]»BOLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE CIIATELJE PROLETAREC Official Organ Yugoalav Federation, S. P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Z vez« GLAS ILO PROSVETNE MATICE J. s. Z. iT. - NO. 1659. « •«•*• Mil«, k«« 4. 1907. al tmt »Mm »I Ck«*a. IN.. «Mm t* k* * Cntrw * «*tl CHICAGO, ILL., 28. JUNIJA (June 28) 1939 W«ekljr at 2301 So. L«iwad«U At«. LETO—VOL. XXXIV. Velika Britanija v nevarnosti za svoje carstvo VZAJEMNO DELOVANJE TREH AGRESIVNIH VELESIL. — ANGLEŠKI IMPERIALIZEM NA KITAJSKEM V PONIŽANJU. — SOVJETI ZAVLAČUJEJO BARANTANJE ZA ZVtZO BOJ ZA OVIRANJE UNIJ Z ZAKONI USPEVA še nikoli ni bila ponoona Velika Britanija v tolikšni negotovosti in v stika h, kakor sed*j. Tri v atest le vzajemno pritiskajo nanjo. Nemčija jo drži v napetosti v Evropi, Italija na Sredozemskem morju in Japonska v Aziji. Usodna pomota Anglija s premierjem Cham-b rlr.inom na čelu si je na vne načine prizadevala ^potolažiti Hitlerja. Ponujala mu je ugodno trgovsko pogodbo, posojila. koncesije v kolonijah in namignila mu je celo na povrnitev kolonij, če se obveže sode-ovati z Anglijo namesto jo držati v napetosti oboroževalne tekme. Chamberlain je šel dvakrat osebno k Hitlerju. Posledica njegovih obiskov je bil monakovski pakt, ki je bil uvod k izbrisan ju čehoslovaške republike z zemljevida. NepotoJažen diktator Hitler je dosege' na čehoslo-va^kem brez vojne kar je želH. Ampak Angliji ni izkazal hvaležnosti za njeno pomoč. Rohnel je dalje in Londonu je (postalo jasno, da je firerjev cilj ko Ha bi odgtopiu od zveze mogočni imperij z Bt>rlinom in Rimom ter si in-\ phke Kritantjer terese na Kitajskem z Artgilijo Monakovski mir Anglije ni ,porazim,no razdelila za vza- i jemno izkoriščanje kitajskega ljudstva. voljna dati visoko posojilo, pomagati ji v Etiopiji, dati ji ekonomike koncesije v dobavlja-1 nju sirovin in v Španiji »pa na-J daljevati s politiko "neumeša-vanja", kar >e pomenilo, da je Chamberlain s svojo taktiko pri j volji omogočiti Mussoliniju in Hitlerju poraziti špansko demokratično republiko in jo izročiti fašizmu. Mussolini je vzel rz ponujane roke kar se mu je zdelo vredno, sklenil z Anglijo pof«r vlogo/' je rekla Japon-kupiti Hitlerja, bom morda us- ?k* Angležem. Medtem je ja-pel pri Mussoliniju, si je misKl; P°n«k° armadno poveljstvo na chamberlain ter pošiljal v R*m Kitajskem stalno povečavah svoje poslance. Dučeju ^ do- Prit,jk ™ An*leže ,n nJ.lhove |K) vedo vali, da je Anglija pri- *nt€re*e pra vi jena skleniti z njim po Kodbo, od katere bi imele koristi obe deželi. Anglija ji je na severnem Kitajskem in nato še v južni Kitajski. Sovraštvo Japoncev do An- (Nadaljevanje na 5. strani./ Dr. Francu E. Town«end je na konvenciji svoje organizacije v Indianapolisu priznal, da so kandidati v kongres pripravljeni pred volitvami vse obljubiti, ko so izvoljeni, pa vse pozabiti. Zato jih bo Townsendo-va organizacija kaznovala in agitira a za druft?e. ki ji bodo enako obljubljali in jo potem prav tako prevarali. Rev. Coughiin agitira za odpravo strank v Zed. državah in za volitve v kongres po strokah. Stara ideja ponavljana iz različnih ust v različne namene. Vnanja Mongolija, ki je so- Poljsko in poslednje čase tudi Švico. Pravi, da so to le vojaške vaje, brez sovražnih namenov. V Parizu in Varšavi ne verjamejo, ker imajo vzrok Izlet prijateljev "Proletarca" V torek 4. julija prirede islet h Keglu v WilIow Spring s čl.-ni in članice kluba št. 1 ter drugi prijatelji Proletarca. Prične •e opoldne... Podrobnosti to v dopisu in oglasu. Akcija za Slovenski muzej Erazem Gorshe iz Clevelanda v pismu z dne 24. junija naznanja, da je občni zbor delničarjev Slovenskega narodnega doma (St. Clair Ave.) že meseca januarja t. I. sprejel re-x>lu-cijo za ustanovitev slovenskega narodnega muzeja. Ta sklep je bil poslan v objavo šele sedai. Svoje prostore 4>o imel v SND. Odbor zbira v ta namen vse, kar je primemo v ta namen, na primer programne knjižice, re-galije, pravila, letnike Časopisov, knjige itd. Muzej bo u-pravljal prosvetni klub SND. Resnico pride vselej na dan V času civilne vojne v Španiji se je iznenoda dogodilo, da so začele podmornice na debelo potapljati trgovske parnike, ki so vozili potrebščine v loja-Ifctična pristanišča. Anglija je skupno s hVancijo uvedla vsled tejpa v Sredozemskem morju "policijsko službo", da varuje trgovski promet pred napadalci. Na sodelovanje sta bili povabljeni tudi Italija in Nemčija. Napadi so prenehali. Nihče ni hotel prevzeti krivde za ipi-V Rimu in Berlinu ao INDUSTRIJALCI ZAHTEVAJO POSTAVO ZA ZABRAN1TEV "ZAPRTE" DELAVNICE UDARCI NA TAKTIKO UNIJ V STAVKAH. — PIKETIRANJE OMEJEVANO. — ZA ODPRAVO PRISILNEGA KOLEKTANJA ASESMENTA ZA UNIJE OD STRANI KOMPANIJ dvomiti v Hitlerjeva zagoto- ratstvo. z zgražanjem zavračali aumni-Papež Pij XII. je prosil Brazi-' čenja. da so napadalke nemške lijo, da naj nprejme pod svoje okrilje kakih tri tisoč židovskih beguncev iz Nemčije, ki so katoliške (veroizpovedi. Brazilija je želji ugodila zaradi papeža in pa ker so ti begunci iste vere. kakor Brazilci. Chicago, Aurora in Elgin električna železnica je že dolgo v bankrotu. Obratuje še vjetski protektorat, je v neu- zmerom, toda z izgubo. Zato je T0WNSEND0VA ORGANIZACIJA ZA KAZNOVANJE KONGRESNIKOV Koncem iunija se je vršMa v j kratske in republikanske stran-Indianapolisu konvencija Town-'ke. sendove organizacije, katere se je udeležilo okrog 10,000 ljudi iz vseh krajev Zed. držav. Delegatom se je zlahka čitalo na obrazu, da so pripravljeni še v naprej slediti svojemu voditelju dr. Townsendu, ki pravi, da jim bo izvojeval dvesto dolarske mesečne pokojnine. Dr. Tovvnsend in drufTii so zelo mlatili po kongresnikih, ki so nedavno -zavrgli predlog za 50 dolarske mesečne pokojnine, dočim o dvesto dolarski še slišati niso hoteli, čeprav so mnogi v lanski volilni kampanji Townsendovemu gibanju častno obljubili, da bodo v kongresu predložili Townsendov ipenzijski načrt čim bo sklican. Zdaj pa so obljube snedli, kot je običaj med politiki demo- Townsendovo gibanje je bilo že parkrat v razkolu. Tudi zdaj so nasprotja v njemu. Razkol neguje neki Harvey J. Smith iz Kentuckvja. ki organizira sklicanje dualne konvencije v Cleveland. Velika večina delegatov v Indianapolisu je Town-sendu zagotovila, da ostane na njegovi strani. rad ni mali vojni Slednja se hvali, da so njeni aeroplani v praskah na meji zbili na tla in uničHi prošli teden 61 sovjetskih vojnih letal. Japonci so izgubili samo štiri aeroplane, ako hočemo veirjeti njihovemu viru. Ruski vir namreč navaja težke izgube japonskega letalstva. Dekleta na Slovaškem naj delajo, se omože, rode otroke in garajo. Tako meni slovaška vlada, ki je odredila, da se naj dekletom ne dovoli pohajati v vfšje šole in na univerzo v Bratislavi. To prednost naj bi imele v bodoče samo hčere iz "boljše družbe". Hitler straši s manevri svoje armade zdaj Francijo, zdaj Japon&ko. j sodni upravitelj odločiti, da naj delavci pristanejo v znižanje plače, neglede na petjodbo med njimi in njihovo unijo in družbo, ali pa bo proga obrat popolnoma ustavila. Delavci so sprejeli znižanje rajše kot izgubili službe. Prostozidarske lože v Čeho-s»\>vr.ški je zadela enaka usoda kakor v Nemčiji, v Italiji in v drugih fašističnih deželah. Živ-ljenske razmere ljudstva se vzlic temu in kljub napadom na fcide ne izboljšujejo, nego slabšajo. - Trust poljedelskih strojev (International Harvester Co.) in italijanske podmornice. Danes to *ami odprto priznavajo in se tudi ponašajo s tem tolo-vajstvom. Turisti brez denarja Italijanska vlada je izdala odlok, da ne smejo italijanski turisti, ki so namenjeni v Zed. države. Anglijo ali v Francijo, vzeti s sabo več kot 1000 lir (približno $50). Prej ao smeti vzeti 2500 lir ($125). Za italijanske turiste, ki potujejo v Nemčijo. Španijo, Švico, Jugoslavijo, Ogrsko itd. pa velja še zmerom stara določba. Kaj, če ! bah skrbeti, da so ipiketi "♦eno stavkujoči -uslužbenci dotične tvrdke, jim je boj otežkočen, ker se v neunijskih podvzetjih mnogi delavci nočejo pokazati na piketni liniji. Boje se, da jih bi videli bossi in špjijoni, pa jih družba po morebtni neuspešni tavki ne bi hotela več nazaj. To se je premnogim vsled aktivnosti za unijo že dogodilo. Doslej so unije lahko v takih slučajih pošiljale na piketno linijo koiaparkolL, če je kdaj delal v dotičnem (podjetju ali ne. Boj proti "zaprti'* delavnici Zveza induvstrialcev in drugih delodajalcev si zelo prizadeva urrniti v posameznih le-gislaturah in končno v zveznem kongresu zakone ki bi prepo- vedali "zaprto" delavnico. Ta pomeni da ko družba unijo prizna. morajo jfostati njeni člani vsi nposlenci podjetja in marsikje ima samo unija pravico najeti delavce. Družba ali ravnatelji ji le sporoče, koliko delavcev rabrjo, in najemanje pa izvrši urad unije, ki je priznana v dotičnem podjetju. Temu bi se radi delodajalci izognili in so marsikje že uspeli. "Ustavne" pravice Pravijo, da zahtevajo zase edino le ustavno pravico, da najamejo kogar sami hočejo na podlagi sposobnosti, neglede če »pripada v kako unijo ali ne, in enako hočejo pravico tudi odsloviti kogar oni hočejo, dočim unije uveljavljajo pravilo, da se delavce, kadar jih družba ne rabi v^h, odslavlja po redu up<>«iitve, ali pa da se delo razdeli tako, da ostanejo vsi v podjetju. Izgleda, da bodo s svojo zahtevo za odpravo zaprte delavnice v splošnem uspeli, ako se unije ne »pobotajo med seboj in se strnejo v složno enoto. Mn^gi predstavniki družb pred komisijam zakonodaj angumen-tirajo, da niso proti unijam, ampak vsaka naj.zastopa samo tiste delavce, ki ji hočejo prostovoljno pripadati. Siliti na pristop ipa se ne bi smelo nikogar in v nekaterih državah so tozadevni zakoni že sprejeti. Vprašanj® čVr.arini Z lo i *le\ Jcju ci prizadevajo prLiiiii poslance v sprejem rv av, ki bi prepovedale družbam kolcl.ta'i asesment za unijo cd plač svojih delavcev (check-off). V Pennsylvaniji je shčna postava bila sprejeta in podpisana nedaivno. Naperjena je v prvi vrsti proti uniji premogarjev UMW, ki je mogočna in bogata organizacija prav zato, ker je uveljavila v pogodbah z družbami "check-off". Slaba znamenja Izgleda, da je tudi čezdalje več poslancev v zveznem kongresu pri volji sprejeti zakone za omejevanje aktivnosti unij, za oviranje stavk in za zmrcva-renje Wagnerjeve postave, katere edini namen je bil ščititi unije. Ako bi bilo ameriško u-nijsko lgibanje složno, bi se po-(Nadaljevanje na 3. strani.) V tej in prihodnji številki Ena najvažnejših političnih bitk v tej deželi se vrši okrog vprašanja nevtralnosti. Članek o njemu je na drugi strani. čitajte v tej številki poročilo o konferenci in sklepih socialističnega ienstva v Jugoslaviji. Dalje o konferenci italijanske socialistine federacije, ki je bila sklicana ta-rud* predloga sa odstop is S. P. Kdo je v s rok nazadovanju organiziranega soc. gibanja v Zed. driavah? Članek o tem je na prvi strani. Dalje sc v tej številki dopisi k razpravi o bodočnosti JSZ. V potopisu "Preko Atlantika" je v tej številki poglavje o kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu na Dolenjskem. Članek o silnih pritiskih na šibečo se Veliko Britanijo je na prvi strani. V prihodnji bo poročilo o gonji Coughlinovih in drugih fašistov v New Yorku proti radikaicem in iidom. Poleg teh je v tej številki mnogo drugih dopisov in člankov, ki so vredni, da jih čitate. PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA^ UIJDSTVA^ IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja JaffMkrtMb Delavsko Tiskovna Druiba. CkUage, lil. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA ▼ Zedinjenhh driovah sa c.lo leto $3.00; sa pol Uta $1.76, sa iatrt leta $1.00. Inozemstvo: ta cek> leto $S.»0; sa pol l*a $2.00. Vgi rokopisi ia uglasi morajo biti v naiom uraoano]e do pondaljks V.I rok p štovilkl takočaMa ....... proletarec Pobliskod everj Wedneaday *r thiWorkmsa's PubU.hin, Co.. In«. Established 1906. 1MitAr ___________..__________________*.....Trmuk Zaitt. Business Manager:.!...................... ...........Ckarles Pogorje Asst. Editor and As*. Business Manager........Joaoph Drasler SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months *Mi| 1Three Months $1.00. Foreign Countries. One Year $3.50; Sne Months $2.00. proletarec 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL TVlepkono: ROCKWELL IM4.