ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE STEKLARNE HRASTNIK
MAJ 1979
Plamen upora zleti nad deželo kot ptič Feniks
Leto 1941 i— prelomno leto .za Slovence. Aprilski dnevi so vzhajali na njivi, ki jo je obdelovala .'komunistična, partija in potisnila vnetim sej alcem v roke narodnopolitično seme. In ta skupina mož je potegnila s svojimi mislimi za seboj ves Slovenski narod. . Dolga leta je naš narod ponižno upogibal glavo pred gospodarjem, klečal pred. njim, toda »¿daj« se je zavedal svoje pomembnosti, svoje vloge.
Vstal je, prijel za orožje in šel v boj- Na glas je zakričal po mla-. dih močeh, J po .pogumnih dejanjih,. po gorečih čustvih in globoki narodni zavesti.
Komaj 14 dni po okupaciji' je bila na pobudo CK KPS ustanovljena v Ljubljani enotna slovenska politična organizacija — OSVOBODILNA FRONTA. Plamen upora zleti nad deželo kot ptič-Feniks. Pomlajena .kri in novo življenje je zapelo po žilah narodnega drevesa. V Vidmarjevi ..hiši pod Rožnikom so se 27. aprila 1941 zbrali na ustanovnem sestanku predstavniki KP, krščanskih . ..socialistov,j kulturnih delavcev, /levega krila Sokola, To jo pomemben datum v zgodovini Slovencev, saj,, j e slovenski narod, dotlej vedno razcepljen na množico strank, našel
Na predvečer delavskega praznika — 1. MAJA so spet zagoreli kresovi na že ustaljenih mestih v hra-stinišikih krajevnih skupnostih. Mladi, so .pripravili kulturne programe, poseben čar pa so večeru
do.earaii• _ ognjemeta. Prebivalci Hrastnika so s svojo množično udeležbo pokazali, da se zavedajo pomena delavskega praznika in pridobitev naše revolucije.
svojo enotnost, v OF je zbral napredne sile, ki jih je naperit proti sovražniku..OF je postala enotna fronta zavednih, poštenih Slovencev, ki jim svobodoljubnost ni bila tuja in prazna beseda.
OF je bha kot oživljajoča reka, ki je pošiljala svoje stranske struge po vsej deželi in prinašala vsakemu koščku suhe zemlje no-yih moči.
Borbeni program OF je; bil precej širok. Njegove glavne točke so bile:
■■ 1. Borba proti razkosanju in zasužnjevanju Slovenije, —- za o-syobuditev, neodvisnost in združitev vseh Slovencev.
2.	Borba proti terorju.
3.	Borba za bratstvo svobodnih in énakopravnih narodov.
4.	Borba za mir in samoodločbo narodov.	v -
Ustanovnim skupinam OF se je' pridruževalo vodno več Slovencev. Nastajali so prvi partizanski odredi in privi odbori OF. Odbore OF so ustanavljali po terenih, okrožjih in okrajih. Glas o ustanovitvi OF je zašel tudi v ozko hrastniške dolino. V začetku maja 1941 se je v posebni sobi gostilne Eržen zbrala- skupina naprednih Hrastničanov in ustanovila organizacijo OF. Sestanek je vodil Franc Tršek, o nalogah OF
Od SKOJ
Tekmovanje v znanju »Tito - revolucija -mir«
Pionirji in mladinci Osnovne šole narodnega heroja Rajka Hrastnik smo se pomerili v poznavanju zgodovinskega razvoja mladinske organizacije. 1. marca smo. v šoli izvedli šolsko tekmovanje, v katerem so, sodelovali vsi učenci od 5. do I. razreda. Srečaj predvsem pa seveda znanje, je odločilo, , da . se ¡na občinsko tekmovanje uvrstijo: -TomažÉSihur, Kati Kavšek, Darja Hočevar, E-,dita Pogačnik, Ksenja Krsnik, Blaži Vidmar, Boji Vidmar, Liljana Jazbec, Andrej Gorjup in Mojca Guzaj. Vsi so v marcu vneto proučevali gradivo iz; brošure Kekec. Naloga ni bila lahka, saj jc bilo gradivo zelo obsežno. Posebno še za nas, ki imamo poleg učenja'šč cel kup obveznosti. Občinsko tekmovanja je bilo 31. marca tudi v prostorih OŠNHR. Poleg tekmovalcev obeh pedagoških enot so sodelovali, tudi srednješolci iz krajevnih skupnosti. '
pa je spregovoril Gvido Pavlič. Prerešetali so vprašanja organizacije, spregovorili o sabotažnih akcijah in možnosti ilegalne borbe proti sovražniku. Osnovan je bil tudi mestni odbor OF. Poleg mestnega odbora so delovali odbori še v rudarskem obratu Hrastnik, Ojstro in pri rudniškem zunanjem obratu v Čečah! Praprotnem, na Dolu, keVnični tovarni in Marnem.
