POSTNI GLASNIK
Stanovsko in strokovno glasilo Zveze poštnih organizaci] za Slovenijo v Ljubljani.
Izhaja 1. In 15. v mesecu. — Cena 24 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej Rokopise na uredništvo .Poštnega Glasnika" v Ljubljani. ReKlamacije, oglase plačuje. — Oglasi po dogovoru. — Poštnina plačana v gotovini.	In drugo pa na upravništvo lista. jRokopisi se ne vračajo.
Letnik V.	V Ljubljani, dne 15. decembra 1925.	24. številka
Redni občni zbor
Seliclle poštnih, telegrafskih In čekovnih činovnibov
se bo vršil
v sredo, dne 6. Januarja 1926, na st. Treh kraljev dan ob 14. uri v Mariboru.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo predsednika in tajnika.
2.	Poročilo blagajnika in preglednikov računov.
3.	Volitev predsednika in odbora.
4.	Predlogi in vprašanja.
Lokal, kjer se bo občni zbor vršil, objavimo v prihodnji številki „Poštnega glasnika". Vabimo že zdaj vse člane na obilno udeležbo.	Odbor.
PMiiita „(Mn® Uta nižjih pitnih in liznlavnih nslužhnntei v Mainin"
priredi svoj
V. redni občni zbor
dn« 17. januarja 1926 ob 14. url v Gambrinowi dvorani s tam
DNEVNIM REDOM:
1.	poročilo predsednika.
2.	poroč lo tajnika.
3.	poročilo blagajnika.
4.	poročilo preglednikov računov.
5.	volitev predsednika.
6.	volitev odbora.
7.	slučajnosti.
Po občnem zboru slavi podružnica svoj 5 letni obstanek; natančnejše objavimo v prihodnji številki .Poš.nega glasnika*.
Odbor.
Ljudevit Staut:	s
Poštni dom in reorganizacija Zveze.
Bojim se, da je Čampov članek »Poštni dom« v predzadnji številki »Poštega glasnika« vkljub temu, da je zavzel poleg »Kalo-dontove« reklame največ prostora v listu in vzlic temu, da je stvaren in umesten, ostal zopet samo članek v Poštnem glasniku. Dosti članov misli, da je skoval tovariš Čampa svoj predlog le zato, da je izpopolnili rubrike Poštnega glasnika, ki naj bi bil glasilo vseh članov, ne pa tako, ko da ie list osebni žurnal Zvezinega predsednika in tajnika, kakor to sedaj izgleda. Kajti nad vsakim člankom vidim le »Joja« ali J. C. ali pa Joško Čampa. To je žalostna ugotovitev, ki pa bo držala dotlej, dokler se bodo poštarji sramovali svojega kruha, ki ga jedo, ali z drugimi besedami povedaio, dokler ne bo stanovske zavesti. Čevljarji in peki so bolje organizirani, kakor pa poštarji, organizacije grafičnih delavcev pa niti primerjati ne smem.
Za vzbuditev stanovske zavednosti med poštarji je nujno potreben poštni dom, za dosego tega pa je zopet potrebno, da večina Članov pri tem sodeluje. Ko sem bil še v od-(boru — menda spomladi 1.1923 — sem izdelal natančen načrt za zgradbo poštnega doma, ki bi bil v takratnih razmerah z vztrajnim delom in sodelovanjem vseh članov izpeljiv. Toda akcija se kar ni mogla oživiti, ker je bilo tako v vodstvu organizacije, kakor tudi v članstvu premalo samozavesti in vere v lastno moč Zato sem odstopil svoj predlog za zidanje doma Sokolu I, kjer sem imel vsaj to zadoščenje, da se je moj predlog uvaževal.
Vprašanje poštnega doma je bilo še večkrat sproženo, vendar do realizacije ni prišlo. To pa zato ne, ker se slovenski poštarji ne Zavedajo, da so del tistih faktorjev v državi, od katerih zavisi gospodarsko življenje vse države. Revež oni, ki se svoje moči ne zaveda! Smelo lahko trdim, ako bi bili začeli
smotrenim delom pred petimi leti, bi danes stal v Ljubljani poštni dom in to brez podpore Saveza. Krivdo, da se to ni začelo, pripisujem slabi organizaciji vseh poštarskih društev, poedincem, katerih volja in vztrajnost je znana, pa so jo posvetili drugim ciljem, namesto svoji stanovski organizaciji. Pa o tem prihodnjič več. Ne rečem s tem, da danes ni več mogoče graditi doma. Je mogoče! Tisočpetsto ljudi postavi lahko babilonski stolp in ne samo navadno hišo. Samo vsak član Zveze naj zastavi vse svoje sile ih naj žrtvuje materialno, kolikor mu je največ mogoče, Pa boste videli, da bo v enem letu poštni dom pod streho.
