo obrtni{-kega dela, iz deloma `e prefabriciranimi in monta`nimi nosilnimi elementi, ki so bili pripeljani z ladjo iz Evrope. Prve generacije evropskih naseljencev so gradile hi{e (slika 10), ki so delno Slika 9. Gedney House, ca.1665, Salam, Mass. Vir: Upton, D., 1998: Architecture in the United States, Oxford History Art. Oxford New York, Oxford University Press, str. 152 Slika 10. Balloon frame se je razvil iz farmerskih hi{ prvih priseljencev v 17. stol. Vir: Benson, T., 1997: The timber- frame home: design, construction, finishing.The Tauton Press, Newtown, USA, str. 13 Slika 11. Klimatski pogoji so zahtevali zunanaje oblaganje fasade. Opa` na preklop je postal ljudski element ameri{ke okvirne konstrukcije hi{e. Vir: Benson, T., 1997: The timber- frame home: design, construction, finishing.The Tauton Press, Newtown, USA, str. 13 izvirale iz na~ina gradnje v njihovi domovini, po drugi strani pa so se prilagodile razmeram Severne Amerike -ostra klima (slika 11), enostavni na~in `ivljenja in `elja po ~im hitrej{i izgradnji bivali{~a (slika 12). Slika 12. Zna~ilna okvirna konstrukcija (timber frame) 1- stropnik, 2- povezni tram, 3- stenska stojka, 4- horizontalni stre{ni nosilec, 5- slemenska lega, 6- steber, 7- pre~ni tram, 8- {pirovec, 9- pre~ni tram, 10- opornik, 11- glavni steber Vir: Benson, T., 1997: The timber- frame home: design, construction, finishing.The Tauton Press, Newtown, USA, str. 24 2.3. Industrijski razvoj in vpliv na konstrukcije - nastanek Balloon framea Glavni motiv v zgodovini konstrukcije je bila `elja po raz{iritvi ~love{kih fizi~nih zmo`nosti in ekonomskih sredstev z manj dela in ve~ u~inka. Medtem ko se je v Evropi {e vedno izpopolnjevalo in razvijalo rokodelstvo, je v ZDA leta 1833, prodrla v gradbeni tehnologiji nova, revolucionarna konstrukcija individualnih hi{ namenjenih srednjemu in ni`jemu sloju. Povezava industrije in izu~enega rokodelstva se jasno ka`e v uvajanju novega tipa lesene konstrukcije, ki je zna~ilna za 60 do 80 % ameri{ke gradnje hi{. Ta inovacija se imenuje Balloon frame. Konstrukcija Balloon frame je nov in predvsem industrializiran tip lesene zgradbe, prelomnica s katero je industrializacija pri~ela prodirati na pod-ro~je gradnje hi{ (iskanje kvalitete v produkciji in razvoju). V naslednjih nekaj letih se je spremenila gradnja hi{ od specializiranega rokodelstva izu~enega tesarja v industrijsko proizvodnjo (sliki 13, 14). LES wood 52 (2000) 6 Slika 13. Podjetniki so izdelali celo knjigo- seznam vzorcev projektov hi{: Design No.19: A very Cheap and convinient House 1884, From adams-Horr Company, Rural Architecture Vir: Peterson, F.W., 1992: Ballon frame Farmhauses of the Upper Midwest, 1850-1920, Homes in the Heartland. University of Kansas. USA, str. 73 Slika 14. Hi{a design No. 130, 1910, Oglas Chicago House Wrecking Company v Wallace’s Farmer 35 (1910). Vir: Peterson, F.W.,1992: Ballon frame Farmhauses of the Upper Midwest,1850-1920, Homes in the Heartland.Univer-sity of Kansas, str. 73 Lahka konstrukcija lesenega skeleta, sprva imenovana box framing, je bila skrajno revolucionarna in je najprej izzvala odpor in dvome o trdnosti Raziskave in razvoj Slika 15. Hi{a design No. 1, 1850, A Laborer’s Cottage, The Architecture of Country houses. Vir: Peterson, F.W.,1992: Ballon frame Farmhauses of the Upper Midwest,1850-1920, Homes in the Heartland.Univer-sity of Kansas, str. 70 sistema. “Skeptics said Balloon frame housing would blow away in a high wind, but more than a century later, they are still standing across the county” (Olivia Mahoney). Balloon frame je povezan z izgradnjo Zahoda- od Chicaga do Pacifika. Brez te konstrukcijske metode ne bi bile nikdar hi{e zgrajene tako hitro, bodisi v preriji, bodisi v velikih mestih. Chicago in San Francisco se ne bi nikdar v enemu letu razvila iz malih vasi v velika mesta (Semper-Salon Robinson, 1855). Strojna proizvodnja `ebljev in standardizirano `agan stavbni les je zni`al stro{ke in pove~al razpolo`ljivost materiala individualnim uporabnikom. Razvoj konstrukcije balloon frame sovpada z izbolj{avo strojne `age in masovne proizvodnje `ebljev. Konec 18. stol. se tako v Angliji, kot v Ameriki razvijejejo razli~ni stroji za proizvodnjo `ebljev. Jesse Reed patentira leta 1807 stroj s kapaciteto 6.000 `ebljev proizvodnje na dan. Leta 1832 so iz-na{li stroj za izdelavo `i~nikov. @i~niki 202 so omogo~ali ve~jo odpornost zvez, ve~jo hitrost in pocenitev dela. Brez strojno narejenih `ebljev ne bi Balloon frame prinesel nikakr{nega dobi~ka. Iznajdba cirkularke na parni pogon leta 1840 je {e pove~ala prednosti balloon frame konstrukcije. Baloon frame konstrukcija je kon~no dovoljevala vsesplo{no {irjenje predmestij. Vsaka dru`ina v Ameriki si je lahko omogo~ila dru`insko hi{o (slika 15). Enostaven in u~inkovit na~in gradnje, brez tehni~nih pripomo~kov, samo z nekaj nekvalificiranimi delavci se je v najkraj{em ~asu raz{iril po vsem svetu. Omejitev na manj{e {tevi-lo gradbenih materialov in lesenih zvez je omogo~ila standardizacijo pri na~rtovanju in izvedbi. S poenostavitvijo tehni~nih zahtev in z izvedbo z nekvalificirano delovno silo so dosegli pomembno zni`anje cen. Iznajditelj Balloon framea -George Washington Snow V zvezi z iznajdbo Balloon framea vlada negotovost. Kakor omenjaja Woodward leta 1869, najdemo naj-zgodnej{e primere v prvih naseljih v prerijah. Zgodovinar Sigfried Gideon pripisuje iznajdbo industrializiranega skeletnega okvirjanja - Balloon frama, Georgeu Washingtonu Snowu (1797-1870). Prvi~ so ga uporabili v Chic-hagu leta 1832. Snow je bil rojen v New Hampshiru in je poznal ta na~in gradnje. Iz{el je iz te tradicionalne metode, jo spremenil in nadgradil v skladu z novimi mo`nostmi proizvodnje na na~in, ki je bil enostaven in premi{ljen. Izraz balloon frame je sprva ozna~eval box framing (slika 17) - izdelava {katlastih okvirjev, in je bil {ele kasnej uporabljen kot lahka steberna konstrukcija stojk in pre~k (light studded structure). Balloon frame so imenovali vse do 70 let 19. stoletja Chicago construction. 3. KONSTRUKCIJSKI SISTEM Sistem lesenega okvirja - wood frame (slika 16) je najbolj poenostavljena, standardizirana in uvedena izvedba lesenih konstrukcij. Ve~ina konstrukcijskih LES wood 52 (2000) 6 Raziskave in razvoj 203 Slika 17. Okvirna re{etkasta konstrukcija Woodward, G. E., 1869: Country Homes, New York Vir: Giedion, S., 1969: Prostor, vreme, arhitektura, Gra|evinska knjiga, Beograd. (228-237) delov je dolo~ena z normiranimi empi-ri~nimi vrednostmi in ne s stati~nimi prikazi. Velikih razponov se na~eloma izogiba. Gradbeno konstrukcija je sestavljena s togimi stenami, stropovi in stre{nimi plo{~ami- stre{inami. Ozke in visoke dimenzije lesa postanejo s polni-lom in ometom bolj togi. Inovacija Ballon frame konstrukcije (slika 18) je v uporabi vitkej{ih elementov stavbnega lesa po sistemu two by four, ki so med seboj `ebljani. Dimenzije stavbnega lesa so 2’’ x 4’’, 2’’ x 6’’, 2’’ x 8’’ in 2’’ x 10’’ za stebre, pre~ne tramove in {karje. Deske debeline 1’’ so uporabljene kot vezi, za pod ali zunanje obloge. Najmanj{i del frame konstrukcije so opa`ne deske, ki merijo 1/2’’. Izlo~eni so masivni gradbeni elementi kot so sohe in grede. Namesto kompliciranih obrtni{ko izdelanih lesnih zvez se uporablja topo stikovanje in `ebljane zveze. Detajli priklju~kov so sicer enostavni, toda premi{ljeni. Stebri~ki in balkonski odmiki so standardizirani. Balloon frame je gredna konstrukcija s pre~kami in stebri~ki (slika 19), horizontalno zavetrovanje konstrukcije je izvedeno s po{evnimi nateznimi vezmi in tla~nimi oporami (prof. Saje). Tlaki imajo funkcijo povezave stenskih struktur. Konstrukcija Balloon frame je `ebljana konstrukcija, lahko je zgrajena mnogo Slika 18. Box frame- {katlasti okvir 1-slemenska greda, 2-{pirovec, 3-pre~na povezava, 4-goltnik, 5-ro~ica, 6-pre~na greda, 7- ~elna greda, 8-stojke, 9-prag,, 10-pre~ni nosilec, 11-vogalni steber Vir: Peterson, F.W.,1992: Ballon frame Farmhauses of the Upper Midwest,1850-1920, Homes in the Heartland.University of Kansas, str. 11 Slika 19. Balloon frame- konstrukcijski sistem 1-slemenska greda, 2-{pirovec, 3-kapna lega, 4-stropnik, 5-stojki, 6-prag, 7-pre~ke, 8-temelj, 9-slepi pod, 10-ladijski pod, 11-podlo`ni opa`, 12- mre`a in omet, 13-pre~ni nosilec, 14-opa`, 15-stre{na kritina: bitumenska skodla, 16- stre{ni opa` Vir: Peterson, F.W.,1992: Ballon frame Farmhauses of the Upper Midwest,1850-1920, Homes in the Heartland.University of Kansas, str. 7 hitreje kot post-and-beam frame (-soha- greda). Stavbo do dveh nadstropij je bilo mo`no zgraditi le z `ago, kladivom in `eblji, ter samo z dvema delavcema. Podstavek je narejen iz stavbnega lesa ve~jih dimenzij, postavljen v ravnino, varno temeljen in ima funkcijo sidra ostale konstrukcije (sliki 19, 20). Stojke se postavijo na temeljno plo{~o - stenske stojke potekajo po vsej vi{ini od cokla, do zgornje plo{~e drugega nadstropja (od temeljev do strehe). LES wood 52 (2000) 6 Raziskave in razvoj 204 Pomislek pri leseni skeletni konstrukciji so leseni stebri, ki delujejo kot dimnik, zato so te strukture hitro uni~ene v Stojke na vogalu konstrukcije, ter pri oknih in vratih so ponavadi podvoje-nene ali narejene iz vertikalnih tra-mi~ev (4” x 4” ali 2” x 4”), ki so med seboj `ebljane. Vogali okvirja so ponavadi oja~ani z diagonalnimi oja-~itvami (1” x 4” ali 2” x 4”)- zavetro-vanje. Nosilci stropne konstrukcije so obe-{eni na stojke. je kri`ajo stenske stojke in so podprti s horizontalnimi veznimi trami~i, ki le- po`aru. Potrebno je vgraditi po`arne `ijo v utorih v stojkah (stenskih). zapore (slika 21, 2-po`arna letev), oziroma namestiti v vsako nadstropje Stojke in pre~ke so ponavadi postav- zgradbe javljalce po`arov. ljene v intervalih 16” osno. Pre~ke za nadstropje so oja~ane (vezni trami~i 4. UPORABA vstavljeni v vertikalne stojke). Slika 19. Detajl stikovanja Vir: Gotz, H.K., Hoor, D., Mohler, K., Natterer, J., 1980: Holzbau Atlas, Institut fur internationale Arhitektur-Dokumentation, Munchen. Slika 20. 1-nosilna greda, 2- stojka, 3- ~elni nosilec, 4- nosilec stropa Vir: Lewitzky,W.,1991:Wohnhauser aus Holz, Die Kostengu-enstige Alternative, Callwey, München, str. 47 Horizontalni stropni nosilci konstrukci- Slika 21. Konstrukcijski princip Balloon frama 1-stropna greda, 2-po`arna zapora, 3-pre~ni nosilec, 4-podlo`na letev, 5-obloga, 6-vez, 7- zavetrovalna diagonalna ro~ica, 8-{pirovec. Vir: Walloscke, R., Wossnig P., Holzbausystem, DB, (1987), 6, str. 44 Prednost konstrukcije Balloon frame je v prilagajanju obliki zgradbe, posebej iregularnim oblikam (slika 22). Posa-mi~ni deli okvirja se lahko zamenjajo po delih; stojka za stojko. Slika 22. Tipologija hi{ Balloon frame sistema na podlagi pregleda podro~ja Upper Midwest. 1850-1920 Vir: Peterson, F.W., 1992: Ballon frame Farmhauses of the Upper Midwest, 1850-1920, Homes in the Heartland. University of Kansas. USA, str. 28-29 Konstrukcija Balloon frame je bila odli~no sprejeta do 2. svetovne vojne, predvsem zaradi dolgih, vitkih, ravnih stenskih stebrov. Ta tako enostavna in u~inkovita konstrukcija je popolnoma zado{~ala zahtevam modernega arhitekta. Obdr`ala se je celo stoletje in je {e vedno v uporabi. Veliko konstrukcij 19. stoletja je bilo hibridnega zna~aja med Post-and-beam in Balloon frame konstrukcijo. Le-ta je bila ve~ino uporabljena za LES wood 52 (2000) 6 Raziskave in razvoj 205 sredstvi. Uporaba tankih strukturnih elementov za dosego naj-ve~je uporabnosti je igrala vlogo stoletje prej pri razvoju Windsor stola. 5. SKLEP Slika 26. Enodru`inska hiša po sistemu TWO BY FOUR Tehni~ni in Vir: Lewitzky, W., 1991: Wohnhauser aus Holz, Die Kostengünstige Alternative, Callwey, München, str. gospodarski 137 dejavniki so tvorili osnovo pro~elja hi{. za iznajdbo novega na~ina gradnje v lesu, ki je isto~asno za~etek industria-Prva Balloon frame konstrukcija je lizacije stanovanjske gradnje. Iz potre-bila Cerkev Sv. Mary v Chicagu leta be po lahki prefabricirani fleksibilni 1833 (slika 23). konstrukciji se je pojavil v Ameriki sistem gradnje lesenih hi{ imenovan Kot je znano poro~ilo iz Bowena v Balloon frame. Njegova iznajdba je United States Commissioner, Wasc- nadomestila, preoblikovala zapleteno hington, 1869, je bila na Pari{ki raz- rokodelstvo izu~enega tesarja z idu-stavi leta 1876 razstavljena farmerska strijo. Konstrukcija Balloon frame je hi{a z Zahoda, ki je bila poslana po vztrajala do danes, vendar arhitektura delih z ladjo na razstavo. V tistem uporablja razli~ne obloge (les, ~asu je bila konstrukcija balloon fra- kamen, opeka), ki skrivajo konstrukci-ma tipi~ina za Chichago, kakor pol jo. stoletja kasneje neboti~nik imenovan Chicago construction. 6. REFERENCE Slika 23. Cerkev Sv. Mary v Chicagu- prva katoli{ka cerkev v tem mestu. Vir: Giedion, S., 1969: Prostor, vreme, arhitektura, Gra|evinska knjiga, Beograd. (228-237) Slika 24. Rob Krier, Hi{a ob morju, Florida, 1987 Vir: Krier, L. : House at Seaside, Florida, AD (1986), 8, 29-40 Kvaliteto Balloon frama ozna~uje fleksibilna konstrukcija (sliki 24, 25), tanki, lebde~i stebri, ki se zdijo brez te`e v primerjavi s tradicionalno leseno konstrukcijo (Richard J. Neutra, Haus in Texas, 1937: moderna hi{a, ki uporablja te vrste skeletno konstrukcijo; ozna~uje jo okvirna mre`a, eleganca in lahkota). Ista tendenca je vladala tudi v serijski produkciji, v kateri je enostavnost in uporabna vrednost dose`ena z najenostavnej{imi 1. Benson, T., 1997: The timber-frame home: design, construction, finishing.The Tauton Press, Newtown, USA. 2. Branch, M., A., 1994: Rethinking the Wood house, Progressive Architecture 5: 71-73. 3. Brinck, G.,1991:Technics: WoodFrame Construction, Progressive Architecture 8:37-40. 4. Darracot, T., et al, 1981: Manual of timber Frame Housing. A Simplified Method. Construction Press, London and New York. 5. Dossier technique, 1998: Bois reconstitues et produits composites, L’Architecture d’aujourd’hui 318: 105-107. 6. Forrest, T., 1997: Starinsko po-hi{tvo. Ilustriran vodnik po slogovnem pohi{tvu. DZS, Ljubljana. 7. Giedion, S., 1969: Prostor, vreme, arhitektura, Gra|evinska knjiga, Beograd. (228-237) 8. Goldstein, E.W., 1999: Timber construction for architects and builders, Construction Series, McGraw-Hill, M. D. Morris. 9. Gotz, H.K., Hoor, D., Mohler, K., Natterer, J., 1980: Holzbau Atlas, Institut für internationale Arhi-tektur-Dokumentation, München. 10. Hugues, T., Cappeller, C., Weber, J., Meissner, I., 1996: Montagebau im Test, DB 6: 50-57. 11. Internationales Holzbauseminar für Architektur und Bauingenieurstudenten 1.-8-2.1995, TU Wien-Univerza v Ljubljani. 12. Internet: Ballooon Framing//Exhi-bit at History Society, http://libra-ry.nothernlight.com. 13. Internet: http://www.puuin-fo.fi/oppaat/platform/plat1.htm 14. Internet: American History Files, Balloon Frame House, http://-www.myhistory.org/history_-files/articles/balloon-frame_hou-se.html 15. Jelley, Gordon, A., 1985: The Balloon frame, Faculty of California State University Domingues Hills. 16. Krier, L. 1986: House at Seaside, Florida, AD 8: 29-40. 17. Ku{ar, J., 1983: Prefabrikacija zgradb ali prefabrikacija elementov? Njun vpliv na urbanizem. Fakulteta za arhitekturo, gradbe-ni{tvo in geodezijo-VTO Arhitektura, Ljubljana. 18. Lewitzky, W., 1991:Wohnhauser aus Holz, Die Kostengünstige Alternative, Callwey, München. LES wood 52 (2000) 6 Raziskave in razvoj 206 UDK: Strokovni ~lanek (Professional Paper) Garcinia - drevesni rod, ki je botroval poimenovanju Kambod`e Garcinia - tree genus which played a role in the naming of Cambodia Niko Torelli * Izvle~ek Abstract Gumigut, angl. gamboge, je strjena rumena, krhka gum- Gamboge , a corruption of Cambodia (germ. Gummigutt, slov. ska smola iz skorje nekaterih tropskih dreves iz rodu Garci- gumigut), is solidified yellow brittle gum resin obtained from bark of nia (Guttiferae/kr~ni~evke) iz jugovzhodne Azije. Neko~ se certain tropical trees of the genus Garcinia (Guttiferae) native to je uporabljala v obliki prahu kot eden najbolj zadovoljivih southeast Asia. Formerly gamboge has been used in powdered form dosegljivih prosojnih rumenih pigmentov za prekrivanje in as one of the most satisfactory available transparent yellows for akvarel. Angle{ko ime gamboge je popa~enka za Cam- glaze and watercolor. Cambodia, whence it comes, derives its name bodia, slov. Kambod`a, od koder je prihajala. from this product. Morda se {e niste pozabili, kako pre- (tudi Hook f.) (Hebradendron cambo- imajo svetlorde~erjavo beljavo in ru-senetljivo je dobila svoje ime Brazilija goides Grah., Combogio gutta L.) meno ali temnorde~erjavo ~rnjavo. Po (Torelli, N. Les XXX). Vendar Brazilija (Schweppe 1993, str. 390), pa tudi Malajskih sortirnih pravilih (Malaysian ni edina dr`ava, ki je dobila ime po G. hanburyi. Bolj kot odvajalo, je Grading Rules) je njegova gostota (12 drevesu. Tudi Kambod`a je dobila gumigut znan kot rumen pigment. med 690 in 1120 kg/m³. Les je zelo svoje ime po drevesu, bolje drevesne- Neko~ je veljal kot najbolj zadovoljiv odporen proti {kodljivcem in se upo-mu rodu Garcinia . Njegovih pribl. dosegljiv transparenten rumen pig- rablja za pilote, ograje in mostove. 