V organizaciji so sodelovali pogumni dn drzni, mladinci in mladinke. Nemci so na uspehe odborov OF odgovarjali s krutostjo. Preganjali so zavedne komuniste, jih streljali in zapirali, njihove družine pa odganjali v taborišča.
Po štirih letih boja se je rodila svoboda. Toda revolucija še ni bila končana:
»Za revolucionarje, dokler revolucija traja,' .ni ¡ pravega počitka, saj bo naš boj tembolj uspešen, čim bolj bomo združili revolucionarne ižkušnj e starej še generacije in revolucionarni polet in znanje generacij, ki danes prevzemaj o breme graditve socialističnega samoupravljanja in krepitve položaja neuvrščene Ju-goslavdj e,« /je de j al tovariš Tito na seji sveta federacije.
Manja Podkoritnik
do ZSMJ
Iz PE Franca Kozarja sta se v nadaljnje tekmovanje uvrstili Ksenja Krsnik in Bojanka Vidmar. Na področnem tekmovanju ju je sreča zapustila in se na republiškega nista uvrstili.
Predsedstvo 00 ZSMS heroja Rajka Hrastnik
NA KRATKO
KURIRČKOVA TORBA s čestitkami in željami slovenskih pionirjev tovarišu Titu za njegov rojstni dan je na ¡poti že skoraj mesec in pol, iPionirji-kurnji nosijo torbo po nekdanjih kurirskih;; poteh, ¡obiskujejo obeležja NOB, ob sprejemih, prirejajo mitinge, kulturne programe, -se pogovarjajo s predvojnimi revolucionarji, borci, aktivisti.
Hrastniški pionirji -so KURIRČKOVO TORBO sprejeli v petek, 20. aprila, v ponedeljek pa so j:o predali'pionirjem iz Trbovelj, ki so. jo ponesli naprej; po njeni poti.
Kdaj, kako, zakaj - odmevi
Skoraj dva meseca sta pretekla, odkar v Hrastniku deluje Mladinski center, zbirališče mladih in še malo mlajših, center, ki ima za svoj osnovni cilj povezovanje vseh mladincev občine Hrastnik v trdno homogeno celoto. Uspehi so že vidni, toda vprašanje je, ali je dovolj le to, kar smo do sedaj
storili, ali se bomo morali še bolj potruditi, da uspemo realizirati program delovanja. Težko je o-ceniti naše delo, težko pa ga je tudi kritizirati, če ne poznaš razmer, v katerih je MladinskL center nastajal in danes deluje. Zato bom poskusila v tem članku na kratko opisati, kaj se je dogajalo
Izobraževanje ob delu - privilegij ekonomsko močnejših?
V ustavi smo zapisali: »Občani imajo pravico, da pod enakimi, z zakonom določenimi pogoji, pridobivajo znanje in strokovno izobrazbo na vseh stopnjah izobraževanja, v vseh vrstah šol in drugih izobraževalnih zavodih.«
Predvsem izobraževanje ob delu pa postaja v zadnjem času vedno pomembnejši faktor, pri razvoju naše samoupravne socialistične družbe. Izobraževanja ob delu se poslužujejo predvsem tisti, ki jim redno šolanje ni bilo omogočeno v mladosti zaradi slabih ekonomskih razmer v njihovih družinah, tisti, ki jim je izobrazba nujno potrebna zaradi dela, 'ki ga opravljajo, pa Uidi tisti, ¡ki so v mladostni brezbrižnosti postavili šolanje na drugo mesto. Vendar vsi z enotnim ciljem, da pridobljeno znanje s pridom uporabijo za delo na delovnih mestih, ikar je v njihovo osebno korist in za korist naše družbe.
. Vse pogosteje pa se dogaja, da izobraževanj e ob delu ni "dostopno vsakomur, ki bi si ga želel, saj je povezano z velikimi stroški za šolnino. V naj.slabšem položaju šo seveda mladi delavci z nizkimi osebnimi dohodki, ki pa se kljub
temu odločajo za nadaljevanje šolanja ob delu.
Če se nekoliko poigramo s številkami lahko ugotovimo, da mora plačati delavec šolanje trikrat. Prvič v obliki prispevka od svojega bruto osebnega dohodka za občinsko izobraževalno Skupnost v višini 5,58 odstotkov, drugič v vseh oblikah prispevkov, ki jih odvaja prek svoje temeljne organizacije združenega dela in tretjič še ponekod v obliki precej zasoljene šolnine.
Lahko tudi ugotovimo, da delavec v svojem 35-letnem službovanju odvede za občinsko izobraževalno skupnost od svojega bruto osebnega dohodka približno vrednost v višini 35 % svojih.neto osebnih dohodkov, če bi to preračunali v dinarje, bi prišli do čedne vsote, od katere pa bi delavec porabil za svoje dopolnilno izobraževanje, če bi hotel dokončati eno izmed katere koli stopnje šolanja, le pičlih 5 odstotkov in to le v primeru, če bi se za dopolnilno ■ izobraževanje odločili vsi zaposleni,
Teh nekaj ’ številk ni navedenih zato, da bi s tem poudarili velikost sredstev, ki jih delavci odvajajo za izobraževanje, temveč s tem'hočemo prikazati, kako blizu. smo v številkah temu, da poenotimo kriterije za šolanje vseh znanja željnih državljanov in kako daleč srno od tega, kar bi moralo biti za našo družbo že samoumevno.