____ SLAVNOSTNO SP»,m -ZMAGOVALCT p|SMQ CLEVELANDA -rr Vprašanje neiiralnosti Kaj naj store Zed. države v slučaju, da izbruhne vojna v Evropi? Ali med Rusijo in Japonsko? Ali med Japonsko, Nemčijo in Italijo na eni strani in med Anglijo. Francijo in Rusijo na drugi? Ali v vojni zaradi Poljske, katero bi branile Francija, Anglija in Rusija proti nemški invaziji? Ali v vojni za posest Sredozemskega morja? Za marsikoga je odgovor čisto enostaven. "Držimo ae proč od vojne, pa bo dobro." Tako smo mislili tudi v času svetovne vojne. Danes imamo gibanje, ki se v splošnem naziva "Keep America Out of War". Takrat pa je ljudstvo izvolilo predsednika na podlagi gesla "He Kept Us Out of War". Kmalu nato smo bili v vojni. Pridobili nismo ničesar razen precej tisoč grobov in ogromen dolg, s katerim smo si za svoj denar kupili umetno prospe-riteto. kateri je sledil polom. Zanjo bomo še dolgo plačevali. Cemu znova iti v vojno? Pametno vprašanje. Neumno bi bilo, ako nam nihče nič noče. V resnici je situacija drugačna. Amerika je v vojni — čeprav ne z orožjem — ves čas v vseh vojnah, kar jih je bilo po "zadnji" svetovni vojni, v vsaki na svoj poseben način. Ker nočemo vojne, se pečamo z vprašanjem, kako jo preprečiti. Namreč vojno z orožjem. "Bodimo nevtralni." Tako je kongres sprejel zakon o nevtralnosti, ki pa je v praksi bil vse kaj drugega kakor nevtralnost. Ne v slučaju Etiopije, ne v sedanji dolgotrajni japonski vojni na Kitajskem, ne v Španiji, ni ta zakon bil to za kar ga označuje pomen besede "nevtralnost". Kajti nevtralnosti ni. \ Ako se dva pretepata, ako ropar nekoga napade, ako nekdo posiljuje brezmoeno žensko, ti pa stojiš zraven in ae nočeš ume-šavati, si teoretično nevtralen. Tebe se boj ne tiče, zločin ni tvoja zadeva, kajti edina tvoja briga je, da paziš nase in avojo varnost To je ameriška nevtralnost, kakor jo razumejo pristaši takozvane izolacije. Stojiš zraven in vidiš, obsojaš zločine in posilstva, ampak vse to smatraš kakor za prepir med dvema zakoncema, ki se pretepata, pa si misliš, njuna stvar je to, in Če bi se umešal. bi končno oba po meni udarila. To ae dogaja. Ampak vprašanje nevtralnosti v današnjem položaju ima vendarle večji pomen. Zed. države se silovito oborožujejo. Enako vse druge države, kolikor katera pač zmore. Oboroževanje ne pomeni pripravljanje na nevtralnost — pa če je to še tako naglašano, nego pripravljanje na vojno. Zed. države leta 1914 nanjo niso bile pripravljene. Niti ne takrat, ko so jo napovedale. Danes 90 in še veliko bolj bodo čez leto ali dve. V tem listu je bilo že neštetokrat povdarjano, da je vojna blaznost. Tako misli skoroda velika veČina prebivalstva vsake dežele, namreč v kolikor je sploh SPOSOBNO MISLITI. čisto lahko se pridružujemo vsakemu, ki kliče v boj proti vojni. ; . . Ampak — in to je treba povdariti — važnejši je boj za odpravo VZROKOV, ki PORAJAJO vojne. Vzrok je sistem kakršen je. Na eni strani so "site" države, ki ne iščejo vojne, jo ne provocirajo, so bile nanjo celo več ali manj NEpripravijene, a danes so spet v silovitem oboroževanju zanjo. Na drugi strani so države, ki smatrajo, da je polje zrelo za njihovo žetev: te so Italija, Nemčija in Japonska. Če jim ne daš zlepa kar hočejo, vzamejo šiloma. Predloge za mednarodno ekonomsko konferenco, ki naj reši ali vaaj skuša rešiti vprašanje kolonij, si rovi n itd. odklanjajo. Upravičeno kritizirajo "site" države (Anglijo, Francijo, Rusijo in Zed. države), nočejo pa se z lepa pobotati z njimi, nego jih drže v napetosti oboroževanja, kar uničuje gospodarsko prav vse dežele, male in velike. V tem položaju je nevtralnost nemogoča. In je sploh ni. če mirno gledaš, kako tolovaj pogazi tvojega soseda, nisi nevtralen, nego neposredno tolovajev pomočnik. Kajti zmagal je vsled tvoje nevtralnosti. Mar se naj torej navdušimo za vojno? Nikakor ne! Z njo ne bo nihče ničesar pridobil, niti zmagovalci ne, premaganci pa bi trpeli kakor morajo trpeti po vsaki vojni. Ampak če uvidiš, da morda lahko pomagaš s avojo prisotnostjo kombinaciji, katera noče vojne, nego provokatorje pripraviti k pameti ali jih vsaj ostrašiti s tvojo premočjo, in jih s tem ljudstvu njihovih dežel pokazati za take kot so, ne bi to bila kršitev nevtralnosti, nego poteza za mir, kakršna je v ob-stoječih razmerah MOGOČA. Kadar ai med samimi roparji, ki se med seboj tepejo edino zaradi plena, je čisto pravilno, da se umakneš in si nevtralen. Ampak kadar se gre za avobodo ali za povečanje izkoriščanja milijonov in milijonov ljudi, za odvzem človečanskih pravic, za masne persekucije vseh, ki verujejo v socialno pravičnost, tedaj moraš vendarle biti še kaj drugega kakor po sarno "nevtralen" in fojiti pobožno željo, da bi kroglje vsaj tebe ne zadele. Zavezniki ifl sovražniki Oh ai zaveden delavec, skušaj pomagati svojemu pekretu. Tiati, ki mu pod masko razredne zavednosti ali radikalizma skušajo škoditi, ao zavezniki sovražnikov delovnega ljudstva. Kajti vsakega se spozna po njegovih delih, ne po njegovih besedah. Piše IVAN JONTEZ V Italijo »a ja vrnilo kakih 30.000 moi italijanske armada, ki so kil', •prajoti s velikimi svečanostmi od Mussolinija, kralja in papesa. Na sliki na lovi jo Mossalinijav sat in italijanski ministar vnanjih sadev grof Ciano, ki častita generalu Gamkaru ob njagovam povratku is Španije na porasu španske republike. General Gamkara ja bil vrkovni poveljnik italijanske armada v Španiji. Borba za obstanek. — Na milijone ljudi je danes v Ameriki, ki pred desetimi leti niso razumeli tega kratkega stavka; danes, ko jih U peta revščina in skrb, pa kolnejo tisto uro, ko s« bili v to priuljeni; danes, ko morajo orosjačiti za čezda-lie pičlejAi relitfni kruh ali za borni zaslužek pri W. P. A., do katera/a je y premnogih slučajih Ulje priti kot kameli napraviti sprehod skozi šivanki-no uho. Nu, človek bi si mislil, zdaj ^e bodo vendar nekaj naučili in vaat ni^pol Spregledali. Ej, da bi bilo tako! Ko bi ne bil človek edino živo bitje, ki je pripravljeno, stradati pri obloženi m zi . . . živali, o katerih so nam v Joli pravili, da nimajo razuma kakor ga ima "krona livarstva", si znajo in si poma-v {ej borbi; človek si pa ne zna in tudi noče pomagati, čeprav bi si lahko. "Krona £tvai«tva"I Kolikšna ironija je v tem nazivu, s katerim je človek ničem urno počastil samega sebe. zgolj bolj ali manj hvaležen predmet za obdelavo v povestih in romanih ... Sita vrana pač ne razume, da se lačne vrane ne morejo ppajati z optimizmom, kadar so na vidiku namesto lepiih le še temnejši dnevi . . . Toda dovolj o tem to pot. Tudi na«a velika vas zasluži malo prostora, čeprav moram reči, da ni posebnih novic: zaletavanje "Ameriške Domovine" v vse, kar se stori izven njenega tabora, ni ve* nobena novica; kar je treba reftl tudi o raznih ravnih in kavsih m**) nami samimi, ki ao v teh zme-šanih ča*ih, ko je že ma^oive sleherni človek *prt tudi sa»m s ?eboj, nekaj vsakdanjega. Napad "A. D." na akcijo za pomoč v Španiji zaprtemu Rudolfu Opari — in ob enem na J. R. Z. in akcijo za nabavo ambulance lojalistom — je bil strupen in ogaben da bolj ni mogel biti. Zdi se. da je urednik Pire skušal v tem nadkriliti same /a sebe in doseči nov re- PROGRAM SOCIALISTIČNEGA 2ENSTVA V JUGOSLAVIJI V Beogradu se je vršila v | Ženske zbrane na omenjeni ženskem mednarodnem tednu, j konferenci, so na poslance a peki je bil določen za posebne lirale, da naj glasujejo proti, kampanje med ženstvom in za Ker pa je volilni sistem tak, da manifestacijska zborovanja, dobi večino vlada, pa če ima ve- I ■ I ■ kord. To je isti Pire, ki tako i (lomjim slične misli se mi racj govoriči o "dostojnem to-vsiljujejo, ko postavam v konferenca sodružic, na kateri je poročala o položaju Milica Gju;f >Topalovič, ne sicer kot tajnica, ker zveza socialističnega žemstva v Jugoslaviji ni dovoljena, ampak vendar v funkciji tajnice. Zborovanja te vrste je najtežje imeti v Ljubljani, dočim je v Beogradu v tem oziru več svobode, le poročati v časopisih se ne sme o njih, razen na kratko. Program, ki so ga z borova 1-ke sprejele in sklenile delovati zanj, vsebuje med drugim: 1. Popolna ekonomska svoboda za moške in ženske, jam-čena z zakonom, zapopadena v pravici delati in živeli. 2. Enako delo, enake plače in enake priložnosti za Šolanje za moške in ženske. 3. Ustanovi se naj poseben oddelek, ki bo imel skrb preis-kavati v tovarnah in kjerkoli se uposluje ljudi glede varnosti, higijene m izvrševanja socialnih zakonov. Za nadzornice se naj imenujejo tudi ženske. 4. Delavske ustanove se naj vrne svobodnim delavskim organizacijam, z jamčeno pravico za avtonomno upravo. Povrnitev volilne pravice ženskam pri volitvah v te institucije. Takojšnji razpis volitev, kot jih določa zakon. (Vlada DrNtfše Cvetkoviča ga je ignorirala, o-žirom a samolastno zavrgla in vzela delavske ustanove proti-postavno, kot smo v Proletarcu že večkrat poročali. Vlada je ob enem v parlamentu predložila nov načrt za kontrolo nad delavskimi zbornicami in drugimi ustanovami delavstva, ki ji bi njen postopek legaliziral. Čino ljudstva za eabo ali ne, je skupščina njena in glasuje kakor jI je naročeno.) 5. ObHgatna protekcija in pokojnina za stare, ter bolniška podpora za matere in gospodinje. 6. , Socialistično ženstvo zahteva popolno enakopravnost z moškimi v vsem sistemu zakonodaje. ne samo pri plačevanju davkov in v kaznih. 7. Prosto šolanje za otroke do 5. razreda in pouk za deklice v gospodinjstvu. Zgraditev otroških domov, v katerih bodo uzgojevani in preskrbljeni tisti, katere starši ne morejo preživljat*. 8. Zahtevajo zgraditev bolnišnic in porodnišnic po vsi državi, dalje otroške bolnice, ker je sedanjih veliko premalo, in prosto zdravstveno nego za ljudi, ki je ne morejo plačati. 9. Socialistično ženstvo se zaveda, da si more priboriti te izboljšave le v demokraciji, zato zahteva absolutno svobodo organiziranja, zborovanja, govora in tiska in popolno svobodo za kulturne aktivnosti. 10. Socialistično ženstvo želi blaginjo, mir in sodelovanje za vsa ljudstva na Balkanu in povsod po svetu, zato je proti vojni, diktaturi in fašizmu. Prepričane, da je emancipacija žensk mogoča le v demokraciji brezrazredne družbe, bodo nadaljevale s kampanjo za demokracijo, ki je nič dru-igtega kot socializem. Edino to more oteti sve' barbarizma, krize in vojne. Ste naročnino ie obnovili? V torek 4. julija piknik "Proletarca" Chicago, 111. — Pri Keglu v Willow Springsu bo v torek 4. julija vse živo, ne samo zato, ker bo tega dne praznik a-meriške neodvisnosti, ampak ker se tam zberemo na pikniku kluba št. 1 in Proletarca. Prodajalci vstopnic pravijo, da če pridejo vai, katerim so vstopnice Že prodali, bo imel ta piknik res oh i len pose t. Tisti, ki imajo avte, so pro-šeni, da naj povabijo s sabo, če imajo dovolj prostora, tudi prijatelje. S tem jim bomo pripomogli do prijetne zabave v domaČi družbi, »prirediteljem pa do večje udeležbe. Imeli bomo tudi poseban avto bus, ki bo vozil na piknik dvakrat. Vozni red je sledeči: Od Ivaroška, Cermak Rd. in Wood St. prvi ob 12 :30 in drugi ob 2 :30. Slov. del. center, S. Lawn-dale in W. 23rd St., prvi ob 12:46 in drugi ob 2:46. Cermaik Rd. in Austin Bivd., Cicero, prvi ob 1. in drugi ob 3. pop. Nekaj minut pozneje ustavita ta dva busa tudi pred gostilno Martina Prusa na Cermak Rd.» blizu Harlem Ave., Benvjrn. Voznima je 25c. Otroci pod 12. letom v spremstvu staršev so voznine prosti. Vstopnice na piknik so po 26c. Vsaka ima številko, ki bodo zvečer vlečene pri vhodu, četrta, ki bo potegnjena ven, dobi zapestno uro, vredna $15. Na vrtu bo ra znašal zvoke godbe in petja zvočnik. V plesnem (paviljonu bo igral J. Ko-chevarjev orkester. Piknik bo trajal od opoldne pa pozno v večer. V slučaju dežja se bo vilšila veselica istega dne v isti namen r Slovenskem delavskem centru. Prijatelji Proletarca v Chicagu in okolici, na svidenje v torek 4. julija pri Keglu v Willow Springsu. —- Odbor. uradih W. P. A. in z drugimi vred prosjačim za skromen zaslužek. Tam stojiš in čakaš, mimo tebe se pa pomiče nepretrgana procesija prosilcev: eni noter, drugi ven: prvi s ponižnim upanjem v očeh, drugi temnih o-brazov, na katerih je z debelimi črkami zapisano, da so v borbi za obstanek pravkar doživeli nov poraz. Toda protest ni zapisan na njih; glave ao jim sklonjene. Sem pa tja se primeri izjema. Tako ao oni dan nekemu postaranemu možu popustili živci, pa je na ves glas protestiral proti predolgemu zavlačevanju. Kaj je dosegel? Prijel je stražnik, ga prijel za ramo ter ga odvedel ven. Urad, kjer se sprejemajo prošnje za delo pri W. P. A., je pod nadzorstvom mestne uprave; na njegovih tiskovinah se blesti tudi ime župana, republikanca Burtona. Morda bi to lahko marsikaj pojasnilo ... Vsekakor je pri tem toliko čakanja. potov, zaprek in zavlačevanja, kakor bi Šlo za službo, ki nosi najmanj tisoč dolarjev na mesec. Na prosilca to ne vpHva dobro in "new deal" v njegovih očeh ne pridobi. Ko sem se pred kratkim vračal razočaran in jezen na ve« svet iz merta, kjer sem zapravil tri ure v omenjenem uradu, ne da bi prišel za en milimeter bližje svojemu cilju, sem srečal prijatelja, ki je jako navdušen za "new deal" in vidi v njem učinkovito zdravilo proti naAim ekonomskim in socialnim boleznim. "Kako kaj?" me je pobaral. "Že dela* pri W. P. A.? Imenitna stvar, mar ne?" Jaz sem ga razdraženo pogledal. "Lahko tebi, ki teh 'imenitnih' ustanov ne (potrebuješ! Tudi jaz bi se morda navduševal za nje, ako bi imel dobro službo kakor jo imaš ti ... Tako pa . . . Ej, fant, tudi ti bi drugače gledal na stvar, če bi bil prisiljen, iskati delo pri W. P. A., ali prosjačiti za pičli relif.. . Tam ti birokrati kmalu iabijejo iz glave vero v učinkovitost 'new-dealskfh' reform. Pa kaj bi ti pravil; saj ne