Za dosego poštnega doma pa je potrebna reorganizacija Zveze. Zakaj? Vsak, kdor pozna Zvezo, mi mora priznati, da ie to vojska papirnatih vojščakov, ne pa močna organizacija poštnih nameščencev. To pa zato, ker obstojajo še vedno štiri ali celo pet uradniških društev, ki so si več ali manj vedno v laseh. Tako sem imel priliko slišati, kako je član enega društva docela neutemeljeno pobijal zelo umesten predlog člana drugega društva, to pa samo zato, ker ni bil predlog od njegovega društva. S pobijanjem dobrih predlogov, z ljubosumnostjo in destruktivno kritiko se ne bo zidalo! Oseba ni nič, organizacija je vse! K temu pa moram šč pripomniti, da je gospodarsko slaba organizacija dvakrat nič. In tu tiči zajec. Naša v Zvezi včlanjena društva nabirajo denar vsaka zase, Zveza pa mora čakati na drobtinice in prosjačiti, če hoče poslati delegata v Beograd. Ali je to organizacija? More li taka organizacija misliti na gradbo lastnega doma?
Tovariš Čampa je velik idealist in kot tak seveda optimist. Njegov predlog je dober, Obveljal pa bj le tedaj, ako bi bili člani Zveze ne samo solidarni in zavedni, ampak tudi disciplinirani. Vsega tega jim pa manjka. Zveza bi morala biti forum, kjer bi se reševala in presojala vsa sporna vprašanja v Zvezi včlanjenih društev, ne pa jedro prepirov, še manj
pa zaslomba ali opora političnih strank.
Za dosego reorganizacije Zveze ie nujno potrebno, da se vsa sedaj obstoječa društva razpuste, ustanove pa se oblastna organizacija ptt. uradnikov in organizacija nižjih uslužbencev, tako da bi obstojala Zveza samo iz dveh društev. Na sedežih večjih pošt, kakor n. pr. Maribor, Celje, Novo mesto itd. pa bi se ustanovili okrajni pododbori. Glavni odbor Zveze bi sestojal iz delegatov pododborov. V tej Zvezi bi se morali ustanoviti razni pododseki, kakor n. pr., gospodarski, propagandni, veselični, strokovni in prosvetli pododsek, po potrebi tudi športni pododsek. Volitve v to Zvezo bi se morale vršiti pismeno, in ne kakor sedaj, da 100—150 članov voli predsedstvo za vseh 1500 članov. O tem prihodnjič! Članarina se ima znatno zvišati, in sicer tako, da pripade večji znesek Zvezi, nižji pa društvu. Ni primerno, da je društvo bogato, Zveza je faktor, ki ima reprezentirati in ki mora imetj premoženje.
Ne smatram sicer »Poštnega glasnika« za pravo mesto, kjer naj se iznašajo predlogi, kako naj se gradi poštni dom, vendar, ker smoi že v tem, naj v glavnih konturah podam svoj načrt. Natančno izdelanega predložim »Odboru za gradbo poštnega doma« takoj, ko se ta ustanovi. V glavnem tole: Po gornjem vzorcu reorganizirana zveza naj si najame brezobrestno' posojilo, katero naj dado člani na ta način, da prispeva vsak član mesečno 10 do 15 dinarjev ali tudi 20 dinarjev skozi eno leto. Najmanjši mesečni prispevek bi moral biti 10 Din. Zveza bi mu izdala pobotnico, po preteku dveh ali trdi let pa bi mu vrnila ves znesek naenkrat. Vsi člani seveda ne bodo mogli dobiti svojega vloženega denarja naenkrat nazaj, vračalo bi se sukcesivno. S čim naj bi zveza to odplačevala, bom pa navedel natančno v načrtu.
Iz tega sledi, da bodo člani prihranili denar, obenem Pa si bodo zidali poštni dom. Prepričan sem, da bo vsak poštni nameščenec žrtvoval skotzi eno leto mesečno po to-
liko dinarjev, osobito, ker mu bo to obnenem hranilnica.
Poudarjam pa, da je nujno potrebno, da se skliče izredni občni zbor, ki bi sklepal o gradbi poštnega doma. Tam naj se izpraša članom vest in pretehta njih voljo in ljubezen do svojega lastnega ognjišča.
Izredni občni zbor Gospodarske zadruge poštnih nameščencev r. z. z o. z. v Ljubljani.
Ob slabi udeležbi se je vršil dne 21. novembra t. I. izredni občni zbor naše zadruge. Po stari <navadi! Vse delo se prepušča posameznikom, ogromna večina pa sedi doma za zapečkonn' in udano čaka smrti!
V naslednjem objavljamo sklepe izrednega občnega zbora, ki so za vse zadružnike zelo važni:
1.	) Reorganizacija krojačnlce. Od 1. januarja 1926 lahko da članstvo obleko v delo zadružni krojačnici ali kateremukoli krojaču, katerega si vsak sam izbere. Račune teh krojačev bo poravnala zadruga sproti, člani pa jili bodo poravnavali zadrugi v 4 do 6 zaporednih mesečnih obrokih. Za stroške in manipulacijo bo zaračunavala zadruga pri vsakem računu članu 2%. Zadruga jamči napram krojačem za plačilo računa, ne jamči pa za delo, zato tudi ne bo sprejemala pritožb. — Delovodja zadružne krojačnice bo smel odslej izjemna dela računati po Iti. tarifi, za navadno obleko po vsakokratni modi pa ne bo smel računati več ko do sedaj (300 Din). Za pokvarjeno obleko bo odgovoren delovodja sam, zato zadruga tudi za to ne bo sprejemala pritožb.
