66
Jezikoslovne drobtinice *).
Iz Ter s ta. Gosp. vredniki Vodnikovega besednjaka storijo prav, da po ^Novicah" zvedavajo , kako bi se ne-kteri nemški pregovor na slovensko prelil 1). Vendar se mi dozdeva, da se slovenšini sila godi, kadar se za nemške privdarjene pregovore (gereimte Sprichvvorter) tudi na Slovenskem vselej verstniki s privdarkom išejo, kakor smo lansko leto nekoliko izgledov novo posiljenih prigovorov brali 2). Nemškemu: „Zurn bosen Spiel eine gute Miene machen*4, se v slovenskem jeziku dostikrat prav dobro podaja: „delo za plačilo vzeti44, ker se dostikrat sliši, kadar komu to spodleti/ na kar se je zanašal: „kaj sem si hotel! vzel sem delo za plačilo".
Kar smo unikrat iz Beča zvedili, da pomanjšavne kon-čaje „icaa samo tiste imena ženskega spola dobivajo, ki se na „a" končajo, moramo temu pravilu majhno iznimko podstavki, s ktero damo na znanje, da se na Stajarskem prav razumljivo izgovarja: kokoš i ca, častica, pestica, kostica itd.
Besedico rpa44 nam južni Slavjani oponašajo, da jo to-likokiat brez potrebe rabimo, in v resnici se lahko dokaže, da naši pisatelji imenovano besedico med desetkrati devetkrat nepotrebno rabijo, kar jezik jako pači. — Mnogi pisci grešijo tudi v tem, da pinme ,?z*4 v gerških ali hebrejskih imenih v slovenskem pisu v „c" spremenijo, in pišejo n. pr. Caharija, Nacaret, namesto Zaharija, Nazaret.
Izreka: ,,<i a je kaj44 (na pr. v stavki: lepo je, da je kaj), kteto premnogi rabijo, kadar hočejo imenitnost ali posebnost kake reči povzdignili, je v kmetiških ustih popolnoma na svojem mestu,   ker mu ni dano vse   njene drobne
*) Došlo nam je od vec strani jezikoslovnih drobtinic". Natisnili bodemo po versti, kar smo prejeli, da zvemo vse, obderžimo pa, kar je dobro in pravo.                                                  Vred.
67
posamesDOsti našteti, kakor izobraženemu človeka. Zato se spodobi, da izobražen človek (isti „da je kaj" razudi in ga bravcem natenko razloži 3).
Da se k Vodnikovemu besednjaka sopet povernem, se iz tega, kar so „Novicea posledujikrat razglasile, dokod da je že natisnjen, lahko posname, da bo to delo še obil-niše, ko je n. pr. Jagemanov talijanski besednjak, kterega je dr. Bolza leta 1838 v Beču izdal, kteri 4 debele knige obsega in za vsem 2998 strani šteje. Veselijo se tega dela res vsi slovenski kniževniki; pa koliko je vseh? —na per-ste se lahko preštejejo! Ali ga bojo ti zamogli pokupiti? Spod 10 gold. ga menda ne bo moč si en iztis omisliti. Razpecauju tako imenitnega dela bi že morala zdaj pot nakopana biti, po kteri bi se berž ko mogoče med Slovence spravil, to je, moralo bi se po Slovenskem uradno kaj takega za slovenšino ukazati, da bi vsi Slovenci, ki se med izobražene štejejo, potrebo takega besednjaka živo občutili, in da bi jih ta potreba silila si ga omisliti. Ako se to ne zgodi, ga bojo priprosti Slovenci in Nemci na vago kupovali4).
Dostavek vredništva. J) Tega niso „Novicett nikdar želele! One poprašujejo le za nemško-slovenski del slovnika: ali je morebiti kak slovensk pregovor znan, kteri se ujema s tem ali unim nemškim (a na log i s t?) Saj je znano, da ravno pregovorov si je v vseh jezikih dosti podobnih. In le teh išemo, ne pa prelitih!— 2) Da je bilo tudi nekoliko posiljenih v „Novicaha natisnjenih, naj nihče ne misli, da pridejo zatega voljo v si o v ni k. „Novicea nabirajo, vredništvo slovnikova pa izbira. —3) Tu moramo vprašati: zakaj to? „Da je kaj" je naroden izrek, je prost in veliko pomeni. Tudi izobražen Nemec ima svoj „wunderschona, „gottlicha, „himmlisch" itd. Dovolite tedaj tudi Slovencom njih krepki „da je kaj!" — 4) Koliko bo veljal? kdo bo kupoval novi slovenski (ne Vodnikov)? kdo more sedaj to soditi! Preuzvišeni gospod izdajatelj mu bojo ceno gotovo tako postavili, da si ga bo lahko vsak omislil, komur je za slovenski jezik mar, in da se ne bo na vago kupoval, ampak na cente prodajal. Delo bo res obširna, veliko, kakoršnega nima ravno vsak slovanski narod, in ravno to je , s čimur se bomo mogli ponašati Slovenci.
Ob priliki, ko smo popraševali za analogične slov. pregovore k nemškemu „Zum boaen Spiel gute Miene machen" smo prejeli še sledeče:   ^Grenke molče požerati (požreti)",
—  „veliko jih je slišal, pa nobena ga ni zbodla — zgrela
—  ogrela — spekla", — „precej mu je vrelo, pa mu vendar ni skipelo", — „mu je kar po koži zletelo (pod kožo ali za kožo nič).
Da bi se kaka napačna beseda v željno pričakovani slovnik ne vrinila — nam pišejo čast. gosp. Kobe — Vam razložim v listu 10. omenjeno besedo ;,peršal", ki je le spačena izrečba nekterih krajev, in je sostavljena iz predloga prež (brez) in šala. Nje pomen je „ohne Scherz", „im Ernste", na pril. „prez šal", 5,prez šali", ali „prez šale" kaj misliš ti od tega?"