mo-red tega razumeti, dokler sam ne začneš trkati na njihova vrata ..." Ker že pišem o teh stvareh, naj omenim še nekega naAega urednika, ki zelo rad poudarja potrebo po oiptimizmu: na vse je treba gledati skozi rožnata očala, ln tako je mož pred kratkim zapisal, da mi v Ameriki prav za prav nimamo vzroka obupa vati nad sedanjostjo in bodočnostjo, kajti Amerika je še -zmirom bogata hi koraj-žna. Dokaz: dve veliki svetovni razstavi, ki se vrtita istočasno, v New Yorku in San Franciscu ... Da nimajo milijoni prebivalcev te v resnici bogate dežele nobene koristi od teh razstav hi da kričeča reklama za ti razstavi ne more nasititi enega samega lačnega brezrposel-nika ali mu vHti upanja v boljše dni o tem naš orptrmfrtfčni urednik očivklno ni razmišljal. Njemu namreč ni nobene sile, v borbi za obstanek najbrž vidi nu svojega pisarjenja, v ras-nici pa ne pozna niti od daleč ve že skrajni ča*, da se tudi pri nas začne resno razmišljati o prednostih, ki jih nudita hladna kri in trezni razum. če se pa kdo med nami le noče nokoriti treznemu razumu in našim skupnim interesom, bo pa mnogo bolje in u-činkovitej.ie. da ga izoliramo, kakor da ga oglašamo. Ko bo videl, da se nihče ne zmeni zani in njegovo večno spodti-kanje, bo rad sam obmolknil. So namreč ljudje, ki so pripravljeni venomer drezati in se podtikati ob vsako stvar le tako dolgo, dokler jim svet posveta vso svojo .pozornost; čim pa za-vine molče hoditi mimo njih, ge kmalu užaljeni umaknejo v kot, kamor spadajo. Zbor socialističftftga ženstvo no Nizozemskem Zadnjega zbora zveze socialdemokratskih klubov na Nizozemskem, ki se je vršil to pomlad, se je udeležilo 366 zastopnic. Tajnica Elisabeth Rib-bius-Peletier je poudarjala, da je ta zveza del social-demokratske stranke in se ravna v svojih akcijah po njenih navodilih, kakor vse druge strankine organizacije. Zveza klubov eo-cial-demokratsknia ženstva je storila vse kar je mogla v pomoč lojalistom v Španiji, za taborišča beguncev in za vdove in sirote. Zelo aktivna je zveea na prosvetnem polju in bilo je poudarjano. da so storile ženske v tem oziru več kot srtranka sama. Upravljajo sijajne delavske knjižnice, čitalnice, prosvetne in zabavne centre, letovišča, pevske zbore, sodelujejo v zadružništvu, imajo veliko revijo itd. Društvo "Moxhom" vabi JohnsUmn, Psu — Slovensko samostojno društvo "Moxham" priredi v torek 4. julija piknik, na katerega vabi rojake tu in v sosednih naselbinah. Prične se ob 2. ipop. Preskrbljeno bo vsega dovolj za lačne in žejne; iigral bo Fran k's Trio iz West-morelanda, ki slovi za zelo dober orkewteT. Vstopnina na plesno zabavo je 25c. Člani društva, udeležite se tega piknika vsi. Kdor ne bo prisoten, bo moral plačati $1 v društveno bl si vaj no. Ta aklep velja za vse Člane, torej tudi za oddaljene in bolnike. Na svidenja 4. julija v Slovenskem delavskem domu na Moxhanui. John Polenta, tajnik. Priporočite prijateljem, da ai naroče Proletarca. \ w Tole mi ne gre v glavo...: Cemu toliko Iju4i rtjie naga-kakor pomaga? PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH FRANK ZAITZ XXXIX. Neko popoldne leta 1905 mi je Fran čri*>goj, nadučitelj v oli na Barju, ki je na« poučeval v vrtnarstvu, sadjarstvu in čebelarstvu, dejal, da bo moj < če storil pametno, ako me poje v kmetijsko šolo na Grmu. Knako je navduševal več drugih. o katerih je smatral, da U>do ostali ma domačijah svojih očetov, med njimi Antona Melika. Ta se je rajče odločil /a gimnazijo in univenzo. Zdaj je profesor zgodovine in priznan književnik. Za kmetijstvo so še zmefrom zanima. Svojim rojakom Barjanom je posvetil za obdelovanje njihovih njiv in vrtov veliko študij da jim po-maira olajšavati njihov žrvljen-ki položaj. Ko sva z Melikom 31 letih spet prišla skupaj, se kajpada nisvo spoznala. Oba sva se najinega pokojnega učitelja "morostarja" črnogoja s hvaležnostjo spominjala, kajti bil je učitelj z dušo in čutil z ljudstvom. Ko sem takrat doma povedal očetu črnogojev nasvet, mi je kratkomalo odvrnil, da me po-41 ebuje donva, v*aj za toliko časa, da drugi dorastejo. In če že res želim naprej v šolo, čemu ne kar tu v Ljubljani? Tudi kmetijstva se lahko učim doma in v šoli na Barju. Svetoval mi je, da naj rajše čitam "Umnega kmetovalca", "Slovenskega :wpod»arja" in strokovne knjige, kot pa ničvredne povest ice o Cvetinah Borograj^kih, Erazmih Predjamtskih, Vrtomirovih prstanih in drugo tako šaro iz Turkove knjižnice. Mati pa me je tolažila, da naj bom le priden rn delam doma, saj bo nekoč dom moj . . . Tako »e je dclTodilo, da kmetijske šole na Grmu v svojih šo!skih letih nisem videl. To priliko sem dobM Šele po po-vratku iz Zed. držav. Prav veselilo me je, ko smo se s Furla-novimi in Žagarjevimi domenili, da jo v času našega bivanja v novomeški okolici obiščemo in se spoznamo z njenim učnim sistemom. Prva slovenska kmetijska sol a je bila otvorjena leta 1873 na graščini Slap pri Vipavi. Imenovati so jo vinorejska in sad jerejska strokovna šola. Ker pa je bila sličroa šola že v Gorici in tudi veliko boljša, in ker šola v Vipavi povprečnemu kranjskemu kmečkemu fantu ni mogla nuditi potrebne agri-kultume izobrazbe, 90 jo leta 1886 preselili na graščino Grm tik Novega mesta. Za grad Grm — ki je bil starinsko, zanemarjeno poslopje, že skoro v stanju razpadanja, in za posestva gradu, je dala vlada kranjske dežele 25 tisoč goldinarjev. Dokupila je še par vinogradov, med njimi enega na Trški gori. nekaj gozdov in nabavila šolsko opremo ter orodja za prvo silo, kar je stalo 62 ti*oč goldinarjev. Ta pot ro še k so mnogi jako kritizirali, kajti le malo ljudi na Kranjskem in med Slovenci sploh je v onih letih pojmovalo varnost strokovne vz-i^oje v kmetijstvu. Povprečen kmetovalec je menil da ko hitro se začneš poljedelstva učiti rz knjig, v šolah in iz strokovnih revij bo« kmalu ob grunt, TISKOVNI FOND PROLETARCA XI. IZKAZ Aliquipp«l Pa. Georjr? Smrekar in Anton Grocnik nabrala na pikniku dmfltev it. 122 in 721 SNPJ $4.90. (Pnulal Geo. Smrekar.) Chicago, III. Ann* Reniger $5; po $2: Fred A.- Vider in John Sprohar, skupaj $9.00. P»«bl«, Calo. Anton Medved $1. Snffarlta, N. Ma«. Anton Oroien 11; po 50c: Anton ValenČi* in Arwty l.enarčtt; Jacnh Skerlj 26c; akupaj *2.26. (Poalal Anton Oroien.) Pinay Fork, O. Nace žlemberver $100. U Salla, lil. Anton Udovich $1.90; Wncel Ot>id 2ftc. »kupa j $2.16. Diamondvill«, Wya. Anton Tratnik fiOe, Skupaj v tem fckasu $20.90, prej. 'nji izkas +444MI, skupaj $4*S.4& ki rta ga opravila skupaj tvoj ded in oče brez knjig. Kmetijska Šola na Grmu je imela v takih okolščinah težke čase. Ne deželna ne državna vlada jo nista hoteli zadostno podpreti. Ko je prJla Slovenija pod Jugoslavijo je bila šola na Grmu nekaj let .ipet zapostavljena. Nu, poslednja leta so se merodajni faktorji zanjo bolj zavzeli, posebno še po letu 1936, ko je praznovala petdesetletnico svojega trudapolne-ta napora. Marsikak gospodar, ki je podal v njo svojega sina, se je nad njo razočaral. Prišel je domov še bolj brezbrižen nego je bil, ko je odšel tja. Oče je pač .pričakoval, da bo brezbrižnemu sinu šola sama na sebi irtvarila zanimanje, ki mu ga doma ni mogel dati. Ampak s poljedelsko šolo je tako kakor z vsako drugo, če gre dijak le skozi njo, da dobi izpričevala, mu ne bo kaj prida koristila. Rajše škodila, da bo še manj za delo kot prej. Obiskal sem že nekaj aflrri-k uit urnih koletgijev v tej deželi; nekateri izmed njih so sijajne ustanove, dola na Grmu ni nič takega. Povprečno število dijakov v nji je bilo komaj kakrh 50 na leto. Zdaj jih je več. Kmet rabi v poletju sina doma, da mu dela. Če že gre v šolo, naj gre tako, da ne bo zmerom kmet. nego enkrat go-s pod (du h o vn ik), pravd n i "dohtar" ali vsaj zdravnik. Zemlja slovenskega kmeta, posebno na Dolenjskem, v večini ni hvaležna stvar. Treba jo je obdelovati trudoma in zelo gnojiti, da mu rodi. Sola na Grmu je prilagojena temu pravilu Ko 90 nam učitelji kazali stroje in orodje, so rekli: "Vemo, kakšni so stroji v Ameriki. Tudi tam nimate povsod enakih, kajti izdelani so za potrebe kmetovalcev v poedinih krajih. Naši tukaj so taki, kakršne je naš kmet na podlagi svojih dohodkov v stanju kupiti in rabiti tako, da mu olajšajo garanje in pomagajo povečati pridelek." Iz šole na Grmu je bilo v slovenske agrikulturne in v druge liste napisanih že nič koliko strokovnih člankov. Tudi pre-cej knjig, ki so učni pripomoček našemu kmetu v raznih panogah umnetaa gospodarstva, je bilo napisanih v tej prenovljeni mikavni graščini. Veliko sta pomagali k temu pod staro Avstrijo tudi obe kmečki zadrugi — liberalna Kranjska kmetijska družba in Slovenska gospodarska zveza. Slednja je bila podrejena katoliški narodni, ipoznejši Slovenski ljudski stranki. Negovali sta velike drevesnice, nasade vinske trte, pošiljale predavatelje med kmete ter širile med njimi poljudno pisano strokovno literaturo. Na Grmu eksperimentirajo z živinorejo vrtnarstvom, poljedelstvom, vinorejo itd. Ta šola je veJiko pomagala, da je slovenski živinorejec in poljedelec nadomestil prejšnje zamik me pasme z boljšimi, da se je naučil zgraditi moderne hleve, pravilno gnojiti svoje njive m travnike, dobil veselje in voljo nabavljati čim boljša semen«, kajti vse to je ob koncu leta pomenilo boljše in večje pridelke, ako so mu bili vremenski elementi količkaj naklonjeni. Zanimivo je na primer učitelje na Grmu poslušati, ko fantom predavajo, kako nesmiselno je bilo od njihovih očetov misliti, da je za prašiče najboljše, ako so čimbolj v gnoju. Na Grmu imajo moderen svinjak, tik njega bazen z vodo, v katerem se kopljejo in zraven cementni tlak, da se na njemu solnčijo, leno spe in se rede. Tudi na polju živinoreje in ko-košjereje ima šola na Grmu veliko večje -zasluge kot pa bi se človeku zdelo, če bi poznal samo njena poslopja ito njive, ter videl enkrat ali dvakrat njenih 50 učencev. Poznati mora* njeno delo med ljudstvom. V vino- gradništvu in umnem kletarstvu je storiila ogromno. Enako je bila ljudstvu v veliko kori&t v čebelarstvu, tivinozdravstvu, za agala je *adne vrtove s plemenitim sadnim drevjem, učila kmečke sinove cepiti dreve.-ca, jih varovati pred mrčeai in pravilno pospravljati sadeže, da se niso pokvarili. Učitelji na Grmu in drugi v to poklicani ljudje so kmetom na Slovenskem leta in leta dopovedovali, da ni prav, ker imajo svinjake v gnojnici, hleve za govejo živino v obliki ječe, gnojišča e lužo gnojnice pa pred hišnimi pragi. Le polagoma so se za te nauke začeli zanimati posebno mlajši kmetovalci in jim slediti. Posledica tega je, da ima danes marsikatera vas vse prijetnejše svežej-še lice. Vrtove, hleve, učne »obe, spalnice. obednico itd. so nam v šoli na Grmu razkazovali ravnatelj Matija Abeec, računovodja Jože Pasiič in Jožef Menčec. Seznanili smo se tudi z nekaterimi drugimi, med njimi s profesorjem češke narodnosti, ki govori izbomo slovensko. Žal, da se njegovega imena ne morem spomniti. Svoječasno je v šoli na Grmu poučeval sloviti češki veščak v vrtnarstvu in v vino-rejstvu v obče, profesor Bohu-slav Skalickv. Umrl je leta 1926. Opoldne so nam predstavili dijake. Lepa skupina jih je bilo. Dr. Furlan jih je slikal na premikajoči film, Angela in Pciggy pa « njunimi fotografskimi aparati. Enako so slikati profesorje, ravnatelja, grad in vrtove. Ko smo z ogiedovanjem skon-čali, so nas Ravnatelj in učitelji povabili v obednico. Na mizi so bile skodelice medu, kruh, orekajene mesnine in slične dobrote — vse produkt kmetijske šole na Grmu. Mala Andy in Valerija Furianova sta se kajpada navdušila za med s kruhom. in tudi naše dame so segle po njemu. Moški (Andrew Furlan in njegov brat Franjo, Jereb iz Waukegana, Anton Žagar m moja malenkost) pa smo začeli po trud a polnem o-gledovanju in komentiranjih tega kar smo videli, pokušati vino, ki so nam ga nanesli na mizo v vrčih m posebno dobrega ter starega pa v steklenicah. Slednje se nam je toliko dopa-ddo, da smo ga kupili par zabojev steklenic. Ko smo se pri mizi okrepčali, smo naročili našemu začasnemu blagajniku Tonetu Žagarju, da naj poravna račun. Ne vzamejo pod nobenim pogojem. se odgovorili.