Rešitev se torej kaže v enotnem združevanju sredstev pri občinskih izobraževalnih skupnostih za redno, kakor tudi za šolanje ob delu. Le tako bomo lahko vsem omogočili izobraževanje pod enakimi pogoji, kakor smo si tudi zastavili v ustavi.
—m—
Mladi delavci iz TOZD 2 pri vsakdanjih opravilih na avtomatih
pred mesecem in več, in kaj delamo tu danes.
Že pred novim letom smo mladi iz OO Log-Novi log izrazili željo, da bi dobili prostor, kjer bi se lahko zbirali, si pomagali in preživljali prosti čas, ki ga je na žalost vedno premalo za mladega človeka. Tako smo se povezali s Svobodo I in jih prosili, da nam dajo na razpolago Konzum, ki je bil do takrat le malo koriščen (predvsem za občni zbor letne konference podjetij itd.). Čeprav so bili do te naše prošnje v začetku skeptični, so na podlagi argumentov, ki smo jih mladi podali, le uvideli, da res potrebujemo nek prostor za zbiranje. Mladinci smo se udeležili nekaterih sestankov in končna odločitev članov odbora Svobode I je bila, da nam dajo na razpolago prostor Konzum. V mesecu marcu je bila podpisana pogodba. Takrat smo jim predložili tudi začasni program in urnik delovanja Mladinskega centra, s katerim so se strinjali.
Jasno je bilo, da se bomo pri svojem delu v centru srečevali z mnogimi problemi, toda na to smo se pripravili. Na prvem sestanku smo izvolili in potrdili upravni odbor, za katerega se je izkazalo, da je kos svojim nalogam. Kljub temu pa so se že našli, ki so kritizirali naše delo, pa čeprav se niso udeležili sestanka OO ZSMS Log-Novi log in so le na podlagi podatkov, ki so jih slišali od tistih, ki so bili na sestanku, udrihali čez upravni odbor in s tem čez vse mladince, ki so kakorkoli pomagali članom upravnega odbora Mladinskega centra.
Takšna kritika nikakor ni primerna. Namesto, da bi prišli in pomagali, so se delu izognili in s tem dokazali, da jim je kaj malo mar ali se dela ali ne. Torej ni naša krivda, če smo tu in tam naredili kakšno napako, saj nam mora biti jasno, da delajo v /centru predvsem mladi ljudje, ki še niso imeli opravka s takšnim delom, zato nam je vsaka pomoč še kako potrebna in veseli smo vsakega nasveta, ki ga lahko praktično uporabimo pri svojem delu. Naša prva naloga je bila, zagotoviti finančna sredstva, ki so predpogoj za uspešno delovanje centra. Zato smo se odločili za organizacijo sobotnih plesov, ki smo jih ob pomoči mladincev- do sedaj šestkrat organizirali in jih tudi zelo uspešno izpeljali. Obisko-
Mesec maj je za vse mlade mesec radosti. Posebnega pomena pa je prav gotovo za naše sedmošol-ce, ki bodo 25. maja sprejeti v OO ZSMS. Zato smo že v marcu začeli s pripravami na sprejem v ZŠMS. Članica predsedstva OO ZSMS je. sedmošolce seznanila s statutom in pravili ZSMS. Seznanili smo jih z načinom sprejema, ; predvsem pa s pogoji za sprejem f v ZSMS.
V aprilu jih bomo podrobneje seznanili z zgodovinskim razvojem mladinske organizacije, -z delom organov ZSMS in celotne or-
valci so biil do sedaj izredno zadovoljni, kar so dokazali tudi s svojim obiskom, saj jih je bilo do sedaj na prireditvah že okoli
2.000.	Naj povem še to, da je plese obiskovalo precej 'mladih iz Trbovelj in Zagorja, pa tudi iz drugih krajev iz bližnje okolice.
Ker pa naša dejavnost niso le plesi, ampak tudi kaj drugega, naj vse opozorim, da deluje v o-kviru centra tudi knjižnica, ki o-bratuje ob. ponedeljkih, ob sredah je organiziran plesni tečaj, ob petkih na programu družabne igre, ob sobotah je rezervirano za sestanke, ob nedeljah pa je organizirana pomoč mladincem, ki imajo slab učni uspeh. Toliko o našem programu.
In kakšne so naše akcije v na-sledjih mesecih? Tudi o tem je potrebno na kratko spregovoriti.
