POSTNI GLASNIK Stanovsko in strokovno glasilo Zveze poštnih organizaci] za Slovenijo v Ljubljani. Izhaja 1. In 15. v mesecu. — Cena 24 dinarjev na leto. Naročnina se vnaprej Rokopise na uredništvo .Poštnega Glasnika" v Ljubljani. ReKlamacije, oglase plačuje. — Oglasi po dogovoru. — Poštnina plačana v gotovini. In drugo pa na upravništvo lista. jRokopisi se ne vračajo. Letnik V. V Ljubljani, dne 15. decembra 1925. 24. številka Redni občni zbor Seliclle poštnih, telegrafskih In čekovnih činovnibov se bo vršil v sredo, dne 6. Januarja 1926, na st. Treh kraljev dan ob 14. uri v Mariboru. DNEVNI RED: 1. Poročilo predsednika in tajnika. 2. Poročilo blagajnika in preglednikov računov. 3. Volitev predsednika in odbora. 4. Predlogi in vprašanja. Lokal, kjer se bo občni zbor vršil, objavimo v prihodnji številki „Poštnega glasnika". Vabimo že zdaj vse člane na obilno udeležbo. Odbor. PMiiita „(Mn® Uta nižjih pitnih in liznlavnih nslužhnntei v Mainin" priredi svoj V. redni občni zbor dn« 17. januarja 1926 ob 14. url v Gambrinowi dvorani s tam DNEVNIM REDOM: 1. poročilo predsednika. 2. poroč lo tajnika. 3. poročilo blagajnika. 4. poročilo preglednikov računov. 5. volitev predsednika. 6. volitev odbora. 7. slučajnosti. Po občnem zboru slavi podružnica svoj 5 letni obstanek; natančnejše objavimo v prihodnji številki .Poš.nega glasnika*. Odbor. Ljudevit Staut: s Poštni dom in reorganizacija Zveze. Bojim se, da je Čampov članek »Poštni dom« v predzadnji številki »Poštega glasnika« vkljub temu, da je zavzel poleg »Kalo-dontove« reklame največ prostora v listu in vzlic temu, da je stvaren in umesten, ostal zopet samo članek v Poštnem glasniku. Dosti članov misli, da je skoval tovariš Čampa svoj predlog le zato, da je izpopolnili rubrike Poštnega glasnika, ki naj bi bil glasilo vseh članov, ne pa tako, ko da ie list osebni žurnal Zvezinega predsednika in tajnika, kakor to sedaj izgleda. Kajti nad vsakim člankom vidim le »Joja« ali J. C. ali pa Joško Čampa. To je žalostna ugotovitev, ki pa bo držala dotlej, dokler se bodo poštarji sramovali svojega kruha, ki ga jedo, ali z drugimi besedami povedaio, dokler ne bo stanovske zavesti. Čevljarji in peki so bolje organizirani, kakor pa poštarji, organizacije grafičnih delavcev pa niti primerjati ne smem. Za vzbuditev stanovske zavednosti med poštarji je nujno potreben poštni dom, za dosego tega pa je zopet potrebno, da večina Članov pri tem sodeluje. Ko sem bil še v od-(boru — menda spomladi 1.1923 — sem izdelal natančen načrt za zgradbo poštnega doma, ki bi bil v takratnih razmerah z vztrajnim delom in sodelovanjem vseh članov izpeljiv. Toda akcija se kar ni mogla oživiti, ker je bilo tako v vodstvu organizacije, kakor tudi v članstvu premalo samozavesti in vere v lastno moč Zato sem odstopil svoj predlog za zidanje doma Sokolu I, kjer sem imel vsaj to zadoščenje, da se je moj predlog uvaževal. Vprašanje poštnega doma je bilo še večkrat sproženo, vendar do realizacije ni prišlo. To pa zato ne, ker se slovenski poštarji ne Zavedajo, da so del tistih faktorjev v državi, od katerih zavisi gospodarsko življenje vse države. Revež oni, ki se svoje moči ne zaveda! Smelo lahko trdim, ako bi bili začeli smotrenim delom pred petimi leti, bi danes stal v Ljubljani poštni dom in to brez podpore Saveza. Krivdo, da se to ni začelo, pripisujem slabi organizaciji vseh poštarskih društev, poedincem, katerih volja in vztrajnost je znana, pa so jo posvetili drugim ciljem, namesto svoji stanovski organizaciji. Pa o tem prihodnjič več. Ne rečem s tem, da danes ni več mogoče graditi doma. Je mogoče! Tisočpetsto ljudi postavi lahko babilonski stolp in ne samo navadno hišo. Samo vsak član Zveze naj zastavi vse svoje sile ih naj žrtvuje materialno, kolikor mu je