* Končno smo se sporazumeli, da smejo vsoto -vzeti ženske v kuhinji, ki so vse to pripravile, pa naj More z njo kar hočejo. Vino v zapečatenih steklenicah, že mnogo let staro, ki smo ga vzeli s sabo v avte, smo dobili po regularni ceni. "Gremo še v kmetijsko gospodinjsko Mo v Malo loko," je predlagal ravnatelj Matija Absec. Vabilu »mo se z veseljem odzvali. (Dalje prihodnjič.) Smrt rojaka v Kansasu V bližnjem Cherokeeju je dne 14. junija izvršil samomor Martin Premk, star 58 let. Pred kratkim mi je tožil zaradi nezaposlenosti. Skoro gotovo ga je to gnalo v brezurp. Bil j« zaveden delavec. Prejšnja leta je bil naročnik Proletarca in mi večkrat poma4ral pri razpeča-vanju Družinskega koledarja v njegovi okolici, časten mu spomin. — A. Shular. MORILEC V STRAHU PRED GILJOTINO Eagaaa Weldm«nn ja umoril pat ljudi. Bil ja oh»ojen a »mrt in obglav-Ijaa a V«r»M»ll«»u a Franciji. Na sliki na lavi j« košara, a kateri »o po ob-glarljanju odnesli njegove oatanka. V »mr« ja ial »trnkoma, kot prikasuj« garaj« »lika. Bil« g« j« treba skoro ntiti na tnalo. Obglavljen ju ja prisostvovalo 3000 ljudi. GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA . Zbral Charles Pogorelec Chtcauo. lil. Chas. Pogorelec j upa, da bo kaj "novih je pridobil 14 naročnin, Joe Drasler 2, Angela Zaitz pa 2. čitalnica kluba št. 1 JSZ, ki je v Delavskem centru, je naročila zopet lepo zbirko slovenskih in angleških knjig. Proti jeseni jo bomo Še izpopolnili z nadaljno S nt/urite. S. Mu. Anton Orožen je poslal $2.25 v tiskovni fond, ki jih je zbral med našimi somišljeniki in naročniki lista. Hvala vsem! Sygan, Pa. Lovrenc Kaučič je poslal eno naročnino; pravi, v ITALIJANSKI SOCIALISTI ZA SAMOSTOJNO FEDERACIJO Italijanski socialisti so imeli dne 28. maja v New Yorku konferenco, na kateri so navzoči razpravljali o predlogu za ista nov He v vseu ključu joče ita-ijanske socialistične fed-eraci-e. Zanjo piše tudi federaciji-o glasilo Parola del* Po-olo". Argument predlagate-iev samostojnosti je, da bi fe-'eracija ipotem dobila za pri-'op italijan«ke socialiste, ki so ' American Labor Party, v so-'ila-demokratski federaciji, v aznih drugih delavnkih orga-lizacrjah, in one, ki so vsled rakcijrkih bojev odstopili in ioata-3 pasivni. Na konferenci v New Yorku mednarodni in morajo pomagati drug drugemu povsod. Naravno, da so italijanski sodrugi zelo interesirani v borbo proti Mussolinijevemu fašizmu in žele v ta namen od ameriških sodrugov, ki vodijo S. P., bo j pozitivno ntali&če, namesto le povdarjanja p roti vojnega gesla in nevmesavanja v evropske zadeve. Glavna voditelja konference v New Yorku sta bila bivši socialistični poslanec v Italiji Vincenzo Vacirca in Girolamo Valenti. ki je bil tajnik italijanske federacije v medvojnih letih. Izvoljen je bil poseben odbor za ureditev provizorične »o med dninam poudarjali, da ustave federacije in za posve-italijanska federacija v se- tovanje s S. P. Za ohranitev sedanje zveze federacije s S. P. se je na konferenci posebno potegoval s. Camboni iz Chicaga, Cascio iz Brook4yna in nekaj drugih iz Erie in New Yorka. zalogo. Knjige se izposojujejoi da y kra(kem obiWeostale naročnike v svoji okolici. lOc odškodnine za 14 dni. čla- ianjih okohščinah trpela na članstvu in gmotno. Mladi Albino Zattoni, ki dela v federa-?ijini sobi v uradu soc. stranke mesta New York, je tudi zagovarjal samostojnost, zato da bo potem federacija lahko delovala sproVeno z vsem delavskim gibanjem, namesto z eno čena v predzadnji številki. To tarča in druge naše publikacije, je deloma rezultat tudi apela u-George Smrekar, je poslal vsoto prave na zastopnike za agilnej-$4.90 tiskovnemu fondu, ki sta šo agitacijo v korist lista. Upajo zbrala s s. Tonetom Grozni- mo, da lx>mo nadaljevali z agi-kom na pikniku društev št. 122 tacijo, dokler ne dosežemo šte-in 721 SNPJ, Iskrena hvala nji- vila naročnikov kot smo ga ime-ma in prispevateljima. Bartol li pred krizo. Yerant je tu spet s 4. naročni----- nami. Pravi, da se ni trelm nič „ ... . . , bati, sodrugi v zapadni Penni Kongres socialdemokratske bodo stdrili napram Proletarcu Stranke na Finskem svojo dolžnost pa naj pride kar- r. , . , . koli, in to v sedanji ali v bodo- Z*d,nJe dni meseco mAja * čih kampanjah. Yerantu radi vriHl v mestu Abo državni verjamemo, saj svojo trditev konrre* finskih socialistov, ki vedno podkrepi z naročninami, mu je prisostvovalo 143 delega- Dearbom, Mich. John Plach- tov ^krajinskih organizacij iz Z J*i rt ^dVe ?ar0^ini'ffan, IU. Martin Jud-nich je poslal nadaljnih 6 naročnin in zagotovilo, da se v kratkem spet oglasi in tedaj važna mesta v vojski. Tudi je kongres ostro kritiziral veliko draginjo v deželi, ki ima svoj vzrok v vedno večjih izdatkih za vojaAke namene. * M ari bo rs ka "D. P." piše: Znani češki pisatelj in urednik -,PritomnostM, F. Peroutka, slika v člantku 44Ko se vse spreminja", najnovejše razmere po redakcijah čeških listov napram javnosti in Čitateljem. — Pravi, kako dobivajo novinarji dan na dan dopise, v katerih jim čitatelji očitajo izdajstvo, jih zmerjajo in to celo od ljudi, ki se smatrajo za resne in solidne. Peroutka razmotrrva razmere med Nemci in Čehi, ki ga načenja tudi dnevnik "Der neu Tag" in nadaljuje: "Do I a nek« jeseni je vladala ipri nas svoboda tiska,... To nekdanje stanje pa se je temeljito spremenilo, kakor vse ostalo in kdor noče tega videti, ta se se-ve marsičemu čudi. — Odlotk o protektoratu jamči Čehom avtonomijo, toda pod pogojem, da bodo prilagodili svoje življenje celotnim interesom Nemčije. To je velika sprememba. Na drugi strani imamo tudi temeljito lastno spremembo: Namesto prejšnjega demokratičnega češkega sistema, je uveden češki totalitarni režim. In tako mora novinar v tem lpro- od svojih časopisov pričakuje in česa ne. če hoče češki tisk sedaj delovali v korist narodu, se mora tr-Ino postaviti na zakoniti temelj, ki ga nudi odlok o protektoratu. Zlasti moramo v okvirju pro-tektoratnih zakonov tako delovati, kakor smo to znali v okvirju avstrijskih zakonov. Zavedajmo se, da se je češki na- rod v 19. stoletju dvignil bolj z nepolitično politiko, kot s politično. Sedaj moramo to staro, a častno nalogo ponoviti. Gojiti moramo predvsem to, kar je v naši moči." To poročilo v "D. P." je cenzor precej skrajšal, ker ne sme biti zapisana proti Nemčiji v Jugoslaviji nobena kritična beseda, niti ne sme nihče obsojati njenega vpada na češko ali diktature, ki jo je uvedla nad Čehi. Industrijalci zahtevajo postavo za zabranitev "zaprte" delavnice (Nadaljevanje s 1. strani.) slanci ne upali sprejemati proti njemu tako drastične zakone. Zdaj pa imajo dober argument in tudi pomoč v sporu med CIO in AFL. V korist vsakega delavca torej je, da pomaga u-stvarjati med članstvom unij obeh skupin zahtevo za pobotanje in slogo, ki bo moč unij-skega gibanja pognala silovito navzgor. ...........i............ j PRISTOPAJTE K J I SLOVENSKI : PODPORNI NARODNI < JEDNOTI : ; NAROČITE SI DNEVNIK | | -PROS VETA" j _ Stan« m c«l« l«l« $6.00, pel l«t« $3.00 UsUnavljAjte nova društva. De«et članov (tc) je treba ta novo drufttvo. Naslov ta liat in ta tajništvo je: 2657 S. Lawndal« Ave. CHICAGO, ILL. ♦MMMMI>M»MMIIIMf .......................MIHI...................... ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 . PROLETAREC SE TISKA PRI NAS M.................................................. ik- . , i-. r PIKNIK -T*- -rj f" V KORIST "PROLETARCA" • V TOREK 4. JULIJA PRI KE6LU V WILL0W SPRINGSU KO( AII.IEV • • i»i:tji; po \ikiii IIOBITKK PRI VHODI • • TO.>1 KOLA • • (ČITAJTE PODROBNOSTI V SLOVENSKEM IN ANGLEŠKEM DOPISU V TEJ ŠTEVILKI) KOMENTARJI Odbor anglikanske cerkve za velika temna pega na Zed. dr- negovanje nravnosti je v Londonu izdal knjigo za novciporo-čence, v kateri ?e seveda peča s spolnimi vprašanji. Svetohlin-ci so prvi hlastnili po nji, jo z užitkom prebrali in nato se zgražali, da še niso čitali nikoli kaj tako svbijar*kega kakor je ta brošura. Avtorji odgovarjajo, da kdor hoče pisati o spolu in dajati navodila no-vopcrcčencem. se spolnosti ne more ogniti, ker je taka stvar na svetu, ,pa če kdo Ae tako pobožno -zavija oči proti nebu. Zakcn pa* ni samo duševna zveza nmp»k spolna, je dejal dr. G. L. Ki - ill, ki ie v ivtični a&glc'.ti brošuri avtor poglavja, nad kater m :e pobožni najbolj zgražajo. Saj je b.V svoječasno,tu li pokojni ljubljanski škof Jeglič zelo kritiziran, ker je v svoji; "rdeči brošuri" dajal nevestam in ženinom navodila v spolnem občevanju. Čudno od svetohlin-cev je, da miže in se zgražajo nad nečem, kar sami uganjao. Mislijo ker jih nihče ne vidi, da s tem skrijejo resnico. * Ana Urbas je poročala, da je je bila Naprejeva konferenca jako uspešna. Pravzaprav sijajna v vsakem oziru. Nekateri smo zelo radovedni, če so pokrili Slov. delavskemu domu svoj deficit iz minulega leta. Rekli so, da je znašal $29. Ker so navdušeni za SDD, gotovo so ga poravnali. Ali ne? Morda bo Ana to pojasnila. Svoječasno je ta rojakinja pisala, da sta tudi Prosveta in (Proletarec delavska listo. Zda i $*> to le še Enakopravnost, Napredek in Naprej, pa tudi Cankarjev Glasnik je prištela k delavskim 1 iftom, dasi je revija. Ne bo dolgo, ko bo Ana proglasila še edino Naprej za delavski list, čeprav niti sam ne ve, kaj da je. Sedanja "delavska fronta listov (ne revij) v Clevelandu je v resnici le "protičika-škega", ne pa '4antifašrstičnega" ali delavskega značaja. — J. P. Nekje v Garyju, Ind., so našli obešenega človeka. Dognali so, da je bil to Geo. Bagna.ll iz Chicaga, star 51 let. Dela v Chicagu ni mr|?el dobiti. Poskusil je -rečo v Garyju. Povsod je bil zavrnjen. Glad je poatfcf presilen, mož je obtTpal hi si storil konec. To ni osamljen sUučaj, in baš ta resnica je V EVROPO V PETNAJSTIH URAH žavah. * Čudo prečudno! "Naprej" v Pit&burghu je konično po več mesecih vendar dognal, da pa-•pež s svojo vatikansko diplomacijo pomaga fašizmu. Joj, to ti je čudež razodetja! Po izvolitvi novega papeža pa je isti "Naprej" med drugim tole napisal : "Presenečenje (nad izvolitvijo novega papeža) pa je tem-večje, ker je Pacelli znan kot trden nasprotnik fašističnih režimov in je kot tak najhujše o-sovražen pri Hitlerjy in Musao-liniju . . .*' Jej, jej, jej, koliko časa vzame "antifašiste", da spoznajo resnico. Sicer pa "Naprej" ni več "antifašističen", ne#o je spremenil svoj podnaslov v "Delavski list za slogo in napredek ameriških Slovencev." » * Tisti, ki je v "Napreju" z dne 21. junija napisal, da ker je zašel E. Kristan "preveč na levo", bo po diktatu iz Chicaga "likvidiran" in "C. G." združen s Pro-letarcem, "kateremu zelo slaba prede", je toliko "pameten", da sliši travo rasti. * Voditelji, ki so sklicali kongres "Right to \Vork", so ljudje, ki ne samo da niso na relifu, nego prejemajo od brezposelnih plače in ti a stroške brezposelnih potujejo tu in po Rusiji, torej prejemajo plače in potne stroške NE DA BI KOMU PRIDOBILI PRAVICO DO DELA. razen SEBI. Toliko tistemu demagogu, ki ima v kameleonskem listu dopis "iz Clevelanda" (napisan v Pittsburghu). Ce se pametni ljudje ne puste potegniti takim blufarjem, so od blu farjev ozmerjani, ampak to Še ne pomeni, da so tisti sklicatelji brezposelnim s svojim kongre som kaj koristili, razen sebi in reklami zase. — J. P. Mussolinijevi časopisi v Italiji se jeze nad novo zvezo raed Francijo in Turčijo. Francija vje ob tej priliki prepustila Turčiji nekaj teritorija, ki je turški po legi, po strategični vrednosti in večini prebivalstva. Kako jezni so v Italiji na to zvezo, dokazuje to, da zmerjajo Turke za "izdajalce po naturi". Če je kdo zavraten po naturi, je to Italija v prvi vrsti. Večanje gonje proti Židom v Zed. državah Na toj sliki j« ISlelni iidovtki dijak Molvin Bridf« v Baltimor«, Md. Študira v viiil *«»ll ▼ omonje»om ma- ▼•Itkim •mtriikim letalom sa Komaj so bili zavrtani eksperimenti s promet med New Yorkom in Evropo, ki provosi rasdaljo v dveh dnek. vključivai pristanek v Lisboni na Portugalske«, ki traja eno no*, predno nadaljuje pot v Francijo in Anglijo,*« eksperimentirajo m drugim letalom ameriškega iudelka. ki bo isvriito polat ▼ Evropo v 15 urab. Vidite ga na gornji sliki. Prostora ima sa 52 potnikov, vodilo pa ga bo pot mehanikov in pilotov. Prokooceaaskias parnikom se toroj obeta V doglednem času veliko konkurence. O agitacijskih obiskih, razmerah in bodočnosti JSZ Herminie, Pa.—Uprava Proletarca je nas zastopnike opomnila, da smo nekam preveč pasivni namesto da bi agitacijo za list pospešili. Ko sva govorila o ti kritiki z Jack Baflohom v Vcstaburgu, mi pravi on: "Toni, vež kaj, piši Charliju, da so tisti časi, ko je bil zadnjič na agitaoijakern potovanju po Pa., minuli. Kopači premoga smo prejemali za enako delo kot ga izvršimo sedaj trikrat toliko plače, nakladalci isto in premog se je nekako izsušil, da ne vaga niti dve tretjini toliko kot takrat. In če delaš le po par dni v tednu, ne zaslužiš dovolj niti za fižol in kromipir, kaj šele za pork ali za naročnine na liste." Well, Jack je naročnino vseeno obnovil kar za tri liste: Proletarca, Pro«veto in C. G. Spremil me je tudi po naselbini in drugi dan pa me rpeljal v spremstvu svoje soproge eno tretjino poti do Bel le Vernona. Ustavili smo se pri rojaku Res-niku, ki je nas toplo sprejel in tudi vojni, v kateri bi se med demokratičnimi in fašist nimi deželami. Stranka pa ni taliatičnim in imperialističnim vojnam; 2., -za solidarnost z samo za pasivno nasprotova-1 UAW-C1() unijo; 3., glede nje. nego za stavkovne in dni-! predsedniških volitev 1. 