Vsi vemo,- da je črno goro, eno od naših bratskih republik prizadela huda naravna katastrofa-Zato smo si zadali nalogo, da je potrebno z vsemi razpoložljivimi silami pristopiti k široki akciji zbiranja sredstev za prizadeto območje. V ta namen bomo od naslednjih dveh organiziranih prireditev dali del dobljenih denarnih sredstev. Drugo večjo akcijo pa smo predvideli v mesecu maju, ko bomo zbrali del denarnih sredstev za nakup opreme za enega od naših državnih reprezentantov, ki letos potuje na svetovno prvenstvo v- Kanado. Vsi veste, da v Hrastniku deluje kajak klub, katerega član je tudi Peter Kavzer, kateremu je ta finančni prispevek tudi namenjen. Želimo, da s tem pokažemo solidarnost in grajamo hkrati vse tiste, • ki niso toliko uvidevni in ki nimajo toliko interesa, da bi podprli mladega športnika v -njegovih prizadevanjih za doseganje čimboljših uspehov.
Mnogo članov Mladinskega centra bo letos sodelovalo tudi na MDA širom po domovini, pa tudi v občini, kjer že potekajo lokalne delovne akcije.
V programu imamo tudi izdajo svojega Informatorja. Menim, da sem vas vsaj v najširših okvirih seznanila z delom našega centra, hkrati pa apeliram na vse mlade, malo mlajše in še tiste malo starejše, da se nam pridružijo v prizadevanjih za čim boljšo realizacijo našega programa.
Za upravni odbor MG Belinda Volfand
ejem v ZSMS
ganizacije, z možnostmi vključevanja mladih v družbenopolitično življenje. O življenju in delu skojevcev je sedmošolcem pripovedoval tovariš Stane Brečko.
Sprejem v ZSMS bo za hrastni-ške in dolske sedmošolce v letu, ko praznujemo . 60 let KPJ in SKOJ, še posebej slovesen. Danes še pionirji, bodo. na naš in -Titov praznik sprejeti v vrste mladincev na Osankarici, prizorišču poslednjega boja Pohorskega bataljona.
Predsedstvo OO ZSMS OŠ NH Rajka, Hrastnik
Na kratko
USTANOVILI SMO AKTIV ŠTIPENDISTOV
Okrog sito mladih prejema kadrovske štipendije ¡¡pl Steklarne Hrastnik, šolajo se v različnih šolah, od poklicnih šol do študija na fakultetah. V mladinski organizaciji smo dlje časa razmišljali o vključitvi štipendistov 'v delo ZSM našega kolektiva. Tako smo v začetku preteklega meseca konstituirali aktiv štipendistov Steklarne Hrastnik, ki je postal sestavni del naše organizacije. Aktiv ima v predsedstvu ZSM delegatsko mesto, štipendisti pa se že vključujejo v razne akcije mladinske organizacije v tovarni in tudi širše.
— 0 —
Predsedstvo mladinske organizacije TOZD 4 se redno sestaja in skrbi za izvedbo programa svoje osnovne organizacije. Tako smo razpravljali o osnutku u-smerjenega izobraževanja v Zasavju, sodelovali pri sprejemu štafete mladosti, sodelujemo na delovnih akcijah v tovarni in tudi na ostalih lokalnih delovnih akcijah v občini, nekaj naših članov pa obiskuje tudi oblike idejnopolitičnega izobraževanja mladih.
Slavko Jelenc, sekretar OO ZSMS TOZD 4 ¡na svojem delovnem mestu
Med -drugim smo pristopili k zbiranju sredstev za izgradnjo spominskega doma v Kumrovcu ter v akcijo zbiranja pomoči za potresno območje v Črni gori.
Na zadnji seji smo se med drugim 'dogovorili, da bomo v mesecu maju podelili NOVE ČLANSKE IZKAZNICE, sodelovali v vseh aktivnostih v okviru MESECA MAJA — MESECA MLADOSTI, skupno s'sindikatom našega TOZD pa naj ¡bi v juniju pripravili športno tekmovanje med ¡delavnicami ¡naše TOZD.
26. MAJA bo ha stadionu na Logu osrednja prireditev v počastitev DNEVA MLADOSTI, na kateri' ¡bodo sodelovali mlada: oz vseh sredin.
Konferenca mladih iz krajevnih skupnosti (KMKS) je ena od oblik organiziranja mladih iz krajevnih skupnosti.. Kljub dvakratnemu sklicu te konference pri OK ZSMS Hrastnik .niso niti enkrat dosegli sklepčnosti zaradi neudeležbe mladih iz večine krajevnih skupnosti. Postavlja se vprašanje resnosti odgovornih mladincev v posameznih RS,, ki na seje niso poslali delegatov iz svoje OO ZSMS.
Takšen odnos do dela v KMKS meče slabo iluč. na tiste mladinske organizacije, ki še res ¡trudijo in so pokazale aktivnost na nekaterih področjih.
