Izhaja v Celovcu / Erscheinungsort Klagenfurt • Verlagspostamt/Poštni urad 9020 Klagenfurt/Celovec • P. b. b. • Zul.-Nr. 34959K50E VRSTNIK Celovec * četrtek * 7. december 2000 štev. 49 (5095) * letnik 55 * cena 10 šil.«0,75 evra Pet let fonda za žrtve nacionalsocializma KOTMARA VAS Nov načrt o prenamembah Javnost, ki demokracije ne nosi le na jeziku, da jo čim laže izpljune, ampak jo goji v srcu ter živi v vsakdanu, se je v ponedeljek, 4. decembra, poklonila žrtvam nacizma in njihovemu trpljenju. Ta poklon seje zgodil v dvorani stebrov avstrijskega parlamenta, povod pa je bila 5-letnica avstrijskega nacionalnega fonda za žrtve nacionalsocializma. 1. junija 1. 1995, petdeset let po koncu druge svetovne vojne, je parlament soglasno sklenil zakon o nacionalnem fondu republike Avstrije za žrtve nacionalsocializma. Ustanovitev je povezana z enkratno finančno odškodnino kot simbolično gesto, da hoče Avstrija vsaj deloma poravnati zlo in krivice, ki jih je zadal nacizem. Nesorazmernost trpljenja Pravzaprav pa gre le za gesto morale, kajti krivice se z denarjem ne da poplačati. To sta v nagovorih še prav posebno poudarila predsednik avstrijskega parlamenta Heinz Fischer in poslovodkinja nacionalnega fonda Hannah M. Lessing. Po besedah predsednika parlamenta je fond doslej več kot 27.000 osebam izplačal denarno priznanje. Ta vsota pa seveda ni v nobenem razmerju s trpljenjem in nasiljem, ki so ga prizadeti morali pretrpeti. Fond je v teku petih let veliko pripomogel k izboljšanju odnosov med žrtvami in Avstrijo. Poleg tega pa je fond podprl in še podpira številne projekte, ki osvetljujejo krivice ali pa jih pomagajo vsaj delno poravnati. Sem sodi denarna podpora za gradnjo nove graške sinode, ki so jo pred nedavnim svečano predali bogoslužnemu namenu.. Fischerje na vprašanje, ali je današnji rod kriv ali soodgovoren za storjena grozodejstva, dejal, da ni jasnega odgovora. Dejstvo je, da odgovornost izginja za horizontom časa, prav tako pa je dejstvo, da se vse dokler živijo žrtve nasilja in vse dokler zgodovinarji niso rekli zadnje besede, te odgovornosti ne moremo otresti. Soodgovornost Avstrije Poslovodkinja fonda Lessing je menila, da se Avstrija soodgo- vornosti za nasilje in trpljenje ne more izogniti ali ji uiti, čeprav bi nekateri to hoteli. To je odgovornost za to, da lahko vsi zvedo, kaj se je v času nacizma v Evropi, predvsem pa v Avstriji dogajalo, da se preteklost ne bi ponovila, kot je zapisal francoski pisatelj Jean Amery. Tistim pa, ki vprašajo, kdaj bo končno konec te pokore, pa je treba odgovoriti, da takrat, ko nihče več ne bo trdil, da se te grozote niso zgodile. Po besedah Lessingove je nacionalni fond pravilna oblika odnosa z žrtvami in njihovo usodo. Dalje na 2. strani Najobšimejša točka občinske seje v ponedeljek, 20. 11. 2000, je bil novi načrt o prenamembah. Izdelal gaje skupno z oddelkom 20 deželne vlade celovški biro za prostorsko načrtovanje Christian Kavalierek. Določili so tudi kraje, kamor bi se zidava še mogla širiti. Spremenilo se je precej, predvsem pa naj bi ta sklep zaustavil razseljevanje. V celovški Musilovi hiši je bil v sklopu prireditev ob 200-letnici Prešernovega rojstva recital njegovih pesmi. Na sliki igralca Magda Kropiunig in ložef Ropoša, več pa preberite na strani 5. PREBLISK Naj bo danes tale okvirček namenjen nepolitični temi. Utrnilo se mi je tokrat kar večkrat, ko prebiram najavo prireditev, predstav, knjig itd. Vabimo na »Deset zamorčkov«, na »Slugo dveh gospodarjev«, na, na, na. Vsakokrat brez navedbe avtorjev, kar ne gre vkup z mojim razumevanjem predstav- is* u. Ijanja umetniških stva- l\OJ fsO UVLUrJI( ritev. Vsaka od njih ima svojega avtorja, pa naj bo ta živ ali mrtev, slaven ali pa skromen začetnik, vsakdo ima pravico do navedbe imena. Pravzaprav mi je ta malomaren odnos do avtorstva poznan samo tu na Koroškem, med koroškimi Slovenci? Naj kak psiholog kdaj ra- zišče vzroke, jaz jih ne poznam in bi me prav zanimali. Tako se namreč lahko tudi Zgodi, da kdo komu kakšen tekst enostavno ukrade, brez vprašanja in dovoljenja, ta ga nekoliko »zašraufa« po svoje - pa ne preveč, to bi pomenilo le napor - in ta ga prodaja za svojega! Kaj takega je mogoče seveda samo na Koroškem; pa ne bo slabo, če bi tudi pri nas kdaj poskusili s tožbami zaradi avtorskih pravic, kajti sveta jeza tatov ne bo odvadila od kraje. Očitno ne pomaga drugega kot kazen« Sonja Wakounig KPD ŠMIHEL, SPZ vabita ma event koncert , 9. decer , ob 20. uri v farni dvorani v ! Nastopaj Bernhard Helmut Karl Jenšai ibner (Dunaj), r (Gradec) in Globasnica) no vabljeni! Občinski lov bo dobil dosedanji najemnik Josef Motschiu-nig iz Dola pri Ilovju; sonajem-nik je Thomas Modritsch z Vrdi. Oddaja traja za prvo desetletje novega tisočletja, od 1. 1. 2001 do 31. 12. 2010torej. Lov šeni razpisal, vložila se je le ena lista. Najemnina znaša 90.000 šilingov na leto, višala pa se bo po indeksu. V sosednjih občinah je lov cenejši. Vobčini Kotmara vas je zdaj 36 lovcev. Občinski odbornik EL Jože Wakounig je dejal, da se mu zdi najemnina 90.000 le prenizka; pričakoval si je vsaj 100.000 (leta 1990 je znašala najemnina 75.000). Občinski lov je namenjen vsem domačim lovcem, noben tujec ne sme domačinu jemati dobrega mesta v revirju. Kmetom in drugim lastnikom zemljišč je treba takoj poravnati škodo, ki nastane zaradi divjačine in zveri. Za najemnika Motschiuniga so glasovali vsi, le Thomas Modritsch se je kot sonajemnil vzdržal glasu. Po poročilu nadzornega odbora je občinski svet sklenil četrti dodatni redni in izredni proračun za leto 2000. Vsota izdatkov znaša 8,600.000 šil., denar je namenjen predvsem prostorskemu načrtu in kanalizaciji. Kanalizacijska dela se bojo nadaljevala po načrtu; na vrsti so zdaj Čahorče in Prebije. Treba je bilo skleniti pogodbe z birojem za načrtovanje Dl Mi-klautz, Jabomig Schnattler. Za konec je občinski odbor sklenil resolucijo, naslovljeno na deželnega glavarja Haiderja in referenta za finance Pfeifen-bergerja. Občina Kotmara vas hoče uporabiti letošnji plebiscitni dar za oblikovanje vaškega trga oz. središča. SPD TRTA VABI NA predstavitev zgoščenke moškega zbora SPD »Trta« »Moja ljubezen« (pesmi Pavleta Kernjaka) v soboto, 9. decembra 2000, ob 20. uri v kulturni dom v Pliberku Prisrčno vabljeni! NADALJEVANJE S 1. DTRANI 5 let fonda ... Fond je zbral tudi mnogo poročil o usodi posameznikov. Za peto obletnico je iz tega velikanskega šopa izbral dvanajst osebnih zgodb, polnih pretresljivih spominov, strahov, skrbi in človeškega trpljenja, in jih izdal kot knjigo z naslovom »In die Tiefe geblickt«. Med frontami Med izbranimi besedili je tudi prispevek Antonije Sabotnik s Plešerke. Doživela je usodo človeka, ki je ostal med frontami. V knjigi piše, daje objava prav njenega prispevka zanjo veliko zadoščenje in olajšanje. Predsednik Fischer je pri naštevanju poročil o usodah posebej omenil slovenske koroške partizane, saj je lok trpljenja segal od njihovega boja do žrtev v kacetih, od emigrantov do beguncev. Proslave v parlamentu so se udeležili predsednik Upravnega sodišča Jabloner, tretji predsednik državnega zbora Fas-slabend in klubski predsednik socialdemokratov Kostelka, zelena parlamentarka Terezija Stojšič in tudi bivša predsednica Liberalnega foruma Heide Schmidt. Edinole od svobodnjakov ni bilo nikogar. Predvsem pa so bili navzoče žrtve nacizma oz. njihove za-stopstvene organizacije. Zvezo slovenskih izseljencev je zastopal Franci Černut, za Zvezo koroških partizanov se je proslave udeležil predsednik Peter Kuchar. Navzoča je bila tudi družina Sabotnik s Plešerke. Za primeren