1940; ge akcije proti vojni, če to sito-1 4., resolucija , za osvoboditev H, bo v slučaju da se Zed. dr- W. K. .Billingsa; 5., resolucija žave vmešajo v vojno, takoj J za o-ivobpditev illinoiskih ru- Ak> lo kopico in sicer: 1. proti kapi-1 Uničeni socialni zokoni v Pcnnsylvoniji Republikanci so v Lanski volilni kampanji v Pennsylvaniji izjavljali, da če dobe v zakonodaji večino, bodo vse postave socialnega značaja, ki so bile sprejete v prošliH par letih, potegnili iz miznic in sežgali. To je, da jih bodo razveljavili. Delavci so republikance vzlic temu volili in jim omcr/očili večino. Zdaj, ko republikanci besedo drže in gazijo po postavah, ki so bile v korist ljudstva, pa delavci jamrajo, da se jim godi krivica. Mar jim nismo pravili, kaj bo, če presedlajo z osla na slona? Vzemimo za primero AFL. Lani je indorsirala govemer-skega kandidata republikanske stranke. Bil je izvoljen in zdaj protestira protii njemu ker je podpisal postavo proti unijam, katera je udarila enako AFL kot OIO. Vemo, da demokratska stranka je stranka iprivatnih intere- živce, in vse telo z delom ali pa s telovadbo, tako si z rabo utrjujemo vid," je dejal on. Ako ne delaš, po*tane& mehkužen, dočim se z delom utrdiš. Torej izgovorom, da se ta ali oni ne naroči, ali ne obnovi naročnin e zaradi oči. ne bom več verjel. Seveda, očala je človeku, ki pride v leta potrebno nabaviti, ali pa že v mladosti, če ima slaboten vid. V predprošlem tednu sem razprodal tudi ' 35 izvodov "Majakega Glrtsa". Opozorjen sem bil, da sem prišel mesec prezgodaj, ker prva "peda", ki so jo ipremogarji dobili po dvomesečnem počivanju, je bila povprečno le po par dolarjev, lukenj pa vse polno, ki jih je bilo treba mašiti. Meni se je zdelo, da bodo ljudje jamrali, ampak Charlie mi je namignil, da je zdaj še čas za razpečavanje. Ker je Tone mehkega area, se je udal. Sicer je v tistih krajih »potoval že par tednov prej, pa ni to nič kaj enostavno, če nima človek jamstva, da bo napravil vsaj za potne stroške. Ker sem še zmerom v social- proglaštna izven zakona in njeni člani izpostavljeni perse-kutiranju. V tem položaju bi bila s stranko vred uničena tudi JSZ. Torej sugestija, da se naj JSZ posveti zgolj izobraževalnemu delu, kot sedaj tudi Garden priporoča, bi morala biti sprejeta že na zboru leta 1936, pa bi imel Proletarec danes več naročnikov, zveza pa vsaj vse prejšnje člane in še nekaj novih zraven, namesto da je prišlo tako kot je. Junaštvo ae ne izplača vselej. Ampak napako popraviti še ni prepozno. Anton Zornik, zastopnik Pro« letarca. Z državne konvencije soc. stranke Detroit, M teb. — Na prošli seji kluba 114 JSZ sva bila jaz Predsedniških volitev ne usta-in s. Judd (vzlice temu, da sva [novi. tedaj naj soc. stranka pose branila z vsemi štirimi) iz- stavi svoje kandidate z lastnim darjev v zvezi z izgredi 1932; 6., resolucija glede brezposelnosti; 7., resolucija iproti fašizmu; 8., re-olcija za politično akcijo in delavsko gibanje; 9., resolucija za sodelovanje mad delavci in farmarji; 10., resolucija glede sovjetske Unije. Vse resoicije so bile z malimi popravki sprejete na konvenciji izvzemši glede sovjetske Rudije, ki je bila vsled omejenega časa odložena za odobritev po splošnem članstvu. Z ozirom na bodoče predsedniške volitve stoji stranka v Mi-chiganu na sledečem stališču: Delala bo z vsemi silami za ustanovitev neodvisne militant-ne delavske stranke, ker se zaveda, da bo edino taka stranka rešila delavske " probleme v voljena delegatom državne konvencije socialistične stranke v Michiganu. Konvencija se je vršila v mestu Flint, ki je bilo se komaj pred tednom dni pozorkšče ljutih bojev med stavkujočo skupino Homer Martinovih pristašev UAW-AFL in ogromno večino članstva UAVV-CTO, ki je bilo nasprotno tej stavki. Kot povsod, tako so bili tudi v Flintu Mar-tinovci poraženi na celi črti. Na konvenciji je bilo navzočih 28 delegatov in štirje namestniki. Poleg teh je bilo okoli 50 članov-gostov. Zastopana so bila vsa važnejša industrijska središča, kot tudi farmar-ski predeli. Name je napravilo najboljši vtis dejstvo, da je skoro vsa delegacija sestojala iz (pristnih Amerikancev. Bili so to trezni in izkušeni borci t _ « . , delavskem gibanju. Večina iz- Zagovorniki takozvane Wag-med njih se pridno udejstvuje nerjeve postave za ščitenje de-v U A VV-CIO uniji, kjer je o- lavcev in njihovih unij se pn-gromno polje za socialistično Zožujejo, da ji ni toliko nevar-propagando. Iz poročila dele- ™ trgovka ,n industrijska ko- gatov angleškega kluba št. 2 kl »"^nje, (Auto Branch) iz Detroita je * * nevaren boj med unijami, posebno med dualnimi programom. Odkar je bila v naši državi sprejeta postava proti manjšinskim strankam, bo treba nabrati ob volitvah 10,000 podpisov, med temi po 100 izmed desetih okrajev. To je precejšen udarec za naišo stranko, vendar se bo treba spoprijazniti s tem — hočeš, nočeš. Zvečer so nam ondotni sodrugi priredili okusno večerjo. Po večerji je govoril novi glavni tajnik soc. stranke, Travers Clement. Delegat je so se razšli v veselem razpoloženju širom države, zavedajoč se, da so izvršili ogromno delo v korist delavskega gibanja. Frank česen. ponovil naročnino na Prosveto. demokratski federaciji, ne sma- MELVIN BRIDGE •tu, kjer so ga "arijski" dijaki v lasu odmora ugrabili in mu uigali v vrat £rko "H", ki naj pomeni kebrejca. Prijatelji so mu priili na pomoč, a bili so preposni, da bi moglt preprečiti aločinski čin. Sledil je pretep. Salska ter policijska oblast je uvedla preiskavo kot običajno. Dognala je, da obstoji v ftoli "mladinski bund" otrok nemikih stariev iu druge "arij-ske" mladeii, ki se navduiuje sa vraitvo nad iidi. Republikanski politik C. W. Hadley pravi, da Če prihodnje leto zmaga pri predsedniških volitvah republikanska stranka, se prosperiteta povrne preko noči. Torej jo je Hoover končno vendarle zasledil in ve, za katerim oglom je skrita! * MiketiČ iz Windsorja piše, da so Slovenci v Clevelandu jako skregani. Nu, to bo minilo, ker vodi Slovenska dobrodelna zveza kampanjo dobre volje in pa ker se slovansko glasilo sloge preseli iz Pittsburgha v metropolo. v Smrtna obsodba vsakih devet minut V Španiji je obsojen v smrt povprečno vsakih devet mimit en k>jalist, ali 400 vsakih 24 ur. Deset izjemnih sodišč ima opise enega milijona republikancev, ki »o zaznamovani za ma ščevanje in obsodbe. Tisoče izmed teh je že bilo, ali p»a bodo ustreljeni, Čim pridejo na vrsto tpred sodiAčem. Piknik "Sove" Chicago. — Rezervirajte si nedeljo 27. avgusta za poset piknika, ki ga priredi pri Valentinu Kobalu v Clarendon Hillmi soc. tpevski zbor "Sava". Podbevšek je ponovil •'Proletarca", pri Debelaku ipa sva dobila novega naročnika. Nato pa proti West Newtonu, kjer sem zvedel, da je odpotoval R. K reč v stari kraj na obisk. Torej minuli teden podpisanemu še ni šlo tako slabo. Dobil sem 10 naročnin za Proletarca, 4 za C. G. in 6 za Prosveto. Ampak oforati je bilo treba veliko poti in teritorija, v katerem so naselbine VVillock, Covendale, Library, Finlejrville, Charleroi, California, Brownsville, West Newton itd. Ko sem bil v Co-verdahf, Še niso pričeli delati. V Brownsvillu sem se ustavil pri Kosličarjevih. Bil sem zelo slab, ker me je zdelala vročina, a sem hotel vztrajati na (poti. Joe in njegova soproga sta me odpeljala na 5 milj oddaljeno farmo Mrs. Goriškove. Sem sem povabljen spet ko pridem na slavje 35-letnice SNPJ v Greensburg, ki je blizu njene-,7» kraja. Rekla je, da se ji je moj govor dopadel. Ima pet otrok, obdeluje precej zemlje, a vseeno si najde čas za čita-nje. To vidiš iz pomenkov z _ njo, ker je o razmerah, ipolitiki in dnevnih vprašanjih dobro poučena. A nekatere ženske si za čitanje nikakor ne morejo najti časa, ali pa se boje za oči. Meni pa je rekel zdravnik, ko sem bil pri njemu zaradi očal, da »I človek s čitanjem oči utrjuje, ne t>a kvari. Jaz sem ga to namenoma vprašal, ker mi je že toliko ljudi jamralo, da se boje čitati zaradi oči. "Kakor si ljudje utrjujejo druge tram, da imam pravico u mešava ti »e v sedanjo diskuzijo v JSZ. Vendar pa ker sem ea JS£ že precej delal in storil, in še agitiram za njene publikacije, naj mi bo dovoljeno tu izraziti svoje mnenje o tem. Prečital sem z zanimanjem Gardnov dopis in C. Pogorelčev odgovor. Slednji je v pravem v naštevanju vzrokov zmede, ki je takrat nastala v stranki. Garden ipa bi bil moral biti tega mnenja že na prošlem zboru JSZ leta 1936. Lepo se vidi in sliši, ako človek nastopi v dobi zmede pogumno, ko narod ne ve, kam bi se obrnil. Ampak človek si mora tudi predstavljati, kakiren bo konec in kakšne odgovore bo treba dajati, če se tisto, kar zagovarja, s časoma izkaže -za zmotno m šikodljivo. BoljAa je previdnost ob pravem času kot pa pospravljati napake, posebno če so napake take, da jih je nemogoče popraviti. In kdor nima nekoliko upotfle da v zakulisje, je razočaran. Podpisani je bil na profclem zboru za odstop J9E, da bi se tako ognili boju v stranki med frakcijami, in še bolj ipa zaradi stališča o vojni. Ne ve, na kateri strani bo Amerika, kadar vojna v Evropi ali Aziji izbruhne, a za enkrat je sentiment ljudstva in zvezna vlada naklonjena tisti fronti, v kateri bi bile Anglija in Francija ter % njima morda Rusija. StaliAče soc. stranke, naglašano v njeni deklaraciji principov je, da bo nasprotovala vsaki vojni med kapitalističnimi deželami, torej razvidno, da je "Briggs Local", ki je eden najmilitantnejših in čigar nedavna zmaga v stavki je odjeknila po vsej deželi — pod kontrolo socialistov. Po poročilu državnega tajnika ima stranka v državi Michigan 14 klubov in 3 postojanke YPSL z okoli 400 člani. To seveda ni mnoapo, toda ako vzamemo v poštev (popularnost bivšega governerja Murphyja, New Deal in komunistično de-mago&tvo, tedaj lahko zremo z zaupanjem v bodočnost. Socia-istična stranka je bila edina, ki ni v prošlih političnih orgijah izgubila glave in kot vsa znamenja kažejo, se delavstvo vsled razočaranja nad newdea-lom zopet polagoma vrača v stranko. Konvemcija je v teku kratkega zasedanja izvršila mnogo dela. 2ivahna diskuzija se je vršila o načinu pridobitve WPA (cesarskih delavcev) v socialistično sitramko. Konečno se je sklenilo, da se skliče konferenco v ta namen. Dalje se skliče konferenco za agitacijo v unijah na široki podlagi. Izvoljen je bil odbor v svrho študije uspešnejše propagande in tozadevne tehnike. Dalje je bil izvoljen odbor za agitacijo med črnci. Poročilo državnegp tajnika Ben Fisherja je bilo zelo zanimivo in pod učno. Fan je zelo nadarjen m aktiven Diskuzija o tem poročilu je bila zelo konstruktivna in za mo. okua najvažnejša točka kon vencije. Izvoljen je bil tudi nov državni eksekutivni odbor, se stoječ iz 15 članov in 7 namest ni kov. Resolucij je bilo sprejetih ce _ I ho a ven demokratskim govemer-pa taka atrank« do bodočih ££ sprejetih nekaj zakonov> ki so imeli namen Ščititi delavske unije in ovirati arogantnost kompanij. Zdaj imamo, kar smo si skuhali. Penna gre, kar se delavstva tiče, na psa. Krive tega niso samo korporacije, nego v pretežni meri nezavednost delavske mase. Časopisje je o pogaženju delavskih zakonov poročalo brez kričavosti, da je s tem slepilo ljudi. Bolj pa je oglašalo novi zakon proti unijam, seveda na način, kakor da je to najboljša stvar, ki jo morejo delavci dobiti v posta voda j i sebi v korist. Zdaj bodo spet lahko svobodni in delali, pa če bo unijskim organizatorjem všeč ali ne. AFL, ki je pomagala izvolita .sedanjega governerja Jamesa, je letos nanj apelirala, da naj vetira protiunijski zakon in druge postave, ki jih je sprejela ali spremenila sedanja ke-gislatura v škodo ljudstvu. Zastopniki unij obeh skupin so demonstrirali, pošiljali deputacije in brzojave, toda govemer je zakone podpisal, delavci pa so za eno skušnjo bogatejši, ako jim bo kaj pomagalo. Opazovalec. Nasprotniki Wagnerjeve postave unijami. Priporočite prijateljem, da si Ste naročnino ie obnovili ? nar oče Proletarca. ZANIMIV KONGRES ČASNIKARJEV V JUGOSLAVIJI Koncem maja to leto se je vršil v Zagrebu kongres "Ju?o-sliovenskega novinarskega u-druženja", o katerem poročajo, da je potekel "v popolni slogi". Ni Čudno, saj so se ga udeležili udi Člani vlade, vladna cemzor-ii in za vsak slučaj tudi zastopniki orožniške obla ki. Vrh tega so pazili na novinarje "zastopniki najrazličnejših oblasti in (gospodarskih ustanov ter verskfih zajednic." Naravno, da so bile s kongresa posliana brzojavna zagotovila udanosti kralju Petru, knezu-namestniku Pavlu in predsedniku vlade. Gospodje novinarji so predsednika vlade med drugim prosili, da naj "na osnovi danih obljub dela na to, da se pokojninsko zavarovanje novinarjev izpopolni." Napačno je misliti, da šo bili novinarji na tem zboru, ki je bil dvajseti od postanka Jugoslavije, sami kimovci. Wa ta ali oni način so namignil, da jim diktatura ni ljuba In da žele svoj posel svobodno tevrševlati. To so izrazili tudi v »pozdravni brzojavki dr. Mačku, v kateri ga imenujejo "prijatelja svobode tiska"/ Vlada je novinarjem obljubila polno pokojnino »po 2>5 letih službovanja. To je jako mikavno. Ampak 25 tet bodo mogli službovati v sedanjih okol-ščinah le taki novinarji, ki pišejo vsaj približno tako kot želi od njih vlada. V imenu inozemskih časnikarjev je pozdravil ta zbor bolgarski žurna list Georgiev. Tudi to ni bilo vzpodbudno, ker ima tisk v Bolgariji prav tako malo svobode kot v Jugo^viji. rffTff mmmmmm m mm m m m m mm ■ iTTETiT ¥ Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chkagu, " Ciceru in Berwvnu. , m m • P«rkvlcw Laundry Co.! ■ FRANK GR1LL ki JOSEPH