Tako smo postavili zadružno krojačnico na popolnoma trgovsko podlago in dali članstvu možnost, da si po svoji volji izbira krojače. Komurkoli delo zadružne krojačnice ,ne bo všeč ali pa mu bo predrago, si poišče lahko v mestu ali v okolici kro’ača, račun pa prinese zadrugi, ki bo znesek takoj nakazala dotičneiriu krojaču. Opozarjamo pa člane, da mora vsak krojaški račun prinesti zadrugi član sam. kar velja tijdi za račune zadružne krojačnice. Račun morata podpisati mojster in član. Ako bi mojster poslal račun naravnost zadrugi, ga zadruga ne bo sprejela, ampak vrnila. Vsakdo naj zatorej ta postopek pojasni svojemu krojaču. Ako bi bile diference v ceni, jih mora seveda izravnati s krojačem vsak
sam.	,	,
2.	) Nabava blaga, obleke, čevljev itd. pri trgovskih tvrdkah v Ljubljani. Od 15. decembra bo posredovala zadruga nabavo vsakovrstnega blaga (manufakturnega, imodnega in galanterijskega, izgotovi enih oblek in čevljev, damskih klobukov itd.) pri raznih trgovskih tvrdkah v Ljubljani. Nakupljeno blago se bo moralo plačati v 4 do 6 zaporednih mesečnih obrokih. Obroke bo odtegoval članom računsko' - kontrolni odsek direkcije in jih nakazoval zadrugi, zadruga pa jih bo preodkazovala trgovcem. Za redno odplačevanje obrokov bo jamčila trgovcem zadruga. Clane, ki so z dovoljenjem direkcije (šef odseka gospod Vesenjak) že vzeli blago na obroke, prevzame s
1.	januarjem zadruga na lastni račun.
Dnevničarji bodo smeli izkoriščati te nakupne ugodnosti samo tedaj, če bosta jamčila zan c dva stalno nameščena uslužbenca kot poroka in plačnika. Višina kredita za posameznega člana vobče ne sme presegati njegove dvomesečne plače.
Kdor si hoče torej kaj nabaviti, naj pride k zadrugi po nakazilo, z nakazilom pa naj gre k (trgovcu, kjer dobi blago. Za naše poslovanje smo jsi izbrali nekatere največje ljubljanske tvrdke, s katerimi smo že sklenili potrebne pogodbe. Zaznamek tvrdk priobčimo v prihodnji številki »Poštnega glasnika«. (Kdor si želi nabaviti blago za praznike, naj pride med uradnimi urami v zadrugo, kjer izve imena tvrdk.) Zunanje usluž-


bcnce obveščamo, da tudi oni lahko izkoriščajo te ugodnosti, prej pa morajo seveda pristopiti k zadrugi.
3.) Izprememba zadružnih pravil. V nekaterih točkah je bilo nu no potrebno izpremeniti pravila in jih prilagoditi razširjenemu področju zadruge. Izprerr.ienjeni členi se v novi obliki glase:
§ 5., točka 3.: Redno izpolnjevati vse obveznosti napram zadrugi. Denarne obveznosti se poravnavajo v mesečnih obrokih na ta način, da se bodo mesečni obroki odtegovali članom neposredno od službenih prejemkov.
§ 8., al. 1.: Zadružni delež znaša Din 100.— za vsakega zadružnika.
V	§ 15. naj se za sedmim odstavkom vpiše nov odstavek, ki se glasi: »Načelstvo ne dobiva tantiem za svoje poslovanje«.
V	§ 17. naj se kot zadnji odstavek pripiše: »Nadzorstvo ne dobiva tantiem za svoje poslovanje«.
Glede odtegovanja obrokov se v bistvu ne izpremeni pravzaprav nič, zakaj obroki so se odtegovali že doslej od službenih prejemkov, dasi to ni bilo določeno v pravilih. Izpremeni se samo način ođtegovan'a. Do sedaj so imeli s tem posla tov. Vernik na pošti Ljubljana 1 in oni tovariši, ki so izplačevali službene prejemke. Odslej pa se bo vse delo poverilo računsko-kontrolnemu odseku pt. direkcije. Dosedanji delež (Din 25) je bi! tako majhen, kakor ga prav gotovo nima nobena gospodarska zadruga v celi Jugoslaviji. To je že doslej silno oviralo zadrugo v njenem poslovanju. Za izvedbo sklepov pod i.) in 2.) pa rabi zadruga mnogo večji, a seveda tudi cenen kapital, ki ga bo pridobila z zvišanjem zadružnega deleža.
'■Vesele božične praznike
ždi vsem tovarišem in tovarišicam ter naročnikom Usta
uredništvo in uprava.