kulturni okvir proslave sta poskrbela kvartet dunajskih simfonikov, ki je igral dela skladateljev Karla Weigla in Ericha Wolfganga Komgolda. Oba sta morala bežati pred nacisti, Otto Tausig pa je bral med drugim pesmi Jure Soyferja, ki so ga nacisti pokončali v Bu-chenwaldu, ter pesmi Ericha Frieda. Franc Wakounig Z leve: Tomaž Sabotnik, Antonija Sabotnik, predsednik parlamenta Heinz Fischer, predsednik Zveze koroških partizanov Peter Kuchar NEPRIJETNA DEDIŠČINA PREJŠNJE VLADE V Sloveniji več kadrovskih procesov Nova vlada v Sloveniji s premierjem Drnovškom na čelu še niti ni dobro zasedla vladne klopi, pa se mora že soočati z neprijetno dediščino svoje predhodnice. Čim je vigredi v Sloveniji prišla na oblast Bajukova vlada, je začela v svojem smislu čistiti kadrovske položaje in jih zasedati s »svojimi ljudmi«. Pri tem je vladna kadrovska služba, ki ji je predsedoval obrambni minister Janez Janša, ukrepala zelo ostro. Kot se zdaj kaže, tudi v nasprotju z zakonskimi določili. Iz službe na sodišče Mnogi kadri so zaradi odstavitve šli pred sodišče. Zdaj je vrhovno sodišče sprejelo važno odločitev. Po dveh mesecih je namreč razsodilo, da je bila takratna razrešitev direktorja Davčne uprave Republike Slovenije (DURS) Stojana Griljanezakonita. Grilja je Bajukova vlada odstavila, ker je ocenila, da »nima strokovnih znanj in spodobnosti, potrebnih za povečanje uspešnosti in učinkovitosti izvajanaja nalog, ki so pred davčno upravo«. Grilj se je proti razrešitvi pritožil na vrhovno sodišče in med drugim v zagovor navedel, daje bil protizakonito odstavljen. Odstaviti bi ga mogli le na predlog finančnega ministra, takrat je to bil Zvonko Ivanušič. Taje potrdil, da nikoli ni dal pisnega ali ustnega predloga za Griljevo odstavitev. »Svoje« ljudi na položaje Grilj je bil Bajukovi vladi v napoto zato, ker je na to mesto hotela postaviti državno sekretarko Romano Logar. Bajukova vlada je vseprek, in kot kaže neutemeljeno, odstavljala ljudi, ki ji niso bili po volji. Prizadeta so bila državna podjetja, občine, zasebniki, predstavniki vojske in podobno. Nekaj primerov to lepo kaže. Janko Kušar je bil odstavljen kot predstavnik v svetu Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij. Nasledil ga je tedanji minister za delo Miha Brejc. Sodišče je odstavitev razveljavilo, ker ni bila obrazložena. Podobnik in Telekom Te dni bo tudi odločeno, ali bo Marjan Podobnik, bivši podpredsednik vlade in nekdanji predsednik Slovenske ljudske stranke, ostal direktor Telekoma Slovenije. Tako rekoč čez noč je Bajukova vlada odstavila takratnega direktorja Telekoma Petra Tevža in na njegovo mesto ustoličila Podobnika. Tudi brigadir Andrej Kocbek, predstavnik stalne slovenske vojaške misije pri Natu, je moral na sodišču iskati pravico, in jo tudi dobil. Precejšen zalogaj za sodišča in za novo vlado pa je preverjanje imenovanj državnih podsekretarjev. Predenje Bajukova vlada morala sestopiti z oblasti, je še hitro napravila nekaj svojevrstnih kadrovskih potez. Cel snop državnih sekretarajev, ki niso bili v uradniškem stažu, so pa bili »Bajukovi« ljudje, je formalno degradirala na stopnjo poddržavnih sekretarjev in jim s tem zagotovila nepreklicno službo. Iz administratorjev so postali uradniki. Tudi v tej zadevi so sedaj na potezi sodišča. GRADEC Občni zbor KSŠŠ Na občnem zboru graškega študentskega kluba je bil izvoljen Valentin Muri za novega predsednika. Poslavljajoči se predsednik Peter Rosenzopf je lahko pozitivno poročal o delovanju kluba v zadnjem letu. V klubu je bilo v zadnjem letu nad 20 prireditev. Poleg tega je klubu uspelo s podpisom mednarodnega sporazuma s Študentsko univerzitetno organizacijo Maribor in s prirejanjem »Slovenskih dnevov« v Mariboru poglobiti stike, kar je tudi dokazala navzočnost delegacije ŠOU Maribor na občnem zboru. Peter Rosenzopf se je zahvalil vsem, ki so omogočili uspešno delovanje kluba v zadnjem letu in želel novemu odboru mnogo veselja pri delu. Blagajnik Roman Kulnik je nato v svojem finančnem poročilu pokazal, da se je kritično finančno stanje zboljšalo. Mirna in stvarna diskusija o poročilih ter soglasna raz-rešnica sta bila znak za zadovoljstvo članov kluba nad delovanjem starega odbora. Nato je bil izvoljen nov odbor, ki mu predseduje Valen- NA PRIMERU ŽELEZNA KAPLA Kako je z odnosi na etnično mešanih območjih? Na celovški univerzi so minuli teden predstavili javnosti projekt, ki gaje univerza izpeljala skupno s slovenskim Inštitutom za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Medetnični odnosi in medetnične identitete - s to tematiko se inštitut ukvarja že dlje časa in je v minulih letih opravil raziskave na etnično in jezikovno mešanih področjih na Madžarskem (Monošter in okolica), v Izoli (slovenska Istra), v Lendavi in okolici (Prekmurje). Tokrat je bila na vrsti Železna Kapla z okolico, skupina anketarjev pa je opravila 108 intervjujev od 300 načrtovanih. To je hkrati tudi prvi skupen projekt omenjenega inštituta in celovške univerze na socialno-znanstvenem področju; še več, sploh prvi (večji) projekt med znanstvenimi strukturami, kakor neverjetno se to že sliši! Projekt so predstavili znanstveniki iz Ljubljane dr. Albina Nečak-Liik, mag. Boris Jesih in mag. Mojca Medvešek, za celovško univerzo pa je spremljevalec in nadzorovalec projekta dr. Vladimir Wakounig. Ker pa celotna anketa oziroma intervjuji še zdaleč niso obdelani do konca, so znanstveniki prikazali tako rekoč vmesne rezultate projekta. Vsi rezultati bodo na voljo v naslednjem letu vigredi, ko bodo rezultate dokončne štu- tin Muri. V svojem prvem govoru se je najprej zahvalil za zaupanje klubašev. Hoče nadaljevati uspešno delo zadnjega odbora in pri tem računa z močno podporo vseh odbornikov. Pod točko razno je Majda Krivograd predstavila naslednji večji projekt KSŠŠG: Graz meets Metelkova (GMM). Cilj tega projekta je čezmejno sodelovanje umetnikov z najrazličnejših področij. KSŠŠ Gradec in kulturni center Metelkova v Ljubljani bosta skrbela za uspešno izvedbo projekta. Na koncu občnega zbora so prijatelji iz Maribora zaželeli novemu odboru uspešno delovanje. Boris Callob Odbor KSŠŠG, izvoljen 30. novembra 2000 Predsednik: Valentin Muri; podpredsednica: Brigita Buchwald; blagajnik: Roman Kulnik; namestnik blagajnika: Peter Rosenzopf; tajnik: Grega Krevs; namestnica tajnice: Sandra Lampichler; referent za zunanje zadeve: Kristian Kraut; medijski referent: Boris Gallob. Odborniki: Majda Krivograd, Jan Kokol, Kristina Toth, Kristian Metschina, Marko Warum in Marija Breitfuss; preglednika: Marko Jernej in Enterich Kelih. narod ketnyelvüseg s tato nacionalizem i.»gua kulturo etničnost asimilacija együtteles territorio ksenofobija ÄW-1 rJjJsJ kiscbbseg utima. marginalnost identiteta i>oiitiita mediji r?eägw7i GESCHICHTE HATÄR mit MmX ideologija Völkerrecht Simboli socializacija mobilnost politična r\r£ *Wbost medetnični tidircfsT-vof Its.-hW irt iWifl ng ; c!