CEI TF .HTTT»\ 1973 _ STKV1T.KA -- LETO XXVI — CENA 1 DIN
glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško. slovenske
konjice. šentjur. šmarje pri jelšah in žalec
OB PRAZNIKU OBČINE CEUE
20. julij je praznik občine Celje. To
je dan spomina na ustanovitev I. celj-
ske čete v letu 1941, v času največje
moči in osvajalnih teženj okupator-
jev v Evropi, v času, ki pomeni zgo-
dovinske dogodke v razvoju naše na-
rodnoosvobodilne vojne in revolucije
jugoslovanskih narodov.
Občinski praznik pa ne pomeni sa-
mo spomin, priznanje in zahvalo ti-
stim, ki so pričeli organiziran oboro-
žen odpor proti okupatorjem, tistim,
ki so darovali svoja življenja za idea-
le naše ljudske revolucije, pač pa po-
meni tudi razmišljanje o naši seda,-
njosti in prihodnosti. Pomeni našo ob-
vezo, da na pridobitvah narodnoosvo-
bodilne borbe nadaljujemo z napori
za nadaljnjo izgradnjo socialističnega
samoupravnega družbenega sistema, v
katerem bo delovni človek bolj nepo-.
sredno odločal o vseh pomembnejših
zadevah družbeno ekonomskih doga-
janj.
Letos praznujemo občinski praznik
v Štorah združen z velikimi delov
nimi usjkhi in manifestacijo štorskih
železarjev ob otvoritvi največjega ob-
jekta v programu rekonstrukcije in
izgradnje železarne štore — nove va-
ijarne. Z novimi obrati se železarna
štore pojavlja kot eden najpomemb-
nejših nosilcev razvoja gospodarstva
celjske občine. Takšiiih nosilcev potre-
bujemo čim več, da bomo lahko ures-
ničili program riašega razvoja, ki smo
ga sprejeli že lansko leto v okvirnem
srednjeročnem programu razvoja ob-
čine Celjp. za obdobje 1971—1975.
Ta program pomeni določeno pre-
lomnico v dolgoletnem stagniranju
gospodarskega razvoja, pomeni mož-
nosti za usp-išen nadaljnji razvoj Ce-
lja in občina kot celote. Za uresniči-
tev postavljenih ciljev, ki niso samo
ambiciozni ampak tudi realni, bodo
potrebni posebni napori vseh delov-
nih ljudi v organizacijah združenega
dela, da z nadaljnjim združevanjem
umskih in fizičnih sposobnosti, raz-
položljivega kapitala ter s pripravlje-
nostjo za večjo odgovornost in anga-
žiranje, ustvarimo več kot smo do-
slej. Gospodarski rezultati lanskega
leta in prvih mesecev letošnjega^ ka-
žejo kljub velikim težavam in proble-
mom, s katerimi se srečujemo, zado-
voljivo sliko, ki se odraža zlasti v po-
večanih ustvarjenih sredstvih akumu-
lacije in znatno povečanem izvozu na-
še industrije. Z novimi proizvodnimi
zmogljivostmi industrije in novimi iz-
delki, ki si utirajo pot na vedno bolj
zahtevno jugoslovansko in tuja trži-
šča, moramo zadržati oziroma še po-
spešiti ta trend razvoja in si ustvari-
ti pogoje za uresničitev ciljev sred
njeročnega programa razvoja naše ob-
čine.
Ob občinskem prazniku moramo
še posebej omeniti referendum za sa-
moprispevek, ki smo ga uspešno iz-
vedli letos februarja. Z referendu-
mom so občani naše občine z veVko
večino pokazali svojo pripravljenost,
da tudi z lastnimi prispevki in pomoč-
jo pomagajo pri reševanju nekaterih
najbolj perečih problemov v občini,
to je na področju osnovnega šolstva
in otroškega varstva. Za takšno 'razu-
mevanje in pripravljenost je potreb-
no dati občanom vse priznanje, saj so
s tem dokazali, da je možno le s so-
lidarnostjo, z združenimi napori pri-
čakovati večje uspehe v ustvarjanju
boljših delovnih in življenjskih pogo-
jev nas vseh.
Vsakoletni občinski praznik je go-
tovo tudi priložnost za razmišljanje
o naši prihodnosti^ o nalogah in pro-
blemih, ki nas čaJcajo in ki jih mora-
mo uspešno reševati in rešiti. To je
razmišljanje o. nadaljnjih naporih za
stabilizacijo gospodarstva^ ki ji daje-
mo vso podporo. Nadalje o proble-
mih in razvoju tistih družbenih pod-
ročij, ki Tiiso pomembna samo za na-
šo občino ampak tudi za širšo okoli-
co, kjer mislimo zlasti na srednje in
višje .šolstvo, zdravstvo in socialno var-
stvo. Posebno mesto in povdarek pri
naših bodočih prizadevanjih je po-
trebno dati še zlasti okolju v kate-
rem živimo in ustvarjamo. Le s po-
spešeno stanovanjsko izgradnjo, na0.n-
Ijnjo urbanizacijo mesta, komunal-
nih urejevanj vseh naših krajev, lah-
ko ustvarimo pogoje za lepše življe-
nje.
V letošnjem letu pričenjamo tudi
razpravo o H. fazi ustavnih spre-
memb^ sprememb, ki bodo bistveno
vplivale na družbena dogajanja in
življenje občanov ter delovnih orga-
nizacij. Od novega delegatskega siste-
ma, ki se bo odrazil tudi v naši ob-
činski skupščijii, pričakujemo nepo-
srednejše ter odgovornejše odločanje
delovnih ljudi o vseh najpomembnej-
ših družbeno ekonomskih vprašanjih
in življenjskih problemih. Zato je po-
trebno, da se na razprave o novem
skupščinskem sistemu in ostalih ustav-
nih spremembah temeljito pripravi-
mo in plodno sodelujemo z zavestjo,
da je naša prihodnost le v naših ro-
kah in da od naših prizadevanj ter
dela zavisi bodoči razvoj ter družbe-
ni in osebni standard.
Ob 20. juliju — prazniku občine
Celje — izrekamo iskrene čestitke
vsem občanom in delovnim organiza-
cijam z željo, da ho naš razvoj v bo-
doče še uspešnejši in življenje lepše.
DUŠAN BURNIK
V nedeljo so se zbrali v celjskem domu JLA koroški borci. Bila je to enota
poročnika Frana Malgaja, ki je v bojih za severno mejo tragično padel.
Na nedeljski svečanosti je predsednik celjske občinske skupščine inž. Du-
šan Burnik podelil borcem domicilno listino, razvili pa so tudi svoj prapor.
Tako je v času občinskega praznika ta zgodovinski dan dal novo obeležje
k zgodovini naše narodnostne in socialne osvoboditve.
Drago Medved
Ob dnevu vstaje
BLIŽJE IDEALOM
Dan vstaje, 22. julij, praz-
nujemo v spomin na dogo-
dek, ko je prvi strel iz parti-
zanske puške začel obče ljud-
sko vstajo in ljudsTto revo-
lucijo na Slovenskem. V is-
tem času so se komunisti in
nekateri drugi rodoljubi že
zbrali v bojne skupinice tudi
na našem območju, saj praz-
nujemo 20. julij kot dan usta-
novitve prve celjske čete in
hkrati tudi savinjske čete.
Upor maloštevilnih je pome-
nil, da se ljudstvo ne more
pomiriti z izdajalsko in kapi-
tulantsko sramoto neljudske-
ga režima, trem okupatorj<'m
slovenske zemlje Nemcem,
Italijanom in Madžarom pa
je kmalu postalo jasno, da
se je resnična vojna šele za-
čela v trenutku, ko so misli-
li, da je naša domovina po-
stala poceni plen.
Upor maloštevilnih se je
razrastel v gibanje vsega ljud-
stva, iz malih četic so zra-
sli bataljoni, odredi in briga-
de, pa divizije in operativne
grupe in štiriletni boj je bil
kronan z zmago, z narodno-
stno in socialno osvoboditvi-
jo.
Svoboda je nenadkriljiva
vrednota, za katero tudi naj-
večje žrtve niso bile preveli-
ke. Tako je bilo leta 1941, ko
je svoboda pomenila golo ži-
vljenje, pravico do nardno-
stnega obstoja, tako je bilo
vsa leta med vojno in po
njej, tako je tudi danes. Da-
nes še mnogo bolj kot nekoč,
če ljudstvo pred trideset leti
ni imelo zgubiti kaj dosti več
kot svoje življenje in skrom-
no imetje, danes to ljudstvo
pod besedo svoboda razume
tudi vse, kar smo jo po voj-
ni zgradili, pomeni humane,
samoupravne odnose med
ljudmi, pomeni pravico odlo-
čanja, krojitve svoje lastne
usode. Danes smo na stopnji,
ko moremo reči, da je pre-
cejšen del bojnih gesel in ide-
alov prvih borcev za svobo-
do in nov družbeni red že
uresničen.
Ob letošnjem Dnevu vstaje
stojimo spet pred novim ju-
rišem, pred bitko za uvelja-
vitev ustavnih dopolnil, ki
naj slehernega med nami sto-
rijo še bolj svobodnega, ki
naj izgladijo nepravične raz-
like med ljudmi. Kolikor več
zares svobodnih delovnih lju-
di, toliko več braniteljev na-
še svobode in družbene ure-
ditve. Ko zase ugotavljamo,
koliko nam pomeni svobo-
da, se moramo vprašati, koli-
ko ona pomeni sosedu, sode-
lavcu, delovnemu tovarišu in
soobčanu.
J. KRAŠOVEC
Kot smo obljubili, dragi bralci, smo Vam v tej številki pripra-
vili obilico zanimivega branja, pa kaj ne bi, saj je današnji Tednik
prazničen. Predstavili smo vam tudi letošnje šlandrove nagrajence,
objavili pa smo tudi zanimiv zapis Frana Roša, ki ga boste lahko
prebrali v dveh delih. V današnji številki je Berni Strmčnik zaklju-
čil pripoved o Roku Kopitarju, seveda pa bomo morda že v nasled-
nji številki predstavili novega »našega znanca«-
Tokrat bodo zadovoljni tudi reševalci nagradne križanke Tka-
nine, saj je objavljen izid nagradnega žrebanja. Tudi v Ceytonu teče
življenje dalje, le rubrika »Poslušate jih najraje« gre za nekaj časa
na »dopust«, pa upajmo, da ne za dolgo.
Sicer pa upamo, da v naslednji številki, ki P^av gotovo ne bo
tako obsežna kot današnja, ne boste opazili vidnejših sprehremb,
preprosto zaradi tega, ker se bo takrat že vrnil z dopusta glavni in
odgovorni urednik Jože Volfand.
uvjlis vsva dC ds avuddg 'znunßod diiqnßzi du m luvu 9ii§id vj
skrčila za polovico.
Občanom celjske občine čestitamo k prazniku!
jugoslovanskih narodov.
V^S UREDNIK
2. stran
NOVI TEDNIK
St. 29 — 20. julija 197^
ZBIL JO JE V JAREK
MARIJA GAJSEK, iz Prožinske vasi, se je zvečer pe-
ljala iz Štor proti domu pravilno po skrajni desni strani
ceste. Tedaj je za kolesarko pripeljal mopedist ANTON
KRANJSEK, 23, iz Prožinske vasi in jo zaradi nepravilnega
prehitevanja zbil v obcestni jarek. Kolesarka je ostala
nepoškodovana, Kranjšek pa je dobil pri padcu pretres
možganov.
NESREČA V VELENJU
RUDOLF KRANCAN, 36, iz Velenja, je vozil z osebnim
avtomobilom po Celjski cesti v Velenju in prehiteval po
levi strani pešca FRANCA VERDELJA, 61, iz Velenja, ki
je hodil v isti smeri po desni strani ceste. Avtomobil je
zadel pešca, katerega je vrglo v jarek. Zaradi lažjih po-
škodb so ga odpeljali v bolnišnico.
ZADEL JE V KAMEN
ZDENKO PRISKOVBC, 35, se je pejjal z mopedom iz
Pranikolovega proti Slovenskim Konjicam in v bližini pe-
skoloma v Belem potoku zapeljal preveč na desno, zadel
v obcestni kamen in padel. Dobil je pretres možganov in
druge poškodbe.
TRČENJE NA KRIŽIŠČU
EDVARD MEIANŠEK, 27, iz Gaberk pri Šoštanju, je
vozil z osetmim avtomobilom iz Velenja proti Šoštanju,
ko je s stranske ceste pripeljala z osebnim avtomobilom
VERONIKA HUDOVERNIK, \z Velenja. V trčenju sta bila
laže poškodovana voznica in Melanškov sopotnik ANTON
HAJDNIK.
NEPRIJETEN NOSILEC
OLGA DEŽELAK, S Teharja, se je peljala po Teharski
cesti proti domu. Z eno roko je držala krmilo, z drugo pa
odprt dežnik. Na levi strani Kolesa ni bil pritrjen nosilec
zadnjega blatnika, ki se je med vožnjo zapletel med špice
zadnjega kolesa. Izgubila je ravnotežje in padla v jarek,
medtem ko je kolo ostalo na cesti. Za njo je pripeljal
s kolesom na pomožni motor ALEKSANDER TREBOVC,
20, iz Kompol, ki je zadel v prevmjeno kolo. Kolesarka je
dobila težje, kolesar pa lažje poškodbe.
ŠEST POŠKODOVANIH
JOŽEF VEDENIK, 21, iz Dolenje vasi, je ^'ozil s tovor-
njakom proti Vranskemu. V Doberteši vasi Je z desne
strani, s stranske ceste, pripeljal z osebnim avtomobilom
tuje registracije JURIJ ZDOLŠEK, 31, iz Košnice in za-
peljal na prednostno cesto. Osebni avtomobil je odbilo na
travnik. Pri nesreči so bili hudo poškodovani voznik
osebnega avtomobila in sopotniki ALOJZIJA DOBOVIČ-
NIK, IZ Celja, MARIJA ZDOLŠEK in MARTINO A ZDÖL-
ŠEK. Vse poškodovane so odpeljali v bolnišnico, škode
na vozilih je za 30.000 dinarjev.	'
Z DVORIŠČA NA CESTO
SILVESTER RAMPRE, 17, iz Erjavice, se je peljal
z mopedom iz Rogaške Slatine proti Šmarju. V Ratanski
vasi je z dvorišča priijeljal na cesto z osebnim avtomobi-
lom ŠTEFAN BREMEC, 22, iz Ratanske vasi in zaprl pot
mopedistu. Pri padcu se je mopedist laže poškodoval, nje-
gov sopotnik SREČKO ŠTRAUS, 19, iz Šmarja, pa si je
zlomil nogo.
CEUE
Poročilo se je 14 parov, od
teh: FRANC MAVRIC, Ljub-
bljana in NADA TOFANT, Ce-
lje; ALOJZ KOVAČ, Prožin-
ska vas in DANIELA PLEV-
NIK, Celje; SILVESTER
MARZEK, Celje in ANGELA
U2MAH, Babna gora; MAR-
JAN VALENCAK, Celje m
BREDA BORSTNAR, Vransko;
DRAGO GRACNER, Celje in
MARIJA LOŽAR, Gorica pri
Šmartnem ter RADIVOJ
KLINCOV in ALENKA ARN-
ŠEK, oba iz Celja.
LAŠKO
PETER MRDJA, Pula in
RADICA LJUBIC, gospodi-
nja, Aleiksmac; MILAN IR-
ŠIC, šofer, škofja vas in
MARTINA BELEJ, poljeded-
ka, Rifengozd.
ŠENTJUR PRI CELJU
MIHAEL GOLE2 62, kme-
tovalec in MARIJA CRET-
NIK, 51, kmetovalka, oba iz
Pletovarja ter KONRAD BOL-
HA, 24, klepar, Ljuibečna in
JOŽICA JAGER, 21, krojači-
ca, Goričica.
ŽALEC
HEINZ MÜLLER, 30, Nem-
čija m DANIELA VECEJ, 28,
-Orla vas; 1'ONCEK FRISIAN
23, Ločica in CVETKA TURN-
ŠEK, 20, Žalec; JANEZ HU-
DOURNIK, 58, Migojnice in
MARIJA REZAR. 19, Zg. Lož-
niča; JOŽEF OSET, 32, Dre-
šinja vas in MARIJA BRG-
LEZ, 19, Zg. Ložnica; MAR-
JAN LORGAR, 21 in ZVEZ-
DANA DERLIC, 24, oba iz
Žalca; FRANČIŠEK PERKO,
76, Ločica pri Vranskem in
ALOJZIJA ŠKAFAR, 60, Kur-
šinci.
CELJE
16 dečkov in 10 deklic.
LAŠKO
1 deček in 1 deklica.
ŠENTJUR PRI CELJU
1 deček in 2 deklici.
ŠMARJE PRI JELŠAH
2 dečka.
CELJE
JURIJ CRETNIK, 78,
Klane; JOSIP BAJDE, 65, Ce-
lje; MARIJA KOKOŠAR, 73,
Podgorica;	ELIZABETA
DROBNIK, 60, Ponikva pri
Grobelnem; IVANA ZUPANC,
60, Celje; ALOJZIJA MLA-
KAR, 60, Celje; JANEZ GLA-
VAČ, 46, Celje; MARIJA SO-
DEČ- 75, Celje; BORIS HRO-
VAT, 1, Ljubnica; JOŽEFA
SELIC, 56 Trobni dol; PAV-
LINA KMETIC, .44, Obrežje;
LUCIJA KAJBA, 90, Celje;
MIHAEL AUDIC, 69, Obrež-
je; JOSIP CAJHEN, 62, Ko-
steljsko; LEOPOLDINA RAZ-
BORŠEK, 74, Arja vas;
IVANKA OZVALDIC, 44, Ro-
gatec; ANA HREN, 63, Zg.
Zreče; ADOLF POLANC, 70,
Parižlje in RUDOLF JANE-
ŽIC, 35, Celje.
LAŠKO
CVETO SELEVŠEK, 41,
papirr-ičar, Radeče; FRAN-
CIŠKA DUŠAK, 74, druž.
upokojenka, Tremerje; AMA-
LIJA HAUMER, 89, druž.
upokojenka. Trnov hrib;
ANA SELIC, 79, preužitkari-
ca. Rečica.
ŠENTJUR PRI CELJU
JAKOB MRAZ, 65, upoko-
jenec, Osredek.
ŠMARJE räl JELŠAH
JERNEJ DROFENIK, 83,
Orehovec; CECILIJA RO-
MIH, roj. Smodila, 86, Prista-
va pri Lesičnem in MARIJA
ČERNELIČ, roj. Fridl, Ve-
terr.ik.
ŽALEC
ROZALIJA ŠKET, roj.
Tramšek, 76, upokojenka,
Žalec; ŠTEFANIJA DELA-
KORDA, roj. Zadel, 52, go-
spodinja, Celje.
IVAN PEŠEC
v torek so v Radečah
pokopali nadvse priljub-
ljenega kulturnoprosvetne-
ga in javnega delavca Iva-
na Pešca, ki je nenadoma
preminul v 75. letu staro-
sti.
Ivan Pešec je kot želez-
ničarski uslužbenec polnih
petdeset let živel in ust-
varjal med Radečani, nje-
gov vpliv in delavnost pa
sta segala daleč čez meje
domačega kraja. Ko so mu
lani ob prazniku laške ob-
čine podeljevali občinsko
nagrado »2. julij«, so v
utemeljitvi zapisali, da je
bil pokojni Ivan Pešec
najbolj ploden in ustvar-
jalen nosilec kulturnega
življenja v Radečah, že
pred vojno, zlasti pa po
njej. Ljudem bodo v traj-
nem spominu ostale ljud-
ske igre na prostem, ki
jih je režiral, v njih igral,
nosil glavno breme vsega
dela, ki je za takšne stva-
ritve potrebno. »Miklova
Zala«, »Divji lovec«, »Mli-
narjev Janez«, »Rokovnja-
čl«, to so bile igre, ki jih
je gledalo na desettisoče
ljudi. Z uspehom se je
loteval tudi operet, od ka-
terih so najbolj uspele
»Planinska roža«, »Hmelj-
ska princesa«, »Dijak —
prosjak« in druge. V svo-
ji petdesetletni dramatski
ustvarjalnosti je režiral
preko 100 gledaliških del,
med temi celo vrsto že
prve dni po osvoboditvi.
Pokojni Ivan Pešec je
kot zaslužen občan bil la-
ni nagrajen tudi od svojih
soobčanov v Radečah s
plaketo ob 25-letnici osvo-
boditve Radeč. Pa ne sa-
mo na področju kulture,
tudi v družbeno politič-
nem življenju Radeč je bil
nenadomestljiv javni de-
lavec Med zadnjimi akci-
jami, v katerih je tako
vneto in uspešno sodelo-
val, je bil uspešen refe-
rendum za samoprispevek,
s katerim bodo zgradili
v Radečah nov trakt k
šoli.
Radeče in vsi občani
Laške občine bodo zasluž-
nega soobčana obdržali v
trajnem spominu.
NOVI
TEDNIK
ČESTITA
JUBILANTU
Naš dopisnik iz Sloven-
skih Konjic VINKO LAN-
GERHOLC praznuje v tem
tednu petdesetletnico. No-
vi Tednik in Radio Celje
mu k jubileju iskrearo če-
stitata in želita tolikšno
mero akti\Tiosti in sodelo-
vanja kot je pokazal
tia zdaj, tudi v bo'doce!
S CEUSKE
TUŽNICE
Tako kot v zadnjih tednih,
je bila tudi ta teden tržnica
polna sadja, zelenjave in jajc,
V soboto je prišlo veliko Sr-
bov s sadjem,' dovolj pa je
bilo tudi sadja iz našega Pri-,
morja. Cena se je nekaterim
proizvodom znižala, drugim
Evečala. Po cem 5.- din so
bile prava poslastica nä trgu
prve "lubenice in po ceni 15.-
din grozdje. Marelic po 10.-
din, breskev po 6—8.- din,
hrušk po 8—10.- din in sliv
po 5—6.- din tudi ni . manjka-
lo.
Lahko bi rekli, da je bila
na trgu prava invazija solate
po 5—6.- din in ostale zele-
njave, ki jo je bilo malo
manj, a vseeno več kot do-
volj. Tako je bila špinača 10
—15,- dm, koleraba po 6.- din,
novi krompir po 2,50 din,
pesa po 4,- din, fižol po 7—
8.- din, paradižnik po 7.- din
m kumarice po 5—6.- din.
Za ljubitelje gob so bile li-
sičke po 15.- din in ajdovke
po 30—40.- din.
Da ni bilo jajc premalo, s6
ni bilo treba bati, bile pa so
po 0,80—0,90 dfn.
Na trgu pa so še poleg vse
te obilice sadja in zelenjave
prodajali žive piščance po
12. din in cvetje, predvsem
nageljčke po silno niziki ceni
;uTp os'0
Mitja
Umnih (15)
^To je tretji in istočasno
zadnji sestavek o možno-
stih izredneg-a študija ozi-
roma šolanja. Danes bo
govora o strokovnem uspo-
sabljanju za določeno vr-
sto poklicev, skratka o
različnih tečajih, ki kandi-
date usposobijo za dolo-
čen ožji poklic oziroma
profil.
TECA.l 7.\ KURJAČE
CENTRALNIH KURJAV:
V ta tečaj se lahko vpiše-
jo tisti, ki že kurijo na
napravah centralnega ogre-
vanja, ne ^lede na šolsko
izobrazbo Program teča-
ja obsega 210 ur in zaje-
ma strokovno računstvo,
fiziko, kemijo, zgorevanje,
naprave, elektriko, varnost
pri delu, prva pomoč in
praktično delo z ogledi
kurilnic. Po zaključku te-
čaja opravijo tečajniki iz-
pite pred republiško ko-
misijo Zveze energetikov
SRS in dobiio "snričei^nlo
z nazivom izprašan kurjač
centralnih kurjav, kar
ustreza stopnji interne
kvalifikacije. Tečaj DU
Celje organizira dvakrat
letno, v zimskem in spo-
mladanskem času, prijave
pa zbirajo do oktobra ozi-
roma februarja.
TEČAJ ZA SKLADIŠČ-
NIKE je namenjen delav-
cem, ki že imajo določene
izkušnje o skladiščnem de-
lu ter najmanj dokončano
osnovno šolo. Tečaj obse-
ga naslednje predmete:
organizacija in ekonomika
podjetja, skladiščno po-
slovanje, strokovno račun-
stvo, blagoznanstvo in var-
stvo pri delu. Traja 4 me-
sece, skupno 165 ur. Pre-
davanja so dvakrat teden-
sko in dvakrat letno. Pri-
jave sprejemajo do okto-
bra oziroma meseca febru-
aria.
TEČAJ ZA VOZNIKE
VILIČARJEV: Namenjen
je delavcem, ki že oprav-
ljajo delo voznika viličar-
jev, vendar nimajo potreb-
nega teoretičnega znanja
ter izpita iz varstva pri
delu. Vpišejo se lahko vsi
tisti, ki ustrezajo zahte-
vam delovnega mesta vo-
znika viličarjev in imajo
F>o možnosti vozniški izpit
B-kategorije. Predmeti:
motoroznanstvo z vzdrže-
vanjem prometni predpi-
si, talni transport, varstvo
pri delu jn praktično delo.
Tečaj obsega 90 ur, pri-
lagaja pa se tudi željam
naročnika. Prijave zbirajo
na DU do oktobra oziro-
ma februarja.
TEČAJ ZA VARILCE:
Namenjen je delavcem, ki
si želijo pridobiti znanje
iz tehnike varjenja; zani-
mivo je, da omejitve pri
vpisu m. Tečaji so ločeni
za elektro varilce in za
plamenske varilce, obse-
gajo F>o 145 ur pouka, od
tega 125 ur praktičnih vaj
in 20 ur osnov tehnike var-
jenja in varstva pri delu.
Tečaj je v popoldanskem
času in traja 2 meseca.
TEČAJ ZA STROJEPIS-
JE je namenjen vsem ti-
stim, ki pri svojem delu
potrebujejo strojepisje.
Program je razdeljen na
dve stopnji in obsega prak-
tične vaje desetprstnega
slepega sistema, splošne
osnove slovenskega pravo-
pisa in pisarniško poslova-
nje. Začetni in nadaljeval-
ni tečaj obsegata vsak po
100 ur in traja 4 mesece.
Po uspešno opravljenem
tečaju (nadaljevalnem)
prejmejo slušatelji potr-
dilo, ki ustreza stopnji in-
terne kvalifikacije. Prijave
sprejemajo sa jesenski te-
čaj do 5. septembra in za
spomladanski tečaj do 15.
januarja.
TEČAJ TEHNIŠKEGA
RISANJA je namenjen
predvsem kvalificiranim
delavcem in delovodjem
kovinarske, elelctrotehni-
ške in drugih strok, kjer
so leti zaposleni in je po-
trebno znanje iz tehniške-
ga risanja Program obse-
ga osnove tehniškega risa-
nja, opisne geometrije,
tehnologijo materiala, in
strojne elemente. Prva
stopnja obsega 150 ur po-
uka, druga pa 100 ur. Pri-
jave zbirajo do meseca
oktobra. *
TEČAJ ZA VRATARJE
IN ČUVAJE traja 35 ur,
v njem pa se slušatelji se-
znanijo z osnovami ču-i/aj-
ne in vratarske službe, s
fizičnim in tehničnim za-
varovanjem delovnih or-
ganizacij in osnovami po-
žarne varnosti.
TEČAJ VARSTVA PRI
DELU je namenjen vodil-
nim kadrom in organiza-
torjem dela ter delavcem
na delovnih mestih s po-
večano nevarnostjo. Ome-
nim naj še razne TEČAJE
ZA INTERNO KVALIFI-
KACIJO, potem ŠOLE ZA
SPECIALIZIRANE POKLI
CE (o tej vrsti izobraže-
vanja je bilo tudi sicer v
naši rubriki dosti govora!)
in vrsta različnih seminar-
jev za funkcionalno izo-
braževanje strokovnih in
vodilnih kadrov. S tem
tudi zaključujem del po-
dročja izobraževanja odra-
slih in upam, da so dobili
primeren odgovor tudi ti-
sti naši bralci, ki so nam
pisali prav za te informa-
cije.
fet. 29 — 20. julija 1972
NOVI TEDNIK
stran 3
]fojnik
^D PRAZNIKOM
22. julija tx) Vojnik prazno-
ti krajevni praznik v okvi-
31 — letnice vstaje. Dobro
Q se pripravili, saj bodo pri.
gdili strelsko in gasilsko te-
jiiovanje, proslavo z govorom
I pomenu ZB in sprejem go-
tov. Prišli bodo predstavniki
J Dobrne, Frankolovega, Lju-
,ečne, Strmca in Trnovelj pa
udi borci iz Koroške. Vsi, ki
^o 22. julija prišli v Vojnik,
ig bodo lahko poveselili še
^ mitingu.
V	krajevni skupnosti Vojnik
^ se srečujejo tudi s teža-
vami, ki pa jih, če je le mo-
joče, hitro rešijo.
' predsednik krajevne skup-
^sti HUBERT KOLSEK se
30 svojih močeh trudi, da bi
jile razmere še naprej dobre.
V	Vojniku sta v gradnji
Ive avtobusni postajališči, in
jva mostova; čez Hudinjo in
v I vence. Letos so do poko-
pališča asfaltirali cesto in
postavili koše za odpadke. V
Malih Dolah zaključujejo vo-
dovod za 5 kmetij, avgusta
pa bodo pripravili nasi%-ii
material za cesto. Vse to ka-
že, da se v Vojniku trudijo
za rešitev problemov, za iep
videz kraja pa poskrbijo Voj-
ničani.
Z adaptacijo Doma kulture
bodo nadaljevali prihodnje le.
to s pomočjo samoprispevka.
Sedaj prirejajo v njem razne
nastope, ob zaključku
šole so imeli p>odelitev spri-
čeval in proslavo,, priredili
pa so že dramsko revijo.
Krajevna skupnost ima dobre
odnose s šolo, prav tako pa
tudi z družbenimi organiza-
cijami, predvsem z ZB in
upa, da bodo taki še naprej.
D. J.
PREKOP BORCA
V KALOBJU
38 let je moralo preteči, d»
so sorodniki — bratje Nježič
— iz Bos. Gradi.ške zvedeli, da
je njihov brat Slavko kot bo-
rec 13. slovenske brigade pa-
del v NOV v Zgornjih Sleme-
nah. Težko ranjenega so ga
borci nosili preko Dramelj in
Šentjurja v zaledje, a je med
potjo izdihnil. Septembra 1944
so ga pokopali na kalobškem
pokopališču. 3. 7. 1972 so pri-
šli sorodniki in izkopali nje-
gove kosti. Številni Kalobčanl
smo nemo in s spoštovanjem
prisostvovali temu opravilu, ki
nas je spomnilo hudih časov
iz NOB. V borbah za našo
svobodo na Štajerskem je mo-
ral dati svoje življenje tudi
član bratsega naroda iz Bosne.
ko so zložili njegove kosti
v malo pocinkano krsto in sO
možje po predpisih opravili
svoje, smo hvaležni občani pri-
ložili v krsto vrečico sloven-
ske zemlje, v kateri je 2S let
počival, okrasili krsto s šop-
kom nageljnov, sorodnikom pa
izročili sadike rožmarina, ki
naj požene korenine na nje-
govem novem grobu v rodni
Bosni in utrjuje zavest brat-
stva in enotnosti med na.šimi
narodi.
SKRBI MLADIH KONJIČANOV
po obeh sejah KK ZMS je
tudi predsedstvo OK ZMS
Slovenske Konjice razpravlja-
lo o problemih učencev v go-
spodarstvu in o vlogi mladi-
ne v krajevni skupnosti. Izde-
lali smo program tistih de-
lovnih obvez, ki so za nadalj-
nje delo konjiške mladine
najbolj pomembne.
Ker je naša občina ena tis-
tih, ki nimajo srednjih šol
se vsi naši dijaki v šolo vozi.
jo. Največ mladih obiskuje
šole v gospodarstvu in prav
zato smo se od'o'";ili, da naj-
prej skušamo rešiti njihove
probleme. Učenci v gospodar-
stvu so tisti mladi ljudje, ki
imajo najprej v praksi mož-
nost uveljaviti se v samou-
pravljanju. Vendar opažamo,
da je aktivna udeležb,! mla
dih v samoupravnih organih
še zelo majhna, zato se mo-
ramo boriti predvsem ?a
ustrezno povezavo mla'tih v
gospodarskih orgai iizaci j ah,
ker bomo lahko uspa'i le, če
bomo povezani med seboj.
Priznati moramo, da je te-
mu problemu naša OK ZMS
posvečala vse premalo pozor-
nosti. Nujno potrebno je, iz-
delati lasten progra^r. po ka.
terem bomo vestno izvrševali
vse zadane naloge. Prva stvar,
ki se ji bomo morali posveti-
ti, je analiza današnjega sta-
nja. Dokler pa ne b'-'mo po-
znali pogojev, v h.aterih dela-
jo naši mladi učenci v gospo,
darstvu, tudi ne bomo mogh
ničesai spremeniti Zelo važ-
no pri tej naši nalogi pa bo
seveda tesno sodelovanje z
aktivi v gospodarskih orga-
nizacijah. želimo tud: da bi
nam pri tem pomagal, sami
učenci v gospodarstva ki no-
do najlažje povedal isateri
so njihovi največji problemi
in na kakšen nač^n jih rešiti.
Druga stvar, ki se je mo-
ramo takoj lotiti, pa je or-
ganiziranost mladine na vasi.
Ker smo želeli zvedeti, kdo
so mladi, ki žive na vasi, kaj
delajo, kakšne so njihove že-
lje in pogoji za delo, smo
izvedli anketo, ki nam je za-
nesljivo pokazala, da nezain-
teresiranosti med mladino ni,
ampak smo za dosedanje ne-
delo krivi tisti, ki ji nismo
znali nuditi priložnosti za
uveljavitev. Mladi, ki se vklju-
čujejo v terenske mladinske
aktive, čutijo veliko potrebo
po izobraževanju. Anketa, «i
smo jo izvedli, je pokazala,
da ima 53 odstotkov mladih
le osnovno šolsko izobrart'o
ali nedokončano osnovno šolo,
45 odstotkov mladih je kor.-
čalo ali še obiskuje srednje
šole in le 2 odstotka maturan-
tov se uspe vpisati na visoke
ali višje šole. Jasno je, üa
tisti, ki ostanejo po končani
osnovni šoli doma, želijo, da
bi se lahko kako drugače še
naprej izobraževali, zato mi-
slim, da je naloga mladinske
organizacije, da uspe s po-
močjo krajevne skupnosti m
delavske univerze organizirati
tečaje, predavanja, politične
šole, in druge oblike izobra-
ževanja, ki bodo mlade pri-
tegnile in povezale. Ankeca
nam je tudi pokazala, da zelo
malo mladih ljudi namerava
ostati na kmetijah. Spra.šuje
mo se, zakaj tako? Tudi OK
ZMS v naši občini bj moraja
mlade spodbujati, da se od-
ločijo ostati na posestvin m
jih maksimalno vključiti v
družbeno—politično deio. saj
je kmet prav tako enakopra-
ven član socialistične družbe.
Marina Tavčar
Gostinci govorijo
POMENKIV KUHINJAH
'"arija Govedič
Irena Jesenek
Irena Aleksič
Ce je vroče, vsakdo ohladi-
® po svoje se hoče. žal pri
gostinskem poklicu kuharja
^ kuharice ni tako. Ce je
^ tako vroče, gostje v loka-
^ in hotelih hočejo jesti,
^en postrvi, drugi krompir.
se kuhar namuči, potem
^ še kakšna ostra pade na
račun. Tokrat smo aa
^ J^briko vtikali svoje noso-
^ v kuhinje naših hotelov
.'' se pogovarjali z delavci,
J' Se kuhajo ob štedilnikih
pasjih dn.eh.
^JlARiJA GOVEDIC (kuha
hotela PAKA v Ve-
(j^^JU) »Gostinsko šolo, ku-
Ij/'^ko smer, sem začela ob-
fjj'vati v Rogaški Slatin,
^^at sem se učila v Zdra-
viliškem domu. V tem pKakli-
cu delam že sedemnajst let in
mi je všeč. Z vročino je pa
tako. Po to itcih etih se člo-
vek vsega navadi. Sedaj mi
je že čisto vseno, če je vroči-
na ali mraz. Delati je treba.