4.) Slučajnosti. Sprejeti so bili še tile predlogi načelstva:
a)	Zvišani -delež plačajo v treh zaporednih «mesečnih obrokih, prvega dne 1. januara 1926. S članom, ki bi tega poviška ne hotel plačati, bo postopala zadruga po § 6, točka 3, zadružnih pravil (izkljubčitev), če ne bo prijavil prej pismeno svojega izstopa iz zadruge. Ta mesec imajo torej vsi člani dovolj časa za premislek.
b)	Vsak prebitek na račun se obrestuje članom po običajni obrestni meri za nevezane vloge. Večkrat smo namreč že čuli pritožbe, da člani, ki so premog in drva plačali, preden so jih dobili, na ta način posojujejo zadrugi brezobrestno svoj denar, sebi v škodo in v korist onih, ki imajo vedno polno dolga. S tem sklepom pa bo vseli pritožb konec. Kdor bo imel na svojem računu prebitek, se mu bo ta prebitek tudi obrestoval. S tem je dana članom tudi lepa prilika, da svoje prihranke nalaga o v naši zadrugi. Obrestovali se jim bode po isti obrestni meri kakor pri hranilnicah. Kdor ima torej kak dinar odveč, naj ga naloži v zadrugi. Koristil bo pred vsem samemu sebi, pa tudi zadrugi.
c)	V nujnih slučajih dovoljuje načelstvo elanom tudi posojila do Din 600.— t proti odplačevanju v 6mesečnih obrokih in proti običajni obrestni meri. Taka posojila se bodo dajala le tedaj, če bo denar na razpolago, za začetek pa samo v res nujnih in prav posebnih slučajih. Prošnje za posojilo je treba vlagati pismeno, rešetale pa se bodo sproti.
Sklepi izrednega občnega zbora so za vse člane zelo koristni, zato upamo, da Uh bodo člani znali tudi primerno ceniti. Dolžnost vseh je, da na vso moč izkoriščajo zadrugo. S tem bodo pomagali svojim sotrpinom, sebi pa pripravljali boljšo bodočnost. Cim bolj se bodo oklepali člani svoje zadruge, tem močnejša bo. In čim močnejša bo, tolikanj več bo lahko nudila svojim članom.
'Rodimo složni in delajmo vstrajno!
Načelstvo.
Važne interpretacije določil uradniškesa zakona.
11.	Kdor prejema od samoupravne korporacije kakršnokoli stanarino, ne more prejemati cele stanarine v smislu čl. 39. uradniškega zakona;
12.	Odlok o višji osinovni plači mora izdati organ, ki je pristojen za odločbo o napredovanju;
13.	Računoizpitači imajo pravico do 10-odstoiLnega poviška prejemkov, če |bi tudi ne imeli predpisane predizobrazbe za II. ka-teoorijo;
14.	Čl. 234. uradniškega zakona nima vpliva ma stalnost (čl. 16.). Državni nameščenec, ki je od 1. septembra 1923 imel 3 leta državne službe, se smatra za stalnega, a ne za začasnega.
15.	Predpogoji za prestop iz pripravniške v pomožne grupe so:
1. strokovni izpit, čl. 54.: 2. da je bil pripravnik vsaj 3 leta (čl. 56.)! 3. da je bil komisijsko spoznan sposobnim za stalnost.
To napredovanje pa ni obvezno, temVeč fakultativno, če so prosta mesta.
Napredovanje v 2. stopnjo osnovne plače pa je avtomatično, ako postoje sledeči predpogoji:
a) 3-leina doba, b) stalnost po členu 16. Ni pa predpogoj strokovni izpit;
3-letni rok za napredovanje iz pripravniške v višjo grupo je torej minimalni rok, 3-letni rok za napredovanje v 2. stopnjo osnovne plače pa maksimalen. Glede važnosti strokovnega izpita glej točko 7;
(Dalje prihodnjič.)
Orsanizatorično gibanje.
ZAPISNIK
širšega odbora Zveze od 4. decembra 1925.
Dnevni red: 1. Dopisi; 2. Likvidacija gospodarskega odseka; 3. Lokal za Zvezo; 4. Predlogi in vprašanja.
Predsednik otvori sejo in preide takoj na dnevni -red.
1. Tajnik prečita dopis društva koncept ni h- in tehniških poštnih uradnikov, ki prijavlja v Zvezo delegate tov. ing. Kolariča, Matjašiča in Peršiča. Zveza je poslala Savezu brzojavni protest proti odredbi v dvanajstinah, da zadobe drž. nameščenci pravico do pokojnine šele po 15. službenih letih. — Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev poroča z dopisom, da priredi dne 11. januarja 1926 v Narodnem- domu veselico v prid podpornemu fondu za svoje člane. K temu dopisu obrazloži predsednik svoje stališče, češ da take akcije in prireditve -posameznih društev niso umestne, ker posamezne organizacije, ki so itak gmotno dobro situirane, množe svoje premoženje, d-očiim stoji Zveza v gmotnem oziru na šibkili nogah. Umestn-ejše bi bilo, da bi Zveza imela kako prireditev, na kateri naj bi sodelovale vse organizacije. V bodoče naj organizacije mislijo nekoliko več na gmotno stanje Zveze ter naj del čistega dobička od takili prireditev naklonijo svoji matici — Zvezi. — Splitska oblastna organizacija se je obrnila na Zvezo za informacije, na kakšni podlagi je stavila ljubljanska direkcija predlog za napredovanje v položaje in če so bili maturantje pri tem predlogu protežirani, Ista -organizacija je brzojavno sporočila Zvezi, da je poslala Savezu protest proti tistim odredbam v dvanajstinah, ki poslabšajo določila uradniškega zakona, in prosi, da se temu protestu pridruži tudi naša Zveza, kar je ta storila, kakor že omenjeno, na lastno inicijativo. — Zagrebška oblastna organizacija se je obrnila na zvezo glede izdelave načrta za n-oVa pravila Saveza. Istočasno poroča, da bo po telefoničnih informacijah
Ako piješ „BUDDHA“ čaf, vžlvaš že na zemlji raji
ih m&jCT
Mamica in otročiček, vsa čista dehtita žarita svežosti, okusna, oskrbovana. Veselo zdrav/e se smeje z lestečimi zobmi.