- \j iJjJ L)Jjmigracije nfiäjlti zakcrtii etnocentrizem k LT miži ulUXäJj.aiilU 1S sJLioJLnr JJ J, LbüiUjILl skupnost dije predstvaili na območju raziskovanja, torej v Železni Kapli. Kljub temu pa je bilo zanimivo slediti nekaterim pokazateljem, ki dokazujejo, kako vidita narodni skupnosti probleme deloma vsaka povsem drugače. Vrednotenje jezika, dvojezičnega pouka, narodne zavesti ali pa zgolj soseda je bilo v ospredju vprašalnikov. Veliko pozornosti je bilo namenjeno tudi raziskovanju etnične pripadnosti otrok iz mešanih zakonov ter seveda uporabi jezika v družinah. Znanstveniki so tudi ugotovili, da je pripravljenost ljudi odgovarjati na vprašanja na Koroškem opazno manjša kakor pa na primer na mešanih območjih v Sloveniji. Prvi izsledki pa so le pokazali, da se ne razlikujejo mnogo od drugih raziskav in da je življenje na etnično mešanih področjih vendarle podobno, ne glede na državo, kjer manjšine živijo. Doslejšnje študije so izšle tudi v knjižni obliki in tudi za Koroško si lahko nadejamo zbrane in podrobnejše podatke v knjigi. PREDSTAVITEV KNJIGE HAIDER - LIGHT« Je FPÖ sekta z gurujem na čelu? Z leve: Klaus Ottomeyer, Walter Ötsch in Samo Kobentar O trenutnem koroškem deželnem glavarju oziroma navadnem članu svobodnjaške stranke, ki je še ne tako dolgo tega bil njen predsednik, danes pa očitno še zmeraj drži vse niti v rokah, je bilo napisanih že kar nekaj knjig in razprav. Jedro njihove vsebine je, kako razvozlati fenomen politika, ki je kot malokateri v drugi avstrijski republiki posegel v politično dogajanje, ki je zavestno prekoračil številne tabuje jezika in ravnanja in ki je vselej skrbel za to, da je bil in da je v središču vse pozornosti. Minuli petek, 1. decembra, zvečer je bila v celovškem Napoleonovem hlevu predstavljena najnovejša knjiga tega žanra, namreč »Haider light« linškega univerzitetnega profesorja Wal-terja Ötscha. Predstavitev knjige so oskrbele založbe Drava, Heyn in Czemin. Prireditev, privabila je veliko poslušalcev, pa tudi nekaj zijal, je bila zelo zanimiva in privlačna, za kar je seveda poskrbel tudi moderator Samo Kobentar, urednik časopisa Standard. Kot tretji na odru je sodeloval celovški univerzitetni profesor Klaus Ottomeyer, ki je pred meseci pri založbi Drava izdal knjigo »Haider Show«. V njej je z znanstvene plati nakazal in utemeljil mehanizme in ideološka ozadja vzpona in ravnanja tega politika. Ottomeyerjev prispevek je bil ustrezen uvod v predstavitev knjige »Haider-light«, ki bi jo najbolje ocenili kot priročnik za preučevanje in dojemanje politike in obnašanja navadnega svobodnjaškega člana, ki drži vse niti v rokah. Knjiga ima čudovit in pomenljiv podnaslov « Navodila za demagogijo«. Na prvi pogled to knjiga tudi je, saj je pisana zelo razumlji- vo, enostavno lahko bi rekli, da se v celoti drži propagandističnih norm, katerih se Haider redno poslužuje. A kaj kmalu se knjiga izkaže kot doslej zagotovo najboljši poskus razgaliti propagandistični milni mehur in demagoške metode, s katerimi svobodnjaki vseskozi in doslej zelo uspešno delujejo. Glavna izpoved knjige je, da je FPÖ organizirana skoraj kot sekta, Haider pa je njen guru ali nadomestni bog (bog z malo začetnico). Njena najvišja instanca pač. Ötsch prav s to metodo, da se problema in fenomena Hai-der-FPÖ loteva od znotraj, tako rekoč iz trebuha in nedrij, nudi odgovore na vprašanja, na katere doslej predvsem druge stranke niso znale zadovoljivo odgo-viriti. Skupek teh odgovorov, te demitologizacije, tega razkrinkavanja osupne: pred bralcem se pojavita stranka in oseba, ki se požvižgata na ustaljen družbeni kodeks, ki vse podredita samo enemu cilju: oblast, vpliv in hotenju guruja. V bistvu je to stranka, ki je organizirana po načelu absolutno vladajočega fiihrerja. Knjiga bi morala biti obvezno čtivo za vsakogar, ki je politično količkaj osveščen. Predvsem pa bi jo morali prebrati politični dejavniki znotraj slovenske narodne skupnosti. Morda bi potem tudi marsikatero rokovanje začeli gledati v drugačni luči. Franc Wakounig BOLEZEN NORIH KRAV Zahteva zelenih: za Koroško snopič ukrepov Koroški Zeleni ne verjamejo, da dežela ni okužena z boleznijo norih krav. Zato deželni govornik Michael Johann zahteva testiranje vse govedi, starih nad 30 mesecev. Kajti edinole tako je mogoče dognati, da na Koroškem ni okuženih krav. Dežela naj takoj pospeši testiranje govedi in naj zagotovi, da bo krma res neoporečna. Tistih nekaj milijonov, ki bi jih bilo zdaj treba izdati za testiranje živali, je po mnenju zelenih neprimerno cenejše kot pa poznejši pokol okuženih čred in njihovo odstranjevanje. Nadzor nad klobasami Strog nadzor nad živalmi, ki dejansko zagotavlja, da sta poreklo vsakega posameznega goveda in tudi mesnih izdelkov vselej znana, ne velja za klobase. Mesarji oz. mesna industrija lahko v klobase predelajo meso, ki ni registrirano oziroma čigar poreklo je nejasno. V najslabšem primeru je to lahko meso okuženih goved, uvoženih iz Francije, Velike Britanije ali Nemčije. Alternativni kmetje že dolgo zahtevajo, da mora potrdilo o poreklu veljati tudi za klobase. Zeleni zahtevajo, da se v klobasah sme uporabljati le meso domačih govedi. Nadalje zahtevajo prepoved uvoza in izvoza žive govedi ter spermijev (semen). Konec z živalsko moko Vso pozornost pa zeleni namenjajo živalski moki, to je iz živali pridobljenemu krmilu, ki ima veliko beljakovin. V Avstriji je sicer že od sedemdesetih let naprej prepovedano, prežvekovalce (govedo, ovce, koze, divjad) krmiti z živalsko moko, je pa dovoljeno z njo krmiti perutnino, svinje, ribe in druge domače živali. Življen-ska doba teh živali je prekratka, da bi lahko dokazali, da niso okužene. Zato tudi ne vemo, ali preko njih bolezen norih krav le že ni prišla med ljudi. Danes vemo, da je prenos bolezni na druge živalske vrste, torej tudi na človeka, mogoč. Edini izhod iz tega blodnjaka je popolna prepoved uporabe živalske moke za vse živali. Vzporedno s tem je treba okrepiti produkcijo rastlinskih beljakovin, ki so predvsem v oljčnicah in soji. Seveda pa to po mnenju Zelenih pomeni, da se bo treba posloviti od agroinduistrijske proizvodnjo in pospeševati biološko kmetovanje. Torej proč od kmetijske industrije. Energija namesto BSE-ja Živalsko moko pridobivajo iz poginulih živali in sploh iz živalskih preostankov. Torej je odstranjevanje živalskih kadavrov in rugih odpadkov seveda velik problem, ki ga je, neglede na možne nevarnosti z BSE-jem, treba zadovoljivo rešiti. Ker živalske moke odslej ne bo več mogoče pokrmiti, se kot alternativa nudi sežiganje v kaloričnih elektrarnah, na primer v Šent-andražu v Labotski dolini. Druga varianta bi bilo tudi pridobivanje bioplinov oz. bio- ali zelenega dizla. Franc Wakounig Te dni je Miklavž obiskal otroke. Številna društva so ga povabila v svoje društvene oz. prireditvene prostore, ponekod pa je prišel na dom - in Milavž je obdaril otroke. Pri Cingelcu na Trati na primer je Milavž prišel po igri »Mladi Vitez«, v Globasnici pa so tudi letos izvajali znano opereto »Miklavž prihaja«. Letos za Miklavža ni bilo težavno hoditi po vaseh, saj snega ni, zmrzali pa tudi ne! BSE bo tudi osrednja tematika zasedanja predsenikov EU-jev-skih članic v Nizi. Ali bojo tej bolezni kos, pa je več kot vprašljivo. 200 LET ROJSTVA FRANCETA PREŠERNA Pevsko-literarni večeri v poklon geniju Dvestoletnice Prešernovega rojstva (3. 12. 1800) smo se na Koroškem spomnili dostojno (in tudi obilo). Resda se je spominjanje začelo že s Prešernovimi proslavami ob slovenskem kulturnem prazniku (8. februar), a ta dan je vezan na smrt največjega slovenskega pesnika. To seveda marsikaj izpove o odnosu Slovencev (pa ne samo njih) do smrti. Obe osrednji kulturni organizaciji, Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza, sta skupno pripravili niz treh pevsko-literamih večerov, ki so jih oblikovali koroški kulturniki: pevka, pisateljica, pisatelja in kitarist. Večeri, 30. 11. v vetrinjski dvorani fresk, 1. 12. v k & k centru v Šentjanžu in 2. 