S problemom nesklepčnosti se je srečala tudi konferenca mladih v vzgoji in izobraževanju (KMVI), ki bi ,se morala sestati v petek, 20. aprila. Na seji so nameravali strniti povzetke iz javnih razprav o usmerjenem izobraževanju v Zasavju v celoto ter razpravljati o družbenem dogovoru o štipendijski politiki v SR Sloveniji, ter o samoupravnem sporazumu o štipendiranju.
Dejstvo je, da so v prenekateri osnovni organizaciji razpravljali o usmerjenem izobraževanju v Zasavju. Štipendiranje pa je življenjskega pomena za določen 'krog mladih ljudi, zato se ¡lahko vprašamo:
Na koga ¡bomo valili krivdo, ker ne bo naših stališč in predlogov iz javne razprave?
— 0 —
NAROČITE SE NA NAŠ MLADINSKI ČASOPIS
Naročite sena Mladino. V Mladini ¡boste našli vse, od »politike« do raznih prilog, tu je kultura, šport, glasbena dogajanja doma in v svetu, izbor humorja, in satire, potopisi in' fotoreportaže, da križank in ostalih nagradnih iger Sploh ne omenjamo posebej.
. Izpolnjeno naročilnico izrežite in pošljite na naslov MLADINA, Nazorjeva 1, Ljubljana 61000, pa vas bo MLADINA vsak četrtek razveselila s kupom zanimivega in pestrega branja!
— 0—
NIHČE PRI NAS NI V NESREČI SAM! Ob katastrofalnem potresu v Črnogorskem primorju se. je zopet, izkazala solidarnost naših ljudi, solidarnost, ki je del naše moči. Seveda je šlo v prvih dneh ¡le za t. i. pomoč prizadetim ljudem, najpomembnejše nas' še čaka črnogorsko primorje, porušene kraje, zaselke, domove, moramo obnoviti, kolikor se o obnovi po ¡tako močnem potresu še lahko govori, zgraditi ¡na novo. To pa je seveda stvar vseh nas in prepričani smo, da ni nikogar, ki ¡bi -ne želel priskočiti na pomoč. Že prva poročila iz vse Jugoslavije takoj po potresu so to več kot potrdila. V to našo skupno pomoč se je vključila tudi Zveza ¡socialistične mladine Jugoslavije, ki. bo pripravila več prostovoljnih mladinskih delovnih brigad za Črnogorsko primorje, za Črno goro. Iz Slovenije je v zadnjih aprilskih dneh, že odpotovala na kraj nesreče prva slovenska, 75-,članska mladinska delovna brigada ZSMS, v kateri ¡so tudi mladi iz vseh. treh revirskih občin.
| — 0 —
Čeprav Velja, da so mesec dni stare' informacije zastarele, moramo vsebiio spregovoriti nekaj besed o SREČANJU BRIGADIRJEV, ki. ga je v začetku aprila pripravil Center za mladinske ¡delovne akcije pri OK ZSMS Hrastnik. Na ¡sobotnem srečanju so se zbrali skoraj vsi prijavljeni ¡brigadirji za /sodelovanje na letošnjih MDA, brigadirji iz prejšnjih let ter manjše število brigadirjev veteranov. Srečanja so se udeležili tudi'brigadirji .iz Pirana ter
Žalca, s katerimi ho letos hrast-niška mladinska delovna brigada
3.	JULIJ skupno sodelovala na MDA GORIČKO 79.
Na srečanju je bila konstituirana stalna mladinska ¡delovna ¡brigada, ki bo delala na lokalnih delovnih akcijah'v Hrastniku, brigadirji so pripravili še krajši kulturno-zabavni program, za prijetnejše razpoloženje pa je poskrbel mladinski ansambel SVIT.
— 0 —
Ko govorimo o hrastniških brigadirjih, je potrebno povedati tudi to, da 'so ena od najaktivnejših skupim organizirane mladine v Hrastniku. V sklopu priprav za odhod na letošnje delovne akcije je stalna mladinska delovna brigada 3. JULIJ v aprilu izvedla dve lokalni delovni akciji.
¡Na dvodnevni akciji, 14 .in 15. aprila, iso brigadirji temeljito ¡popravili cesto od čeč do Kala, poleg tega pa so izdali itudi brigadirski BILTEN ter pripravili kul-tumo-zabavni program Ob sobotnem tabornem ognju.
22. aprila pa so brigadirji pogozdovali na Starem Hrastniku. Po .programu delovnih akcij bodo brigadirji s svojim prostovoljnim delom pomagali še v krajevnih skupnosti Podkraj, Krnice, Kovk in drugje.
Pa še to:
Mladi iz Hrastnika bodo letos sodelovali na naslednjih MDA:
— na MDA GORIČKO 79 od 24.
6.	do 14. 7. — 50 brigadirjev mladinske delovne brigade 3.- JULIJ;
—	na MDA GORIČKO 79 od 15.