200 vrst je doma v tropski jugovzhod- ment za akvarelne tehnike. Kitajci so ni Aziji, med drugim tudi na Tajskem, ga uporabljali `e v 13. stoletju. V Reference v Laosu, v Vietnamu in seveda v Kam- Evropo so gumigut prinesli najverjet-bod`i. Rod sodi v dru`ino kr~ni~evk neje ob koncu 16. stol. @al ni preve~ Bertelsmann 1994. Herkunftswörter-(Guttiferae). Mle~ek, ki se cedi iz zare- obstojen na soncu. Nekoliko bolj je buch. Bertelsmann Lexikon Verlag, zane skorje lovijo v bambusne cevi, obstojen na difuzni svetlobi. Danes ga Gütersloh, itd. kjer se strdi v gumsko smolo. Angle{ki imitiramo oz. nadome{~amo z bolj izraz zanjo je gamboge in prihaja iz obstojnim kadmijevim rumenim (kad- Mayer, R. 1991. Collins dictionary of imena Cambodia (Skeat 1995) Od mijev sulfid) ali sintetskim organskim art terms & techniques, 2. izd. Harper tod ime Kambod`a oz. angle{ko pigmentom arilidnim rumenim - enim Collins Publishers, Glasgow. Cambodia. Nem{ko ime Gummigutt prvih azo pigmentov. Ta pigment ust-in na{ gumigut, kot tudi izrazi v dugih varja briljantne u~inke, ki so povsem Schwepe, H. 1993. Handbuch der jezikih (glej spodaj) izvirajo iz malaj- druga~ni od bolj zlatih odtenkov aure- Naturfarbstoffe. Ecomed, Landberg/-ske besede getah “rastlinski sok, dre- olina (=) kobaltovega rumenega (ko- Lech. vesna smola” (Wahrig 1974) ali “lep- baltov kalijev nitrit)(Mayer 1991). ^e-ljiv rastlinski sok” (Bertelsmann 1994). prav gre tukaj za povsem sintetske Skeat, W.W. 1995. The concise disti-Istega izvora je tudi gutaper~a - posu- pigmente, umetniki za zna~ilen odte- onary of english etymology. Words-{en, kav~uku podoben mle~ek neka- nek {e vedno uporabljajo ime (v raz- worth Reference. terih deves, npr. vrste Palaquium gut- li~nih jezikih) gamboge hue, nuance ta, prav tako iz tropske Azije. Pertja je gomme-gute, tono de gutagamba, Wahrig, G. 1974. Deutsches Wörter-staro ime za otok Sumatro, torej “sok gomma gutta (imit.) in pri nas gumi- buch. Bertelsmann Lexikon Verlag, s Sumatre (Bertelsmann 1994). @e gut (slika). Gütersloh, itd. spet “rastlinsko” ime za pomembno de`elo! Slika 1. Nalepki z akvarelnih barv Fra-gonard in Winsor & Newton Cotman. Gamboge, nem. Gummigutt ali slovensko gumigut je izcedek (cedek) Les nekaterih vrst iz rodu Garcinia se predvsem vrste Garcinia morella Desr. prodaja pod imenom kandis. Drevesa LES wood 52 (2000) 6 Znanje za prakso 799 ZNANJE Izbira `aginih listov za ve~listni kro`ni `agalni stroj (II. del) V prejšnji številki ste lahko prebrali: UVOD 1. VRSTE @AGINIH LISTOV ZA VE^LISTNE KRO@NE @AGALNE STROJE 2. KONSTRUKCIJA IN ZNA^ILNOSTI @AGINE-GA LISTA 2.1. Obi~ajni in trdokromirani `agini listi 2.2. Stelitizirani `agini listi 2.3. Kro`ni `agini listi s plo{~icami iz karbid-nih trdin Pomembna je tudi vrsta karbidne trdine, saj je predvsem od nje odvisna odpornost proti izrabi oz. ob~utljivost za po{kodbe. @ilave plo{~ice so manj ob~utljive za po{kodbe, so pa ob~utljivej{e za izrabo in otopitev. Pri kro`nih `aginih listih, oplo{~enih s karbidnimi trdinami, so obvezne dilatacijske zareze, priporo~ljivi pa so tudi specialni dilatacijske zareze in ventilacijske odprtine s plo{~icami karbidnih trdin posebno pri `aganju zelo mehkih drevesnih vrst in velikih vi{in `aganja (slika 8). Slika 8. Specialni dilatacijski prerezi s plo{~icami iz karbidnih trdin za prakso 2.4. Ravnina in prednapetost listov Bistveni karakteristiki `aginih listov za optimalno delo sta ravnina in prednapetost, ki mora biti prilagojena pogojem, v katerih jih bomo uporabili. Od ravnine lista sta odvisna natan~nost dimenzij `aganih elementov in finost oz. kvaliteta `agane povr{ine. Prednapetost `agi-nega lista zavisi od na~ina pritrditve v stroj, od premera prirobnice oz. vmesnih (distan~nih) prstanov vodil, {tevi-la vrtljajev osi, na katero so listi pritrjeni idr.Potemtakem vsi listi niso enako prednapeti. Proizvajalec listov mora biti seznanjen z omenjenimi dejstvi, da bi listi v proizvodnji dobili ustrezno prednapetost. Poleg le-te je pomembna tudi ravnina lista, ki pomeni odstopanje lista od ravnine, ki ga strokovno imenujemo bo~ni udarec. Vsak list ima predpisani bo~ni udarec, od katerega ne sme odstopati. ^im manj{i je bo~ni udarec, tem kva-litetnej{a je `agana povr{ina. Pri stelitiziranih listih in pri kro`nih `aginih listih s karbid-nimi trdinami, pri katerih se izrablja ta samo plo{~ica iz karbidnih trdin oz. stelit, se prednapetost ne spreminja do popolne izrabe lista in zato korekture oz. premestitve niso potrebne. Pri obi~ajnih in trdokromiranih listih, pri katerih se z naknadnim ostrenjem zmanj{uje premer, pa moramo obnavljati prednapetost, to je, moramo spreminjati lokacije prednapetosti. Vse to seveda velja ob normalni uporabi lista. ^e pa se pojavi trenje v re`i in z njim izguba ravnine in prednapetosti, je seveda obnova potrebna. 3. IZBIRA LISTOV IN VZDR@EVANJE Obi~ajni oz. trdokromirani listi so za uporabo najugod-nej{i s stali{~a po{kodb zobnih konic ter prilagoditve parametrov kotov in bo~nih prostih prostorov. Obi~ajne liste v primeru po{kodbe vrhov ostrine lahko hitro usposobimo za nadaljnjo uporabo z naknadnim ostrenjem. Pri kromiranih listih pa je nekoliko ve~ja nevarnost, da se po{koduje sloj kroma. Pri enih in drugih lahko do-se`emo optimalne parametre cepilnega kota, ki ga lahko natan~no nastavimo glede na vrsto in stanje lesa, ki ga obdelujemo. Ugodno je tudi, da lahko spreminjamo tudi parametre razprtja ali bo~nih prostih prostorov glede na vrsto in stanje lesa. Negativna stran obi~ajnih listov pa je velika ob~utljivost za obrabo oz. otopitev, tako da jih moramo pogosto menjati v ~asu delovnega ciklusa, kar v veliki meri zmanj{uje produktivnost. Pri kromiranih listih je glede tega polo`aj bolj{i, saj so le-ti manj ob~utljivi za otopitev in zato najpogosteje lahko z njimi delamo pol, v najugodnej{ih pogojih pa celo LES wood 52 (2000) 6 Znanje za prakso 200 celotno izmeno. To pove~uje produktivnost dela, saj liste lahko menjamo med odmori. Druga pomanjkljivost obi~ajnih oz. trdokromiranih listov je tudi ta, da parametri enostranskega razprtja odstopajo. Njihova natan~nost je v mnogo~em odvisna od postopka, s katerim razpiramo liste, pa tudi od pravilne izvedbe tega postopka. Razpiranje na avtomatih ali na napravah za ro~no razpiranje, pri katerih obstaja kom-parator za kontrolo parametrov, lahko da zadovoljivo natan~nost. Seveda je z ro~nim razpiranjem te`e dose~i zadovoljivo natan~nost, ki je pri enostranskem razprtju v mejah ±0,05 mm. Poleg navedenega je stabilnost razprtja odvisna tudi od pravilnega postopka. Razprtje je stabilno, ~e je izvedeno na 1/3 do najve~ 1/2 vi{ine zob, ra~unajo~ od vrha. Razprtje od korena zob je zelo neugodno zaradi majhne stabilnosti in velike mo`nosti zmanj{anja. Neenakomerno razprtje je neugodno tudi s stali{~a finosti `agane povr{ine, ker zobje z manj{o ali ve~jo razprtostjo pu{~ajo vidne sledi na `agani povr{ini in tako zmanj{ujejo kvaliteto. Na sliki 9 je prikazana povr{ina, `agana z listom z nedovoljenim odstopanjem enostranskega razprtja. Listi z razprtimi konicami zob so poleg tega nestabilne pri delu. Zaradi nesimetri~ne Slika 9. Kvaliteta povr{ine obdelovanca, `aganega z `aginimi listi z razprtimi konicami zob Slika 10. Kvaliteta povr{ine obdelovanca, `aganega z `aginimi listi s stelitiziranimi konicami zob obremenitve zobnih konic se pojavljajo ve~je vibracije od dovoljenih, kar ima prav tako za posledico slabo kvaliteto `agane povr{ine. Zaradi razli~nih ~initeljev so ugodnej{i stelitizirani listi, ki so manj ob~utljivi za izrabo in otopitev od obi~ajnih oz. trdokromiranih. To je odvisno tudi od postopka priprave, ve~inoma od brusnih plo{~ in od pazljivosti pri ostrenju kakor tudi od tehnologije uporabe. Po dolo~enih poskusnih `aganjih so stelitizirani listi pokazali ve~jo odpornost proti izrabi oz. otopitvi kot oni s karbidnimi trdinami dolo~ene kvalitete. Velika prednost stelitiziranih `aginih listov je tudi simetri~na obremenitev ostrine, ki omogo~a mirno delo lista brez nedovoljenih vibracij, kar zagotavlja zadovoljivo kvaliteto `agane povr{ine; k njej prispevajo tudi parametri bo~nih prostih prostorov v mejah ± 0,05 mm, kar zagotavlja zadostno kvaliteto `agane povr{ine (slika 10). Parametre bo~nih prostih prostorov odberemo glede na vrsto in stanje lesa, ki ga `agamo. Na~elno je bo~ni prosti prostor identi~en enostranskemu razprtju pri obi~ajnih in kromiranih listih. Z naknadnim ostrenjem se ta prostor zmanj{uje. Zaradi tega je pomembno, da odberemo najugodnej{i bo~ni prosti kot, ki bo zagotovil postopno zmanj{evanje bo~-nega prostega prostora do popolne izrabe stelita. Zelo va`no je, da bo~ni prosti prostor obdr`i do popolne izrabe stelita parameter, ki omogo~a normalno uporabo lista brez trenja v re`i. Velika prednost je v tem, da se za ostrenje teh listov uporabljajo naprave in brusne plo{~e, ki se uporabljajo tudi za obi~ajne liste. Pri teh `aginih listih brez problemov lahko uporabljamo najugodnej{e parametre cepil-nih kotov, kar daje zadovoljivo kvaliteto `agane povr{ine in s tem zmanj{anje porabe pogonske energije. Listi so nekoliko manj ob~utljivi za tujke v obdelovancih, saj seveda `elimo, da so konice zob nepo{kodovane, ~e ho~emo dose~i `eleno kvaliteto `agane povr{ine. Kro`ni `agini listi s plo{~icami iz karbidnih trdin, se relativno pogosto uporabljajo na ve~listnih kro`nih `agalnih strojih predvsem zaradi velike odpornosti proti obrabi in otopitvi pa tudi zaradi zadovoljive kvalitete obdelanih povr{in pri dolo~enih drevesnih vrstah v primerjavi z listi, ki imajo razprte zobe. Zaradi tega so ti listi lahko v uporabi nekaj dni, odvisno od kvalitetne in pazljive priprave in od pogojev pri uporabi. Vendar se delovni ~as bistveno skraj{a, ~e se na bo~nih povr{inah nabere lesni prah, tanin, smola ipd., kar povzro~a veliko trenje v re`i z vsemi {kodljivimi posledicami, kot so gretje, izguba ravnine in napetosti. Zato pa~ moramo v tem primeru liste zamenjati zaradi ~i{~enja. Naslednja prednost je visoka kvaliteta `agane povr{ine. Vendar je treba poudariti, da jo lahko dose`emo le z `aganjem trdega, suhega ali zamrznjenega lesa. Pri vla`nem lesu, posebno nekaterih drevesnih vrst, tega ne moremo dose~i. LES wood 52 (2000) 6 Znanje za prakso 209 Pri uporabi listov s plo{~icami iz karbidnih trdin je ve~ pomanjkljivosti kot prednosti: zelo so ob~utljivi za udarce med manipulacijo in uporabo. Med delom lahko naletijo na kovinski predmet ali tujek mineralnega izvora. Problemati~ne so tudi proste gr~e in iveri, ki lahko padejo med liste in povzro~ijo po{kodbe karbidnih trdin. Samo manj{e po{kodbe konic plo{~ic lahko odpravimo z naknadnim ostrenjem, pri ve~jih po{kod-bah moramo liste obvezno poslati na servis zaradi menjave. Pomanjkljivost so tudi parametri cepilnih kotov, ki so ugodni le za trd les. @e pri `aganju vla`nega lesa ne ustrezajo ve~, {e manj ustrezajo za `aganje mehkega lesa. Iz tega lahko sklenemo, da lahko s temi listi dose`emo ustrezno kvaliteto `agane povr{ine samo pri obdelavi suhega in zamrznjenega lesa srednje trdih in trdih drevesnih vrst. Dolo~ene izbolj{ave lahko do-se`emo z ventilacijskimi odprtinami na plo{~icah iz kar-bidnih trdin, ki ne samo da odstranjujejo nabrano `ago-vino ampak tudi vlakenca, ki niso bila od`agana ampak samo zalomljena, s ~imer v veliki meri izbolj{amo kvaliteto `agane povr{ine. Tudi parametri bo~nih prostih prostorov niso usklajeni za vse vrste in stanja lesa. Delno so usklajeni za trde lesove, za mehak in zelo mehak, posebno pa za vla`en les, pa niso primerni. Ve~jih parametrov bo~nih prostih prostorov ne moremo dose~i zaradi krhkosti plo{~ic iz karbidnih trdin. Zaradi velike odpornosti proti otopitvi so ti listi na delu tudi ve~ dni. V tem ~asu se na bo~nih povr{inah listov nabere veliko lesnega prahu, tanina in smole, kar povzro~a trenja v re`i, gretje in nazadnje tudi izgubo ravnine in napetosti. Zato je priporo~ljivo, da z uporabo ustreznih sredstev prepre~ujemo nabiranje te ne~isto~e ali pa liste ob~asno ~istimo med dalj{imi odmori. Ta problem je zaznaven tudi pri drugih tipih listov, vendar zaradi kraj{ega ~asa med dvema ostrenjema ni tako izrazit. Z dobrim gospodarjenjem z orodjem ga relativno hitro lahko re{imo. Na kraju naj ponovimo: za obdelavo masivnega lesa na ve~listnem kro`nem `agalnem stroju so zaradi vrste prednosti najprimernej{i stelitizirani kro`ni `agini listi. Preglednica. Parametri obi~ajnih in kromiranih kro`nih `aginih listov za ve~listne kro`ne `agalne stroje Premer `aginega lista Debelina `aginega lista[tevilo zob Korak zob D b Zt mmmm mm 250 1,4 - 1,8 - 2,5 36 22 300 1,8 -2,0 - 2,8 36 26 350 1,8 -2,2 - 3,0 36 48 31 23 400 2,0 -2,5 - 3,0 36 48 35 26 450 2,2 -2,8 - 3,5 36 48 39 29 500 2,5 -3,0 - 3,4 36 48 44 33 Trdokromirani bi po avtorjevem mnenju in izku{njah bili na drugem mestu zaradi neustrezne kvalitete `agane povr{ine, nastale zaradi tega, ker ni mogo~e dose~i potrebne natan~nosti razprtja. Kro`ni `agini listi s plo{~icami iz karbidnih trdin so uporabni za trd les in eksote (tuje drevesne vrste) ob nujni ustrezni pazljivosti pri delu. Obi~ajni listi so po avtorjevem mnenju ustrezni samo za primarno obdelavo lesa, kjer ne posve~amo ve~je pozornosti kvaliteti `agane povr{ine in slab{i produktivnosti dela zaradi pogostih menjav `aginih listov. mag. Vladimir NAGLI], Izidora Kr{njavoga 11a Karlovac Hrvatska Delavnica srednjeve{kih in{trumentov Namen delavnice, ki jo je organiziral Janez Jocif iz Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, obmo~na izpostava [kofja Loka, je bil vzbuditi zanimanje za o`ivljanje srednjeve{ke glasbene tradicije. Cilj na{ega prvega sre~anja je bila izdelava preprostega inštrumenta, spoznavanje bogatih prakti~nih izku{enj pri rekonstrukciji poznosrednjeve{kih glasbenih inštrumentov Winfrieda Georgeja iz Freisinga na Bavarskem in seznanjanje z na{imi viri za {tudij srednjeve{kega inštru-mentarija (upodobitve angelov z inštrumenti na slovenskih gotskih freskah). Delavnica, ki je potekala od 7. do 9. aprila 2000 v [kofji Loki, se je za~ela z uvodnim delom na {kofjelo{kem gradu, kjer smo si udele`enci ob strokovni predstavitvi Winfrieda Georgeja ogledali razstavo fotografij fresk, ki upodabljajo srednjeve{ka glasbila. Poleg cimbal oziroma opreklja, za katerega je zna~ilno, da se na upodobitvah fresk pojavlja izklju~no v slovenskem prostoru, smo si lahko ogledali {e nekaj drugih rekonstrukcij inštrumentov, kot so: gotska harfa, fidel, rebek, strunski tamburin, portativ, psalterij, psalte-rij v obliki harfe, plater{pil, krumhorn, {almaj itd. Nekateri od teh instrumentov ~akajo na postavitev stalne zbirke v prostorih Lo{kega muzeja, vsi pa so namenjeni prakti~nemu muziciranju stare, predvsem srednjeve{ke in renesan~ne glasbe. Prakti~ni del delavnice je nato LES wood 52 (2000) 6 Znanje za prakso 210 potekal v prijetnih prostorih Srednje lesarske {ole v [kof-ji Loki, kjer so nam tamkaj{nji u~itelji do dolo~ene faze `e pripravili material za izdelavo rekonstrukcije inštrumenta, upodobljenega na freski Mojstra Bolfganga na stropu prezbiterija `upnijske cerkve v Mirni na Dolenjskem (okrog leta 1465). Gre za prednika inštrumenta, ki dobi v slovenski ljudski glasbi v razvitej{i obliki naziv cimbale oziroma oprekelj, nem{ko tlackbrett, tudi predhodnik citer. Strunski in{trument ima na trupu enostavne pravokotne {katlaste oblike napete {tiri strune (ali {tiri pare strun) prek dveh vmesnih kobilic. Resonan~ni pokrov iz smrekovega lesa ima tri okrogle odprtine - zvo~nice. Angel pri igri uporablja pali~ice, s katerimi udarja na strune. Upodobitve podobnih in{trumentov sre~amo v poznem srednjem veku po vsej Evropi. Izvor opisanega opreklja ni povsem znan, raziskave pa so pokazale, da se inštrument te vrste (pravokotna {katlasta oblika s {tirimi strunami) pojavlja na do zdaj znanih desetih razli~nih mestih po Sloveniji in ga lahko pri{tevamo med slovensko posebnost. Postopek izdelave je potekal tako, da smo najprej zlepili okvir z vmesnima pre~kama, sledilo je lepljenje dna in resonan~nega pokrova, nato pa robno bru{enje na vertikalnem tra~nem brusilnem stroju, ploskovno bru{enje pokrova in dna na horizontalnem tra~nem brusilnem stroju, sledilo je fino ro~no bru{enje ploskev in robov, lepljenje sedelc za strune, vrtanje lukenj za strunske zaponke in navija~e. Nato smo glasbilo povr{insko za{~itili z oljnim premazom. Sledilo je privijanje strunskih navija~ev, napenjanje strun in ugla{evanje. In `e smo lahko z lesenimi pali~icami izvabljali tone in zaigrali. Na strune je mo`no igrati tudi s prsti ali z drsalko. Glasbilo je enostavne pravokotne oblike in je zato tudi enostavno za izdelavo. Tudi v dana{njem ~asu je vsestransko uporabljen inštrument, enostaven za uglasitev in preprost za u~enje preprostih melodij. Glasbilo je zelo primerno za otroke (namesto plasti~nih glasbil-ig- ra~, ki proizvajajo elektronsko piskajo~e zvoke), za osnove glasbenega pouka v vrtcih in osnovnih {olah in kot uporabni inštrument za izvajanje stare in etno glasbe. Med potekom delavnice, na kateri je vsak udele`enec izdelal svoje glasbilo, smo si ogledali tudi freske v cerkvi v Gode{i~u in na Kri`ni gori. Udele`enci, ki smo na delavnici sodelovali, smo pri{li z razli~nih podro~ij dela in poklicev (etnologi, muzikologi, glasbeniki, izdelovalci glasbil). V pogovoru smo si tako izmenjali veliko iz-ku{enj v tej dejavnosti z razli~nih vidikov, podro~ij raziskovanja in se dogovorili o nadaljnji izvedbi podobnih delavnic. Izdelovanje glasbil je zelo zanimivo in {iroko podro~je dela, ki obsega histori~no raziskovanje razvoja glasbil, spretnosti oblikovanja, konstruiranje, glasbeno sposobnost in rokodelske spretnosti. Zato bi bila taka delavnica zanimiva tudi za u~itelje prakti~nega pouka v lesarstvu, da bi lahko u~encem poleg klasi~nega mizarstva odkrivali raz{irjene vsebine tega poklica in pritegnili u~-ence, ki jih to zanima, v ustvarjalno delo in k razvijanju kreativnega dela. Vlado NUN^I^, izdelovalec glasbil in u~itelj prakti~nega pouka v lesarstvu na S[ Ko~evje LES wood 52 (2000) 6 GZS-Zdru`enje lesarstva 201 Dimi~eva 13, 1504 ljubljana Tel.: (+386 61) 18-98-284, 18-98-283, Fax.: (+386 61) 18-98-100, 18-98-200 Informacije {t. 5/2000 Iz vsebine: POSLOVANJE LESNE INDUSTRIJE V LETU 1999 PONUDBE IN POVPRA[EVANJA NEKAJ STATISTI^NIH PODATKOV Priloga: Nekaj podatkov in kazalnikov o poslovanju lesne industrije v letu 1999 POSLOVANJE LESNE INDUSTRIJE V LETU 1999 1. UVOD Gospodarske dru`be kot celota so v letu 1999 ustvarile neto dobi~ek (razlika med ~istim dobi~kom in ~isto izgubo) v vi{ini 119,5 milijard SIT, kar pomeni najbolj{i poslovni izid v zadnjih {estih letih, odkar gospodarske dru`be predlagajo APP statisti~ne podatke. Na rezultate poslovanja v letu 1999 je vplivalo poslovanje gospodarskih dru`b s predvsem dveh podro~ij dejavnosti: s podro~ja predelovalnih dejavnosti in trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov {iroke porabe. Po podatkih APP so predelovalne dejavnosti (D) zaposlovale 45,6 % delavcev vseh gospodarskih dru`b, ki so ustvarili 35,2 % vseh prihodkov gospodarskih dru`b. Gospodarske dru`be s podro~ja predelovalnih dejavnosti so ustvarile neto ~isti dobi~ek v znesku 60.144 milijonov tolarjev, kar pomeni 50,3 % v celoti ustvarjenega neto dobi~ka v slovenskem gospodarstvu. 