12. v farni dvorani v Šmihelu, so privabili lepo število poslušalcev. Bili so seveda veliko doživetje, kulturni užitek prve klase. Geslo večerom je napisal sam Prešeren z verzi: »Prišli bi že bili Slovencem zlati časi, ak' klasik bil bi vsak pisar, kdor nam kaj kvasi«, oblikovali pa so jih mezzosporanistka Bernarda Fink, kitarist in skladatelj Janez Gregorič ter književniki Maja Haderlapp, Martin Kuch- ling in Fabjan Hafner. S svojimi glinastimi skulpturami pa je Nežika Novak dala odru vidno in potrebno protiutež besednemu in glasbenemu valu. Finkova je pela samospeve, ki jih je na besedila omenjenih književnikov uglasbil Janez Gregorič. Ugledna pevka je zahtevne uglasbitve izvajala z vidnim užitkom, s predanostjo in z vso izrazno in ustvarjalno močjo in temu primerno prevzeto je bilo občinstvo. Janez Gregorič, med nami bolj znan kot impresiven koncertni kitarist in kot učitelj na glasbeni šoli, se je lotil velikega izziva, namreč uglasbitve pesmi Fabjana Hafnerja, Maje Haderlappove in Martina Ku-chlinga. Bolj različnih, bolj samosvojih in samoniklih literarnih sledov si ne bi mogel izbrati, pa vendar - ali pa morda prav zategadelj - so skladbe zaokrožene, zveneče in privlačne. Haderlapova, Hafner in Kuch-ling so najprej brali nekaj Prešernovih pesmi, zatem so prebrali to, kar so sami napisali o Prešernu, naposled pa so poslušalcem približali nekaj svojih pesmi. Ta redosled »nekaj Prešernovega, nekaj o Prešernu, nekaj svojega« je predvideval režijski list prirediteljev. Za konec pa je zazvenela »Strunam« Franceta Prešerna v izvedbi Bernarde Finkove in Janeza Gregoriča. Dan navrh, v nedeljo, 3. decembra, torej točno dvesto let po tem, ko je v Vrbi pod okriljem svetega Marka privekal na svet fant, ki s mu dali ime France, pa je bil v Pliberku v drugo izveden osrednji koncert Slovenske prosvetne zveze. S tem pa je bil tudi zaključen niz številnih prireditev, s katerimi smo se letos koroški Slovenci poklonili Francetu Prešernu. Dobro in prav je bilo. Franc Wakounig Bernarda Fink in Janez Gregorič Maja Haderlapp Martin Kuchling Fabjan Hafner PLIBERK-CLUBBING Mladi so se sproščeno spoznavali Preteklo soboto je Mlada Enotna lista Pliberk in okolica vabila na prvi clubbing v pli-berški kulturni dom. Glasbeni spored je bil zelo pester, oblikovale so ga domače skupine »Petznbluat«, »Black Summer« in »Bališ«, ki seje publiki predstavila prvič. Mladi obeh narodnosti so v velikem številu prišli v kulturni dom in se spoznavali, zabavali, diskutirali in še več. Med mlade pa so se pomešali tudi nekateri radovedni predstaviki starejše generacije, ki so se kar dobro počutili. Zaradi izrednega uspeha so organizatorji obljubili, da bodo drugo leto spet priredili tak clubbing. M. Š. Mladi so se prijetno zabavali ob glasbi in klepetu Foto: Štukelj Koliko teh mladih Podjunčanov bo obiskovalo gimnazijo? Prvi vtis je bil vsekakor v redu. USPELA DNEVA ODPRTIH VRAT Prvič na slovenski gimnaziji V četrtek, 30. novembra, je bil na slovenski gimnaziji v Celovcu prvič dan odprtih vrat. Učitelji in dijaki so se nanj dobro pripravili, saj ta dan na splošno velja za vizitko šole, kot prvi (dober) vtis zavoda, ki ga o njem dobi nov dijaški rod. Na številnih stojnicah, z vodstvi po šoli (prevzeli sojih dijaki sami) in v osebnih pogovorih in stikih so obiskovalci dobili celovito podobo o šoli, ki je ujela korak s časom in razvojem. Med drugim so imeli priložnost slediti pouku v funkcionalnih prostorih in pri informatiki. Mnoge šole in razredi z območja dvojezičnega šolstva, pa tudi izven njega, so izrabili priložnost, da na dan od- prtih vrat spoznajo slovensko gimnazijo in upati je, da se jih bo čim več zanjo tudi odločilo. Ravnatelj gimnazije prof. Jože Wakounig je bil s potekom dneva in z odmevom zelo zadovoljen. V razgovoru za Slovenski vestnik je predvsem pohvalil zagnanost učiteljev in dijakov, da so se s tolikšno vnemo vključili v priprave in izvedbo poteka dneva. Zahvalil se je vsem staršem, šolam in učiteljem, ki so s šolarji obiskali gimnazijo na njenem dnevu odprtih vrat. Tega dne pa na gimnaziji niso pozabili na druge: dijaki so zbirali za žrtve zemeljskega plazu v Logu pod Mangartom. Flambiranje pred publiko je bilo za vse zanimivo Odmevno tudi v Šentpetru Višja šola za gospodarske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu že nekaj let prireja dan odprtih vrat in ima zato že kar nekaj izkušenj z njegovo izvedbo. Letos so dijakinje in dijaki med drugim vrhunsko demonstrirali postopke v gastronomiji, najsi je bila to priprava različnih barskih pijač, sadnih mik-sov ali pa flambiranje, kuhinja pa je bila letos sploh v znamenju italijanske kulinarike. Vse postopke so dijakinje in dijaki opisovali v obeh deželnih jezikih, kar je dodatno potrjevalo njihovo strokovno podkovanost. Obiskovalci iz Koroške in sosednje Slovenije so imeli priložnost, da si ogledajo šolo in tudi internat. Združenje staršev s predsednikom Stankom Ad-lassnigom na čelu pa si je omislilo posebno spominsko darilo: ročno uro z emblemom Višje šole za gospodarske poklice. Ravnatelj Štefan Schellander je z zadovoljstvom ugotovil, da absolventi šole prav zaradi široke izobraževalne ponudbe, ki zaobjema gospodarstvo, sodobni menedžment, gastronomske veščine in predvsem znanje jezikov, uživajo ugled in so cenjeni ter iskani sodelavci. Sanje »France Prešeren je v ljubezenskih ciklih razkrival odločilne prizore iz svojega duševnega in duhovnega boja, ki bi ga lahko označili kot dramo prvega slovenskega pesnika, iščočega smisel življenja v zemeljskem in samočloveškem območju«. Pesnik v prostih petrarkistično-baročnih zasnovanih slavospevih izvoljenki umetniško udejanja v »Gazelah« vse svoje snubljenje mladega dekleta. Ves ciklus umetniško izpričuje nežno dvorjenje in izvirno snubljenje, naslovljeno na meščanko, sicer nekoliko prevzetno, vendar milo in nedolžno dekle, ki se je komaj začelo zavedati svoje ženskosti. Predvsem v zadnjih treh gazelah je posebno lepo in izrazito spojil svoje čustvo in hotenje v poglavitno spoznanje in razodetje Gazel: edino pesnik lahko zagotovi ljubljeni ženski nesmrtnost, in sicer s pesmijo, ki ne bo zlepa izzvenela, medtem ko ga spet ona navdihuje, da ustvarja vedno lepše pesmi... Poleg »Gazel« staigralca Jožef Ropoša in Magdalena Kropiunig izredno intuitivno brala še druge erotične pesmi kot »Dekletom«, »Zarjovena devičica«, »Hčere svet« idr. Nekaj pesmi sta prebrala tudi v nemškem prevodu. CELOVEC-MUSILOVA HIŠA Svečan glasbeni literarni dogodek Kot zadnja točka projekta Slovenske prosvetne zveze »France Prešeren« ob njegovi 200 letnici rojstva je bila pretekli petek na sporedu prireditev »Dekletom«. Pester večer je obsegal erotično poezijo in »Sonetni venec« v besedni in glasbeni obliki. Julija dobo istega življenjskega in akrostihom, ki ga je trikrat raz- V »Sonetnem vencu« je Preše- umetniškega hotenja, ki ga je glasil v Vencu, je pokazal na ren ustvaril višjo pesniško po- bil prikazal v »Gazelah«. Z konkretno osebo, na hčerko že Baritonist Gabriel Lipuš z glasbeniki Foto: Štukelj pokojnega ljubljanskega trgovca Janeza Primica in njegove živeče žene Julijane, kot na cilj svojega hrepeneja in ustvarjanja. Vso to skrito in na umetniško uresničenje čakajočo energijo pa je sprožilo v Prešernu vsakdanji vzgib, da čestita Juliji za god na izviren način, ki mu je bil morebiti v takratni ozki Ljubljani edino na razpolago. Tako je v najbolj zapleteni obliki svetovnega slovstva, toda v jasnem jeziku in slogu začel zlagati svojo najglobljo ljubezensko, domoljubno in umetniško izpovedno pesnitev. Znani odrski in filmski igralec Polde Bibič je pripovedoval »Sonetni venec« s svojim sonornim glasom v vsej ljubezensko dramatični nabitosti. Kot višek večera pa je glasbeno gledališče »Gabriel« predvajalo na jazzovski način uglasbeno mojstrsko pesnitev »Sonetni venec«. Baritonist Gabriel Lipuš je potegnil vse registre svojega pevskega znanja. Na instrumentih so ga spremljali: Günter Lenart (s-sax), Karen Asatrian (piano) in Stefan Gfrerrer (bass). Izvedba takega projekta je gotovo edinstvena v slovenskem kulturnem prostoru. Dramaturgijo je imel na skrbi Blaž Lukan, ozvočenje in luč je oskrbel Wolfgang Leh-ner. Mirko Štukelj Prizor, ko živih še vseh 10 »zamorčkov« -..