7.	do 4. 8. — 15 hrastniških pionirjev, organiziranih v medobčinsko, pionirsko delovno brigado RDEČI REVIRJI; *
—	na MDA NIŠ 79 v mesecu juliju 5 brigadirjev s pobrateno MDB iz Raške;
—	na MDA MARIOVO 79 (Makedonija) v avgustu 10 brigadirjev. v mladinski delovni brigadi BRATSKIH MEST;
—	na MDA IBAR—LEPENAC 79 (Srbija) v avgustu 6 brigadirjev v MDB Steklarji Jugoslavije.
Pričakujemo, da bomo po dogovoru z RK ZSMS poslali določeno število brigadirjev tudi na potresno območje v Črnogorskem primorju.
Brigadirski HOO-RUK!
— 0 —
V sklopu manifestacij v ¡počastitev DNEVA MLADOSTI je OK ZSMS v soboto, 28. aprila pripravila športno tekmovanje med osnovnimi organizacijami ZSMS. Tekmovali so v mailem nogometu, strelj anju, kegfj anju, namiznem tenisu ter šahu. Prvouvrščene ekipe se bodo !9. maja pomerile z ekipami iz Trbovelj in Zagorja za naslov najboljših v revirjih.
— 0 —
18.	MAJA se bo na svečani seji Sestala Občinska konferenca ZSMS Hrastnik. Po ¡priložnostnem kulturnem programu bodo podeljena priznanja mladim družbenopolitičnim delavcem in mentorjem, ki jih vsako leto podeli OK ZSMS Hrastnik.
Moralna moč vseljudske obrambe
Razredni značaj, skupne poteze v različnih moralnih teorijah, progresivni in perspektivni razvoj morale v vseljudski občečloveški . in brezrazredni družbi, to so osnovne značilnosti marksistične teorije o morali. To pomeni, da je morala vladajočega razreda tudi morala neke družbe. Engels je dejal, da bo resnična morala, ki je iznad razrednih nasprotij, nastala resnično šele takrat, ko bodo premagana vsa razredna nasprotja v praktičnem življenju.
Socialistična morala, katere nosilec je delavski razred, je samo začetnik bodoče vseljudske, brezrazredne komunistične morale, ki je v socialističnem življenju in družbi zelo pomemben faktor, in se krepi vzporedno z razvijanjem samoupravnih socialističnih odnosov. Njen značaj, vloga in smisel v sodobni vojni je pomembnejši- kot kdajkoli v zgodovini družbenega razvoja. V resoluciji
X.	kongresa ZKJ »ZKJ v borbi za mir, enakopravno mednarodno sodelovanje in socializem«, je zapisano:
»Kljub vedno večjim naporom v borbi za mir, mednarodno sodelovanje in varnost na svetu, ima politika, ki se bori s pomočjo sile, še-vedno močan vpliv na mednarodne odnose. Mnogi pereči svetovni problemi še vedno obstajajo nerešeni, v raznih krajih sveta pa so odprta vojna žarišča. Imperialistične sile se na vse na-
čine trudijo, da bi obdržale svoje ekonomske in politične položaje. Vojaške sile imajo danes res. raznovrstna sredstva za pritisk ih uničevanje, ki dosežejo nesluten obseg. Zaradi objektivno zmanjšane nevarnosti, da bi prišlo do atomskega udara, šo bolj pogoste lokalne vojne, še pogostejši so razni drugi pritiski, ki naj bi vsilili nasprotniku svojo voljo. Taka politika zadeva vse države, predvsem pa manjše in neuvrščene, kar prinaša tudi stalno nevarnost, da pride do večjih svetovnih spopadov. Prav zato je danes nemogoče pričakovati zmago brez enotne in močne morale ljudstva, kar nam potrjujejo tudi bogate izkušnje iz NOV, o katerih pravi tovariš Tito: »Naše izkušnje so bogate v visoki zavesti borcev, v upornosti in zaupanju, v globoki veri borcev, kot pomenikov, ki se zavedajo svoje moči, ki naredi armado, in se bori za 'pravično stvar nepremagljivo.« Tudi Lenin je menil, da je končna zmaga odvisna .od duha ljudskih množic, ki na bojišču prelivajo svojo kri. S tem se Strinjajo tudi mnogi drugi vojaški teoretiki, znani komandanti iz druge svetovne vojne,' čeprav je njihovo ideološko gledanje precej drugačno ali pa celo nasprotno Leninovemu.