2. ZNA^ILNOSTI POSLOVANJA LESNE INDUSTRIJE V LETU 1999 Po podatkih Statisti~nega urada RS se je obseg proizvodnje v industriji skupaj v povpre~ju leta 1999 zmanj{al za 0,5 % glede na povpre~je predhodnega leta, medtem ko je ostal v predelovalnih dejavnostih nespremenjen. Obseg proizvodnje se je v Obdelavi in predelavi lesa zmanj{al za 4,7 %, v Proizvodnji pohi{tva in drugih predelovalnih dejavnostih pa za 5,1 %, kar je vse pod povpre~jem predelovalnih dejavnosti. Stagnacijo obsega proizvodnje v povpre~ju leta 1999 v predelovalnih dejavnostih je spremljal tudi proces zmanj-{evanja zaposlenosti in sicer v povpre~ju za 3,5 %. Pri-bli`no na istem nivoju se je zmanj{alo {tevilo zaposlenih v Obdelavi in predelavi lesa (-3,6 %) in v Proizvodnji po-hi{tva in drugih predelovalnih dejavnostih (-5,1 %). Vse to se je odra`alo v rasti (fizi~ne) produktivnosti dela, ki je v predelovalnih dejavnostih porasla skoraj za 4 %, v Obdelavi in predelavi lesa je padla za 1,1 %, medtem ko je v Proizvodnji pohi{tva in drugih predelovalnih dejavnostih ostala nespremenjena. Cene industrijskih proizvodov so se v letu 1999 v pov-pre~ju pove~ale za 2,1 %, v predelovalnih dejavnostih pa za 2,7 % (Obdelava in predelava lesa +2,4 %, Proizvodnja pohi{tva in druge predelovalne dejavnosti +3,3 %). Deflatorji so povpre~ne letne stopnje rasti posameznih kategorij, ki jih uporabljamo za prera~un realnih letnih gibanj iz nominalnih. Najbolj splo{ni in naj{ir{e uporabljani deflator je indeks povpre~ne letne rasti cen `ivljenjskih potreb{~in (za leto 1999 106,1). LES wood 52 (2000) 6 GZS-Zdru`enje lesarstva 202 CENE indeksi XII 99 / XII 98 I-XII 99 / I-XII 98 INFLACIJA - Cene `ivljenjskih potreb{~in 108,0 106,11) Cene na drobno 108,8 106,6 Cene industrijskih izdelkov 103,5 102,1 3. OSNOVNE ZNA^ILNOSTI LESNE INDUSTRIJE IN PRIMERJAVA S PREDELOVALNIMI DEJAVNOSTMI IN CELOTNIM SLOVENSKIM GOSPODARSTVOM Zbrani podatki v preglednici {t. 1 (gl. tabelarna priloga) Nekaj podatkov in kazalnikov o poslovanju lesne industrije v letu 1999, omogo~ajo pogled tako v gospodarska gibanja celotnega slovenskega gospodarstva, predelovalnih dejavnosti kot v dose`ene rezultate podjetij lesne industrije v letu 1999 v primerjavi z letom 1998. Podatki so zbrani na podlagi SKD (Standardne klasifikacije dejavnosti), in sicer za: * DD 20 (Obdelava in predelava lesa) * DN 36 (Proizvodnja pohi{tva, druge predelovalne dejavnosti). V nadaljevanju bo lesna industrija predstavljena v tako opredeljenem obsegu. Zaklju~ne ra~une je za leto 1999 oddalo 971 lesnopredelovalnih dru`b (tri dru`be manj kot v letu 1998), v katerih je bilo zaposlenih 21.661 ljudi (553 zaposlenih ve~ kot v letu 1998). Dele` {tevila dru`b (2,6 %) in dele` {tevila zaposlenih (4,7 %) se v primerjavi s celotnim gopodar-stvom glede na dele`e v letu 1998 ni bistveno spremenil. Prihodki so zna{ali v lesni industriji 198,2 milijarde SIT, kar pomeni da je prihodek porasel nominalno za 7,8 % (realno +1,6%). Rast prihodkov je v lesni industriji zaostajala za rastjo prihodkov v celotnem slovenskem gospodarstvu za 4 odstotne to~ke, predelovalne dejavnosti pa prehitela za 2,3 odstotne to~ke. Odhodki pa so zna{ali 195,2 milijarde SIT (nominalna rast 4,0 %, realno pa -2,0 %). Pre-se`ek prihodkov nad odhodki je povzro~il pozitiven rezultat poslovanja. Stro{ki dela so v nominalnem znesku v lesni industriji porasli za 9,8 % (realno +3,5 %), kar pomeni zaostanek v rasti v primerjavi s celotnim slovenskim gospodarstvom za 0,9 odstotne to~ke. Po podatkih Statisti~nega urada RS pa lahko vidimo iz spodnje razpredelnice, kak{ne so bile povpre~ne mese~ne pla~e na zaposlenega v letu 1999: SIT Povpre~ne letne stopnje rasti (%) nominalno realno SK Skupaj 173.245 9,6 3,3 D Predelovalne dejavnosti 144.110 9,1 2,8 DD Obdelava in predelava lesa 122.446 8,8 2,5 DN 36 Proizvodnja pohi{tva, druge predelovalne dejavnosti 121.173 9,6 3,3 Vir: Statisti~ni urad RS, Pla~e in pokojnine, december 1999 Povpre~na mese~na pla~a na zaposlenega je v povpre~ju v lesni industriji zaostajala za celotnim gospodarstvom v letu 1999 za slabo tretjino, za predelovalnimi dejavnostmi pa za dobrih 15 %. ^isti dobi~ek se je pove~al za 128,4 % (7,6 milijarde SIT), na drugi strani pa se je ~ista izguba zmanj{ala za 33,5 % (4,9 milijarde SIT). Tako je lesna industrija poslovno leto 1999 zaklju~ila z neto dobi~kom v znesku 2,7 milijarde SIT. ^e gledamo lesno industrijo o`je (samo Obdelava in predelava lesa (DD 20) ter Proizvodnja pohi{tva (DN 36.1), pa ne smemo spregledati, da je poslovno leto zaklju~ila z minimalno neto izgubo v znesku 361 milijonov SIT (v letu 1998 je zna{ala desetkrat ve~, t.j. 3 milijarde SIT). Dodana vrednost je v nominalnem znesku porastla za 14,8 % (realno +8,2 %). Dodana vrednost na zaposlenega je zna{ala 2,6 milijona SIT (13.681 EURO). Primerjava dodane vrednosti na zaposlenega s predelovalnimi dejavnostmi ka`e zaostanek za dobro ~etrtino (-27,7 %), za celotnim gospodarstvom pa za tretjino (-32,4 %). Donosnost kapitala je bila v celotni lesni industriji pozitivna (+0,030), medtem ko je bila {e v letu 1998 negativna (-0,051). Donosnost kapitala pa je bila {e vedno negativna tako v Obdelavi in predelavi lesa (-0,006), kot tudi v Proizvodnji pohi{tva (-0,003). Tudi donosnost sredstev je bila pozitivna (+0,014), medtem ko je bila tudi {e v letu 1998 negativna (-0,024). Donosnost sredstev pa je bila tako v DD 20 (Obdelava in predelava lesa) kot tudi v DN 36.1 (Proizvodnja pohi{tva) negativna. Ve~ina slovenskih izvoznikov je po podatkih APP ustvarila manj{e zneske prihodkov. Poslovni rezultati izvoznikov so se v letu 1999 v primerjavi s poslovnimi rezultati gospodarskih dru`b, ki ne pridobivajo prihodkov na tujem trgu, poslab{ali. Zato se je tudi dele` tovrstnih prihodkov v vseh prihodkih zni`al od 24,3 % v letu 1998 na 22,8 % v letu 1999. V lesni industriji je bila rast ~istih prihodkov iz prodaje na tujem trgu za 5,2 odstotnih to~k ni`ja od rasti vseh prihodkov TE^AJI (SIT za enoto) ravni in indeksi Povpre~je 1998 Povpre~je 1999 Te~aj I-XII 99/ 31. 12. 99 I-XII 98 DEM - srednji te~aj BS 94,41 99,00 100,89 104,9 - podjetni{ki te~aj2) 94,58 99,39 101,56 105,1 USD - srednji te~aj BS 166,13 181,77 196,77 109,4 EURO - srednji te~aj BS 186,27 3) 193,63 197,32 104,0 Viri: Statisti~ni urad RS, Banka Slovenije, prera~uni SKEP Slu`ba za konjunkturo in ekonomsko politiko GZS 1. Za prera~unavanje celoletnih podatkov za leto 1999 se priporo~a uporaba indeksa 106,1 (cene `ivljenjskih potreb{~in so uradni kazalec inflacije). 2. Te~aj na deviznem trgu 3. V letu 1998 ECU. LES wood 52 (2000) 6 GZS-Zdru`enje lesarstva 203 in za 7,8 odstotnih to~k ni`ja od rasti ~istih prihodkov iz prodaje na doma~em trgu. Zato se je tudi dele` tovrstnih prihodkov v vseh prihodkih zni`al od 49,0 % v letu 1998 na 46,6 % v letu 1999. 4. OBSEG IN STRUKTURA IZVOZA (Obdelava in predelava lesa ter Proizvodnja pohi{tva) Po prvih predhodnih podatkih je v letu 1999 slovenski blagovni izvoz dosegel 8,5 milijard in uvoz 10 milijard dolarjev. V dolarskih vrednostih je bila blagovna menjava glede na leto 1998 ni`ja - izvoz blaga je bil nominalno za 5,6 % ni`ji, uvoz blaga pa za 1,5 % ni`ji. Ob upo{tevanju cenovnih in medvalutnih gibanj je po mnenju slu`be SKEP GZS lani izvoz blaga realno porasel za okoli 4 % in uvoz za okoli 8 %. Na medletne primerjave tokov dolarskih vrednosti blagovne menjave vplivajo nihanja v medvalutnih razmerjih. Krepitev ameri{kega dolarja je imela negativen vpliv na prikaz izvozno-uvoznih podatkov v dolarskih vrednostih, ki so za leto 1999 podcenjeni. V razmerju do nem{ke marke se je lani dolar glede na 1998 v povpre~ju popravil za 4,5 %, decembra 1999 pa je bil glede na december leto prej vi{ji za 16 %. V primerjavi s celotnim slovenskim izvozom pa je izvoz v lesni industriji v letu 1999 (Obdelava in predelava lesa ter Proizvodnja pohi{tva) v nominalnem znesku porasel za 1,8 % (realno gledano za 6,4 %), uvoz pa za 6,5 % v primerjavi z enakim obdobjem v letu 1998 (januar-december). Izvoz lesne industrije je po prvih predhodnih podatkih zna{al 927 milijonov USD (DD 20 in DN 36.1), uvoz pa 280 milijonov USD (kriterij: dejavnost blaga). ^e gledamo izvoz slovenske lesne industrije {ir{e (DD 20 in DN 36 skupaj), pa je izvoz zna{al (kriterij: dejavnost blaga) 1 milijardo USD, uvoz pa 382,9 milijona USD. Po drugem kriteriju (glavna dejavnost SKD izvoznika/uvoznika) pa je izvoz zna{al manj, in sicer za DD 20 in DN 36.1 USD 458,2 milijona USD, uvoz pa 172,5 milijona USD. merjavi z zadnjimi leti, ko so si dr`ave sledile po naslednjem razporedu: Italija, Nem~ija, Avstrija, Hrvatska, Francija, Mad`arska, [panija in Poljska. Med najpomembnej{e ekonomske skupine blagovne menjave lesne industrije pa lahko {tejemo: dr`ave EU, dr`ave neevropske ~lanice OECD, CEFTO, dr`ave nekdanje Jugoslavije in EFTO. 1000000 900000 500000 400000 300000 -200000 100000 i w rfh ^V2-!—I 1997 ■1998 ] 1999 Slika 1. Izvoz lesne industrije po ekonomskih skupinah dr`av v obdobju 1997-1999 Vir: SURS (v 000 USD) Neevropske èlanice OECD 12,0% D ržave ex Jugoslavije 1,5% CEFTA 6,5% D ruge države 1,6% EFTA 2,7% Evropska zveza 75,7% Slika 2. Izvoz lesne industrije po ekonomskih skupinah dr`av v letu 1999 Vir: SURS Najbolj se je pove~al izvoz sede`nega pohi{tva (+14,0 %), najbolj pa zmanj{al izvoz kuhinjskega pohi{tva (-15,0 %). V Obdelavi in predelavi lesa se je izvoz zmanj{al za 8,8 %, najbolj se je zmanj{al v lesnem stavbarstvu (-10,4 %), sledi mu proizvodnja furnirja, vezanega lesa in plo{~ (-9,1 %) in proizvodnja `aganega lesa (-6,8 %). Na drugi strani pa se je najbolj pove~al uvoz kuhinjskega pohi{tva (+35,7 %), kar lepo vidimo iz dodane preglednice. Med prvih 10 najpomembnej{ih dr`av izvoza slovenske lesne industrije v letu 1999 pa lahko {tejemo: Nem~ijo, Italijo, ZDA, Avstrijo, Hrvatsko, Belgijo, Francijo, Veliko Britanijo, BIH in Rusko federacijo. Vrstni red se je v primerjavi z zadnjimi leti spremenil, ko so si dr`ave takole sledile: Nem~ija, Italija, Avstrija, Hrvatska, ZDA, Velika Britanija, Belgija in Ruska federacija. Med prvih 10 najpomembnej{ih dr`av uvoza slovenske lesne industrije v letu 1999 pa uvr{~amo: Italijo, Nem~ijo, Avstrijo, Hrvatsko, Francijo, Poljsko, Mad`arsko, ^e{ko republiko, BiH in [panijo. Tudi ta vrstni red se je zelo spremenil v pri- 5. LIKVIDNOST V letu 1998 je kar 13 lesnopredelovalnih podjetij {lo v ste~aj, v letu 1999 pa manj - po zadnjih podatkih “le” 5 podjetij. V postopku prisilne poravnave so bila v letu 1998 {tiri podjetja, v letu 1999 pa 5 podjetij. Zbirni podatki o blokadah `iro ra~unov nad 5 dni neprekinjeno v mesecu decembru 1999 ka`ejo, da se je {tevilo pravnih oseb z blokiranimi `iro ra~uni v lesni industriji v pov-pre~ju pove~alo za 9,2 %, povpre~ni dnevni znesek blokacije se je zmanj{al za 7,5%, {tevilo zaposlenih v teh podjetjih pa se je zmanj{alo v povpre~ju za 36,5 %. 6. SKLEP Lanski poslovni rezultati (1999) ka`ejo izbolj{anje poslovanja glede na leto prej tudi v lesni industriji, saj so prihodki lesnopredelovalnih podjetij, ki so vklju~ene v analizo, porastli ve~ kot inflacija. Prese`ek prihodkov nad odhodki je povzro~il pozitiven rezultat poslovanja. Precej{nje pove~anje ~istega dobi~ka in zmanj{anje ~iste izgube sta prispevala, da je les- 800000 700000 600000 LES wood 52 (2000) 6 GZS-Zdru`enje lesarstva 204 na industrija zaklju~ila poslovno leto z neto dobi~kom v znesku 2,7 milijarde SIT. Tako donosnost sredstev kot tudi donosnost kapitala sta bila pozitivna. Lesna industrija (kot velik neto izvoznik) je kot ve~ina izvoznikov na tujem trgu ustvarila manj{e zneske prihodkov, kar nam dokazuje tudi podatek, da se je tudi dele` prodaje na tujih trgih zni`al za 2,4 odstotni to~ki v letu 1999 napram letu preje. Primerjava dodane vrednosti na zaposlenega s predelovalnimi dejavnostmi ka`e zaostanek za dobro ~etrtino, s celotnim gospodarstvom pa za tretjino. Zamenjava prometnega davka z davkom na dodano vrednost pa kljub veliki neznanki v prvem polletju 1999 ni imela negativnih u~inkov na rezultate poslovanja lesnopredelovalnih podjetij. V lanskem letu je bil v lesni industriji na novoustanovljen tudi Razvojni center za lesarstvo (RCL), ki naj bi s svojo dejavnostjo pove~al mednarodno konkuren~nost slovenske lesne industrije. Ostale podrobnosti poslovanja lesne industrije v letu 1999 pa so razvidne iz preglednice Nekaj podatkov in kazalnikov o poslovanju lesne industrije v letu 1999 (v prilogi). GZS nudi tudi izpis na ravni individualnih ravni dru`be (vendar le dru`bi sami, ki je lastnica podatkov) in na ravni razreda dejavnosti, v katero posamezno podjetje spada. Zahtevek lahko vsi ~lani na{ega Zdru`enja vlo`ijo v Infolink-GZS ali pa kar direktno na GZS-Zdru`enje lesarstva (tel. 061 58 98 283)!!! PONUDBE IN POVPRA[EVANJA [tevilka PP 11977 / 02 (886) Avstrijsko podjetje i{~e dobavitelja rezanega lesa in elementov za okenske okvirje idr. (mehak les). Mo`ne so tudi druge oblike poslovnega sodelovanja. Podjetje SCHAFFER SäGEWERK & HOLZEXPORT GMBH Kontaktna oseba g. Johannes Schrade Ulica HINTERSIEDING 12 Po{ta A-8741 Kraj EPPENSTEIN Dr`ava AVSTRIJA Telefon +43 / 3577 / 82295 0 Telefaks +43 / 3577 / 82295 10 E-Mail hannes.schrade@ schaffer.co.at WWW www.schaffer.co.at [tevilka PP 12019 / 01 Avstralsko uvozno-trgovsko podjetje i{~e sodelovanje z dobavitelji pohi{tva (stanovanjsko, pisarni{ko, vrtno...). Podjetje G&G FURNITURE IMPORTS PTY LTD Kontaktna oseba ga. Zelka Becirovic Ulica UNIT 1, 904 BOURKE ST. Kraj WATERLOO NSW 2017 Dr`ava AVSTRIJA Telefon +61 / 2 / 9310 1599 Telefaks +61 / 2 / 9310 2025 Francosko podjetje se zanima za 2.000 m³ `aganega smrekovega lesa. Podjetje RHONE ALPES IMPEX Kontaktna oseba Mr.Y.Mahdjoub Ulica 7, Rue Etienne de la Boetie Kraj 38320 Eybens Dr`ava FRANCIJA Telefon +33/4/76/24/18/37 Telefaks +33/4/76/62/56/87 NEKAJ STATISTIČNIH PODATKOV V spodnji tabeli lahko vidimo prve rezultate poslovanja slovenske lesne industrije v obdobju I-IV 2000, ki smo jih pridobili od Statisti~nega urada RS. Obseg industrijske proizvodnje je porastel v povpre~ju v Obdelavi in predelavi lesa (se je izbolj{al v primerjavi z letom 1999) bolj kot v predelovalnih dejavnostih, medtem ko je bil obseg industrijske proizvodnje v Proizvodnji pohi{tva in drugih predelovalnih dejavnostih pod tem povpre~jem. Indeksi zaposlenosti so {e vedno pod 100, fizi~na produktivnost pa se je v obeh podpodro~jih pove~ala, kot tudi cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih. Preglednica: Indeksi obsega industrijske proizvodnje, zaposlenosti, fizi~ne produktivnosti in industrijskih cen v lesni industriji v obdobju 1997-april 2000 INDEKSI OBSEGA INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE I-XII 97 I-XII 98 I-XII 99 I-IV 00 I-XII 96 I-XII 97 I-XII 98 I-IV 99 D Predelovalne dejavnosti 100,8 103,9 100,0 107,9 DD Obdelava in predelava lesa 92,7 103,2 95,3 108,1 DN 36 Proizvodnja pohištva, druge predelovalne dejavnosti 92,5 110,1 94,9 98,3 INDEKSI ZAPOSLENOSTI I-XII 97 I-XII 96 I-XII 97 D Predelovalne dejavnosti 104,1 DD Obdelava in predelava lesa 99,0 DN 36 Proizvodnja pohištva, druge predelovalne dejavnosti 94,6 106,0 103,2 I-XII 99 I-IV 00 I-XII 98 I-IV 99 D Predelovalne dejavnosti 96,8 98,1 96,5 96,8 DD Obdelava in predelava lesa 93,6 99,4 96,4 97,2 DN 36 Proizvodnja pohištva, druge predelovalne dejavnosti 97,8 95,2 94,9 95,2 INDEKSI PRODUKTIVNOSTI I-XII 97 I-XII 98 I-XII 99 I-IV 00 I-XII 96 I-XII 97 I-XII 98 I-IV 99 105,9 103,6 111,5 103,8 98,9 111,2 115,7 100,0 103,3 INDEKSI CEN INDUSTRIJSKIH PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH I-XII 97 I-XII 98 I-XII 99 I-IV 00 I-XII 96 I-XII 97 I-XII 98 I-IV 99 102,7 106,5 102,4 102,6 D Predelovalne dejavnosti 105,6 DD Obdelava in predelava lesa 100,8 DN 36 Proizvodnja pohištva, druge predelovalne dejavnosti 105,6 Vir: Statisti~ni urad RS 1 Vir: Poro~ilo o poslovnem izidu, sredstvih in obveznostih do virov sredstev gopodarskih dru`b v RS v letu 1999, Agencija RS za pla~ilni promet, april 2000 106,2 103,3 103,2 Nekaj pomembnejših podatkov in kazalnikov o poslovanju lesne industrije v letu 1999 - stran 1 Število družb Struktura prihodka po velikosti družb Zaposleni po velikosti družb Prihodki skupaj usti prihodki iz prodaje na tujem tigu i Skupaj Male Srednje Velite Skupaj Male Srednje Velite Skupaj Male Srednje Velite v 000 SIT Ind. v 000 SIT Ind. : DE1.SKD Dejnvnost-ime D Dl D2 D3 P Pl P2 P3 Z Zl Z2 Z3 At A1A Alt AHA j V GOSPODARSKE DRUŽBE SKUPAJ 37.553 34.523 2.143 887 7.853.786.307 1.431.712.599 1.477.729.359 4.944.344.349 463.481 102.644 92.243 268.594 7.853.786.307 111,8 1.789.115.430 105,2 j D PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 6.283 5.251 640 392 2.766.372.865 240.326.330 433.356.485 2.092.690.050 211.616 24.071 41.226 146.319 2.766.372.865 105,5 1.353.263.287 104,5 j DD 20.100 ŽAGANJE, SKOBUANJE, IMPREGNIRANJE LESA 183 169 11 3 18.142.350 7.393.503 5.797.165 4.951.682 1.973 597 752 624 18.142.350 110,6 5.183.379 103,6 j DD 20.200 PROIZVODNJA FURNIRJA, VEZANEGA LESA, PLOŠČ 27 15 6 6 21.848.823 1.441.430 4.897.587 15.509.806 2.003 228 419 1.356 21.848.823 92,2 9.631.228 84,9 j DD 20.300 LESNO STAVBARSTVO 132 110 11 11 47.117.504 3.686.480 6.780.210 36.650.814 5.343 422 747 4.174 47.117.504 105,8 27.072.411 97,8 j DD 20.400 PROIZVODNJA LESENE EMBALAŽE 36 34 2 0 2.481.979 1.626.617 855.362 0 221 136 85 0 2.481.979 100,8 736.157 91,1 j DD 20.510 PROIZVODNJA DR. IZD. IZ LESA 101 96 4 1 6.427.347 3.245.432 1.855.400 1.326.515 637 292 190 155 6.427.347 108,8 3.298.411 111,0 j DD 20.520 PROIZVODNJA IZD. IZ PLUTE, SLAME, PROTJA 3 3 0 0 6455 6.455 0 0 2 2 0 0 6.455 498,1 0 0,0 j DD 20 OBDELAVA IN PREDELAVA LESA 482 427 34 21 96.024.458 17.399.917 20.185.724 58.438.817 10.179 1.677 2.193 6.309 96.024.458 103,3 45.921.586 96,0 j DN 36.110 PROIZVODNJA SEDEŽNEGA POHIŠTVA 32 22 6 4 12.646.389 1.922.766 4.501.106 6.222.517 1.540 237 394 909 12.646.389 112,9 6.124.535 113,8 j DN 36.120 PRO. DR. POHIŠTVAZA POSLOVNE PROSTORE 56 42 14 0 10.014.848 2.612.356 7.402.492 0 1.313 269 1.044 0 10.014.848 114,2 3.087.996 115,3 j DN 36.130 PROIZVODNJA DR. KUHINJSKEGA POHIŠTVA 14 10 1 3 12.701.870 445.870 680.559 11.575.441 1.615 243 80 1.292 12.701.870 107,8 5.652.835 99,5 j DN 36.140 PROIZVODNJA DR. POHIŠTVA 216 189 18 9 41.828.944 7.177.688 13.376.323 21.274.933 4.904 743 1.626 2.535 41.828.944 107,8 19.492.722 109,3 j D6 36.150 PROIZVODNJA ŽIMNIC 5 4 0 1 21.17.647 255.838 0 1.861.809 150 16 0 134 2.117.647 117,8 979.736 115,2 j DN 36.1 PROIZVODNJA POHIŠTVA 323 267 39 17 79.309.698 12.414.518 25.960.480 40.934.700 9.522 1.508 3.144 4.870 79.309.698 109,6 35.337.824 109,0 j DN 36.220 PROIZVODNJA NAKITA 28 27 1 0 2.957.718 1.172.854 1.784.864 0 200 159 41 0 2.957.718 120,8 1.755.149 120,8 j DN 36.300 PROIZVODNJA GLASBENIH INSTR. 