Ker je dosti dela, še pomis-
limo ne na to. Z. natakarji,
mislim, da se zelo dobro ra-
zumemo.«
IRENA JESENEK (kuha v
hotelu C^leia v Celju) »Za
kuharico sem se izučila v
C^eleii. Ta poklic mi ni pre-
več všeč. Mislim, da je zelo
naporen in težak. Poleg tega,
da je v kuhinji strašna vro-
čina, moramo delati še ob
vseh praznikih in nedeljah.
Sedaj bom izredno študira-
la ekonomsko turistično šolo,
poleg tega pa bom zjutraj
zaposlena. Ta poklic mi ^e
mnogo privlačnejši. Z nata-
karji se kar dobro razumemo,
seveda pa včasih do kreganja
vseeno le pride. To pa pred-
vsem zato, ker kakšna jed
ni pravočasno narejena.«
IRENA ALEKSIC (kuha kot
vajenka v hotelu Merx v Ce-
lju) »Letos sem začela obisko-
vati tretji letnik gostinske šo-
le za kuharice. Poklic mi je
zelo všeč. Je sicer precej na-
porno zaradi vročine, ki vla-
da v kuhinji, ampak po treh
letih se tudi tega navadiš.
Z natakarji se dobro razume-
mo.«
Boris Mhnar
28. junija
BITKA
NA
ROGLI
Tudi letos so Slovenske
Konjice prispevale svoj de-
lež v pripratKih na splošni
ljudski odpor. Sodelovala je
tudi mladina in dokazala, da
se zaveda svojih dolžnosti in
da spoštuje preteklost.
že v sredo, 28. junija je
del partizanskih enot krenil
na Roglo, se pripravil in na-
to kot sovražnik izvršil na-
pad na mesto. Meščani so
bili pripravljeni in so sov-
ražniku otežili orientacijo ta-
ko, da so tablice, ki so opo-
zarjale, kje je banka, kje
občina, kje postaja milice,
prelepili — in tako smo do-
bili muzej, zakonsko posve-
tovalnico, ribiško društvo
itd. Ko so opazili približe-
vanje sovražnih vojakov, se
je začelo streljanje. Mesto so
branile brzostrelke, puške in
največ — hrabnost branil-
cev. Organizirana je bila pr-
va pomoč, svoje sposobno-
sti so pokazali gasilci. Da se
ne bi v ljudeh naselil ne-
mir, je vsak dan v ilegalni
tiskarni izšel časopis Obve-
ščevalec, v katerem so lju-
di bodrili, jih seznanjali s
položajem in jih pozivali k
splošnemu odporu proti
sovražniku. Odlikovali so se
tudi mladinci, ki so razna-
šali propagandni material.
Utihnili so streli, za sovraž-
nima letaloma se je razblinil
dim — sovražnik je bil pre-
magan. Delovne organizacije
so dokazale, da bi v primeru
pravega napada znale reagi-
rati.
Sledili so trije dnevi vaj
enot teritorialne obrambe na
Uogli, kamor so vse čete, ki
so sestavljale IV. pohorski
bataljon krenile iz svojih kra-
jev: Konjic, Zreč, Loč, Vita-
nja v soboto 1. 7. 1972 zju-
traj. Da to ni bil le izlet,
nam je kmalu dokazala zase-
da, v katero smo padli. Na
Rogli je mladinski vod, ki je
bil med potjo razdeljen med
posamezne čete, izpolnjeval
naloge, ki so bile določene
zanj Spoznali smo različne
vrste pušk — ne le M 48, ki
je že zastarela — tudi našo
najmodernejšo polavtomatsko
puško, brzostrelko, ročno
bombo ... Kmalu smo vedeli
vse o tem, kako se je treba
postaviti v zbor, kaj je to
marševski korak, pokazali so
nam nekaj taktičnih vaj, ne-
kateri izmed mladincev so ce-
lo streljali s tromblonskimi
minami. Privadili smo se živ-
ljenja na prostem, mrzlim no-
čem, vojaški hrani, disciplini.
Med vso to resnost, omejitve
pa smo vpletli svojo mladost,
iznajdljivost sposobnost za
dojemanje neznanega in pri-
pravljenost, da skupaj sprej-
memo nekaj, kar nam bo ne-
koč morda dobro služilo. Za
svoje delo smo bili tako v
času napada na Slov. Konjice
kot na vajah teritorialnih
enot na Rogli, pohvaljeni. Ob-
činska konferenca ZMS Slov.
Konjice pa je nam mladin-
cem, ki smo bili na Rogli,
omogočila, da smo si ogledali
osrednjo prireditev ob Dnevu
borca v Zadobrovi pri Ljub-
ljani.
VIDA PLANINO
JAVNEMU
DELAVCU
SPOŠTOVANI PREDSEDNIK SKUPŠČI-
NE OBČINE LAŠKO MIHA PROSEN
V našem časniku je bilo
večkrat zapisana misel o
tem, da bi kazalo ob izse-
litvi »Ljubljanske banke«
v novo zgradbo njene do-
sedanje- prostore v »gra-
ščini« nameniti muzejski
zbirki. Le-ta ima sedaj
svoje prostore v zadnjem
krilu v nadstropju, ki je
dostopno le po strmih
stopmicah. Z ozirom na
to, da je Laško zdraviliški
kraj itti da so pacienti ve-
činoma težko pokretni, bi
takšna institucija, ki pri-
ča o zgodovini in umetno-
sti kraja, v katerem biva-
jo, morala biti dostopna
tudi njim.
Cez nekaj let bo Laško
pwaaaiovalo pomemben ju-
bilej, ki bo F>ovezan z zgo-
dovino mesta. Bi zatega-
delj muzejski zbirki ne
določili prostora, ki bo
javnosti bolj na roko?
Graščina pa je sama kot
cultumo zgodovinska stav-
»a najbolj primeren am-
bient za zbirko in za li-
kovne ra2!stave.
JURE KRAŠOVEC
JAVNEGA
DELAVCA
uredništvu
novega tednika ceue
V 26. številfki Novega te-
dnika z dne 19. junija
1972 je bilo naslovljeno
osebno na mene vprašanje
o nadaljnjem razvoju tu-
riaana po nekajletnem de-
lovanju Turističnega cen-
tra GOLTI in posebetj o
sodelovanju med IZLET-
NIKOM in Gostinskim
podjetjem TURIST iz Mo-
zirja.
Javnosti je znano, da je
z izgradnjo žičniškega si-
stema, hotela in nekaj po-
čitniških hiš, ki so jih
zgradili nekateri delovni
kolektivi, realiziran le pr-
vi del celotnega programa
tuiTistič-nega centra. Po
programu je predvidena
izgradnja turistično gostin-
skih objektov v Mozirju
in neka.j ob spodnji posta-
ji žiičnice ter prepotrebna
infrastruiktura (kopališče,
igrišča itd.), žal progra-
ma doslej nismo uspeli
realizirati, ker tako Izlet-
nik kot Turist iz Mozirja
malerialno tega nista v
stanju. Skupščina občine
je iskala tudi druge soin-
vestitorje, vendar žal do-
slej brez uspeha. S priza-
devanjem bomo nadaljeva-
Ü.
V neposredni okolici
Golt sta taico ostala
omembe vredna nosilca le
[zletnik in Turist. Zmotno
je mnenje, da je osnovna
baza samo 'I'urist, saj ima
v svoji lasti le 30 postelj
in premajhne restavracij-
ske prostore, da o akumu-
laciji, ki je za večjo iz-
gradnjo nepomembna, ne
govorimo, želim še enkrat
poudariti, da je osnovni
problem v tem, da smo
pri realizaciji programa
ostali piu prvem delu in
da so glavne naloge še
pred nami. Skušali jih bo-
mo realizirati v večih sme-
reh: v okviru obstoječega
z iskanjem novih investi-
torjev in z vsfpodbujanjem
zasebnega gostinstva.
Na tako osakem območju
kot je Gornja Savinjska
dolina (in ne samo okoli-
ca Mozirja) pa morajo in
bodo morali vsi nosilci tu-
rističnega razvoja vse-
stransiko sodelovali, pri če-
mer oblika le-tega ni bi-
stvena. Gre za enotno
litiko raavoja, izkorišča-
nja obstoječih in nast^a-
jočih kapacitet v družbe-
nem in privatnem sektor-
ju, reklamno in komerci-
alno politiko itd. Za vse
to pa že danes nastopa
več partnerjev.
Skupščina občine je in
bo vspodbujala sodelova-
nje. Menim pa, da je naj-
boljša pot za to, da se
partnerja Izletnik in Tu-
rist (vprašanje se nanaša
le na njiju j s posredova-
njem občinske skupščine
ali brez nje v neposred-
nem dogovarjanju spora-
zumeta o načinu sodelova-
nja in dokažeta, da je
mogoče preiti od velikih
besed na mala dejanja,
kar sta na drugih področ-
jih že dokazala.
JOŽE DEBERŠEK,
predsednik SO
Mozirje
4. stran
NOVI TEDNIK
stran 25
Celje
VISOKA
ODLIKOVANJA
V okviru prireditev in proslav na čast praznika celj-
ske občine je predsednik občinske skupščine inž. EKišan
Bumik izročil v ponedeljek, 17. t. m., visoka odlikovanja
večjemu številu nekdanjih borcev in članov delovnih or-
ganizacij, s katerimi jih je odlikoval predsednik Tito.
Tako je red republike s srebrnim vencem dobil Milan
Loštrk, red bratstva in enotncxsti s srebrnim vencem Ivan
Kobe, Bogomir Manfreda in Zofka Stojanovič, red zasluge
za narod s srebrno zvezdo Ivanka in Konrad Konec ter
Štefka Kovač. Poleg tega je predsednik Bumik podelil
17 medalj za hrabrost in 16 medalj zasluge za narod.
Red dela s srebrnim vencerrf so dobili Bdo Gaspari
(Aero), Leopold Lipovšefe, Marjan Erjavc, Janko Prando-
lič in Anton Lenko (vsi PTT). Pet odlikovancev pa je
prejelo medaljo dela.
K vsem tem je treba prišeti še pet članov kolektiva
celjske zlatarne, fci so že prej prejeli visoka odlikovanja,
med njimi Vladimir Veber red dela z zlatim vencem.
RAZGIBANA
KOMUNALA
Most v podaljšku Čopove ulice: dolžina 83 m, širina
10.20 m, cena 2,080.000 rok 10, XI. 1972 — izvajalec: IN-
GRAD Celje
Most v Polulah: dolžina 86 m, širina 9,60 m, cena 2,550.000,
rok 20. XI. 1972, izvajalec INGRAD Celje
Rekonstrukcija ceste v šmartnem v Rožni doUni: Lopata—
Prešnik, dolžina 2150 m, širina 5,50—7 m, cena 1,552.990,
roka 30. IX. 1972, izvajalec: Ceste kanalizacije Celje
Avtobusno postajališče Vojnik: trg in bolnica, cena: 570.495,
rok 30. VIII. 1972.
3 SLANDROVE NAGRADE
Celjska občinska skupščina bo tudi letos ob prazniku 20, julija podelila svoja najvišja družbena
priznanja — nagrade »Slavka Šlandra«. Med kandidate, ki so jih predlagale najrazličnejše organiza-
cije, delovni kolektivi, so se uvrstili: Maks Arbajter, Janez Bermež, inž. Srečko Cvahte, dr. Alfonz
Debeljak, Edvard Gole, Fedor Gradišnik, Marjanca Krošlova, Stanko Potisk, Srečko Pratnemer, Mar-
ko Simič, Bojan Štih, Branko Grubar, Milena Vršnik-štiftar, Aeroklub Celje, avto moto društvo »Slavko
Šlander« Celje, amatersko gledališče »Železar« Štore, Hokejsko drsalni klub, šahovski klub Celje,
Slovensko ljudsko gledališče Celje, mešani pevski zbor ŽPD »France Prešeren« Celje, prosvetno dru-
štvo »Zarja« Trnovlje, Štefan žvižej in Fran Roš. Odborniki celjske občinske skupščine so se odločili
za tri nagrade. Na današnji slavnostni seji občinske skupščine v kulturnem domu v Štorah jih bodo
podelili: celjskemu aeroklubu, inž. Srečku Cvahtetu in Srečku Pratnemerju.
Aeroklub
Celje
Klub deluje že od 1945* le-
ta. v povojnih letih je imel
številne težave, ker ni bilo
na voljo gradbenih objektov
niti ustreznih kadrov- niti pri-
mernega letalskega parka. Ti
problemi so rešeni v taki me-
ri, da klub spada med naj-
bolje opremljene v državi.
Aeroklub Celje ima 200 čla-
nov, kar je glede na tehnično
opremljenost tudi največ
možno. V preteklih letih je
iz njegovih vrst izšlo večje
število pilotov, ki so dosega-
li na različnih tekmovanjih
vrhunske uspehe. Veliko šte-
vilo pilotov, ki je začelo z
vadbo v tem klubu, dela
zdaj poklicno v vojnem in
civilnem letalstvu.
Aeroklub Celje je dobil
1969. leta priznanje za naj-
boljšo letalsko šolo v drža-
vi, lani pa je bil ocenjen kot
drugi najboljši v državi. V
jadralni dejavnosti pa so os-
vojili prvo mesto.
Lani je deset pilotov kluba
izpolnilo pogoje za srebrno C
značko, trije pa so izpolnili
enega od treh pogojev za
zlato C značko, dva sta izpol-
nila en^a od treh pogojev
za diamantno C značko, ki
je najvišje dosegljiva značka.
Tudi letos so že trije piloti
izpolnili enega izmed pogo-
jev 7ia zlato C značko, dva
izmed njih pa budi enega od
F>ogojev za diamantno C znač-
ko. Veliki so tudi rezultati
jadralnih letalcev.
Inž. Srečko
Cvahte
Rojen je bil 28. februarja
1909. leta v Celju, je stro-
kovm svetovalec pri Splošni
vodni skupnosti Savinja v
Celju.
2e kot študent, praktikant,
se odloči za študij hidroteh-
nike. Po službovanju na Dra-
vi in Skadarskem jezeru je
kot izkušen vodnogospodarski
strokovnjak sprejel 1957. leta
mesto direktorja takrat usta-
novljene vodne skupnosti v
Celju. Kot direktor je pod-
jetje vodil do 1971. leta.
V času ko je bil na čelu
te organizacije, je bilo na
območju celjske občine reeu
liranih 16 km vodotokov, ure-
jena je bila struga Savinje
skozi Celje, Voglajna od izli-
va v Savinjo do Štor, zreguli-
rana Hudinja do sotočja s
Travniškim potokom, zgrajen
odvodnik Ložnice, Koprivni-
ce, Sušnica. Poleg tega je
bilo opravljenih več manjših
regulacij ter zgrajenih vodo-
vodov z rezervoarji, zajetji
in črpališči v skupni dolžini
približno 45 km." Prav tako je
bUo v Celju zgrajenih 5 ko-
lektorjev in drugih kanali-
zacij. Zgrajena je bila tudi
pregrada Loče; z jezerno pre-
grado pa je Celje pridobilo
lepo rekreacijsko vodno po-
vršino.
Za rešitev celjskega vodne,
ga vozlišča je inž. Srečko
Cvahte vložil veliko truda,
uporabil vse svoje strokovno
in teoretično zsnanje ter dol-
goletne izkušnje in organiza-
cijske sposobnosti. Le tako je
skupaj z delovno organizaci-
jo, ki jo je vodil, uspel izvr-
šiti dela na regulacijah, ki so
Celje za vselej rešile dolgo-
letnega strahu pred poplava-
mi.
Srečko
Pratnemer
Rojen je bdi 11. maja 1921.
leta v Slovenskih Konjicah.
Njegova politična pripadnost
in idejni pogledi mu že v
letih pred vojno onemogočijo,
da zaključi šolanje na realki
v Mariboru. Tako uspe to
nadoknaditi šele po vojni, ko
1949. leta uspešno konča šolo
za novinarstvo.
Z novinarstvom prične 1950.
leta. Kot novinarja ga odli-
kuje ne le izreden posluh za
dogajanje v sredini, kjer delu-
je, ampak zlasti to, da aia
pojave, ki jih opisuje, real-
no oceniti in jih povezati s
širšimi družbenimi hotenji.
V času, ko postajajo javna
informativna sredstva ne le
informator, ampak tudi kre-
ativni družbeni faktor samo
upravne družbe, je Srečko
Pratnemer primer novinarja,
ki je SVOJO vlogo uspel doce-
la uresničiti.
Kot novinar je izredno ce-
njen v vseh delovnih organi-
zacijah, družbenopolitičnih or-
ganizacijah in med svojimi
kolegi. Pri RTV Ljubljana ga
ocenjujejo kot najboljšega lo-
kalnega dopisnika v Sloveniii
Znan pa je tudi po svoji
aktivnosti v publicistični de-
javnosti, saj sodeluje v raz-
nih časopisih in v reviji »Teo-
rija m praksa«.
Poleg uspešnega opravlja-
nja novinarskega dela, je ve-
dno našel čas za družbeno
aktivnost na raznih področjih,
kjer ga poleg pripravljenosti
za delo zlasti odlikuje nese-
bično, ustvarjalno in konkret-
no delo med ljudmi.
DANES
SLAVNOSTNA
SEJA
v spomin na ustanovi-
tev Prve celjske čete, 20.
julija 1941. leta na Resev-
ni pri Šentjurju, praznu-
jejo prebivalci celjske ob-
čine ta dan kot svoj praz-
nik.
V	počastitev tega dne
je bilo že doslej več pri-
reditev in proslav, danes
ob 9. uri pa bo v kultur-
nem domu v Štorah slav-
nostna seja celjske občin-
ske skupščine, na kateri
bodo podelili tri šlandro-
ve nagrade. Dve uri za
tem pa bo še otvoritev
nove valjarne v štorski že-
lezarni.
Vrh tega bo danes ob
15. uri začetek odprtega
prvenstva Celja v malem
nogometu.
Jutri, v petek, 21. julija,
bodo ob 11. odprli v štu-
dijski knjižnici razstavo o
celjskem starem gradu.
V	soboto, 22. t. m. bodo
praznovali v Vojniku, kjer
imajo tudi svoj krajevni
praznik. Slavnosti se bo-
do začele ob devetih z od-
prtim občinskim prvenst-
vom gasilskih enot in na-
daljevali ob desetih pri
spomeniku NOB.
22. in 23. julija bo v Ce-
lju še meddržavni atlet-
ski dvoboj med reprezen-
tancama Jugoslavije in
Belgije, v torek, 25. julija
pa bo še odprto prvenstvo
Celja v plavanju.
Naši znanci
PIŠE:
B. Strmčnik
NOVI ČASI
IN ZASLUŽEN
POKOJ
Takoj po končana vojni
je najprej prevažal na
progi Ceije—Dobrna, kjer
je bila takrat še vojaška
bolnica Dvakrat na dan.
Imeli so še en avto-
bus in to je bilo za zače-
tek tudi vse. Kasneje pa
so 4okupili nove avtobuse,
bilo je ustanovljeno pod-
jetje »Avtobusni promet
Celje« in že leta 1947 se
je Rok z novim Kruppom
vrnil na svojo staro pro-
go proti Logarski dolini.
»Kmalu se je jelo kaza-
ti, da gremo novim časom
naproti, Včasih je bilo či-
sto drugače ...« se je spo-
minjal ROK in dodal:
»Vedno več avtobusov smo
imeli in vedno bolj se je
ljudem mudilo. Bj, kje so
časi, ko sem naložil v av-
tobus pozimi po pet vreč
leša in si potem sam posi-
pal poledenele odseke
tam, kje v soteski ob Igli?
Danes je vse drugače ...«
»Kaj pa tisti o preme-
ščanju potnikov z leve na
desno in obratno, je to
res, ali je to samo šala?«
sem se pozanimal.
»Kakšna šala neki, res-
nica. Ce je bila »fedra« na
em strani bolj siaba, sem
rekel ljudem naj se pre-
sedejo pač na drugo. Si-
cer pa, posebno pa še po-
zimi, pa sem jih preme-
ščal vedno na gornjo
stran, nasproti vodii. Na-
vzdol vse preveč rado vle-
če, tako pa je bilo bo-
lje ...«
»Ste imen še kakšne po-
sebne težave v zadnjih le-
tih pred upokojitvijo?«
sem ga pobaral v upanju,
da se mi bo zaupal. Ni-
sem se zmotil. Malo je
pomislil in povzel:
»Stalno so me pestili
zaradi teh nesrečnih voz-
nih redov in brzine. Ceš,
da vozim prepočasi, pa
zopet prepočasi. Jaz sem
se na vse načine branil,
pa čisto gladko seveda ni
šlo. Enkrat jo je Cvahte
z motorjem mahnil za me-
noj in, kG sem ustavil, mi
je rekel, da ni čudno, da
nikamor ne pridem, če pa
tako počasi vozim. Jaz pa
njemu: avto je star, brem-
ze zanič, cesta ovinkasta,
ja, kdo bo pa vozil hi-
treje? No, in pri tem je
ostalo ...
Pomlad je prihajala v
deželo tistega leta 1960, ko
so Roka poklicali v pisar-
no, mu povedali, da bo na-
stopil dopust in po dopu-
stu — pokoj, štirideset
let in pol delovne dobe.
Končati bo treba!
Ni bilo lahko in kar pre-
hitro je prišlo, toda kot
vselej se je spoprijaznil z
dejstvom. Ostal je doma,
v Radmirju, kjer si je dve
leti F>o ženini smrti s po-
novno poroko ustvaril
svoj drugi dom. Tu preživ-
lja zaslužen pokoj ukvar-
jajoč se z drobnima opra-
vili okoli hiše in zajčki v
hlevu. V garažd stoji prinz
in včasih še sede za volan,
da bi tistima dvema mili-
jonoma prevoženih kilo
metrov dodal še katerega.
»Pravijo, da je to neva-
ren avto, so mi rekli. Jaz
pa mislim, da je pred-
vsem odvisno od tega,
kaikšen šoter sedi v njem!«
Tako je pcmodroval, ko
sva spregovorila še o da-
našnjem prometu . ..
Z Rokom se je končalo
posebno obdobje, ki ne bo
nikoli tonilo v pozabo, ob-
dobje, o katerem se spleta
legenda, središče le-te pa
je še vedno živa podoba
Roka Kopitarja — avtobu-
snega šoferja!
Na mnoga leta in srečno
vozaxjo. Rok! (Konec)
In danes? Veselo se je
nasmehnil Rok Kopitar ob
opominih na minula leta,
ki jih je preživel za vola-
lom avtobusov ...
fet. 29 — 20. julija 1972
NOVI TEDNIK
stran 5
Bralci pišejo
POSLANI PESMI
Zupane Branko iz Celja
ntuii je .poslal za objavo
dvoje pesmi. Ker nismo li-
f.eerarni list, ki bi objavljal
in ocenjeval pesmi,
zhisti pa še- ker o avtor
ju nimamo nobenih podat-
kov (predvsem starost),
pesmi zaenkrat ne bomo
cbjavili, mpgoče pa kdaj
drugič na naši strani naj-
mlajših, ko objavljamo li-
ter urne prispevke.
STOLETNA
PRATIKA NA POTI
Bitd bi imel vašo Sto-
letno pratiko, zato jo na-
ročam pri Vas.
še nekaj me »žuli«. Do-
ma imam nekaj spisanega
življenjepisa iz avstrijske
vojske iz leta 1918, 1919,
1920 iz boja na Koroškem.
Našlo bi se tudi nekaj iz
II. svetovne vojne. Ali bi
mi objavili, če m napi.sa-
no na pisalni stroj?
Vas pozdravlja F- š.,
s Kozjanskega
Otigovor: Stoletno prati,
ko ste že gotovo dobili,
ker smo jo že poslali.
Vaše spomine pa kar
pošljite in če bodo kvali-
tetno in živo napisani, jih
•)onio objavili tudi, če jih
boste z roko napisali.
NERAZUMLJIVO
PISMO
Tovariš Edo Lorger nam
je poslal pismo, v kat^e-
rem nas je prosil, da bi
zastavili javno vprašanje
sodniku Dragu Makarovi-
ču.
Tovariš Lorger, morda
bomo to kdaij celo nare-
dili, a vaša zadeva je pre-
malo konkretna, ker se iz
vsebine vašega pisma ne
da razbrali, za kaj gre. Da
se vam dela krivica, sLe
pisali, a ne omenjate lju-
di, ki vam jo deiajo. Pi
sma ne moremo objaviti
niti v rubriki »Pisma bral-
cev«, ker naši bralci nt'
bodo vedeli za kaj gre.
MOŽJE SO
IZKORIŠČEVALCI
že takrat, k.o sem v 22
švevilki NT prebrala pred-
log tov. A. K., naj bi rui
občinah pi ipraviJi tečaje
za mladino, kjer bi jUi
pripravili na življenje v
zakonu, sem mislila, da bi
bilo treba to dobro misel
podpreti. Zdaj pa mislim,
da je to najbolje storila
Anica Fapič s Kožinjega
vrha (v 24. šit. NT) s svo-
jim pismom, ki govori, ko-
liko je še zaostalosti pri
nas. Prav zaradi tega bi
taki tečaji bili res nujno
potrebni, nič manj za de
kleta, kot tudi za iante.
Zato močno upam, da
ne bo ostalo samo pii
predlogu- Kaj menite vi,
v uredništvu?
Odgovor: Upamo, da bo-
do odgovorne ustanove
predlog prebrale in raz-
mislile. ideja je hvalevred-
na, potrebno jo je le rea-
lizirati.
KAJ JE
TOVARIŠTVO?
Po osmi uri 5. t. m. sem
Ob odhodu s trga na kri-
žišču pri spomeniku NOB
doživela naslednje: šofer-
ju kombija se je ustavilo
vozilo na križišču. Jaz,
kot ženska, sem bila pre-
slabotna za pomoč. Za vo-
zilom je stala kolona av-
tomobilov, pa m nüice iz
stopil, da bi kombi F>ori-
nili na stran, bpiašujem
se, ah se tebi, dragi 'šoler
v koloni, ne bi moglo zgo-
diti kao podobnega? Se
zavedaš. Koliko je danes
nesreč in ki bi jih s to-
varištvom laiiko odpravili?
Kako naj pričakuje člo-
vek pomoč, če se že ob
malenkostih zatika?
je.	VAŠA ZVESTA
M. L. Celje
NENAVADNI
GOBARJI
• Proseniško je lep kraj.
Ol.>dajajo ga polja, lepi
gozdiča in slabe ceste.
Vendar pa se kljub slabi
cesti pripeljejo v te go-
zdiče številni avtomobili-
sti s svojimi ljubčka in
ljubiciuni. Otroci večkrat
sprašujejo, kaj delajo v
gozdu, a odgovor je le, da
nabirajo gobe. Prebrisane
glavice ne verjaniejo, da
v teh gozdičih raste toli-
ko gob, zato jih večkrat
opazujejo. Vračajo se pre-
senečeni in si mislijo svo-
je.
VAŠA ZVESTA BRALKA
POT SPOMINOV
Ob Dnevu borca so se
nekdanji borci ter mladi-
na, ko so hodili po poteh
XIV. divizije, ustavili tudi
pri meni. Med njimi je bil
tudi Sergej Kraigher in
njegova sin ter hčerka. Z
njimi je bila tudi borka
nekdanjega Kozjanskega
odreda Vojislava Kocman.
Jaz sem že štiri leta pri-
klenjen na posteljo in sem
bil zato obiska zelo vesel.
Sergej Kraigher mi je iz-
ročil lepo darilo.
Po krajšem pogovoru z
mano so odšLi veselo na-
prej.
JAKOB LESKOVŠEK,
Lesično 63
REKLAMA
Zahvaljujem se vam za
odgovor v prejšnjem NT,
vendar vam moram pove-
dati, da ni pravilen- V od-
govoni je navedeno, da je
nagrado prejel samo tisti,
ki je bil izžreban. Poši-
ljam vam rekUuno, ki
sem Jo izrezala iz NT in
v njej piše, da prejme na-
grado vsak kupec EMO
peči. Ker se EMO še ni
nič oglÄs^ilo, smatram, da
se čuti krivega. Sicer pa
prosim EMO, da odgovo-
ri v Novem tedniku, kako
je s to stvarjo.
MARTA CK)LEZ,
Proseniško
PRELOGOV
'NAČRT
ŠE ENKRAT
v zadnjem času zasledu-
jemo v časopisju članke
in strokovne izjave izp>od
peresa Vinka Pre loga, in
sicer v terminu gospodar-
ske rešitve Kozjanskega
kot nerazvitega področja.
Lahko bi se reklo, da so
članki pn bralcih naleteli
na različen odmev, in si-
cer delno na odobravanje,
v veliki meri pa na odpor
in obsodoo —na obsodbo
še posebno od strani pri-
zadetih, to je Kozjancev.
Priznati je treba, da je
študija Vinka Preloga naj-
bolj astrezna od vseh do-
sedanjih, da zajema razne
probleme in nerešena
vprašanja Kozjanskega,
kar Kozjanci pozdravlja-
mo in Se mu za trud za-
hvaljujemo. Motijo pa nas
ekonomske utemeljitve, in
sicer v članku Novega te-
dnika z dne 5 maja letos,
katere tovariš Prelog na-
vaja kot gospodarske reši-
tve za Koajansko, ki pa so
za nas Koajance trde —
neusmiljene in tudi konč-
no nesprejemljive. V ome-
njenem članku Prelog tudi
navaja večinoma že znane
stvari, in sicer, da je Ko-
zjansko razdeljeno na šest
občin in da pretežni del
pripada občini Šmarje pri
JeJsivh m Šentjur, da »e
je število prebivalstva v
zadnjih dvajsetih letih
zmanjšalo za okoli 10.000,
nadalje navaja v članku,
da področje nima poseb-
nih rudnih bogastev in tu-
rističnih znamenitosti, da
je na področju še nad 60
odstotkov kmečkega prebi-
valstva, da je tu največji
piocent ostarelih ljudi in
da je kol področje že po-
stalo resna ovira za celo-
ten nadaljnji raz\'Oj slo-
venskega gospodarstva in
razvoja.
Kol rešitev tega, stanja
se v ekon^omski utemelji-
tvi mvvaja v članku grad-
nja novih industrijskih
oojeklov, in sicer v glav-
nem na sedežih šestih ob-
čin, ki zajemajo področje
Kozjanskega, s lem, da bi
se delovna sila Kozjanske-
ga v teh novih kapacitetah
zaposlovala, kar pomeni
dnevno okoli 30 km do
delovnega mesta se prevo-
ziti in da se naj industri-
ja gradi tam, kjer je že
tradicija in vpeljana orga-
nizacija dela in še se tu
navajajo razne druge eko-
nomske ut-emeljitve.
Pn vsem tem načrtova-
nju pa Vinko Prelog po-
zablja, da so bili prav na
Kozjanskem prvi začetki
vstaje, to je oborožene
borbe partizanov z okupa-
torjem, da je tu padlo nad
2.000 borcev in da sedaj
organizacija splošnega
ljudskega odpora gradi
ponovno na dobri volji in
simpatijah vaškega prebi-
valstva, da je na tem pre-
delu še vedno nekaj tisoč
kmetij sV povprečni veliko-
sti treh hektarjev, da so
na leh kmetijah stari one-
mogli ljudje in da zaradi
sočustvovanja in moralne
obveze do staršev sin ozi-
roma hčerka ne moreta
na delo v oddaljeno tovar-
no, ker izgubita cel dan,
da pa bi se ti ljudje rade
volje vključili v stalno
delo, da bi se jun tovar-
ne približale do centra
Kozjanskega, to je do Ko-
zjega. Pri kompleksnem
gospodarskem reševanju
Kozijanskega je treba ra-
čunati na ta faktor, to je
na stare ljudi na kmeti-
jah, ki bi v gl:a\-nem osta-
.li osamljeni, če bi se to-
varne gradile po zamisli
Vinka Preloga, to je izven
Kozjanskega, m se bo s
tem socialni problem še
povečal, čeprav je že da-
nes nsznosen in po izraču-
nih dražja, kot pa grad-
nja nove tovarne v Koz-
jem, kjer bi se lahko za-
poslili vsi manjši kmetje
in poleg tega skrbeli za
svoje stare ljudi v hiši.
Tudi trditev v članku, da
se naj industrija gradi
t«m, kjer je že tradteija
in ostali ekonomski pK>go-
ji, ne drži, ker je treba
tam graditi tudi nova sta-
novanja za delavce na no-
vih delovnih mestih in če
bi ta trditev držala, potem
bi se morala industrija v
glavnem širiti samo v
Ljubljani in Mariboru, in
morda še v nekaterih
večjih že zgrajenih indu-
strijskih centrih. Tudi je
znano pravilo in sprejeto
načelo policentričnega raz-
voja Sloveoaije in bi po
tem principu tudi tovarne
v Kozjem bile utemeljena
in tudi verjetno ena naj-
boljših rešitev za dvig za-
ostalega Kozjanskega.
Torej rešitev za revno
in pozabljeno Kozjansko
je več ter se da utemelje-
vati m položiti doktorat
iz ene ali druge smeri, a
za nas Kovance je pa
najbolj važno to, da bi se
nam nehalo enkrat že da-
jati samo obljube in nas
tolažiti z lepimi beseda-
mi. Radi bi prišli že en-
krat v neki plan gradnje
prepotrebnih cest in novih
obratov.
V. F-,
Kozje
FRANC GUBENŠEK
Ob 50-letnici gimnazijske mature
SPOMINI ZLATEGA MATURANTA
»Wer nie sein Brot mit
Traenen ass ...« in solze
■SO se posušile in lice se
je obradovalo.
Način obedovanja je bil
tak, da si je vsak sam
vzel toliko hrane, kolikor
je želel. Toda med vojno
se je dogajalo, da si je
marsikateri dijak preveč
nadeval na krožnik, pa ni
mogel pojesti. Take jedce
je prof. Kožuh svaril: naj
ne bodo lačne oči, marveč
— želodec; nihče ne bo
ostal lačen, toda škoda je
metati hr^o stran. Počasi
se mu jfe posrečilo najti
ravnovesje med očmi in
želodčevo zmogljivostjo.
Po kakem mesecu je
»steklo«, kakor se reče,
in prof. Kožuh je skrb za
mir in za red v obnašanju
in jemanju primernih po-
trebnih količin hrane pre-
pustil kakemu starejšemu
dijaku, ki je s svojim na-
stopom znal ustvariti po-
trebno mimo vzdušje.
V Celju je bilo kakih
20 ali morda tudi več ta-
koimenovanih »dijaških
gospodinj«, ki so se ukvar-
jale s tem, da so jemale
podeželske dijake na sta-
novanje in (deloma tudi
na) hrano. To so bile po-
večini preproste ženice, ki
so v eno sobo (ali tudi v
dve) vzele dijake, same pa
so se ustoli&le kar v ku-
hiiiji. Skrbele niso samo
za to, da so dijaki primer-
no stanovali in spali, mar-
več je na njihovih rame-
nih ležala še skrb za du-
ševni in moralni blagor
njihovih varovancev. Tudi
one so se znale približati
duši takega podeželskega
prvošolčka, da je hitreje
premagal domotožje, ki
se je vsakega lotevalo.
Spremljale so svoje dijake
skozi 8 let tja do mature.
Tisti nemir in razburje-
nje, ki sta se pri maturan-
tih začela v maju s pis-
meno maturitetno nalogo,
sta se polotila tudi teh
dijaških gospodinj, ki so
nekako sodoživljale »boj«
svojih maturantov s pro-
fesorji.
Ko se je vse to proti
koncu junija začelo zma-
govito končavati, so tudi
one žarele od zadovoljstva.
Ob koncu so med svojimi
vrstnicami, sosedami in
znankami dostikrat dale
duška svoji »udeleženosti«:
»No, ste videli, delali smo
in maturo tudi naredili!«
Ta motiv je porabljen v
slovenskem filmu »Vesna«,
kjer srečna mati (Bučar-
jeva) to profesorju (Sta-
netu Severju) tudi pove.
Področje, s katerega so
prihajali podeželski mla-
dinci na celjsko sloven-
sko gimnazijo, razf>ada
glede razvrstitve narečij
v dve veliki skupini: na
zahodu v savinjsko nareč-
je, vzhodno od Celja pa
na šmarsko-kozjansko.
Medtem ko savinjsko
narečje šteje med tako-
imenovane blagoglasne go-
vorice, se za vzhodne kaj
takega ne bi moglo reči.