---v t J ■ s. BRfC j K ; m \ mm Efti | fJ'lU : m. m Era« SPD BILKA - MLADINSKA SKUPINA Bilčovških Deset zamorčkov »No, ja,« sem odgovoril znancu, ki me je po predstavi vprašal, kako všeč so mi bili »bilčov-ški zamorčki« pretekli petek. No, ja, pravim še danes. To pa ne pomeni, da predstavo odklanjam, da je ne spoštujem, to le pomeni, da nad njo v celoti nisem bogve kako navdušen. No, ja v tem primeru pomeni tudi, daje po eni strani vredna vse pohvale, po drugi pa tudi nekaj pripomb oz. kritike. Naj začnem s pripombami: ■ Agatha Christie je za bilčov-ški oder mladih pretežek odrski komad; ■ Aghata Christie brez temeljite psihološke analize in tej prirejene igre ni več Aghata Christie; ■ psihološko dramo oz. celo srhljivko ne morejo zaigrati adolescenti, ki (hvalabogu) še nimajo tovrstnih življenjskih izkušenj; ■ režiserka Bernarda Gašper-čič bi lahko ustvarila prirejeno predstavo, pa jo je očitno zapeljal zalo bogat izvirni tekst. Skrajšati predstavo bi pomenilo več psihološke igre, kar pa si pri mladih igralcih ni mogla ali ni hotela privoščiti. Pohvale: ■ predstava je dosegla svoj namen v smislu napetosti dramaturškega loka; ■ bila je spet odlična šola jezika, kar je nedvomno odlika bilčovške skupine; ■ igralci, kar vsi po vrsti, so se potrudili v interpretaciji zelo zahtevnih karakternih vlog; ■ uspevali so tudi v interakciji in s tem ustvarjali vsaj minimalno napetost; ■ igralsko so pokazali precejšen napredek, ki bi ga bilo potrebno v naslednjem obdobju tranzicije še razvijati. Štiri pripombe, pet pohval - rezime je pozitiven. Krimidrama Deset zamorčkov je nastala sredi prejšnjega (tega) stoletja. Agate Christie je na istoimensko pesem napisala roman, dramatizirala pa sta ga francoza Piere Brive in Meg Villars, v slovenščino pa je tekst prevedel Jože Vozny. Deset zamorčkov že nakazuje avtoričino največjo odrsko uspešnico Mišnica, ki jo v Londonu igrajo neprekinjeno že štiri desetletja. O vsebini ni treba govoriti, predstavo si je treba le ogledati. Aghata Christie je znana kot mojstrica kriminalk, zato je tudi razplet v tem krimiju do zadnjega neznan, a kar po vrsti se zgubljajo zamorčki, vse manj jih je, prav tako pa je vse manj članov druščine na samotnem otoku. Vsi, prav vsi igralci: Gregor Einspieler, Nadja Reichmann, Stefan Reichmann, Maria Anna Gasser, Mitja Kolter, Alexsander Mann, Barbara Boštjančič, Martina Lausegger, Marjeta Reichmann in njena dvojnica Tanja Lesjak ter Breda Zablat-nik so se izredno potrudili in »dali od sebe« največ, kar so zmogli. Ustrezno glasbo je pripravil Jarko Cefera, scena je delo Me-line Reichmann, s tehniko je upravljal Simon Einspieler, su-flirala je Janja Kolter, kot mentorica skupine pa je delovala mlada Andrea Kropiunig. Jože Rovšek Celovec- Božični bazar Mohorjeve ljudske šole Za tradicionalni božični bazar so učiteljice in nekatere babice izdelovale raznovrstne ročne izdelke in okraske za adventni čas. Na ulici pred vhodom v šolo so učiteljice menjaje prodajale, v šoli pa so se srečevali starši in otroci z učetelji in ravnateljico Marico Hartmann. Šola je pred dvema tednoma izvedla tudi bolšji trg za akcijo »Koroški otroci pomagajo otrokom v stiski«. Mohorjeva ljudska šola se že 10 let vključuje v to dobrodelno akcijo. Foto; Štukelj PRIREDITVE ČETRTEK, 7. 12._______________ CELOVEC, Zveza-Bank 18.00 Odprtje razstave Rudija Benetika »Bele sanje«; (do 5. 1. 2001) ŽVABEK, farna dvorana - KPD Drava, ORF 19.00 Koncert adventnih in duhovnih pesmi. Sodelujejo: MePZ Goro-tan iz Šmihela, cerkveni zbor Žvabek, Oktet Suha, Pevsko-inst. skupina KPD Drava, Dvojezični otroški zbor iz Žvabeka PETEK, 8. 12. CELOVEC, mestno gledališče -K KZ 19.30 Gled. predstava »Sluga dveh gospodarjev«. Gostuje: Mestno gledališče ljubljansko ŽELEZNA KAPLA, farna dvorana - Tamburaška skupina SPD Zarja 20.00 Koncert in predstavitev zgoščenke tamburaške skupine »Tamika« iz Železne Kaple. Nastopa Oktet Suha SOBOTA, 9. 12._________________ RADIŠE, farna cerkev -SPD Radiše 19.00 Adventni koncert. Nastopajo: pevske skupine in recitatorji SPD Radiše BILČOVS, pri Miklavžu 20.00 Razstava del Ivana Klariča OBIRSKO, pri Kovaču -SPD »Valentin Polanšek« 20.00 Božičnica. Nastopajo: Duo »Albert & Pavle« in domače skupine PLIBERK, kulturni dom -SPD Trta 20.00 Predstavitev zgoščenke »Moja ljubezen« pesmi Pavleta Kernjaka. Izvaja MoPZ Trta iz Žitare vasi Šmihel, farna dvorana -KPD Šmihel, SPZ 20.00 Advent-electronic (koncert-event). Nastopajo: Berhard Loibner (Dunaj), Helmut Schäfer (Gradec) in Karl Jenšac (Globasnica) NEDELJA, 10. 12._______________ SELE, farna dvorana -KPD Planina 14.00 Miklavževanje CELOVEC, Dom glasbe (Mozartova dvorana) -MePZ Gallus 14.30 40 let MePZ Jakob Petelin Gallus. V spomin na dr. Franceta Cigana nastopa cerkveni zbor iz Črensovec VOGRČE, farna cerkev 19.00 Adventni koncert. Nastopajo: Kvartet bratov Smrtnik, cerkveni zbor Vogrče, Šmihelski kvintet, Vokalan skupina pet in tri, sestri Katarina in Mateja Kerbitz TOREK, 12. 12._________________ CELOVEC, Tischlerjeva dvorana -Mohorjeva LŠ in ŠKD Celovec 15.00 Gled. predstava »Eko Eko«. Gostuje otroška skupina iz Bilčovsa ČETRETEK, 14. 12.______________ GRADEC, v klubu - KSŠŠG 20.00 Božičnica in koncert. ______Nastopa: Red Max____________ SOBOTA, 16. 12._______________ ŠENTJANŽ, k & k - SPZdr 9.00 Predstavitev knjige »Ping - pong«. Avtorji: prof. Ferdinand Stefan, Nada Malle, Leni Sticker, Ketca Sticker, Marica Pörtsch in Rezika Iskra LOČE, ljudska šola -SKD Jepa-Baško jezero 16.00 Lutkovna predstava »Sonček in kužek«. Nastopa lutkovna skupina Navihanci iz Celovca. Nastopajo še učenci glasbene šole ROŽEK, farna cerkev -KD »Peter Markovič« in Katoliška mladina Rožek 18.30 Adventni koncert. Nastopajo: dvojezični mladinski zbor Rožek, Oktet Suha; povezava: Rezka Kanzian RADIŠE, kulturni dom - SPD Radiše 19.00 Družabni večer PLIBERK, mestna cerkev - V0X 19.00 Adventni koncert. Nastopajo: Pet in tri, MePZ Podjuna Pliberk, Vidrinska dekleta, V0X in mag. Ivan Olip ŠKOCJAN, turistični center -KD Škocjan 19.00 Prizor Svetonočna legenda (S. Darina); režiserka: Breda Pugelj. Nastopajo: otroški zbor, NOMOS, cerkveni zbor BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje 19.00 Božičnica. Nastopajo: Komorni zbor SPD Borovlje in ženski kvartet Borovlje. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva! ŽITARA VAS, KUMST 20.00 Koncert skupine »Bališ«. Nova rock skupina se predstavlja; predskupina: zipi NEDELJA, 17. 12.______________ CELOVEC, Pastoralni center -Pastoralni center in SKD Celovec 10.30 Po maši lutkovna predstava »Kosmata žaba«. Gostuje lutkovna skupina iz Šmihela ŠENTJAKOB, farna dvorana -Društvo upokojencev Šentjakob 14.00 Redni občni zbor in božičnica ŠMIHEL, farna cerkev -KPD Šmihel, MePZ Gorotan 14.30 Adventno petje ŠENTJANŽ, k & k 19.00 Advent-electronic (koncert-event). Nastopajo: Berhard Loibner (Dunaj), Helmut Schäfer (Gradec) in Karl Jenšac (Globasnica) ČETRTEK, 21. 12._______________ CELOVEC, Dom glasbe, velika dvorana 19.00 Bachov Božični oratorij. Nastopajo: MePZ SPD Danica in zbor koroških madrigalistov PETEK, 22. 12.____________' CELOVEC, Dom glasbe, velika dvorana 19.00 Ponovitev Bachovega Božičnega oratorija. Nastopajo: MePZ SPD Danica in zbor koroških madrigalistov TOREK, 26. 