Dnevna gojitev s »•Kalodontom« je najsigurnejša pot, da obvarujete lepoto in zdravje Vaših zob.
in po obljubi šefa personalnega odelenja ministrstva K- Lovriča sklicana zaradi pripravniških izpitov ponovno anketa strokovnega sveta, ki bo pretresavala to vprašanje na podlagi spomenice, ki sta jo odposlali ljubljanska in zagrebška organizacija. (Spomenica je bila objavljena v 23. številki Poštnega glasnika od 1. decembra t. 1.) Novosadska oblastna organizacija poroča, da se je dosedanji pododbor Saveza v Novem Sadu iz-premenil v oblastno organizacijo; novo izvoljena •uprava želi stopiti z ljubljansko oblastno organi-zaci’o v kar najtesnejše stike. Naproša nas, da ji sporočiim», v kakšnih odnošajih stojimo s Savezom. — Na ta dopis smo odgovorili v zelo obširnem dopisu ter razložili novoustanovljeni bratski organizaciji svoje mišljenje glede današnjih organizacij pošt. nameščencev in Saveza. Poudarjali smo, da smo pripravljeni vedno pomagati novosadski organizaciji s svojimi izkušnjami in z vsemi moralnimi silami in da upamo, da bo novosadska organizacija stopala vedno ramo ob rami z našo, zagrebško in splitsko organizacijo ter. nas podpirala v našem stremljenju, da dosežemo reorganizacijo Saveza in vzpostavitev oblastnih organizacij na sedežih vseh direkcij. — V istem smislu je pisal tajnik Zveze daljše privatno pismo predsedniku skopljanske oblastne organizacije tov. Maksimoviču. Zveza bo izdelala v nekaj mesecih načrt za nova pravila Saveza ter jili poslala vsem oblastnim organizacijam v pretres, tako da bodo nastopile na prihodnjem kongresu vse složno in da pridemo končno vendarle enkrat do enotnega sistema : v naših organizacijah. — Savez je poslal Zvezi prepise spomenice, ki jih je predložil Glavni Savez drž. nameščencev ob prilki svoje ankete, ki se je izvršila v decembru, vsem ministrom in merodajnim faktorjem ter vsem narodnim poslancem. V tej spomenici so navedene zlasti glavne zahteve drž. nameščencev, t. j. izplačilo razlik, revizija uradniškega zakona in zidane uradniških stanovanj, -j Hranilni in posojilni konzorcij dirž. nameščen-
cev v Ljubljani vabi Zvezo in njene organizacije, da se udeleže ankete, ki se bo vršila 11. decembra t. 1. in na kateri se bo obravnavalo vprašanje o sedanjem položaju drž. nameščencev, o razširjenju gospodarsko-socialnih ustanov v našili organizacijah in o zgradbi Uradniškega doma v Ljubljani. (Iniciator te ankete je gosp. fin. nad-svetnik Ivan Rostan; njegov program je naznačen v glavnih obrisih v njegovem uvodniku, ki ga je prinesel »Poštni glasnik« v zadnji številki.) Odbor določi, da se udeleži te ankete za Zvezo predsednik Jakše im ta'nik Čampa, Sekcijo bo zastopal tov. Dular, Osrednje društvo nižjih nameščencev pa tov. Gruden.
2.	Predsednik poroča1, da je sklenil v svrbo razčiščenja im likvidacije Gospodarskega odseka dne 22. novembra t. 1. konferenco, na katero so bili povabljeni zastopniki društev in poznavavci razmer. Vsi udeleženi zastopniki so se solidarno postavili na stališče Zveze, da je treba likvidirati Gospodarski odsek in da pripada vsa Imovina tega odseka Zvezi. Kajti nesporno je, da je ustanovila ta odsek Zveza, volila njegovo upravo In ga na svoji seji dne IS. decembra 1924 ukinila. Nekateri so mnenja, da je imovina Gospodarskega odseka last njegovih bivših članov; to mnenje pa sloni na nepoznanju razmer, kajti zneski, ki so jih plačali ob ustanovitvi gospodarskega odseka n'egovi člani, niso bili nikaki deleži, marveč le predujmi na bodoče nabave; ti zneski so se pozneje pri dobavah obračunali in tako članom vrnili. S tem so prenehale napram odseku ka-koršnekoli terjatve od strani njegovih bivših članov, kakor tudi nasprotno. Obstoja pri Godbenem odseku še terjatev v znesku 1240 Din, ki je investirana v nekaterili glasbilih, ki so bila pred nekoliko dnevi prodana društvu »Sokol« na Viču za 1000 Din. Ta znesek dobi Zveza. Nadalje obstoja še večja terjatev Zveze pri Gospodarski zadrugi. Kako se bo likvidiral ta dolg, je odvisno od zadržanja Gospodarske zadruge; Zveza je pripravljena ta dolg končnoveljavno brisati, ako ji da Zadruga moralno in materialno zadoščen e, ki bo v interesu Zveze in Gospodarske zadruge. Kajti obe instituciji zasledujeta koristi poštnih nameščencev in je zato v interesu celokupnega poštnega osobja, da delati obe Instituciji složno in sporazumno.