9 9 0 0 68.500 68.500 0 0 11 11 0 0 68.500 78,4 15.441 65,0 j DN 36.400 PROIZVODNJA ŠPORTNIH IZD. 18 17 0 1 11.675.464 740.186 0 10.935.278 801 77 0 724 11.675.464 139,7 6.027.589 108,7 j DN 36.500 PROIZVODNJA IGRAČ 16 15 1 0 1.039.520 701.373 338.147 0 104 73 31 0 1.039.520 94,3 381.318 88,9 j DN 36.610 PROIZVODNJA BIŽU1ERIJE 5 5 0 0 2573 2.573 0 0 2 2 0 0 2.573 48,0 0 j DN 36.620 PROIZVODNJA METEL.KRTAČ 2 110 478.127 3.228 474.899 0 69 0 69 0 478.127 109,2 83.492 96,1 j D6 36.630 PROIZVODNJA DR.IZD,D.N. 88 86 0 2 6.634.919 2.207.253 0 4.427.666 773 209 0 564 6.634.919 109,5 2.931.119 111,4 j D2 36 PRO. POHIŠTVA, DR. PRED. DEJ., RECIKLAŽA___________489 427 42 20 102.166.519 17.310.485 28.558.390 56.297.644 11.482 2.039 3.285 6.158 102.166.519 112,5 46.531.932 109,2 j DD+DN36 SKUPAJ LESNA INDUSTRUA (ožje) 805 694 73 38 175.334.156 29.814.435 46.146.204 99.373.517 19.701 3.185 5.337 11.179 175.334.156 106,0 81.259.410 101,3 DD+DN36 SKUPAJ LESNA INDUSTRLA (širše) 971 854 76 41 198.190.977 34.710.402 48.744.114 114.736.461 21.661 3.716 5.478 12.467 198.190.977 107,8 92.453.518 102,2 %-delež v pred.dejy (kazal. = nivo) 15,5 16,3 11,9 10,5 7,2 14,4 11,2 5,5 10,2 15,4 13,3 8,5 7,2 6,8 j %-delež v gosp. družbah skupaj / (kazal. = nivo) 2,6 2,5 3,5 4,6 2,5 2,4 3,3 2,3 4,7 3,6 5,9 4,6 2,5 5,2 j E zn f5 S ■ s — -s s s< » ■S. a te 7 23 23 Nekaj pomembnejših podatkov in kazalnikov o poslovanju lesne industrije v letu 1999 - stran 2 Odhodki Stroški blaga, materin storitev Stroški dela Plače Amort. osnovnih sredstev ! v 000 SIT Ind. v 000 SIT Ind. v 000 SIT Ind. v 000 SIT Ind. v 000 SIT Ind. Področje DFJ SKD Dejavnost-ime Ali AHA A14 A14A A15 A15A A16 A16A A17 A17A V SKUPAJ GOSPODARSKE DRUŽBE 7.702.927.268 110,9 5.512.067.838 111,9 1.206.412.463 111,6 856.076.473 111,5 411.553.592 109,7 i D PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 2.693.680.887 104,4 1.822.938.291 104,6 524.091.944 108,9 373.004.149 108,9 150.809.037 107,8 DD 20.100 Žaganje,skobljanje,impregniranje lesa 17.929.913 104,9 12.046.254 109,6 3.760.018 108,8 2.761.952 107,9 998.451 120,5 j DD 20.200 Proizvodnja Turnirja.vezanega lesa.plašč 21.534.245 92,0 14.451.665 90,8 4.266.307 104,4 3.032.307 104,6 1.135.653 96,9 j DD 20.300 Lesno stavbarstvo 47.714.223 101,9 30.785.040 101,6 10.722.033 106,3 7.748.339 105,5 2.169.133 108,7 j DD 20.400 Proizvodnja lesene embalaže 2.660.064 104,4 1.977.897 100,9 399.770 104,0 287.185 103,6 106.254 103,6 j DD 20.510 Proizvodnja dr.izd.iz lesa 6.320.745 110,7 4.199.166 107,6 1.440.273 110,1 1.033.994 110,4 335.273 116,0 j DD 20.520 Proizvodnja izd.iz plute.slame.protja 5.422 313,2 2.671 235,7 2.116 464,0 1.758 447,3 243 j OD 20 Obdelava in predelava lesa 96.164.612 100,6 63.462.693 100,6 20.590.517 106,6 14.865.535 106,0 4.745.007 108,1 j DN 36.110 Proizvodnja sedežnega pohištva 12.948.618 107,0 7.478.340 107,6 3.012.058 107,6 2.172.572 106,7 738.127 118,1 j DN 36.120 Proizvodnja dr.pohištva za poslovne prostore 10.117.814 115,5 6.589.227 107,5 2.507.083 136,2 1.824.321 135,0 451.265 109,3 j DN 36.130 Proizvodnja dr.kuhinjskega pohištva 13.412.921 111,7 7.787.838 107,7 3.094.954 117,6 2.102.300 109,5 846.277 106,8 I DN 36.140 Proizvodnja dr.pohištva 40.720.373 106,7 25.746.083 108,8 10.226.212 114,0 7.386.053 112,6 1.960.889 125,0 j DN 36.150 Proizvodnja žimnic 2.015.264 116,1 1.461.416 121,6 406.020 116,5 284.827 115,6 65.415 117,6 j DN 36.1 Proizvodnja pohištva 79.214.990 108,8 49.062.904 108,6 19.246.327 116,0 13.770.073 113,7 4.061.973 117,6 I DN 36.220 Proizvodnja nakita 2.960.183 120,2 2.344.581 122,6 391.975 120,2 291.183 116,5 70.050 103,5 j DN 36.300 Proizvodnja glasbenih instr. 87.737 81,2 27.120 53,2 16.537 102,7 13.568 108,4 20.092 100,6 j DN 36.400 Proizvodnja športnih izd. 8.765.731 96,6 5.647.039 87,3 1.674.716 86,7 1.138.856 93,4 37.951 90,4 j DN 36.500 Proizvodnja igrač 1.029.634 97,1 614.183 88,5 229.696 110,1 171.970 112,2 97.221 126,6 j DN 36.610 Proizvodnja bižuterije 4.111 64,5 2.095 69,4 1.116 45,5 895 73,5 550 108,1 j DN 36.620 Proizvodnja metel.krtač 467.785 108,1 219.503 105,0 169.752 104,2 129.901 103,0 48.410 143,3 j DN 36.630 Proizvodnja dr.izd.,d.n. 6.492.587 105,2 4.125.484 103,4 1.493.864 110,8 1.127.616 110,4 433.828 108,1 j DN 36 PR0I7V.P0HIŠTVA,DR.PRED.DFJ.,RECIKLAŽA 99.022.758 107,5 62.042.909 106,0 23.223.983 112,8 16.644.062 111,7 4.770.075 116,4 DD+DN36.1 PROIZVODNJA POHIŠTVA (ožje) 175.379.602 104,2 112.525.597 103,9 39.836.844 110,9 28.635.608 109,6 8.806.980 112,3 j DD+DN36 SKUPAJ LESNA INDUSTRIJA (širše) 195187370 104,0 125505602 103,2 43814500 109,8 31509597 109,0 9515082 112,1 j %-deležvpred.dej./(kazal. = nivo) 7,2 6,9 8,4 8,4 6,3 j %-delež v gosp. družbah skupaj/(kazal. = nivo) 2,5 2,3 3,6 3,7 2,3 i E zn f5 S ■ s — te 3n 70707�17 Nekaj pomembnejših podatkov in kazalnikov o poslovanju lesne industrije v letu 1999 - stran 3 Cisti dobiček Cista izguba Neto dobicek(+)/ neto izguba (-) Sredstva Stalna sredstva Zaloge Kapital Dodana vrednost I v 000 SIT Ind. v 000 SIT Ind. v 000 SIT v 000 SIT Ind. v 000 SIT Ind. v 000 SIT Ind. v 000 SIT Ind. v 000 SIT Ind. Področje DEI SKD Dejavnost-ime A23 A23A A24 A24A A23-A24 A25 A25A A26 A26A A31 A31A A33 A33A A37 A37A j V SKUPAJ GOSPODARSKE DRUŽBE 258.786.059 125,2 139265.528 89,9 119.520.531 9.364.612.746 117,0 6.019.153139 114,6 804.662.119 110,4 4.725.565.677 112,7 1.814.969.199 112,6 j D PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 105.063.878 131,4 44919.675 94,6 60.144.203 2.708.729.186 113,4 1.558.047313 111,6 371.222.591 106,7 1.537.655.084 116,1 775.162.883 111,2 DD 20.100 Žaganje,skobljanje,impregniranjelesa 647.420 145,5 474.540 41,4 172.880 17.311.630 113,2 10.238.784 109,4 2.150.728 105,3 7.089.505 122,9 4.947.694 112,1 j DD 20.200 Pro.Jurnirja.vezanega lesa.plošč 603.047 142,6 294.203 205,2 308.844 24.046.167 107,5 14.808.985 105,3 2.895.272 105,1 12.778.613 111,0 5.742.771 99,1 j DD 20.300 Lesno stavbarstvo 414.584 226,0 1045.667 41,4 -631.083 40.406.272 105,9 24.177.347 106,9 6.529.440 99,4 18.260.632 109,4 12.937.999 111,5 j DD 20.400 Proizvodnja lesene embalaže 28.140 160,9 208.129 197,6 -179.989 1.557.203 88,3 704.685 77,5 195.838 83,6 331.349 62,0 399.315 94,7 j DD 20.510 Proizvodnja dr.izd.iz lesa 178.712 92,1 98.187 348,3 80.525 5.728.597 115,0 3.040.609 113,4 1.070.360 114,8 3.117.436 107,6 1.947.009 109,8 j DD 20.520 Proizvodnja izd.iz plute.slame.protja 938 155 35,6 783 5.450 162,3 889 135,7 422 2.350 162,7 3.610 2674,1 j DD 20 Obdelava in predelava leso 1.872.841 148,3 2.120.881 53,7 -248.040 89.055.319 107,9 52.971.299 106,7 12.842.060 102,5 41.579.885 111,2 25.978.398 108,2 j DN 36.110 Proizvodnja sedežnega pohištva 330.720 256,7 642.136 61,9 -311.416 15.487.108 111,8 10.385.761 107,2 1.696.483 128,9 8.791.188 103,4 4.020.388 117,1 j DN 36.120 Proizvodnja dr.pohištva za poslovne prostore 264.651 139,8 398.093 204,1 -133.442 8.630.509 133,2 4.753.668 125,9 1.209.875 131,2 4.063.325 122,2 2.954.868 129,6 j DN 36.130 Proizvodnja dr.kuhinjskega pohištva 407.726 111,0 1151.512 180,4 -743.786 10.647.154 111,0 5.331.872 98,6 1.839.977 120,3 4.819.161 105,1 3.908.926 110,6 j DN 36.140 Pro.dr.pohištva 1.475.852 125,9 494.074 81,3 981.778 41.007.014 117,5 23.982.255 113,0 5.878.570 115,4 18.721.907 117,6 13.699.811 116,5 j DN 36.150 Proizvodnja žimnic 97.681 154,8 3.484 207,6 94.197 1.320.873 121,3 790.302 120,3 185.295 111,5 315.148 150,5 557.026 104,1 j DN 36.1 Proizvodnja pohištva 2.576.630 134,1 2689299 108,4 -112.669 77.092.658 116,9 45.243.858 111,0 10.810.200 119,8 36.710.729 112,8 25.141.019 116,7 j DN 36.220 Proizvodnja nakita 36.626 120,9 45.561 90,2 -8.935 1.726.480 125,2 644.768 106,8 713.777 132,1 306.159 102,0 505.234 113,9 j DN 36.300 Proizvodnja glasbenih instr. 1.132 52,1 20.558 88,8 -19.426 398.656 86,0 256.832 79,6 27.802 97,1 358.800 89,1 23.834 103,4 j DN 36.400 Proizvodnja športnih izd. 2.915.187 27.075,2 8.960 1,2 2.906.227 8.752.228 118,6 233.920 112,9 2.263.081 121,1 3.795.487 444,6 2.887.492 180,3 j DN 36.500 Proizvodnja igrač 23.852 57,7 15.293 3.757,5 8.559 1.232.232 112,8 438.242 83,4 323.036 110,8 293.466 111,1 335.825 99,2 j DN 36.610 Proizvodnja bižuterije 58 27,6 1.613 131,7 -1.555 14.182 92,9 4.276 94,9 4.152 95,1 10.480 92,0 213 11,2 j DN 36.620 Proizvodnja metel.krtač 10.338 208,3 0 10.338 733.465 115,6 462.176 11,7 155.991 125,4 632332 109,4 249.460 116,6 j DN 36.630 Proizvodnja dr.izd.,d.n. 150.873 306,0 19.119 11,0 131.754 8.661.238 112,1 5.463.085 104,9 1.091.911 126,6 5.184.318 108,6 2.257.336 123,5 j DN 36 PR0IZV. POHIŠTVA, DR. PRED. DEJ, RECIKLAŽA 5.714.696 277,4 2.800.403 81,0 2.914.293 98.611.139 116,5 52.747.157 109,8 15.389.950 120,7 47.291.771 119,0 31.400.413 120,8 DD+DN36.1 PROIZVODNJA POHIŠTVA (ožje) 4.449.471 139,8 4.810.180 74,8 -360.709 166.147.977 111,9 98.215.157 108,7 23.652.260 109,7 78.290.614 111,9 51.119.417 112,3 j DD+DN36 SKUPAJ LESNA INDUSTRIJA (širše) 7.587.537 228,4 4.921.284 66,5 2.666.253 187.666.458 112,3 105.718.456 108,2 28.232.010 111,7 88.871.656 115,2 57.378.811 114,8 j %-deležvpred.dej./(kazal. = nivo) 7,2 11,0 6,9 6,8 7,6 5,8 7,4 j %-delež vgosp. družbah skupaj/(kazal. = nivo) 2,9 3,5 2,0 1,8 3,5 1,9 3,2 j E zn f5 S ■ s — te 77757�17 Nekaj pomembnejših podatkov in kazalnikov o poslovanju lesne industrije v letu 1999 - stran 4 Delež zalog Celotna gospo- Donosnost v sredstvih darnost kapitale Donosnost Prihodki na Stroški d sredstev zaposlenega nazapos zaposlenega 3odana vred. lazap. Dodana vred. na zap. Delež prodaje na tujih trgih Delež amartizacije Delež stroškov Prihodki Dodana osti äste skupaj vrednost dobiček izgubo [prihodki/odhodki] v odhodkih struktumstrukrura struktura strukture Knf. Ind. Koef. Ind. Koef Ind. Kost Ind. v 000 SIT Ind. v 000 SIT Ind.vOOOSIT Ind.vOOOSIT Ind. v ECU Ind. Koef. Ind. M Ind. M Ind. % % % % % A44 A44A A47 A47A A50 A50A A51 A51A A52 A52A A53 A53A A54 A54A A57 A57A A58 A5BA Affl A60A A62 Ao2A A63 A63A V SKUPAJ GOSPODARSKE DRUŽBE 8,8% 94,4 1,02 101,0 0,025 204,4 0,013 1)6,9 18.921 109,3 2.603 10B.9 1.847 108,8 3.916 109,920.224 105,71 22,8% 93,9 5,3% 98,9 15,7% 100,6 D PREDELOVALNE DEJAVNOSTI 13,7% 94,0 1,03 101,7 0,039 159,5 0,022 163,3 13.063 106,3 2.477 109,1 1.763 109,1 3.663 111,418.918 107,13 49,0% 98,4 5,6% 103,3 19,5% 104,4 JD 20.100 2aganie,skobljanje,impregniranje lesa 12,4% 93,0 1,01 106,3 0,024 0,010 9.212 114,1 1.906 111,3 1.400 110,4 2.508 114,712.951 110,3/ 28,5% 92,9 5,6% 114,9 21,0% 103,/ 9,2% 8,6% 8,5% 9,6% 9,1% DD 20.200 Pro. furnirja,vezanega lesa, plošč 12,0% 9/,/ 1,01 100,4 0,024 99,6 0,013 102,8 10.85/ 93,0 2.130 105,1 1.514 105,2 2.86/ 99,8 14.80/ 96,00 44,3% 91,9 5,3% 105,3 19,8% 113,5 11,0% 10,0% /,9% 6,0% 9,2% 3D 20.300 Lesno stavbarst/o 16,2% 93,9 0,99 103,5 -0,035 -0,016 8.848 104,6 2.00/ 105,5 1.450 104,/ 2.421 110,/ 12506 106,53 57,3% 92,8 4,5% 106,/ 22,5% 104,4 23,8% 22,5% 5,5% 21,2% 24,/% DD 20.400 Proizvodnja lesene embalaže 12,6% 94,6 0,94 97,9 -0,543 -0,116 11.271 105,0 1.809 106,8 1.299 106,4 1.80/ 97,3 9332 93,60 29,6% 89,1 4,0% 99,2 15,0% 99,6 1,3% 0,7% 0,4% 4,2% 1,0% 3D 20.510 Proizvodnja dr. izd. iz lesa 18,/% 99,9 1,02 98,/ 0,026 45,1 0,014 42,3 10.098 105,5 2.261 106,3 1.623 106,6 3.05/ 106,015786 101,9/ 51,3% 101,6 5,3% 104,8 22,8% 99,5 3,2% 3,4% 2,4% 2,0% 2,9% DD 20.520 Proizvodnja izd. iz plute, slame, protja 7,/% 1,11 148,8 0,333 0,144 3.021 233,1 1.058 232,0 8/9 223,/ 1.805 1337,0 9.322 1286,22 0,0% 0,0 4,5% 1551,6 39,0% 148,1 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% DD 20 Obdelava m predelava leu 14,4% 95,0 1,00 102,7 -0,006 -0,003 9.444 103,4 2.023 106,6 1.460 106,1 2.552 108,313.181 104,17 47,8% )2,9 4,9% 107,5 21,4% 105,9 48,5% 45,3% 24,7% 43,1% 47,0% 1 36.110 Proizvodnja sedežnega pohištva 11,0% 115,3 0,97 103,8 -0,035 -0,020 8.155 106,1 1.956 102,8 1.411 101,9 2.611 111,9 13483 107,64 48,8% 102,5 5,7% 110,4 23,3% 100,6 6,4% /,0% 4,4% 13,0% /,1% 1 36.120 Pro.dr.pokišt/aza poslovne prostore 14,0% 98,5 0,98 98,3 -0,033 -0,015 /.539 86,9 1.909 104,3 1.389 103,3 2.250 99,211.623 95,46 31,2% 101,6 4,5% 94,/ 24,8% 117,9 5,1% 5,1% 3,5% 8,1% 6,1% 1 36.130 Proizv. dr. kuhinjskega pohištva 17,3% 108,4 0,94 95,8 -0,154 -0,0/0 /.821 95,6 1.916 105,1 1.302 97,8 2.420 98,8 12.500 95,09 44,8% 93,0 6,3% 95,6 23,1% 105,3 6,4% 6,8% 5,4% 23,4% 7,5% 1 36.140 Proizvodnja dr. pohištva 14,3% 98,3 1,02 101,3 0,052 147,8 0,024 147,9 8.450 105,/ 2.085 111,6 1.506 110,1 2.794 114,014.428 109,63 47,0% 101,2 4,8% 117,2 25,1% 106,9 21,1% 23,9% 19,5% 10,0% 22,6% 1 36.150 Proizvodnja žimnio 14,0% 91,9 1,04 101,0 0,299 102,0 0,071 126,4 13.994 108,/ 2./0/ 108,0 1.899 107,1 3714 96,4 191/9 92,78 46,7% 98,1 3,2% 101,3 20,1% 100,3 1,1% 1,0% 1,3% 0,1% 0,/% DN 36.1 Pralzvadnio pahiStua 14,0% 102,4 0,99 100,4 -0,003 -0,001 8.257 101,6 2.021 107,9 1.446 105,7 2.640 108,5 13.636 104,42 44,9% 99,8 5,1% 108,0 24,3% 106,6 40,0% 43,8% 34,0% 54,6% 44,0% 1 36.220 Proizvodnja nakita 41,3% 105,5 0,96 96,/ -0,029 -0,005 14.232 107,6 1.960 111,2 1.456 107,8 2.526 105,313.04/ 101,31 61,7% 103,9 2,4% 86,1 13,2% 100,0 1,5% 0,9% 0,5% 0,9% 0,9% DN 36.300 Proizvodnja glasbenih instrumentov 7,0% 112,9 0,86 105,9 -0,054 -0,049 6.830 86,0 1.503 102,/ 1.233 108,4 2.16/ 103,4 11.190 99,44 20,6% /5,6 22,9% 123,8 18,8% 126,4 0,0% 0,0% 0,0% 0,4% 0,1% DN 36.400 Proizvodnja športnih izdelkov 25,9% 102,1 1,36 149,3 0,766 0,332 14.930 170,2 2.091 102,3 1.422 110,2 3.605 212,718.618 204,59 50,4% 75,3 0,4% 93,6 19,1% 89,8 5,9% 5,0% 38,4% 0,2% 3,/% DN 36.500 Proizvodnja igraš 26,2% 98,2 1,00 94,9 0,029 18,8 0,00/ 18,5 9.858 106,4 2.209 127,1 1.654 129,4 3.229 114,516.67/ 110,12 37,2% 96,4 9,4% 130,4 22,3% 113,4 0,5% 0,6% 0,3% 0,3% 0,5% DN 36.610 Proizvodnja bižuterije 29,3% 102,4 0,66 77,3 -0,148 -0,110 1.353 74,/ 558 68,3 448 110,2 10/ 16,8 550 16,16 0,0% 13,4% 167,6 27,1% /0,6 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% 0,0% DN 36.620 Proizvodnja metel.krtaf 21,3% 108,5 1,02 100,3 0,016 190,4 0,014 180,2 6.903 113,1 2.460 108,/ 1.883 107,5 3.615 121,718.6/2 117,09 17,5% 88,6 10,3% 132,6 36,3% 96,4 0,2% 0,4% 0,1% 0,0% 0,3% DN 36.630 Proizvodnja dr.izd,d.n. 12,6% 113,0 1,00 102,1 0,025 0,015 8.430 103,/ 1.933 107,1 1.459 106,7 2.920 119,3 15.082 114,78 45,0% 103,8 6,7% 102,8 23,0% 105,4 3,3% 3,9% 2,0% 0,4% 3,6% DN 36 PROIZVODNJA POHIŠTVA DRUGE PRED. DEJAVNOSTI, RECIKLAŽA 15,6% 103,6 1,03 104,4 0,062 0,030 8.B42 106,1 2.023 107,5 1.450 106,4 2.735 115,114.124 110,72 45,8% 17,3 4,8% 108,3 23,5% 105,0 51,5% 54,7% 75,3% 56,9% 53,0% DD+DN36.1 PROIZVODNJA POHIŠTVA (ožje) 14,2% 1,00 -0,005 -0,002 8.900 2.022 1.454 2.595 13.401 46,3% 5,0% 22,7% DD+DN36 SKUPAJ LESNA INDUSTRIJA Else) 15,0% 1,02 0,030 0,014 9.150 2.023 1.455 2.649 13.6B1 46,6% 4,9% 22,4% 10D,0%100,0% 100,0% 100,0% 100,0% 98 6�70 LES wood 52 (2000) 6 Intervju 211 Pogovor z Zvonetom Novino -generalnim direktorjem NOVOLE-SA - prejemnikom priznanja Mladi poslovne` leta 2000 Z Zvonetom Novino se `e dolgo poznava. @e takrat, pred 8 leti, ko sva z direktorjem firme Lesco München pr-vi~ obiskala podjetje NOVOLES in naju je sprejel Novina, je njegova mladostna pozitivna energija in vedrina napolnila ves prostor in vplivala tudi na nas. Le malo ljudi ima to sposobnost, drugi so v poslovnih razgovorih mrki, strogi, uradni. A rezultati zato niso ni~ bolj{i, uspe{nej{i. Ampak nekdo ima “karizmo”, drugi je nima. Zvone Novina ima {e mnogo drugega: ima znanje, sposobnost, neizmerno voljo, pogum, zna predvideti, zna ukrepati. Ne boji se glasno povedati svojih misli. Ve tudi, da vsega ne zna sam, da potrebuje sodelavce in svetovalce in da je le s pomo~jo ugla{enega teama lahko uspe{en “kapitan”. Zato mu je Zdru-`enje Manager podelilo priznanje Mladi poslovne` leta. ^estitamo! O vas in o NOVOLESU smo ob tej prilo`nosti veliko brali in tudi v na{i reviji ve~krat kaj pisali. Da povedane- ga ne bi ponavljali, bodo tokrat nekatera vpra{anja bolj “nestandardna”, pravzaprav malo izzivalna. Katere sposobnosti oziroma lastnosti mora v dana{njem ~asu imeti dober direktor? V zadnjem obdobju se vedno ve~ govori o strategijah, o dolgoro~nih ciljih in o vizijah njihovega doseganja. Menim torej, da je za dana{nje-ga direktorja pomembno, da je dokaj vizionarski tip, da ima izdelan jasen cilj oz. predstavo, kak{no naj bi bilo podjetje dolgoro~no. Hkrati mora imeti ustrezno skupino ljudi, ki bodo sposobni uresni~iti ta cilj. Predvsem mora zaupati v svoje sodelavce, ki prav tako kot on potrebujejo stalno izobra`evanje. Te`ava je le v tem, da je veliko te`je oblikovati skupino