12._________________ PLIBERK, kulturni dom 20.00 Ples Podjune. Za ples igra trio Korenika PRAZNUJEJO! Marta in Maks Hafner na Klopcah pri Škofičah - 50. obletnico skupnega življenja; Katarina Rudolf iz Vidre vasi - 70. rojstni dan; in god; Kristl Dovjak iz Sel - 50. rojstni dan; Mici Kropfitsch iz Šmarjete pri Kotmari vasi - rojstni dan; Marija Pi-routz iz Jeriš - rojstni dan in god; Lizi Piskernik s Šajde - rojstni dan; Andrej Schüttelkopf iz Velike vasi pri Šentjakobu - osebni praznik; Marija Tram-pusch z Breznice pri Šentjakobu - 60. rojstni dan in god; Pavla Kulterer iz Rakol pri Tinjah - rojstni dan; Štefka Visočnik iz Nonče vasi - rojstni dan; Marija Kuhar iz Črgovič - rojstni dan; Štefka Kert z Letine - 70. rojstni dan; Herman Rohrmeister iz Lovank - rojstni dan; Marija Jernej iz Sel pri Ško-cijanu - rojstni dan; Beti Habernik iz Gorič - 75. rojstni dan; Andrej Hribar iz Kort - 81. rojstni dan; Franc Gabriel iz Leš - rojstni dan; Majki Šikoronja iz Semislavč - rojstni dan; Danilo Prusnik iz Tretram - okroglo obletnico; Hanzi Kežar ml. iz Horc - rojstni dan; Berti Kaiser z Žoprač - rojstni dan; mag. Rupert Gasser iz Bilčovsa - rojstni dan; Krista Demšar iz Breške vasi - rojstni dan; Flori Dovjak iz Sel - 52. rojstni dan; Marko Kapun iz Konovec - rojstni dan; Veronika Kušej iz Šmihela - rojstni dan; Hanzi Ogris iz Branče vasi - rojstni dan; Mira Oraže iz Sel - 58. rojstni dan; Franci Smrtnik iz Kort - 39. rojstni dan; akademski slikar Valentin Oman iz Bekštanja - 65. rojstni dan; pater Bertrand Kotnik iz Celovca - rojstni dan; Toni Isopp iz Gorinčič - rojstni dan; Franc Metschi-na z Reke - rojstni dan; Olga Trodt iz Ščedma - rojstni dan; Slovenski vestnik čestita! Za posredovanje imen slavljenk in slavljencev se zahvaljujemo predvsem slovenskemu oddelku ORF v Celovcu! Dr. Dušan Schlapper - kirurg sporoča, da je njegova privatna ordinacija odslej v Celovcu na Radetzkystrasse 20 (lekarna Kreuzbergl). Odprta je ob četrtkih od 18. ure dalje ter po dogovoru. Tel. št. 0543 / 509 520-99 ali pa mobilni telefon 0664/ 141 10 10. ČESTITKA Mag. Lorenc Kreutz iz Borovelj je pred nedavnim opravil zaprisego za davčnega svetovalca. Sodelavcu mednarodnega zavoda za davčne zadeve želimo vse najboljše pri delu! Slovenski vestnik - usmerjenost lista seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin. tel. 0463/514300-0 • faks -71 UREDNICA Sonja Wakounig...............................(-50) Tajništvo......................Urška Brumnik (-14) Naročniška služba ................Milka Kokot (-40) Prireditve .................Andrea Metschina (-22) IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem TISK Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566 VSI Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec RADIO KOROŠKA SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299 ČE 7. 12. | 18.10 Rož - Podjuna - Zilja PE 8. 12. | 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! / Duhovna misel 18.00 Praznična_____________________ SO 9. 12.118.10 Od pesmi do pesmi - ... NE 10. 12.1 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.00 Glasbena PO 11. 12. | 18.10 Kratki stik_______ TO 12. 12.118.10 Otroški spored SR 13. 12. | 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored_________________ DOBER DAN, KOROŠKA NE 10.12.113.30 ORF 2 • Po Prešernu o Prešernu: Zanimiv projekt koroških umetnikov ob 200. rojstnem dnevu orjaka slovenskega pesništva. • »Koroške pravljice«: Niko Küpper je izdal svoj prvenec. • Strugarska delavnica FRAN - maloobrt-niško podjetje v Šmihelu za umetniško oblikovane lesene predmete na ročni stružnici odpira svoja vrata. • Matjaž Kralj: Desetletja zvezda med scenografi se sedaj predstavlja kot slikar. • Koncert v dobrodelni namen: V farni cerkvi v Žva-beku so zazvenele adventne in duhovne pesmi domačih zborov in skupin.____ PO 11.12. | 3.40 ORF 2,16.00 TV SL01 (Pon.) RADIO KOROTAN na frekvencah 105.5, 106.8 in 100.9 P0-PE | 6.00 Dobro jutro, sonce 8.00 Viža 8.30 Živa 14.00 Viža 14.30 Korota-nov zimzelen 15.00 Kratek stik 16.30 KoroDan (KORO-žurnal 17.15-17.30) SO | 7.00 Domača budilka 8.30 Korotanov mozaik 14.00 Južni veter 16.00 Smrklja NE | 6.30 Sedem pred sedmo 7.00 Domača budilka 8.00 Otroški vrtiljak 8.30 Zajtrk s profilom 14.00 Iz zlate dvorane 15.00 Zborovska 1_5.30 Čestitamo in pozdravljamo 17.30 Šport in kratke vesti RADIO AGORA 105,5 Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at PE 9.12.110.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Digitalizacija ljudske zavesti 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Proud to be loud 20.00 BBC News 20.06 Musič for the masses 23.00 The rest of the day 24.00 Tamera (pon.) 1.00 Soundtrack tedna SO 10.12.1 Forum: Simpozij v Osojah - Baz-on Brok 11.00 BBC News 11.06 Glasba 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Svet je vas 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Glasba 20.00 BBC News 20.06 Yugo-Rock 23.00 Siesta NE 11.12.110.00 Evropa v enem tednu 10.30 Glasba 11.00 Literarna kavarna 12.00 Poročila 12.07 Divan 12.30 Special: Glas od gore in iz dole: V pogovoru Mihi in Emi Mischkulnig in Bilčovsa 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Club Karate 20.00 BBC News 20.06 Sunday Loops 22.00 For those about to rock 24.00 Glasba_______ PO 12. 12. I 10.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Druga glasba: Slovenski interpreti 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Diditalizacija ljudske zavesti 20.00 BBC News 20.06 Take the Jazz Train 22.00 Svet je vas (pon.) 23.00 Glasba 24.00 Fo- rum: Simpozij v Osojah_____________________ TO 13. 12. I 10.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News 11.06 Glasba 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Context XXI 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Kakkoi 20.00 BBC News 20.06 Noche Latina 21.00 Glasba 21.30 Planet mušic 22.00 Literarna kavarna (pon.) 23.00 Nachtfalter 24.00 Glasba SR 14. 12. I 10.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News 11.15 Voz Latina 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Druga glasba: Jazz 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Mediterraneo 20.00 BBC News 20.06 Ruff Radio 22.00 Mad Force 24.00 Special: Evropa od spodaj (pon.) 1.00 Glasba ČE 15. 12.1 10.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News 11.06 Glasba 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Ta mera 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Yesterday & Today 20.00 BBC News 20.06 Freak Show 21.00 Glasba 22.00 Club Karate 23.00 Glasba MARIJA NA ZILJI Slovo od Dietmarja Scharwitzla V soboto, 2. decembra 2000, smo pri Mariji na Zilji imeli veličasten, toda zelo žalosten pogreb, katerega se je udeležilo mnogo vaščanov, znancev iz okolice Baškega jezera ter športnikov iz cele Koroške. Vsi so se hoteli posloviti od 22-letnega Dietmarja Scharwitzla, kije 11. 11. 