Potem poroča o provizijah, ki jih dobiva Zveza pri tvrdkah kot odškodmino za njene garancije, ki jih daje za svoje člane, kateri si nabavljajo pri teh tvrdkah oblačila proti odplačevanju na mesečne obroke. Pri predložitvi obračuna je ena izmed tvrdk zaračunala odtegljaje na škodo Zveze; predsedstvo bo zadevo do novega leta uredilo tako, da Zveza ne bo pri tem oškodovana. Ker pa bo tudi nabavo oblačil na kredit pri vseh večjih tvrdkah prevzela sedaj Gospodarska zadruga, se bodo s temi občutno zmanjšali dohodki Zveze, ki se nahaja že itak v slabem financialnem stanju. Zato upa, da sc bo tudi ta zaideva uredila z Gospodarsko zadrugo tako, kakor zahtevajo to obojestranski interesi.
Odbor sklene, da se ukrene vse potrebno v svrbo likvidacije Gospodarskega odseka, ki danes kljub sklepu o njegovi ukinitvi formalno še vedno obstoja. Njegovo premoženje, ki znaša okrog 25.000 Din in ki obstoja deloma iz gospodarstva Poštnega glasnika, deloma pa iz inventarja, prevzema s 1. januarjem 1926 blagajnik Zveze. Vendar pa naj se vodi gospodarstvo Poštnega glasnika -tudi za naprej še ločeno, knjigovodstvo pa vodi blagajnik Zveze. Eventualni presežki iz gospodarstva »Glasnika« pa naj bi se odvajali v Zvezino blagajno, ako bi jih ne potrebovala uprava lista.
3.	Predsednik poroča, da je najela Zveza v smislu sklepa zadnje odborove seje skupno z Gospodarsko zadrugo na Starem trgu štev. 3 v prvem nadstropju lokal za pisarne in seje; najemnina znaša mesečno 500 Din. Lokal je dala Zveza primerno urediti in očistiti. Da se določi lastninska pravica, uporaba in prispevki k plačevanju najemnine, skliče Zveza v najkrajšem času sestanek, na katerega naj pošl ejo svoje zastopnike vsa v Zvezi včlanjena društva in vse institucije poštnih nameščencev. Na tem sestanku naj se urede ta vprašanja in sestavi hišni red. Po njegovem mnenju naj bi bil lokal last vseh društev in vseh institucij poštnih nameščencev, ki naj bi zato prispevala v primernem sorazmerju k plačevanju najemnine. Lokal nam je preskrbela družba »Posredovalec«, za kar mora plačati Zve-
za po pogodbi Din 400 nagrade. — Odbor je odobril vse te ukrepe predsedstva in z njimi zvezane izdatke.
4.) Blagajnik Martinšek predlaga, da naj bi v poletju priredila tudi Zveza kako veselico. O tem naj se začne takoj razmišljati, ker morajo biti vse predpriprave dobro premišljene in je treba za to precej časa. — Predsednik poroča, da se je napredovanje zvaničnikov in služMeljev v višje položajne skupine zakasnilo zato, ker se je direkcija obrnila na ministrstvo za navodila, v kakšnem razmerju sme izvršiti to imenovanje. Dočim so namreč za uradnike določeni odstotki, koliko jih sme biti v eni ali drugi skupini, je glede zvanič-nikov in služiteljev za enkrat merodajen saimo člen 231. uradniškega zakona. V naši direkciji pa je stvar taka, da bi po strogem izvajanju tega člena ne mogel napredovati noben zvaničnik in služitel'. Predsednik se je obrnil' privatnim potom na referenta v ministrstvu, da bi ministrstvo to vprašanje čim najbolj širokogrudno in ugodno rešilo.
Nato zaključi predsednik sejo ob 23. uri.
To in ono.
Poziv uprave. Nekateri zaostankarji še vedno niso poravnali naročnine za »Poštni glasnik« kljub večkratnim opominom v listu in kljub pred kratkim poslani ostri, nam neljubi, a potrebni dopisnici. Vsi ti naj vzemo v vednost, da jih uprava ne bo več opominjala, ampak da izročimo izterjava-ive 5. decembra t. 1. našemu pravnemu zastopniku. Kdor nima toliko zavesti do lista, da bi poravnal svoje obveznosti, ne zasluži nikakega obzira in naj nepotrebne stroške pripiše sebi. Ker se bliža leto h koncu, pozivamo vse tovariše, da gledajo na pridobitev novih naročnikov z novim letom. Vsak poštni, brzojavni in telefonski uslužbenec mora biti naročnik »Poštnega glasnika«.
Uprava.
Gospodarska zadruga poštnih nameščencev v Ljubljani javlja svojini članom, da odtegne prvega januarja, februarja in marca 1926 poleg rednega mesečnega obroka vsakokrat še 25 Din za zvišani delež, ki znaša po novem 100 Din. Na primer: redni obrok člana znaša 200 Din; odtegnilo se bo torej 200 Din in še 25 Din za zvišani delež, skupaj 225 Din. Na ta način bodo deleži v resnici vplačani, kakor predpisuje zakon, in se člane za zvišani delež ne bo obremenilo na njihovem debetnem računu. — Načelstvo.