Prav ta okoliščina je, bi
skoro lahko rekli, povzro-
čila prve bridke težave, s
katerimi se je tak prvo-
šolček ob prihodu srečal.
Nasproti neki blagoglas-
nosti v govorici Savin j-
čanov' je v šmarsko-koz-
janskem narečju vse kaj
drugega. Zlasti za šmar-
čane, Rogatčane, Ponkov-
čane in Zibičane je značil-
no pojavljanje diftongov
»aj, au« ou«, zaradi česar
v^'ljajo ta narečja za ne
blagoglasna. Prvošolci (pa
ne samo ti, še tudi v kas-
nejših letnikih) so zaradi
takega svojega narečja bi-
li izpostavljeni norčevanju
in posmehovanju, najbolj
Zibičani. Vendar si šmar-
čani sami doma iz tega ne
storijo dosti kaj, marveč
kar sami delajo v svojem
narečju smešnice in šale
in dovtipe in se jim kar
je značilno za njihov zna-
čaj, v prvi vrsti kar sami
smejijo!
Francoski profesor sla-
vistike Lucien Tesniere, ki
je poučeval na ljubljanski
univerzi francoščino, je
bil o šmarsko-kozjanskem
narečju drugega mnenja:
štel ga je za blagoglasne-
ga.
Vsak podeželski prvo-
šolček je pač v Celju go-
voril tako, kakor je bil
od doma vajen ali kakor
pravijo Nemci: »Wie ihm
der Schnabel gewachsen
ist.« Tistim, ki so prišli
s Kozjanskega, so višje-
šoloi, ki so se učili slo-
venske stenografije, rekli,
da v svojem govoru steno-
grafirajo. To narečje ima
neko posebnost, ki je ne
najdemo drugod, namreč,
da v deležniku preteklega
časa pri tistih glagolih, ki
se končujejo na »-el« in
»-il«, npr. »vid-el, hval-il«,*
to pripono kratkomalo iz-
puščaje: sem (bom) vid,
hval, vdar itd.
Podeželski dijaček je
sčasoma v Celju le pre-
magal svoje narečne po-
sebnosti in začel osvajati
slovnično izreko tudi v
pogovoru. Sedaj je zanj
nastala nova težava v —
domači hiši in domačem
kraju. Ko je prišel na po-
čitnice in začel doma go-
voriti v tako težko pri-
borjeni šolski izreki, je
naletel na odpor svojih.
Ce smo torej podeželci
hoteli obdržati prisrčnost
in domačnost v medseboj-
nem stiku v domačem vaš-
kem okolju, ni bilo nobe-
nega drugega izhoda kot
ta, da je bilo treba doma
govoriti zopet v lastnem
narečju.
Okoliščina, da sem vse
do mature (in še naprej)
govoril doma v narečju,
mi je koristila, ko sem
prišel na univerzo v Ljub-
ljano, kjer sem prišel v
stik s prej omenjenim
francoskim profesorjem
Tesnierom. Po tej poti je
tudi kozjansko narečje
prišlo do tega, da je ome-
njeno v znanstveni knjigi,
ki je izšla v Parizu.
V letih 1919-24 je- bil
namreč na ljubljanski uni-
verzi lektor francoskega
jezika Francoz Lucien Tes-
niere, rojen leta 1893. Bil
je slavist. V času svojega
službovanja in bivanja v
Ljubljani je raziskoval
slovensko dvojino. Sam je
potoval po slovenskem
ozemlju (ne samo po ti-
stem, ki je bilo takrat v
Jugoslaviji, ampak po ko-
roškem in tržaško-goriš-
kem) in zapisoval izgovor-
jeno in slišano izgovorja-
vo dvojine glagolov, sa-
mostalnikov, zaimkov itd.
Razen tega je Jo delal
tudi s takoimenovaAim an-
ketiranjem. Povabil je k
sebi ljudi, ki so dobro po-
znali svoja narečja, in si
zapisoval dvojine.
Tako sem tudi jaz pri-
šel pred tega moža z rde-
čo brado. Več ko 4 ure
sva v tisti rdeči hiši na-
sproti Rokodelskega doma
v Komenskega ulici obde-
lovala vse dvojine, on pa
je zapisoval in označeval
s posebnimi znaki glas in
barvo (ton) narečne izgo-
varjave. Z mojim po2ina-
vanjem narečja je bil za-
dovoljen in je to ob kon-
cu tudi izrekel.
Iz Ljubljane je odšel "na
univerzo v Strassborug,
kjer je bil profesor slavi-
stike. Leta 1925 je izdal
v Parizu v založbi Edou-
arda Championa (Libraire
ancienne honore) knjigo o
slovenski dvojini na 454
straneh. Knjiga nos-i na-
slov: »Les formes de duel
en Slovene« (Oblike dvo-
jine v slovenščini). Naši
šumniki (»č, š, ž«) imajo
kljukice (strešice), kar
pomeni, da se je tiskar
zelo potrudil.
Moj kraj Lesično je v
knjigi omenjen najmanj
štirikrat: na str. 122 (mati,
hči), 219, 299 (najdveh)
in 440.
Ko zdaj berem jezikov-
ne pripombe Janeza Gra-
dišnika v T(eden&ki) T(ri-
buni) in Janka Modra v
Nedeljskem Dnevniku in
ko sem poslušal na tele-
viziji sestavke »Pet minut
za boljši jezik«, moram
reči, da je jezäk, kä so ga
govorili in ga govorijo na
Kozjanskem, sorazmerno
zelo čist in nima tistih
primesi, ki jih ti branilci
čistosti slovenskega jezi-
ka zavračajo. Pri tem se-
veda ni treba jemati v
ozdr nekaj nemških spa-
kedrank in nekaj nareč-
nih posebnosti.
Pred I. svetovno vojno
(in še tudi po njej) so
šolani ljudje elkali. Taka
je bila pač šola. Ivan Can-
kar elkanja ni maral in
nekje trdi, da je izgovor
na »-el« izmišljotina slov-
ničarjev. Temu bd težko
pritrdil. Prej bi rekel, da
je ta Cankarjeva trditev
bolj plod nezadostnega
poznavanja naših narečij.
(Se nadaljuje]
6. stran
NOVI TEDNIK
St. 29 — 20. julija 197^
Srečanje s svetinskimi krajevnimi problemi
—	o krajevnih posebnostih in težavah je spregovoril ANDREJ VIDIC,
starosta krajevne skupnosti Svetina, 65-letni kmet in dolgoletni odbornik
občinske skupščine v Celju.
—	Posebno perečih problemov na Svetini ni, se pa tamkajšnji kmetje
pogostokrat čutijo ogoljufane za les, ki nima prave cene.
—	Turizem pravkar leze iz plenic.
— Ponos domačinov je taborna cerkev, ki jo že nekaj let počasi,
a pridno obnavljajo.
Med vsemi krajevnimi
skupno&taii celjske občine je
prav sjvetinska najbolo gora-
ta. Pobočje Tovsta prehaja v
dolgo sleme, ki se dviga v
svetinsiki vrh Ramance. Te se
spuščajo v široko sedlo, ki
ga omejuje Velika vrh. Med
Svetinskim in Velikim vr-
hom je nastalo glavno niaiselje
krajevne skupnosti — siMko-
wita Svetina.
Na vsaki strani sedla izvi-
rata dva potočka, Odrešna in
Kozijica. Tik pod slemenom
Mamac je planinski' dom
štorske železarne, nekoliko ni-
že pa part'izanski Vrunčev
dom.
Krajevna skupnost Svetina
obsega prostrano naselje Ja-
vornik. Sveti dol, Svetino in
Kanjuce. Nekdaj pa je spa-
dala zraven še Povšoiica, ki
pa je danes v laški občini,
a bi se radi spet priključdla
k celjski. To narekuje že
naravna lega in urejena pot,
ki jo iz laške strani nimajo.
Naselitev svetinskega po-
bočja je bila zgodnja. Posest-
va tod okoli so bdla last gro-
fice Heme, potem pa so pre-
šla v roke laške gospode, ka-
sneje pa si jih je pridobil
Friderik I., celjski grof. Iz
tega časa obstajajo tudi prvi
urbarji, kyer so posestva tod
okoli zabeležena- Valvasor
pripoveduje, da so imeli celj-
dd grofje na Svetini, ki je
bila skraja pristava, mnogo
podložnikov, zato so jim zgra-
dili cerkev, ki je danes eden
vrhov gotske arhitekture pri
nas. Z njo v zvezi je nastala
legenda, ki je še danes živa
med ljudmi. Govori, da so iz
potočka Koajice vsak dan pri-
plavale ribice s ömimi pika-
mi, s katerimi so se gradite-
lji cerkve hranili. Ko p>a so
nekoč delald na Marijin praz-
nik, ribic ni bilo več.
Cerkev je biLa nekoč obzä-
diana in da bi je Turki ne
opazili, je ostala neometana,
»črna« kot pravijo domačini.
Na ta kulturnozgodovinski
spomenčk so Svetinčani i2a-ed-
no ponosni.
svetinski vsakdan
Podoben je razmeram v vsa-
kem majhnem kraju. Iz raz-
govora z dolgoletnim predsed-
nikom krajevne skupnosti na
Svetini (že devetnajsto leto
ixjegovega predsednikovanja
teče obenem pa je »obdan«
še z vsemi funkcijami, ki se
naberejo na vasi), smo raz-
brali, da imajo naomanj ure-
jeno trgovino. Tu si žele kon-
kurence, pa tudi možnost, da
bi se v njdhovi trgovinici do-
bili r^nujnejši kmečki pro-
izvodi. Trgovina v nekdanjem
župnišču ni primerna, ker
ljudje postajajo vedno zah-
tevnejši. Gasilska četa tudi
nima lastnega prostora in se
stiska v šoli, s katero pa so
Svetuičani zadovoljni.
120 volilcev, kot jih kra-
jevna skupnost ima, ni ne-
zadovoljno ljudstvo. To kaže
že podatek, da^ je našlo pot
v tujino samo pet ali šest
zxiomcev; pa še ti se bodo
vrnili. Zaljubljeni so v svoj
domači kraj in pravijo, da m
lepšega nikjer na svetu. Po-
jadLkujejo zaradi davkov, za-
radi goljufij z lesom, a ker
zBia tovariš Vidic tudi to ure-
diti, je mir spet kmalu skle-
njen. Nimajo obrtnikov, ra-
bili bi čevljarja in mizarja in
kovača, zato morajo z vsemi
temi stvarmi v dolino.
Klyub dobri voljd pa člo-
vek zasluti v pogovoru maj-
hno bojazen. Kmetijski nor-
mativi so pokazali, ^ je od
vseh kmetij, ki so raztrese-
ne tod okoli rentabünih naj-
več osem. Kaj bo z ostalimi
se sprašujejo. 2e danes Je
tod veliko ostarelih kmetov,
a 2» vse so že našU pomoč.
Dobivajo socialno podporo in
lačnih tod okoli ni. Kanček
upanja se je p>ovečal, ker se
v zadnjem času opaža, da je
naravni prirastek za spo25na-
nje večji kot po vojni. Otrok
se rodi več kot starejših
umre.
Turizem se mota iz isačetnih
povojev. Vikendov tod ni, le
na meji z laško občino stoji
eden. Pa je perspektiva kra-
jevne sdcupnosti samo v tej
dejavnosti. Ponuditi naprodaj
razgled in mir, zato so skle-
nili, da bodo napraviU vikend
naselje okoli Vrunčevega do-
ma. še prej pa bodo morali
napeljati vodo tod okoli, ker
nekaj kmetij je še brez nje.
Mladina svoje organizacije
Andrej Vidic, največji pozna-
valec svetinskih razmer in
človek, ki ima vedno čas, da
pomaga in svetuje ter neu-
morno skrbi za svojo krajev-
no skupnost.
niina, ker jüi je premalo. Zgo-
di pa se, da se nagde entuzi-
astično dekle, tokrat je to
ESIHOVA BETKA, ki je napi-
sala, zrežiirala in pripravila
igrico, ki bo prav te dni raz-
veselila Svetinčane m goste,
ki jih bo pot zanesla tu gor
na oddih.
Boljše življenje pa je pri-
neslo še nekaj. Zaverovanost
vase in lov za standardom
je terjalo svoj davek. Izginja
prijateljstvo, ki je včasih po-
vezovalo vezi kmečkega živ-
Ija, doživlja razkroj. Pa ne
samo na Svetini, t.ega je ved-
no več tudi drugod. Z. S.
Iz arhiva smo izbrskali posnetek, ki prikazuje Svetino še s staro šolo in cerkvijo, ko je
imela še zvonik.
RUDI
MACAROL
Učitelj-pedagog, borec
za svobodo. Letos tudi se-
demdesetletnik.
Po rodu je iz Sežane.
Torej, pristen Kraševec.
Imel je burno življenje
kot mnogi ljudje iz tiste-
ga predela. Zdaj je Ce-
ljan.
Pred vojno je dovršil
dva razreda slovenske gim-
nazije v Gorici, nato ne-
kaj časa obiskoval goriško
učiteljišče, ki je gostova-
lo v Ljubljani, šolanje na
učiteljišču pa končal 1922.
leta v Mariboru. Tako bo
letos slavil 50 letnico ma-
ture.
Kot učitelj je najdlje
služboval v Šoštanju. Kot
zavednega Slovenca so ga
Nemci že sredi aprila 1941.
leta aretirali. Izseljen je
bil v Srbijo, vendar se je
novembra 1941. leta vrnil
v Novo mesto in bil za-
časni učitelj v Dragatušu.
Ves čas je bil v povezavi
s partizani. Do kapitulacije
Italije je bil zaprt, inter-
niran v Monigo v Italiji,
zatem ponovno zaprt v
Ljubljani itd. Po kapitu-
laciji Italije se je vnovič
vrnil v Dragatuš, bil tam
komandant mesta in nato
učitelj na osvobojenem
ozemlju vse do 1945. leta.
Po vojni je bil na last-
no prošnjo premeščen v
Šoštanj, nato nekaj časa
šolski nadzornik za okraj
Herpelje, dokler se ni
vnovič vrnil v šaleško do-
lino. Toda, kmalu zatem
je bil imenovan za upravi-
telja celjske vajenske šole,
ki jo je moral šele orga-
nizirati. Istočasno je orga-
niziral razne tečaje za va-
jence kovinarske in obla-
čilne stroke. Zaradi uspeš-
nega dela je bil imenovan
za prosvetnega inštruktor-
ja za okraj Celje, Šoštanj
in Trbovlje za vajenske
industrijske šole. Pa ga je
pot znova vodila v Postoj-
no. Ko pa se je vrnil kot
prosvetni inšpektor za
strokovne šole v Celju, je
reševal razmere na indus-
trijski steklarski šoli v
Rogaški Slatini. Nazadnje
je bil spet ravnatelj vajen-
ske šole za kovinarske
stroke v Celju, kjer je tudi
1963. leta dočakal upoko-
jitev.
Tovariš Rudi Macarol je
bil za svoje uspešno delo
odlikovan z redom zasluge
za narod tretje stopnje in
z redom dela druge stop-
nje.
Po izredno pestrem pe-
dagoškem in političnem
življenju uživa zdaj pokoj.
še na mnoga zdrava leta!
STANKO SKOČIR
Odprti bazen v Rimskih Toplicah.
Foto:
OBISK V RIMSKIH...
Odprto termalno kopališče ter vojaško klimatsko zdra-
vilišče sta glavni 2aiačilnosti Rimskih Toplic, kraja ob
spodnjem toku Savinje, ki že dolgo slovi kot priljubljeno
zdravilišče in obiskan turistični kraj.
Bazen v Rimskih Toplicah je odprt vsak dan razen ob
ponedeljkih, ko ga čistijo in polnijo s svežo vodo. Tem-
peratura vode niha med 26 in 29 stopinj Celzija.
Kopališče lahko sprejme okoli 500 kopalcev, so pa
tudi dnevi, ko jih je več kot tisoč.
V 1970. letu so imeli 90 kopalnih dni in 30.250 kopal-
cev. Lam je bilo 90 kopalnih dni in 37.011 kopalcev. In
kako bo letos? Vreme je nagajivo, in če bodo dosegli
lanske številke, bodo zadovoljni.
Kopališče je lepo urejeno, povečali pa so tudi prostor
za parkiranje motornih vozil.
Za gostinske usluge v kraju skrbi bližnja gostilna
»Stara pošta«.
Iz Rimskih Toplic vodijo številne poti na krajše izle-
te. Obiskana je rojstna hiša pesnika Antona Aškerca, ne-
koliko dlje je priljubljena postojanka na Kopimikii,
privlačen pa je tudi Tončkov dom na Lisci.
MLB
Ta^ko Imenovana glavna turistična sezona je stekla in
je v polnem razmahu. Njen začetek je spremljalo sicer
slabo vreme, ki je tudi tmelo svoj negativni vpliv na
prihod gostov. Mnogi so ostali doma in čakali ter se pre-
mislili.
Predsezona se je navzlic črnim kozam dobro končala,
vsaj na našem območju. Po podatkih celjske turistične
zveze smo imeli v tem času za 3 % več nočitev kot lani
ob istem času.
In kaj lahko pričakujemo od glavne sezone? Kot vse
kaže bo krajša in prav zato bi ponovitev lanskih rezulta-
tov pomenila velik uspeh. To tudi zavoljo tega, ker v tem
času nismo dobili novih prenočitvenih zmogljivosti.
Nove cene — stare storit-
ve!
Kdaj bodo nehali točiti al-
kohol?
Kako se krsti vino?
Ali računajo po ceniku?
Ali točijo povsod naravno
vino?
Hitra postrežba — nizke ce-
ne . .
Ui bodo imeli v »pasjih
dneh« pivo?
Je led v kockah res pre-
povedan?
Zakaj ponekod ne točijo
brezalkoholnih pijač?
Kdaj bodo cene prilagoje-
ne delavčevemu žepu?
Koliko vode primešajo ene-
mu litru vina?
Zakaj je postrežba v zašel)-
nih gostinskih lokalih bolj-
ša kot v družbenih?
Zakaj je celjskim gostin-
cem integracija tako tuja
beseda?
SLAVIOST
VPAKI
Prejšnjo soboto Je imel
kolektiv hotela Paka v Ve-
lenju lepo svečanost. Po-
častili (tudi z urami) so
namreč vse tiste člane, ki
so v kolektivu nepretrgo-
ma deset let. Ob tej pn
ložnosti je glavni tajnik
celjske turistične zveze,
prof. Zoran Vudler, izro-
čil kolektivu kristalno va-
zo kot priznanje in nagra-
do za najbolje pripravljen
in izveden kulinarični dan
v okviru letošnjih kulina-
ričnih prireditev na šir-
šem celjskem območju.
Tudi v naslednjem ob-
dobju bo na celjskem tu-
rističnem območju nekaj
zanimivih in tradicional-
nih prireditev. Zato ne po-
zabite, da bo v soboto, 22.
julija v Rogaški Slatini ve-
lik rogaški ples.
Petega in šestega avgu-
sta bosta kar dve prire-
ditvi: na Ljubnem ob Sa-
vmji flosarski bal, v Bra-
slovčah pa hmeljarski
praznik.
V avgustu, 19. in 20., pa
bo v Lučah ob Savinji še
mlekarski likof
fet. 29 — 20. julija 1972
NOVI TEDNIK
stran 7
v
Ob razstavah v Studijski knjižnici
Kvaliteta in množičnost
Med vrednote Ki jiti ozna-
čuje naslov pričujočega član.
l^a, sodi prav gotovo lurti raz-
stava, ki je pred časom bila
v prostorih celjske študijske
Knjižnice. P.ipravila sta jo
pruštvo stenografov in stro-
jepiscev v Celju v sodelova-
nju s celjsko študijsko knji-
žnico. Omenjeno razstavo Ibh-
Ico uvrščamo že med prve
konkretne akc je v Celju v
»letu knjige«. Obenem je to
tudi bila spominska razstava
ob drugi obletnici Raliuševe
smrti.
Razstava je bila razdeljena
na posamezne je7,ikovne sku-
pine, kjer 18 reveda prevla-
dovala slovenščina zastopane
pa so bile tudi naslednje:
hrvaška, srbska, makedonska,
od tujih pa ruska, poljska,
češka, nemška, angleška, ki
je obsegala tudi ameriško
jezikovno skupino in ime;!
smo priložnost /ideti tudi i)ri-
merek esperantske ste.iogra-
fije. Tudi Švica je bila dobro
predstavljena z vsemi tremi
jezikovnimi skupinimi, pa
Italija, Francija in NornCija.
Zanimanje za razstavo je
bilo veliko, vsaj po številu
vpisanih gostom v knjigi. Ven.
dar je tovrstna dejavnost pii
nas še dokaj nepopularna,
čeprav se lahko Celje ponaša
z dokajšnjo tradicijo na tem
ustvarjalnem področju in je
enakovredno Ljubljani in Ma-
riboru, precej zanimanja pa
je razstava vzbudila tudi v
Zagrebu.
Veliko število udeležencev
na razstavi pa seveda ne go-
vori o tem, da so tudi vsi
dojeli pomen razitavljemh
eksponatov. Verjetno bi bila
potrebna dobra strok wna raz-
laga na sami razstavi, da bi
obiskovalci in ljubitelji, ra-
zen strokovnjakov, ki jim je
bila razstava nedvomno veli-
ka poslastica, imeli od nje
kij več, kot pa samo vizual-
ne predstave o tisk-anem gra-
divu. Vsekakor pa je bila raz-
stava zelo okrbno pripravlje-
na in gre organizatorjem is-
krena hvala in priznanje.
Tej razstavi je takoj sledi
la druga, študijska knjižnica
je pripravila dela Josipa Bro-
za Tita in tako smo v Celju
dobih na osnovi razpolagajo-
čih primerkov boga;; pregled
izredno plodne .oublici&tične
ustvarjalnosti predsednika
Tita. Tudi ta razstava je v
Celju vzbudila precejšnje za-
nimanje in vse kažs, da so
takšne in podobne razstave
v celjski študijski knjižnici
že postale potreba, ne pa sa
mo poskus omenjenega zavo-
da, kako približno knjigo ob-
čanom.
D. Medved
Restavriranje
muzeja
Celjanom se v prihodnosti o-
beta privlačnejša pinloba me-
sta, saj bodo kmalu pričeli z
restavriranjem Starega gradu,
dela za obnovitev muzeja in
stare grofije pa so v teku že
precej časa. Kustosinjo muze-
ja, tov. Mileno Moškonovo sem
zaprosil, naj mi pove kaj več
o poteku del za obnovitev mu-
zeja in njegovih zbirk:
•	Kako je z deli pri restav-
riranju muzejskih zbirk in
kdaj bo predvidoma muzej spet
odprt?
Dela pri obnovitvi muzeja in
muzejskih zbirk potekajo, ven-
dar je še vse »v oblakih«. Vse
je odvisno od denarja.
•	Bo v prenovljenem muze-
ju kak oddelek, ki ga prej ni
bilo?
Kaj specialnega res ne bo.
Razstavljeno pa bo med dru-
gim stilno pohi.štvo, tapecira-
no pohištvo, nove plastike in
umetniške slike, lestenci in še
marsikaj.
•	Kako je z Gallovo sobo
in zbirko Alme Karlinove?
Gallova soba je že dokončno
urejena, vendar jo bomo pre-
stavili. Zbirko Alme Karlinove
smo predvideli za pritličje.
•	Je muzej zaprt za obisko-
valce v celoti?
Ne, odprta je še prazgodovin-
ska zbirka in lapidarij.
BRANKO JERANKÜ
Laško

Temeljna izobraževalna
skupnost v Laškem je praz-
novala pred dobrim mesecem
petletnico svojega obstoja. V
tem času se je v Lašld ob-
čini zgodilo na področju
vzgoje in izobraževanja že
vrsta koristnih in lepih pre-
mikov, tako v gradnji objek-
tov kakor v organiziranosti
najrazličnejših vzgojnih oblik
dela ter ne nakraju v vredno-
tenju in upoštevanju mnenj
in dela vseh zaposlenih v
vzgoji in izobraževanju.
Kljub tem premikom, pa je
še vrsta težav, ki jih tu več-
krat rešujejo sproti, nekate-
re tudi zapoznelo, vrsto pa
jih sploh ne morejo rešiti,
saj je financiranje kakor v
vrsti nerazvitih občin dvojno.
Največ sredstev daje repub-
liška izobraževalna skupnost
in to kar 52 odstotkov njiho-
vega proračuna, kar pred-
stavlja nekaj več kot 400 mi-
lijonov SD. K temu doda re-
publika še za takoimenovani
»B« program skoraj 48 mili-
jonov SD, ostalo pa prispeva
občina. Tako dobi izobraže-
vanje točno določena sred-
stva, na njej pa je sedaj še
samo to, da v obliki trans-
misije ta sredstva dodeli —
ne razdeli — na posamezne
Sole, tako kot jim pač po
programu in sporazumu sle-
di. V tem dodeljevanju je
brezdvoma vrzel, ki jo bodo
v rejmbliki morali rešiti, saj
ta — do neke vrste razgovor
— med republiko in občino,
Iti naprej na izobraževalno
skupnost pač samo sporoči,
da imajo toliko in toliko
sredistev na razpoMgo, kaže
iia tipično staro proračunsko
delitev, ki ji pravzaprav ni
več mesta v našem vsakda-
njem življenju. Ko imaš tako
omejene možnosti pa ti kot
posmeh zatrde — to je naj-
več kar je možno, sedaj pa vi
samoupravno delite najprej
po svojih sposobnostih, zna-
njih in kaj vemo še kaj. Zato
ni tudi nič čudnega, če so v
Laškem za letošnje leto pri-
pravili na izobraževalni skup-
nosti kar enajst predlogov za
kriterij izračunov dohodka za
posamezne šole, da so bile
med enim in drugim majhne
razlike in, da je bila celotna
procedura le predolga, ob-
čutljiva in na kraju prej sla-
ba kot dobra in to vsled te-
ga, ker se moraš gibati v
okviru in mejah, ki ti jih
določi nekdo drugi.
Zato je tudi v Laškem ob-
čutiti nove poglede na delo v
izobraževalni skupnosti, saj
vedo, da je trenutno — v teh
omejenih okvirih — materi-
alno-finančna plat samo ena
od vrste poglavij, ki jih mo-
rajo v tej interesni skupnosti
rešiti. Tu priznavajo, da je
trenutno najbolj aktivna
predvsem kadrovska komisi-
ja, ki pa ne obravnava in re-
šuje vsled sestava (Vßi rav-
natelji in pomočniki!) samo
vprašanj, ki izvirajo iz na-
slova, ampak daje smernice
za konkretne vzgojne in izo-
braževalne oblike. Komisije
bo potrebno nekoliko razširi-
ti, takrat pa bodo zajeli tudi
več pedagogov in izobraževal-
na skupnost bo kmalu bolj
povezana s svojo osnovo, kar
tu in tam kaj hitro radi oči-
tajo. Večjo pomoč in vlogo
pa bi v teh prizadevanjih mo-
ral prevzeti tudi sindikat.
Tako združeni lahko priča-
kujejo tudi lepše rezultate v
vzgoji in izobraževanju. V Lar
škem se močno zavedajo, da
bo potrebno razširiti skrb za
vse tiste učence in učenke, ki
se vozijo v Šolo. V ta namen
porabijo na leto skoraj 30 mi-
lijonov SD. Vedo, da je 6 od-
delkov podaljšanega bivanja
še premalo, vedo pa tudi, da
bo potrebno urediti vrsto
šolskih kuliinj, da bodo pri-
merne tudi za kuho kosil, saj
sedanje število kosil (Laško
70, Radeče 150) še sploh ne
odraža potreb za to prepo-
trebno družbeno pomočjo.
Pa tudi pouk bo treba mo-
dernizirati. Tehničnih prido-
bitev je še premalo (ni de-
narja), šole v naravi pa prak-
tično ne poznajo, saj v tak-
šni obliki ne kot v večjih
mestnih središčih. Včasih so
imeli vsaj vstcp v bazene za
te šolske oblike zastonj. Se-
daj še tega ni več. Smučanje
— če je sneg je kar v bližini
šole, dlragih prevozov na Gol-
te, ali kam drugam pa si ne
morejo privoščiti.
Tudi kadrovska zasedba ni
najboljša. Sedaij poučuje 109
učiteljev. Na razredni stopnji
jih je med 67 le pet nekvali-
ficiranih, na predmetni pa je
med 42-etimi tudi 13 nekva-
lificiranih. Večina se trudi z
izrednim študijem kvalifika-
cijo popraviti, toda pomoč
izobraževalne skupnosti in šo-
le pa pri tem mora biti bolj
načrtna in konkretna. Pov-
sod pomagajo, zato naj tudi
tu, saj bodo le tako družbene
sile dale lepše rezultate na
področju v^oje in izobraže-
vanja.	J. ZUPANČIČ
Razstava je uspela
Ko so v Šmarju občin-
ski možje priredili slikar-
sko razstavo del maribor-
ske slikarke Nade Lukeži-
čeve, se kajpak niso na-
dejali, da bo naletela na
tak odmev, čeprav je v
tem primeru šlo za zelo
kvalitetna dela. Množičen
uspoh razstave nam potr-
juje že samo to, da je pr-
va serija 50 slik skoraj po-
polnoma razprodana in da
slikarka pripravlja že dru-
go serijo stotih slik. Po-
udariti gre tudi to, da je
slikarka izkupiček od pro-
danih del velikodušno od-
stopila v pomoč ostare-
lim in osamljenim ljudem
na Kozjanskem. Posrečena
je bila tudi zamisel posta-
viti razstavo v stavbo ob.
činske skupščine, saj sem
prihaja vsakodnevno mala
množica ljudi, ki si še
mimogrede ogledajo sli-
karsko razstavo.
BRANKO JERANKO
DomaČi zdravnik,
Kirurginja...
Sedi poletja in počitnic se
marsikdo vpraša, če imajo
kjnigame v tem času mang
obiskom pri njih smo se pre-
dela, kot ostale mesece. Z
pričali, da jim »e manjka de-
la in da prodajo veliko knjig.
To pa pomen-i, da ljudje tudi
v počitnicah ne pozabijo na
zanimivo branje.
MIJA MEH (Državna založ-
ba)
Tudi v teh vročih počitrd-
ških dneh imamo precej kup-
cev in nekateri že kupujejo
šolske knjige, da se bodo
izognili navalu ob začetku
šolskega leta. Vseh šolskih
knjig še sicer nimamo, ven-
dar jih je velika večina že v
prodaji. Precejšnje povpraše-
vanje je po romanih, zelo
veliko prodamo knjig »Doma-
či adravnik«, »Mala enciklo-
pedija« in »200 sobnih rast-
lin« pa tudi žepnih silovarjev.
Ker ljudje v teh dneh mno-
go potujejo, prodamo precej
avto-kart.
DARKO BOŽIČ (Založba Ob-
zorja)
Lahko bi rekel, da je se-
daj nekakšna mrtva sezona,
vendar ne po(polnoma, saj
kupci vprašujejo po raznem
FK>0itn.iškem branju, pred-
vsem po IjubezensJah roma-
nih. Veliko je prednaročil za
»Leksikon«, največ pa proda-
mo knjig »Kirurginja«, »Lju-
bezen ob Donu«, »Domači
zdravnik«, »Igralka« in »Tr-
govci s heroinom«. Od doma-
čih avtorjev je najbolj isikana
knjiga Frana Roša »Sloven-
ski izgnanci v Srbiji«. »Knji-
go o Titu« so najiboOj kupo-
vali kot darilo pred 4. juli-
jem. Zaloga šolskih knjig je
velika, tudi prodamo jih že
precej.
JAKOB MLAKAR (Mladinsiia
knjiga)
Sezoni, ki vlada sedaj, ne
bi mogli reči mrtva sezona,
prej bd zanjo veljalo, da je
počitniška sezona. Največje
povpraševanje je po lahkSm
počitrdskem branju, po ro-
manih »Bele tuilpike«, »špan-
ski vrtnar«, »Letališče«, »Ki-
rurginja«.
Za mlade bralce kupuijejo
»Pisani svet Walta Disneya«,
ki je bila racprodana v enem
mesecu, kupce pa zelo zani-
ma tudd knjiga »Domači
zdravnik«. Seveda lahiko na-
ročijo tudi razne zbirke. Tu-
di revije, kot Burda, so zelo
iskane.	Darja JEJCIC
Koncert
na
Pogledu
22. julija bo v okviru lo-
ških kulturnih prireditev na
gradu Pogled koncert, kjer
bodo nastopili ansambli Be-
le vrane. Mladi levi, Marjetka
Falk, Bor Gostiša in drugi.
Dravinjski dom pa v vmesnih
točkah sodeluje z modno re-
vijo, kjer bodo -sodelovala
modna podjetja konjiške ob-
čine. Koncert in modna' pri-
reditev se bosta pričeli ob
19.30 uri.
Godčeva
razstava
v Salonu
V razstavnem salonu v Ro-
gaški Slatini gostuje z likov-
no razstavo akademski slikar
France Godec. Razstavo sta
pripravila Kulturna skupnost
in Delavska univerza v Šmar-
ju pri Jelšah. Na otvoritvi
je podal uvodne besede rav-
natelj škofjeloškega muzeja
Andrej Pavlovec, sodelovail pa
je tudi moški pevski zbor iz
Rogaške Slatine s koncertom.

Priprave na odkritje spomenikov skladateljem Ipavcem v
Šentjurju pri Celju so v polnem teku. Sestavljen Je tudi
program prireditev in določen 17. september letos kot glavni
prireditveni dan. V zvezi s to slovesnostjo nam Je prof.
Ivan Mlinar poslal dva zapisa (prepis pisma Janezu Rav-
tarju in prispevek o pevskih slovesnostih 13. maja 1934.
leta v Šentjurju), ki Ju posredujemo delno oziroma v celoti.
V nedeljo, 13. maja, so v
Šentjurju z vseh hiš plajK)-
lale zastave. Trg je bil pri-
pravljen na izredno sloves-
nost. Z obema jutranjima
vlakoma so se pripeljali raz-
ni zastopniki ter številni pev-
ci in pevke iz Ljibljane, Ma-
ribora,- Celja in drugih kra-
jev. Ob pol 9. uri se je zbra-
la pred lepo okrašeno rojstno
hišo skladateljev bratov dr.
Benjamina in dr. Gustava
Ipavca množica ljudi. Poleg
raznih zastopnikov so bili
zbrani tudi občinski odborni-
ki šentjurske, trške in oko-
liške občine ter šolska mla-
dina.
Šentjurski župan g. čretnik
je v uvodnem govoru čestital
CPD k štirideselletnici m se
zahvaUl Ipavčevi pevski župi
za spominsko ploščo, ki bo
ob tej slovesnosti odkrita na
rojstni hiši bratov Ipavcev.
Na to je pozdravil zastopnika
prosvetnega ministra gimn.
ravnatelja v Celju Fr. Mrav-
Ijaka, ravnatelja nadškofij-
ske pisarne v Zagrebu mon-
sdgnorja Janka Barleta, pred-
sednika Hubadove pevske žu-
pe dr. šviglja, predsednika
Ipavčeve pevske župe prof.
Vasilija Mirka, zastopnika
Glasbene Matice v Ljubljani
g. Završana, pevovodjo Hu-
badove pevske župe in ured-
nika »Zborov« Zorka Prelov-
ca, okrajnega podnačelnika
Svetino in celjskega župana
dr. Goričana.
Predsednik Ipavčeve pevske
župe prof. Vasilij Mirk je
sporočil pozdrave Ipavčeve
pevske župe ter ob tej slav-
nosti izrazil veselje vseh pev-
cev vsega slovenskega pev-
skega sveta. Slavnostni govor-
nik, skladatelj, dr, Anton
Schwab, je orisal izredno po-
membno in zaslužno gasbeno
in nacionalno delovanje bra-
tov Ipavcev ter čestital šent-
jurčanom, da sta se v njiho-
vem kraju rodila tako velika
moža. Poudaril je, da je da-
našnje slavje velikega pome-
na tudi za to, ker daje često
prezrtemu dr. Gustavu Ipav-
cu popolno zadoščenje. Po
kratki zahvali prof. Mirka je
padla zavesa s spominske
plošče, obdane z listjem li-
povega drevesa, ki ga je bil
dr. Benjamin Ipavec sam za-
sadil. Prof. Mirk je nato iz-
ročil spominsko ploščo župa-
nu čretniku v varstvo občine.