inteligentnih in zelo samostojnih ljudi kot pa skupino, ki ti vedno in povsod le prikimava. Ali je med starimi in mladimi poslov-ne`i razlika v letih ali tudi v ~em drugem? Leta niso pomembna, pomembna je predstava, ki jo ima posameznik o sebi, predvsem o sebi, nato pa o svetu ter odnosu do njega. Mogo~e je pri starej{ih poslovne`ih preve~krat vklju-~eno razmi{ljanje o lastni nezmotljivosti in lastnem prepri~anju v prav. Nikakor pa to ni pravilo. Se mladi poslovne`i med seboj dru`ite formalo ali neformalno in ali imate oziroma nameravate ustanoviti klub? Formalno sicer obstaja dru{tvo Mladi manager v sklopu Zdru`enja manager, sicer pa se neformalno sre~ujemo tisti, ki imamo podobne interese, ne glede na to ali spadamo med mlade ali `e izku{ene poslovne`e. Ali se tudi mladi direktorji permanentno izobra`ujete in kako najdete ~as in mo`nosti za to? Izobra`evanje je sestavni del dela, ~as pri tem ne sme biti ovira. Sam sicer menim, da sem {e precej neizku{en, tako da sem pripravljen (saj upam tako), pri vsakem pogovoru oz. vsakem kontaktu najti dolo~en nauk tudi zase. Znano pa je, da ob tem predvsem starej{i kolegi povedo ve~, kot so sprva nameravali. Ali vam poleg {tevilnih slu`benih obveznosti ostane {e kaj prostega ~asa in kaj takrat najraje delate? V doma~em kraju obstaja {portno dru{tvo, katerega ~lan sem; s fanti se sre~ujemo vsaj enkrat tedensko in pri tem se zabavamo z najrazli~nejšimi stvarmi, od skupnega smu~anja do igranja ko{arke, tenisa, raftinga, pa~ primerno letnemu ~asu. Sicer pa mi v~asih prav ustreza, da enostavno ni~ ne delam in tudi najraj{i ne bi mislil na ni~. Ali ste veliko na poti in kje? Ja, na poti sem zelo veliko. V zadnjih {estih mesecih sem bil tako dvakrat v Ameriki, po enkrat pa v Rusiji, Romuniji, Angliji, Nem~iji, Maleziji, Tajski, Singapurju, Italiji. Vsekakor je to posledica vzgoje iz mladih let, ko sem {e opravljal delo komercialista in {e vedno menim, da je osebni kontakt naj-bolj{i za posel. Vozite avto sami ali imate slu`benega {oferja? V zadnjem ~asu bi bila vo`nja s slu`-benim {oferjem verjetno veliko ce-nej{a, saj ugotavljam, da sem eden glavnih sponzorjev slovenske policije -zaradi prehitre vo`nje. LES wood 52 (2000) 6 Ljudje v va{em kraju se medseboj poznate in mnogo jih dela v NOVOLE-SU. Ali se tudi v prostem ~asu pogova-rajate o problematiki podjetja? Sam skoraj v prostem ~asu nikoli ne napeljem pogovora na podjetje. Ne more{ pa se temu izogniti, ~e te za~-nejo o tem spra{evati, vsekakor pa posku{am takrat veliko bolj neformalno odgovarjati. Je medsebojno poznavanje ljudi prednost ali ovira pri nekaterih poslovnih odlo~itvah? Dobro poznavanje ljudi je lahko vedno prednost pri poslovnih odlo~itvah. Ovira je le takrat, ~e dobro poznavanje ni tudi v resnici dobro, kar pa {e ne pomeni, da se poslovne odlo~itve prilagajo posamezniku, temve~ je tu potrebna na~elnost, da je interes podjetja v ospredju. V intervjuju pred dvema letoma ste poudarili, da je uspe{nost podjetja odvisna od pravih ljudi na pravem mestu. Kako v NOVOLESU pridobite prave ljudi? V NOVOLESU imamo najbolj{e ljudi, ne samo v upravi. Menim pa, da je zelo pomembno motivirati posameznika. ^e ima le-ta dolo~en cilj ter pravo spodbudo, potem lahko v~asih pre-se`e samega sebe in to je dovolj dobro. V poslovanju podjetja je toliko speci-fi~nih podro~ij, da je zanje potrebno specialno znanje. Vi se tega zavedate, saj ste v preteklosti anga`irali celo angle{ke svetovalce. Vendar je moj vtis, da zlasti pri starej{i generaciji direktorjev ni tega. Se morda motim? Mislim, kot sem `e poudaril v odgovoru na eno od prej{njih vpra-{anj, da ni pomembna toliko razlika med starimi in mladimi v letih, kot je pomembna razlika v na~inu razmi{-ljanja. Vsekakor pa zapiranje in sa-mozaverovanje v dana{njem globalnem svetu nima nikakr{ne perspektive. Intervju NOVOLES ste tako reko~ re{evali iz prepada. Sedaj podjetje modernizirate in ga pove~ujete, ker je le tako mogo~e slediti trendom sedanjega ~asa. Menite, da je najte`je delo `e za vami? Ne, prej nasprotno. Vsekakor je veliko te`e napovedovati prihodnost in jo uresni~evati `e danes, kot pa danes re{evati te`ave iz preteklosti. Zahteva pa, in to je bilo najte`e, druga~en na~in razmi{ljanja in tudi vodenja podjetja, predvsem pa predstavo, ki jo ima posameznik o na{em podjetju. Danes no~emo biti ve~ samo dobri -`elimo postati najbolj{i, predvsem pa morajo v to verjeti in tudi hoteti vsi zaposleni. Moja naloga je le, da jih prepri~am, da so to sposobni dose~i. Katere so prioritetne naloge, ki jih bo podjetje moralo re{iti v bli`nji prihodnosti? Ne govorimo ve~ toliko o nalogah temve~ o posameznih projektih. Tudi na~in vodenja podjetja smo spremenili v projektno vodenje. Tako imamo `e danes zastavljenih in delno tudi `e izpeljanih 16 projektov, ki zajemajo celotno poslovno okolje, od vpra{anja ekologije in okolja do celostnega obvladovanja kadrov ter programskega razvoja. Za podjetje, ki proizvaja pohi{tvo, je pomembno, da sledi trendom in spremembam `ivljenjskih slogov in navad. Kako pridete do teh informacij in podatkov v va{em podjetju, zlasti ker ste prisotni na razli~nih trgih? Predvsem imamo zelo usposobljene komercialiste, ki dobro vedo, kak{na je trenutno tehnolo{ka zmo`nost podjetja, predvsem pa so dnevno navzo~i na vseh, za nas zanimivih trgih. Hkrati se vedno bolj povezujemo s specialisti za prodajo posameznih programov na tujih trgih. Naš moto pa je ponuditi trgu nekaj, kar bo imelo oznako Made in Slovenija in prodajo pod eno od NOVOLESOVIH blagovnih znamk. Pri tem mislim na sodelovanje z doma~imi, slovenskimi oblikovalci ter prepoznavnost vseh NOVOLESOVIH proizvodnih 212 programov v posameznih lastnih blagovnih znamkah. Kak{na je va{a vizija NOVOLESA ~ez 10 let? Ali bo strogo usmerjeno v predelavo lesa in proizvodnjo pohi{tva? Naš cilj je, da ~ez 10 let ponudimo trgu opremo vseh, ~loveku potrebnih bivalnih prostorov. S tem smo `e tudi definirali, katere programe bomo razvijali sami, kot tudi, katere `elimo pridobiti. S pridobitvijo mislim predvsem na povezovanje s proizvajalci monta`-nih hi{, stavbnega pohi{tva ter kuhinj. In vse to `elimo tr`iti. In kje boste vi takrat? V Glasu gospodarstva ste rekli, da ste mladi prepri-~ani, da je mo`no spremeniti svet na bolje. Mislim, da takih manjka na na{i politi~ni sceni? Pa ne samo na politi~ni. In ne samo v Sloveniji. Na borzah, zlasti ameri{kih, `e nekaj ~asa vlada velika evforija, kar zadeva tim. novo ekonomijo. Nekateri ji napovedujejo nepredvidljiv vzpon, drugi pa “~rni petek” na Wall Streetu. Kaj menite? Menim, da je “nova ekonomija” del oz. odgovor na svetovno globalizaci-jo. Le-ta je v ospredje postavila ~love-ka. ^lovek pa je `e ve~krat v zgodovini dokazal neverjetne sposobnosti uni~evanja kot tudi stra{nega napredka. Sam se bolj nagibam k drugemu. Ko sva se pred dvema letoma tudi takole pogovarjala, mi je `e takrat bil v{e~ va{ na~in razmi{ljanja, vodenja in uspehi, zato sem za konec zapisala: “Uspeh je odvisen od ljudi, ki zdru`ijo svoje sile in znanje. Ko bi vsaj imeli {e ve~ Novin.” Naj ta misel taka tudi ostane. Fani POTO^NIK, univ. dipl. ekon. LES wood 52 (2000) 6 Strokovne vesti 213 Standardizacija, preskušanje in akreditacija Slovenija se, v prizadevanjih za ~im-prej{nji vstop v EU, intenzivno prilagaja evropskemu na~inu `ivljenja in dela, usklajuje zakonodajo, predpise, normative in druge dejavnike, ki so postavljeni kot pogoj za na{o kandidaturo. V ta tok prizadevanj je seveda vklju~eno tudi gospodarstvo in s tem tudi lesnopredelovalna industrija. Pre-ve~ bi bilo pri~akovati, da bo dr`ava v okviru sprejetih obveznosti na{la ~as in posluh za specifi~ne probleme in `-elje posamezne gospodarske veje. Ta se mora za uveljavitev le-teh sama anga`irati, kar v veliki meri velja tudi za lesarsko stroko. To pomeni, da se morajo vsi subjekti, od proizvodnih podjetij, trgovine, izobra`evalnih institucij, zdru`enj in drugih interesnih skupin v lesarstvu, po svojih mo~eh in v skladu z individualnimi in skupnimi interesi anga`irati za oblikovanje bo-do~ih pogojev dela. Brez na{ega lastnega anga`iranja lahko pride do tega, da bo lesarska dejavnost obravnavana nepoglobljeno, posledice pa bo seveda nosila prav ta stroka. V veliki meri je torej na{a bodo~nost v na{ih rokah, kar pomeni, da se moramo povsod tam, kjer imamo mo`-nosti, anga`irati in se potruditi, da si, kolikor je mogo~e, olaj{amo pogoje gospodarjenja in uveljavitve slovenske lesne industrije. V tem prispevku bi `eleli osvetliti nekaj pojmov, ki so sestavni del usklajevanja na{ih pogojev in na~ina dela z evropskimi ali svetovnimi. Osnovno izhodi{~e za vklju~evanje v zunanje gospodarske tokove so vsekakor enotna merila oziroma standardi za skoraj vsa dogajanja na svetov- nih trgih. Drugi segment, ki je ravno tako pomemben, je preverjanje ali testiranje oz. presoja skladnosti dejanskega stanja s predpisanim ali dogovorjenim, tretji dejavnik, ki pa je ozko vezan na testiranje, pa je preverjanje verodostojnosti testiranja oz. dajanje pooblastil za testiranje, to je akredita-cija. Na ta na~in smo povezali tri dejavnike, ki igrajo in jo bodo {e bolj, pomembno vlogo v procesih proizvodnje, tr`enja, razvoja itd. V nadaljevanju bomo posku{ali opisati vsako od na{tetih treh podro~ij (standardizacija, testiranje, akreditaci-ja), {e posebej pa seveda dejavnost, s katero se ukvarja Oddelek za lesarstvo Biotehni{ke fakultete v Ljubljani, t.j. presku{anje (testiranje) lesa, lesnih tvoriv in izdelkov iz lesa. Standardizacija Slovenija se je s podpisom Marake{-kega sporazuma (o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, leta 1996) obvezala, da bo izvajala tudi vse obveznosti, ki izhajajo iz Sporazuma o tehni~nih ovirah v trgovini (WTO/TBT). Ta vsebuje tudi Kodeks dobrih navad za pripravo, sprejem in uporabo standardov. To obveznost je v imenu RS oz. Ministrstva za znanost in tehnologijo (MZT) prevzel Urad za standardizacijo in meroslovje (USM), in sicer v funkciji nacionalnega organa za standarde (NOS). Urad (USM) je tudi polnopravni ~lan mednarodnih organizacij za standardizacijo ISO in IEC ter je tudi po tej plati dol`an izpolnjevati obveznosti, ki izhajajo iz njegovega ~lanstva. Na evropski ravni je Urad pridru`eni ~lan CEN (Evropski komite za standardizacijo) in CENELEC (Evropski komite za standarde v elektrotehniki) ter polnopravni ~lan ETSI (Evropski in{titut za telekomunikacijske standarde). Standardizacija je vsekakor ena od prednostnih nalog pri vklju~evanju Slovenije v EU, saj omogo~a prost pretok blaga in storitev v skupnem trgu. V sklopu obveznosti, ki jih je sprejela Slovenija (uskladitev zakonske ureditve s pravnim redom EU), je tudi novi Zakon o standardizaciji, ki je bil sprejet julija 1999 in objavljen v UL Republike Slovenije {t. 59/99. S tem zakonom se je dr`ava obvezala, da v roku {estih mesecev ustanovi Slovenski in{titut za standardizacijo, ki bo javni zavod in bo opravljal naloge nacionalnega organa za standarde. Kako poteka delo in kaj je bilo do sedaj narejenega na podro~ju standardizacije v lesni industriji? V okviru USM je bil leta 1992 ustanovljen Tehni~ni odbor za les in lesne izdelke (USM/TC LII), ki naj bi po strokovni plati pripravljal in usklajeval standarde s podro~ja lesne stroke, najprej v okviru ISO standardov, v kasnej{ih letih pa se je delovanje usmerilo na podro~je evropskih standardov oz. delo evropskih tehni~nih odborov za: * CEN/TC 33 vrata, okna, rolete in okovje, * CEN/TC 38 trajnost lesa in sorodnih materialov, * CEN/TC 112 lesne plo{~e, * CEN/TC 175 okrogli in `agani les, * CEN/TC 207 pohi{tvo. Zaradi kompleksnosti dela je v letu 1998 pri{lo do reorganizacije celotnega USM/TC LII; danes imamo na tem podro~ju pet tehni~nih odborov, ki pripravljajo standarde SIST (slovenski standardi) s tega podro~ja. Ti odbori so: LES wood 52 (2000) 6 Strokovne vesti 214 Oznaka TC Naziv Podro~je dela Podro~je dela Koordinator pri USM - evr. standardizacije mednarodne standardizacije - tehni~ni. sekretar* USM/TC LES Okrogli in `agani les CEN/TC 175 ISO/TC 55, ISO/TC 99 Adriana ^ergec USM/TC LTV Lesna tvoriva in lepljeni polizdelki CEN/TC 112 ISO/TC 89 Adriana ^ergec USM/TC POH Pohi{tvo CEN/TC 207 ISO/TC 136 Neva Ra`em Lu~ovnik USM/TC STP Stavbno pohi{tvo CEN/TC 33 ISO/TC 162 Adriana ^ergec USM/TC ZAL Za{~ita lesa CEN/TC 38 Adriana ^ergec * podatki sept. 1999 TC pripravi standarde in jih predlo`i NOS (Nacionalni organ za standarde); le-ta predlo`eni standard sprejme po eni izmed {tirih metod, in sicer so to: 1. metoda razglasitve (prevzem `e ob-stoje~ega evropskega ali mednarodnega standarda), 2. metoda platnice (prevzem obsto-je~ega, prevede se kazalo in doda komentar), 3. prevod mednarodnega, evropskega ali nacionalnega standarda (~as, terminologija?), 4. priprava izvirnega slovenskega standarda dov, procesov in storitev, kriterijev varnosti dela, varovanja zdravja in okolja itd., vendar so brez vrednosti, ~e v praksi niso upo{tevani. Preverjanje upo{tevanja neobveznih standardov ali obveznih tehni~nih predpisov oz. primerjavo dejanskega stanja s predpisanim pa imenujemo testiranje ali presoja skladnosti. Podro~je, ki je zakonsko regulirano s tehni~nimi predpisi, in zato obvezno, ureja Zakon o tehni~nih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti, ki je bil sprejet v juliju leta 1999 in objavljen v UL RS {t. 59/99. tudi standarde, ki so bili neposredno vezani na varstvo okolja, varstva pri delu itd. Na tej osnovi smo na Oddelku za lesarstvo razvili laboratorije oz. delavnice za preizku{anje lastnosti lesa ter izdelkov lesne industrije in njihove usklajenosti z zakonodajo in predpisi. Tako so nastali laboratoriji za presku{-anje pohi{tva, presku{anje lesnih tvo-riv, za za{~ito lesa, tehnologijo lesa in {e nekateri, vezani na raziskovalno in pedago{ko delo posameznih kateder. Razvoj testirne dejavnosti Oddelka za lesarstvo je {el `e tako dale~, da so nekateri laboratoriji poleg osnovne funkcije, t.j. preverjanja skladnosti izdelka z veljavnimi standardi in predpisi, pri~eli soustvarjati tudi promocijske aktivnosti slovenske lesne industrije (Kolektivna blagovna znamka). V zadnjih letih je delo laboratorijev potekalo bolj ali manj nemoteno, vendar je njihov razvoj zavirala predvsem ne-dore~ena zakonodaja, velik vpliv pa je seveda imel tudi nestabilen polo`aj v lesnopredelovalni industriji. Na enega od teh na~inov je bilo sprejetih `e kar nekaj standardov (SIST) (okoli 125 do sept. 1999), ki obravnavajo tako neobvezno, kot tudi “regulirano“ (na osnovi tehni~nih predpisov, pogodb in drugih pravnih temeljev) podro~je lesne stroke (objave v Uradnih objavah USM). Tehni~ni odbori so vsekakor mesta, kjer stroka lahko vpliva na oblikovanje standardov in posledi~no tudi na pogoje prostega trgovanja z industrijskimi proizvodi. Ravno zaradi tega razloga bi radi na koncu predstavitve teme o standardizaciji pozvali vse strokovnjake s podro~ja lesarstva, da tvorno sodelujejo na vseh ravneh, {e posebej pa v tehni~nih odborih. Preskušanje - presoja skladnosti Kot je bilo `e omenjeno, ni dovolj, da sprejmemo standarde, ki so usklajeni s standardi na ciljnih trgih. Namen standardov kot dokumentov sicer je, da dolo~ajo merila kakovosti proizvo- V nadaljevanju se bomo omejili na dejavnost testiranja lesa in lesnih izdelkov, ki jo opravlja Oddelek za lesarstvo Biotehni{ke fakultete, Univerze v Ljubljani. Ta dejavnost se je razvijala kot logi~na posledica postopnega oblikovanja Oddelka za lesarstvo kot samostojne izobra`evalne in znanstveno raziskovalne institucije na eni strani ter zakonodaje in potreb razvijajo~e se lesne industrije na drugi strani. V ~asu organizacijskega osamosvajanja in specializacije Oddelka se je vse bolj kazala potreba po pristnej{em stiku te strokovne institucije s takrat `e razvito lesnopredelovalno industrijo in njenimi problemi. Problematika, ki jo je bilo potrebno re{evati, je bila v prvi vrsti omejena na usklajevanje proizvodnih in tr`nih dejavnikov s takratno zakonodajo. Ta je `e v ~asu biv{e Jugoslavije dokaj natan~no dolo~ala standarde kakovosti izdelkov tako v smislu splo{ne za{~ite potro{nika, kot Trenutno je na podro~ju testiranja najbolj anga`iran Testirni laboratorij za pohi{tvo (TLP), ki opravlja skoraj vsa presku{anja za ploskovno in sede`no pohi{tvo, vrata in povr{insko obdelavo. Ugotavljanje skladnosti poteka na osnovi veljavnih standardov oz. standardov, ki so za naro~nika pomemb-nej{i. Rezultati vsakega presku{anja se odrazijo v uradnem dokumentu Poro-~ilo o presku{anju ter v dokumentu z imenom Certifikat o skladnosti. Za ilustracijo naj navedemo, da je bilo v letu 1998 izdanih okoli 90 novih certifikatov in okoli 160 podalj{anih, v letu 99 pa 80 novih in 169 podalj-{anih certifikatov o skladnosti. Laboratorij se bo v prihodnje razvijal v smeri {irjenja delokroga dejavnosti, kvalitete dela, bolj{e opremljenosti in kadrovske izpopolnitve. V okviru predstavitve tega laboratorija je potrebno omeniti projekt Znak kakovosti v lesarstvu. Temelji na ideji uveljavljanja t.i. Kolektivne blagovne znamke, ki pa zaradi znanih dru`be- LES wood 52 (2000) 6 nopoliti~nih sprememb ni bila realizirana. Znak kakovosti v lesarstvu ima samo en namen, ki je, verificirati kakovost izdelkov v lesarski stroki. Na ta na~in bo potro{nik za{~iten pred nekvalitetnimi izdelki, hkrati pa bodo za{~iteni tudi proizvajalci, ki bodo z dokazano kvaliteto vedno korak pred konkurenco (ve~ o projektu Znak kakovosti v lesarstvu v eni od prihodnjih {tevilk). Drugi pomemben laboratorij je Laboratorij za lesna tvoriva. Lansko leto je minilo 20 let, odkar je Oddelek za lesarstvo od takratnega Zveznega zavoda za standardizacijo dobil pooblastilo, da v skladu z Odredbo o obveznem atestiranju ivernih plo{~ lahko opravlja zunanjo kontrolo ivernih plo{~ za splo{no uporabo in gradbe-ni{tvo. Preverjanje kakovosti ivernih plo{~ (tako doma~ih kot tujih) poteka `e vsa leta ob dobrem sodelovanju doma~ih proizvajalcev kot tudi tujih partnerjev. S sodelovanjem