2000 umrl v nesreči v Kaprunu grozne smrti. Cerkveni pevci iz sosednje fare Šmiklavž ob Dravi pod vodstvom mlade mag. Sigrid Schleicher so mu lepo zapeli med mašo zadušnico. Domači župnik Richard Kogler je skupaj s sosednjim župnikom Jurijem Buchom opravil pogrebne obrede. Jurij Buch je v pridigi našel v srce segajoče tolažilne besede. Pokojni Dietmar Scharwitzl je izhajal iz zavedne Kranjčeve družine v Prosovičah, ki sodijo pod župnijo Marija na Zilji. Njegov sorodnik, znani advokat dr. Matko Scharwitzl, je bil leta 1946 na Dunaju odgovorni urednik Slovenskega vestnika, stari oče Gregor Scharwitzl pa je bil neustrašen borec za pravice koroških Slovencev. Med drugim je bil po prvi svetovni vojni predsednik Posojilnice in hranilnice pri Mariji na Zilji, ki jo je ustanovil Franc Ksaver Meško. Njen sedež je bil pri Kranjcu v Prosovičah, kjer kot nema priča še vedno stoji stari trezor. Pokojni Dietmar se je zavzemal za domače zastopstvo v posojilnici. Pokojni Dietmar se je izučil za trgovca, nastavljen je bil pri znani športni trgovini. V poklicu je s ponosom uporabljal svojo materinščino in bil izredno priljubljen pri kupcih iz Slovenije. Svoj poklic je združil s svojim konjičkom, to je z zimskim športom. Med drugim je bil sodnik za točkovanje pri snovboardarskih tekmah. Na dan svoje smrti je bil z dvema kolegoma, med njimi tudi sin znane protestanske družine Sakrausky, na poti na tekmovanje na Kitzsteinhomu nad Kaprunom. Od tod se ni več vrnil. Dragega Dietmarja bomo ohranili v trajnem spominu. Svojcem izrekamo naše globoko sožalje. Številno občinstvo ob odprtju razstave ŠENTJANŽ - K & K Razstava okusa in spretnosti Povabilu Zveze slovenskih žena so se s svojimi izdelki odzvale štiri domače umetnice. Tako je v Kulturnem in komunikacijskem centru v Šentjanžu nastala lepa, zanimiva razstava. Raznolike predmete so umetnice znale na posameznih panojih medsebojno izredno lepo povezati in ustvariti predpraznično vzdušje. Številni obiskovalci so pri otvoritvi pretekli teden lahko občudovali izdelke iz klobučevine, keramike, Tiffany in čipke. Maja Millonig-Kupper iz Svetne vasi se že približno osem let ukvarja s kleklja-njem. Preden je začela z izdelovanjem čipk, se je že ukvarjala z različnimi tehnikami ročnega dela, za katerega se je navdušila že pri pouku na slovenski gimnaziji. Obiskala je več tečajev za kreativno miji ob študiju tehnično-ročne-kleklanje. ga dela. Glino je mogoče obli- Traudi Lipuš iz Celovca se kovati in vanjo vlagati svojo je s keramiko začela ukvarjati fantazijo, pravi umetnica, ki se na celovški pedagoški akade- je tokrat predstavila z nakitom. Domiselne figurice ravno o pravem času ■ Pismi bralcev Hansu Stetschnigu! 12. novembra smo v časopisu »Die Kleine Zeitung« prebrali pismo bralca, ki ga je podpisal Hans Stetschnig iz Calicije. Zavzel je stališče do oddaje ORF - Heimat dne 3. 11. 2000. V tem pismu kritično obravnava izjavo Horsta Friedricha Mayerja, da smo se partizani borili tudi za osvoboditev Avstrije. Pisec ospora-va, da smo se koroški partizani borili za osvoboditev Avstrije in celo o nas piše kot o razbojnikih, ki smo ropali, morili... Gospodu Hansu Stetschnigu teh grobih žalitev ne moremo zameriti, saj ni mogel nikjer spoznati zgodovine, ne v šoli in ne v avstrijskih medijih, zakaj smo se koroški partizani uprli. Navaja, da je vedno imel dober odnos do Slovencev, kar pa ni verjetno. Naj ga le vprašam, kdo je bil Zellenleiter v Apačah v času Hitlerjevega terorja, kdo je s pištolo letal za dvema kurirjema in na svojo roko opravljal preiskave po hišah. Izgleda, da je Stetschnig pozabil tista imena, ki so izdajali partizanski upor in na svojo roko lovili kurirske patrulje. Zakaj smo se koroški Slovenci uprli? 1) Ker so Hitler in koroški nacisti začeli izseljevati slovenske družine, medtem ko so sinovi teh družin držali glave za nemški fašizem na raznih frontah. Ko so se pojavili prvi partizani, se je prenehalo načrtno izseljevanje. 2) Hitlerjevi hlapci so pobili Hojnikove, Karlutove najemnike, Spitz-bauerjeve na Lomu (Šentvid v Podjuni) Mičijeve, Peršmanove itd, 13 koroških Slovencev pa so nacisti 29. aprila 1943 obglavili na Dunaju. 3) Hitlerjanci so v izseljenstvo odgnali skoraj 1.500 ljudi, v boju s hitlerjanci je na Koroškem padlo 600 partizanov. 4) Nemški in avstrijski fašizem je pomoril 27.000 ljudi, ki so bili zvesti Avstrijci. Isti režim je kriv, da je življenje izgubilo 274.000 Avstrijcev, ki niso vsi prostovoljno vstopili v osvajalno vojsko Hitlerja. Tisti, ki niso mogli ali hoteli zvedeti o krivcih v drugi svetovni vojni, naj si sedaj, ko je tudi avstrijska televizija začela predvajati filme o holokavstu, te filme ogledajo in si nato sami ustvarijo svoja lastno mnenje. Inž. Peter Kuchar, predsednik Zveze koroških partizanov Je, kar je! (SV o »psihosocialni drami na Ra-dišah«) Prizori iz igre »Lidija« ali »Zakaj si streljala?«: Otrok, ki ga starši ne sprejmejo takega, kakršen je; mla- dostnik, ki ga vrstniki ne sprejmejo takega, kakršen je; zakonec, ki ga partner ne sprejme takega, kakršen je. To so zarodki žalosti, trpljenja, obupa, nesreče, ki se razraste v katastrofo. - Poročevalec pa vsebine igre ni sprejel takšne, kakršna je. Drama, ali kar koli že je, ne nudi nikakega »poduka« z vzgojiteljsko dvignjenim kazalcem odraslega. So pa v njej nanizani prizori človeških odnosov, ki so gledalcu povsem znani. Izkušnja je preprosti in prepričljiv nauk, ki ga nudi življenje samo. »Družbeni problem«, »položaj mladih v potrošniški družbi«, »globalni smisel t. i. civilizirane družbe«, »perfidno ukoravanje mlade duše«, »tretji svet«, »izkoriščevalska multinacionlana potrošniška družba«, pa še »fizično uničevanje milijonov mladih ljudi« - vse to bi pisec rad naložil ubogi »Lidiji«. Še več: V njej bi rad našel celo našo narodno bol in ugaslo borbenost, ko se ozira na »probleme naše narodne skupnosti«, »strahovit upad njenih pripadnikov«, »cagavost in neodločnost«, »tragičen umik številnih protifašističnih borcev in naših izseljencev iz narodnega življenja«, na »prikrivanje resnice in žalostnih izkušenj«, na »razglasitev za domovini nezveste, za izdajalce republike zaradi protifašističnega upora«. Lidija je vsaj sprožila pištolo, naši ljudje pa.... Pa še neke »psihološke prefinjenosti« in »brušenja« besedila bi bilo treba, meni kritik. Čemu toliko moraliziranja in ideo-logiziranja? Erich Fried ponuja zelo preprost odgovor: »Es ist, was es ist.« Občudujem prizadevno skupino mladih na Radišah z genialno režiserko Alenko Hain vred. Njihove glave še niso omotične od umet-niško-izpovedne dovršenosti, ki jo pričakuje Vestnikov poročevalec od bogve kako učene »psihosocialne drame«. Vseeno so sestavili globoko besedilo in ga pretresljivo prepričano podali. Zadosti je, če te med gedanjem srhljivih prizorov spreleti mrzla zona in se prestrašiš, ker v kakem odtenku najdeš celo samega sebe. Joža, tako si bil zazrt v visoke cilje, da dogajanja na odru nisi videl. To se ti zlepa ne zgodi, kajti slej ko prej si eden redkih resničnih poznavalcev koroško-slovenskih odrskih prizadevanj. Povsem se pa ujemava v zaključku: Predstavo naj bi si ogledalo kar se da mnogo mlajših in starejših ljudi. Tomaž Ogris, Tuce Dragi Tomaž, prisrčna ti hvala za dopolnitev mojega poročila o tej res zanimivi predstavi. Jože Rovšek Rozi Hafner iz Šentjanža se je s klobučevino kot izraznim materialom začela intenzivno ukvarjati leta 1994. Na razstavi se je poleg slik in drugih predmetov predstavila s skupino parkeljnov in Miklavža z deklo. Martina Traunik iz Miklavčevega se je pred tremi leti začela ukvarjati s tehniko Tiffany. Iz pisanega stekla izdeluje ogledala, ure, križe in druge dekorativ- ne predmete. Po tečaju v Tinjah se je razvijala samostojno. Tamburaška skupina TAMI-KA, SPD »Zarja« iz Železne Kaple, je s svojim nastopom kulturno olepšala otvoritev razstave. Vsem štirim domačinkam iskreno čestitamo k uspeli razstavi, ki bo odprta do 17. 12. 