Predsednik Hubadove pevske
župe dr. švigelj je orisal ve-
like glasbene in nacionalne
zasluge Ipavcev za slovenski
narod in njegovo osvobojen je
ter izročil slavij encem v spo-
min lep venec. V imenu Ljub-
ljanske Glasbene matice je
poklonil lep venec g. Zavr-
šan. Zastopnik prosvetnega
ministra direktor Fr. Mrav-
Ijak je v svojem govoru po-
udaril, da je naša prosvetna
uprava s tem, da je poslala
svojega zastopnika k tej sve-
čanosti, dokazala, kako viso-
ko ceni slovensko pesem in
kako globoke hvaležnost ob-
čuti do onih živih in mrtvih,
ki gojijo odnosno so gojili
slovensko pesem. Kakor je
srbska pesem utarala narodu
pot v lepšo bodočnost, tako
je tudi slovensika pesem mar-
sikogar rešila narcclne in kul-
turne propasti, Ipavci so sve-
tel primer velikih Slovencev
in Jugoslovanov, zato se vse
naše ljudstvo kianja spominu
zaslužnih Ipavcev. Združeni
moški zbori Ipavčeve župe so
mogočno zapeli dr. B. Ipav-
čevo »Domovini« in dr. G.
Ipavčevo »O mraku«.
Temu je sledila blagoslovi-
tev temeljnega kamna za
spomenik Ipavcem na prosto-
ru poleg župne cerkve. Po
podpisovanju spominske li-
stine je nagovoril goste in
ostalo množico predsednik
odbora za postavitev spome-
nika dr. Rudi Dobovišek in
orisal zgodovino postavitve
spomenika, ki bo to leto v
jeseni svečano Odkrit. Pokro-
viteljstvo nad tem delom sta
prevzela monsignor Barle in
podban dr. Pirkmajer, častni
občan šentjurske občine.
Monsignor Barle je prečita!
spominski list, na to pa je
višji vojni kur at in častni ka-
nonik V. Mikuš ob asistenci
dveh duhovnikov blagoslovil
temeljni kamen, v katerega
so potem vzidali spominsko
listino. Združeni moški zbori
pa so zapeli dr. Josipa Ipav-.
ca »Jutro«.
Po tej svečanosti v trgu se
je vsa množica podala na po-
kopališče na Botričnici k
grobu, kjer pK)čivata sklada-
telja v bližini junaka Malgaja.
Dr. Dobovišek je tu prečital
pozdravni brzojavki dr. Pirk-
majerja in Mateja Hubada.
IVAN MLINAH
8. stran
NOVI TEDNIK
St. 29 — 20. julija 197^
PIVO, CVE TJE, DEZ IN TRMA
CVETKA ZUPANC je bila spričo svo.ph 1« Jet doslej naj-
mlajša nevesta in od nedelje žena C:VETKU BKZ(i<)VsI^U.
Ha. pa »šrangarji« j>ozabili vprašiiti, če so gospod sodnik
d<^oIili utrgati tako mlad cvet.. .
IVANKA TOPOLE in VIKTOR UZMAH sta bila najbolj
raagran par. Po «vatovskem kosilu na vrtu >KSavin.je« sta
vso svatovščino povabila še v .lagoč** na nevestin dmn. In
Kdor ne ve, kuko krotiti
vreme, naj vpraša 21a nasvet
Laščane. Vse prireditve, ki
so bile ob prazniku PIVA IN
CVETJA predvidene, so spe-
ljali. Tako v petek otvoritev
razstav, bakljado po ulicah,
tako v soboto veličasten og-
njemet, ki je bil letos tolik-
šen, da je še dobro ker je
poprej lilo kot iz škafa, ker
bi se sicer Hum vžgal.
Ker so organizatorji vztra-
jali, so vztrajali tudi Lašča-
ni in tisoči gostov. Kaj zato
če lije, le da smo dobre vo-
lje. Pa so se obiskovalci z
muzikami in kelnericami se-
lili z dežja pod streho in
izpod strehe na prosto. —
na dež. Naposled je ob to-
likšni trmi zmagalo občinstvo
nad vsiljivim dežjem.
Kdor se zadnji smeje, se
smeje najslajše. Tako so se
Laščam v nedeljo s soncem
vred smejali, smejali vasoval-
cem, pa šrangarjem pa cvet-
lični »šajtrgi« v sprevodu,
ploskali obema paroma, sode-
lujočim v sprevodu. Tudi po-
roka je bila kot mora biti in
gostija na vrtu Savinje »kot
se šika«. Ženina in nevesti
sta menda že na poročnem
izletu, ki je darilo, pa tudi
drugih darov sta si para na-
brala za tolažbo nad zgublje-
nim samstvom.
Ker jih je oropalo deževje
sobotne noči, so se gostje z
domačini maščevali sončni
nedelji, saj so še pozno v
noč bila vsa plesišča polna
— navzlic grozečemu delov-
nemu F>onedeljku.
Deveto PIVO IN CVETJE
je moralo biti že zato, da bo
drugo leto lahko DESETO —
JUBILEJNO.
gosti, v treh dneh jih je Laško obiskalo na tisoče, .so bili tudi »Amerikanci«. Mati,ja
Plahuta iz Oobjega jih .je s seboj v staro domovino prijK-ljal 12. Sinova s snahama in
vnukin,jo, pa nečake z njihovimi ženami. Bili so dobre vol j*» in rekli so, da je vse O. K.
Niso prvič v stari domovini Ln zatln jič tudi ne . . .
Povorka po Laškem je bila krajša, kot so ol>etaIi. So pa tekmovalci 17 lovskih družin na
Starem gradu zato ves čas pokali. Rudar.}i, ki .se počasi poslavl.jajo od svo.jega stanu, so
bili tudi zraven in še lepo jih .je bilo pogUniati. In še ponu.jati .so se morali, češ. da nima-
jo leinh imiform samo za pogrebe . .'.

Mednarodna otroška vas je že skoraj pojem za
vse otroke sveta, pojem prijateljstva in ljubezni,
ki se je začel uresničevati pred enaindvajsetimi
leti V Cincinattyju v Združenih državah Amerike.
In potem so se otroci zbirali po vsem svetu,
sklepali prijateljstva, ki še danes živijo. Letos
lahko pri nas, v Velenju, stisnemo otrokom roko,
jim zaželimo srečo in prijetno bivanje pri nas.
Velen j« je bilo v petek,
14. julija, zelo praznično. Ni
majhna stvar dobiti medse
52 otrok iz enajsth držav Ev-
rope, Azije in Amerike. Otroci
so prišli iz Nemčije, Filipi-
nov, Avstrije, Združenih dr-
žav Amerike, Japonske, Dan-
ske, Anglije, Švedske, Italije,
Belgije in Jugoslavije. Mesec
dni bodo preživeli v igrah in
veselju, v prijateljstvu, ki bo
vaklilo med njimi.
V avli tretje osnovr.e šole,
kjer je bila slavnositna otvo-
riitev, je bil na tabli velik
napis ALL FRIENDS. 2e sa-
mo pogled na napis je vzbu-
jal občutek, da je vsak tvoj
prijatelj, da rjihov svet še ne
poana sovražnikov. Je simbol
ljubezni med narodi.
ŽIVOPISAN SVET BARV
Godba je zaigrala, otroci so
prišli. Italijani v belih blu-
zah pod rdečimi telovniki,
Japonci v kimonu, Jugoslo-
vani v gorenjski narodni no-
ši... Zivopusan svet barv,
živahnih oči in kretenj. V
polkrogu se postavijo okoli
droga z mednarodno otroško
zastavo, ki se počasi vzdigu-
je. Svečan trenutek, srca v
prsih močneje bi je jo.
Otroci sedejo m tla. V
imenu domačinov — organi-
zatorjev spregovori Vir.ko
Smajs, nato ima pozdravni
govor generalna sekretarka
Zveze prijateljev mladine
lugosavije Zora Serbedžija.
V svoji sredi pozdravijo Olgo
Vipotnikovo, članica repub-
liške Zvece prijateljev mladi-
ne, Lidijo Šeotjurc, članico
sveta federacije. Zoro Tomič,
članico republiškega izvršne-
ga sveta, Franca Kimovca-
2igo, podpredsednika repub-
liške konference Socialističn«
zveze in druge. Preberejo tu-
di dve pozdravni brzojavki,
ki sta jih poslala generalni
sekretar mednarodne otroške
vasi in ustanoviteljica med-
narodne otroške vasi. Usta-
noviteljica mednarodne otro-
ške vasi dr. Doris Allen piše:
»Z ljubea.rdjo mislim na vsa-
kega otroka in vzgojitelja.«
Otroci pa sedijo, gledajo
in ploskajo besedam, ki so
namenjene njim. » . . . ljube-
zen mora povezovati otroke
vseh narodov . . .« Misel, ki
naj bi bila in, morda bo ure-
sničena. Toda otroci še zme-
raj čakajo na svoj program,
ko bodo pokazali kaj znajo.
JAPONCI ANGLEŽI,
ŠVEDI . ..
Domači otroci se lepo pri-
pravijo. S plesom Indijank
požanjejo aplavz, klovni so
prisrčni, Španka originalna.
Prostor prepustijo prijate-
ljem vsega sveta.
Nežni zvoki privabijo Ja-
ponce, ki čudovito izvedejo
svojo točko. Vsi so v ena-
kih kimonih, v rokah imajo
pahljače. Njih igra rok je do-
živetje . ..
Američani sedejo in zapo-
jejo ob spremljavi kitare. Ve-
selje je poslušati ubrane de-
ške in dekliške glasove. Za-
pojejo dve pesmi, se umak-
nejo na svoj prostor in plo-
skajo Filipincem, k' zapleše-
jo in zapojejo, Švedom, ki se
zavrtijo, Jugoslovanom, ki za-
igrajo .. . Pisana paleta barv,
glasov, gibov, oči . . . Nikoli
se jih ne bi naveličala gle-
dati.
Najveličastrejši trenutek
šele pride. Otroci in vsi na-
vzoči vsanejo.
«... learning how to love
and live, in our hands the
future lies . . .« (učimo , se
ljubiti in živeti, v naših ro-
kah je bodočnost) Otroci jk)-
jejo. Vsi. Ni več meje, ti si
to, jaz ono. Vsi so eno —
otroci vsega sveta.
Tekst: Darja Jejčič
Foto: Boris Mlinar
\>v Susanuf Nemčija- Marilyn Shipmaii, BtUija; Vlorlon llati^aard .leppt-si-n. Danska: Pt-rla Hustanuuite, Filipini in James Allison, Angli,)»
^	J«(«*)»viJ*; Birf^ti« S^lerbei*, «vwWi«. KniMMirt» Par*. luHj«, t^i Fuliuh»rtt, Japomdc»; J««f J<»iH».»oii, Aim-rikA
S prngrainum so pri«'li ,la|K>nčki. Ob ((''»'«bi so zaplesali narod«''
plc«. \ rolitth M uncli p»lilj»če, na DOC»h pm «načiln« jiMMHik«-
Foto: Boris
fet. 29 — 20. julija 1972
NOVI TEDNIK
stran 9
Ob občinskem prazniku
DOMICIL V CELJU
v nedeljo je bila v celjskem domu JLA velika sveča-
nost, ki pa je bila tudi del praznovanja celjskega občin-
skega praznika. Predsednik občinske skupščine Celja inže-
nir Dušan Burnik je podelil domicilno listino borcem za
severno mejo v letih 1918/19 pod vodstvom poročnika Fra-
na Malgaja.
Ta slavnostni trenutek, ko
se je na odru praporom dru-
gih občin pridružil še celjski,
pomem veliko več, kot pa sa
ino spomm na zgodovinske
dneve bojev za sloveneko ze-
mljo- Pomeni veliko priznanje
za dejanja, ki so bila enkrat-
na v stoletnem prizadevanju
za ohranitev naših meja. Bor-
ci, ki so se prostovoljno
zbrali pod vodstvom genera-
la Rudolfa Maistra, so bdli pr-
Ti, ki so se z orožjem po-
stavili na meje tedanje Ka-
rantanije in v bistvu pred-
stavljajo predhodnike poznej-
še narodnoosvobodilne voj-
ske med drugo svetovno voj-
no.
Vse navzoče je pozsdravil
predsednik upravnega odbo-
ra Zveze borcev za severno
mejo tovariš Lesjak in ko so
z enominutnim molkom po-
častili six>min padlih in že
umrlih soborcev, je spregovo-
ril dr. Ervin Mejak in na
osrjovi svojih zapisov obudil
tedanje dogodke in razmere,
v katerih se je omenjeno gi-
banje porodilo, doseglo svoj
višek in žal — ni uspelo. Dr.
Mejak je v svojem govoru
povsem jasno poudaril, da za
neuspeh raz^pleta tedanjih do-
godkov nikakor niso krivi ti-
sti, ki so se prostovoljno od-
zvali svojemu poslanstvu, da
stopijo na meje svoje ožje
domovine, ampak tedanji ne-
sposobni politiki.
Stevilrje goste je v nadalje-
vanju slavnosti possdravil mž.
Dušan Burnik in jim predal
v imenu celjske skupščine do-
micilno listino in razvil
prapor.
Tako je imelo Celje čast,
sprejeti medse borce za se-
verno mejo v letih 1918/19 —
zdaj jih še živi okrog 160 in
najstarejši med njimi šteje
90 iet. Vsi pa so obudili spo-
mine na svoje nepozabne to
variše — poročnika Malgaja,
ki je tragično padel, pa ne-
pozabnega Srečka Puncerja,
ki je bil zverinsko ubit m še
drugih.
Slavnosti, ki je bila v nede-
ljo, pomeni zgodovinski dan
in lahko smo ponosm, pa
tudi dolžnost nam je bila,
sprejeti koroške borce med-
se, saj so se ravno z ožjega
celjskega področja najštevil-
neje udeležili bojev za našo
severro mejo.
D. MEDVED
Jurij Lesjak med govorom
la/ec
KOMUNALNI PROBLEMI
Med številnimi komunalnimi problemi je
v Žalcu prav gotovo najmanj ustrezno urejeno
odvažanje smeti in odpadkov. Najmlajšemu me-
stu V Sloveniji ne more biti v čast, da glavni
problem čistoče rešuje traktor z odprto prikoli-
co, s čigar vsebino veter po mili volji gospodari.
Tudi problem tržnice v Žalcu še ni rešen
in prav nobenih izgledov ni, da bi bile žalske
gospodinje kaj kmalu »prikrajšane« za odročno
nakupovanje na celjski tržnici.
Poglavje zase je neurejena okolica stanovanj-
skih blokov, čeprav se tudi ulice v samem sre-
dišču mesta ne morejo pohvaliti z najboljšim
videzom.
Smeti in odpadki nobenemu
mestu niso v okras, zato je
skrajni čas, da se tudi v Žal-
cu ta problem ustrezno reši.
V ta namen potekajo razgovo-
ri med Stanovanjskim ko-
munalnim podjetjem v Zaicu
in Javnimi napravami iz Ce-
lja za organiziran odvoz sme
ti z zaprtim vozilom. Zatak-
nilo pa se je pri pogoju, ki
ga Javne naprave upraviče-
no postavljajo, to je primer-
no urejeno odlagališče v oko-
lici 2alca. Gre za prostor, ki
mora biti na propustnih tleh,
v primerni oddaljenosti od
strnjenega naselja, dobro za-
ščiten, saj mora omogočati
sprotno sežiganje odpadnega
materiala. Z novim odlagali-
ščem bi bil urejen tudi od
voz industrijskih odpadkov,
kajti sedanja odlagališča ne
ustrezajo osnovnim higien-
skim zahtevam. Komunalni
delavci se trudijo, da bi tak-
šen prostor našli. Za pomoč
so zaprf>sili Vodovodno skup-
nost in sedaj skupno priprav-
ljajo predlc^e, ki bodo, se-
veda tehtni in dobro izbrani,
morda že letos pripeljali do
težko pričakovane rešitve te-
ga kar preveč »zatohlega«
problema v Žalcu.
žalostno je, da Je mlado
mesto, s kmetijskim zaled-
jem brez prostora, kamor bi
lahko prišli prodajat svo;p
pridelke prebivalci iz južnih
predelov naše domovme, saj
so ti zaradi sadja in zelenja-
ve, ki pri nas zori pozneje
ali sploh ne uspeva, še pose-
bej zanimivi za potrošnike.
Da ne bo pomote, prostor za
tržnico je določen, vendar ni
nikogar, ki bi omogočil sred-
stva za stojnice in druge na-
prave, brez katerih je poslo-
vanje tržnice nemogoče. Po-
sledica tega je, da na prostor,
kjer »naj bi bila tržnica«, od
časa do časa zaide »prilož-
nostra« prodajalec in po svo-
je, največkrat s precej »svo-
bodno« postavljenimi cenami
opozarja na objekt, ki ga ni,
pa bi vendar bilo koristno,
če bi ga imeli.
Prav mč lepa in zanemar-
jena okolica stanovanjskih
blokov je seveda povezana z
neustreznim odvozom odpad-
kov, kajti po odhodu delav-
cev Stanovanjskega komimal-
nega podjetja je ' okolica
smetnjakov največkrat precej
bolj »živopisna« kot bi bila
prav. K umazanemu okolju
mnogo pripomorejo tudi ma-
lomarni stanovalci, ki name-
sto v smetnjake odlagajo
smeti kar poleg njih. Ne-
urejene zelenice s polomlje-
nim grmičevjem samo dopol-
njujejo celotno »idilo« in mi-
moidoči dobe občutek, da za-
raščene poti kar sodijo zra-
ven. Z malo dobre volje sta-
novalcev in večjo prizadev-
nostjo Stanovanjsk^a komu-
nalnega podjetja bi'lahko kaj
kmalu očistili in polepšali
okolico stanovanjskih blokov,
ki je za Žalec že kar sramot-
na.
Milojka Vovk
Verjetno skoraj ni človeka
na širnem celjskem področ-
ju, ki ne bi poznal prijetne
turistične postojanke Sladka
gora pri Podplatu. To je
drobna vas z nekaj hišami,
cerkvijo, trgovino in gostil-
tX), kjer živijo revni kočarji,
Polkmetje, ki si z delom slu-
žijo kruh v dolini m se vsa-
ko popoldne vračajo po ilov-
natih poteh v izpite vinogra-
de, na izživete njive, v umi-
•^joče sadovnjake, kjer na-
^Uujejo z delom. Pred vho-
Jiotn v vas je prijetno in da-
naokrog poznano gostišče
* bazsnom, lepo urejenimi
^etličnjaki, dobro kapljico,
'krojeno na trtah v bližnjih
i^ogradih in domačo hrano.
je podoba današnje Slad-
f,^ gore, ki jo pozm veliko
^Udi
Verjetno pa malokdo izmed
teh, ki pogostokrat preživijo
lepe in tudi sladke urice od-
diha na Sladki gori ve, da
ima le-ta še poseben spome-
nik, ki ga ji je s pesniško
zbirko podari lavstrijski pes-
nik ALOIS HERGOUTH, po
sorodnikih naše gore list,
prav s Sladke gore. V origi-
nalu je v pesniški zbirki 60
pesmi s tematiko življenja
Sladke gore. Zbirko je preve-
del slovenski pesnik Kajetan
Kovič, izdala jo je založba
Obzorja v Mariboru, poseb-
nost pa je v tem, da so pe-
smi objavljen« v originalu in
prevodu. Kovič je za sloven-
sko izdajo izbral 30 pesmi,
ki pa v celoti ne krnijo ce-
lovitosti. popolnosti in os-
novnega namerna zbirke. To
je istočasno eden prvih po-
skusov ladaje dvojezične
zbirke na Slovenskem, kar
pa omogoča bravcu, da pri
merja origiral in prevod,
prevajalcu pa so bile s tem
dane večje možnosti, da je
pesma prevedel tako, da so
tudi v slovenščini dobile pol-
nost m pevnost.
Kdo je Alois Hergouth?
Pesniška zbirka Sladka Go-
ra (v originalu: Der Süsse
Berg) je posvečena pesniko-
vemu sorodniku Juriju Dob-
niku, »slovenskemu kočarju,
ki je do zadnje ure branil
borni koš zemlje, ker je edi-
no v njem našel moč in kruh
za življenje. Umrl je ob zori
23. julija 1961, ko se je zide-
lo, da bo divja nevihta zali-
la zemljo kot vesoljni potop.«
(iwsvetilo Aloisa Hergoutha
k svoji pesniška zbirki Slad-
ka gora).
S Sladke gore je bila tudi
pesnikova mati. Alois je bil
enajsti in tako zadnji otrok
v številni družini, rodil pa
se je 31. maja 1925. leta v
Grazu. Odrasel je v okolju,
»ki ni imelo več živega stika
E domovino njegove matere,«
(Kajetan Kovič v predgovo-
ru k pesniški zbirki), ki se
je 1898 preselila v Graz, kjer
je bil Alois tudi rojen. Glav-
na vez s staro domovino sta
Aloisu bila: njegova mati vse
do smrti leta 1949 (vedno je
čutila domotožje do svojih
krajev) in kmet, kočar, ma-
terin .sorodnik Jurij Dobnik.
Ta je bil trideset let starejši
od Aloisa ;n njegov pravi
bratranec. Pred I. svetovno
vojno je nekaj časa živel pri
Hergouthovih v Grazu, kjer se
je učil mizarstva. Pozneje je
kupil majhno posestvo na
Sladki gori, od koder je sko-
raj vsak mesec pisal Aloiso-
vim bratom in sestram, ki
so ga osebno p)oznali, med-
tem ko ga Alois zaradi mla-
dosti osebno še ni poznal.
Po smrti Aloisove matere
so se stiki za določen čas
pretrgali, obnovili pa so se
po letih, ko je Jurij Dobnik
ponovno pisal — tokrat Aloi-
su — o življenju na Sladki
gori in mu istočasno tudi
omenil, da je bolan. Takrat
se je Alois odločil, da ga obi-
šče m istočasno spozna po-
krajino, kjer je živela njego-
va mati in o kateri so vsi go-
vorili z velikim spoštova-
njem. Hotel je spoznati nov,
elementarni svet, življenje
slovenskega malega kmeta
tam v hribih, v leseni koči
pobeljeni z apnom in pokri-
ti s slamnato streho, med vi-
nogradi in orehi ob ilovnatih
poteh, ki ob dežju vse ma-
stne pohotno vsrkavajo noge
v svoj objem.
S prvim ob:skom Aloisa
Hergoutha na Sladki gori pa
se začenja piava zgodovina
ustvarjanja njegove tretje pe-
sniške zbirke »Sladka gora«
ter temeljna sprememba v
Hergouthovem pesniškem iz-
ražanju.
Prvi n.jeguvi občutki ob
obisicu Sladke gore so naj-
bolje ponaaorjeni v noveiLi
»Pod slai-nnato streho«:
»Ti dnevi, ki sem jih pre-
živel pod slamnato streho
Jurijeve koče, so bili tako
daleč od vsega, lako tihi m
odmaknjeni, da mi je še
zdaj, v spominu, težko ločiti,
kaj so bile sanje m kaj re-
sničnost. Kakor da se je vse
na skrivnosten način razvo-
zlalo ter postalo lahko in ra-
dostno Mati je bila tukaj,
oče, mrtvi bratje m sestre in
vsi tisti nekdanji, od katerih
poznam le une. Čutil sem
njihovo bivanje, njihovo dob-
ro in hudo, bil sem ne var-
nem, kakor odrešen in kon-
čno zadovoljen po dolgem,
nerazložljivem domotožju.«
Kajetan Kovič je v pred-
govoru k pesniški zbirk; o
temSnapisal, da je »to temelj
Hergouthove človeške in pe-
sniške Sladke gore in s tega
temelja se nam razumljiveje
odkrijejo vse njene različne
doživljajske in izpovedne pla-
sti.«
Za konkretnejše poznava-
nje izredn« pesniške zbirke
pa še nekaj odlomkov iz ne
katerih najbolj karakteristič-
nih pesmi. Uvod v zbirko je
pesem »Pravijo Sladka gora«:
Pravijo Sladka gora, Sladki
hrib.—
To svetlo ime je najbrž pu-
stil tu
nekdo, ki je po dolgem ro-
manju
okušal grozdje in orehe —
mogoče ZANJO, ki ga je
sprejela
kot mati, ko je prosil pre-
nočišča;
morda zavoljo vetra, divje
trume ptic,
ki se pod soncem je igrala.—
V topli prostranosti vse to
še zidaj zveni . . .
Ali odlomek iz pesmi »Oz-
ka je pot«:
Ozka je pot
h kočam revnih.
Mnogo plevela iz ilovice po-
ganja,
mnogo trnja se plazi.
Zgoraj vrane kričijo v veli-
ki dan . . .
V	pesmi »Stolp Sv. Miliela«
med drugim pravi:
. . . Dober čuvaj za gorco
svojega gospoda
je Svet Mihel.
Pozna grenkobo in sladkost,
ki gresta skozi pre.šo.
On ve: sanje so luč.
Luč sanja sneg in travo,—
V	vsaki pesmi je delček
elementarnosti, ki je verjet-
no v današnjem stehnizira-
nem svetu, ob vse bolj po-
trošniški kulturi in ob dej-
stvu, da pesmi piše človek,
ki ga na domačo zemljo ve-
žejo samo spomini preko
matere in Jurija Dobnika, še
posebej dobrodošla. Pravil-
na je ugotovitev, da bi v da-
našnjem času nek drug pes-
nik težko napisal tako doži-
vete, domačinske in pristne
pesmi, kot jih je Alois Her-
gouth. V pesmi »Oreh« med
drugim pravi »To je močno
drevo, / les, dober za zibke
in krste... / Ta pa, ki je
prešteval kroge ' in leto za le-
tom stopal v njegovo senco,/
se več ne vrne domov. — / Od-
kar ta jesen, odkar je ta zi-
ma prišla, / nihče več ne iš-
če orehov. / Dežela je mirna
in bela. — / Ko ga j^ro, ne
bo več bolelo.« V pesmi »Pu-
sti to dediščino« med drugim
pra-vi »Pusti to dediščino ve-
tru brez grenkobe. / To je še
rajski vrt, ta trava. ' Se diha
nedotaknjena prvi / temni
sad. / Ne trgaj ga.—«
Izredna domačnost se kaže
tudi v pesmi »Tu, kjer ot-
roci bivajo«, kjer med dru-
gim pravi »Diši po svežem
kruhu in orehih. / Na mizi
vrč, poln pesmi in pomesn-
kov. / Blagor mu, kdor je
gost njegovih ust.« Pesniška
zbirka se zaključuje s pes-
mijo, ki izpoveduje vse do-
motožje in ljubezen Moisa
Hergoutha do pokrajine, ki
jo je spoznal ob obisku pri
bratrancu Juriju Dobniku. V
pesmi »Biti sam« namreč
pravi: »Biti sam, ' prebivati v
vetru, / v klicanju ptic, / v
šumenju deževja prebivati —
. . . / Ti rajski vrt, / ti luč — /
ti preprosta ljubezen.«
Seveda nisem mogel z iz-
vlečki iz posameznih pesmi
pričarati vse lepote Hergou-
thovega pesniškega odno.sa
do pokrajine in življenja v
njej Mislim pa, da je že ta
skromni prikaz dovolj, da
smo vsaj delno spoznali pe-
snika, ki je bil rojen sloven-
ski materi v Grazu in ki je
bil tako »zastrupljen« s Slad-
ko goro, da ji je posvetil pe-
sniško zbirko, ki se odliku-
je po izbranem pesniškem i5>
razu, poleg tega pa nam v
današnjem stehniziranem
svetu na preprost način pred-
oči delček elementarnosti, ki
jo tako radi pozabljamo. On je
videl svet Sladke gore, mi
ga nismo. Morda ga bomo
zdaj drugače gledali. In če
ga bomo bo to tudi vseikakor
zasluga E)esnika Aloisa Her-
goutha in njegove pesniške
zbirke »Sladka gora«
TONE VRABL
Alois Hergouth
10. stran
NOVI TEDNIK
St. 29 — 20. julija 197^
UJMA NAD ATOMSKIMI TOPLICAMI
Že nekaj dni je deževalo in v Obsotelju je voda počasi naraščala.
Poplav so tam vajeni, že stoletja jih muči muhasta Sotla. Tisti dan, četrtek
je bil, je prišla obmejna rečica že skoraj do vrha svoje struge. V Atomskih
toplicah pri Podčetrtku tik zraven Sotle, je bilo ob pol šestih zvečer še
vedno dosti ljudi, ki jih ni preplašilo hrumenje umazane \/ode. Zdravje je
bilo pomembnejše od vsega . . .
Ura je bila pol šestih in Sotla se je kar naenkrat razlila po dclirii.
V	nekaj minutah je bila že kakor razpenjen vranec, ob pol osmih pa je
narasla kar na meter in četrt. Treba je bilo rešiti ljudi, ki so se stiskali
V	prikolicah, šotorih, avtomobilih in jih spraviti na varno. Začela se je dra-
matična borba za ljudi, kakršne v Obsotelju še ne pomnijo ki se je konča-
la v jutranjih urah, ko je pobesnela voda zapustila dolino in se vrnila
V	strugo.
NA RAMENIH
Franček Renir, Štefan Vre-
t-Ak m Rudi Hohnjec so bili
v Atomskih toplicah takrat,
ko je bilo najhuje. Na hrbtih
so prenašali bolnike, ki si sa-
mi niso mogli pomagati. Lo-
vili so jih takorekoč kar iz
vode in jih .spravljali na var-
no v poslopje nove garderobe,
kjer je nekaj .čez dvajset ljudi
preživelo noč, ki ne bo nikoli
pozabljena. Rudi Hohnjec nam
je v pK>govoru dejal, da je po
meter visoki vodi spravljal
ljudi v barako, potem pa že
toni bilo mogoče, ker je bila
vcxla preveč divja. Pomagal
je tudi Šeligo, vendar je mo-
ral kmalu odnehati, ker ga je
voda zaradi majhne postave
skoraj zahla.
»Kaj takega pa še ne,« je
rekla šelekarjeva iz Podče-
trtka, uslužbenka v toplicah.
»Celo noč smo delali, da je
teklo od nas. LjiaJje so jo-
kali in tuldh, da je bilo gro-
za, povrhu vsega pa je še vo-
da hrumela. Prej bi" morali
pomisliti na to, pa nas ne bi
presenetilo.«
Telefoni so brnel vso noč.
Poklicali so reševalce iz Celja,
poklicne gasilce, prišli so tu-
di gasilci iz skoraj vseh pro-
stovoljnih društev iz Obsote-
Ija. Kaj dosti niso mogli po-
magati, voda je bila močnej-
ša.
ŠKODA NI ZNANA
Ponoči nam je voda odnesla
precej materiala, pripravlje-
nega za gradnjo nove samo-
postrežne restavracije. Z njo
je šlo tudi 200 kubičnih me-
trov peska, poškodovane pa
so skoraj vse naprave in vsi
prostori. Važno je, da so bili
rešeni ljudje,« je povedal
Franček Renir, šef za turizem
pri Atomskih toplicah in pri-
pomnil: »Tako hitro je voda
naraščala, da je v petnajstih
minutah prišla do 60 cm vi-
soko. Štefan Vrešak je hotel
rešiti s kombijem neko pri-
kolico, pa je zagazil in moral
vse skupaj pustiti.«
Kljub temu, da so vsi, kar
jih je bilo ponoči v toplicah,
delali celo noč, niso počivali
niti zjutraj in so krepko za-
grabili v roke, ker je bilo
treba. Toplice so delale na-
prej brez zastoja. Gostje so
se takoj zjutraj že lahko ko-
pali, Franček Renir pa je za-
nikal vest, ki jo je takoj po
poplavi objavil ljubljanski ra-
dio češ, dt toplice deset dni
ne bodo obratovale. »Ni res,
morajo obratovati. Ljudje ho-
čejo svoje,« je zatrdil.
DOLINA
JE PLAVALA
Celotna obsoteljska dolina
je še v petek zjutraj plavala
in bila videti kot morje. V
Podčetrtku so nam povedali,
da takšne poplave še ni bilo,
čeprav so vajeni, da jih Sotla
večkrat preseneti. Hudo je bi-
lo 1969, a ne tako, kot sedaj.
Zadnja poplava dokazuje, da
bodo morali toplice čimprej
prestaviti na novo lokacijo,
dokazuje pa tudi to, da se bo
slej ko prej treba pobrigati
za regulacijo muhaste rečice,
saj iz leta v leto uničuje kme-
tom njihov pridelek. To, kar
se je zgodilo v toplicah, je le
del stoletnega gorja v Obso-
telju. Žalostno je na primer
tudi to, da celo Obsotelje kot
izrazito poplavno območje, ni-
ma niti enega čolna, s kate-
rim bi si lahko pomagali ob
takšnih priložnostih. Bo traba
še res počakati na pravo po-
iplavo?	Milenko Stra.šek
P(jplavljenim atomskim toplicam .je prišla na pomoč tudi mladinska brigada, ki !koplje
vodovod p(Ki Fužinami in pomaga Vetrničanom prt elektrifikaciji.
Rudi Hohn.^-
Srečanje
Po obisku številnih krajev širom Slovenije, so bili minuli torek skupaj
s skupino naših rojakov iz Združenih držav Amerike, na obisku v Logarski
dolini, tudi člani popularnega ansambla RICHIA VADNALA iz Clevelanda.
Ta priljubljeni ansambel, ki je z nekaterimi svojimi originalnimi vižami
zelo popularen tudi med našimi ljubitelji narodno zabavne glasbe, je letos
že tretjič obiskal Slovenijo.
Deževni dan je pokvaril vzdušje, toda kljub temu so bili obiskovalci
navdušeni nad lepotami Logarske doline, pa čeprav se je ob nizki megli,
le bolj malo videlo.
Izkoristili smo priložnost in se pogovarjali s člani tega ansambla in
zvedeli smo marsikaj zanimiv'ega. Med drugim so nam zaupali tudi to, da
so že stekli razgovori o tem, da bodo tudi prihodnje leto obiskali našo
in svojih staršev domovino.
Nizki, črno sivi oblaki so se
valili preko grebenov savinj-
skih gora in deževalo je kot
za stavo, ko je pred Planinski
dom v Logarski dolini pripe-
ljal Kompasov avtobus skupi-
no šestdesetih rojakov iz
Združenih držav Amerike.
Med prvimi so iz avtobusa
poskakali člani popularnega
ansambla Richia Vadnala in
ker je deževalo so seveda ta-
koj zavili v Planinski dom.
Prostor ob šanku je zaživel,
največ gostov pa se je nagne-
tlo ob prodajalni spominkov.
Naročili smo liter merlota in
v posebni sobi sedli za mizo
ter malo poklepetali. Vsi po
vrsti so bili zidane volje in
na obrazih se jim je bralo,
da so dobro razpoloženi, da
jüi tudi slabo vreme ni spra-
vilo ob dobro voljo. Nazdra-
vili smo in že je stekel pogo-
vor. Prvi je povzel besedo
Frank Mahnič, ki je edini
član ansambla, ki je bil rojen
še v Sloveniji. Slovenska be-
seda mu dobro teče, zaradi
tega je ponavadi vedno on pr-
vi, ko je potrebno v domači
besedi odgovarjati, bodisi no-
vinarjem ali komu drugemu.
Povedal je, da so letos v svo-.
jem tritedenskem obisku
spremljali po Sloveniji dve
skupini izseljencev. Od Porto-'
roža do Maribora in Otočca
do Bleda jih je vodila pot, ta-
ko da domovino svojih star-
šev že kar dobro poznajo. Po-
vsod, pravi Frank Mahnič, so
bili lepo sprejeti jn povsod
so jih ljudje po zaslugi tele-
vizijskih nastop'Jv kaj hitro
spoznali.
Toni Vadnal je najstarejši
v ansamblu, vendar kot pravi
sam, pripada komanda kljub
temu najmlajšemu cxi bratov,
to je Richiu. Kot pretekla le-
ta so tudi letos igrali na iz-
šel jenkškem pikniku v škof j i
Loki, kjer je bilo kar 14.000
ljudi. Toliko se jih nd zbralo
še nikoli. Sicer pa so navaje-
ni velikih nastopov, saj tudi
v Amerüci veliko igrajo vse
od Canade do Havajev. »In
kako smo dobro jedli,« je pri-
tegnil Frank Vadnal, ali bed-
žoboy kot ga pri nas popular-
no kličejo, »smo jedli kislo
zelje, pa žgance, pa dobro
.smo pili.. .«
Sorazmerno še kar dobro
zna slovensko tudi BiH Sr-
nick, oziroma William Smo-
vršnik, kot je njegovo pravo
ime. Povedal je, aa mu obisk
v Logarski dolini še posebno
veliko pKwneni, .saj se je pe-
ljal skozi Luče, to pa je rojst-
na vas njegove matere. Pove-
dal je, da je ob prvem obi-
sku v Lučali, bilo je lani, obi-
skal tudi cerkev m zaigral na
orgle, kajti njegov oče je bil
v Clevelandu orglar, zaradi
tega se tudi sin nd mogel iz-
neveriti glasbi, ki je že kar
nekakšno družinsko izročilo.