Moralno stanje armade je zame najvažnejši faktor v vojni. Brez močne morale vojakov ne
(Nadaljevanje na 4. strani)
Moralna moč vseljudske obrambe
(Nadaljevanje s 3. strani) moremo pričakovati zmage, čeprav so taktični in strategij ski načrti dobri — je dejal angleški maršal Montgomery, znanj vojskovodja v svojih spominih na drugo Svetovno vojno. Podobdo izjavo je dal tudi ameriški poveljnik Eisenhauer, ki je dejal: »Moralni duh predstavlja najvažnejši samostojni činitelj, ki jamči uspeh v vojni, ker vpliva na vse ostale dejavnike in gospodari na bojnem polju. Misel, da se vojno lahko dobi s pritiskom na gumb, je popolnoma zgrešena in nevarna ter ima lahko psihološke, fizične in druge posledice.«
gradnji SLO, ima ZKJ pomembno zgodovinsko vlogo in obveznost, da razvija obstoječe in ustvarja nove pogoje za razvijanje vseh subjektov v SLO. Z jasnimi idejnimi opredelitvami in akcijami, mora ZK mobilizirati in usmerjati družbene sile in zagotoviti njih. enotno delovanje v obrambi in zaščiti. Nadaljnje po-družabljanje nalog obrambe in varnosti je revolucionarni proces in trajni interes delavskega razreda, narodov in narodnosti Jugoslavije.«
Tudi moralna moč posameznika ni prirojena, temveč je rezultat vplivov družbe, v kateri živi
Kitajski general Asiao Huo si razlaga pomen morale v vojni na podoben način: »Čeprav, je postalo orožje in ostala tehnična oprema zelo važen dejavnik, je v moderni. vojni odločilen člov.ek, ne pa material. Čeprav je atomska bomba zelo pomembna, je še pomembnejša atomska morala duha.« V povojnem naraščajočem jazvoju tehnike in orožja se je zahodna vojaška strategija sklicevala na. dejstvo, da bo bodoča vojna, elektronike in tehnično opremljene -armade, kar pa je zmota, saj so zapostavili, najvažnejši' faktor—; človeka, prebivalstvo, ki se je razvilo kvalitativno in kvantitativno, kar bistveno vpliva na fizionomijo vodenja Vojne.
Še večji pomen pa ima moralni činitelj v koncepciji SLO, v skupni, enotni samoobrambi. Temeljni vplivi izhajajo iz podra-žabljanja obrambe, načina vodenja vsesplošnega ljudskega odpora, iz pestrega spektra dejstev, moči, na začasno okupiranem območju.
Doktrina naše koncepcije SLO je postala v besedah in dejanjih pomemben del v samoupravnih družbenih odnosih in vsakodnevnih funkcijah družbeno-politične-ga sistema. Da je ta rdeča hit vtkana v vse pore našega družbenega življenja/koliko je ta moralna moč potrebnejša bolj kot kdajkoli piej, je zapisano v resoluciji z X. kongresa ZKJ, kjer je poudarjeno: »Z uresničevanjem revolucionarnih misli in del tovariša Tita, v ustvarjanju in iz-
in se razvija, da bi postal zrel in odgovoren človek. Pripravljenost človeka, da vloži Vse svoje moči in znanje, ustvarjalnost v izpolnjevanju nalog, ne glede na. žrtve/to se imenuje borbena morala. To je notranja gonilna moč človeka, ki .se zaveda kakšnim nevarnostim se izpostaylj a, ko gre brez strahu, v boj, premogu je ovire, pri tem pa čuti svoj odnos, patriotizem in odgovornost do svojega naroda in domovine, pa čeprav za ceno lastnega življ enja. To ■ človekovo spoznanje, lastna presoja v svojih postopkih in duhovna energija, ki v odločilnili trenutkih premaga ves; strah ;in nagone, to je borbena morala.
Naša zgodovina je bogata hrabrih podvigov, nadčloveških naporov naših borcev, ki so v NOV .pokazali- najvišjo možno stopnjo borbene morale. Tudi v bodoči vojni rabimo vojaka določenega profila,, ki se .zaveda za kakšne cilje se bori in da. je dostojen naslednik borcev, ki so. v NOV dokazali, kako se. bori mali narod proti močne j šemu sovražniku in zaveznikom. To veliko človeško vrednost uvršča naš samoupravni socialistični sistem v prvi ešalon obrambne moči.
VIRI MORALNE MOČI SLO
V obrambi proti sovražniku, bi naš človek pokazal visoko obrambno pripravljenost, branili bi svojo svobodo, vrline druge svetovne vojne, to kar smo zgradili po vojni in svojo bodočnost. Naš človek ne bo šel v boj zato, ker je mobiliziran, ampak zato, ker kot samoupravljalec pripada te-
mu sistemu, naši obrambi, zato bo dal od sebe vse, da bi prispeval svoj maksimalni delež za obstoj našega samoupravnega socializma. Naš socialistični patriotizem, ljubezen med narodi naše zemlje, ki je nastala v skupni borbi, revolucionarna tradicija, zavest o neuničljivpsti naroda, podpora miroljubnih in naprednih sil v svetu, enotnost moralne moči. oboroženih sil in ljudstva, prepričanost v možnost boja proti napadalcu, vse to so moralne moči naše narodne obrambe.