KOZDRIN, lastnika " Fina postreiba — Cen« smerne > Telefoni: CANAL 7172-■ 1727-1731 W. 21 st Stree« iitffliiaiiiiiin i .11 ■Mdli.ls-------— -------—..... — Delo jamčeno -7173 CHICAGO, ILL. Po Vork u Piše FRANK ZAITZ (Nadaljevanje.) Na slavno-tni otvoritvi češkega paviljona na svetovni razstavi v New Yorku ao mnt^ri (V h i — ponosni kot — omagali pod tugo, ki je zadela njihovo rojstno deželo in jokali nekateri kar na glas. Navduševal in tolažil jih je bivši predsednik Beneš, newyorški iupan laifuardia, ravnatelj razstave t^rover VVhalen in mnogi drugi. Zares je to čuden kontrast. Paviljon republike, ki je ni več na zemljevidu, tik njega zastava na poldrcUu, v njemu pa se drenja množica ^ehov in drugih z občutkom, kakor da so na pokopališču; ob enem verujejo. da bo na njemu vstajenje veliko prej predno angel Ga-brie,! oznani končno vstajenje in konec vsega sveta. Prav blizu tega pa je sovjetski {»aviljon — Meka oboževalcev velesile, za katere naklonjenost tekmujejo zdaj VeJika Kritanija, Francija in Nemčija. V*e zastave na njemu—ameriške in rdeče sovjetske s srpom i In kladivom vihrajo ponosno v zrak. med njima pa je soha delavca z rdečo zvezdo, še (pred dobrim letom so enako ponosno nastopali Čehi. Na svetovni razstavi so s svojo propagando zelo dobro zastopane razne verske sekte in organizacije, kot YWCA, YMOA, Christian Science itd. 2k2j* imajo palestinski paviljon, ki ni malenkostna stvar. Namen ima Žide v Zed. državah navdušiti e b: a <>tvorjena, sta Hitler in Mu>> > lini republiko porazila. Kar ni je na razsU/tf v Nevv Yorku zamislila, )e pceitalo last generaJa Franca. Had bi bil pogledal tudi v jugoslovanski predel v dvorani narodov. Meri vsega skupaj z galerijo vred 5,000 kv. čevljev. Skušal sem priti notri 18. maja, pa je bilo še vse razvlečeno, b!'zu zaklenjenih vh(>dnih vrat pa ja ležal (ob 3. popoldne) nekdo v delovni obleki in spal. Jugoslovanski ipredel v dvorani narodov je bil slovesno otvor-jen pet dni po omenjenem datumu. Tega slav)a nisem videl, ne čakal, čitai) sem, da ga je pokvarila gosta megla. Vrhte-ga so ljudje, ki so imeli nalogo to stvar oglašati, jamrali, da je bik) še vse drugo iz reda. "Ima vremena", pravijo tam čez, pa jim je koncem konca vseeno, čudim se le ker je njihov vele-sejem v Beogradu postal vsakoletna priznano dobra razstava. Zdi se mi da se je jugoslovanski v adi zdela stvar v New Yorku predraga pa jo je mlačno začela In brezbrižno aranžirala. Bilo bi boljše za ugled Jugoslavije, če ne bi ničesar oodvzela, kajti ako primerja svojo stvar s paviljoni drugih "drugo in tretjerednih" držav, potem bo razumela, čemu to pravim. Zelo močno in dostojanstveno se je hoteila postaviti Italija. Razstavljenega nima nič posebnega; glavna stvar v njenem paviljonu so filmske in druge slike, prirejene tako, da vabijo turiste v Italijo. Vzlic temu sta njena dva oddelka na tej razstavi draga stvar. Pri risanju načrta za paviljon naslednice rimskega cejsarstva je tekmovalo mnogo arhitektov v Italiji s sodelovanjem italijanskih arhitektov v New Yorku. Zato je stavba Italije impresivna, a za neitalrjane nič vzpodbujajoč*. Italijani pa si ob nji jako boči-jo prsa. Visoko na vrhu pročelja je boginja "Roma", Pod soho je steklena stena, široka kakih 20 čevljev in 200 čevljev visoka, po kateri je speljan vo-dopad. Vzbuja pozornost vsakega, ki pride mimo in vidiš ga skozi steklo tudi iz notranjosti velikega paviljona. V obema oddelkoma so spomeniki—iprad glavnim je Marcosii in znotraj na promlnentnih krajih spomeniki Mussolinija in kralja. Ko sem ogledoval Italijane, se mi je zdelo, da jim je paviljon njihove dežeče prav vkč Saj ni čudno, ko pa se danes ob vsaki priložnosti poudarja nacionalizem na tak način, da navaja narode v mržnje drug proti drugemu, namesto da bi respo-staH "liga narodov" v svrho ao- ................................................ PRISTOPAJTE K SLOVENSKI XAIIO»Xl PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 ; Naročnin« mm Združene dri.ve (im* Ckicaga) '« Kaaeda M-00 aa leto. $3.00 m pol leta, $1.50 m ISH letai mm Cklcaga ia CUera $7.50 mm celo Uto, $3.75 m pol letat mm htmartf $9.00. NASLOV ZA LIST IN TAJNIŠTVO JE t So. Lanndale Avemie Chicago« Illinois ...........................I.................. delevanja dežtle z deželo in naroda t narodom V'.lic'sovjetskemu paviljonu ima svetovna razstava v Nevv Yorku po mnenju mnotfih ljudi bolj kapitalistični in imperialistični značaj, in tudi veliko t>o*j Oliiovjjki značaj, kot pa na primer svetovna razstava leta 19*7 v Parizu. Paviljoni raznih industrijskih obratov so na newy oiiki rafetavi v tehničnem oziru sijajni. še nikoli nikjer ni bilo boljših. Na primer, na polju elektrotehnične industrije, ki sama na sebi zavzema z raznimi stavbami v pose s i različnih tekmujočih si družb jako velik prostor. Kdor ?e hoče poučiti v kratkem Č&su o živilski industriji, o prometnih in brzojavnih sredstvih, radio tehniki, o — in še o marsičem, in če ima potrebna sredstva bo čas dobro uporabil. Približno dva tisoč mož šteje samo posebua policija, ki ;ma službo na razstavi, da vzdržuje "red in mir", število delavcev na nji se menja, toda bilo jih je že okrog sto tisoč. Stavk je nič koliko. Ta aii oni oddelek ima svoje«* deiavca. ki se kake *tv»ri dotakne, kar spada pod jurisdikcijo kdove katere unije. Ampak unijski pazniki (njihovo častitljivo ime je "business agente*") ali kaj sličnega) vidijo takoj kršitev unijskih pravil in zahtevajo globo in pa najem Človeka, ki je posebno dofočen za vsako stroko dela. Ko sem hodil po razstavnem prostoru, nisem videl delavcev ležati popoldne samo v jugoslovanskem predelu, nego še marsikje na ducate, čemu? Ena stroka, ki je pri do-tičnem delu morda štela par mož, je šla na stavko, druge pa so ostale na delu, ne da bi delale, Kajti če ti nima kdo mešati malte in jo nositi, ali pripraviti betona, aJi zabiti žebelj, morajo vsi drugi čakati da pridejo dotični, ki tako delo smejo vršiti, nazaj na delo. Ni ga velikega mesta v tej deželi, v katerem bi bil v unijah večji odstotek delavcev, kakor v Nevv Yorku, Tudi njihove povprečne plače so višje kot v Chicagu in znatno višje kot pa na primer v Clevelandu, Mihvaukeeju ali San Francis-cu. Raketirstvo v unijah pa je v New Yorku v cvetju kot nikjer drugje v tolikšni meri. U-nijskl predstavniki zahtevajo na primer od raznih uprav paviljonov na svetovni razstavi to in t no. Ako bi recimo Jugoslavija dobila kuharje v svoj "luneh roum" iz Beugrada ali Zagreba, dobro, z unijo kuharjev ss lahko pogodi na ta način, da najame natančno toliko njenih Članov, ki bedo prejemali unijsko plačo, ne da bi delali. AH Če Italija dobi svoje pevce in godce, tudi prav, ako najame prav toliko po unijskih pogoj'h članov prizadetih nevv-yor*kih unij. To ne bi bilo slabo, če bi vsi unijski maffnati tisti d?par, ki ga dobe na ta način, ras porabili •za najemanje svojih brezposelnih Članov. Ampak ga vse preveč ostane v njihovih žepih. Raketirsfvo 'je bolezen, ki jo v New Yorku odpravlja pceko mer? oglaša ni republikanski okrajni proseku-tor Thomas E. Dewey, ki je res že prilično graf ter jev in rake-tirjev spravil v ječo in ob službe. New York je svetovno biz-nlško mesto, kjer se nihče nikomur ne smili. Ne\vycr£ani so se temu privadili in se pazijo, da ni »preveč ogoljufanih. Tudi tujce svare, da naj bodo oprezni, pa bodici na svetovni razstavi, na ulicah, v nočnih klubih In tudi v cerkvah, če si previden boš živel v New Yorku ceneje m videl ter užil več Ka denar kot kjerkoli v sličnih krajih te dežele. Pravijo, da v tej trditvi nič ne pretiravajo. (Dalje prihodnjič.) Težak davek V Jugoslaviji morajo delavci poleg vse administracije ipridobrti ameriško javno mnenje šel« ko bi se zapletla v vojno v Ažlji in Kt-ropJ. Ampak Anfflija bH *a#e takoj tako tveto. k( se je bi vlade v Tokiu, Berlinu in Rimu bale bol it o, da bi bile pripravljene na sporazum, torej za mirno reševanje spornih vpra- šanj. V tej zvezi potrebuje Anglija neobhodno tudi Rusijo. Zamujena prilika Pred dvema ali tremi leti bi Anglija Jahko dobila sovjetsko Rusijo v svojo zvezo brez barantanja. Ampak vlada v Londonu se je prizadevala spraviti na mrtvo točko še celo Svežo Francije z Rusijo, česar v Moskvi gotovo niso pozabili. Niti ne ponižanja, ki ga je Chamberlain začasno povzročil sovjetski diplomaciji, ker jo je pri pogajanjih s Hitlerjem zaradi čehoslovaške republike ignoriral. Pustil je Rusijo stati pred vrati, dasi je bila zaveznica čehoslovaške in bi morala imeti na pogajanjih besedo v odločanju o njeni usodi. Nevarnost sa sovjetsko Unijo V Moskvi vedo, da če Hitler, Mussolini in Japonska zrušijo britansko cesarstvo, bo postala Francija država dmfrega reda in Nemčija pa tako mogočna, da bo postala Rusi ji veliko ne-vatnsjia kakor je danes. Posebno 6e bi navalila nanjo skupno z Japonsko in Italijo. Zato je Moskva nedvomno pripravljena skleniti zvezo z reakcionarno torfjakfl Anglijo, toda po Eoji, ne po angleški čemi. hamberlahi je,»priložnost zamudil in bo fvtto s sovjeti moral drago plačati, kar pii je po-flosnlm Angležem pod častjo. Atnpdk Če se ne bo motel pobotati s Hitlerjem, bo treba Morfkvi U tod iti, samo če bo še tfti +»tf! Iti skupno z Anglijo In Francijo v nevarnost, ki preti i novo svetovtki vojno: v katastrofo. v kateri nihče ne ve, kakšen bo njen končni izid. Idealen gotovo ne bo. ŽEUE, DEJSTVA IN VZROKI te v začetku razprave o bodočnosti našega gibanja sem t poudarjal, da je potrebno raz-moirivati o raznih problemih s »talija dejstev — torej o stvareh kakršne so, ne pa takih, kakršnih ni. Govorimo in pišemo o socialistični stranki in o strankah sploh. Kaj je stranka? Stranka je stranka le tedaj, če je v stanju funkcionirati ko>; taka. Ako je zgolj na papirju, ni stranka. Stranka, ki kaj pomeni, mora imeti organizacijo in pristale, časopisje in i^po-dar-ke ustanove. Sposobna mora biti poseči v volilne boje, prirejati shode itd. Socialisti smo Jmeli nekoč por *to angleških listov in poleg kakih sto li?tov v drugih jezikih. Danes komaj vzdržujemo en angleški Ust. Tako je dejstvo, pa če je nam Je tako neljubo, kajti same želje ga ne izpremene. Bili so časi. ko je socialist lahko deloval v svoji socialistični stranki v Minnesoti in Oregonu, v Nevv Yorku in v Coloradu. Z izjemo nekaterih južnih držav smo imeli rtranko v pravem pomenu besede v vseh drugih. Danes delujejo socialisti v VVieconsinu v farmarski-delav-ski progresivni federaciji in s tem politično v LaFollettovI progresivni stranki Nedavno so imeli referendum, na katerem so glasovali o vprašanju, ali naj delujejo v nji dalje, ali ua se ločijo in osredotočijo politične aktivnosti »pet pod imenom socialistične stranke. V Nevv Yorku, kjer je bila socialistična stranka nekoč faktor. so socialisti sklenili delovati v bodoče politično v amerriki delavski stranki (American Labor Partv). Socialisti v Minnesoti (bivši) delujejo večinoma v farmarski delavski strarrki. V Illinoisu so socialisti pred nekaj leti poskusili z delavsko stranko (Labor Party). S. Garden, ki pravi, da ne bo dlan dveh socialističnih strank, jena listinah lllinoiske delavske stranke naveden celo kot Član njenega odbora. Torej je član dveh strank in bil sem njen član tudi jaz. Dejstvo je, da s to delavsko stranko v Illinoisu socialisti niso uspeli, ker so nredstavniki unij CIO, na katere je ta stranka računala, šli rajše v delavsko nestrankarsko ligo. Norman Thomas je v enemu ovojih govorov v Chicagu dejal, da nima upanja, da se soc. stranka povzpne na tolikšno višino, da bi mogla postati političen faktor. Zagovarjal je iniciativni predlog tiste struje Članov v Nevv Yorku, ki je bila za pristop v American Labor Par-ty. Značilna je bila njegova izjava, da ga nič ne mika omejiti se na delo v stranki, ki bi bila le druga SLP. O delavski stranki v New Yorku se s. A. Garden v Prosveti z dne 13. junija ne izraža pohvalno Tudi ni vzroka, da bi se, vzlic temu socialistom v Nevv Yorku po njihovem mnenju ni kazalo drugega kakor pristopiti za politično delo še v eno stranko ... V tej ameriški delavski stranki so tudi so-eial demokrati in komunisti. Ti dvoji so si zelo v laseh. Koliko je socialistov v Zed. državah? Mar samo Štiri tisoč, kolikor je članov v S. P.? In kdo so pravi socialisti? Pravo-vemost si laste trocklsti in eselpisti. Stranka prvih se imenuje Socialist VVorkers Party in stranka drugih Socialist Labor Party. V krajih, kjer so trocki- IZ UPRAVNIŠTVA Zadnji teden smo poslali o-pomine vsem, ki Imajo poteče-no naročnino. Prosimo vse prisadete, d« naročrino r kratkem obnove m nam na ta na*lti pomagajo pri točni vriitvi naših dolžnosti na-p m m onih s katerimi imamo trgovske »vete. Kjerkoli je to motoc«>, sku-Ujte pridobiti listu kaj novih narečnikov. Ako ni v va« naselbini zastopnica, naj aH dragi prevzame pravem času do-vc!j takih članov, ki bi hoteli delati med maso,, namesto u-kvarjati se z d!akoce«pstvom in fi akcijskimi boji za uničenje drua drugega. Imamo dalje komunistično stranko, ki tudi trdi, da deluje za socializem. O-ziroma je trdila nekoč. Zdaj se ponuja le za prirepek "new-dealskemu" krilu demokratske stranke. Tajnik finske socialistične stranke v pismu Chas Pogorel-cu pravilno ugotavlja, da za nas ni toliko problem kako združiti tocr stranko in socialdemokratsko federacijo, nego kakoL pridobiti tiste TISOČE SOniALtSTOV NAZAJ V STRAKKO, ki so se vsled ene ga ali drugega vzroka umaknili iz nje. Gotovo mi s. Garden la-I hko prizna, da so bili večinoma dobri socialisti, po mojem mnenju boljši, kot pa pustolovci, ki so prišli v stranko in jih učili discipline. Stališče finske socialistične federacije je, da dokler tu ne bo RESNE, MOČNE socialistične stranke, nego le frakcije in sekte, ne bo pripadala nobeni, ker vrši svoje socialistično in prosvetno delo laglje, če se ne naveže na to ali ono strujo. Verjemite ali ne, to je edina narodnostna socialistična federacija, ki v tej krizi ni nazadovala. Vzrok je, ker je kvarna atmosfera ni mogla doseči. S. Garden meni, da sem v zadnjih par letih preveč izgubil stike s stranko. Nedvomno smatra da radi tega, ker me ne vidi tolikokrat v skupini članov soc. 