2000. Večina razstavljenih predmetov je tudi naprodaj. ODBOJKA Požrtvovalni tekmi - poraz in zmaga Ženska ekipa SK Zadruga Aich/Dob je v drugi zvezni ligi pretekli konec tedna kar dvakrat igrala na domačih tleh. V soboto je nastopila proti UWW Dunaj in nesrečno podlegla z 2 : 3. Vsi nizi so bili izredno napeti, prvega so Dobljanke dobile tesno s 25 : 22. Zelo visoke igralke z Dunaja so drugi niz pričele izredno močno in ga tesno dobile s 25 : 22. Dobljanke so se požrtvovalno borile in žal izgubile tretji niz prav tako s 25 : 22. Odločilni četrti niz so domačinke dobile prepričljivo s 25 : 16. Upanje na zmago je spet zaživelo. Peti niz je bil izredno napet, toda koncentrirane in bolje pripravljene Dunajčan-ke so tesno zmagale s 15 : 12. V nedeljo je bilo v gosteh drugouvrščeno moštvo Südstadt. Kar gotovo nihče ni pričakoval, se je zgodilo. Dobljanke so po petih nizih zapustile dvorano kot zmagovalke -3:2. M. Š. \ i mH Visoke Dunajčanke (temni dres) so točkovale ob mreži Foto: stukeij Trener Dobljanov Vladimir Pridal (temna majica) ni bil popolnoma zadovoljen s svojimi igralci ODBOJKA Napeto in borbeno -toda poraz z 1 :3 Samo teden po CEV turnirju v Wolfsbergu so Dobljani preteklo soboto gostili VT Tirol, ki zaseda na lestvici drugo mesto. Srečanje je obetalo napeto tekmo in tako je tudi bilo. V prvem nizu so domačini zaigrali zelo napadalno in neutrašeno ter šli zasluženo v vodstvo. Tirolci so bili zelo nervozni in pokazali rešpekt pred Dobljani, ki so se napram pretekli sezoni zelo stopnjevali na celi liniji. Niz je bil napet, vodstvo se je menjalo in domačini so tesno zmagali s 25 : 23. V drugem nizu so se profesionalci iz Tirolske ujeli in s kompaktno in dosledno igro izenačili (25 : 20). Dobljani niso klonili in so strnili vse moči, toda hektika in osebne napake so Tirolci hladnokrvno izkoristili in dobili tudi tretji niz s 25 : 21. V odločilnem četrtem nizu so Dobljani spet šli v vodstvo in se hrabro borili. Toda izredno močni in izkušeni igralci Foto: Štukelj Tirola so niz zasluženo odločili v svoj prid s 25 : 19. V nedeljo so Dobljani premagali v pokalnem tekmovanju moštvo iz Gradca s 3 : 1 in se kvalificirali za osminski finale. SK Zadruga Aich/Dob bo nastopil v naslednji rundi proti Feldkirchu. M. Š. ŠPORTNE VESTI Košarka: Čas za regeneracijo Zadnja tekma šolarske ekipe pred daljšo pavzo se je spet končala s porazom, tokrat proti WSG Radentheinu s 30 : 60 (16 : 26). Viden pa je bil napredek v igri, tako daje v drugem kolu pričakovati prve uspehe ekipe. Mladinska ekipa je v tem osnovnem delu prvenstva dobila vse tekme in je s tem na najboljši poti do naslova koroškega prvaka. Tudi razlika v točkah je impozantna, glasi se 404 : 230! Juniorji KOŠ-a so zmagali štirikrat, trikrat pa so zapustili igrišče poraženi. Enako kot pri mladincih pa je tudi pri junior- jih dosegel največ točk Jasmin Trifunovič. Sedmeroboj južnokoroških vasi: Četrti tekmovalni dan v Selah preložen na 6. januar 2001! Četrta tekma 2. Super-Trim-Sedmeroboja južnokoroških vasi 2000/2001 Slovenske športne zveze, ki je bila predvidena 8. decembra 2000 v Selah, je zaradi pomanjkanja snega preložena na soboto, 6. januarja 2001 ob 12.00, prav tako v Selah (pri Kristanu oz. pri Pušelcu)! Po treh tekmovanjih vodi z dvema zmagama in enim drugim mestom Železna Kapla pred Bilčovsom in Šentprimožem. Panoge 4. tekmovalnega dneva: 6. januarja 2001, 12.00, v Selah : ■ smučarski tek - 4,5 kilometra (ženske) ■ veleslalom (moški) ■ spretnostna vožnja na snegu (fantje in dekleta) Prireditelj: DSG Sele (Igor Roblek); organizator: SŠZ Informacije o sedmeroboj u lahko odpokličete na internet-straneh QRF-a (http://www. Volksgruppen.orf.at) oz. Slovenske športne zveze (http:// members.magnet.at/ssz/). Kolesarjenje: Priprave s polno paro Peter »Paco« Wrolich se s polno paro pripravlja na novo sezono. Po taboru za trening januarja na Mallorci se bo nova ekipa javno predstavila, nato pa že sledi prva dirka v Maleziji. T. C. ŠPORT V SLOVENIJI Nogomet: Mariborčani (vsaj) jesenski podprvaki Nogometaši Maribora Pivovarne Laško so v preloženi tekmi 4. igralnega dne v ligi Si.mobil z 2 : 0 v gosteh premagali ekipo HiT Gorice in tako osvojili simbolični naslov jesenskega podprvaka. Oba zadetka za vijoličaste je dosegel madžarski napadalec Barnabas Sztipanovics, ki je Mariborčane okrepil pred slabim mesecem dni. Ob Mariborčanih bodo v nadaljevanju prvenstva resni tekmeci za naslov prvaka še nogometaši ljubljanske Olimpije, medtem ko se bo najmanj šest ekip borilo za vsaj deseto mesto, ki še zagotavlja obstanek v najelitnejši slovenski nogometni ligi. Stanje po jesenskem delu lige Si.mobil: Olimpija 36 točk, Maribor 34, HiT Gorica 30, Dravograd 28, Rudar (Velenje) 27, CMC Publikum 25, Primorje in Korotan po 21, Mura, Koper in Tabor (Sežana) po 20, Domžale 17. Pari 19. igralnega dne, 4. marca 2001: Domžale - HiT Gorica, Publikum - Korotan, Maribor - Tabor, Koper -Mura, Primorje - Rudar, Dravograd - Olimpija. Rokomet: Celjani še naprej neporaženi Rokometaši Celja Pivovarne Laško ostajajo v evropski ligi prvakov še naprej neporaženi. V četrti tekmi so še četrtič zmagali, saj so v Göteborgu premagali švedskega prvaka Redbergslids z 29 : 24. Več težav imajo v močnem slovenskem prvenstvu, kjer so doma le remizirali proti Mobitelu Prule ‘67, prvemu konkurentu v boju za slovenskega prvaka, v zadnji tekmi pa tesno s 24 : 23 v gosteh prema- gali trboveljski Rudar, sicer novinca v slovenski ligi. Omeniti velja še uspešen nastop slovenskih reprezentantk, ki so v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo prihodnje leto 2001 dvakrat v gosteh premagale Islandijo. Prvič s 24 : 12 in na drugi tekmi še s 27 : 17 ter se z lahkoto uvrstile v drugi krog kvalifikacij. Smučanje, svetovni pokali: odličen start slovenskih biatloncev Slovenski biatlonci so v italijanski Anterselvi odlično pričeli letošnji svetovni pokal. Tomas Globočnik je na 20 km osvojil četrto mesto, Janez Ožbolt pa je bil enajsti. V sprintu na 10 km je bil Globočnik enajsti (v skupnem seštevku svetovnega pokala je trenutno celo na tretjem mestu!), Ožbolt 19., do točk pa sta prišla še Janez Marič (20.) in Marko Dolenc (23.). Moška štafeta je bila med devetnajstimi ekipami solidna osma, nekaj časa so celo vodili, a je v zadnji predaji Dolenc preslabo streljal in tudi tekel, da bi se lahko Slovenci uvrstili še kakšno mesto višje. Med dekleti sta se med dobitnici točk »pririnili« Andreja Grašič (18. in 27.) ter Tadeja Brankovič (24.). Smučarji skakalci so v Kuopiju nastopili še na dveh tekmah svetovnega pokala. Jure Radelj je sedmemu mestu dodal še šesto in dvanajsto mesto in je po treh tekmah v skupnem seštevku na odličnem petem mestu, od Slovencev je za 16. in 26. mesto točke osvojil le še Damjan Fras. Alpski smučarji so tekmovali v Laku Louisu in Beaver Creeku v hitrih disciplinah. Posebej se je izkazala Vrh-ničanka Mojca Suhadolc, ki je na smukih osvojila šesto in deveto mesto, v superveleslalomu pa je bila celo peta. Uspeh je z devetim mestom na drugem smuku dopolnila Špela Bračun. D. T. ŠAHOVSKI OREH Št. 136 Silvo Kovač Problem A. Galjaeva / mat v treh potezah Črni kralj se je znašel patiran v kotu šahovnice, saj mu bele figure ne dovoljujejo promocije črnih kmetov na drugi vrsti. Kako izbezati črnega kralja na čistino pod udar belih figur in ga matirati v treh potezah, je pri trenju oreha-pro- abcdefgh blema zahteva avtorja. Pri pravilni rešitvi boste spoznali učinkovito sodelovanje vseh treh belih figur! Rešitev št. 135 Že prva poteza belega l.Dg7:+!! napoveduje žrtveni ples belih figur. K zmagi je vodila tudi varianta: l.Df8:+! Lf8: 2.Tf8:+ Kg7 3.Sce6+ Kh6 4.S17+ Kh5 5.g4+ in beli lahko vzame črno damo, saj ima beli kralj »ventilček« na polju g2. Sedaj pa na l...Kg7: sledi 2.Sce6+ Se6: (2...Kg8 ali Kh8 3.Tf8: mat) 3.Se6:+ Kh6 4.Th4 mat. Zelo redka, vendar lepa matna slika s trdnjavo in skakačem!