Bili siicer v ansamblu igra tol-
kala, poje, velikokrat pa sede
doma tudi za klavir in kom-
ponira. Prav gotovo ena naj-
popularnejših melodij »Oj, ta
glažek .. .« je njegovo delo, pa
tudi poje jo sam.
Edini, ki v ansamblu nežna
slovenski, je njegov vodja
Richi Vadnal. Vodstvo v an-
samblu, ki igra že 25 let, in
ima že kar lepo zbirko gra-
mofonskih plošč, je prevzel
po smrti starejšega brata.
Povedal je, da predvsem po-
zdravlja vse bralce Novega
tednika in se v imenu ansam-
bla zahvaljujejo za v-so izka-
zano jim pozornost.
Sicer pa naj ob koncu za-
pišemo le še to, da so fantje
izredno ponosni na svoje slo-
vensko pvoreklo, da s svojim
glasbenim ustvarjanjem ne-
malo doprinašajo k širjenju
slovenske narodne zavesti med
našimi izseljenci. O marsičem
smo besedovali, največkrat pa
smo se seveda vračali h glas-
bi. Kljub temu, da so ama-
terji, jim le-ta veliko pomeni,
predvsem pa jim predstavlja
trdno vez med njihovo seda-
njo in domovino njihovüi
staršev. Veseli in ponosni
fantje, ki radi prihajajo k
nam, ki navdušeni odhajajo
v svoje domove in polni naj-
lepših vtisov pripovedujejo o
naši deželi . . .
Na svidenje, prihodnje leto!
B. Strmčnik
KijuJ) dež,ju so .se člani orkestra VADNAL takole postavili pred fotografski objektiv. Z I«*^'
na desno: Bili Srnick, Toni Vadnal, Frank Va<InaI, Frank ]>lahnič in Richie Vadnal.
(Foto: B. Strmčo«'''
fet. 29 — 20. julija 1972
NOVI TEDNIK
stran 11
ŠOLA JE BILA KASARNA IN JEČA
Fran Ros
SPOMINI
NA OKUPACIJO
Najprej naj povem, da
mi je ime Miha škorec.
Bil sem cinkarniški dela-
vec, potem pa osemnajst
let služitelj' na nekdanji
deški okoliški šoli v Ce-
lju. Zdaj. sem upokojenec.
Brki so mi že davno osi-
veli, pleša na glavi se mi
je razširila, moči so mi
popustile. Z ženo in si-
nom, ki je gradbeni, teh-
nik, živim v majhni hiši
ria Hudinji.
Dostikrat se domislim
preteklih časov. Spomi-
njam se učiteljev in učen-
cev, ki sem jim zvonil k
šolskim uram in prodajal
žemljice, jim pospravljal
po razredih in pozimi ku-
ril veliko centralno peč.
Bil sem še dovolj mlad
in čvrst, zato se mi tisti
časi, če zdaj nanje pogle-
dam, zdijo lepi, čeprav so
bili tudi grenki im celo
pregrenki.
Prišlo je leto 1941 in z
njim tisti najtežji dnevi...
Tukaj pri nas ni manj-
kalo ljudi, ki so željno
pričakovali Hitlerjev »novi
red«. V stari Jugoslaviji
so se godile krivice, ki
so se proti njim borili
zlasti komunisti. Bogati
Nemci so imeli v rokah
največje celjske tovarne
in trgovine. Živeli so od
slovenskih delavskih žu-
ljev, oči pa so obračali tja
gor v Berlin.
Izdajalska vlada v Beo-
gradu je sklepala prija-
teljstvo s fašisti, zato se
ji je zavedno ljudstvo upr-
lo. Hitler se je razjezil in
je ukazal napad na Jugo-
slavijo.
Dobro še vem: bilo je
na zadnji dan v marcu
1941, ko se je na naši šoli
nehal pouk. Učitelji so se
poslovili od otrok, a nihče
ni vedel, za koliko časa.
Še isto popoldne so vo-
jaki pripeljali pet voz sla-
me na šolsko dvorišče in
jo nastlali po razredih.
Nato so se tu nastanili
vojaki — malodušni, ne-
voljni, s slabim orožjem.
Še za njihovo prehrano
se nihče ni dovolj brigal.
Tako je šola, to trinad-
stropno poslopje, ki sem
V njegovem pritličju z dru-
žino stanoval, postala ka-
sarna
Iz Ljubljane mi je sin
Miloš, ki je tam študiral,
poslal sporočilo. S tova-
riši je odšel v vojno kot
prostovoljenc. Prav je, da
mladina stori svojo dolž-
nost in vsem da dober
zgled. Samo naj mi sin
ostane živ, to je bila moja
vroča želja.
Naši učitelji in učitelji-
ce so še prihajali na šolo.
Upravitelj je pospravljal
po svoji pisarni. Dejal mi
je: — Miha, pomagajte mi,
da spravimo vsaj najbolj
dragocene knjige na var-
no.
Tudi moj mlajši sin
Ivanček, ki je obiskoval
četrti razred naše šole,
nama je pomagal. Več
sto slovenskih knjig smo
znosili na veliko šolsko
podstrešje in jih skrili v
najgloblje kotičke med
tramovjem. Dragocenejše
pa smo zavili v platne-
no plahto in še v jugo-
slovansko zastavo, ki jo
je prav tako bilo treba
skriti.
Ze 6. aprila se je priče-
lo! Hitlerjevi bombniki
so v Beogradu pobili na
tisoče ljudi in razdejali
stotine hiš. Tudi nad Ce-
ljem so se prikazali in
slišali smo, kako so pri
Zidanem mostu pokale
bombe.
V naslednjih dneh so
vojaki pričeli zapuščati
to našo šolo, kar na last-
no pest so odhajali. Ofi-
cirjev ni bilo več videti.
Vojska, ki bi morala bra-
niti naše meje, se je umi-
kala po cestah. Vse je
'bilo izdano!
Dne 11. aprila so Nem-
ci bili že v Celju! Pridr-
veli so z zapadne strani
na motorjih, kamionih in
tankih. Domači izdajalci
so vzdigovali roke njim v
pozdrav. Ponekod so se
prikazale zastave s klju-
kastim križem. Vse to se
mi je gnusilo in žalosten
sem bil. Kaj le bo iz te-
ga?
še isto popoldne se je
nekaj Nemcev z avtom
pripeljalo pred šolo: sta-
rejši oficir z očali in še
dva vojaka. Sin nekega
celjskega trgovca v črni
uniformi jim je kazal
pot. Moral sem jih voditi
po vsej prazni šoli. Le
težko sem jih razumel,
čeprav mi kot nekdanje-
mu avstrijskemu vojaku
njihov jezik ni bil tuj.
Dobro uro kasneje je
na šolo navalilo več sto
Nemcev v zelenih unifor-
mah in črnih škornjih,
vsi z orožjem. Dvorišče
so napolnili s kamioni in
kuhinjami na kolesih. Na
šolskem vrtu so se pasli
njihovi konji. Povsod se
je slišalo surovo vpitje.
Pred glavna vrata in k
dvoriščnemu vhodu so
postavili stražarje. Po os-
mi večerni uri je morala
biti tema po vsem mestu
in noben civilist ni smel
več na ulico..
Mi trije smo bili zdaj
edini civilisti v vsej šol-
ski stavbi, ki se je spre-
menila v nemško kasar-
no. Prejeli »mo posebne
izkaznice, da »o nas stra-
žarji puščali iz stanova-
nja in spet nazaj.
Kakšna novica! P^tonoč
po svojem prihodu so
Nemci po stanovanjih po-
brali nekaj sto Slovencev,
tudi upravitelja in več uči-
teljev naše šole. Odvedli
so jih v mestno kasarno
m Stari jrisker. Kaj bo z
njimi?
V	mestu je bilo osem
šolskih poslopij. Sedem so
jih Nemci spremenili v
kasarne. V eni edini zgrad-
bi naj bi imele pouk vse
celjske šole! Iz Avstrije so
prispeli nemški učitelji in
učiteljice. Kako le jih bo-
do naši otroci razumeli?
V	šolo so poklicali naj-
prej samo dečke, stare de-
set do štirinajst let. Tudi
našega Ivančka je zadelo.
Dovolj pogumen je šel in
radoveden je bil. že po
dveh urah se je vrnil do-
mov.
— To bo čudna šola, je
pripovedoval. — Učitelji
ne razumejo nas, mi pa
njih ne! Zbralo se nas je
119 fantov na šolskem
dvorišču. Postaviti smo se
morali v tri vrste okoli
treh učiteljev. Ti so vsi
bili v uniformah kakor
vojaki. Samo dva izmed
nas sta razumela njihov
jezik. Najprej so nas učili
peti neko pesem. Govorili
so nam o Hitlerju. Potem
smo korakali in tekli. V
odmoru smo se hoteli po-
menkovati slovensko, a so
učitelji hodili med nami
in poslušali Vpili so, ka-
dar so koga zalotili. Zato
smo se pogovarjali le po-
tiho ali pa smo molčal
li. .e
Tako se je ta šola pri-
čela.
Mojemu Ivančku so v
šoli dali drugačno ime,
biti je moral Hans! Učil
ga je neki komaj sedem-
najst let star učitelj, ki
je znal samo eksercirati in
peti. Pouka so imeli le po
dva ali tri dni v tednu.
Ubogi otroci!
Na moji šoli pa-še dol-
go ni bilo pouka. V avgu-
stu 1941 so jo zapustili
nemški vojaki. V Rusijo
so odhajali, tako so po-
vedali, in bodo tam še
pred zimo zmagali. Kako
so se zmotili!
Kolikor bolj so Sloven-
ci trpeli pod krvoločnim
okupatorjem, toliko bolj
so ga sovražili in se mu
upirali. Okrog Celja so se
oglašale partizanske puške.
Nemci so zapirali, strelja-
li talce in v taborišča po-
šiljali naše ljudi. A vse
je bilo zaman.
Nekega dne so v šolo
prišli policisti, menda jih
je bilo deset. S seboj so
pripeljali delavce in tri
kamione tramov in desk.
Pričeli so kopati na robu
šolskega dvorišča, že dru-
gi dan je tam zrastel ka-
kih petnajst metrov visok
lesen stolp. In zagledal
sem tudi ljudi, ki so ob
mejah dvorišča zabijali v
tla kole, da bodo med
njimi razpletli bodečo ži-
co. Kaj vse si bodo še
izmislili in počenjali v na-
ši deželi, ki vendar ni nji-
hova!
Prekmalu sem si bil na
jasnem.
Se nadaljuje
TANEK KOS KRUHA
Socialno varstvena služba v
šmarski občini ima tudi letos
širok spekter svoje dejavno-
sti, ki naj resi položaj posa-
meznikov in zagotovi obča-
nom vsaj osnovne eksistenč-
ne F>ogoje. To so predvsem
denarne pomoči, varstvena in
rejniška služba ter denarne
pomoči tistim, katerih hranil-
ci so v armadi. Vse naštete
oblike družbene pomoči ob-
čanom pa so v šmarski obči-
ni nujno in kakor po pravilu
vselej' vezane na kup proble-
mov, ki v končni fazi vselej
določajo obseg in kvaliteto
delovanja na področju social-
nega varstva. Največji pro-
blem je vsekakor denar in
zato se v praksi šmarskih
socialnih delavcev često do-
gaja, da še tako strokovno
obdelanih in humano zamiš-
ljenih oblik socialnega var-
stva ni mogoče uresničiti
prav zaradi tega.
Neposredni vzroki, ki vpli-
vajo na obseg potreb po
družbeni pomoči v šmarski
občini so predvsem majhna
stopnja industrijskega ix>ten-
ciala in s tem v zvezi tudi
skromne možnosti za zapol-
nrtev, nejasen koncept razvo-
ja kmetijstva, zaradi česar
mlada delovna sila odhaja,
stari ostajajo doma sami in
počasi postajajo socialni pro-
blem in končno še večje šte-
vilo starostno onemoglih, te-
lesno in duševno prizadetih
oseb. Povedati je treba, da
bi se najbrž dalo še marsikaj
rešiti bolje in predvsem hi-
treje, če bi bila služba malo
bolj elastična.
Povprečni znesek dnfzbene
pomoči v občina znaša 160
dinarjev na mesec, kar je
globoko pod ix>vprečjem v
razvitejših občinah. TreniVno
prejema to pomoč samo 334
najpotrebnejših občanov, da
o tistih stotih zelo nujnih
primerih, ki bi prav tako
morali dobiti ta denar, niti
ne govorimo. Dejanske potre-
be so torej znatno večje, re-
šitev pa zaenkrat nemogoča.
V vsej občini je le en sam
dom za ostarele ljudi, poseb-
nih šol ni. Gotovo bi se ob
tem lahko zamislili, zakaj po-
vsem nehumano je in še
manj dopustno, da defektnim
otrokom v občini enostavno
ni mogoče zagotoviti razvoj
preostalih psihofizičnih last-
nosti in jih tako vsaj delno
vključiti v družbo.
Takšno stanje je vsekakor
odraz nerazvitosti šmarske
občine, s tem pa ni rečeno,
da bi se to stanje kljub ne-
razvitosti moralo ponavljati v
nedc^led. Skrajni čas bi že
bil, da bi se pri tem najbolj
zamislila republika, saj smo
konec koncev enaki. Namen-
ska dopolnilna sredstva, ki
jih občana sicer res dobi, še
zdaleč ne zadoščajo za reši-
tev socialne problematike v
šmarski občini in njihov
kos kruh je še in tw najbrž
še lep čas zelo tanek.
Milenko Strašek
Tudi ta dva bosta odšla m stari bodo ostali .sami in začarani krog se bo nadaljevaL
it. »tran
NOVI TEDNIK
St. 29 — 20. julija 197ž
Grad Lemberg pri Dobrni
RAZPADAJOČA, A NEPOZABLJENA
PRETEKLOST
Ko sva z Jožetom vstopila skozi »grajske dveri« lemberškega gradu, je
sončna ura »mirovala«, kajti z neba ni bilo toplih sončnih žarkov. Prekrili
so ga temni sivi oblaki in dež se je curkoma zlival po starih grajskih stre-
hah in ob sivem zidovju so se nabirale velike mlake. Mračno dvorišče mi
je prislikalo podobe, ki sem si jih pred leti ustvaril ob branju Tavčarjeve
Visoške kronike. V veži je stal možakar z modrim predpasnikom na tre-
buhu in z rokami v žepu. To je bil Jože KUGLER.
J02E KUGLER je ugledal
ta svet pred triinosemdeseti-
mi leti, čeprav mu teh let
ne bi nikoli prisodil. Bilo je
to v šmartnem v Rožni do-
lini. čudna pota so ga vodila
skozi VSa leta, da je končno
pristal med zidovi gradu
Lemberg pri Dobrni pred pet-
najstimi loti. V svojih mla-
dih letih je kot tisoči sloven-
skih mladih fantov šel na
fronto pod cesarjevo zaitavo
in se tolkel na Doberdobu,
bil ujet in končno je pobeg-
nil domov. Na fronti si je
prislužil nekaj ran, dokaj.šnjo
mero revmatizma in pet ko-
lajn, ki iih še danes hrani.
Potem je čevljaril jn pri.^la
je druga \o la, ki jo je pre-
tolkel v partizanskih vrstah,
sicer pri kuharskem kotlu, a
je vseeno «^a,knil kroglo, ki
jo še danes ima v prsih in
kakor pravi, jo ču'i, kadar
nastane v poletnih mesecih
vroče. Zdaj le še redkokdaj
zasmoli dreto, kajti muči ga
tudi naduha in svoje stare dni
preživlja kot njegov grad —
v tišini srarega zidovja. ka-
terega zasnove je že v petnaj-
stem stoletju podrl celjski
grof Friderik II. in so ga po
vsej verjetnosti kakšnih sto
tot pozneje obnovili.
NA GRAJSKEM
DVORIŠČU
Jože je prav pono.sno stopil
na' dvorišče, kot bi bil grad
njegov, čeprav stanuje v njem
še pet družin. Najemnine že
nekaj let ne plačujejo, zato
pa morajo sami vzdrževati
streho nad seboj, da jirn de-
ževje ne razmoči starega zi-
dovja. Dvorišče pa je žalost-
no. Streha na nekaterih delih
kaže svoja rebra, na desni
strani dvorišča pa je majnen
prostor, iz katerega se je sli-
šalo kravje mukanje. In kaj
je büo tam pred stoletji. Nič
drugega kot kaijelica za služ-
bo božjo, ločno pod njo pa
je veliki ;uknja, ki je merila
v globinj osemnajst metrvjv
Vanjo 'vo spuščali na smrt
obsojena, da so počasi, pri-
bližno v deseti.h dneh umrli
od lakote 'ii strahu. Ko smo
se pozneje spustili v klet, ki
se v dveh u. ds..opjih spušča
pKxi zem'io ali bolje rečeno
v živo sk^iu, kfr jp sam grad
na skali, smo nemo strmeli
v temno globačo, ki je danes
sicer že piecej ,:asuta, a groz-
ljivost leme in utesnienosti
bo ostala 1 Lier bo grad sral
PODZEMLJE, KI NI
VIDELO SONCA
v temae.ii in hladnem pod
zemnein n »dr ku neizprosnih
ječ sem pučps; pozabil na na
šega staregi dobrega Tavčar-
ja in so mi misli vse bolj
uhajale h grozljivkrun Ameri-
čana Poea. Brez luči našega
vodiča Jo'.eta, ne bx ničesar
videli, k&jti oili smo v pro-
storih, ka.inor o vsej verjet-
nosti, p 1 vsen gradovih sveta
ne vodi po' d^ svetlobe in
tudi sama najbrž ne bi nikoli
našla poti do mesta, kjer so
se končale vse pravice obso-
jenega človeka. Temnica za
temnico. Nekatere so prazne,
v drugih pa je ozimnica kak-
šne grajske družine, ki je tu-
kaj našla čudovit naravni
hladilnik. Stojimo točno pod
nekdanjo kapelico, današnjim
kravjim hlevom. Od stropa
kaplja, globoka luknja zeva
in smrdi po gnojnici iz hleva.
Ob dolgem zidu so še danes
dobro vidna trda ležišča za
podložnike, kamor so po kaz-
ni zahajali spat po trdnem
celodnevnem garanju na ve-
likem posestvu, ki je merilo
po izjavi »grajskega« Jožeta
350 hektarjev. Pritipamo do
majhnega in utesnjenega pro-
stora. Pod stropom so železni
kavi j i. »Tukaj so bile gavge«,
pravi Jože in posveti s svetil-
ko. pod strop, »stkan« s sa-
mimi drobnimi opekami. Nič
čudnega, če smo si zaželeli
priti iz objema debelih zidov
na svetlo, čeprav je zunaj ne-
umorno deževalo. Kar nekaj
časa smo rabili, da smo se
rešili debelega oklepa kame-
nja, ki je bilo pozidano s
staro malto svejskega recep-
ta. Namreč, sestavljali so jo
pesek, živo apno, jajca in vi-
no. Vse to so seveda »daro-
vali« kmetje, kar je bilo se-
stavni del desetine.
SODNA DVORANA
IN SOBE, KI JIH NI
Po napol podrtih stopnicah
sredi ou.nega zel-inja smo
pririnili na d'olg hodnik od
koder .so na desno svojčas
vodila vrata v šimg sobane
na levi pa je še danes ogra-
jeno lepo stebrišče, verjetno
ostanek nekdanje renesančne
podobe gradu. Na koncu hod-
nika vodi široka odprtina do
velike puškarnice, od koder
so »streljali na Turke«, pravi
Jože in nas popelje na desno
v veliko sodno dvorano. Na
stenah je še vidna poslikana
imitacija lesenih oblog, ki
naj bi s svoio n^.^t'i-',^'""''o
dajale še mogočnejši vtis.
Majhna vrata vodijo v sosed-
nji prostor, kjer je bila po-
svetovalnica za sodnike. Na
stenah so še vidni poslikani
vzorci, ki močno spominjajo
na kitajsko pisavo. Povsod pa
zevajo velike odprtine, ki jih
je načel zob časa. Tu razpa-
dajoča streha, tam podrto 7i-
dovje. Na stopnišču se na le-
vi strani nekaj stopnic zgub-
lja v zidu. Ta:''^ je nil i svoj-
I'Fis podoba Marije Terezije,
i'' je imela	časa grad
^ posesti. Vse rapuščenn,
čeprav na gradu živijj ljudje.
KAJ PRINAŠAJO
NOVI ČASI?
To je vpraša., ie, ki zanima
š^ marsikoga, ne samo pre-
bivalcev gradu, ki sodi med
najbolj ohranjene gradove pri
nas. Obstoja možnost, da bo-
do v gradiu našli prostor mla-
di celjski oblikovalci, saj si
novo ustanovljeno Društvo
oblikovalcev in Kulturna
skupnost prizadevata, da bi
reSvavrirali nek;'j sob.
Tudi Zavod za spomeniško
varstvo še ni rekel zadnje be-
sede. Toda spričo obilice dela
in velikega pomanjkanja
sredstev, namenjenih za re-
stavracijo starih gradov,
predstavlja poleg drugih, tudi
lemberški grad velik pro-
blem.
Na turizem pa spominja
kar lepo število načečkanih
podpisov obiskovalcev in po
pisavi sod'eč, prihajajo iz vse
domovine.
Tako smo prispeli ponovno
do ene izmed zgodb o vred-
notah naših spomenikov pre-
teklosti, tudi o izročilu dolo-
čenega časa in ljudi, ki so v
njem živeli in delali. Prispeli
smo do zgodbe, ki vsaj do
danes še nima zapisanega
konca. Ne morem pisati o
tem, kaj doživlja zidovje sta-
ro nekaj stoletij, ker zidovje
je pač mrtva stvar in ne mara
za nikogar. So pa živi ljudje,
ki so dobili dediščino pretek-
losti in ki bodo morali svojo
dediščino zapustiti prihod-
n j osti. In zdaj ni več more-
čega strahu v nekaj metrov
globokih ječah smrti, zdaj je
problem zastavljen izven
grajskih zidov, kajti stoletja
so minila, današnji in jutriš-
nji dan pa sta naša.
Tekst in slike:
DRAGO MEDVED
Zob časa ...
Stoletne ječe
Jože Kugler
Kar je ostalo bo treba obdržati
NILADINA V EMO AKTIVNA
Predsednik mladinske orga-
nizacije v tovarni EMO je že
štiri leta FRIC KOTNIK, ki
dela pri ZM že deset let. Ko
sem ga obiskala je bil takoj
pripravljen za odgovor in ob
kavi je stekel pogovor.
»Organizacija dela ZM v
podjetju temelji na konferen-
ci, ki jo sestavljajo delegati
iz vseh obratov in delavnic,
izmed katerih so izvoljeni čla-
ni predsedstva. Da naše delo
bolje teče, imarno v obratih
tovarne ustanovljene obratne
aktive, ki lahko bolje in v
kratkem času seznanijo mla-
de o delu, akcijah in načrtih.
Samo v novem radiatorskem
obratu in v hali za kontej-
nerje še nimamo teh aktivov.
V predsedstvu ZM pa delajo
štiri komisije: kadrovska,
kulturno—zabavna, športna m
komisija mladih novatorjev,
katere delo je še v razvoju.
Konferenca aktiva ZM spre-
jema važnejše odločitve in
sklepe, potrjuje kandidature,
predsedstvo pa, kot osnovni
izvršni organ sprejema akcij-
ski program komisij, izpelju-
je in koordinira naloge, ki so
v interesu vseh mladih, ki
delajo v kro,gu tovarne EMO.«
Zanimalo me je, če je o t)
taki organizaciji delo z mla-
dino težko. »Delo z mladino
je precej zahtevno, ker se
je treba prilagoditi vsemu,
imeti moram dosti prostega
časa in razumevanja za vse
vrste problemov in jih na
primeren način reševati.«
Samoupravljanje je ena
bistvenih nalog v obstoju vsa-
kega aktiva ali organizacije.
»Zastopanost mladine v sa-
moupravnih organih je dob-
ra. Zelo pomembno je, koli-
ko bodo ti člani naredili v
skupnih naporih organov, v
katerih delajo. Mladinska or-
ganizacija si prizadeva, da
oživi javne razprave o vseh
važnejših vprašanjih in to ne
samo v okviru ZM, ampak
tudi v okviru celotnega pod-
jetja.«
Srečujejo se tudi z mnogi-
mi problemi in težavami, ki
jih skušajo čimprej odpraviti.
»Največja težava je pomanj-
kanje časa. Imamo tudi pre-
malo denarja, naletimo pa tu-
di na nezainteresiranost mla-
dih, kar je posledica morda
neuspelih akcij. Z delom se
trudimo, da si pridob.imo za-
upanje in da pokažemo de-
javnost in usmerjenost mladi-
ne.«
Mladina v EMO se lahko po-
hvali z raznimi uspelimi akci-
jami na kulturnem področju.
»Velikokrat nam zmanjka
denarja za dvorano, v kateri
bi morali imeti proslavo. Le-
tos smo z uspešnim kultur-
nim programom sprejeli šta-
feto mladosti, lani pa smo
sodelovali v oddaji Pokaži kaj
znaš in 101 minuta.«
Kaj pa športno življenje?
»športna dejavnost še ni
popolnoma izkoriščena. Tru-
dimo se, da bi jo bolj raz-
vili.«
Ob koncu mi je tov. Kotnik
povedal še, kaj bi se dalo iz-
boljšati.
»V podjetu je 1430 mladih
in veliko lažje bi Dilo. če
bi imeli v uvajalnih seminar,
jih tudi mladinsko uro o po-
znavanju družbene organiza-
cije v podjetju, še naprej pa
se bomo trudili v sodelovanju
z ustavnimi komisijami za po-
stopno uveljavitev ustavnih
amandmajev.«
D. Jejčič
Fric Kotnik
fet. 29 — 20. julija 1972
NOVI TEDNIK
stran 13
Njihovo življenje je materinstvo
DNINA
V
ZGARANIH
ROKAH
Pozaiala jo je kozjanska
dolina od Pilštanja do
Kozjega, pwDznala jo je, do-
bro ženo, ki je prevezla
celo košnjo, da bi. zaslu-
žila za lačna usta, vstaja-
joč zjutraj ob treh, da bi
ob sedmih lahko prišla
domov nakrmit svoje ma-
le in potem spet nazaj na
travnik, na njivo, v vino-
grad. Delo, delo, samo de-
lo. če si imel otroke, si
moral delati in če si de-
lal, si lahko živel to malo
armado, ki ni nikoli vpra-
šala, kakor priti. do kru-
ha. Vedelo se je: kruh
mora biti. In je bil. Tudi
med vojno je bil, ko sta z
možem tam gor v Gostin-
ci, v viničariji stregla en-
krat Nemce, drugič par-
tizane. Bil je in to je važ-
no. Hodila sta delat v vi-
nograde in življ-OTje je te-
klo, kot da ne bi poznalo
časa. Rojevali so se eden
za drugim, živi in zdravi,
vseh deset, le Martinčka je
pobrala pljučnica, tri leta
je bil star takrat. V treh
dneh ga je neslo. Preneslo
se je tudi to in še marsi-
kaj drugega, tudi življenje
na karte, dninarstvo in
vse tisto, kar prinaša s
seboj življenje materi de-
setih otrok. Danes je naj-
starejša stara 29 let, naj-
mlajši pa 11 let.
»Najbolj hudo mi je bi-
lo, dokler se nisem 1957
zaposlila v Metki v Koz-
jem. Zdaj pa že nekako
gre. Otroci so skoraj že
vsi pri kruhu, tu in tam
jim je še treba stisniti v
roke kakšen dinar,« je po-
vedala, Milan pa je na po-
stelji igral na kitaro, čisto
tiho in ni nas motil pri
pogovoru.
Da, sedaj je dobro, ma-
lo boljše je, toda včasih
ko je sama prepeljala iz
gozda v enem samem letu
štiriindvajset vozov vrho-
vine, debelega hlodja, ki
so ga vzeli na spolovščino,
je bilo hudo in huje kot
si človek lahko misli. V
roke je bilo treba vzeti
vse, kar je bilo, da je le
nekako človek dobil de-
nar.
»Saj je lepo, če ima člo-
vek veliko otrok, res je
zelo lepo. Saj bi jih člo-
vek še imel, ampak zdaj
je jabolka obletela,« je de
jala, ko ji je obraz spre-
letf»' nasmeh, nekaj kot
hu'>>rftušri0st, nekaj kot
živa resnica, vmes pa se
je dalo opaziti delček ti-
stega življenja, ki je po-
rajalo v mukah deset no-
vih življenj.
»Samo, da so zdravi.
Lažje je živeti deset zdra-
vih, kot enega bolanega.«
Tako je rekla Fanika Lu-
garičeva iz šonovega pri
Kozjem, tabrhnica, spre-
hajaje se z likalnikom po
hlačah svojega sina, v iz-
bi, ki je vsfe: spalnica,
dnevna soba in najbrž še
kaj.
Saj se še vidi tisto živ-
ljenje na njenih rokah.
Teh stvari se ne da obiti,
preslepariti in pozabiti.
Zarežejo se v kožo in v
dušo.
MILENKO STRAŠEK
Fanika Lugarič
STARI STEBRI
- NOVI UPI
Ko so nedolgo tega, ob re-
ferendumu za samoprispevek
v šmarski občini, posamezne
krajevne skupnosti spreje-
male in izoblikovale svoje
načrte, so se v Lesičnem do-
govorili, da bodo sredstva,
zbrana s samoprispevkom,
vložili v kulturni dom, ki naj
bi stal na temeljih nekda-
njih nikoli dograjenih hlevov,
ki so danes ne ravno okras
temu sicer prijetnemu kraju
pod Bohorjem. V proračunu
so predvideli, da bi porabili
za svoj kulturni dom, ki si
ga močno žele, okoli 35 mi-
lijonov, doslej pa so zbrali
že en milijon, denar so jim
poklonile razne gospodarske
organizacije.
V novem domu, kot si ga
zamišljajo v Lesičnem, bi naj
bila materinska posvetoval-
nica, ki jo tukaj močno po-
grešajo, prav tako tudi dvo-
rana, za katero velja isto ter
sejna soba za posamezne
družbeno politične organiza-
cije in manjša kuhinja.
Ideja o novem kulturnem
domu je vsekakor zelo dob-
ra, vprašanje pa je ali bo
ideja kdaj tudi vznikla kaj
dlje od nje same. Dom bi
v Lesičnem res potrebovali,
saj mladina enostavno nima
kotička, razen gostilne ka-
mor bi lahko ob sobotah in
nedeljah sploh lahko šla. O
tem problemu je bilo že do-
volj povedanega in ni naš na-
men v tem trenutku razprav-
yati o tem. Želimo poudariti
le to, da upamo, da bodo lju-
dje v Lesičem dobili vso pod-
poro tistih, ki o tem lahko
odločajo in pomagajo.
MILExNKO S.
Radeče
100 LET GASILSTVA
Kot smo poročali so gasilci iz Radeč pri Zida-
nem mostu praznovali 100-letnicG obstoja. V nedeljo,
9. julija so se zbrali številni gasilci in v paradi po
radeških ulicah prikorakali pred gasilski dom, kjer
so bili na tribuni zbrani zastopniki družbeno politič-
nih organizacij in predstavniki gasilstva. Pokrovitelj
proslave Je bil Miha Prosen, predsednik Skupščine
občine Laško, ki jim je tudi predal nov gasilski avto,
za katerega so prispevale tudi gospodarske organi-
zacije občine. Na sliki zgoraj: Rudi Cestnik, pred-
sednik Občinske gasilske zveze Laško čestita rade-
škim gasilcem ob prazniku.
Foto: Frarvjo Mauer
PIŠE
MILAN
SENIČAR
Učil je oče sina svojega:
»Če se ti kdaj kaj zgodi, pojdi k
mestnemu šerifu in ga prosi za pomoč
ali nasvet. Pomagal ti bo.«
Sin si je zapomnil.
Nekega poznega večera se je vrnil
v Ceyton s popotovanja. Avtobusa za
enajst kilometrov oddaljeno mesto,
kjer sta ga čakala oče in mati, ni bilo
več. Vedel je, da sta v skrbeh. Napotil
se je tako v šerifov urad in tam na-
šel dežurnega.
»Veste, domov ne morem, prosim,
ali lahko obvestite šerifov urad v mo-
jem mestu, da sem v Ceytonu. Tam
poznajo mojega očeta in mu bo kdo
gotovo javil. Samo telefonirajte, pro-
sim.«
Tako se je petnajstleten fant zaupal.
Toda, šerif ga je pogledal izpod gostih
obrvi in mu dejal:
»Daj, no, daj. Dežnik imaš, F>eš i>oj-
di domov.«
Kdo ve, morda se je šalil. Vendar
za fantiča tistih enajst kilometrov po-
noči in v dežju ni bila šala. In še oče-
ta je pozneje obtožil za slab nasvet.
V času velikih počitnic je prav, da
se nekoliko spomnimo še na šolo. Na
prijetne in neprijetne dogodke, na kla-
sificiranje učencev glede na to od kod
so prišli ali izšli in še na marsikaj
drugega. Med drugim tudi na tisto uči-
teljico, ki je na izletu šestega razreda
osnovne šole, v Ceytonu, naročila otro-
kom dva litra vina. Ali pa na tisto,
ki je naročila otrokom, ko so se učili
do deset tisoč, da morajo do nasled-
njega dne narediti v zvezek deset tisoč
pik lepo razporejenih v kupčke po pet-
indvajset.
Ce gledamo tako povsem na sploš-
no, nekateri zaradi pomanjkanja učnih
pripomočkov, prostora in drugega, ra-
di uvajajo posebne metode pouka. Znan
je primer, da na neki šoli nimajo ka-
binetov. Kako rešiti ta problem? Na
primer pri geografiji? Povsem enostav-
no, če kabineta pač ni, namreč prave-
ga kabineta, izprašajmo učenca v onem
zemljepisnem kabinetu (beri shranje-
valnica zemljevidov) in že imamo pra-
vi pravcati »kabinetni pouk«.
Ali pa druga zanimivost.
Več učencev je povsem solidnih pri
vseh predmetih, tudi tistih, ki veljajo
za najtežje. Le pri enem jim ne gre.
Zberejo se in gulijo, ampak ne gre. Pa
ne da bi bili neumni. Počasi jim takš-
no stanje — ko opazijo, da kljub to-
likšnemu trudu ne morejo dobiti bolj-
še ocene, kot tisto, katero jim je ne-
kdo že vnaprej določil — zagrraii živ-
ljenje m šola jim vcepi strah, ki'hro.
mi njihovo napredovanje.
Da, da, kaj vse bi morali danes ve-
deti nadebudni mladi ceytonovci. Vsa-
ko rečico, vrhek, rudniček in podobno.
Le tisto splošno sliko, ki bi jim na ši-
roko odprla pogled na svet, posamez-
ne njegove predele, na vse tisto, zara-
di česar bi laže razumeli dogajanja
okoli sebe, jim tako redko ponudijo.
Medtem, ko bi sUka ostala, rečice izigi-
nejo iz spomina.
Ob vsem tem pa je še najbolj čud-
no to, da takšno početje kritizirajo v
Ceytonu že dolgo vrsto let. Samo ni-
kogar ni, ki bi stopil na rep takšnim
metodam.
nadaljevanje sledi
KAKO VELIKO J£ MORJE?
Včasih je svet tako lep,
da bi zavriskal od rado-
sti in prešernosti. Taka
občutja lahko vzbudijo
majhrux dejanja, kanček
pozornosti in uvidevnosti.
Nič velikih besed, obilnih
daril, pa vendar je svet
kljub temu rožnat, vsaj za
nekaj časa.