'stranke čikaškega o-kraja kakor nekoč. Seje odbora se vrše v pondeljkih večer, ko moram biti v tiskarni. Za pose-čanje strankinega urada, ali za udeleževanje oljih sestankov7 — ker drugačnih v njenem sedanjem stanju v Chicagu biti ne more, pa nimam dovolj potrebnega časa. Dokler so bile priložnosti agitirati za njene prireditve, na primer za shode, piknike, v volilnih kampanjah itd., smo imeli stike. Ako jih zdaj nimamo, ni naša krivda. Stranka ni samo njen Čika-ški urad in ožji krožek. Stikov z njo iščem povsod. Ko sem bil lansko jesen na predavateljski turi, sem iskal socialistov, a naletel sem večinoma le na "bivše". Organizirane le težko še kje najdeš. S. Garden morda ne ve, kako mučno je v takih okolščinah govoriti na shodih in apelirati na ljudi naj postanejo člani stranke, pa te gledajo razočarani obrazi... Na primer v Pennsylvaniji in Ohiu. čas v Nevv Yorku sem porabil s poseti v strankin urad, v urad SDF itd. O teh "stikih" bom pisal pod naslovom "Po New Yorku". V Evropi sem porabil vsako priliko za stike s sodrugi. Tu sledim časopisom in pismom vseh delavskih itrank in struj. Ampak delati v stranki kot taki ne morem, ker mi še za delo v našem lastnem igibanju primanjkuje časa. In vrh tega hna naše delo vendarle nekaj uspeha, dočim je s. Garden nad stranko sam obupal, kar pričajo vsi njegovi članki v Prosveti in njegova a-gitacija za "nevv beginning". Prav gotovo njegova razmotri-vanja v Prosveti niso bila prav nič Agitacija za socialistično stranko fn prav nikomur ni vlil navdušenja zanjo. Ako bi ime) t aro v njeno bodočnost, ne bi agftiral za NEW BEGINNING, ta novo ^gibanje, kakršnega še BftftETINCIC 6 SOK i POGREBNI ZAVOD TsL 147S 424 ttroad Street JOHNSTOWN, PA. ........................ nikjer ni, razen v njegovih mislih, pač pa bi rekel, da je soc. stranka kakršna je popolnoma dobra, le jačati jo je treba. O vseh obMoječih delavskih in farmarskih strankah se je izrazil kritično, oziroma je nad vsemi razočaran zato je treba pričeti nekaj čisto novega, gibanje, v katerem bomo volili po strokah. Ampak če milijoni ameriških delavcev zdaj ne znajo PAMETNO gjasovati, ali bodo potem, ko bodo ipeki glasovali za peke, rudarji za rudarje itd.? Tudi Frank Petrich je imel navado, da je vsakega toliko časa napravil "blue print" za kak "new beginninji" in enako nešteto drugih. Frank Zaits. (Konec prihodnjič.) Cerkvi v Avstriji se premo- » . t «. zenje krči Nemčija je zaplenila jezuitom v Avstriji vse samostane, ki zdaj služijo bodisi nacijiki policiji, ali pa nacijskim organizacijam. Tudi nekateri drugI re .lovi &o ob samostane in posestva. Namen nacijev je vzeti cerkvi polagoma vso imovino. P It 1H E D IB ti) KLUBOV J* s» z« V tledeč«m Mintma so priredb« klubov JSZ, kooforen£aih or|t>iw •ij io .ocioU.tiioih kolt.raih dro-itori JULIJ CHICAGO, I1.L. — Piknik ▼ korfet Proletarca f torek 4. julija pri Ke-glu t Willow Spring tu. DETROIT, MICH. — Islet klnka •t. 114 ▼ nedoljo 16. jalija aa Lower Slr.it. Loke. JOHNSTOVVN. PA. — Piknik kla-ba it. 5 JSZ v nedeljo 16. jalija aa Parkbillu. Prebitek ▼ koriit klubov« blofejne ia Proletarca. VVAUKEGAN. ILL. — Piknik kla. ba it. 49 JSZ y nedeljo 30. jalija. CLEVELAND. O. — Piknik *oc. Maka "Delavec" it. 28 JSZ aa Zor-aovi farmi, Bradley Rd., Breeklyn, ▼ nedeljo 30, jalija. ARMA. KANS. — Piknik klaba it. 31 JSZ ▼ nedeljo 30. jalija. AVGUST Caaoneburg, , Pa. — Piknik klaba it. 118 ia Konference JSZ sa up. Peaao 20. avgaeta aa Drenikovea parka ▼ Strabane, Pa. MILWAUKEE. WIS —Piknik Ida-ba it. 37 JSZ v nedeljo 27. avCa»ta v Kazmatovem parka aa W. Beloft Rd. «a So. 9Sad St., Wo«t Alllo. CHICAGO.—Pikn.k pevskega «bo-ta "Sava" t nedeljo lt. avgusta pri ValeMinr Kobalu. Clarendon Hills. SEPTEMBER Zbor JSZ la Prosveta« aiatlce 18. in 17. eepteabra t Chicagu. OKTOBER CHICAGO. ILL. — Dramska predstava klaba ijL 1 JSZ v nedeljo 29. oktobra v dvoraai SNPJ. NOVtMBfcR CHICAGO. ILI--Koncert "Savs" v nedeljo 26. novembra v dvoraai SNPJ. CLEVELAND, O. Koncert soc. Zarjo aa Zahvala! dan 30. aev. v SND aa St. Clair Ava. DKCEMBER CLEVELAND, O. — Plesaa veselica klaba it. 49 JSZ aa bofti*ai daa 25. decembra v Slo«, de L doma na Watarloo Rd. CHICAGO, ILL. — Silvestrova pa* bava klaba it. 1 dae 31. 4ec. 1939 « dvoraai SNPJ. 1940 -MAREC CHICAGO, ILL. — Priredba v ko rist Proletarca v nedeljo 4. marca « dvoraai SNPJ. APRIL CHICAGO, ILI--Koncert "Sa- ve" v nedeljo 3t. marca v dvaraai SNPJ. JUNIJ CHICAGO, ILI__Piknik v kerUt Proletarca t nedeljo 30. jaaija aa Keglovom vrta v Willow Spriagsa. MILLER'S CAFE ! 8208 St. Clair Ave„ Clevelaad, a Fino pivo, vino In iganje. Vsak p«. t*k ribja v*č*rja, ob sobotah kokošja. — Fina postrežba. Dobra godba. Dr. John J. Zmrtnlk PHVS1CIAN AND SOftCEON OPTICE HOURS: 2:00—4 00; 7:00—9:30 Dali* At 3724 W. 26th Str**t Tal. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd 4:80—6:00 p. m. Dally Tat Caa.l 1100 W«dncsday and Sunday by •ppointmenta only Roldeaee TeL» Cr.vrford 9440 If »a aaswer —» Call AmU« 8700 A Vnimslav Wcekly Devoted to the !•tinof the VVorkera OFFICIAL OHGAN OF Yugoalav Federation S. P. PROLETAREC education organization CO-operative com monwealth NO. 1659 PMbl»b«d Weekly at 2301 S«. Lawnd.le Ave. CHICAGO, ILL., June 28, 1939. VOL. XXXIV. large attendance at branch 1 meeting CKicaco. III. — A fine turnout of Hbout fifty membera attended th«* met' t ing of Branih I last Friday evininf. Some perhap« a little disa*>pointed upon learning that our guest apeaker, Joaeph Martinek, neeretary of the C*echo«lovak National Alliance in America, had been »ent on a very urgent call to Toronto, Canada, but heard inatead, Prof. J. G. Michan, who viaited hi« people in Caeckoalo-vakia last summer, »peak on what happened there and what the Ciach« are doing in thia country to help their motherland fight off nasi dom-ination and brutality. A fine comradely špirit prevailed throughout the meeting. Last Call For Our Picnic For additioJiai'. inducement, to attract more people to our picnic at KegePs Grove on the Fourth of July, a beautiful wrwt watch valued at fifteen dollar«, is being offered as a gate prise. This valu able prize will be handed to mrnie lucky person on that day if he will but attend. As this annual Proletarec benefit is being aponsored by Branch 1 JSF. we urge ali of our members, readers of Pro-letarec, and their friends to come out to \Villow Spring* where commrttees will see to it that everything wil1 be in shiptvhape for a peasant day. Along with the jovial, outdoor picnic špirit, balina playing and Tombola will be the order of thc day for the okl folks and ganies, aports, and dancing for the youmger element. John.ny Kochevar's Orchestra, wiih polkas and svving music, wrVr be on dcck ali day to delight the dancers. The followiiKg bus schedule has been arranged for the con-venience of those without other means of tranaportation: Firstf bua: Leaves Ivansek's (Cermak and VVood) 12:30; Slovene Labor Center (2Srd and U\vndale) 12:45; Cicero (Ormak and Austin) 1:00; Berwyn at Martin Prus' (Cermak and Harlem) 1:10. Second buB: Leaves Ivansek^s 2:30; Slovene Labor Center 2:45; Cicero 3:00; Berwyn 3:10 , Wjt|| the reserve of the Cook Coun- In čase of rain, an indoor social and dance will be neld at ty organizer'« Fund dcpleted and the the Stovane Labor Center. So come regardlcsa. We will make a day of it in either čase. Adniission » only twenty-five cents, your ticket stub, if drawn, entittalgi you to the gate prize. Member** driving out to the grove in their own ears can cooperate by atopping at the Slovene Labor Center to pick up the crowd that wiW gather there. Make sure ali your friends know about this picnic. Talk to them about it, invite them to come, and let's see if we can make it top the successful Proletarec picnic of last year. Cook Counly Party News Help Needed Neutrality Is Difficult Congret« has been struggling with neutralitiy legislation for so long that one wondens whether, after aH, true neutrality is more than a pioua hope. The fact ia that people are not neutral by nature. They are partfeane first of ali, to themselves. And their vic\vpoint of and actions toward other people are going to be modified and direeted according to hoAv they, themselves, wiN be affeeted. Unlese the masaes are organized and alert, whatever neu-trality legislation is finally enacted wiM* effect the interejfts of the few people who stand to gain or lose by foreign relations. For neutrality i« a matter of foreign relations rather than of calmfr standing by and doirtg nothing when the flames of war again ignite the world. Socialist want no war. But it is difficult to conceive of peace being pceserved by any neutrality law which advocates of the private profit syatem may enact. The Socialist way of preserving peace » to 4ay the groundwork for ipeace . . . To end the profit aystem which cause« national interests to clash and breeds war. To eatablish wor»d co-operation on the basis of free trade between free workers. —Reading I^abor Advocate. THE AIR iS "FREE" —UNTIL STRIKERS SEEK TO USE IT C biča g«.—"Freedom of the Air" ceases to exi«t arhen a "controversial subject" ariaea, Ohicago Guild atrrk ers have learned aince they walked out of the Hearst plant on Dec. 5. Only four of the 16 radio stations in Chicago were wil]ing to seli time to the atrikera. None of the four— WWAE, WH1P, WHFC, WBDC—is a major atation. Two of them. WWAE and WHIP, made their faci-lities available for only a few days last December. The most powerfi>l local station, WIND, did seli the Guild fifteen minute«' time to broadcast part of a speech by CIO Dircctor Jthn Brophy on Feb. 14, but the copy was cenaor-ed by the station »o that no direct reference to the atrike could be made. Strikers "Crasbed" In So fearful have Chicago radio stations been of the "controversial subject" that they repeatedly have cut their o>wn announcers off tihe air whenever a atriker managed to "craah" a "man in the »treet" program. At one time, "cra«hing" such proirrams became a major activity by the strikera. Only one station devoted conaider-ablcr time to the itrike — WCFL, which ia oarned by the Chicago Federation of Labor. WHPC, located in Cicero. 