Zato je danes poznavanje psihološke in specialne vojne, kontinuirano upiranje silam, ki jo vodijo, sestavni del pouka in aktivnosti, ne samo pripadnikov oboroženih sil, marveč tudi vseh ostalih obrambnih struktur naše SLO. Po besedah tovariša Tita pa mora biti ljudstvo enotno in monolitno, ker le tako se bo vsak posameznik čimbolje znašel v vsakem mestu in v vsaki, situaciji in bo tudi uspešnejši.
Stanislav NIKOLIČ
Redna občinska konferenca ZRVS v Hrastniku
29.	marca 1979 je bila v Hrastniku redna delovna občinska konferenca ZRVS, ki so se je udeležili poleg delegatov in predstavnikov ZRVS tudi tov. Marjan Pevc, član komisije za. SLO in družbene dejavnosti pri RK ZRVS, tov. Boris Logar, komandant .štaba TO občine Hrastnik, tov. Dušan Grešak, načelnik oddelka za LO, tov. Maks Jakopič, predsednik ZZB NOV Hrastnik in tov. Bojan Skočir, komandant postaje LM.
Predsednik občinske konference ZRVS Hrastnik tov. Ivo Vu-četič je podal poročilo o delu te organizacije v preteklem letu. V poročilu je podal ugotovitev; da je organizacija ZRVS usmerjala svojo aktivnost skladno s sprejetim programom dela republiške in občinske konference, v preteklem letu. Obrambna moč Jugoslavije. vsekakor narašča, kar je rezultat razvoja p samoupravnih socialističnih odnosov in vse večje osveščenosti in pripravljenosti množic, da prevzame odgovornost pri obrambi domovine. V današnjem položaju, ko se vedno žnova pojavljajo krizne situacije, lokalne vojne in drugi pritiski v svetu, je še naprej pomembno krepiti samozaščito in obrambno sposobnost, pri čemer nosi pomembno odgovornost tudi organizacija ZRVS. Poudaril je, da mora ta organizacija še nadaljevati svojo aktivnost, tako v krepitvi -samoupravnih odnosov, kot tudi, v po-glabljanju procesa podružbljanja ljudske obrambe in varnosti ter krepitve obrambnih priprav. V smislu te usmeritve namreč poteka intenzivno vključevanje članstva v • družbenopolitično in samoupravno življenje v vseh sredinah, kjer starešine delajo in živijo.
V poročilu je zajel tudi pomembnost in pozitivni smisel srečanja rezervnih vojaških starešin, ki je bilo V preteklem letu v Sloveniji, predvsem kot manifestacija povezanosti jugoslovanskih narodov in narodnosti-ter oblike izmenjave izkušenj.
Precejšnjo pozornost je organizacija ZRVS posvetila tudi izobraževanju. V preteklem letu je bilo organiziranih dvoje strokovnih' predavanj in dve taktično-orientačijski vaji, prav tako je bila organizirana strokovna, ekskurzija. Po krajevnih skupnostih j e bilo organizirano predavanj ena temo protidesantna obramba in
protidesantni boj. Rezervne vojaške starešine so se aktivno vključile tudi v usposabljanje mladih za izvedbo tekmovanja ob 30-letnici organizirane vzgoje mladine. V okviru organizacije ZRVS je opaziti pozitivne premike tudi na področju informativ-no-propagandne dejavnosti.
Na koncu svojega poročila je tov. Vučetič dodal, da je prav povezava z vsemi obrambnimi dejavniki, tako KS, nekaterimi OZD, štabom za TO, svetom za LO, varnost in družbeno samozaščito, OLO in družbenopolitičnimi organizacij arni, prispevala k temu, da je organizacija realizirala zastavljeni program, kar je tudi-najboljša osnova za nadaljnje delo v letošnjem letu.
Tudi y razpravi so prisotni.namenili posebno pozornost poudarku podružbljanja sistema SLO. Dogovorjeno 'je bilo tudi, da Še enote,TO in rezervni vo-j aški starešine s taktično • pokaz-no vajo vključijo 'v . počastitev spomina na 1.-napad revirske čete na nemške vojake, na NOB in 4 padle krajane. Ob tej priliki bo namreč 1. julija 1979 slovensko odkritje spomenika na Kalu.
Na koncu konference je bil sprejet šc program dela in izobraževanja ZRVS, v katerem so zajete konkretne akcije izobraževanja ZRVS, v katerem so zajete konkretne akcije izobraževanja in usposabljanja članstva, poleg tega pa tudi splošni del programa, ki zajema vključevanje v vse oblike izvajanja obrambnih priprav, naloge ter sodelovanje s SIS, odbori za LO v krajevnih skupnostih, šolami, društvi, z namenom, da se z .usposabljanjem in vzgojo doseže čim večja o-brambna osveščenost, skupaj z ZZB NOV Hrastnik sodelovati pri ohranjanju revolucionarnih pridobitev NOV. Poseben poudarek, pa je v tem delu namenjen tudi sodelovanju s štabom TO in JLA, ter vključevanje v najrazličnejše oblike informiranja.
Jasna Kosm