Tako se dobre volje na-
potiš na pot in sonce, ki
se upira u smaragdne li-
ste dreves, jih zlati še
bolj kot je njegova nava-
da. Pot pelje navkreber,
med deviško čistimi goli-
čavami je romantična in
zapeljiva toliko bolj, ker
smo mestni ljudje siti as-
falta. Da bi bila idila še
popolnejša, je vzrasla pred
nami hiška, ki bi lahko
služila za model folklor-
nemu Gaspariju. Pred
brajdo čebelnjak, za hišo
je pasel ovce kratkohlači
pastirček. V rokah je dr-
žal šibo, z njo je kdaj pa
kdaj oplazil mlajšega
bratca ali pa v daljavo hi-
tečega ovna. Ko je okoli
sebe vse »poravnal«, je se-
gel po knjigi. Bratec je tu-
lil, ovce so se razbezale,
pastirček pa je zatopljen
v daljni svet, pozabil na
vse. Naše prijazno ogovar-
janje ga je zdramilo in
skraja je bil izredno ne-
zaupljiv, kar je kazalo, da
tujci še redko zaidejo
sem. Ko se je izkazalo, da
je knjiga, ki jo je dečko
prebiral — atlas, je be-
seda nanesla na morja in
kraje. Molčeč je dečko,
čeprav se mu je zgovorni
ventil že odprl, postajal
vedno bolj. Nekaj ga je
težilo, rad hi vprašal, pa
se ni upal. Votem pa je
butnilo na dan. »Gospa,
kako veliko je morje?«, so
najprej vpraševale njegove
oči, potem pa je to še z
neko prikrito jezo izre.
kel... Takrat je vzvalovi-
lo tudi v meni, postalo
me je sram in odgovarjala
sem jecljaje. Tisto šolsko
učenost, da je morje pro-
stranstvo, ki mu ni kon-
ca ne kraja. Veliko misli
mi je prihajalo na um,
tudi take, ki je bolje, da
jih zamolčim. Bile so ro-
jene v besu nad nemočjo
in ni jih več. Ostale^pa so
tiste, ki vprašujejo kar
naprej, kdaj bomo ustva-
rili enake pogoje za vse
naše otroke. Koliko časa
bo hribovski otrok še
spraševal kako veliko je
morje?
Gasparijeve idile ni bilo
več.
ZDENKA STOPAR
NJEGOVO VELIČANSTVO KOŠ
Okolje, v katerem živimo! Ze toli-
kokrat načeto vprašanje o nepravil-
nostih, o umazanosti današnjega in
včerajšnjega dne. Za jutrišnji dan lah-
ko vedno le upamo, da se bo kaj ure-
dilo in OČISTILO. Kakšni smo Celja-
ni? Vzorni meščani. To lahko vedno
in povsod trdimo, dokler se ne razgle-
damo okoli sebe. Potem bomo začeli
sumiti v trdnost naše izjave, saj bo-
mo na svoji koži občutili posledice
prezgodnjih odločitev.
človek božji^ kje vendar hodiš? Ti-
sti, ki mu je bil ta vzklik namenjen,
bo sam spoznal zlo srečo bananinega
olupka na svoji zadnji plati. Tako bo-
mo lahko vzklikali še naprej, dokler
bodo v našem mestu ljudje, ki noče-
jo pripoznati njegovega veličanstva:
koša.
Koši so redki ali pa jih ljudje no-
čemo poznati ali bolje — videti. Prazen
koš, okoli njega odpadki: papirčki,
olupki, kruh. ,. Idila, ki se nam po-
nuja vsak dan. Samo poiskati jo je
treba. Včasih je skrita na samotnem
dvorišču. Zanjo vedo le tisti, ki tam
stanujejo in golobi^ ki se jim hrana
ponuja kar sama. Toda takšen pri-
zor lahko vidimo tudi tam, kjer je ve-
liko ljudi, ne le domačinov, ampak
tudi tujcev. Morda se kdo od Celja-
nov obregne obenj, zagodrnja nekaj o
čistoči in higieni, deset metrov naprej
pa spusti na tla papirček. Toda s tuj-
ci najbrž ni tako. Njihova predstava o
mestu, ki je bila prej lepa, se podre
na kup odpadkov ob košu. Ko se bo-
do spomnili našega mesta, jim bo po-
leg drugih stvari še vedno pred očmi:
kup smeti. Toda te niso le ob košu,
ampak tudi drugod. Ne vem, morda
sem naletela na slab dan, ko sem razi-
skovala Celje. Vtaknila ^sem glavo v
vsako dvorišče, dvignila nos ob smra-
du, ki je prihajal iz kant za smeti,
ki niso bile zaprte. Držala sem pesti,
da še živa pridem od tam.
Ponoči sem — lahko mi verjamete
— sanjala o smeteh. Kdo ve, če tudi
drugi o tem sanjajo? Tisti, ki bi mo-
rali skrbeti za lep videz dvorišč in
cest?
Toda z akcijo nisem prenehala. Za-
kaj naj hi? Upala sem, ' da najdem
kotiček, ki se lahko pohvali: »Cisf
sem! Le poglej me!« In sem ga. Obraz
se je razlezel v nasmeh, ne samo me-
ni^ tudi komu drugemu, ki se je spra-
ševal, tako kot jaz: Zakaj? in: Kdo je
kriv? Pa odgovora ni. Ali pač. Najti
bi ga bilo treba, toda to je težko. Ne-
kaj pa • vendarle lahko storim.
Ti, ki bereš tole stvarco o celjski
čistoči, si že kdaj zabrisal lep, maj-
hen papirček ali olupek na cesto, ne-
kaj metrov naprej pa si videl ko-i?
Ce si, potem te prosim, da tega ne
storiš več. Všeč ti bo^ da bo mesto
lepo, da v njem ne bo več idile: pa-
pirčki, olupki, kruh... In našli bomo
odgovor, kdo mora skrbeti za lepo
mesto! Mi vsi!
D. J.
S KONJIŠKIMI MLADINCI
Predsednik FRANČEK MALI, 23-letni učitelj matematike
v Ločah, in sekretar MARINA TAVČAR, 18-Ietna maturant-
ka cel,}ske gimnazije.
Te dni smo obiskali pred-
sednika in sekretarja občin-
ske konference Zveze mladme
Slovenije v Slovenskih Ko-
njicah. Na kratko sva naniza-
la probleme in nekatere aktu.
alne naloge mladine na tem
področju. Etelo v tem pred-
sedstvu je *zelo težavno, ker
nimajo profesionalca. Tako
pa morejo opraviti samo po-
membnejše naloge ali pa vse
samo na pol. Upajo, da hodo
poklicnega političnega delav-
ca dobili že v jeseni ali pa
vsaj do konca leta. Po tem
bo predsedstvo uspešneje pre-
magovalo težave, ki nastajajo
pri delu. Vsi vodilni 30 v služ-
bah ali pa še hodijo v šolo.
Kot vsepovsod se tudi tu
srečujejo s pomanjkanjem
prostorov. Sicer je v Konji-
cah mladinski dom, je pa v
takem stanju, da v njem ni
moč razvijati mladinske de-
javnosti. Pred kratkim so se
že dogovarjali s predsedni-
kom občinske skupščine Ko-
njice o popravilu poslopja.
Kot kaže, so s pr »šnjami us-
peli, saj bodo v jeseni pri^leli
popravljati dom z denarjem
iz občinskega proračima. S
tem bodo dobili dvorano, ne-
kaj manjših prostorov in pi-
sarno za delo mladinskih spe
cializiranih organizacij
V konjiški občini je trenut-
no približno tritisočpetsto
mladih ljudi, aktivno pa jih
sodeluje pri delu zveze mla-
dine z&lo malo. komaj sedem
odstotkov. Tega je prav go-
tovo kriv tudi preozek plan
dela, s katerim dosedaj niso
dovolj uspešno zainteresira-
li vse mladine v tem kraju.
Mnogokrat pridejo navz-
križ z družbenopolitičnimi or-
ganizacijami. Le te jih, kljub
pnakovre:lnosti, zapostavlja-
jo. če bi odpravili še to, bi
prišlo do tesnejšega sodelo-
vanja in seveda boljšega dela.
Boris Mlinar
Skoraj ga m voznika, ki s€
še ne bi pritoževal čez kozjan-
ske ceste. Do Atomskih toplic
šc nekako gre, potem pa vse-
skozi do Kumrovca — maka-
dam. Kljub temu, da je Koz-
jansko v I zadnjih letih dožive^"
lo velik razmah v turizmu za-
radi Atom-skih toplic, pa še tu-
risti zmeraj negodujejo zaradi
slabih cest. Turisti, ki iščejo
^ravja v Atom.skih toplicah in
imajo svoje vozilo, bi kaj radi
obiskali še druge turistične to-
čke, a jim slal^ ceste in skrb
za vozilo tega ne dopuščajo.
Kaj bi šele rekli tuji turisti, ki
imajo za slabo cesto marsika-
tero pomembnejšo asfaltno ce-
sto! Posebna sramota pa je, da
vodi ta cesta do rojstnega kra-
ja tov. Tita, Kumrovca, ki ga
obišče vsako leto nešteto turi-
sov iz vsega .sveta (tudi Ni-
xon).
Zato že precej ča.sa obstaja
načrt za Cesto mar.šala Tita,
ki bo potekala vso do Kumrov-
ca. Pozanimal sem se na šmar-
ski občinski skupščini kdaj bo-
do pričeli z deli na omenjeni
cesti. Ker je tov. predsednik
bil ob mojem povpraševanju
ravno na neki seji, sem lahko
dobil le prijetno vest, da so
z deli že pričeli. Tudi z načr-
ti so pri kraju.
Problem zase pa je cesta Be-
lo—Pristava (približno 5 km).
Kljub temu, da ima šniarska
občina na tej ce.sti stalno za-
poslenega cestarja, je cesta v
izredno slabem stanju. Ob le-
pem vremenu se za vozilom
valijo oblaki prahu, ob dežju
pa mrgoli mlak. Cesta služi
tudi kot obvoz za Roga.ško Sla-
tino ali Kumrovec, kadar na
Stranjskem klancu kaj zataji.
Zato pa je zaenkrat tudi tu ve-
liko vprašanje, kdaj bo asfalt
na tej cesti, ki je zelo po-
membna.
BRANKO JERANKO
Vprašuje: Dar.ja .lejčič
Odgovarja: Ivan Vertovš^k
V veleblagovnici »T« je edi
na ekspres popravljalnica
obutve v Celju. Ker je edina,
ima tudi veliko dela, neka.,
več o svojem delu pa mi je
povedal tov. Ivan Vertovšek,
ki sem ga zmotila pri poprav-
ljanju čevljev.
Zdi se mi, da je dela dovolj.
Stranke so gotovo zadovoljne,
zato tudi pr'liajajo sem. Ce
pa so stranke ?a lovoljne, po-
tem tudi ni oirahu, da oi
zmanjkalo dela ali da bi ga
bilo malo.
KOLIKO Č^S-V POPRAV-
LJATE ČEVLJE?
Ker sem sam, je cdvisro
od tega, koliko dela imam.
čevlje pa obdržim največ dva
dni, popravim jih lahKO tudi
takoj, če nimam ve kc. dela.
SO STRANKE POTRPEŽ-
LJIVE?
Veliko strank je, ki me ra-
zumejo, saj vedo, da ne mo-
rem vsem naaikrat ustreči:
So pa tudi take, ki -^o /eio
sitne in z njimi se največ
zamudim. Na splošno so še
kar v redu.
KAKO JE Z VAŠIM DE-
LOVNIM ČASOM'
Imam deljen delovni čas.
Včasih delam tudi urico dalj,
da zadovoljim stranke, saj
vem, da se bodo, . če bodo
lepK) postrežene, vedno vra-
čale.
Tov. Vertovšek je zadovo-
ljen s svojim delom, najbolj
pa mu je všeč to, da se dob-
ro razume s tovariš; na de
lovnem mestu.
ŽE UNtČENO
IGRIŠČE
v začetku junija letos, je
bilo v Šoštanju iz občinskega
samoprispevka dograjeno že
dolgo zaželeno otroško igri-
šče. Dela je opravljala vodna
skupnost. Žal danes to igrišče
ne služi več svojemu prvot-
nemu namenu. Na njem se
zbira mladina, ki uničuje klo-
pi s pipci, poleg tega pa pi-
šejo še po posodah za rože.
Zelo prav bi bilo, da bi tudi
to igrišče dobilo svojega ču-
vaja, saj bi ta. lahko hkrati
tudi čuval nasade in urejal
steze, če imajo lahko v Ve-
lenju toliko čuvajev, da pazi.
jo vsak svoj grm, bi lahko še
za to igrišče plačali enega.
MLB
KJE DOBITI
PROSTORE?
že lani so v Velenju usta-
novili počitniško zvezo, kate-
re delo pa je zaradi pomanj-
kanja prostorov otežkočeno.
V kolikor bodo v naslednjem
letu dobili svoje prostore v
novem Mladinskem domu v
Velenju, bi lahko ustanovili
mladinsko počitniško poslo-
valnico. Dosedaj so mladim
posojali po ugodnih cenah
šotore, pripravljali so ničko-
liko izletov, v jeseni pa bodo,
organizirali izlete po naši do-
movini z motom SPOZNAVAJ
SVOJO DOMOVINO IN SE
BOLJ JO BOŠ LJUBIL.
NOV DOM
v nedeljo so odprli v Ve-
lenju in predali namenu nov
gasilski dom. Na prireditvi so
se zbrah predstavniki gasil-
skih društev iz skoraj vse
Slovenije. Nekaj jih je "bilo
še iz sosednje Avstrije. Dom
je otvoril predsednik skup-
ščine občine Velenje, Nestl
Žgank.
KAJ JE Z NOVIM
BAZENOM?
Na seji krajevne skupnosti
»Gaberje—Hudinja« so obrav-
navali tudi vprašanje severne-
ga območja Celja, ki že dolgo
potrebuje plavalni bazen. Ba-
zen je predviden v rekreacij-
sko—športnem parku na ob-
močju Golovca. Sklenili so,
da bo krajevna skupnost se-
stavila akcijski odbor, ki bo
pričel z izvedbo organizacij-
skih del.	—dj—
ZAŽIGANJE SMETI
Zaradi zažiganja smeti na
novem smetišču v Bukovžla-
ku je sanitarna inšpekcija
podjetju Javne naprave Ce-
lje sporočila, da mora ore-
nehati s kurjenjem smeti,
da mora zgraditi peč in scav-
bo za orodje. Podjetje naj
bi tudi vsak teden razkužilo
smetišče in postavilo potreb-
ne naprave na odlagališču.
Vse to bi moralo podjetje
opraviti do konca avgusta,
denarja pa ni. Zdaj v pod-
jetju čakajo na odločitev ob-
činske skupščine, ki lahko
potrdi povišane cene za od-
voz smeti ali pa sama pre-
vzame skrb za ureditev odla-
gališča, ki je pravzaprav jav-
no odlagališče in ne last Jav-
nih naprav.
Darja Jejčič
PETI SEJEM OBRTI
Pri poslo\Tiem sjdruženju
Foimator v Celju, prej Agens,
ne poznajo počitniškega ob-
dobja. V času, ko tu in tam
zaradi dopustov vendarle za-
stane delo, je kolektiv For-
matorja sredi največjega za-
gona. In tako že nekaj let
nazaj. To je namreč čas, ko
stečejo glavne priprave na
tradicionalni obrtni sejem.
Letos bo že peti po vrsti.
Kljub prizadevanju, da bi pri-
šli v.saj do prvih lastnih pro-
storov, bo tudi letošnja pri-
reditev improvizirana na at-
letskem stadionu Bori«a Kid. .iC
riča in sicer od 28. septembra %
do 8. oktobra.	ti'
Letošnji obrtni sejm bo pQ, (T
vezoval pravzaprav tri prir^.
ditve: peti sejem obrti (na a,t f
letskem stadionu), razstavo jj^i
turizma (v muzeju revolucj. "g
je) in šesto zlatarsko razsta.if^
vo (v slovenskem ljudskem^
gledališču).
SREČANJE BORCEV»^
Ob 30. obletnici slovenske-''^
ga naroda in dneva vstaje' ^
pripravljajo borci NOV kra.|,
jevne organizacije SlovenskejL
Konjice in Spitališča 22. ju.^'
lija partizansko srečanje vseh f
borcev v konjiški občini. Vab-i^
Ijeni pa so tudi borci ostalih j •
brigad, posebno pa .še 14. I
divizije, ki se je v letu 1944- I
45 zadrževala na tem območ.
ju.
Srečanje borcev 22. julija 1»
bo pri žički kartuziji v Spi-
tališču.
Pripravili so zelo obsežen
program.	R<
Prvi dan ob osmi uri bo gj
strelsko tekmovanje ekip s j
konjiške občine. Ob deseti
uri se bo vršila žalna sveča-^
nost na grobu pokojnega ko-
mandanta 13. brigade Milen- j
ka Kneževiča, ob 11. uri pa^^g
bo komemoracija pri sporne.!®
niku padlih borcev pri žički L
kartuziji v špitališču. Spre-k
govoril bo oficir 13. brigade i,
Jaka štefančič.	,
V popoldanskem času bo s
partizansko srečanje. PripraV' pj
Ijen je kulturni program, na f
srečanje pa so vabljeni tudi ^
kmetje borci, ki bodo ob tejjp
priliki dobili posebna prizna- s
nja.	t
Z. S, b
DVE NOVI '
STOLPNICI
Letošnje leto je Kovaška in- |
dustrija v Zrečah zgradila dve
novi petnadstropni stolpnici v '
naselju Dobrova, ki se je za- f
čelo razvijati po vojni. V j
podjetju menijo, da so jim j
stanovanja nujno potrebna, '
če hočejo pridobiti nove stro-
kovnjake za vedno zahtevne}
šo proizvodnjo. V tej delovni
organizaciji že vsa zadnja le-
ta veliko vlagajo v stanovanj-
ski sklad, iz katerega potem '
delavci Kovaške industrije ' *
Zrečah dobivajo posojilo z»'
gradnjo novih hiš ali obnovo'
starih.	'
I
SEJA OBČINSKE 1
SKUPŠČINE I
čeprav smo že v času po-,
letnih počitnic se bo občin-1
ska skupščina sestala še en-,
krat. Pristojni organi že pri-1
pravljajo gradivo, ki bo ime-
lo poudarek na stanovanjski'
izgradnji in komunalni ure-
ditvi stanovanjskih površin-
SKRB ZA
KVALIFIKACIJO
DELAVCEV
v lesno industrijskem konv
binatu pripravljajo skupaj ^
delavsko univerzo tečaj ^
nekvalificirane delavce, ki^.
že dalj časa delajo na me«^"'',
kvalificiranih delavcev. Poi"^
ie*-'". ie 7.elo zainterp^iranO-
,t>raževanje delavcev, za-
pripravljeno tudi s fi-
jxni sredstvi pomagati
Ici se žele dodatno izo-
j. Nad 30 učencev ima-
pok-licni šoli mizarske
, v Mariboru, večje šte-
valificiranih delavcev pa
uje delovodsko šolo le-
t,roke pri konjiški delav-
^liverzi.
)DA na cestah
Javno močno deževje in
te so pustošile tudi v
šlci občini. Zlasti so bi-
2adeti visokogorski kra-
,edeli smo, da je edina
ki povezuje Malo goro
[jno, močno poškodova-
uničena. Podobno se je
[o tudi v drugih krajih
>tret>no bo veliko truda,
)do ceste v konjiški ob-
iti so že itak zelo slabe,
iivljene ali vsaj prevoz-
ÜRBANiSTiÖNi
DGRAM SPREJET
Danistični program, ki
5 za šmarsko občino že
leta izdelal Zavod -^a
edek gospodarstva iz Ce-
ja obdobje do leta 2001,
il letos v mesecu aprilu
mjen za širšo javnost v
torüi občinske skupščine
narju pri Jelšah. Do da
ni bilo Od občanov nobe-
bistvenih pripomb, ki naj
irbaiiističnd načrt karkoli
menile.
•banistični program šm&.t
občine vsebuje precej
tiva in je dobro obdelan,
rogramu so zajeta naselija
irje pri Jelšah, Rogaška
ina, Rogatec in Kozje. Ža-
lni načrt zajema naselja
tinje, Grobelno in Podče-
K Svoj urbanistični red
iobila tudi naselja Bistri-
)b Sotli, Podsreda, Lesič-
Imeno, Podplat, Dobro-
Kristanvrh, Lembeg, Pri-
a, Šentvid in Kostrivnica.
ostala naselja, ki niso na-
ma, se bodo razvijala pod
sorstvom in v okviru ob-
ečih naselij.
MST
TELEVIZOR
ŠOLARČKOM
tedstavni^ki časopisnega
ijetja Komunist iz Ljub-
IB so pred nedavnim izro-
t šolarjem osnovne šole
■tKinega heroja Tončke Ce-
® v Lesičnem pri Kozjem
poboma nov televizor. Le-
te šolarji so bili daru zelo
löi, uporabljali pa ga bo-
ža šolske namene. Najbolj
Vesele športnih filmov, so
® povedali, saj stari tele-
®r že zdavnaj ne služi več
®iemu namenu. "
OBNOVILI BODO
ŠOLO
^Gotovljah pri 2alcu so
^li z obnovitvenimi deU
*^adbi osnovne šole. Ob-
bodo fasado, zamenja-
li okna in vrata, svojo pcxio-
bo pa bodo spremenile tudi
vse štiri učilnice. Velika pri-
dobitev bo tudi nova šolska
kuhinja, centralna kurjava in
garderoba.
BORCI PRI
SV. URHU
Krajevna organizacija ZZB
NOV v Žalcu pripravlja za
svoje člane ob Dnevu vstaje
skupinski izlet k Sv. Urhu prj
Ljubljani. Na pot se bodo
odpeljali s trema avtobusi,
vendar je pripravljalni odbor
v skrbeh, če bo dovolj pro-
stora za vse prijavljene, saj
je zanimanje za obisk zlogla-
sne mučilnice zelo veliko.
O USTAVNIH
DOPOLNILIH
Predstavniki občinske skup-
ščine v 2alcu, občinske kon-
ference SZDL, občinskega
sindikalnega sveta in komi-
teja ZK so pred dnevi pri-
pravili razgovore z nekateri-
mi delovnimi organizacijami
na območju žalske občine.
Beseda je tekla predvsem o
uresničevanju ustavnih dopol-
nil, pogovarjali pa so se tu-
di o doseženi stopnji samo-
upravnih odnosov in notra-
nji zakonodaji, ki je s sled-
njimi tesno povezana. Obe-
nem so govorili o pripravah
in o gospodarskem položaju
na bližnje občinske volitve
v teh podjetjih.
Do sedaj so obiskali štiri
delovne organizacije: Inde na
Vranskem, Obrtnik v Prebol-
du ter Gradnjo in Sigmo v
2alcu.
VRANSKI VODOVO
Minuli petek je bila na
Vranskem razširjena seja sve-
ta krajevne skupnosti. Raz-
pravljali so o zaključku re-
konstrukcije vodovoda, o as-
faltiranju ceste v Praproče,
obravnavali so prošnje obča-
nov za denarno pomoč, ki jo
bodo potrebovali pri popra-
vilu cest, ob koncu pa so go-
vorili o novi mrliški veži na
Vranskem.
Vsi udeleženci seje so z za-
dovoljstvom ugotovili, da so
obnovitvena dela na krajev-
nem vodovodu pri koncu, po-
trebno je samo še zagoto-vriti
denarna sredstva za i>okritje
nastalih dolgov. Asfaltiranje
ceste v Prapročah bo tudi
kmalu končano, zato bodo za
krajevni praznik, 12. septem-
bra, pripravili svečano otvo-
ritev obeh novih objektov.
Obenem bodo na čreti odprli
nov planinski dom s spomin-
sko ploščo, ki bo obiskovalce
opozarjala na legendarno bit-
ko 1. štajerskega bataljona na
tem območju
Posebno živahna je bila raz-
prava o razdehtvi denarnih
sredstev med občane, ki so
zaprosih za materialno po-
moč. Mnogo jih je, ki si zelo
prizadevajo, da bi kar največ
naredili s prostovoljnim de-
lom in denarnim samopri-
spevkom, zato bi VSi ti zaslu-
žili pomoč, kljub temu pa so
na seji soglasno sklenili, da
bodo denar v glavnem name-
nili za cesto v Zaplanino, saj
jo je zadnja poplava močno
poškodovala.
Ob koncu so se še dogovo-
rili, da bodo pričeli z akcijo
za gradnjo nove mrliške veže
na Vrans-iem.
Preboldski jamarji so se tokrat spustili v Kozjansko
podzemlje. Raziskali so dve jami v bližini Podčetrt-
ka. Doslej so na Kozjanskem raziskovali že trikrat
in tako skupno z zadnjo akcijo raziskali še štiri ja-
me, še več pa jih nameravajo v bližnji prihodnosti.
Na sliki: Miro Simenovski pri raziskovanju Kodri-
novega brezna pri Podčetrtku. Foto: T. Vedenik
Zmagovalca' iz Gradca Bojan Jurko (levo) in Boris Čop.
(Foto: EG)
Naša ekipa na pionirskih
olimpijskih igrah v Gradcu
je bila zelo uspešna. V fan-
tovski ekipi sta se najbolj
odlikovala Boris Cop in Bo-
jan Jurko. Ker smo o Borisu
že pisali, vam danes pred-
stavljamo še druge favorite:
Bojana, ki je na tekmovanju
prejel srebrno kolajno v sko-
ku v višino. Zaprosil sem ga
za kratek razgovor.
9 Da si bil priznanja vesel
najbrž ni potrebno omenjati.
Kaj ti to priznanje osebno
pomeni?
Priznanja sem bil zelo ve-
sel. Svoj rezultat bom skušal
zboljšati. Nedvomno mi je
kolajna v veliko vzpodbudo
za nadaljni trening.
^ Kaj meniš o kvaliteti iger?
Odkar smo bili v Udinah,
se je raven skakalcev znižala.
Tako je bil Cop brez konku-
rente.
O S katerimi športnimi pa-
nogami se še ukvarjaš?
Ukvarjam se z večino šport-
nih panog, a najbolj pri srcu
mi je atletika. Tudi tekmu-
jem v večini atletskih panog.
0 Verjetno si tudi v šoli do-
ber dijak. Katero šolo obisku-
ješ in s kakšnim si izdelal
razred?
Obiskujem celjsko gimna-
zijo. Sedaj sem končal prvi
letnik in to s prav dobrim
uspehom.
0 Kakšne načrte imaš za
prihodnost?
Treniral bom peteroboj.
% Te šport moti pri šolskem
uspehu?
Nekoliko že, saj obiskujem
tudi glasbeno šolo.
B. JERANKO
BORCEM BELOKRANJ.
SKEGA ODREDA
Občinski odbor ZZB
NOV ČRNOMELJ obvešča
vse borce belokranjskega
odreda in Belokranjce, ki
živijo na območju celjske
regije, da bo v nedeljo,
23. julija, «b 9. uri do-
poldne na Mirni gori pro-
slava 30. obletnice ustano-
vitve belokranjskega odre-
da. Dostop na Mirno goro
je mogoč tudi z avtobusi.
Vabljeni!
F. DRAGAN DIREKTOR
ZICNE
S prvim julijem letošnjega
leta je v celjskem kolektivu
2ična prevzel mesto direktor-
ja FRANC DRAGAN, dipl.
ing. Dragan je bil med dru-
gim pred leti tudi predsednik
skupščine občine Krško. Če-
stitamo k imenovanju z željo,
da bi pri svojem delu tudi v
bodoče žel kar največ uspe-
hov.
KAKO PRITI DO ATOirJBILA
Dan dana.šnji, ko se vse draži, se seveda dražijo tudi
avtomobili. Ko je ravno »prisparal« sosedov Francel za
novega fička, pa so fičku ceno zopet nabili za petsto jur-
jev gor. Vsi tarnajo nad našimi avtomobili in njih ccno.
Vsi so za naše žepe predragi. Ce ga vzameš na kredit, pa
potem tri leta nisi sit. Je že tako. Gospod se v ličnem
* fičku pelje (ali pa tudi škodi), a trebuh njegov kislo repo
melje. Za to malo anketo smo poiskali nekaj starih ška-
telj in njih lastnike na naših cestah in poslušali voznike,
kaj pravijo o cenah avtomobilov in kako bodo kupili no-
vega, ko jim bo ta odslužil. Nekateri bi šli v Nemčijo
dmgi spet drugače, vsekakor pa bo kakorkoli težko.
J02E LAZAR (ima tri sta-
re opel rekorde. Najstarejši
jih ima že dvajset. Enega
predeluje v športnega. Re
fcord CE 382—23): »Tega bom
prodal, ter tako dobil zanj
nekaj denarja. Potem bom
kupil od puncinega očeta av-
to. Tako bo šlo še najbolj
poceni. Upam vsaj tako. Ne-
kaj bom še prihranU, vzel
kredit pa lx) šlo. To bo še
najboljši način zame, ka.ko
priti do avtomobila. Nov ne
bo, peljalo se pa le bo.«
IVO KAJBA (ima štiri leta
staro škodo CE 180—12, ku-
pdl je staro in je zadovoljen
z njo.) »To bi pa čisto sigur-
no najprej tega prodal. Po-
tem bi moral fejst šparati pa
še bi težko šlo. Najboljša
rešitev je družinsko posoji-
lo. Tako potem počasi pla-
čuješ in ti ni treba imeti
skrbd. Dobro je tudi, če sta
oba v službi. Seveda le če
eden fejst zasluži. Treba bi
bilo fejst delat in trpet zra-
ven, da bi ga lahko kupili.«
ADOLF POTOČNIK (okro-
glo sedem let star fičo, pa
kar pleh visi od njega CE
57^2): »Veš kako je. Danes
si je nov avto težko privo-
ščiti čeprav sd ga v mislih
že kupujem in mislim na to,
da ga bo enkrat treba kupi-
ti. Ker sem privatnik je pri
teh dajatvah to nekaj težke-
ga. Ker še materiala ni blizu
me še prevozi drago pridejo
Avto kupiti je že prava umet-
nost.«
FRANC KOLENC (je upo-
kojeni avtobusni šofer pri Iz-
letniku. Ima že petindvajset
let starega fiata Topolinota,
za katerega pravi, da gre kot
urca. CE 158—32.) »Najbolje
bi ga bik) zadeti na loteriji.
Ker pa to ne gre, ga je treba
kupiti. Fajn bd tudi bilo če
ga bi kdo pozabil na par-
kir placu. Ce kupiš pa no-
vega, ti pa ni treba več jest
niti pit. Razen vode, kar je
pa za šoferja tabolš.«
IVAN RANDELOV (zapo-
slen je v tovarni gospodinj-
ske opreme Gorenje Velenje.
Ima šest let starega amija 6
s celjsko registracijo.) »Se-
daj, ko je vse tako drago, si
delavci novega železnega ko-
njička kar težko privoščima.
Tale -moj le sicer bolj bogi,
peljat se pa vseeno da. Sedaj
mi ga že sinek prižiga, pa je
najbolje, če je avto star in
zdelan.«
Avtomobili so dragi, a še dražji bedo. Vendar je pn
nas že tako, da če bodo avti še tako dragi, ljudje se" bo-
do voziti hoteli. Vsak bo raje malo lačen, kot pa da bi
se pustil sosedu, ki se baha s svojim novim avtomobilom.
Sicer pa je čisto vseano," mercedcs ali škrda, gre pa le.
Samo žejna sta različno.
Boris Mlinar
it. »tran
NOVI TEDNIK
St. 29 — 20. julija 197ž
Kmetijstvo

ZELENJAVE IN SADJA NE BI SMELI PODCENJEVATI — CENE SO
POMEMBNEJŠE KOT STARE NAVADE — UPRAVIČENE RAZLIKE
V CENAH
Zelenjave' m sadja ne bi
smeli podcenjevati — Cene so
pomembnejše kot stare na-
vade — Upravičene razlike v
cenah
Zdravniki pravijo, da poje-
mo preveč krulia in premalo
sadja ter zelenjave. Sicer pa
se ni treba čuditi, da je tako,
ko pa sta sadje in zelenjava
tako draga v primerjavi s
kruhom- Dovolj si ju lahko
privošči le tisti porabnik, ki
ju pridela sam. Mnogi delav-
ci si pri sedanjih cenah ne
morejo.
Neustrezna prehrana — ve-
liko kruha in premalo sadja
in zelenjave — ni le poslasti-
ca starih navad, ko so ljudje
menili, da potrebujejo le moč-
no hrano, ampak tudi od cen
ali celo predvsem od njih.
Cene v trgovini in na živil-
skih trgih pa so veliko manj
odvisne od pridelovalcev kot
Od kupovalcev in prodajalcev
— trgovcev. Pridelovalci sad-
ja in zelenjave dobijo pogo-
sto za svoje pridellke tako
malo, da se jim jih ne spla-
ča ali zljubi pridelovati. Ka-
dar je malo prid.elkov, pa so
cene na trgu še višje. Le ta-
ko je moči razumeti, zakaj
sta sadje in zelenjava v ne-
katerih mahh mestih dražja
kot v velikih.
Trgovci trdijo, da ne prese-
gajo dovoljene 21,5 "/o povpre-
čne marže pri prodaji sadja
in zelenjave. Kako lahko to
dokažejo z računi, ne vemo
— vemo pa, da prodajajo, svo-
je blago po 100 do 200 Vo vi-
šji ceni, kot je dcbil zanj pri-
delovalec. Nihče jih ne vpra-
ša, kako naredijo to, saj so
cene sadja in zelenjave pro-
ste, razen letos, ko so v trgo-
vini zamrznjene na lanski rav-
ni. A nihče tudi ne vpraša,
ali so lanske cene ustrezale.
Cene sadja in zelenjave so
v mestih visoke tudi zaradi
pomanjkljive organizacije pri-
delovanja in prodaje. Trgov-
ci ne potrebujejo take.organi-
zacije, saj veliko povpraševa-
nje lahko ublažijo z višjimi
cenami, manjša promet pa na-
domestijo z večjo razliko rned
odkupno in prodajno ceno.
Naj se obrne, kakor se ho-
če, za njih je vedno prav tudi
brez organiziranega pridelo-
vanja-
Nekaterim vrtičkarjem, ki
prinašajo svoje izdelke sami
na trg, se zdi, da so cene ze-
lenjave in sadja prej preniz-
ke kot previsoke. Seveda, ko
pa še vedix> pridelujejo tako
kot v slarih č-asih. če pa upo-
števamo, da je tudi v Slove-
niji moča pridelati na enem
hektarju 30.000 do 40.000 kg
paradižnika ali 8000 do 10.000
kilogramov jagod, pa tako
mnenje ne vzdrži razprave.
Marsikateri kmet bi se lahko
na malean posestvu dobro
preživljal s pridelovanjem ja
godičevja in zelenjave, če bi
kdo organiziral to; delavci pa
bi imeli cenejšo hrano kot
zdaj, ko je treba dovažati- te
stvari Iz oddaljenejših krajev.
Ker sta sadje in zelenjava
enako pomembna za zdravo
prehrano ljudi kot kruh in
meso, bi moral nekdo skrbe-
ti, da cene ne bi bile previso-
ke. Trga ne bi smeli prepu-
ščati le trgovcem ali neorga
niziranim pridelovalcem. Ni
nujno, da bi cene določali s
predpisi ali omejevali kot pri
kruhu in mesu. Skrbeta bi bi-
lo treba za večjo založenost
naših mest s takimi živili. To
je moči doseči tudi z organi-
ziranim pridelovanjem, ki bi
pridelovalcem hkrati jamčilo
najnižje še donosne odkupne
cene, na trgu pa omogočalo
večjo konkurenco. Razlike
med odkupno in prodajno ce-
-no bi bilo treba določati dru-
gače kot sedanjo maržo. Pre-
prečevati bi bilo treba, da bi
marže pobirali tudi nepotreb-
ni posredniki, kot se dogaja
zdaj- če kdo želi nepotrebne
posrednike, naj si z njimi de-
li svojo maržo.
JOŽE PETEK
Prav gotovo je bil najteže
pričalcovan dan za velenjske
gasilce minula nedelja, ko so
odprli nov, med najsodobnej-
šimi najsodobnejši slovenski
gasilski dom. Najprej so v
jutranjih urah pripravili pa-
rado po ulicah Velenja, vmes
pa je igrala godba na pihala
iz Mute ob Dravi in godba
Rudnika lignita Velenje. Po-
tem, ko so gasiloi prikorakali
na ploščad pred dom, se je
slavje pričelo. Med vsemi ga-
silci, nekaj čez petsto jih je
bilo, so bili tudi trije pred-
stavniki iz sosednje Avstrije,
kjer se ravno sedaj borijo s
poplavami.
