■?M5eS5|
! ftofitTasrcal '	" fTV •- I
Youtve delegacij y TOZD
Nova ustava uvaja v naše samoupravne družbene odnose na vseh ravneh in na vseh področjih družbenega življenja delegatski sistem in tako odpravlja že trideset let trajajoči in spreminjajoči se predstavniški sistem. Razlika med njima je več kot očitna tako po vsebini kot tudi načinu uveljavljanja enega in drugega v praksi.
Z odpravo predstavniškega sistema pravzaprav revolucionarno odpravljamo dediščine meščansko buržoaznega parlamentarnega sistema in uvajamo nove odnose delegatskega sistema, 'ki imajo v neposrednosti izvolitev in odgovornosti delegata. Ce je predstavniški sistem slonel na zaupanju določene sredine v svojega predstavnika za neko mandatno dobo, v kateri je bil ta predstavnik pri svojih odločitvah bolj ali manj povsem samostojen, potem že samo ime delegat — odposlanec pove, da gre tokrat za osebnost, ki je v bistvu zastopnik in tolmač interesov svoje sredine v okolju ali sredini, kamor je s svojimi pooblastili poslan. Samo po sebi razumljivo je, da mora odposlanec-delegat svoji sredini tudi poročati o opravljeni zaupani mu nalogi in tej sredini tudi tolmačiti širše družbene interese, ki morda niso vedno v skladu z ožjimi interesi delegatovega okolja.
dala. Če pa to stori, prevzame tudi vso odgovornost.
To so samo nekatera vprašanja praktične narave, ki pa jiih bo potrebno nujno urediti, v statutih občine in temeljnih organizacij združenega dela, da bi delegatski sistem v resnici zaživel.
Novi ustavi SFRJ in SRS določata nove osnove za sestavo občinskih, republiških in zveznih skupščin, to je na osnovi delegatskega sistema. Na tej osnovi se bo izvolila nova občinska skupščina, ki bo sestavljena iz treh zborov.
ZBOR ZDRUŽENEGA DELA bo
sestavljen iz delegatov temeljnih organizacij združenega dela. Volitve v ta zbor se bodo vršile v vseh TOZD v celjski občini 28. 3.
1974.
ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI bo sestavljen iz 'delegatov krajevnih skupnosti. Volitve v ta zbor se bodo vršile 31. 3. 1974 v vseh krajevnih skupnostih.
1119740228,3
COBISS @
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE
Tako spremenjeni, vsebinsko drugačni samoupravni odnosi pa zahtevajo v praksi tudi spremembo dela samoupravnih organov na vseh ravneh:
•	delegat mora biti v stalnem stiku s sredino, katere odposlanec je, ali pa mora vsaj imeti možnosti, da ob svojem prizadevanju tak stik lahko ima;
delegat mora imeti ob primernem roku na razpolago gradivo za vse zadeve pri katerih naj bi v imenu svoje sredine soodločal;
•	delegat naj bi praviloma soodločal v imenu svoje sredine le z njenim pooblastilom in na osnovi njenih stališč;
•	delegatu naj bi bilo praviloma prepovedano sklepati ali soodločati, če si ni prej pridobil stališč svoje sredine ali mu jih ta ni
DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR bo sestavljen iz delegatov občinske konference ZK, ZSS, ZZB NOV in ZMS. Volitve v ta zbor bodo 31. 3. 1974.
Na osnovi kriterijev po številu zaposlenih so TOZD s posebnim statutarnim sklepom določile število svojih delegatov, in sicer:
Tovarna frit — 5, Tovarna posode — 40, Tovarna kotlov — 9, Tovarna radiatorjev — 11, Tovarna odpreskov — 9, Orodjarna — 11, Elektronsko-računski center — 3, Skupne službe — 20.
Tovarna posode ima v občinskem zboru združenega dela tri delegatska mesta.,
Tovarna frit, kotlov, odpreskov, orodjarna in radiatorjev imajo skupno eno delegatsko mesto.
(Nadaljevanje na 2. strani)
iSKUPSCiNA j :SR SLOVENUJEj
ZVEZNA
ISKUPšCiN,
OBČINSKA SKUPŠČINA
.mtuuu
Skupščinsko odločanje po novi ustavi
Sprejete so zvezna in republiška ustava
Enaindvajsetega februarja je bil na prvi pogled sicer navaden zimski dan vendar čeprav je bilo tako je bil ta dan v naši zgodovini izredno pomemben. To pomembnost je poudarjalo razpoloženje delavstva in delovnih ljudi po vsej Jugoslaviji, izobešene zastave, oglašanje tovarniških siren in topovskib strelov v našem glavnem mestu Beogradu in po vseh glavnih mestih naših republik in avtonomnih pokrajin. Zbor narodov je na ta dan svečano razglasil novo ustavo SFRJ.
Vsi vemo, da je bila ustavna razprava razmeroma dolga in da so v njej sodelovali do njenega dokončnega oblikovanja malodane vsi delovni ljudje. Odmev_ razprave je dosegel najbolj skrite predele naše domovine. Sel je čez gore in doline, odjeknil je tudi preko naših meja.
Danes lahko mirne vesti trdimo, da takšne ustave kot je naša nova ustava ni nikjer na svetu. Za nas je to velik revolucionaren dogodek, je začetek višje stopnje uresničevanja naših družbenih hotenj, ki imajo svoj pravi zarodek v koreninah naše zgodovinske revolucije.