tega laboratorija so slovenske tovarne `e na za~etku osemdesetih let med drugim uvedle metodo dolo~anja prostega formaldehida. Laboratorij sodeluje z Otto Graf In{titutom (Stuttgart), IKEA -o, WKI In{titutom (Dunaj) in drugimi institucijami. Laboratorij presku{a tudi druga tvoriva (vlaknene in vezane plo{~e, sestavljeni lesni proizvodi), razvija nove metode, pripravlja izve-deni{ka mnenja, sodeluje pri sestavi nacionalnih standardov itd. Z osamosvojitvijo Slovenije je Ministrstvo za znanost in tehnologijo oz. USM podelilo laboratoriju pooblastilo - odlo~bo, iz katere izhaja, da laboratorij lahko opravlja obvezno atestiranje ivernih plo{~ (po Odredbi iz Ul. SFRJ 61/83) ter izstavlja Poro~ila o presku{anju. Poleg tega ima tudi pooblastilo, da lahko izdaja tudi Certifikate o skladnosti (certfikacijski organ). Taka pooblastila seveda pri-na{ajo tudi veliko odgovornost laboratorija ter stalen nadzor USM - ja. (ve~ o tem v naslednji temi). [e dva laboratorija sta neposredno povezana s problematiko, ki se pojav- Strokovne vesti lja v stroki, in sicer Laboratorij za tehnologijo lesa ter Laboratorij za patologijo in za{~ito lesa. V prvem se poleg pedago{kega dela in bazi~nih raziskav opravljajo tudi preskusi, ki so ozko vezani na prakso kot npr.: - zveze med zgradbo lesa in tehnologijami obdelave, - zveze med lastnostmi in uporabo lesa, - napovedi uporabnosti tehnolo{ko manj znanih drevesnih vrst, - postopki hidrotermi~ne obdelave lesa, - testiranje fizikalnih in mehanskih lastnosti lesa, - procesi su{enja lesa, - determinacija in lastnosti zgodovinskega in prazgodovinskega lesa ter - dendrokronolo{ko datiranje lesa. Laboratorij za patologijo in za{~ito lesa pa deluje na naslednjih prak-ti~nih podro~jih: - raziskave lesnih {kodljivcev in procesov razkroja lesa, - razvoj ekolo{ko primernih sredstev za za{~ito lesa, - presku{anje kvalitete `e znanih kemijskih sredstev za za{~ito lesa pred glivami in insekti (po evropskih standardih), - presku{anje u~inkovitosti sredstev za za{ito lesa pred gorenjem (po evropskih standardih) in - celovito obravnavanje lesenih objektov in predmetov, ki so napadeni od lesnih {kodljivcev (dolo~anje povzro~iteljev, izdelava postopka sanacije, sanacija). [e dva laboratorija delujeta v okviru oddelka, in sicer Laboratorij za nove obdelovalne tehnologije ter Laboratorij za kemijo lesa. Oba intenzivno delujeta na podro~ju izobra`evanja in raziskovalne dejavnosti, vse bolj pa se vklju~ujeta tudi na podro~je presku{-anja kot storitvene dejavnosti. ^e na kratko povzamemo zgoraj napisano, vidimo, da je testirna dejavnost na Oddelku za lesarstvo BF pomembna dejavnost, ki se razvija in 215 prilagaja novim razmeram. Kljub te`a-vam, ki se pojavljajo v vsakem procesu, in pomanjkljivostim ter slabostim, je vizija razvoja laboratorijev za~rtana. Trenutno pripravljamo program reorganizacije dejavnosti, vsestranskih posodobitev in prilagajanja zahtevam trga. Ena od pomembnej{ih aktivnosti v tem sklopu je pridobivanje akredita-cije za dejavnost presku{evalnih laboratorijev. Akreditacija Po definiciji je akreditiranje postopek, s katerim se podeli akreditacijska listina in s tem formalno prizna usposobljenost za opravljanje opredeljenih nalog na podro~ju ugotavljanja skladnosti. Ta definicija je vsebinsko enaka definiciji iz standarda EN 45020 (ter minolo{ki standard). Dejavnost akre-ditacije zajema akreditiranje pre-sku{evalnih in kalibracijskih laboratorijev, certifikacijskih organov (certifici-ranje proizvodov, sistemov kakovosti in osebja) in kontrolnih organov. Za la`je razumevanje povejmo, da organi za ugotavljanje skladnosti (npr. laboratoriji) opravljajo svoje delo tako na nereguliranem kot tudi na, s predpisi, reguliranem podro~ju. Razlika glede pogojev za opravljanje dela je v tem, da na reguliranem podro~ju predpisi praviloma zahtevajo dovoljenje dr`ave (“imenovanje“). V Sloveniji ima funkcijo organa, ki podeljuje dovoljenja - akreditacijske lestine USM na MZT oz. USM SA (Slovenska akre-ditacija) v vlogi nacionalne akredita-cijske slu`be. Celovito podro~je ureja Zakon o akre-ditaciji (sprejet v juliju 1999 in objavljen v UL. RS {t. 59/99), ki obvezuje vlado RS, da v roku {estih mesecev ustanovi javni zavod Slovenska akre-ditacija, ki bo v prihodnje opravljal prej omenjene naloge. Pridobitev akreditacijske listine za delo laboratorija na nereguliranem pod-ro~ju sicer ni obvezna, prina{a pa vrsto ugodnosti. Dejstvo je namre~, da postopki akreditacije potekajo v LES wood 52 (2000) 6 Strokovne vesti 216 skladu z mednarodnimi standardi in da se nacionalne akreditacijske slu`be med seboj povezujejo na regionalni in svetovni ravni. Pridobljena akreditacij-ska listina zato pomeni vstopnico za mednarodno priznanje postopka ugotavljanja skladnosti (meddr`avi sporazumi) in s tem neoviran pretok blaga in storitev, ki ga spremljajo listine akreditiranih organov. Na Oddelku za lesarstvo smo se od-lo~ili, da se `e na samem za~etku vklju~imo v ta proces. Prvi korak je bil pridobitev akreditacijske listine za pre-sku{anje ivernih plo{~ v laboratoriju za lesna tvoriva ter pooblastilo za izdajo certfikatov o skladnosti. Intenzivno delamo tudi za pripravi pogojev za preostale metode presku{anja v tem laboratoriju, zahtevek pa je uradno `e vlo`en. Postopek pridobivanja akreditacije laboratorija je zelo kompleksna aktivnost in zahteva predvsem spo{tovanje zahtev in kriterijev standardov iz serije EN 45000 . V prvi vrsti mora labora- torij s t.i. Poslovnikom kakovosti oblikovati celovit sistem kakovosti v lastni instituciji, dolo~iti transparenten sistem vodenja in poslovanja, nadzora in odgovornosti, vzdr`evanja sistema, presoj in revizij itd. Posebej so kriteriji ostri za sam laboratorij, vzpostavljanje pogojev dela, usposobljenost in kali-bracijo opreme, usposobljenost osebja, sledeljivost meritev, vodenje zapisov, varovanje podatkov itd. Usposobljenost laboratorija preverja ekipa ocenjevalcev po vnaprej predpisanem postopku, po `e pridobljeni akreditaciji pa NAS opravlja redne periodi~ne in izredne preglede ter ocenjevanja laboratorija in mu po-dalj{a ali tudi odvzame akreditacijsko listino. Zanimanje za pridobitev akreditacije, za eno od navedenih podro~ij delovanja, v Sloveniji je precej{nje in po zadnjih informacijah je samo od laboratorijev vlo`enih ve~ kot 70 zahtev. To pa ka`e na zavedanje pomembnosti pridobivanja tovrstnih listin in usklajevanja z EU tudi na tem pod-ro~ju. Viri: - Zakon o standardizaciji (Ul. RS {t. 59/99) - Zakon o akreditaciji (Ul. RS {t. 59/99) - Zakon o tehni~nih zahtevah za proizvode in - o ugotavljanju skladnosti (Ul. RS {t. 59/99 ) - Uradne objave USM - Standardizacija na podro~ju lesarstva v Sloveniji (Irena M. Grgure-vi~/USM) - Osnutek Zakona o standardizaciji (USM) Slavko RUDOLF, univ. dipl. in`., vodja akreditacije in testiranja Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na dolina, Cesta VIII/34, Ljubljana E-mail : slavko.rudolf@ uni-lj.si RAZPIS Zaradi predvidene upokojitve odgovornega urednika revije LES razpisujemo delovno mesto odgovornega urednika revije LES s polnim delovnim ~asom za nedolo~en ~as Od kandidatov pri~akujemo: - da imajo kon~an univerzitetni študij in ustrezne delovne izkušnje - da poznajo lesno stroko - da aktivno obvladajo angleški in pasivno nemški jezik, - da jim je timsko delo na~in opravljanja delovnih nalog. Kandidati naj svoje prijave s kratkim `ivljenjepisom pošljejo do 30. junija 2000 na naslov: Revija Les Karlovška 3 1000 Ljubljana s pripisom na kuverti “ZA RAZPIS”. Glavni urednik: prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Direktor: dr. Jo`e Korber LES wood 52 (2000) 6 Strokovne vesti 217 2. seja Razvojnega centra za lesarstvo Svet Razvojnega centra za lesarstvo (RCL) je na 2. seji, dne 18. maja, imenoval dosedanjega v.d. direktorja Igorja Milavca za direktorja zavoda. Na seji so sprejeli poro~ilo o delu v dosedanjem obdobju (Zavod je bil ustanovljen na Ljubljanskem pohi{tvenem sejmu septembra 1999), program dela za leto 2000, akt o ~lanstvu v zavodu RCL in imenovali ~lane nadzornega odbora. V nadaljevanju je predstavnik dru`be Socius govoril o komunikacijskem treningu, dr. Alessio L. Lokar iz Udin pa o povezovanju podjetij v Italiji (Furlaniji in Julijski krajini) in {tudiji o sodelovanju lesne industrije med Italijo in Slovenijo. Sejo je vodil predsednik sveta zavoda RCL Asto Dvornik. Na seji so sodelovali: Bojan Karner-Bo-hor [entjur d.d., Franc Ga{per-Ga{per d.o.o., Beno Skok (nadome{~al je Gregorja Verbi~a)-Gorenje Notranja oprema d.d., Evgen Po`ar-GG Postojna, mag. Andrej Mate-Inles d.d., Sre~ko Merka~ (Peter Tom{i~) Javor Pivka d.d., Tone Smrdelj-Krasoprema d.d., Roman Strgar-Liko Vrhnika d.d., Nedeljko Gre-gori~ - Lipa Ajdov{~ina d.d., Asto Dvornik-Lip Radomlje d.d., Danijela Rus-KLI Logatec d.d., Igor Milavec-RCL, Zdenko Vi`intin-SRD in Toma` Klop~i~ - Svea Zagorje d.d. Seji so prisostvovali {e Matja` Ko{ir-Socius, dr. Alessio L. Lokar-Univerza Udine, Bernard Likar-RCL in Ciril Mrak-Zveza lesarjev Slovenije. Na seji niso bili navzo~i ustanovni ~-lani oz. ~lani sveta zavoda: Mitja Strohsack-Brest Pohi{tvo d.o.o., mag. Ivo Glu{i~ - Glin Pohi{tvo, dr Jo`e Korber-GZS, Andrej Kokalj-Lesna [entjan` pri Dravogradu d.d., Jakob Repe-Lip Bled, Zvone Novina-Novoles d.d., Bruno Zagode-Smreka d.o.o., Peter [mid-Stol Ambienti d.o.o. in Jo`e Hole{~ek-TP Trbovlje d.d. Poro~ilo o delu Razvojnega centra od ustanovitve do aprila leto{njega leta je podal Igor Milavec. Po ustanovitvi RCL je bilo potrebno pripraviti pogoje za registracijo in poslovanje zavoda. Vzporedno so potekale aktivnosti v zvezi s promocijo, pri ~emer so bili obisk ministra MZT dr. Lojzeta Ma-rin~ka in drugih pomembnih osebnosti izredno medijsko podprti. Zavod je sodeloval z ministrstvi (MGD, MZT, MEOR...), na podro~ju oblikovanja in usklajevanja programov, prilagajanja lesarske stroke sodobnim trendom, zagotavljanja javnih razpisov in javljanja na razpise, ki pomenijo Asto Dvornik in Igor Milavec med sejo Skupinska slika vseh udele`encev Matja` Klop~i~-SVEA, Evgen Po`ar-GG Postojna, Sre~ko Merka~-JAVOR in Beno Skok-GORENJE NO Danijela Rus-KLI Logatec, Boštjan Karner-BOHOR, Zdenko Vi`intin-SRD in Andrej Mate-INLES LES wood 52 (2000) 6 Strokovne vesti 218 osnovne naloge zavoda v smislu pridobivanja sredstev in usmerjanja perspektivnega razvoja. Z MGD je `e podpisana pogodba o izdelavi projektne naloge strategija razvoja lesarstva Slovenije, upo{tevanih pa je tudi {est prioritetnih predlogov projektnih nalog, na katere lesarji lahko ra~unamo, da bodo financirane prek javnih razpisov. Kon~an je osnutek elektronskega kataloga za lesarje, ki naj bi bil predvidoma pilotski projekt pri GZS tudi za druge panoge. Elektronski katalog bo omogo~il internetno predstavljanje izdelkov z mo`nostjo a`uriranja in raz-{iritvijo, po vzoru gospodarskih panog EU, v Portal slovenske lesne industrije s podatki posameznih lesarskih podjetij in celotne lesne industrije. RCL je registriral razvojno raziskovalno skupino, ki jo mora imeti vsaka ustanova, da izpopolnjuje pogoje za 50 % sofinanciranje razpisanih projektnih nalog ministrstev. Zavod je organiziral sre~anje strokovnjakov za informacijsko tehnologijo, ki bodo v nadaljevanju oblikovali izhodi{~ za nakup opreme, potem predavanje dr. Aleksandre Kornhauser in za~el s pripravami na razpise MGD v zvezi s sofinanciranjem usposabljanja. Program RCL za leto 2000 Najpomembnej{a je projektna naloga strategija razvoja lesarstva Slovenije za obdobje 2000 do 2010, ki jo izvaja Center za mednarodno konkuren~nost v sodelovanju z UO GZS-Zdru`enje lesarstva. V programu pa so `e naslednje naloge, ki naj bi jih financirala zainteresirana podjetja v kombinaciji z javljanjem na javne razpise, kot so: Predvidena vrednost projektnih nalog Projektna naloga Vrednost v SIT Strategija razvoja lesarstva Slovenije 11.300.000 Projekt usposabljanja 10.000.000 Povezovanje strokovnjakov in klubska sre~anja 2.600.000 Elektronski portal slovenske lesne industrije 7.900.000 Testirni center 4.000.000 Formiranje grozdov 4.000.000 Podpora pri izvajanju tehnolo{kih projektov 12.400.000 SKUPAJ 52.200.000 projekt usposabljanja, povezovanje strokovnjakov in klubska sre~anja vodstev podjetij, elektronski portal slovenske lesne industrije, testirni center za okna, formiranje grozdov ter podpora pri izvajanju tehnolo{kih projektov. Sprejet je bil akt o ~lanstvu v zavodu RCL s poudarkom na pogojih za sprejem novih ~lanov in imenovan nadzorni odbor RCL v sestavi: mag. Andrej Mate, Nedeljko Gregori~, Bojan Karner, Danijela Rus, Ambro`i~ in Toma` Klop~i~. Matja` Ko{ir, predstavnik podjetja Socius, dru`be za svetovanje, in`eni-ring in zalo`ni{tvo, je predstavil program komunikacijskega treninga Dale Carnegie, ki ga posredujejo udele`-encem v obliki predavanj in razgovorov. Osnovni namen razgovorov je: pove~anje samozavesti, izbolj{anje javnih nastopov, na~ina re{evanja problemov, motivacije, odnosov, potem zmanj{anje skrbi, stresov... Te~aj traja 3 mesece in sicer 12 krat po 3,5 ure za ceno 180 tiso~ tolarjev. Sejo sveta zavoda smo sklenili s predstavitvijo prof. dr. Alessia L. Lokarja in g. Komelija o italijanskih izku{njah pri povezovanju lesarskih podjetij, ki sodeluje tudi pri pripravi razli~nih programov slovenske vlade in tako dobro pozna slovensko lesno industrijo. Med drugim je povedal, da je zna~ilnost in mo~ gospodarskega razvoja severovzhodne Italije v povezovanju majhnih in srednjih podjetij. Na dolo~enem geografskem obmo~ju (prof. jih ocenjuje na 30 do 40) potekajo proizvodne dejavnosti, kot so tekstilna, lesna, zlatarska, izdelava nogavic, pohi{tvena... V Furlaniji in Julijski krajini je 1200 v glavnem dru`inskih podjetij s pov-pre~no osmimi zaposlenimi, ki dosegajo na podro~ju proizvodnje stolov 30 % dele` svetovnega trga. Podjetja so viso- ko specializirana, fleksibilna in poslujejo z nizkimi stro{ki. Stole izdelujejo v vseh cenovnih razredih. Prodaja poteka prek posrednikov. Celotni sistem je kompetitiven. Oblika organiziranosti je odvisna od mentalitete in kulturnih navad. Italijani so raj{i samostojni, pri delu neodvisni od drugih. Imajo mo~an podjetni{ki talent in primerno okolje za podjetni{tvo. Najbolj{i podjetni{ki talent imajo Romuni, vendar nimajo najbolj{ega podjetni{kega okolja, ^e{ka ravno nasprotno, med tem ko je Slovenija nekje v sredini. To se pomembne ugotovitve, ki pomenijo, da dobro ute~enega sistema v enem okolju ni mo`no prenesti v drugo okolje, brez upo{tevanja drugih in za uspe{-nost poslovanja pomembnih vplivov. Italijanska lesna industrija posluje z do-bi~kom 5,8 % prodajne vrednosti in dosega pozitivni saldo izvoza v vrednosti 812 milijard LIT. Po kon~ani seji smo si ogledali {e obnovljeno ~rno kuhinjo v kraju Narin, pribli`no 10 kilometrov od Pivke proti Ilirski Bistrici. Lastnica kmetije pou~uje {olske otroke o setvi, `etvi, mlatenju `ita s cepci in o peki doma~ega kruha. Vljudno so nas postregli z doma~imi specialitetami: kruhom, vinom in pe~-enim krompirjem z ocvirki. Doma~ija je bila obnovljena poleg Andrejeve kmetije, v kateri je bila seja sveta RCL, s sredstvi CRPOV (Celostni razvoj pode-`elja in obnova vasi), prav tako se razvija celoten kraj Narin, na katerega so doma~ini, kot na{i gostitelji, zelo ponosni. Ciril MRAK, univ. dipl. in`. les. LES wood 52 (2000) 6 Strokovne vesti 219 Javor seli proizvodnjo palet iz Kozine v Pivko Direktor podjetja Javor Lesograd Kozina Sre~ko Merka~ in ~lan Uprave Javor Pivka d.d. je na novinarski konferenci dne 11. maja, ob navzo~nosti predsednika ob~ine Herpelje-Kozina Vojka Mahni~a, predsednika sindikata Petra Bizjaka, predsednika sveta delavcev Andreja ^epona in predstavnice odnosov z javnostjo v Javoru Pivka Fidel Ester, utemeljeval upravi~enost selitve proizvodnje palet iz Kozine v Pivko. Od sedanjih 43 zaposlenih bodo predvidoma zaposlili od 25 do 30 delavcev na lokaciji biv{ega `agalnega obrata v Javoru Pivka, medtem ko bodo drugim omogo~ili odkup delovne dobe za upokojitev, oziroma jim zagotovili pripadajo~e pravice. Prevoz delavcev v Pivko na razdalji 30 kilometrov bo organiziralo podjetje. S preselitvijo bodo dosegli pozitivno poslovanje. Direktor podjetja Lesograd Kozina Sre~ko Merka~, predsednik ob~ine Hrpelje-Kozina Vojko Mahni~ in predsednik sindikata Peter Bizjak (od desne proti levi) Lesograd Kozina je pove~al proizvodnjo palet z 239.000 kosov leta 1992 na 355.000 kosov leta 1999. Vrednost proizvodnje Lesograda Kozina je 3,5 % celotnega poslovnega sistema Javor Pivka d.d., prav toliko tudi dele` zaposlenih. Izvozijo 65 % proizvodnje, izdelajo pa 85 % slovenske proizvodnje palet. Letna poraba v Sloveniji se ocenjuje na 600.000 do 700.000 palet, kar pomeni, da veliko palet uvozimo, predvsem iz Mad`arske. V letu 1997 je podjetje sprejelo enotni evropski paletni standard, ki ga predpisuje Zdru`enje evropskih proizvajalcev palet EPAL. Zdru`enje ima zelo visoke zahteve glede kakovosti palet. V preteklem letu je Lesograd Kozina, edini v sistemu Javor Pivka, posloval z izgubo v vi{ini 56 milijonov tolarjev ali 14 % vrednosti prihodkov (Javor Pivka d.d. je ustvaril 76,4 milijona dobi~ka). Vzroki negativnega poslovanja so v pove~anju nabavnih cen surovine pred leti za 30 % (z GG Postojna so se dogovorili ponovno o zni`anju cene borove hlodovine) in padcu izvoznih cen za 10 do 20 %. Cene palet se gibljejo od 12 do 15 DEM. Razlog za selitev je predvsem v neperspektivni lokaciji v Kozini (tovarna le`i tik ob bodo~em priklju~ku na avtocesto, naselje deli na dva dela, cesto uporabljajo za manipulacijo in transport...) in s tem onemogo~ena prostorska {iritev in posodobitev, medtem ko je ponujena mo`nost racionalnej{e organiziranosti na opu{~enem `agar-skem obratu v Pivki. Ob~ina Hrpelje-Kozina, ki je poleg podjetja HTG d.d. tudi lastnik zem-lji{~a, `eli lokacijo Lesograda in tudi zemlji{~e z druge strani avtoceste v skupni povr{ini 15 hektarov nameniti za donosnej{e trgovsko turisti~ne