Na slavnosti je najprej
spregovoril predsednik Gasil-
skega društva Velenje mesto
Stane Hudales, ki je na krat-
ko opisal prehojeno pot dru-
štva v petinsedemdesetih le-
tih. Hkrani s petinsedemdese-
to obletnico gasilskega dru-
štva Velenje mesto, so pro-
slavili tudi štirideseto oblet-
nico obstoja gasilskega dru-
štva Rudnika lignita Velenje.
Med slavjem so sprejeli za
častne člane tudi tri gasilce
veterane: Alojza Pocajta, Vik-
torja Prevočnika in Ivana No-
vaka. Gasilcem so spregovo-
rili tudi Drago Tratnik, pod-
predsednik skupščine občine
Velenje, Ivan Atelšek, gene-
ralni direktor Gorenja ki je
prevzelo pokroviteljstvo nad
odprtjem gasikiega doma, Lu-
dvik Mali, direktor Rudnika
lignita Velenje in Stane Firšt,
predstavnik republiške gasil-
ske zveze. Spregovorili so tu-
di predstavniki drugih gasil-
skih društev Slovenije. Hrast-
niški predstavnik pa je pred-
lagal pobratenje z velenjskimi
gasilci, ki so na predlog z
veseljem pristali. Posebno pri-
znanje je prejel Miloš Volk,
ki je vsesplošno angažiran
občan za svoja dela pri gasil-
stvu, od jugoslovanske gasil-
ske zveze.
Pozdrave na zbor gasilcev
je poslal tudi predsednik re-
publike Jugoslavije, maršal
Tito.	Boris Mlinar
Stane Hudales
Na proslavi so podelili tudi prfkale z občinskega gasilskega tekmovanja. Foto: Boris Mlmar
Hanuš Goleč
37
Že pri prvem pogledu na zelo bogati plen se je oprijela vojakov strast po
imetju. Vsak je vzel, kar je mogel in dosegel v naglici. Najbolj požrešni pri ple-
ciitvi so bil Nemci. Vse se je čudilo, da niso zadeli v taboru na več zlatih posod,
dragocenosti in na znane turške zlatnike. Pozneje se je zvedelo, da so bili med
prvimf posestniki taborišča takoj po pobegu Turkov Siščani. Dolžili so jih, da
so si prilastili turško zlato, ki jim je tudi pripadalo po vsej pravici. Na zlati
zadevi je toliko resnice, da je še isti večer pokhcal po zmagi poveljnik Siska,
Kanonik Blaž Gjurak, viteza Pavla na stran in mu nekaj šepetal. Toplišekov
Miha je pozneje doma pojasnjeval šepet na to plat, da je priznal visoko vredni
gospod kot star bojevnik Pavlu, da je pri zlatem plenu prvi tisti, ki prej pride.
Starec je že poznal iz bridke izkušnje Nemce in zaradi t€ga jih je prehitel, da
bi lahko nagradil z zlatom viteza Pavla. Kakor je bog v nebesih, je zatrjeval
večkrat mladi Toplišek, je plačal blagi pokojnik lesičke orožarje s pravim tur-
škim zlatom. Pavel je prejel toliko zlatnikov in dragih kamnov, kolikor jih je
bilo treba v zahvalo slovenski Materi božji za zmago, rešitev Siska in hrvatsko-
slovenskih dežel. Marijina nagrada je bil: zlat prstan z draguljem, zidta krona
in zlato žezlo.
Proslava ene najslavnejših zmag nad Turki v zaplenjenem taboru in v Si-
5ku je bila res ganljiva. Sčasoma je postajala vedno bolj burna in slednjič bi
se še bili visoki gospodje skoraj med seboj sprli po stari navadi zaradi plena
m prilaščanja glavnih zaslug na zmagi. Prepir pijanih vojskovodij in vitezov
so prekinih kranjski vojaki. Celo noč so plenili utonele Turke, katere je izme
tavala reka. Pn teim poslu so zadeli tudi na trupli Hasan paše in Memibega.
Potegnili so ju iz vode in prinesli generalu Andreju Turjaškemu. Krščanska
vojska je pokopala Hasana na lepem kraju na ravni pri Sisku. V noc: pa so se
prikradli Turki, izkopali priljubljenega vojskovodjo in ga prepeljali v Ba-
nj aluko.
Nad dva dni je rajala krščanska vojska okrog Siska in nato odkorakala
proti Zagrebu, kjer se je nadaljevala proslava.
Vitez Pavel je videl in se prepričal na lastne oči že nekaj ur po odločilni
bitki, da visi na poveljnikih in vitezih marsikaj nekrščanskega. Vsak si je lastil
največ zaslug, vsak je hotel imeti največji delež na plenu Kanonik Gjurak je
imel čisto prav s trditvijo, da je zavist med kristjani večja kot med moha-
medani!
Pavel je še ostal nekaj dni med res hvaležnimi Siščani in slišal marsika-
tero resnično iz ust blagega kanonika. Zmagoviti poveljnik Siska Blaž Gjurak
je svetoval Pavlu po izplačilu v zlatu in po prisrčni T.ahvali med solzami, naj se
nikar ne pomudi na povratku v Zagrebu. Ce bi zaupal tamkaj v pijančevanju
sbranim generalom in vitezom skrivnost, da je v moškega preoblečena ženska,
bi ga v zahvale za rešitev Siska obsodili kot z vragom zvezano čarovnico in
jo sežgali na grmadi na najbolj javnem trgu. V Zagrebu bo sedaj vsak drugi
junak, le on, Pavel, ne ki je doma iz kraja, o katerem se le malo ali nič ne go-
vori med visoko gospodo.
Pavel je poslušal visoko častitega gospoda Blaža. Krenil je s svojimi oro-
žarji š« po tovariše v Karlovec. Od tamkaj niso jezdili v Zagreb, am.pak narav-
nost počez na Podsused in v Brežice. Tukaj so se tistavili za nekaj časa, da so
se odpočili. Iz Brežic so bili v enem dnevu v Lesičnem in na Pilštajnu.
Hrvatsko-slovensko zmago nad Turki proslavljajo vsi znameniti zgodovi-
narji. Navesti hočemo našega zgodovinopisca Grudna, ki beleži o Sisku takole:
»Vest o zmagi pri Sisku je silno vzradostila krščanski svet. Ko je prišlo poro-
čilo do cesarja Rudolfa, je hitel takoj v dvorno kapeilo in ukazal slovesni »Te
Deum«. Papež Klemen VIII. je pisal Andreju Turjaškemu lastnoročno pohvalno
pismo, enako banu Tomažu Erdediju, katerega je imenoval španski kralj za
viteza reda sv. Odrešenika in mu podaril zlato svetinjo z napisom »Gospod,
preizkusil si me.« Mnogo bolj od papeža in kraljev sta se veselila zmage tista
naroda, ki sta od turške sile največ pretrpela, a jo strla z vzajemno močjo:
Hrvati in Slovenci. — Zagrebški kapitelj je dal postaviti na bojnem polju kape-
lico v čast sv.Ahaciju, katerega god je praznovala cerkev na dan bitke, in je
odredil, da se vsako leto 22. jimija v zagrebški stolnici opravi zahvalna maša.
Cerkvico v čast temu svetniku so sezidali tudi grofi Turjaški pri svojem rod-
nem gradu. Vsako leto oznanuje na praznik sv. Ahacija strel topičev spominski
dan bitke pri Sisku in se zbirajo verniki v prijazni cerkvici sredi zelenega
smrečja. — Slavni dan naše zgodovine so poveličevali tudi v podobah in pesmih.
V Valvasorjevem času sta- bili še dve podobici bitke pri Sisku, ena v ljubljanski
stolni cerkvi, druga v deželni hiši. Prva je še ohranjena in je zdaj v ljubljan-
skem muzeju. Razen mnogih tmietnih hvalnic, ki so bile zložene na zmago pri
Sisku, jo proslavlja še posebno slovenska narodna pesem, ki sd .je izvolila »ja-
kega« Adama Ravbarja s Krumperka, nepremagljivega konjiškega glavarja, za
svojega junaka.
Ravbar silno vojsko zbrali,
Pa pod Sisak jo peljali.
Tolk' je Turka na terišču,
kakor mravelj na mravljišču.
Tak so Turka pozobali,
da so vsega posabljali.
Končno je treba omeniti, da je škof Hren iz Hasanove obleke dal napra-
viti za ljubljansko stolnico mašni plašč in dve dalmatiki. Prvi je še ohranjen
in se rabi vsako leto na praznik sv. Ahacija. Blago je svilnato in temno-rdeče,
veznina zlata in srebrna z rdečimi modrimi cvetlicami.
Slovenci in Hrvatje so še tudi v poznejših turških vojskah pomagali in
prelivali svojo kri, toda take slavne zmage sami niso več izbojevali kakor pri
Sisku, ki ostane njihov najslavnejši čin v stoletnih turških bojih.'<
(Se nadaljuje)
fet. 29 — 20. julija 1972
NOVI TEDNIK
stran 17
morial Ferda Skoka
ZELO USPELA PRIREDITEV
OKOV MEMORIAL JE POPOLNOMA USPEL. PREKO 30 ATLETOV IZ 11 DRŽAV JE
IKAZ, DA JE PRIREDITEV PRIZNANA ŽE TUDI IZVEN MEJA NAŠE DOMOVINE. VEČ
KORDOV IN ODLIČNA ORGANIZACIJA. TUDI CELJANI SOLIDNI.
V objektivu kamere
Inagovalna kolajna in pokal za zmago v memorialni disci-
Sni tek 100 m sta ponovno od.š]a v Trinidad. ToSrrat je
lova Ferda Skoka izročila zmagovalni odličji temnopolte-
i Crawfordu.	Foto! T. T.
prvi skupini ženskega teka na 100 m je bila najhitrejša
Pijanka Pavšerjeva
Wsednik AD Kladivar Jure Kislinger v razgovoru s sim-
*tičnim gostom iz Trinidada.	Foto: TT
To so bile pjovršne ocene o
sobotnem mednarodnem atlet,
skem mitingu na stadionu
Borisa Kidriča- Resda razen
redkih izjem mednarodna
konkurenca ni bila v vseh di-
sciplinah najbolj elitna, ven-
dar gre to opravičilo z bli
žajočimi se olimpijskimi igra-
mi, ko se večina asov neko-
liko boji F>okazati svoje spo-
sobnosti. No, nekateri atleti
niso takih misli in so vse-
eno prišU v Celje ter pope-
strili konkurenco, ki je bila
tokrat res »zelo mednarod^
na«.
Delež celjskih atletov v tej
konkurenci ni bil ravno maj-
gla sedmo mesto z novim re-
publiškim rekordom 2:07,0,
kar jo uvršča tudi med naj-
boljše 800 metrašice vseh ča-
sov pri nas. Ostali so se uvr-
stili po svojih trenutnih zmo-
žnostih glede na konkurenco,
ki so jo imeli: Pavšarjeva —
100 m 12,4 (6. mesto), Marol-
tova 12,7 (9. mesto); Dermo-
lova — 100 m ovire 15,0 (5.
mesto), daljina 5,38 (6. me-
sto); Ajster — met kopja
32,84 (5. mesto) Pristovnik —
met kladiva 51,96 (5. mesto);
Zalokar — tek 800 m 1:52,0
(9- mesto); Mijač — met
krogle 14,45 (5. mesto); Pod-
pečan — tek 5000 m 14:49,4
NAJ...MEMORIALA
Najsrečnejša — Danica Urankarjeva
Najhitrejši — avtorji biltena
Najbolj nervozen — predsednik .'VDK Jure Kislinger
Najpočasnejši — uradni spiker (pa ni sam^ kriv za to)
Najlepše oblečeni — godbeniki godbe na pihala (Fr. Pre-
šeren)
Najširši — nek celjski športni dopisnik
Najtemnejši — ekipa iz Trinidada
Na.>najtemnejši — oblaki, ki so se zgrnili nad stadionom
ob koncu tekmovanja
hen. Vivod in Urbančičeva sta
2a:nagala skoraj brez konku-
rence, vendar z dokaj dobri-
ma rezultatoma. Peter Svet
je dosegel v teku na 500 m
drugo mesto z odličnim oseb-
nim rekordom 14:03,4, vendar
je pokal uredništva Novega
tednika in Radia Celje dobila
Danica Urankarjeva za dose-
žek v teku na 800 metrov. V
tej disciplini je bila konku-
renca res na precejšnji viši-
ni, Urankarjeva pa je dose-
(10. mesto); Kaštivnik —•
skok v daljino 6,34 (8. mesto).
Zal se je zgodilo tudi to,
da nekatere discipline sploh
niso imele celjskih tekmoval-
cev. To vsekakor za celjsko
vrsto ni hvale vredno pa naj
bodo razlogi taki ali drugač-
ni.
Organizacija je bila kot ved-
no na stadioaiu Borisa Kid-
riča odlična, saj je priredi-
telj mislil na vse podrobno-
sti.
Naš razgovor
Potem, ko je prejela pokal
naše redakcije je bila re-
korderka Danica Urankarjeva
seveda razpoložena tudi za
kratek razgovor.
0 Ali ste pričakovali re-
kord in pokal?
»Še zdaleč r«. Da se mi je
kaj takega zgodilo, posebno
pa tole s pokalom, še sedaj
ne morem verjeti.«
% Kako dolgo že tekmuje-
te in kateri je vaš največji
uspeh?
»Tekmujem že 6 let in mi-
slim, da je ravno tale moj
današr.-ji rezultat tudi največ-
ji uspeh, ki sem ga dosegla
v svoji športni karieri.«
9 Kaj pa predvidevate v
prihodnje?
»V nedeljo startam prvi-
krat tudi v državni reprezen-
tanci r.-a dvoboju z Avstrijka-
mi. Sicer sem že enkrat bila
daj pa sodelujem v teku na
reprezentantka v krosu, se-
150 metrov. Veste, za 800 m
sem malo prepočasna. V
obeh disciplinah pa še upam,
da bom izboljšala rezultate.«
# Citate Novi tednik?
»O, to pa ja. Imamo naro-
čenega!«
# še kaj?
»Ja, prosim napišite, da je
mojih uspehov največ »kriv«
moj trener Valter Štajr..er, ki
me je pripeljal do tega re-
zultata.«
Pokal Novega tednika in Ra-
dia Celje za najboljši doseženi
celjskega tekmovalca je šel
tokrat v roke slovenske re-
korderke Danice Urankarjeve.
NOGOMET
v soboto in nedeljo .so imei celjski nogometni delavca piu Kla-
divarju precej skrbi. Pričakovali so zadnje zahteve za izp^snice
svojih Igralcev, Teh je prišlo mi.ogo Toda ker igralci niso bili
seznanjenj s propozicijami bosta iz celjske vrste lahko odšla samo
Kuder in Kompan. Temi^ dvema tekmovalcema je Kladivar spora-
zumno dal izpisnici, da okrepita Rudarja iz Trbovelj. S tem se Ce-
Ijam oddolžijo za gesto Ruaa.-ja pred šestimi leti, ko je ponudil
svoje igralce ob vstopu Kladivarja . II .
Tehničm vodja celjskega Kladivar.ia Ant« Jerkovič nam je v ne-
deljo zvečer dejal: »Izpienico so zahtevali nekateri igTalci prvega
moštva Zal je ne bodo dobili V prihodnji sezoni nastopamo v stan-
dardni postavi brez Kompana in Kudra Zato pa nas bodo okrep:li
bivši mladinci, katere smo pred leti posodili kiubom conskih m
podzveznih ekip Igralcev bo dovolj ;n nov^ trener Brank'^ Paviša
ima prvi trening že v čeftek «
V kakšn' po.^ftav ' kate'-'m -
nas opil v novi sezoni bomo vedeh šele po prvem sestanku. Po em
sestanku pa nameravajo celjsk nogo.inetasi uoii. .la pr.^jra.t . i-.i-
TENIS
Odprtega teniškega prvenstva Celja v soboto m nedeljo n; bilo.
Škoda, kajti v C^lju se je zbralo preko 30 tekmovalcev iz osmih
slovenskih klubov Dež in moön- nalivi so opraviu svoje. Razmočena
igrišča niso dovolila nastop Celotna prireditev pa je preložena na
mesec avgust.	ik
HOKEJ NA TRAVI
Celjski hokejisti na travi žr mislijo na novo sezono. Ker Je
konkurenca v zvezn- ligi zahod vedno večja in ker so v pretekli
sezoni osvojili za eno mesto slabši uspen, se sedaj pn Partizanu
Gaberje resno pripravljajo na novo sezono. Moštvo želijo okrepiti
z vsemi igralci, ki so na razpolago Mladost v moštvu letos ni pri-
nesla pravega uspeha. Nekateri starejši igralci bi s svojo prisot-
nostjo vsekakor okrepili vrste celjskega ugaša m prispevali k uspe-
hu. Zato tehnični, odbor poizkuša zbrati vse igralce pod skupno
vodstvo in jih pripraviti za prvenstvo. Vseikakor pa bo potrebno ure-
diti tudi vpraŠEinje trenerja. Tegs v zadnjih letih pn celjskih hoke-
jistih na travi ni bilo Ker pa je volje pri teh športnikih dovolj,
lahko pričakujemo tudi nov uspeh, Z redno vadbo bodo celjski ho-
kejisti na travi pričeli v mesecu avgustu	jk
STRELJANJE
Na letošnjem državnem prvenstvu 7 streljanju v Zagrebu je
sodeloval iz Celja edinole Jože Jeram V močni konkurenc; 80 tek-
movalcev je dosegel pričakovane rezultate in solidno uvrstitev. V
streljanju z MK puško je bil med 82 tekmovalci daindvajseti, zadel,
pa je 505 krogov. Z vojaško puško pa je zaradi spodrsljaja v sto-
ječem položaju zadel 460 krogov in osvojil 28 mesto od 67 tekmo-
valcev.	jk
ŠAH
v prijateljskem mednarodnem dvoboju so šahisti Celja igrali
neodločeno 4:4 z ekipo Thurm iz Dherna pr. Prankfurtu. Zmagali
90 Pešec, Pertinač in Bogadi, remizirala pa Ojstrež in Kranjc
VATERPOLO
PRVA ZMAGA
Vaterpolisti celjskega Trim — Neptuna so pretekli teden
startali v tekmovanju B sloven.ske lige. V prvi tekmi so
gostovali v Radovljici In zabeležili svoj prvi uspeh. Prema-
gali so domačo ekipo z 11:4 (2:1, 2:0, 2:1, 5:2). Strelci .5:olov
so bili Rojšek 4, E. in T. Goršič po 2 ter Dolžan, Lepetič
in Podpečan po 1. Tako so Celjani po štirih letih spet
uspešno štartali V petek pa se bodo prvič predstavili v
svojem bazenu, ko se bodo ob 18. uri pomerili proti ekipi
»Vodovodni stolp« iz Kranja.
KARATE
Te dni so se vrnili iz Izoie celjski karateisti, ki so sodelovali
na seminarju Budokay organizacije, ki vodi to športno panogo
v Sloveniji. Na seminarja so celjski tekmovalci, dobili nekaj novih
inštruktorjev. Toni Špiljak pa je v posebnem tekmovanju dosegel
nov naslov — mojstrski kandidat in s tem dosegel rjavi pas
V tekmovalnem delu seminarja, so Celjani v postavi Sp:ljak,
Denžič, Kolar, gepeo m Kramer premagali Varaždin 3:2. Najboljši
celjski tekmovalec Vinko Gobec pa je vodil tekmovanje kot sodnik.
Na blazino ni stopi' zaradi poškodb.	jk
HOKEJ NA LEDU
čeravno je do zimske sezone še daječ, so celjski hokejisti že
pričeli z redno vadbo. Kondicijske vaje so pričeli v Mestnem parku
in se tako pripravljajo na težko sezono, ki je pred njimi. Vse kaže,
da bodo celjski hokejisti letos nastopali v prvi zvezni ligi, skupaj
z Jesenicami, Olimpijo Ir Medveščakom. Gre namreč za razširitev
zvezne lige na osem članov Ker pa so Celjani bili lansko sezono
osmi, Crvena zvezda pa sedma, bosta oba nova člana zvezne lige.
Celjske hokejiste kondicijsko vadi Franc Vravnik.	jk
6 CELJANOV V DRŽAVNI
REPREZENTANCI
v soboto in nedeljo sta na programu meddi-žavna dvoboja
naše državne atletske reprezentance. V Celju je na progra-
mu dvoboj Jugoslavija : Belgija, na Reki pa Avstrija : Ju-
goslavija. V Celju bomo v naši reprezentanci, obakrat ob
17. uri videli štiri celjske atlete. To so Branko Vivod v sko-
ku v višino, Roman Ltšek v skoku ob palici, Peter Svet
v teku na 500f. m in Miro Kocuvan, če bo okreval, na 200
metrov.
Na Reki pa bosta na.stopili Nata.ša Urbančič v metu kopja
in Danica Urankar v teku na 1500 metrov.	jk
18. stran
NOVI TEDNIK
St. 29 — 20. julija 197^
SKRB ZA HČERKO
Moja hčerka je stara de-
set let in tehta 64 kg. 2e
sem na začetku problema,
s katerim se obračam k
vam po pomoč. Vem, da
je predebela, vem pa tudi,
da so nekatera dekleta
preveč razvita že zelo zgo-
daj, ne vem pa, če je mo-
je dekletce že v razvoju.
Kam naj se obrnem po
pomoč, kako naj ukre-
pam? Moram pa povedati,
da zelo rada je in da od
tod najbrž izvira njena
debelost. Smili se mi, da
ji ne bi dal jesti toliko
kot žeh. Kaj mislite, ali je
predebela?
Zaskrbljeni ata
Dragi oče,
malce ste me spravili v
zadrego, ker dobro ne
vem kaj hočete. Poskuša-
la bom odgovoriti kakor
bom vedela in znala.
Vaše dekletce je vsaka-
kor prdebelo za svoja le-
ta. Ker niste pisali koliko
je visoka je težko določi-
ti ali so to le razvojne te-
žave ali je kaj drugega.
Vendar močno dvomim,
da bi že desetletni otrok
dosegel popolno stopnjo
organskega razvoja. Zato
mislim, da morate z de-
kletcem k zdravniku in sa-
mo on bo tisti, ki vam bo
povedal kako in kaj je z
njim, vse drugo pa je le
ugibanje. Imam samo eno
pripombo, ki je čisto laič-
na in subjektivna. Hčerki
ne bi dala toliko jesti kot
hoče sama, zlasti tedaj ne,
ko to že presega normalne
količine. In vaše dekletce
,jih. Presodite sami pri se-
bi koliko je prav in ji to
skušajte dopovedati!
NATAŠA
PREMAJHNE
PRSI
stara sem petnajst let
in imam čisto majhne pr-
si. Skrbi me, ker imajo
moje sošolke pa že tako
velike. Meni pa nočejo in
nočejo zrasti, pa čeprav
si jih masiram, kot sem
že nekje brala, da je to
dobro. Kaj naj naredim,
da mi bodo zrasle večje
prsi?
Mojca
Draga Mojca,
masiraj še kar naprej, ker
to ne more škoditi, koliko
pa koristi pa ti najbolje
veš. Nehaj se razburjati
in počakaj, da odrasteš!
Glede velikosti pa je ta-
ko: ene imajo premajhne,
druge pa prevelike. Nismo
vse ustvarjene enako, gor-
je, kam bi pa prišli! Da
te malo potolažim, ti po-
vem, da so tiste z »viso-
kimi Alpami« čisto nemo-
derne in sploh niso pri-
poročljive, ker potem ne
morejo hoditi naokoli
brez modrčka. Ti in tebi
podobne pa lahko. Ali ni
to velika prednost, Mojca?
NATAŠA
MALČKOV JOK
NA DOPUSTU
če smo popolnoma od-
kriti je najbolje, da osta-
nejo naši najmlajši, tisti
do dveh let starosti, na
»dopustu« kar v svoji do-
mači posteljici, če pa ni-
kakor ne moremo jx)tešit i
žilice, ki nas vleče z otro-
čički na morje, potem mo
ramo poskrbeti za nekaj
varovahiih ukrepov.
Ko kupujemo gardero-
bo za malega, ne pozabi-
mo na klobuček iz slame
ali platna, ki bo pomagal
malčku premostiti najhuj-
šo vročino. Tudi na maji-
ce m zaščito ramic ne
smemo pozabiti, ker te
bodo poleg glave najbolj
izpostavljene soncu. V tor-
bi, ki jo bomo pripravili
za male nadebudneže, ne
sme manjkati krem in ma-
zil proti opeklinam, ki ta-
ko rade izzovejo neprijet-
no počutje. Pa tudi nevar-
ne so lanko!
Včasili nam dopust po-
kvarijo malenkosti, ki pa
za malčka pomenijo mno.
go več. Ce smo pozabile
doma nepogrešljivo dudi-
co, bo jok tu in vsi bodo
slabe volje. Tudi kahlica
mora med rekvizite, ki jih
ne smemo pustiti doma,
ker di-ugače se bo otrok
v tujem okolju slabo poču-
til in s težavo ga bomo
spet navadili na že usta-
ljeni red.
če bomo odšli na mor-
je, pustimo, da se otrok
sam privaja morju. Ne
korajžimo ga, ker se bo
pri tem nalezel še več
strahu. Za otroka je mor-
je velika neznanka, ki mu
jo skušajmo približati z
nevsiljivostjo in potrpež-
ljivostjo.
BLAZERJI
ZA MLADE
Letošnje leto so zelo
moderne jopice, ki se no-
sijo h kratkim mini kri-
lom nagubane oblike. Pra-
vijo jim blazerji, včasih
pa smo jim rekle »jakne«.
Krojene so z moško fa-
zono in so močno oprijete
V
ob telesu, če k enobarvne,
mu blazerju kombiniramo
škotsko krilce, oblečemo
moško krojeno enobarv-
no bluzico, ki jo po-
lepšamo z živo kravato,
bomo dobile čudovito kom-
binacijo za mlade, za ros-
na leta, za lepe noge ...
Zamislimo si pisano'
krilce, enobarvno bluzico, ,
moder ali rumen enobar-
vni blazer ter kravato iz '
istega blaga kot je krilo, '
Kombinacija za bogove, >
kajne?
NEGOVANE ROKE
— OGLEDALO
OSEBNOSTI :
Redni negi rok na splo-
šno posvečamo vse pre- i
malo skrbi in se ne zave-
damo, da prav roke pove-
do največ o nas samih in
je zato njihova nega iz-
rednega pomena. Po nara-
vi lepo oblikovanih rok
je malo, vse pa so lahko
negovane in privlačne. Po.
skušajmo jim vsaj dva
krat v tednu posvetiti ma-
lo več časa in dobre vo-.
Ije. Rokam, posebno pa še
nohtom!
Kozjanske
LJUBUANSKA MLADINA POMAGA
že več kot štirinajst dni je
na Kozjanskem posebna sku-
pina mladih iz ljubljanskih
šol: ekonomske, geodetske,
elektro, medicinske, trije mla-
dinci pa so iz Vzgojnega za-
voda iz Logatca, preostali pa
so gimnazijci in študentje.
Vseh je. triintrideset, na Koz-
janskem pa bodo ostali do
23. julija.
Ljubljanska mladinska bri-
gada je pomagala na Spod-
njem Vetmiku lupiti drogove
za eletkrično napeljavo, prav
tako pa je skupaj z domači-
ni kopala jame za drogove in
inštalirala potrebne napelja-
ve. Del brigade že od samega
začetka itopije jarek za koz-
janski vodovod izpod Fužin.
Doslej so SKopali že okoli
150 metrov jarka.
Zanimivo je, da bodo mla-
dinci svoj obisk na Kozjan-
skem. izkoristili . tudi za raz-
iskavo območja, po prihodu
v Ljubljano pa bodo tako
zbrani material uporabili za
seminarske naloge. Socialci
nameravajo obiskati okoli se-
demdeset družin, medicinske
sestre pa delajo v zdravstve-
nem domu in pridno pomaga-
jo dr. Ruži Vreg, nekatere
med njimi pa hodijo tudi po
terenu in opravljajo patronaž-
no službo.
Celotno akcijo je organizf
rala Zveza mladine Slovenije
Ljubljana-Center, — denarö
omogočila^a so jo razna Ij^
bljanska podjetja, vseh ski>
paj okoli 46. GG Brežice j«
mladim dalo na razpolag«
kombi, s katerim se vsak dal
odpeljejo na delovno mesto
pod Fužine in na Bohor.
V pogovoru s štabom bri-
gade smo izvedeli, da name-
ravajo naslednje leto aktivira-
ti vso ljubljansko mladino zs
veliko delovno akcijo na Koz-
janskem. »Preidimo od besed
k dejanjem«, so nam rekli '
Kozjem.
Milenko StrašeS
fet. 29 — 20. julija 1972
NOVI TEDNIK
stran 19
EVROPA PLEŠE 72
v nedeljo in soboto je bi-
lo kulturno življenje v mla-
dem rudarskem mestu Vele-
nju še bolj razgibano kot na-
vadno. V soboto se je pričel
osmi mednarodni plesni tur-
nir, na katerem je sodelova-
lo šestnajst plesnih parov iz
trinajstih evropskih držav.
Oba večera je igral orkester
delavsko prosvetnega društva
iz Ptuja.	*
Prvi večer so se plesni
pari pomerili v standardnih
plesih. V veliki finale so se
uvrstili: dva angleška para,
novozelandski in par iz ZR
Nemčije, v malem finalu pa
so se vrteli: plesni par iz DR
Nemčije, par iz Avstrije in
naša para Lazar Ratej in
Marjeta Simonič ter Marjan
Lorger in Branka Mornar. V
standardnih plesih sta zma-
gala plesalca iz Anglije s šte-
vilko ena Gari Richardson in
Susan Pedvin.
V nedeljo so plesali plesal-
ci latinskoameriške plese. V
vebki finale so se uvrstili:
angleški par, novozelandski
par in par iz Avstralije. V
malem finalu pa so sodelo-
vali plesni pari iz ZR Nem-
čije, DR Nemčije, par iz
Avstrije in naš par Lazar
Rataj in Marjeta Simonič. .
Zmagala sta Avstralca Phi-
lip in Jan Nicholas. Med oce-
njevanjem je igral orkester,
pela pa sta Irena Kohont in
Žan Regič, ki pa je žal poza
bil posluh doma.
Pokroviteljstvo nad turnir-
jem je prevzela Ljubljanska
banka podružnica Velenje,
sam turnir pa je organizira-
lo turistično društvo Velenje.
Predsednik častnega predsed-
stva Evropa pleše 72 je bil
direktor Ljubljanske banke
podružnice Velenje Ciril Pi-
lih, ki je na prireditvi pre-
jel spominski pokal Evropa
pleše 72. Organizacija je bila
zadovoljiva, žal pa je bil
orkester za publiko premalo
kvaliteten. Boris Mlinar
Kmagovalca v standardnih plesih — Angleža Gary Richard-
son in Susan Pedvin.
pekoča kopriva — urtica dioica
Med trdovratnnni zelViU, ki
rastejo ob hišah, ob plotovih,
na gozdnih jasah ter posekan
in povsod, kjer so tla zelc
dobro pognojena dooro U'jpe
va tudi velika pekoča kopriva.
To je splošno znano, tiajno
zelišče s četverorooatim do
1 m visokimi steoli m aa-
sprotnimi ILsti, ki ijO porašče
ni s pekočimi ščetulicami. Ko-
renika je plazeča, vejnato raz-
rastla, valjasta in nima ost-
rih robov. Kopriva ima ne-
znatne zelenkaste cvetove
zbrane v pokončnih ali visečih
latih. Cela rastlina j? posuta
s togimi ščetinicaiAi ki nosi-
jo v spodnjem napi mjenem
delu pekočo tekočino, na zgor-
njem delu, ki je zaki'i?el pa
drobno glavico. Ko s-i po ne-
rodnosti dotaknem.} koprive,
se pri tem glavica zdrobi, sče-
tinica se zapiči v -cožo in ras
speča, da kar poskočimfo. Pe-
koča snov še ni popolnoma
raziskana, ter vsebuje poleg
te snovi še mravljično kislino,
razne rudninske soli. Listi
koprive imajo v seb^ jirecej
listnega zelenila, čreslovin
zato spada kopriva •^udi med
taninske rastline.
Posušene koreninice morajo
biti svetlorjavorumenkaste
barve. Pofcemnela droga ni
uporabna. Zelo zn9na je upo-
raba mladih kopnvnih listov
za uživanje v soiat.i ali pa v
prikuhi, kot npr pripravlja-
mo špinačo, ker iniajc skoraj
enake snovi. Uživanje kopri-
vine prikuhe koristi krepitvi
želodca, pospešuje izločarne
trebušne slinavke ter pospe-
šuje tako prebavo in dviga
apetit. S tem se dvi^ja tudi
splošno počutje in dobru vo-
lja. Iz koprivinih listov pri-
pravljamo tudi čaj tako, da
vzamemo 25 g na pol litra
vrele vode in čisti kri (S.
Kneipp) ter čisti ledvična iz-
vodila. Pijemo ga veckra: na
dan po požirkih.
Izvleček iz xoprivTiih kore-
nin pa je odlično zdravilo
zoper prhljaj in srbeče las:-
šče. En del listov in tri deie
zdrobljenih koreninic namo-
čimo v šestih denn dobrega
žganja in postimo 14 dni na
soncu, potem filtriramo. Ko
izvleček uporabljamo za ma-
sažo lasišča, ga p .-e Ihodno
razredčimo tako, da vzamemo
3 velike žlice izvlečka in do-
damo četrt litra prckuiiane
vode, ki smo ji dodali žlico
dobrega domačega kisa. S te-
kočino si masiramo lasišče
večkrat na teden. Izvlečsk se
dobi tudi v lekarni.
dipl. pharm.
Boris .Tagodič
it. »tran
NOVI TEDNIK
St. 29 — 20. julija 197ž
fet. 29 — 20. julija 1972
NOVI TEDNIK
stran 21
22. stran
NOVI TEDNIK
St. 29 — 20. julija 197^
Obisk pri OZP Elektro Celje, Poslovni enoti Celje

PRED OBISKOM
MUDA KRI
Napotila sem se k elektri-
čarjem ali bolj uradno k or-
ganizaciji Združenega pod-
jetja za distribucijo električ-
ne energije Slovenije, Elektro
Celje, Poslovni enoti Celje.
V jutranjih urah me je pot
peljala preko trga, kjer sem
prisluhnila resnemu klepetu
gospodinj:
»Pomisli, sredi Peytona so
nam vzeli električni tok. Zu-
naj je lilo kot iz škafa, gr-
melo in bliskalo, da te je
strah, gledaš televizijo in oni
ELEKTRO, meni nič, tebi nič
izklopijo!«
»Kaj to, Marjana, ponovi-
tev boš lahko gledala v ne-
deljo. Ampak meni je napol
pečen sirov zavitek vrag vzel.
Glej jo, Barbko, ona ima mo-
ža v službi pri Elektro Ce-
lje, pa naj nama ona pove,
kako je s to rečjo.«
»Cula sem o vajinih teža-
vah, ko so izklopUi tok. Tu-
di jaz sem imela težave, ne
samo zaradi teme, ampak tu-
di zato, ker je mož pri Ele-
ktro Celju monter in je mo-
ral sredi Peytona v tem stra-
šnem dežju in nevihti v
službo. Prišel je naslednji
dan domov, ves premočen in
zgaran. Med jedjo, ki mu ni
teknila, mi je pripovedoval
o tem. črnem petku.
Ce bi imela televizija
skrito kamero na Mariborski
C. 2. kjer je sedež podjetja,
bi ta dan namesto Peytona
imela kaj videti. Kot v pravi
vojski. Mobilizacija. Dežurne-
mu tehniku v centru razde-
lilnih transformatorskih po-
staj »lučke« signalizirajo, da
je nevihta z udari strele po-
škodovala daljnovode. Zara-
di pravilnega delovanja za-
ščite daljnovodi izpadejo —
in odjemalci rümajo toka.
Dežurni na Mariborski ce-
sti ne more več sam, pokli-
če tehnično operativo in ta
nato šoferja, elektromonter-
je in inženirje. Ko se ugo-
tovi, kateri objekti so brez
napetosti gredo delavci na
obhode in preglede el. mrež
in naprav. Naš je moral v
škomjih in zaščitnem plaš-
ču v trdi temi iz štor pr^ko
Bojanskega grabna na Sve-
tino. Pot je težka že pri le-
pem vremenu, kaj pa v ne-
vihti. Ko defektno mesto —
razbit izolator, pretrgani to-
kovodniki, poškodovan tran-
sformator — najdejo, pride
vzdrževalna ekipa z avtom na
kraj okvare in začne poprav-
ljati. Dež pa lije. V zadniem
času imajo v avtomobilih
UKW zveze, tako, da okvare,
ki jih najdejo, hitreje spo-
ročijo v komandni center,
kjer podvzamejo potrebne
ukrepe, za čim hitrejša po-
pravila.