Gospodarska zadruga poštnih nameščencev v Ljubljani se preseli s 15. decembrom t. I. v lastno Pisarno na Starem trgu št. 3, 1. nadstropje, desno (pri g. Strumbelj). Uradne ure so v ponedeljek, sredo in petek, vsakokrat od 16. do 18. ure. — Načelstvo.
Zveza poštnih organizacij je v sporazumu z Gospodarsko zadrugo poštnih nameščencev najela svoj lastni lokal za pisarno. Soba se nahaja na Starem trgu št. 3, I. nadstropje. Katera društva bodo imela v tem lokalu svojo pisarno in posvetovalnico ter kako bodo razdeljene uradne ure za Zvezo in za posamezna društva, objavimo v prihodnji številki.
Pomočnik generalnega direktorja gospod dr. Horvat se je mudil v dneh od 10. do 12. decembra v Ljubljani, da pregleda delo ljubljanske direkcije zaradi eventualne redukcije osobja. V imenu oblastne organizacije za Slovenijo ga je pozdravil predsednik Zveze tov. Jakše, katerega ic g. pomočnik gen. direkcije kot znanca z vso njemu prirojeno eleganco in ljubeznivostjo sprejel ter mu dal sledeča pojasnila:
1.) Govorice o ukinitvi ljubljanske poštne direkcije so neosnovane, ker se ministrstvo s tb namero ne bavi. Nasprotno namerava ministrstvo
Znana ugledna tvrdka
Drago Schwab
javlja vsem cenj. poštnim uradnikom (cam),
da prodaja vsa oblačila na mesečne
Obroke. Tozadevna pojasnila in drugo rešuje tvrdka obratno.	36
razSiriti obrat tiskarne ljubljanske direkcije, da bo izdelovala naša tiskarna za vse direkcije, oziroma za vso poštno upravo potrebne tiskovine in tiskarska dela sploh. Pač pa hoče ministrstvo izvesti redukcijo nekvalificiranega uslužbenstva. Proračun namreč močno obremenjujejo izdatki za dnevničarje in različno osobje, ki ni prišlo v državno službo na osnovi uradniškega zakona. V Slovenj i je tudi predrag dostavljalni aparat. Na deželi je zaposlenih toliko zvaničnikov in služite-Ijev kot dostavljači, dočim bi morale vršiti ta posel po pravilniku občine.
2.	) iNa podlagi spomenice, ki jo je prejelo ministrstvo od ljubljanske in zagrebške organizacije, bo sklepal strokovni svet še enkrat o usodi pripravniških izpitov. Skušal bo izposlovati za pripravnike čim najugodnejšo rešitev tega vprašanja; če pa ne bo uspelo, se bodo pa pač morali pripravniki sprijazniti s to mislijo.
3.	) Poslovači dobe zvišane prejemke od 1. januarja 1926 dalje. Pravilnik o poslovačih sicer še ne bo stopil v veljavo, ker Glavna kontrola ne odobri določila, po katerem1 bi se mogla onim kontraktualnim uslužbencem, ki bi bili prevedeni v red državnih uslužbencev, šteti odpravniška leta v napredovanje in poko nino. Naše ministrstvo je imelo v tej zadevi konferenco z ministrstvom pravde, ki pa ni privedla do rezultata. Zato se je pravilnik o poslovačih odložil za kesnejši, primernejši čas, edino prejemki se regulirajo poslovačeni s 1. januarjem 1926 po določbah tega pravilnika.
4.) Napredovanje v višje skupine se je res zavleklo, vendar pridejo ukazi in dekreti do Božiča. Glede napredovanja zvaničnikov in služiteljev je prosil predsednik, da posreduje g. pomočnik generalu direktorja za nujno in ugodno rešitev poročila naše direkcije, ki je vprašala ministrstvo, kako naj unapredi nižje uslužbence. Gospod dr. Horvat je to drage volje obljubil.
Akcija za zidanje Poštnega doma. Kakor vse kaže, topot ne bo ostalo samo pri člankih v »'Poštnem glasniku«, negO' se bo resno začelo s pripravami za zgradbo lastnega doma. Prejeli smo okrožnico, podpisano od »Interesentov za zgradbo Poštnega doma«, s katero sklicujejo za torek 15. t. m. sestanek vseli poštarjev in poštaric brez razlike na spol, čin in društveno pripadnost, da izvolijo pripravljalni odbor, ki naj pripravi pravita, nabere člane in skliče ustanovni občni zbor društva za zgradbo Poštnega doma. — Naš list je to idejo prvi načel, jo zagovarjal, navduševal in dajal načrte. Zato ta prvi resni korak iskreno pozdravlja, pa naj je od' katerekoli strani. O po-
Naiugodnejftl nakup
vsakovrstnega manufakturncga blaga Vam nudi tvrdka
FABIANI & JURJOVEC
Llubljana, Stritarjeva ulica 5.
Prodaja na obroke potom Gospodarske zadruge poštnih nameščencev! (75)
četku in razvoju akcije bo seveda naš list redno poročal.