111., and WEDC, located on the Weat Side of Chicago, demonstrated independence by sellinf the Guild a saries of daily on"-minute »pota, wlth an occaaional longer broadcast. Th« R«it of t k« Linfup The other stations in Chicago are: WMAQ and WENR, both NBC out-leta; WKBM, a CBS mitlet; WLS, YeIlow Press John Steinbeck'« new novel, "The Grapes of Wrath," is "Communiat, lechcrous, diseredits religion, and Hummons to revolution" according to an article appearing under a six-cohimn headline in William Randolph Hearsfs Los An^eles Examiner. To prove ali this against the best seller, which is rapidly becomin« the Uncle Tom's Ca/bin of the mHrratory workers, the sapre of San Srm«K>n du« up a Jesuit priest, Father Spearman of I^iyo]a University, to wave the Catholic church in the face of those who miirht believe the vivid traffedy of Steinbeck's masterpiece. The effective telling of the hor-rors of the mijrration of 250,000 homeless families worries our press lord so much that VVest Goast news-paper circlea feel that the Spearman article ia the first in a Ion* series desiffned to attack the federal camps and—-more important—to stop Ho11y-wood from mak in* "The Grapes of VVrath" into a motion picture. summer lull in activities arrived, eaeh comrade ariH have to take more aeri-ouslv the problem of keeping an act ive orjraniser in the county, and support the Organ»zer's Fund. Help ia needed imn»ediately. Send vour contribution to Cook County Socialiat Party, 549 W. Randolph St. Ali A board—Moonlight Donco Cruite Juljr IS Saturday night, July 15, the Social ist Party iroes nautical. That ia the date of our Moonliirht Dance Cruise «»n the S. S. Theodore Roosevelt. We leave from the Navy Pier at 9:30 P ^M. for a delitfhtful along the »hore ' eruise. S«h> the brilliant nisrht illum-ination of Chicairo, enjoy dancing in the large Marine Ballroom, atroll around the promenade dečka, reat on reciining steamer chairs and escape the summer heat. We return at mid night. Ticket« are only 75 cenU and must be purchaaed from the County Office. P ho ne in your reaervationa at once. Trade Union Conference Jtily 9 A conference of Socialist trade unionists in Chicago arill be held on Sunday. Juiy 9, at 2 P. M. at the home of Ina Whrte, 5700 Harper. If the weather ia fair and warm, the conference wil| be held outdoors in Jackson Park. but are will meet first iat Comrade White'a home. This conference arill discuas meth-ods of coordinating Socialist woHi in both OIO and AFL unions, the new situation in Chicago CIO due to the imminent formation of a CIO Coun-cil, and means of furthering the de-velopments of progreasive policies in the labor movement. Among those scheduled to report at the conference are: Art MoDoarall, I^bor Secretary. Hyman Schneid, Sid Devin and Ma.v-nard Krneger. Ali trade union comrades are urgently requested to attend. H«rry FUUcbman, Countjr Organ-izer. llllllltiu..... lili*...... ARCHLICHT Donald Lotrich During the past few months Cook Cdunty Socialists seem to have been more aetive than uaual, or at leaat it seems that the now count.v or« iraniser has been able to coordinate the efforta of the varioua groups to make it appear aa though there has been more activity in the county. One of the first esaentiala of the county organization ia to coordinate the efforta of the various branches and locals and sympathetic groups. It seems that comrade Fleischman is doing a good job in that direetion. A t least, it would so appear from the mimeographed bulletins which the county organizer sends to the membera. We are not in a position to say whether or not ali the things at-tempted are carried out, but the party builder does give the comrades an idea of what the county is doing, how big it is, and what they can expect from it. Despite the ter-rible disintegration of the party, it would ap|H>ar from the county calen-dar that a few comrades and branches are stili in exi»tence and atill plugging along for the good old cause. No doubt, our party bulletin will give many of the comrades con-siderable inspiration and we hojn-more courage ao that they will work h h rdev for the Socialist cauae. • Of interest, especially to the young comrades and friends, will be the Moonlight Cruine of the Socialiat Party 8aturday, July 15, We from the Jugoslav group should organixe a couple doaen to take in the eruise. The charge will be only 75e and for most of us it will be a little varia tion from the usual routine of things. tf Tobacco was originally the name for a tube through which West Indian natrves inhaled smoke, the plant it* self best knoarn as cohiba. ror when the Guild hinted it would like to buy time. "Against our polkry to enter controversies" was the par-rot-like excuse given in each caae. WUS took a similar stand, while WGES-WOBD-W8BC flnally went on record against "controversial aub-jects" after firat stalling for a month. WGN, being the ether voice of Colonel Robert R. MoCormick, was not expected to grant the Guild uae of its facilitica. It lived up wholly to its expeetationa. WJJD diacovered, first, that it had no time available, and, second, that it didn't want to SAVAS" RAFFLE Chicago, III.—When you feel some-one tap you on the shoulder theae evenings at the Center or at youi lodge meetings, and you turn around to find a raffle book pushed at you. it's "Sava's" raffle, and they say you can win a valua/ble electric clock for just one little dime. Try it. Ten Were Killed, But Girdler Want* Damaftc* Tom Girdler, dominatlng figure in Republic Steel Corporation, must be a Aingularly innocent man. Just what he can hope to gain by suing ttoe GIO and the Steel Workers Oiganizing Committee for $7,500,000 as "dam-tges" grtming out of the Little Steel strike of 1937 eacapes us. Doesn't Tom Girdler know what the public reaction to this news arill be? In the mind of every one arho follotoed the Little Steel strike, it witl be this: "What about those ten strikers who were massacred by Chicago police on Decoration Day, 1937, for daring to congregate near a Republic Steel plant? How can anyone, after those killirgs which borrified the entire country, enter the courta and ask blandly for \tamages'? Is this a deli-beratc attempt by the leading anti-l-abor figure in America to rub it in?" —From The Philadelphia Record. There ia a wideapread interest for the July 4 picnic of Proletarec which will be held at Kegl'a Grove at Wil-low Springs. The best way to aasure a good attendance ia to seli tickets and to organize groupa of frienda to participate. The pvoceeds are for an exceedingly worthy eause. Proletarec bas spread the Socialiat gospel for nearly four decades and its reputa-tion is unquestioned for hringing out the truth and fighting the cause of freedom and democracy. Without the paper, little of the Jugoslav Socialist Federation would be left, or perhaps I should say the Federation would never be what it is were it not for our beacdn light. The ad-miaaion is only 25c and our good friends are urged to attend in full number. Let's celebrate properly on of the ruling maniacs. There is atriet censorship with the reault that only thoae things which the rulera want knoarn are published. So far as the truth is concerned, they are not con-cerned, just ao that the.end ia realiz-ed and the purpose is served. There ia a growing fear of war in Bohemia and Moravia and the Information that leaks out seems to indicate that the Germans have not completed their robbery and piracy. The pro-fessor was interesting and our comrades and friends likcd hia delivery very well. * One of rny friends juat received a letter from Jugoslavia in which ia told the rumor which was prevalent about six weeks ago, that Jugoslavia and ali of Europe was on the verge of a war. Fear prevailed everywhere and the inbabitants began to organ-ise in a few instances against war but they were quickly snuffed out They had no choice arhatsoever to speak freely. In fact, the truth ia suppressed as is free speech and as semblage to a great extent. It is re lated that one of the young men came home from a furloar in Ger-many. He ia a member of the mili tary group and when he bade fare well, he broke (Iown ln teaifc and eried like a baby because of the fear that he might have to go back to the inevitable inferno and sacrifice his life for the gods of luat and greed. Our friends and comrades in America should realite that our limited democracy stili permits us to spread our message and that we must quick-en our pace to make converta before our movement and our freedom ia »uppressed. It is necessary that we be aetive and that we participate in the various doings, everyone of us, or elae there is no hope to have even our limited democracy in theae United States. Coughlin or Democracy-Which Way U. S. Catholics? By JAMES ONEAL The German and Italian dictators j is also openly expresHi.«i in some areas d just concluded frank revelations \ ot New York C.ty wh.lc Coughlina second hand Hitlerimn is mar Kad in the pages of hia nvaga*ine and in his had juat of their exten»ive auipport of the *Chi iatian" General Franco in Spain, including deUiled figurea of "volun-teera" and war material when a aeries of incidenU made vhrid a clerical fascism that is deolt with tenderly by the press. Poim? Pious warmly greeted 3,000 Spanish mercenaries of the Italian Arrow division for having brought a triumph of the Christian ideal" to Spain. Religion, he observed, had been reatored to Spain, prewumat>ly by Nazi and Faaciat bomb«, artillery and machine guns. At the same time Ramon Serrano Suner, Franco'« Minister of the Interior and his brother-in-lau-, viaiting Rome, expressed "profound and eter-nal gratitude" to the Italian dietator-ship for ita aid to Franco and declar-ed that "Spain's people" will break the "ring" that a "hoatile Judaism is trying to plače aerosa their path Suner ia one of tihe leader« of the Spanish Nazis through whom Hitlei hope« to control Spain if Franco proves unsatisfactory to Berlin. The open Identification of the Va tican with the Franco totalitarran regime has been affirmed a nuii>ber of times by the Pope, by high church clerie« -re, and by the demagogic Fatb- t Coughlin. It is increasingiy anti-Jearish in content and »a dividtng American Cathalics in two group«, the high clerical ari«tocracy that approves the Vatican-Itmlian-Austrian-Spanish-Por tuguese type of fascism, and the democratic rank and file who sincere ly embrace de«nocra«cy and the best of American democratic traditona Moreover, two speakers at the Cath oIk Action Congress in Cleveland praised the corporative state We are not interested in the reli gious creed of this or any other chuivli; we are interested in the political maneuvers of any institution that give« support to dietatorship uhether it is Catholic, ProtesUnt, 10,000 HEAR THOMAS H Al L HAGUE'S DEFEAT IN JERSEY CITY July 4 at Kegl's Grove. JERSEY CITY. — Hague is not the law1 That's the good news in Jeniey cbuiTh. City now, following the monster Journal Square meeting of June 12 when 10,000 jubilant people turned out to hear Norman Thomas and other ppeakers celebrate the 5 to 2 decision of the United States Sup-reine Court killing Mayor Hague*s radio addrcaa<'s. The hierarchy's tolerance of Coughlin'« totalitarian propaganda i« in marked contrast with iU condem nation of Father McGlynn who, in the eightiea.identified himself with the dem«M-ratic labor movement of New York City. The hieraix:hy had this democratic priest ezcominunicated but thousands of Catholic arorkera re pudiated its c our se and stood by Father Mchy. McGlynn was excommunicaUd while Coughlin is tolerated. The first believes in democracy and the second believes in dietatorship and anti-Semitiam. The contrast is significant. l)emlor, nation«lity or racia! oi-igin. The Catholic masses owe it to themselves and to denx»-cracy tO oppo»e Coughlin as their father« supported Father McGlynn. to check the high eleries whose methods ara likely to revive the anti-Mohammedan, Atheiat or of any|Catho4ic movement which has often other type and dut.v requires that we i flared up in our history, and to fight indiet it whcrever it appears. the totalitarianism that would enslave The Nem- Leader has occasion«Uy them as v^ell as the rest of the masses. called attention to this clerical fas- -------- c is m and we aHs glad to note that in _______ Chicago a prominent Catholic layman OMISSION has publicly indieted F^ather Coughlin for its anti-Semitism, for his "shame- Hiftorians may be depended upon distortions," and adding that to p«iint out that the course of world Coughlin does not represent his affairs was changed by the swim that Piesident Rooaevelt and K ing Georg<» W'e wish the latter statement were had in the Hyde Park pool. true but the fact is that Coughlin re- . And feminists arill kick because present« the hierarchy as it has not Queen Elizabeth wasn't invited to silenced him. Catholic anti-Semitism join them. rulings against public meetings and free speo«4i. As Thomas rose to speak from the Branch No. 1 JSF held its regular Hnun,{ truck jn »lm«st the same s»»ot monthly meeting last Friday night. wHere Hague'« h«»odlums pelted him Comrade Joseph Martinek, one of ( with eggs and Hague'« police evieted t^o ytry w««H known Bohcmian com- him from Jersey City last year, Ar-rades, was booked to speak on the ] thur (Jarfield Hays, famed ^a«orney issues of Ciechoslovakia. tJnfortun- I for the American Civil ately, he was unable to attend, but had a vcry good substitute in we Profeaaor J, G. Michan. It was interesting to learn just what was hap-pening in Czechoslovakia. Interesting because those of us who know the struggle against oppression, more or less asaumed that such things are happening. Our views have been con-firmed by speakers who have firat-hand knowledge, therefore. There isn't any question whatsoevcr but that the Bohemians and Jews are being mistreated, horribly mistreated, placed in concentration camps, beat-en, druggcd and forc»bly made to do things that are against their very nature and belief. Women and chil- Among the srwords that ought to be dren are mistreated and the young beaten into plowshare* is the human ladies in particular are made slaves I tongue. Liberties union, called for "three chcers for Norman Tbomas." "No supremc court deciaion by it-self," Thomas stated. "can make Jer-sey City the kind of community to which we can point arith pride aa an example of -what democr»cy at ita best can do for the happiness and wcll-being of men. "But the people arho, by reaaon of thc ?«uprcme court decision, have had their democratkc ri^hta more firmly estaHlished are n