dejavnosti, podjetju Javor Pikva pa nuditi nadomestno zemlji{~e v industrijski zoni Hrpelje na povr{ini 16 hektarov. Ob~ina daje poleg tega tudi vlo`ek 34 milijonov tolarjev, ~e bo Javor v {tirih do petih letih (Javor predvideva v dveh letih) razvil novo proizvodnjo in zaposlil ustrezno {tevilo delavcev. Po oceni uprave in vodstva Lesograda lahko Javor ohrani proizvodnjo palet le, ~e jo za~asno vklju~i v Javorovo infrastrukturo v Pivki, dose`e ustrezno kakovost in ceno surovine, dose`e optimalno proizvodnjo z optimalnim {tevilom zaposlenih, izvede ustrezno selekcijo kupcev in s tem dose`e po-ve~anje sedanjih povpre~nih prodajnih cen. Navedeni ukrepi bodo predvidoma vsaj za~asno zagotovili, da bo program donosen. Ciril MRAK, univ. dipl. in`. les. LES wood 52 (2000) 6 Vzgoja in izobra`evanje 220 Mednarodni posvet o dualnem izobra`evanju v Slovenj Gradcu za 1. letnik do 12.000 {ilingov za zadnji letnik. Uspeh takega na~ina {olanja se ka`e tudi v tem, da je med brezposelnimi zelo malo takih, ki kon~ajo obrtno {olo. Avstrijski model dualnega izobra`evanja se od na{ega razlikuje tudi v {tevilu ur prakti~nega pouka. Teh je pri njih veliko ve~, pouku v {oli pa namenijo samo 10 tednov v {olskem letu. V soboto, 26. februarja 2000, je potekal v Slovenj Gradcu mednarodni posvet o dualnem izobra`evanju mizarjev v Sloveniji in Avstriji. Pripravila ga je slovenjgra{ka Poklicna gostinska in lesarska {ola, pobudo za to sre~a-nje pa sta dali obe partnerski {oli -Poklicna gostinska in lesarska {ola Slovenj Gradec in Poklicna {ola Wolfsberg. Posvet je bil namenjen dualnemu izo-bra`evanju mizarjev in izmenjavi izku-{enj na tem podro~ju. Ker je dolgo-ro~ni cilj sodelovanja obeh {ol izmenjava vajencev, je bil posvet namenjen tudi navezavi stikov med obrtniki in podjetniki iz obeh de`el. Sodelovalo je okrog 40 udele`encev iz Avstrije in Slovenije. Iz Avstrije so pri{li u~itelji iz Poklicne {ole iz Wolfs-berga, predsednik Koro{ke gospodarske zveze iz Celovca, mag. Josef Picej, dr. Hubert Schattleitner iz gospodarske zbomice iz Wolfsberga, okro`ni cehovski mojster Hans Zarfl iz Wolfsber-ga, ing. Fritz Klaura iz Velikovca in obrtniki iz obeh okrajev. Z na{e strani so se posveta poleg predstavnikov lesarske {ole udele`ili obrtniki in podjetniki iz Koro{ke in [a-le{ke doline, sekretar Gospodarske zbornice Slovenije Zdru`enja lesarstva dr. Jo`e Korber, predsednik Obmo~ne gospodarske zbornice za Koro{ko, Bojan Pogorevc, in drugi. Direktor Poklicne {ole iz Wolfsberga Franz Fuchs je predstavil avstrijski model tovrstnega izobra`evanja, na{ dua-lni sistem pa sta predstavila Majda Mo-`e z Obrtne zbornice Slovenije in Vladimir Tkalec, direktor Centra za poklicno izobra`evanje Republike Slovenije. Na sre~anju se je pokazalo, kako velike so razlike med uveljavljenim avstrijskim in na{im modelom izobra`eva-nja. Na{i sosedje se lahko pohvalijo z ve~ desetletnimi izku{njami na tem podro~ju. V Avstriji se 40 odstotkov mladih zanima za dualni sistem izob-ra`evanja (pri nas jih toliko `eli v gimnazije); in po mnenju g. Fuchsa je to najbolj{i sistem za izobra`evanje kvalificiranih delavcev, hkrati pa omogo~a tudi nadaljnje izobra`evanje. Ko je pred leti v Avstriji upadlo zanimanje za te {ole (primanjkovalo je u~nih mest), je dr`ava uvedla za obrtnike ve~je subvencije in stimu- Udele`enci posveta so bili seznanjeni tudi s potekom sodelovanja obeh partnerskih {ol. Sodelovanje poteka v okviru medsebojnega povezovanja in sodelovanja obmejnih obmo~ij Republike Slovenije in Republike Avstrije znotraj Phare programov CBC Slovenija in Interreg Avstrija. Za~elo se je maja 1999 s podpisom listine o sodelovanju pri na~rtovanju in izvajanju programa izobra`evanja za poklic mizar, nadaljevalo pa s skupnimi prireditvami. Ekipa na{ih dijakov se je udele`ila {portnega dneva v Wolfsber-gu, avstrijski vajenci so bili pri nas na strokovni ekskurziji, skupaj smo razstavljali izdelke na sejmu v Slovenj Gradcu in v Ljubljani. Na{i dijaki se bodo aprila udele`ili okro`nega tekmovanja vajencev v ro~nih spretnostih v Wolfsbergu. Jo`e Moric v svoji delavnici Pobudnika posveta: Ivan [kodnik (ravnatelj Poklicne gostinske in lesarske {ole Slovenj Gradec) in Franz Fuchs (direktor Poklicne {ole iz Wolfsberga) lacije. Tudi za Po posvetu so si udele`enci ogledali vajence so {ti- {e mizarsko delavnico Moric na Leg-pendije mikav- nu, ki se je v desetih letih delovanja ne, saj zna{ajo razvila v obrat, vreden ogleda. od 5.000 {ilin-gov na mesec Ivan [KODNIK, univ. dipl. in`. LES wood 52 (2000) 6 Vzgoja in izobra`evanje 221 “Naju~itelj” na SL[ Nova Gorica za {olsko leto 1999/2000 Pred nedavnim so dijaki Srednje lesarske {ole Nova Gorica izvedli zanimivo akcijo: izbiro “naju~itelja” prakti~nega pouka in “naju~itelja” strokovnoteore-ti~nih in splo{nih predmetov. V pomo~ in za la`je odlo~anje so dijaki imeli zapisane naslednje kriterije: - je prijazen, po{ten, zaupanja vreden; - postavi neka pravila, ~e se jih u~enci ne dr`ijo, ukrepa; - z dobro razlago sku{a ugoditi dobrim in slab{im u~encem; - probleme zna re{evati sam, brez nadrejenih in tuje pomo~i; - upo{teva razumno mejo med zabavo in resnim delom; - {olsko uro zna narediti zanimivo in privla~no; - ocenjuje znanje in ne videz, obna{-anje in priljubljenost; - u~ence razume, jim pomaga, se z njimi posvetuje in upo{teva njihovo mnenje. U~itelji matematike so imeli pri iz-ra~unavanju glasov kar nekaj te`av, saj so morali upo{tevati razli~ne vplive, ki vodijo dijake k odlo~anju kot npr., da nekdo u~i v ve~ razredih, ve~ predmetov, splo{ni predmeti niso tako priljubljeni na strokovnih {olah, kot so strokovni predmeti, nekdo je razrednik in ima ve~ mo`nosti kot tisti, ki ni... Dijaki so se odlo~ili, da je “naju~itelj” strokovnoteoreti~nih predmetov za {-olsko leto 1999/2000 Marko ^esnik, takoj za njim sta Milo{ Mozeti~ in Bojan Kova~i~. Kot “naju~itelj” prak-ti~nega pouka je Edi Abram, sledita pa mu Vojko Erzeti~ in Stojan Cigoj. Pokrovitelj akcije je bil Meblo Jogi, ki je prispeval prakti~ne nagrade iz svojega proizvodnega programa. Podelil jih je direktor Boris Lozej, ki je ob razglasitvi “naju~itelja” {olskega leta 1999/2000 dejal: “Ko damo svoj izdelek na trg, nas ocenjujejo. Prav je, da tudi u~enci ocenijo u~itelje, saj so u~enci in njihovo znanje ogledalo u~itelja. U~itelj na ta na~in dobi tudi povratno sliko o sebi in lahko preverja samega sebe. Lepo je, da ste se za to akcijo odlo~ili. Vedeti pa morate, da vsakdo velja toliko, kot zna, in da vam znanja nih~e ne more vzeti.” Akcija seveda ni imela namena nikogar prizadeti, nekateri u~itelji so jo veselo pozdravili, ~e{ da je to na~in, kako lahko vidi{ svojo sliko v ogledalu in vsaj ve{, kje si. Zelo pa so akcijo pozdravili predstavniki v svetu star{ev, dijaki pa so glasovali z vso odgovornostjo in zavzetostjo. Na prireditvi je bila tudi prilo`nost, da so se biv{i dijaki SL[ Nova Gorica, ki so sedaj zaposleni kot u~itelji, spomnili “naju~iteljice” Sonje Trtnik z drobno pozornostjo. Darinka KOZINC, univ. dipl. in`. V NOVOLESU izobra`evanje za vse V NOVOLESU z veseljem in ponosom ugotavljamo, da se zaposleni ~edalje bolj zavedajo pomena stalnega izobra`evanja in usposabljanja, bodisi z vklju~itvijo v programe izrednega {tudija za pridobitev vi{je formalne izobrazbe, bodisi za dodatno izob-ra`evanje na razli~nih strokovnih seminarjih in te~-ajih. Tako trenutno v NOVOLESU poteka izvedba 80-urnega programa; IPV-izobra`evalni program za vodenje, katerega obiskuje 70 zaposlenih. Namenjen je predvsem vodstvenemu kadru v proizvodnji, izme-novodjem, mojstrom in vodjem proizvodnje. Drugi ve~ji sklop izobra`evanja, ki poteka v NOV-OLESU in s katerim smo pri~eli `e leta 1998, pa je interno usposabljanje proizvodnih delavcev. Le-to se ka`e v sposobnosti posameznika v upravljanju ve~jih delovnih strojev oz. ve~jega {tevila delovnih operacij. Prav tako za {olsko leto 2000/01 nameravamo v NOVOLESU organizirati visoko{olski strokovni {tudij lesarstva. Le-taga bomo organizirali v sodelovanju z Biotehni{ko fakulteto - Oddelkom za lesarstvo v Ljubljani. V NOVOLESU bomo tudi v prihodnje pripisovali izob-ra`evanju veliko vlogo. Monika KARAN, NOVOLES d.d. LES wood 52 (2000) 6 Vzgoja in izobra`evanje 222 Razstava makete cerkve sv. Duha z Javorce na SL[ Nova Gorica to cerkvice sv. Duha z Javorce v merilu 1:10. To ni bilo njegovo prvo delo, za~el je s ka{~o, 160 let staro zgradbo, ki je rabila spravilu `ita. Nato je izdelal {e ve~ maket kme~kih hi{, danes pa se ogreva za kulturne spomenike. Pomenljivo sporo~ilo iz spominske cerkvice na Javorci pravi: “Ultra cine-res hostium ira non supersest” (prek grobov ne se`e jeza sovra`nikov). V maketi Janka Rutarja je vlo`enega veliko dela, sam pravi, da jo je izdeloval pribli`no 500 ur. Znanje, ki ga je pridobil pri urah prakti~nega pouka, tudi poznavanje rezbarstva, mu je pri{lo zelo prav pri izdelavi makete, saj je konstrukcija cerkve v ve~ini lesena. Danes dela repliko petdeset let stare vremenske hi{ice, v na~rtu pa ima izdelavo Kav~nikove doma~ije na Koro{kem. Janko pravi: “Domi{ljija je za~etek ustvarjanja. Domi{lja{ si, kar si `eli{, in nazadnje ustvari{, kar ho~e{.” Spominska cerkvica na Javorci na Na SL[ Nova Gorica se dobro po~uti, Tolminskem je bila zgrajena leta hvale`en je profesorjem, ker meni, da 1916. Gradili so jo avstroogrski je ravno po njihovi zaslugi postal vojaki po na~rtih arhitekta Remi- uspe{en dijak, kar pa ni veljalo za giusa Geylinga z Dunaja. Na osnovno {olo. Dijak drugega letnika za poklic mizar, zunanjih stenah so med okni freske Janko Rutar, je na {oli razstavil make- grbov vseh de`el Avstro-Ogrske. Darinka KOZINC, univ. dipl. in`. LES wood 52 (2000) 6 Kratke vesti 223 KRATKE vesti INLES KON^AL INVESTICIJO V ALUMINIJASTO STAVBNO POHIŠTVO @e v letu 1998 je bilo v srednjero~nem planu predvideno, da bo INLES ponujal stavbno pohištvo iz vseh materialov. Poleg lesenih in plasti~nih programov, kjer je INLES naj-ve~ji slovenski proizvajalec in izvoznik, smo v za~etku leta 1999 pri~eli tudi proizvodnjo les - aluminijastih oken, proti koncu leta pa tudi aluminijastih oken in vrat. V letošnjem marcu smo organizirali samostojni poslovni center. V ta namen smo v celoti obnovili proizvodne prostore in izpeljali investicijo v nove, dodatno potrebne tehnologije. V aprilu pa se je `e pri~ela proizvodnja v novih prostorih. Namen izpeljane celotne investicije je bil zlasti zagotoviti celovito ponudbo za obstoje~e kupce, ki so `e doslej kupovali leseno in plasti~no stavbno pohištvo. V prvem letu poslovanja bodo navedeni programi predstavljali 5 % prodajnih prihodkov, v dveh letih pa se bodo ustalili pri 10-15 %, kar ustreza tr`nemu dele`u na trgih Nem~ije in Avstrije, ki predstavljajo 85 % prodajnih prihodkov INLES-a. Navedeni programi ne pomenijo stagniranja prodaje obstoje~ih programov, zlasti lesenih, temve~ zaradi kom-pletnosti ponudbe pospešujejo tudi prodajo le-teh. Na podro~ju lesenih oken za znanega kupca smo razvili programe Soft in Stil oken, ki ustrezajo trenutnim modnim trendom pri prodaji stavbnega pohištva visokega cenovnega nivoja in pomenijo nadaljnjo uveljavitev blagovne znamke ISARHOLZ, pod katero proda INLES veliko ve~ino svojih izdelkov. INLES d.d. Stiki z javnostjo POSLOVANJE SLOVENSKIH LESARJEV SE IZBOLJŠUJE POSVETI NA 11. LJUBLJANSKEM POHIŠTVENEM SEJMU Zveza lesarjev Slovenije in GZS-Zdru`enje lesarstva bosta tudi na leto{njem sejmu pohi{tva, ki bo od 18. do 24. septembra v Ljubljani, organizirala naslednje prireditve: * Posvet o tr`enju v organizaciji Zveze lesarjev Slovenije, * Posvet o strategiji razvoja lesarstva Slovenije v organizaciji UO GZS-Zdru`enja lesarstva Slovenije in * Sre~anje sodelavcev revije Les. NOV SALON ZA PRODAJO SLOVENSKEGA POHIŠTVA V AVSTRIJI Skupina izdelkov Prihodek v mio SIT Dobi~ek/izguba v mio SIT 1998 1999 1998 1999 Obdelava in predelava lesa 86.985 96.024 -2.133 -248 Pohištvo 69.857 97.309 -944 -112 Skupaj 156-842 175.333 -3.077 -360 Drugi izdelki 20.231 22.857 -789 3.026 Skupaj lesna industrija 177.073 198.190 -3.866 2.666 Amortizacija 7.863 9.515 Podjetja Alples @elezniki, Murales Ljutomer, Svea Zagorje in Tom Mirna so ustanovili 27. maja letos podjetje za tr`-enje pohi{tva FUTURA Möbel Handels Gmbh v Herrgottwi-esg. 149 v Gradcu. Z njihovimi programi bodo lahko kupci opremljali vse bivalne prostore, saj ustanovitelji podjetja Futura Möbel proizvajajo kuhinjsko in sede`no pohi{tvo, jedilnice, pohi{tvo za dnevne sobe, predsobe, spalnice, otro{ke, mladinske in samske sobe, delovne koti~ke... Njihova odlika je individualnost, fleksibilnost, {iroka paleta izbora, kvaliteta, dober dizajn in primerna cena. Proizvodne programe, ki so zanimivi tudi za avstrijskega kupca, kar dokazujejo {tevilni nakupi avstrijskih kupcev v Sloveniji, razstavljajo v salonu na povr{ini 920 kvadratnih metrov. Z usposobljenimi strokovnjaki bodo avstrijskemu kupcu lahko svetovali izbor, opravili izmere na domu, opremili celoten ambient, izbrano pohi{tvo dostavili na dom in postavili v prostor. Z zanimivo ponudbo, popolnim servisom in zanimivimi cenami bodo ustregli in zadovoljili obiskovalce in kupce. NOV RAZSTAVNO PRODAJNI SALON STAVBENEGA POHIŠTVA V LJUBLJANI Inles d.d. Ribnica ima od maja na Tbilisijski ulici 57b v Ljubljani nov razstavno prodajni salon (tel.: 256 17 53), v LES wood 52 (2000) 6 Kratke vesti 224 katerem nudi kupcem naslednji prodajni program: * lesena okna in vrata, * sen~ila-polkna in rolete, * PVC okna in vrata, * alu lesena okna, * alu okna in vrata, Ljubljani tematsko razstavo o urejanju vrtov in okolice hiš. Na razstavi so sodelovali poleg drugih Imont d.o.o. Dravograd (postavitev igral), Semenarna d.d. Ljubljana, Marmor Hotavlje d.d. in Prohorto Strgar d.o.o. Ljubljana. Obiskovalec je lahko dobil ob pogledu na urejene površine, skladnost cvetja z grmovnicami in drevesi, bazeni, tlaki, * gara`na vrata in * notranja vrata. DR. MARKO KOS O UKINJANJU RAZVOJNIH SLU@B V obdobju 1992 do 1995 je bilo ukinjenih ve~ kot polovica razvojnih oddelkov. To je bilo kratkoro~no re{evanje nasedle ladje, ko je bilo treba odvre~i nekaj balasta, dol-goro~no pa je ve~ina podjetij ostala brez novih izdelkov. Novi izdelki so (sedaj) postali {lager, v katerem vidi re{itev vsako podjetje. Delo, 20. aprila 2000 SEJEM LESMA 2000 OD 6. DO 10. JUNIJA igrali in razsvetljavo, ideje za izpolnitev svojih skritih `elja. Bralcem priporo~amo, da bolj pogosto obiš~ejo lokacijo Gradbenega centra in naselja vzor~nih hiš, ker se na teh površinah dogaja vedno kaj zanimivega. Del razstavljalcev na prostoru naselja vzor~nih hiš GAUDEAMUS 2000 Na novinarski konferenci ob sejmu Lesma 2000Z Prvi sejem lesnoobdelovalnih strojev je bil na Gospodarskem razstaviš~u v Ljubljani leta 1955. Na letošnjem 24. mednarodnem sejmu lesnoobdelovalnih strojev, naprav in materialov ter gozdarstva je po podatkih z novinarske konference Ljubljanskega sejma dne 31. maja razstavljalo na 2.500 m² neto površine skupaj 136 podjetij, od tega 66 podjetij neposredno (iz Slovenije 40, Nem~ije 13, Avstrije 8, Italije 4 in Hrvaške 1) in 70 zastopanih podjetij iz 10 dr`av (iz Nem~ije 32, Italije 14, Avstrije 12, ZDA 4, Belgije 2, Francije 1 itn.). Zveza lesarjev Slovenije je bila na sejmu organizator dveh strokovnih posvetov (Strojna oprema, rezila, orodja in tehnologija za lesarstvo, in drugi materiali in tehnologija za površinsko obdelavo lesa, ustanovljena pa je bila tudi sekcija proizvajalcev strojne opreme in tehnologije za lesarstvo. UREJEVANJE VRTOV IN OKOLICE HIŠ Gradbeni center Slovenije je pod vodstvom Ive Šubelj organiziral v za~etku junija v urejenem okolju vzor~nih monta`nih hiš proizvajalcev Jelovice, Marlesa in Lumarja v Koliko gimnazijcev se bo letos odlo~ilo za lesarstvo? Ciril MRAK IZJAVA DIREKTORJA ERGOLESA ANDREJA DRAŠLERJA “Mislim, da bi za pre`ivetje morali predelati kakih 120.000 m³ hlodovine. ... V zahodni Evropi imajo `agarske obrate zmogljivosti najmanj 300.000 m³, v glavnem pa okoli 700.000.” Naš komentar: Neverjetne številke. GV 20, maj 2000 LES wood 52 (2000) 6 Borzne vesti 225 ePic LES Ponudba in prodaja lesnih plo{~ IZDELEK/DIMENZIJA KOLI^INA CENA S POPUSTOM IZDELEK/DIMENZIJA KOLI^INA CENA S POPUSTOM IZDELEK/DIMENZIJA KOLI^INA CENA S POPUSTOM VEZANE PLOŠ^E PVC ENOSTRANSKO BELE (INDONEZIJA) 2440 x 1220 x 2,4 mm 100 m2 299 SIT/m2 Ploš~a se uporablja za hrbtiš~a omar kot kvalitetnejše nadomestilo za lesomal, lesonit. 2440 x 1220 x 15 mm 800 m2 1.300 SIT/m2 Ploš~a se uporablja za predelne stene, pohištvo (kuhinjske nape itd.), enostransko je bela, druga stran je lauan furnir. Primerna je kot konstrukcijska ploš~a in zaradi svoje trdnosti in cene nadomeš~a beli iveral. PANEL PLOŠ^E BUKEV 3-slojna 1250 x 2440 x 18 mm 2500 x 1220 x 18 mm VEZANE PLOŠ^E BUKEV, kvaliteta AB 2200 x 1220 x 4 mm BUKEV, kvaliteta BB 2200 x 1220 x 10 mm 2,03 m3 79.000 SIT/m3 1,33 m3 76.000 SIT/m3 0,6 m3 199.000 SIT/m3 0,38 m3 190.000 SIT/m3 BUKEV, kvaliteta BB/C - ZELO UGODNA CENA 2200 x 1220 x 6, 8, 10 mm 7,0 m3 99.000 SIT/m3 BUKEV, odporna proti vodi, kvaliteta C/C 2200 x 1220 x 25 mm 2,0 m3 115.000 SIT/m3 SMREKA, odporna proti vodi, kvaliteta CC- ZELO UGODNA CENA 2440 x 1220 x 21 mm 15,0 m3 90.000 SIT/m3 OKOUME 2500 x 1700 x 6 mm 2500 x 1700 x 12 mm 2500 x 1220 x 18 mm OKOUME, odporna proti vodi 2500 x 1220 x 6 mm 2,0 m3 188.333 SIT/m3 1,48 m3 150.000 SIT/m3 11,25 m3 145.000 SIT/m3 2,19 m3 191.000 SIT/m3 2500 x 1220 x 8 mm 2500 x 1220 x 10 mm 2500 x 1220 x 12 mm 2500 x 1220 x 15 mm TOPOL, kvaliteta BB/BB 2150 x 1220 x 18 mm 2520 x 1220 x 18 mm TOPOL, kvaliteta BB - ZELO 2440 x 1220 x 15 mm TOPOL, kvaliteta BB 2500 x 1220 x 15 mm TOPOL, kvaliteta CC, 2020 x 1220 x 6 mm 2,19 m3 172.000 SIT/m3 2,50 m3 164.199 SIT/m3 3,0 m3 145.650 SIT/m3 0,69 m3 161.089 SIT/m3 0,5 m3 110.000 SIT/m3 1,66 m3 100.000 SIT/m3 CENA 0,45 m3 100.000 SIT/m3 1,464 m3 100.000 SIT/m3 0,502 m3 105.000 SIT/m3 2500 x 1250 x 18 mm 2500 x 1250 x 15 mm 2500 x 1250 x 12 mm ZELO UGODNA CENA 2500 x 1250 x 24 mm 2500 x 1250 x 9 mm 10 m3 148.610 SIT/m3 1 m3 153.238 SIT/m3 6 m3 160.810 SIT/m3 5 m3 135.000 SIT/m3 10 m3 135.000 SIT/m3 urnirana TEAK, odporna proti vodi, kvaliteta AB 2440 x 1220 x 5 mm 3,0 m3 264.000 SIT/m3 urnirana OREH, odporna proti vodi, kvaliteta AB 2440 x 1220 x 3,6 mm 0,99 m3 310.000 SIT/m3 BREZA, kvaliteta BBBB 1525 x 1525 x 18 mm 16 m3 111.977 SIT/m3 VEZANA PLOŠ^A S PROTIDRSNO FOLIJO, odporna proti vodi, uporabnost za pode kamionov, prikolic itd. 2500 x 1250 x 18 mm 0,5 m3 158.610 SIT/m3 2500 x 1250 x 9 mm 0,5 m3 179.899 SIT/m3 2500 x 1250 x 15 mm 2 m3 163.238 SIT/m3 2500 x 1250 x 21 mm 3 m3 158.610 SIT/m3 2500 x 1250 x 30 mm 1 m3 169.960 SIT/m3 ZELO UGODNA CENA 2500 x 1250 x 24 mm 2500 x 1250 x 27 mm 0,5 m3 130.000 SIT/m3 6 m3 125.000 SIT/m3 VEZANA PLOŠ^A Z GLADKO FOLIJO ZA GRADBENIŠTVO, odporna proti vodi, kvaliteta A 2500 x 1250 x 21 mm 35 m3 148.610 SIT/m3 VEZANA PLOŠ^A MERANTI, odporna proti vodi 2440 x 1220 x 15 mm 5,135 m3 119.000 SIT/m3 VEZANA PLOŠ^A MERANTI (rde~i, rumeni), kvaliteta BB/CC 2440 x 1220 x 18 mm 7,18 m3 112.990 SIT/m3 POSEBNA PONUDBA: PARKET TEAK MASIVNI 250 x 50 x 12 mm 4.000 m2 3.000 SIT/m2 EPIC d.o.o. Postojna je izdal s 1. 