375
Jugoslavensko slovstvo.
*   Bosiljak,   list za  mladež.    Urednik  i  vlastnifc Ivan Filipovi ć.
Prvi list tega novega časnika, vzlasti mladini namenjenega in v našem listu že oznanjenega, je prišel na svetlo. Lepo je spolnil, česar smo pričakovali od vrlega vredništva: gradiva izvrstnega na vsako stran hranuje v sebi. Da vidijo bravci naši, da ni težko razumeti hrvaščine, jim damo za poskušnjo iz njega pesmico:
Sokol i njegova majka.
v
Od Napoleona Spun-Strižića.
Mladjan soko na kauienu sjedi,       I u tebi smjelo srce tuče —
Sjetno sjedi a u nebo gledi;             A ti leti nebu pod oblake,
U visinu letio bi rado,                     Povriedit te neće sjajne zrake:
K sunaacu ga srce vuce mlado,        Tko se boji,   samo  tom krilašča
Al sokoli besjede mu stari:              Pali vatra ognjena sunašca —
„Miruj, diete,   mladosti nekvari;      Tebi sunce pozlatiti će krilo
Nisu za te visine bezkrajne              Jer je nebu smjelo srce milo,"
Ni sunčane carevine sjajne.               Tako sinku majka govorila
Sunce bi ti krila izgorilo,                 Sokola si mlada ohrabrila.
Vid bi jasni tebi zasliepilo —         Diže sinak ponosito čelo,
Miruj, diete, doma s' drži svoga."      Na lakih se krilih diže smjelo.
Sluša majka sokola staroga,             Do sunca je jarkog doletio —
Sluša stara, a svjetuje sina:             Zlatna krila natrag je donio.
„O moj sinko, dušo materina!          Zlatna krila sinku dika bila,
Ako tebe k suncu želja vuče            A majka se sinkom ponosila.