Blagajna Sekcije je prejela nadaljnje prostovoljne prispevke: Holz 'Rudolf, Novi Sad, 100 Din; Krajc Iva, Crmošnjice, 50 Din; Vitoslava Mikuže-va, Zagorje ob Savi, Brigita Jurač, Kotlje, in Ernesta Padar, Strnišče, po 20 Din; Stupar Regina, Dol. Logatec, 14 Din — Tovarišii(ce) na sestanku v Velenju po tovarišu' Sumeju iz Slovenjgradca 170 Din in sicer 100 Din za Sekcijo in 70 Din za tiskovni sklad, to zadnjo svoto smo izročili upravi »Poštnega glasnika«. Krivec Josip, Dravograd, Gselman Rika, Sv. Barbara v H., in Pavla Ciuha, Ljubljana, po 4 Din. Vsega skupaj 336 Din. Celotni letošnji prostovoljni prispevki znašajo 2849 Din. Od svoječasno že izkazanih prispevkov pošte Maribor 1 smo po njihovem naročilu izplačali Zvezi poštne organizacije znesek 960 Din. — Srčna hvala vsem darovalcem. — Sekcija ptč. člnov-nikov.
Člane Sekcije, kateri še niso poravnali članarine za leto 1925, prosimo, da jo takoj poravnajo po položnicah, ki so jih prejeli obenem z opomini. Leto gre h koncu, do zadnjega tega meseca mora biti bilanca zaključena, ker je 6. januarja 1926 že občni zbor. Zato morajo zaostali člani storiti svojo dolžnost najkesneje do 25. decembra 1925.
Za .Zvezo poštnih organizacij za Slove' ii < v Liub-Ijani" izdaja in urejuje Joško Jakše v Ljubljani. — Za .Narodno tiskarno*: Fran Jezeršek v Ljubljani.
I. Černe
zaloga pohitiva in tapetništva
Ljubljana, Dunajska c. 19*28
tovarna St. Vid nad Ljubljano.
feukŠ^urbancVuubuana
Sv. Patra eeata Ata«. 1
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah.	|22
Priporoia se
Odon Koutny
trgovina s orodjarn In tahniiniml potrablclnaml
Ljubljana, Aleksandrova 7
FaŠKAFAP.Ljubljono
Rimska oesta 16
Mlsaratvo a parno allo. Bogata zaloga modernega pohištva ter amerikanske pisarniške rouleaux-oprave.
Prodno se odložiš, da kupiš obleko, plašž ali suknjo, posati
našo detaljno trgovino na Erjavčevi cesti Št. 2 nasproti Dramskega gledališča in si oglej našo
bogato zalogo!
Dobro blago, prvovrstna ročna izdelava in nedosegljivo nizke cene te bodo prepričale, kje edino kupiš najbolje in najceneje. — Državnim nameščencem proti primerni garanciji tudi na obroke!
Konfekcijska tovarna
PRAN DERENOA A CIE., UUBUANA.
Josip Peteline,
Sv. Petra nasip 7,
priporoča najcenejši nakup potrebščin za krojače, čevljarje in šivilje, modno blago, palice, tovarniška zaloga najboljših šivalnih strojev .GRITZNER* v vseh opremah za obrt. Kayser, Adler za čevljarje in krojače.
Ljubliansha gradbena družna » l
UBBUJIM. Rimska testa 13. teleton 527
Gradbeno podjetje, teh» nična pisarna parna žaga, tesarstvo aa stavbo In pohlčtvo.
Veletrgovina
R. Stermecki, Celje
pošlje ilustrovani cenik (čez 1000 slik)
zastonj I
JOS. SNOJ
manufakturna In modna ti*govlne
Llnblfana, Praiarnova alloa 3.
Priporoča svojo veliko zalogo manufak-turnega blaga po nizkih cenah in tudi proti garanciji na obroke.	(74)
Moderna kožuhovina
L. ROT
krznarstvo
76
Ljubljana, Mestni trg 9
Milinković & (o.
tehničko preduzeće	17
Ljubljana, Prešernova ul. 7.
Avto vozi
brez bencina I Kuri z buko* vim osi jem I Duso-Has, Ljubljana
Bohoričeva ulica itev. 24. Telefon itev. 504
A. & E. SkABERNE
UUBUANA, Mestni trg 10
priporoča svojo veliko zalogo mana-
fakturnega blaga po najzmernejših cenah
Dobro!	Pocenil
SCHNEIDER & VEROVŠEK
trgovina z železnino na drobno in debelo. Največja zaloga strojev in orodja za poljedelstvo in industrijo, kakor tudi bogata izbira vsakovrstne kuhinjnske posode in vsega v železninarsko stroko spadajočega blaga
LJUBLJANA, DUNAJSKA ŠTEV. 13
Ustanovljeno leta 1888.
Poljanska cesta št. 8.	Us'anovljeno 1852
Teod. Kom, Ljubljana
(prala Henrik Kora).
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov.
Naprava strelovodov. Kopališke In klosetne naprave. Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak In med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) za konserve.	(11)
IVAN JELAČIN, Ljubljana
veletrgovina špecerijske in kolonialne robe.
Solidna In točna postrežba. Ustanovljeno leta 1888
1
Ivan Korenžan, Ljubljana, Mestni trg št. 20
TRGOVMA norimberškega galanterijskega blaga, pletenin ter vseh vrst volne za pletenje.
I
»AOivNdaa o
BU|AOSJ)
«MSfiMPJUOJJ