1. 2000 poslovno kartico EPIC A. ^lani kluba imajo posebne ugodnosti - 7 % popust pri nakupu v maloprodajnih trgovinah EPIC: EPICENTER LES Se`ana in FERŠPED - EPICENTER LES Nova Gorica in posebne popuste pri veleprodaji - nakupu vezanih ploš~ EPIC. RevijaLES - KUPONZAPOPUST EPIC d.o.o. daje naro~nikom revijeLES 3% popust za ves prodajni program POPUST - EPIC - POPUST - EPIC Kontaktna oseba: EPIC d.o.o., Tr`a{ka 2, p.p. 152, 6230 Postojna, Edo PROGAR, tel. 067/70-020, fax.: 067/24-140 LES wood 52 (2000) 6 Diplomske naloge 226 Diplomske naloge diplomantov Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete v letu 2000 BEDRA^, Bo{tjan Fungicidna u~inkovitost nekaterih organskih za{~itnih sredstev Fungicidal effectiveness of some organic wood preservatives Vi{je{olska diplomska naloga Mentor: Franc Pohleven Recenzent: Marko Petri~ Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, 2000. XI, 60 f. : tabele, graf. prikazi, ilustr. UDK: 630*844.41 L vn 360 COBISS-ID 604297 Klju~ne besede: za{~ita lesa, fungicidi Izvle~ek: Ugotavljali smo u~inkovitost razli~nih kombinacij organskih fungicidov: tebukonazola, propikonazola, dikoflu-anida, tolilfluanida in 3-jodo-2-propinol butil karbama-ta. Pripravki so vsebovali razli~ne koncentracije aktivne komponente in razli~ne vrste topil. S fungicidi zaš~iteni lesni vzorci so bili v laboratorijskih pogojih 16 tednov izpostavljeni navadni tramovki (Gloephyllum trabeum) ali kletni gobi (Coniophora puteana) . Delo je potekalo po standardu SIST EN 113. Na osnovi rezultatov smo ugotovili, da je imela ve~ina preizkušanih sredstev ustrezno fungicidno aktivnost. Sredstvi propikonazol (koncentracije 1,12 %, 1,3 %, 1,53 % in 1,55 %) in 3-jodo-2-propinol butil karbamat (koncentracija 0,595 %), nista imeli inhibitornega u~inka na razvoj navadne tramovke. Naju~inkovitejša je bila kombinacija propikonazol (0,61 % ) in 3-jodo-2-propinol butil karbamat (0,60 %) v organskem topilu, kjer so zaš~iteni vzorci lesa izgubili manj kot 0,6 % mase. KOKELJ, Tilen Ugotavljanje larv hi{nega kozli~ka v lesu z metodo kontaktnega mikrofona Determination of the house longhorn beetle in wood with a contact microphone Visoko{olska (univerzitetna) diplomska naloga Mentor: Franc Pohleven Somentor: Andrej ^okl Recenzent: Bojan Bu~ar Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, 2000. IX, 39 f. : graf. prikazi, tabele, ilustr. UDK: 630*845 L dn 674 COBISS-ID 603529 Klju~ne besede: `u`elke, hi{ni kozli~ek, prehranjevalni zvoki, starost li~inke Izvle~ek: Ugotavljanje prisotnosti li~ink v lesu je zelo te`avno, zato je pomembno zgodnje odkrivanje napada lesnih `u`elk. Hišni kozli~ek (Hylotrupes bajulus) , kot terciarna lesna `u`elka, zelo pogosto napada konstrukcijski stavbni les. Z dolbenjem lesa proizvajajo li~inke škrebljanje. Osnovni namen analize zvokov dolbenja li~ink hišnega kozli~ka je ugotavljanje prisotnosti in starosti li~ink. Li~inka se v ~asu svojega `ivljenja in prehranjevanja v lesu nekajkrat levi. Z rastjo in razvojem se spreminja tudi velikost in oblika ~eljusti. ^eljusti li~ink hišnega kozli~ka se s starostjo pove~ujejo. Z obliko ~eljusti se spreminja zvok. Ugotovili smo, da s kontaktnim mikrofonom lahko ugotavljamo prisotnost li~inke tudi na ve~jo razdaljo v lesu. Dol`ina ugriza se s spremembo temperature ali starosti li~inke ne spremeni. Prehranjevalni zvoki razli~nih kategorij li~ink se razlikujejo v oscilogramu posameznega ugriza. Iz jakosti in barve zvoka lahko dolo~amo starost li~ink. Izmerili smo, da je frekvenca ugriza li~inke hišnega kozli~ka med 800 Hz in 1600 Hz. NAGLI^, Simon Prenova procesa skladi{~enja Renovation of storing process Vi{je{olska diplomska naloga Mentor: Franc Bizjak Somentor: Jo`e Kropiv{ek Recenzent: Tom Levani~ Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 2000. IX, 72 f. : tabele, ilustr. UDK: 694.6.004.4:65.011 L vn 358 COBISS-ID 575113 Klju~ne besede: lesna industrija, skladi{~enje, racionalizacija, kon~ni izdelki Izvle~ek: Obravnavali smo problematiko skladiš~enja kon~nih izdelkov v podjetju. Predstavili smo obstoje~i sistem skladiš~enja ter na~in prejema in odpreme. Na osnovi ugotovljenih problemov, ki vodijo k iskanju novih rešitev za uspešno skladiš~no poslovanje, smo oblikovali predloge rešitev z vidika optimizacije procesa skladiš~enja. Delo v skladiš~u lahko izboljšamo z rein`eniringom skladiš~nega poslovanja, s prenovo skladiš~enja z avtomatizacijo skladiš~, skladiš~nimi informacijskimi sistemi. Vse to bi pripomoglo k zmanjšanju operativnih stroškov, hitrejšemu obratu zalog in natan~nejšemu pregledu zalog izdelkov v skladiš~u. PETROV^I^, Anton Zasnova poslovne strategije podjetja The project of business strategy of the company Vi{je{olska diplomska naloga Mentor: Franc Bizjak Recenzent: Mirko Tratnik Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 2000. IX, 45 f. : graf. prikazi, tabele, ilustr. UDK: 65.011.1 L vn 359 COBISS-ID 575369 Klju~ne besede: rein`eniring, poslovna stategija Izvle~ek: Podrobno smo analizirali dosedanje delo podjetja, ugotovili prednosti in slabosti ter potrebne spremembe, da bi se v prihodnosti izognili tveganjem in izkoristili prednosti. Izdelali smo zasnovo poslovne strategije, ki temelji na analizi obstoje~ega stanja s prikazom ra~unovodskih izkazov in pokazateljev gospodarjenja (produktivnosti, ekonomi~nosti in rentabilnosti); analizi dosedanje strategije s prikazom njenih prednosti in pomanjkljivosti ter pogledom v 3 mo`ne scenarije razvoja v prihodnje (opti-misti~nega, pesimisti~nega in srednjo pot). Na osnovi ugotovljenih prednosti in slabosti dosedanje strategije podjetja, smo z metodo PORTFOLIO (BCG metodo) oblikovali novo poslovno strategijo, na osnovi opravljenega dela pa sklepe in smemice za dosego te strategije. POTO^NIK, Andrej Vpliv prilagodljivosti posameznih tehnolo{kih sistemov za izdelovanje okenskih elementov na celotne stro{ke Influence of adaptability of individual technology systems for production of window elements on total costs Visoko{olska (strokovna) diplomska naloga Mentor: Franc Bizjak Recenzent: Bojan Bu~ar Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za LES wood 52 (2000) 6 lesarstvo, 2000. X, 79 f. : graf. prikazi, tabele, ilustr. UDK: 65.011.5:694.6 L vn COBISS-ID 575625 Klju~ne besede: proizvodnja oken, tehnologija, u~inkovi-tost tehnologije, analiza stro{kov Izvle~ek: Primerjali smo obstoje~o konvencionalno in 2 novejši, bolj fleksibilni, tehnologiji za izdelovanje okenskih elementov z vidika prilagodljivosti in drugih dejavnikov u~inkovitosti tehnologije. Dolo~ili smo stroškovne vrste, v katerih se omenjeni tehnološki sistemi razlikujejo med seboj, in tiste, ki kon~no dolo~ajo izdelavne stroške. Ugotavljali smo vpliv nastavitev posameznih tehnologij na celotne izdelovalne stroške in dolo~evali to~ke enakih sprejemljivosti, oziroma najugodnejše število nastavitev posameznih tehnoloških sistemov. Ob trendu zni`evanja velikosti serij imajo fleksibilnejši tehnološki sistemi pomembno prednost pred konvencionalnimi tehnologijami; te so bolj prilagodljive, zato jih je treba pri izdelavi individualnih serij bolj izkoristiti. [IFRAR, Primo` Vpliv sejalnih parametrov na dele` frakcij Influence of screening parameters on the share of fractions Vi{je{olska diplomska naloga Mentor: Sa{a Pirkmaier Recenzent: @eljko Gori{ek Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 2000 XI, 48 f. : tabele, ilustr. Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, 2000. UDK: 630*862.2 L vn 361 COBISS-ID 604553 Klju~ne besede: iverne plo{~e, iverje, sejalne analize, mase, vlaga, ~asi sejanja Izvle~ek: Pri sejalni analizi iverja imamo obi~ajno naslednje pogoje: masa iverja 100 g, vla`nost iverja 10 % in ~as sejanja 10 min. Preu~evali smo, kako spremenjeni pogoji sejanja vplivajo na dele` posameznih frakcij. Pogoji, ki smo jih spreminjali, so bili: ~as, masa in vla`nost. Vsaki~ smo spreminjali le en parameter. Uporabljali smo iverje za izdelavo srednjega in zunanjega sloja, dobljeno iz proizvodnje. Spremenjena koli~ina iverja v sejalniku vpliva na njegovo natan~nost. Pri ve~jih koli~inah iverja v sejalniku je opazna manjša lo~ljivost, tako da ostane ve~ji dele` Diplomske naloge iverja na zgornjih sitih. S pove~evanjem vla`nosti prehodnost iverja pada. Pri daljšem ~asu sejanja dose`emo boljšo lo~ljivost delcev. Zato je pri daljšem ~asu sejanja dele` iverja na zgornjih sitih manjši, pri krajših pa ve~ji. [TERN, Janez Modifikacija lesa in ugotavljanje njegovih fungicidnih lastnosti Wood modification and its fungicidal characteristics Visoko{olska (univerzitetna) diplomska naloga Mentor: Franc Pohleven Recenzent: Marko Petri~ X, 72 f. : graf. prikazi, tabele, ilustr. Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, 2000 UDK: 630*841.1 L dn 672 COBISS-ID 572809 Klju~ne besede: za{~ita lesa, glive, fungicidnost, modifikacija lesa, metoda majhnih vzorcev Izvle~ek: Pri modifikaciji lesa smo uporabili UZA sredstva, narejena na osnovi anhidrida maleinske kisline (C4H2O3) in lanene-ga olja. Beljavo rde~ega bora (Pinus sylvestris) smo modificirali s 3 sredstvi: UZA 1, UZA 2 in UZA 0. Uporabili smo ve~ razli~nih koncentracij sredstev UZA (5 do 50 %), raztopljenih v acetonu. Da bi ugotovili vpliv temperature na lastnosti modificiranega lesa, smo modifikacijo vzorcev izvedli pri treh razli~nih temperaturah. Vzorce smo izpostavili dvema lesnima glivama: navadni tramovki (Gloeophyllum trabeum) in beli hišni gobi (Poria montico-la) . Ugotovili smo, da ima modificiran les zelo visok faktor dimenzijske stabilnosti, posebej pri sredstvu UZA 1. UZA sredtsva delujejo fungicidno `e pri 10 % koncentraciji. Les, modificiran s 15, 25 in 50 % sredtsvom UZA1, za 8 tednov izpostavljen lesni glivi (Gloeophyllum trabeum) , je izgubil manj kot 10 % mase. ZUPIN, Jure Modifikacija metode majhnih lesnih vzorcev za dolo~anje fungicidne aktivnosti sredstev za za{~ito lesa pred glivami Modification of mini-block method to determine fungicidal activity of wood preservatives Visoko{olska (univerzitetna) diplomska naloga Mentor: Franc Pohleven Recenzent: Marko Petri~ XIII, 74 f. : graf. prikazi, tabele, ilustr. Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, 2000 227 UDK: 630*841.1, 630*844.2 L dn 673 COBISS-ID 603273 Klju~ne besede: za{~ita lesa, metoda majhnih vzorcev, Coniophora puteana,glive razkrojevalke lesa Izvle~ek: Dolo~ili smo vpliv posameznih dejavnikov na rast razli~nih sevov glive Coniophora puteanap o metodi majhnih lesnih vzorcev za dolo~anje fungicidne aktivnosti zaš~itnih sredstev za les. Kot kontrolno glivo smo uporabili glivo Antro-dia vaillantii. Rezultate razkroja v petrijevkah smo primerjali pri razli~ni orientaciji lesnih vlaken vzorcev, pri razli~ni oddaljenosti vzorcev od hranilne podlage in pri razli~nem volumnu petrijevk. Najugodnejše rezultate z uporabljenimi sevi glive Coniophora puteanasmo dosegli pri testu z visokimi petrijevkami. Tudi pri longitudinalni orientaciji vzorcev, glede na smer oku`be, smo ugotovili ugoden vpliv na razkroj lesa. Ostali dejavniki pa niso imeli bistvenega vpliva na razkroj lesa. @NIDAR[I^, Borut Analiza stanja `agarske industrije v Sloveniji Analysis of the saw-mill industry state in Slovenia Vi{je{olska diplomska naloga Mentor: Franc Merzelj; recenzentka: Dominika Gornik Bu~ar Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 2000 VIII, 42 f. : graf. prikazi, tabele, ilustr. UDK: 630*832.1 L vn 356 COBISS-ID 573065 Klju~ne besede: `agarski obrat, `agarska proizvodnja, Slovenija Izvle~ek: Po osamosvojitvi slovenska `agarska industrija do`ivlja velike spremembe, ki se odra`ajo tako v številu kot v velikosti `agarskih obratov. Odlo~ilno vlogo pri teh spremembah igrajo pogoji prodaje izdelkov in nabave surovin. Poleg tega k spremembam pripomorejo tudi splošni pogoji gospodarjenja, ki omogo~ajo hitro in enostavno ustanavljanje novih podjetij. Ob ~edalje manjšem številu ve~jih `agarskih obratov se `agarska proizvodnja drobi na številne manjše obrate in prilo`nostne `age pri zasebnih lastnikih gozdov. Trend razvoja slovenske `agarske industrije gre tako ravno v nasprotno smer kot v Evropi, kjer se proizvodnja koncentrira v ve~jih `agarskih obratih. Zbrala: Maja CIMERMAN, dipl. soc. LES wood 52 (2000) 6 Prebrali smo za vas 228 Izvle~ki izbranih znanstvenih in strokovnih ~lankov Bilten INDOK slu`be Oddelka za lesarstvo Biotehni{ke fakutete 23 (2000) {t. 5 ORGANIZACIJA IN EKONOMIKA dr. Leon Oblak, mag. Jo`e Kropiv{ek NOVAK, G. / GRADI[AR, M. Pregled uporabe informacijskih sistemov za podporo odlo~anja Organizacija (2000) - (4) 248-253 (sl., 14 ref.) ^lanek opisuje pregledno raziskavo uporabe informacijskih sistemov za podporo odlo~anja (decision support systems - DSS) v poslovnem okolju. Pregled je narejen na osnovi {tevila objavljenih ~lankov o DSS v izbranih znanstvenih revijah v obdobju med leti od 1995 do 1998. Raziskava predstavlja nadaljevanje podobne raz- iskave narejene za obdobje od leta 1988 do leta 1994. Na koncu je podana primerjava izsledkov obeh raziskav. NOVAK, V. Vloga operativnega managementa pri razvoju podjetij Organizacija (2000) - (4) 254-262 (sl., 17 ref.) V ~lanku avtorica preu~uje vlogo operativnega manager-skega kadra do aktualnih problemov pri razvoju podjetij. Zanimajo jo zlasti njihova stali{~a s podro~ja vodenja in upravljanja, kadrov in motiviranosti, tr`enja, razvoja in raziskav, okolja in kakovosti. [e posebej obravnava vlogo operativnega managementa pri opravljanju njegovih funkcij dela. Z analizo stanja v obravnavanem podjetju in s preu~itvijo strokovnih podlag organizacijskih in kadrovskih ved postavi izhodi{~a za novo organizacijsko strukturo organizacije, v kateri so na novo opredeljene tudi naloge operativnega managementa. Prav slednji so za podjetje velik potencial, saj so njihovo znanje, sposobnost, motiviranost in pripravljenost za spremembe klju~ni elementi pri iskanju uspe{nega in u~inkovitega razvoja podjetja. VILFAN, J. Poslovne strategije za internet Podjetnik (2000) - (5) 48-51 (sl., / ref.) Avtor v svojem ~lanku opi{e sedem poslovnih strategij, s katerimi lahko podjetje dose`e, da ga bo na internetu tudi dejansko kdo opazil. Glavna navodila podjetjem v tej smeri so naslednja: 1. ustvarite blagovno znamko, ki pomeni re{evanje problemov; 2. ponudite sve`nje informacij in re{itev; 3. za vas naj tr`ijo povezani partnerji; 4. nova vrednost pri posredovanju med kupci in prodajalci; 5. prodaj, nato izdelaj; 6. naj cene nihajo s ponudbo in pov-pra{evanjem; 7. integrirajte digitalno trgovino z vsem. Zbrala: Maja CIMERMAN, dipl. soc. ETE d.o.o. predstavitev podjetja Podjetje ETE d.o.o. je bilo ustanovljeno l. 1989 s privatnim kapitalom. Na{a dejavnost je vezana predvsem na razvoj in izdelavo LAKIRNI[KE OPREME IN NAPRAV za povr{insko za{~ito kovinskih in plasti~nih ter povr{insko obdelavo lesenih izdelkov in sicer: - svetovanje idejnih re{itev, - izdelavo projektne dokumentacije, - izdelavo izvedbene tehni~ne dokumentacije, - kooperacijsko izdelavo ali rekonstrukcijo lakirnih linij in - monta`o in zagon dobavljenih naprav in opreme ter servisiranje in vzdr`evanje. V na{em proizvodnem programu so naprave in oprema standardne izvedbe kot posami~na oprema ali v sklopu zaklju-~ene tehnolo{ke linije. Prilagajamo se `eljam kupca glede na obstoje~o ali `ele-no tehnologijo, razpolo`ljivi prostor in druge specifi~ne zahteve. Na~rtujemo, proizvajamo in montiramo: - komorne in tunelske naprave za pripravo povr{in - razma{~evanje, fosfati-ranje..., - kabine in komore z vodnim ali suhim izlo~anjem odpadnih premazov, - kabine za ro~no ali avtomatsko na-na{anje pra{kov in rekuperacijo odse-sanega zraka, - dovodnike zraka z ogrevanjem ali kli-matizacijo zraka, - predsu{ilnike-odhlapljevalnike nevarnih snovi, - komorne in tunelske su{ilnike oziroma pe~i z razli~nimi mediji ogrevanja, - ro~ne ali motorno gnane transportne sisteme -talne ali vise~e, - za{~itne odsesovalne in protihrupne komore, - ekolo{ke naprave - tehnolo{ke ~istilne naprave izlo~anje mulja odpadnih premazov, - upravljanje elektri~nih potro{nikov s klasi~no ali procesorsko tehniko. S kooperacijsko proizvodnjo zaposlujemo stalno 20 ljudi, poteg tega pa, odvisno od tehni~no tehnolo{ke zahtevnosti, {e druge specializirane dobavitelje. Z dolgoletnimi izku{njami pri delu na podro~ju povr{inske za{~ite in stalno prisotnostjo na Slovenskem in tujih trgu smo si pridobili ugled kvalitetnega in kupcem prijaznega dobavitelja. To potrjuje tudi referen~na lista na{ih pomembnej{ih in bolj znanih kupcev, kar pa ne zmanj{uje pomembnosti drugih, manj{ih in manj znanih, ki so dele`ni enake pozornosti pri realizaciji investicij. Zavedamo se, da je edina dobra referenca in na{a najbolj{a reklama zadovoljen kupec. Stane KVARTUH, in`. str., direktor