največ mogoče, Pa boste videli, da bo v enem letu poštni dom pod streho. Za dosego poštnega doma pa je potrebna reorganizacija Zveze. Zakaj? Vsak, kdor pozna Zvezo, mi mora priznati, da ie to vojska papirnatih vojščakov, ne pa močna organizacija poštnih nameščencev. To pa zato, ker obstojajo še vedno štiri ali celo pet uradniških društev, ki so si več ali manj vedno v laseh. Tako sem imel priliko slišati, kako je član enega društva docela neutemeljeno pobijal zelo umesten predlog člana drugega društva, to pa samo zato, ker ni bil predlog od njegovega društva. S pobijanjem dobrih predlogov, z ljubosumnostjo in destruktivno kritiko se ne bo zidalo! Oseba ni nič, organizacija je vse! K temu pa moram šč pripomniti, da je gospodarsko slaba organizacija dvakrat nič. In tu tiči zajec. Naša v Zvezi včlanjena društva nabirajo denar vsaka zase, Zveza pa mora čakati na drobtinice in prosjačiti, če hoče poslati delegata v Beograd. Ali je to organizacija? More li taka organizacija misliti na gradbo lastnega doma? Tovariš Čampa je velik idealist in kot tak seveda optimist. Njegov predlog je dober, Obveljal pa bj le tedaj, ako bi bili člani Zveze ne samo solidarni in zavedni, ampak tudi disciplinirani. Vsega tega jim pa manjka. Zveza bi morala biti forum, kjer bi se reševala in presojala vsa sporna vprašanja v Zvezi včlanjenih društev, ne pa jedro prepirov, še manj pa zaslomba ali opora političnih strank. Za dosego reorganizacije Zveze ie nujno potrebno, da se vsa sedaj obstoječa društva razpuste, ustanove pa se oblastna organizacija ptt. uradnikov in organizacija nižjih uslužbencev, tako da bi obstojala Zveza samo iz dveh društev. Na sedežih večjih pošt, kakor n. pr. Maribor, Celje, Novo mesto itd. pa bi se ustanovili okrajni pododbori. Glavni odbor Zveze bi sestojal iz delegatov pododborov. V tej Zvezi bi se morali ustanoviti razni pododseki, kakor n. pr., gospodarski, propagandni, veselični, strokovni in prosvetli pododsek, po potrebi tudi športni pododsek. Volitve v to Zvezo bi se morale vršiti pismeno, in ne kakor sedaj, da 100—150 članov voli predsedstvo za vseh 1500 članov. O tem prihodnjič! Članarina se ima znatno zvišati, in sicer tako, da pripade večji znesek Zvezi, nižji pa društvu. Ni primerno, da je društvo bogato, Zveza je faktor, ki ima reprezentirati in ki mora imetj premoženje. Ne smatram sicer »Poštnega glasnika« za pravo mesto, kjer naj se iznašajo predlogi, kako naj se gradi poštni dom, vendar, ker smoi že v tem, naj v glavnih konturah podam svoj načrt. Natančno izdelanega predložim »Odboru za gradbo poštnega doma« takoj, ko se ta ustanovi. V glavnem tole: Po gornjem vzorcu reorganizirana zveza naj si najame brezobrestno' posojilo, katero naj dado člani na ta način, da prispeva vsak član mesečno 10 do 15 dinarjev ali tudi 20 dinarjev skozi eno leto. Najmanjši mesečni prispevek bi moral biti 10 Din. Zveza bi mu izdala pobotnico, po preteku dveh ali trdi let pa bi mu vrnila ves znesek naenkrat. Vsi člani seveda ne bodo mogli dobiti svojega vloženega denarja naenkrat nazaj, vračalo bi se sukcesivno. S čim naj bi zveza to odplačevala, bom pa navedel natančno v načrtu. Iz tega sledi, da bodo člani prihranili denar, obenem Pa si bodo zidali poštni dom. Prepričan sem, da bo vsak poštni nameščenec žrtvoval skotzi eno leto mesečno po to- liko dinarjev, osobito, ker mu bo to obnenem hranilnica. Poudarjam pa, da je nujno potrebno, da se skliče izredni občni zbor, ki bi sklepal o gradbi poštnega doma. Tam naj se izpraša članom vest in pretehta njih voljo in ljubezen do svojega lastnega ognjišča. Izredni občni zbor Gospodarske zadruge poštnih nameščencev r. z. z o. z. v Ljubljani. Ob slabi udeležbi se je vršil dne 21. novembra t. I. izredni občni zbor naše zadruge. Po stari