Ko okvaro popravijo, se
daljnovod spet priklopi. Ce
»drži« kot pravijo elektro-
monterji so pri svojem po-
slu verjetno tako zadovoljni
kot babica, ko ji zajoče no-
vorojenček. Zopet lahko teče
električni tok!
Delavci pa so čeprav pre-
močeni, in premrzli — zado-
voljni. Takih »čnih petkov«
je pri distribuciji zelo veli-
ko. Poleg neviht se pojavi-
jo zemeljski plazovi, pozimi
pa sneg in led. In takrat, ko
je najslabše vreme, morajo
iz tople postelje na delo, ne
na redno delo, ampak služba
je takšna, da mora biti elek-
tromonter in operativna
služba vedno na razpolago
za odpravo okvar na elek-
tričnih napravah.«
»No, Barbka, saj zaradi
Peytona bom že prebolela in
tudi na sirov zavitek več ne
migliva. Sedaj vsaj veva, da
s preskrbo z elektriko ni ta-
ko enostavnD kakor takrat,
ko zavrtiva stikalo ali vklo-
piva električni štedilnik.«
OBISK IN
PRESENEČENJE
Napotila sem se dalje. Pri
Elektro so me prijazno spre-
jeli. Omenila sem jim klepet
iz trga in .pritrdili so mi. Po-
vedali so mi, da je to vsa-
kodnevna služba oddelka za
obratovanje poleg rednih iz-
klopov in vzdrževanja elek-
troenergetskih naprav. Tudi
pri rednih vzdrževalnih de-
lih se morajo naprave izklo-
piti. To delajo ob delavnikih
pri odjemalcih široke pyotro-
šnje, pri industriji pa mora-
jo ta dela opravljati zopet
v izrednih dnevih, ponavadi
ob sobotah, da je industri-
ja manj motena v proizvod-
nji. Razen oddelka za obra-
tovanje posluje poleg ostalih
odelkov v Poslovni enoti Ce-
lje najbolj neposredno z od-
jemalci Oddelek za obračun
in inkaso električne energi-
je, v katerega spadajo inka-
santi. V letošnjem letu pre-
haja ta oddelek z ročnega na
strojni obračun (IBM). Zara-
di postopnega prehoda na ta
sistem pa se je inkaso pone-
kod zakasnil.
Poslovna enota Celje s svo-
jimi 387 zaposlenimi preskr-
buje z el. energijo 51097 od-
jemalcev, od Logarske doline
do Rogaške Slatine in Polja
ob Soth, na ju.gu do Rim-^kih
Toplic in na severu do Stra-
nic ter tako zajema področje
šestih občinskih skupščin.
S svojimi strokovnimi kad-
ri vzdržuje 881 km visoko
in, 4398 km nizkonapetostne
mreže. Svojim odjemalcem
dobavlja el. energijo iz šes-
tih razdelilnih transformator-
skih postaj 110 (35) /20 —
10 kV ter iz 451 napajalnih
transformatorskih pK>staj
20 —10/0,4 kV. Redno vzdr-
ževanje le teh zahteva mno-
go truda in vestnega dela,
saj je prek njih bilo dobav-
ljeno odjemalcem el. ener-
gije v 1971. letu 25- milijonov
kWh.
Poslovna enota Celje je
skupaj s PE Krško in PE
Slovenj Gradec organizirana
v podjetju Elektro Celje.
Podjetje Elektro Celje vzdr-
žuje, obnavlja iin gradi s svo-
jim 767 članskim kolektivom
elektroenergetske naprave na
območju 13 občinskih skup-
ščin. V letu 1971 je podjetje
dobavilo 104037 svojim odje-
malcem 517 milijonov kWh
po 9180 km dolgem omrežju
in po oz. preko 963 transfor-
matorskih postaj.
Podjetje Elektro Celje je
od 1. 7. 1971. skupaj s osta-
limi distribucijskimi podjet-
ji Elektro Gorica, Elektro
Kranj, Elektro Ljubljana in
Elektro Maribor združeno v
Združenem podjetju za distri-
bucijo električne ener55ije
Slovenije (DES), ki s svo-
jimi 4038 zaposlenimi os-
krbj^je z električno energi-
jo, razen 5 direktnih odje-
malcev, vse odjemalce
(556756) z el. energijo na
območju SR Slovenije.
POZNAMO
PREDNOSTI
Iz vsega navedenega je
razvidno, da kolektivi v di-
stribucijskih podjetjih z ve-
liko odgovornostjo upravlja-
jo, gradijo in vzdržujejo vse
te naprave, saj so elektro-
energetski postroji, naprave
in instalacije podobne ožilju
v človeškem telesu, krože-
nje el. energije od elektrar-
ne preko distribucijskih na-
prav do porabnikov Li
zaj po krvnemu obtoku, ^
kakor je srce črpalka, i
poganja kri po žilah, tako i
elektrarna srce, daljnovoj
in vodi pa žile in žilice o^
režja ter ne sme za pj.
vilno delovanje le-teh nob|
den od omenjenih naprav m V
povedati.	y
Električna energija, ki j
pretaka po teh žilah in žj
cah pa ni nič manj nevam ti
od kakega drugega nosii^ d
energije n. pr. gorilne'ga oijj
svetilnega plina ali prertic^
Neprijetna je samo, ker i
človek ne čuti neposredno
čutili, oziroma jo največln«
čuti šele takrat, ko je že pn
pozno. Da ne bi prišlo j
nesreče z el. tokom, mo.'
vsak odjemalec vedeti: 1, j
morajo biti el. inštalacije j ^
vedene po predpisih, 2.
je treba takoj zamenjati
slabe ail dotrajane dele j ^
instalacij, 3. ne dotikaj ( ^
naprav pod napetostjo, 4, ( ^
morajo biti el. aparati
brezhibnem stanju, 5. ob| o
stalih okvarah na el. iiu{ t(
lacijah in aparatih poiklj s
strokovnjaka, 6. da se prej ä
rele varovalne vložke zan a
nja z novimi. V primeru i ]i
sreče pa je treba: 1. činga ff
izključiti tokokrog, 2. če |
ni mogoče, z izolimim pn "
metom odstraniti vodnik,
takoj začeti z umetnim dih
njem, 4. poklicati zdravil P
ka in 5. pri reševanju ne p '
zabite na lastno varnost. ''
NOVI PROSTORI -
NOVI POGOJI
čas sodobnega življenja prinaša s seboj mnoge obre-
menitve, ki jih prej nismo poznali in nam jih ni bilo treba
poznati. Eno izmed glavnih spoznanj pa je, da je čas iz dneva
v dan več vreden, zato ga moramo kar najbolj smotrno
izkoriščati. Če mora človek z dežele v mesto po opravkih
in trgovinah, je najbolj zadovoljen, če dobi pod eno streho
vse tisto kar rabi in zaradi česar je prišel. Zdaj mu bo to
nedvomno lahko omogočila nova blagovnica AGROTEH-
NIKE. Kako?
Odgovor je pravzaprav pre-
prost — čeprav v osnovi za-
jema veliko. Veliko zaradi te-
ga, ker je nova blagovnica
AGROTEHNIKE rezultat de-
la kolektiva in nemajhnih na-
porov, da je do nove blagov-
nice prišlo. Prav gotovo bo
vsakogar zanimalo, kakšna bo
ta velika hiša v Aškerčevi uli-
ci v Celju. Pa pojdimo na
sprehod po njej, čeprav še ni
povsem gotova a kljub temu
daje impozanten zunanji vi-
dez. Da pa bo tudi notranjost
takšna pa zgovorno govori
naslednje:
V blagovnici naj bi kupec
dobil vse za svojo kmetijo,
fte ta trditev veliko ix>ve.
Morda nas bo p>omagala pre-
pričati še površina prodaj-
nih prostorov, ki znaša
1600 m^ Na tej površini bodo
štirje oddelki in sicer:
—	kmetijska mehanizacija
—	rezervni deli in tehnično
blago
—	rezervni deh aa težje kme-
tijske stroje in motoma vo-
zila
—	kemizacija
V trgovini pa boste našh in
imeli izbiro tudi pri blagu
široke potrošnje — termične
aparate in dugo. In kdaj vam
bo na voljo nova blagovnica
AGROTEHNIKE? Pozno v je-
seni letošnjega leta boste lah-
ko kup>ovali vse za vašo kme-
tijo v eni hiši. To pa še ni
vse! Stari prostori, ki so zdaj
tudi v Aškerčevi ulici bodo
adaptii^i in tudi preurejeni
v prodajne prostore. Tam bo:
—	specializirana prodajalna
za gume vseh vrst, kjer bo tu-
di aparat za montažo in opre-
mo zimskih gum z žebljički
—	v prostoru, kjer so zdaj
pisarne pa bo prodajalna
gradbenega in instalacijskega
materiala.
Tako torej. Samo poča-
kati je treba da bo nova
blagovnica AGROTEHNIKE
odprla vrata in že boste pri-
hraniU mnogo, mnogo časa,
ko boste prišli v Celje kupo-
vat najrazličnejše blago za va-
šo kmetijo. Pri AGROTEHNI-
KI boste zadovoljili svojim
potrebam pKxi eno streho. Vse
to v zadovoljstvo vas tn AG-
ROTEHNIKE!
fet. 29 — 20. julija 1972
NOVI TEDNIK
stran 23
ia obisku pri Avtomotorju
Kolektiv podjetja Slovenija avto, enote Avtomotor iz Celja je dosegel
preteklih letih zavidanja vredne rezultate. V zadnjih desetih letih je več
3t za desetkrat povečal obseg poslovanja. S stalnimi napori In prizade-
anji za doseganje kar najkvalitetnejših uslug, si je kolektiv Avtomotorja
stvaril renome, ki mu omogoča še nadaljne povečevanje poslovanja.
Zavedajoč se trajnih in vedno večjih potreb, pa je kolektiv vodil račun
jdi o povečevanju poslovnih prostorov. Le nekaj mesecev nas še loči od
enutka. ko bo Celje dobilo »AVTOSALON«, prodajni prostor, ki bo ne-
vomno izredno velika pridobitev ne samo za Celje, temveč tudi za širše
odročje.
Nove kapacitete, spremenjeni pogoji gospodarjenja in hiter razvoj
jlektiva, pa narekujejo tudi skrb za kadre, saj so le-ti glavni nosilec ce-
)tnega razvoja. Tudi temu posvečajo kar največjo pozornost.
Spričo dejstva, da je avto-
roka v našem povojnem raz-
iju pravzaprav nova veja
(spodarstva, pa bodisi da
e za pro^odnjo, prodajo
i vzdrževanje, je razumljivo-
I je hiter razvoj tudi na
m področju gospodarske
aivnosti povzročil mnogote
I svojske probleme. Prav ta-
■j smo že zdavnaj preživeli
jdobje, ko je bil osebni av-
imobil smatran kot luksuz-
li attikel, k;ajt! čas. ki ga
vimo je terjal velike spre-
lembe tudi na tein področ
i. Avtomobil je postal že
mogim potreba, nuja za
pravljanje poklica in pre-
)za na delo.
Takšno stanje pa je po-
)jilo tudi ustrezen razvoj
avtostroki in v prodaji
rtomobilov še posebej. Ko-
ktiv podjetja Avtomotor
elje je v zadnjih letih do-
)gel zavidljive rezyltate. V
idnjih desetih letih je za
več kot desetkrat povečal
brutto dohodek, pn čemer
pa je naraslo tudi število za
poslenih delavcev. Sorazmer-
je med povečanim dohodkom
gre absolutno v prilog pove-
čanega dohodka, kar pomeni,
da je kolektiv v minulih le-
tih resnično vlagal velike na-
pore v to, da si je stalno ši-
ril krog svojih strank, ozi-
roma odjemalcev. Pred de-
setimi leti je kolektiv štel
40 delavcev, lani pa se je
njihovo število povečalo na
127 zaposlenih. Družbeni
brutto proizvod, k: sa dore
gaj o na zaposlenega delav-
ca je tolikšen, da bi bil tudi
v ponos tudi večjemu kolekti-
vu.
Zanimivo pa si je ogledati
tudi to, kako je v minulih
letih rasla prodaja osebnih
avtomobilov. Medtem, ko so
na primer leta 1967 prodali
1.179 avtomobilov so jih lani
prodali več kot enkrat več,
saj je njihovo trgovino zapu-
stilo kar 2.821 osebnih avto-
mobilov. Vsekakor so to us-
pehi, ki jih ni mogoče pri-
pisovati samo večjemu pov-
praševanju kupcev po tovr-
stnih dobrinah, kajti avto-
mobile prodajajo tudi dru-
god, temveč je to predvsem
rezultat prizadevanj kolekti-
va, ki v kupcu a'^'-omobila
ne vidi samo enkratnega od-
jemalca, temveč stalno stran-
ko, ki se tudi sicer redno
vrača nazaj, ko dodatno op-
remlja svoj avtomobil, ozi-
roma rabi nadomestne dele.
Odnos, do strank je njihova
osnovna skrb. ki ii DO<=veča
jo vso pozornost. Rezultat te
skrbi pa so tudi napori ko-
lektiva za bodoče.
V Miklošičevi ulici, v pri-
tličju velike stolpnice, bomo
skoro dobili v samem centru
mesta, sodoben avtosalon s
približno 300 kvadratnimi
metri' prodajne povšine. V
neposredni bližini je novo
skladišče s 1.ÜÜ0 Kvadratni-
mi metri koristne površine
za splošni avtomaterial in na-
domestne dele. Vsega skupaj
bo podjetje ob koncu leta
že imelo preko 3.000 kvadrat-
nih metrov poslovnih kapaci-
tet, to pa vsekakor ni malo.
Nove kapacitete bodo kolek-
tivu omogočile, da bo ures-
ničil svojo dolgoletno željo,
to je, da bo moderniziral
prodajne kapacitete in sicer
s tem, da bo vpeljal speci-
alizirane trgovine. To bo za
Celje in njegovo okolico
nedvomno velika pridobitev,
katere neposredni rezultat se
bo prav gotovo odražal v do-
segatnju še večjih in lepših
poslovnih rezultatov. Od se-
danjih 13 trgovin, kolikor jih
podjetje ima, se bo ob otvo-
ritvi avtosalona njihovo šte-
vilo še povečalo na 16 so-
dobno urejenih in specializi-
ranih trgovin.
Ob vseh teh uspehih pa
kolektiv tarejo tudi proble-
mi. Glavni se kaže v stalnem
pomanjkanju obratnih sred-
stev. Kolektiv si vsekakor
pripadeva prebroditi tudi ta
problem, upravičeno pa pri-
čakuje, da bo svoje končno
rekla tudi družba, saj to-
vrstna dejavnost ni uživala
ustreznega tretmana kot
mnoge druge gospodarske
dejavnosti...
Skratka, ugotoviti velja, da
so bili napori kolektiva Av-
tomotor v zadnjih letih kro-
nani s številnimi uspehi in
rezultati, da ima kaj poka-
zati, zato je normalno pri-
čakovati, da bo ob ustrez-
nem tretiranju s strani dru
žbene skupnosti, tudi v bo-
doče dosegal še lepše in ve-
čje uspehe. Izkušnje nedvo-
mno .govorijo tako!
PRIPRAVLJA CELJANOM
PRESENEČENJE
VODE BO DOVOLJ
Ni še dolgo tega, ko je
v Celju leto za letom v
vrhnjih nadstropjih zma-
njkovalo vode. Ljudje
so si ponoči natakali če-
bre in kopalne kadi, da so
bih čez dan preskrbljeni,
saj je bilo v najbolj vro-
čih poletnih mesecih vča
sih le po nekaj ur na dan
mogoče odpreti pipe. Te
so puščali ljudje kar od-
prte in taiko se je nemalo-
kdaj zgodilo, da je koga
sredi noči presenetila po-
vodenj. Takrat so nato za-
jeli vodo iz Vitnja in tako
rešili vse najhuje težave z
vodo. Vendar vode v Ce-
lju še vedno ni dovolj.
Stanovanjske stavbe se ve
dno bolj množe, pa tudi
industrija terja svoje. Ta-
ko so pri pK>djetju Plinar-
na vodovod že dolgo raz-
mišljali, kako bi preskrbo
z vodo zagotovila za dalj-
še obdobje. Pri Geološkem
inštitutu v Ljubljani so
naročili potrebne raziska-
ve, nato pa so se odločili,
da bodo v prvi fazi sku-
šah zajeti vodo pri Leveu.
V preteklem letu so pri-
pravili vse potrebne načr-
te, zdaj pa so dobili že tu-
di gradbeno dovoljenje in
tako bodo v kratkem pri-
čeli z deli. Zajeli bodo vo-
do talnico, kjer namerava-
jo narediti dva vodnjaka.
Eden izmed njih bo gotov
že letos. Vode bo vsako
sekundo sto litrov, kar
pomem, da bo problem
oskrbe Celja s pitno vodo
vsaj za nekaj let rešen.
Z JESENSKIM
LISTJEM — NOVA
PLINARNA
Daleč so že časi, ko je
potirošnike iz celjske pli-
narne motil plinski smrad.
Danes plin ne smrdi več,
ker ga delajo s posebnim
mešanjem butana z zra-
kom. In naj kar takoj
opozorimo na njegove i>o-
glavitne lastnosti. Ni ne-
varen, cenejši je od dru-
gih virov energije in vse-
stransko uporaben, pred-
vsem pa ne bo več oneče-
jal ozračja, saj bo njihova
plmama povsem moderno
urejena.
Potrošniki že dolgo po-
znajo prednosti plina pred
dru-gimi viri energije Ln
jih znajo ceniti. Z novo
plinarno pa bo omogoče-
no še priključevanje phn-
skih etažnih kurjav, ki <le-
lujejo povsem samodejno
in prihranijo trud z noše-
njem kurjave ali njenim
vsk.ladiščenjem. še pose-
bej je privlačno to, da ni
potreben za to poseben di-
mnik, saj je mogoče zrač-
nike speljati naravnost
skozd steno. S plinom pa
lahko ogrevamo prostor
tudi tako, da imamo v
prostoru peč, ki jo pri-
ključimo na plin.
Vrh vsega, najvišji do-
sežek avtomatizacije in
praktičnosti, pa predstav-
lja kombiniran pretočni
grelec, izdelan doma po
tuji licenci in ga podjetje
lahko preskrbi potrošniku.
Možno ga je namestiti tu-
di v majiinih prostorih,
obenem pa je tako urejen,
da lahko služi tako za
ogrevanje vode kot tudd
za ogrevanje prostorov.
Potrošniki, ki se bodo od-
ločili za ta najmodernej-
ši način ogrevanja stano-
vanj, pri vrnitvi z dopusta
ne bodo imeli težav, kdo
naj pri kopanju v kopal-
nici pride na vrsto, saj
jim bo ta naprava 2iago-
tovila dovolj tople vode v
vsakem času in neomeje-
nih količinah.
MRAZ
BO IZGUBIL
DOMOVINSKO
PRAVICO
Ni še dolgo tega, ko je
celjska javnost z zanima-
njem in straliom pričako-
vala, kao bo z novo ko-
tlarno na Otoku. Stari ko-
tli so odpovedah. ne da
bi bilo podjetje kakorkoli
krivo, in nihče m vedel,
ali bo denar za nove. Vse
je bilo na tehtnici. Tudi
potrpljenje Celjanov. In
vendar, občuiska skupšči-
na m Stanovanjsko podjet-
je sta pokazala dovolj po-
sluha m sta priskočila s
potrebnimi sredstvi na
pomoč, ne da bi bil kdo
zaradi tega prikrajšan
Podjetje samo namreč m
imelo sredstev, da bi sc
rekonstrukcije lotili z last-
nimi viri, saj je bila cena
kurjave za odjemalce da-
leč pod svojo resnično
ekonomsko ceno. Zdaj so
stvari dozorele do Tiste
stopnje, da je pKxijetje
lahko zagotovilo: do jese-
na bo v Cedju tudi nova
kotlarna. Naročili so dva
nova kotla najsodobnejše
izvedbe in že so v teku
priprave, da bosta pravo-
časno nameščena. Koti«
bosta popolnoma avtomat
ska in hkrati tako velika
da bosta lahko krila vse
j>otrebe sedanjih potroš
nikov. Strah, da bi se to
rej morali pozimi pred te-
levizorji kot Elskimi zavi-
jati v kožuhe, je zdaj od
več. Novi kotli bodo na-
red in na podjetju upajo,
da bo tudi napeljava s pri
ključki zadovoljava, čepra\
je vse doslej še niso pre
izkusili. Nikoli namreč na-
šo imeli možnosti, da b)
jo izpostavili polni obre
menitvi. Jeseni öo torej
prebivalcem na Otoku to
plo, čeprav bodo morali
za to nekoliko globlje seči
v žep, kot so bih doslej
vajeni. In navsezadnje --
udobje pač zaenkrat še ne
more biti poceni.
Veliki načrti bodo kma-
lu uresničeni in prepričani
smo, da bomo vsi zado
voljni, še nekaj presene-
čenj nam pripravlja pod
jetje — tako na primer
namerava že kmalu pričet-
z lastnim polnjenjem Je
klenk, a o vsem tem bo-
mo pač morali spregovo-
riti kdaj drugič. Tokrat
naj le še v imenu podjetja
zagotovimo vsem odjemal
cem — servism oddelek in
njegovi montažerji so vse
lej nared, da ustrežejo
potrošnikom. Treba je le
zavrteti telefon in servisni
avto se odpelje na p>ot.
Celjsko podjetje Plinarna vodovod se
uvršča med najbolj ugledna podjetja v celj-
ski regiji. Kljub temu pa ljudje o njem le
malo vedo. Nanj se spomnijo, kadar je kje
kaj narobe, denimo da zmanjka vode ali
plina v domači plinski bombi, kako razsež-
na pa je njegova resnična dejavnost in ko-
liko načrtnega dela je potrebno, da se rea-
lizira katera od zamisli, ki naj pomagajo
stvari pomakniti naprej, ve le delovni ko-
lektiv, ki si že dolga leta vztrajno prizade-
va, da bi odstranili ven nekatere še vedno
akutne probleme.
24. stran
NOVI TEDNIK
Št. 29 — 20. julija
TRGOVINA
- ZAUPANJE
IN UGLED
Čestita občanom Celja
za njihov praznik
Kovinotehna je eiio ti-
stih celjskih podjetij, ki
se v statistiki našega gos-
podarstva redno omenja.
Mesta, na katera je uvr-
ščena v republiškem ali
zveznem merilu bi bila v
ponos še marsikateremu
večjemu podjetju. Tako je
v trgovanju s proizvodi
črne metalurgije na prvem
mestu v Jugoslaviji, kot
trgovsko podjetje ha 19.
v zveznem in na 5. ali 6.
mestu v republiškem me-
rilu. To so seveda podat-
ki za preteklo leto. Ra-
zumljivo je, da pot vodi
naprej, t-ako se bo tudi
Letos in kasneje pojavljala
na enakih ali boljših me-
stih.
Nenehnemu vzponu pod-
jetja je treba brez zadre-
ge pripisati dobremu čutu
poslovnosti. Dovolj pre-
pričljivi za to trditev sta
preglednici — grafikon in
trgovska mreža. Kovino-
tehna ima ob dobro raz-
vitii in organizirani prodaj-
ni mreži enako dobro raz-
vite vzporedne dejavnosti
kot na primer inženiring,
nastopanje tujih firm,
predstavništva doma in
na tujem, potnike v vseh
večjih krajih Jugoslavije.
To so odlike sodobne tr-
govine, ki ne ostaja na
ravni daj-dam, ampak se
prilagaja sodobnemu po-
trošniku in v poslovanje
vključuje najnovejše iz-
sledke ekonomike.
Kovinotehna je velet r-
govsko podjetje, speciali-
zirano za trgovanje s pro-
izvodi črne metalurgije,
kovinske industrije in bla-
ga široke potrošnje. Os-
novne dejavnosti so: izvoz
in uvoz, trgovina na malo
in veliko, inženiring in za-
stopanje tujih firm.
Sicer pa je v delovanju
omenjenega podjetja svoje
opravila tudi tradicija, saj
začetki delovanja Kovino-
tehne segajo že v leto
1810. Takratno skladišče s
prodajalno raznega kovin-
skega blaga je oskrbovalo
skoraj celotno štajersko
področje in je bilo eno
izmed največjih distribu-
cijskih središč železninar-
skega blaga.
Po vojni je bilo podjet-
je nacionalizirano in je do
leta 1947 poslovalo pod
nazivom »2eleznina«, 1952
se mu je pridružilo še ne-
kaj manjših podjetij te
vrste in nastalo je novo
podjetja KOVINOTEHNA
Celje in to ime se je ob-
držalo še do danes. Zara-
di dobre razvojne politi-
ke se je leta 1963 podjetju
pripojila ljubljanska »Op-
remotehna« kot poslovna
enota in iz enakih razlo-
gov tudi podjetje »Kurivo«
Celje v letu 1967. Tri leta
pozneje je bila v Požarev-
cu ustanovljena delovna
enota KOVINOTEHNE!
ZUNANJA
TRGOVINA
Ena izmed organizacij-
skilT enot podjetja je ZU-
NANJA TRGOVINA. Tu-
kaj delujeta sektor za iz-
voz in uvoz proizvodov
široke potrošn^je, metalur-
gije, ležajev in opreme.
Zaradi velikega obsega zu-
nanjetrgovinskega poslova-
nja ima KOVINOTEHNA
poslovalnico za izvoz tudi
v Zagrebu v okviru svo-
jega predstavništva. Skrbi
tudi za stik s poslovnimi
partnerji v tujini. To sta
predstaA'ništ\1 v Pragi in
Berlinu.
NOTRANJA
TRGOVINA
Za velik uspeh v trgo-
vanju na veliko je ne-
dvomno pripomogla dobra
organizacija prodaje, spe-
cializacija po blagomih
skupinah in sodobno ure
jena skladišča. Prodaja na
veliko je organizirana tu-
di preko predstavništev
in zastopstev ter potnikov
po vseh večjih centrih v
Jugoslaviji. Prav talko do-
bro uspeva trgovina na
malo.
ENGINEERING
Mlajša dejavnost v pcxi-
jetju je ENGENEERING
vendar je s svojimi stro-
kovnjaki uspešno rešila
nekaj večjih investicijskih
del, med njimi Tovarno-
lahkih .gradbenih elemen
tov »Imgrad« Ljutomer,
»Robna kuča Krajina
Uzor« Banja Luka — Cos-
mos, Sanacija, Ferralit
Žalec, Turistični center
Golte — žičnica »Izletnik«
Celje, Veleblagovnica »Po-
trošnik« Murska Sobota.
Engineering skuša na naj-
bolj primeren in predvsem
cenen način, nuditi kup-
cem ali investitorjem na
enem mestu ponudbe, teh-
nične podatke, projektira-
nje, izvajanje objekta,
uvoz in dobavo opreme.
ZASTOPSTVO
TUJIH FIRM
Predstavlja v glavnem
inozemske proizvajalce
grelne, klimatske in regu-
lacijske tehnike. Zastop-
stvo s svojimi strokovnja-
ki zagotavlja projektive,
i?;vajanja, nadzor in servis
za ogrevalne, klimatske
in vodoinstalacijske ob-
jekte. Prav zaradi takšne
izpopolnjene ponudbe ter
dejavnosti jö> podjetje us-
pelo povečati promet kar
za 86 odstotkov v primer-
javi z lanskim letom.
Vsekakor pa ni sodob-
nega poslovanja brez so-
dobnih sredstev, ki danes
pomenijo čas, ta pa sred-
stva. Zato je podjetje Ko-
vinotehna razvila tudi svoj
računski center, ki oprav-
lja vse vrste mehanograf-
ske obdelave podatkov in
s tem izrazito pripomore
k hitremu in sodobnemu
delu, kar pa je v današ--
njem času porok za do-
bre poslovne usi>ehe.
29 — 20. julija 1972
NOVI TEDNIK
Št. 29 — 20. julija 1972
26. stran
NOVI TEDNIK
St. 29 — 20. julija 197^
fet. 29 — 20. julija 1972
NOVI TEDNIK
stran 27
Poročali smo žc o podpisu družbenega dogovora o izobraževanju delavcev v delovnih orga-
nizacijah v žalski občini. Celotno obsežno akcijo je vodil Občinski sindikalni svet. Takole,
kot kaže naša slika pa je krožil na svečanem podpisu tekst družbenega dogovora iz rok
▼ roke, posameznih predstavnikov samoupravnih organov in delovnih kolektivov.
(Foto: Berni Strmčnik)
Krajevni praznik v Ločah pri Poljčanah so proslavili med drugim tudi s svečano otvoritvi)
obnovljene ceste skozi kraj. Stroške za asfaltno prevleko so si razdelili različni dejavni^
prispevali pa so tudi vaščani. Po svečani otvoritvi obnovljenega cestnega odseka .je bilaj
kulturna prireditev, ki se je nadaljevala z ljudskim rajanjem. Moderna cesta je za Loi,
velika pridobil ev.
(Foto: B. Mlinar,
500 LET ŽIVUENJA
Pri »Markecu« so vedno skrbeli za to, da je bil mlinar, imeli so namreč najetega, vedno
prijazen in fejst fant. Tako ni čudno, če so dekleta rada zahajala v mlin in če je tudi
kakšno potopil v razposajeno Bistrico mu ni zamerila in je vseeno še kdaj prišla.
To, je moral biti mli-
nar fejst, je še posebej
poudaril gospodar Jože
Stadler, po domače pa se
reče domačiji pri »Mar-
kecu«. Tako pravijo še
od takrat, ko je živel Jo-
žetov praded Marko. Go-
spodar Jože slovi daleč
naokoli kot napreden go-
spodar, če pa se človek
ozre po dvorišču, lahko
vidi vse vrste kmetijskih
strojev. Domačija je dvi
gnjena nad Bistrico —
nad vodo, ki se tako ime-
nuje in nad krajem Bist-
rica ob Sotli. Tukaj se
je tudi rodil Jože Stadler
svojo nevesto Marijo pa
je vabili celo z Dobrove
in kakor je sama med
smehom dejala, se je pri
hiši najprej zagledala v
konje. Ko smo se smeja
li, ni Jože prav nič zame-
ril, pa upam, da zdaj tu
di ne bo, ko sem to na
pisal. V sobo so prišli tu
di fantje in najprej je
vstopil najstarejši Marko,
Tega imena že ni bilo
pri hiši odkar je umr)
ložetov praded. Za njim
je prišel Jure pa čisto
nazadnje najmlajši Jo
žek — vsi trije pa enako
marljivi pomočniki star
šem pri delu na kmetiji.
Prej sem omenil, da je
kmetija na majhni vzpe-
tinic- nnd Bistrico, ki si
je ob vznožju tega hrib-
čka utrla p.ot proti vijuga
sti in leni Sotli. In pod
domačijo je ob vodi in
mlin, ki nosi na poboju
glavnih vhodnih vrat let-
nico preureditve — bilo
je to natanko šest let pred
padcem »hudega« Metter-
nicha na Dunaju — šest
let pred marčno revoluci-
jo. Namreč šest let kas-
neje, če jemljemo to zgo-
dovinsko prelomnico slo-
venskih ljudi za preneha-
nje dajanja desetine, se je
to poznalo tudi pri Mark-
covih. Tam je bila nam
reč »postaja«, kamor so
kmetje nosili desetino. Ce-
lotno posestvo je bile
njega dni grajsko in se-
veda tudi mlin, ki zaradi
nosi tako spoštljive
starost. Sprva je bil
sicer lesen m na eno sa
mo kolo, ki ni kdo-vekaj
zmoglo. Nedolgo tega so
imeli ori hiši sn'-^vHenc
staro tehtnico, tudi še iz
grajskih časov, pa Jo je
gospodar nekam dal, to
mu žena Marija še danes
ni OdOUStila Ohrnriil^ n^
io se star krožniki in še
nekaj druge posode, kar
lahko lepo vidite na sli-
ki, pa stare škarje, ki jih
je marljiva kovaška ro
ka prav lepo obdelala
Ob dobrem čuvanju vest-
ne gospodinje Marije se
še kar dobro branijo pred
zobom časa. Zadnji, ki
se ga gospodar Jože spo-
minja, da je mlel sam,
je bil njegov praded Mar-
ko. Pozneje so imeli ved-
no najetega mlinarja.
Eden najslavnejših je bil
Bratuša, ki je pozneje
umrl nekje v Nemčiji.
Pri njih je mlel tudi Šti-
mec, ki je znal zmleti
300 kg moke tri dni, da
je dobil takšno, kakršno
je hotel imeti. Sicer pa
je bil to zadnji kvalifi-
cirani mlinar v tistih kra-
jih. Veliko let pa je v
mlinu preživel Jožetov
brat Vlado, ki se je poz-
neje prehladil in umrl.
Ta je mlel tudi med voj-
no. Kraj sam je bil na-
seljen s Kočevarji in nji-
hova dekleta so hodila v
mlin. Bil je precej posta-
ven in lep fant pa je ka-
tero tudi v Bistrico na-
močil, pa ni bilo kaj
prehude zamere, saj je
drugič spet prišla. Ko je
bila zima pa je moral
sesti na , zmrznjena kole-
sa in s sekiro reševati
les pred ledenim okle-
pom. To ga je stalo zdrav-
je in življenje. Največ so
mleli v zimskem času, ker
takrat, so prašiče pitali,
pa so kmetje rabili koru-
zo, drugo pa je bilo to,
da so rabili moko za po-
tico in druge dobrote,
kajti zima je čas števil-
nih praznikov.
Tudi v tem mlinu je
padla, marsikatera karta
na debelo javorjevo mizo,
kajti noči so bile dolge,
ljudje pa so prihajali iz
Virštajna, Bizeljskega in
s hivaške strani. Včasih
se je res dalo dobro za-
služiti z' mlinom, saj še
ni imel »električne« kon-
kurence. Toda, koliko je
napravil dobrega, je ne-
koč napravil gospodarju,
še takratnemu Jožetove-
mu očetu Tvanu. nfpnei
sivih las. Namreč, v kra-
ju je bil priznan kot mli
nar imel pa je tudi dokaj
veliko posestvo. Takore
koč zaradi mlina so mu
vzeli od 25 ha' toliko, da
■SO mu ostili samo trije
S tem pa je začel gospo
dariti njegov sin Jože
Toda hudo bi se uštel
tisti, ki bd mislil, da so
zaradi tega mlin zapustil'
in ovrgli. Res je, Jože ga
je že nekoč prodal, pa ga
ie kuni] nazai To
ni bila nostalgija, toda
kraj ob mlinu je take
lep in jez še dobro drži
pa je okolica kot nalašč
pripravljena za kopanje
in oddih. Morda se bodr
ob mlinu še kdaj poiav'
li šotori in večstoletn''
romantike bo konec.
Jože Stadler: »Vsekakor
bomo skušali naš stari
mlin ohraniti kolikor se
bo pač dalo. Ce človek v
njem ne prebiva, zidovje
hitro propada. In komaj
štiri leta so od tega, ko
so kolesa utihnila ...
Posoda iz grajskih časov — alabaster in tudi nekaj
srebra je vmes. Male škarjice pa so ročno kovane in
jih gospodinja Marija vestno čuva.
NOVI TEDNIK — Glasilo Občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško* Slovenske Konjice
Šentjur Šmarje pn Jelšah in žaleč — Uredništvo; Celje. Gregorčičeva 5 poJ'tni predaj 161, Naročnina m jglasi: Trg
V Kongresa 10 - Glavni m .jdgovumi urednik Jože Volland, Tetmičm urednik; Drago Medved - Redakcija Milan Božič
Ed] Goršič Jure Krašovec Milan Seničai Zdenka Stopar Milenko Strašek Bemi Strmčnik — Izhaja vsak četrtej? -
Izdaja ga CGP »Delo« - Tisk m klišeji; CGP »Delo« Ljubljana - Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke
1 din - rekoči račun .501 l lfi7,/2	(DFT/V r^iuhliana - Tel uredništvo 23-69 in 31mali oglasi in nnrr.čnmp 2R 0(