Vladni načrt o starostnem in invaliditetnem zavaro- vanju. Zakonski načrt o socialnem zavarovanju je vlada predložila državnemu zboru. Da bodo tudi naši čitatelji poučeni o tem noyem zakonsketn načrtu, oziroma da bodo labko poučili druge, navajarao glavne zakonske določbe. Načrt vsebuje kodifikacijo dosedaojega zayarovanja delavcev (zavarovanje proti bolezni ia nezgodi), zayaroyanje proti invaliditeti delavcev, končno zavarovanje na starost delavcev aamostojnih (malih posestuikov, malib obrtnikov ia malih trgoveev). Za vse te panoge socialnega zavarovanja se ustanovi enotni sisteni, kakršnega ni bilo dosedaj še v nobeni državi. Zavarovanje za atarost in invaliditeto temelji glayno na sodelovanju samopomoSi iu državne pomoči. Pri delaycih se pritegnejo poleg tega še delodajalci k plačeva.Dj'u na isti način kot delavci. 4 Vobče se pritegnejo vsi, ki niso zaradi malih dohodkov sposobni akrbeti s pomočjo štedenja za 87ojo staroat, k zayaroyanju, vseeno ali delujejo kot samostojniki ali zavisniki. Bolniško zavarovanje se razširi na vse doioarje, tudi Da poljske, doraače delavce in posle. Plačila bolniških zavarovalnic se jako povišajo na ta uačin, da se razširi doba bolniških. podpor od dvajsetih tedno? na eno leto. Glede zavaroyanja proti nezgodam obstoja važna izprememba 7 tem, da pripada 10 odstotni prispe^ek na delavce, in da nosijo bremena zavarovanja proti nezgodam izključno podjetniki. Glede in^aliditetnega in nezgodnega za7aro7aaja se U7ede prisilno za^arovanje. Eazraere med delaystvom in samostojnimi so v toliko različne, da pride pri prvih zayaroyanje proti invaliditeti 7 prvi yrsti 7 pošte^, pri aamostojnih pa je važnejša točka zavaroyanje za starost. Pri prestopanju odvisnih k saraostojnira poklicem se nima delati težkoč, marveč se mora to še pospeševati. Delavec izgubi sicer pri prestopanju k samostojnosti pravice do invaliditetne rente in ostane omejen na starostno zavarovanje, vra&una se mu pa popolnoma plačilna doba, ki jo je prebil kot od^isnik. Delavei dobijo po doyršenein 65. letu starostno rento. Ako postane pred tem časom inralid, dobi invalidno rento. Samostojnik dobi starostuo rento r 65. staroatnem letu. Visokoat invalidue, oziroma starostne rente je odviana od trajaDJa iu visokosti vplačevaoja. Preostali dobijo eDkratno glavnifino odpravnino. Zavaro^anke dobijo pri omožitvi po^riijeno polovico uplačanih prinosov. Priuosi se računajo pri dela^cih po mezdnih razdelih, in jib morajo polovico plačati delavci, poloyico delodajalci. Pri samostojnikih je določiti obligatoričen minimalni prinos. Skupni stroški zavarovanja invalidov in dela7ce7 ter samostojnikov bodo 7 pryih letih znašali 13 4 mil. kron na leto, 7 četrtem letu približno d^ojno 7soto, 7 desetem letu 106*2 mil., 7 dvajsetem letu 206 mil., y 40 letu na 277 mil. in utegnejo narasti na 305 mil. Država pre^zame stalno od tekočih upra^nih etroškov znesek 2 mil. kron, nadalje državno doplačilo 90 kron za vsako rento, končno rentno doplačilo povodom vojaškega službovanja. Država bo torej po približno 10 letib imela priepe7ati 40 mil., po dyajsetih letih 80 mil., in ko pride stvar v stalni položaj po 40. letu, okroglo 100 mil. na leto.