Nekaj dni po sprejetju zvezne ustave so sledile svečane razglasitve republiših ustav po vseh naših republikah in avtonomnih pokrajinah. Tudi skupščina SR Slovenije je svečano razglasila novo ustavo, ki skupaj z ustavami drugih socialističnih republik in z ustavo SFRJ predstavlja najbolj demokratičen družbeni sistem, kar jih pozna svet in človeška zgodovina.
V SR Sloveniji smo z novo ustavo dobili tudi novo skupščino, ki jo bodo sestavljali zbor združenega dela, zbor občin in družbenopolitični zbor. ZBOR ZDRUŽENEGA DELA bo štel 150 delegatov, družbenopolitični zbor 50 delegatov, v zboru občin pa bo vsaka občina zastopana z enim delegatom.
Nova ustava uzakonja neposredno oblast in upravljanje delovnih ljudi, združenih v temeljnih organizacijah združenega dela (TOZD) in v krajevnih skupnostih, posredno preko izvoljenih delegacij pa v združenih delovnih organizacijah in skupščinah. Neposredno oblast izvajajo neposredni proizvajalci na zborih TOZD in krajevnih skupnosti kjer rešujejo vsa vprašanja skupnega družbenega pomena in tajno volijo svoje delegacije.
S sprejetjem nove ustave pa je storjen šele prvi korak za prevlado neposrednih proizvajalcev in za uveljavljanje novih socialističnih in medčloveških odnosov. Za praktično uresničitev ustave bo potrebno še mnogo velikih naporov naprednih družbenih sil pri katerih morajo biti odločilnega pomena napori naše ZKJ in drugih družbenopolitičnih organizacij, neposrednih proizvajalcev in naših delovnih ljudi nasploh.
S sprejetjem nove ustave stopamo na nova pota, ki morda niso še povsem raziskana. To pa ne pomeni, da stopamo v neznano in nekako »tveganje« kajti naš dosedanji razvoj iz katerega je nova ustava izšla je pokazal, da smo na pravi poti v brezrazredno socialistično družbo.
ej
t

SUŠNO LETO
Naši predniki, ki so se bavili večidel s kmetijstvom, so se bali sušnega leta »kot budič križa« kot se temu po domače reče. No, tudi mi nismo bili lanskega leta veseli. Pestile so nas vse mogoče težave od neurejenih cen, pomanjkanja delovne sile in redukcije električne energije. Zato je bilo za nas lansko leto precej »sušno«, vendar ne toliko, da bi se ne mogli izkopati iz izgube. Ta se je ob bilančnem računu nekako poravnala, vendar je bilo treba zato mnogo truda.
Količinski plan za leto 1973 smo dosegli 72 %, vrednostni pa 79 %. Plan prodaje je bil dosežen po količini 72 % Po vrednosti pa 88 %. O vzrokih nedoseganja plana smo v lanskem letu mnogo pisali in so nam več ali manj znani. Glede prodaje lahiko rečemo, da so na obseg iste močno vplivale neurejene cene kot posledica zaviranja povišanja cen od strani Zavoda za cene. Ta je, kot nam je že znano, počasi reševal naše vloge tako, da smo prodajali z izgubo in bili zato primorani ustaviti proizvodnjo radiatorjev in kopalnih kadi. Tega po ureditvi cen ni bilo mogoče več nadoknaditi.
Kot kaže zaključni račun so stroški naše proizvodnje v letu 1973 znatno previsoki. Za planirano proizvodnjo v letu 1973 smo porabili 86 % predvidenih proizvodnih stroškov, kot že rečeno pa smo dosegli le 72% količinskega plana in so proizvodni stroški za 14 % višji od planiranih. Res je, da je vzrok temu povišanju znaten porast cen reprodukcijskih materialov, vendar je bila premajhna zainteresiranost za zniževanje raznih splošnih stroškov in za racionalnejšo uporabo surovin in drugega proizvodnega materiala. Za letošnje leto torej kaže, da se moramo zavzeti za skrbnej-še gospodarjenje, kar pomeni znižanje vseh vrst stroškov in maksimalna racionalna poraba vseh materialov.
Znatno je bdi znižan plan stroškov reklame in stroškov za sejme, saj smo porabili le 40 % od planiranega. Tudi stroški reprezentance so bili znatno znižani, zaradi podražitve pa so ti porasli za 25 % od planiranih.
V letu 1973 je odšlo iz podjetja 621 delavcev, na novo pa se jih je zaposlilo 689. Največja fluktu-
aciija je bila pri priučenih delavcih mlajših od 25 let to z desetletnim delovnim stažem. Eden od glavnih vzrokov za tako visoko fluktuacijo delovne sile so prenizki osebni dohodki.
Politika nagrajevanja OD v letu 1973 je potekala v pričakovanju na nakazane spremembe v organizacijski delitvi podjetja. Izvedba reorganizacije podjetja po TOZD je trajala do konca leta 1973 in zaradi tega ni bilo možno uveljaviti novega sistema pagra-jevanja.
Za II. polletje 1973 smo uveljavili poenostavljeno obliko formiranja sredstev za OD, ki je imela namen zmanjšati odstopanja v zaslužkih med obračunskimi enotami. Razlike v zaslužkih so nastale kot posledica prejšnjih cenikov oziroma zaradi izsiljevanja dodatkov k cenikom za posamezne obračunske enote. Tako je teklo v
II.	polletju 1973 bolj umirjeno oblikovanje ¡sredstev za OD v večini obračunskih enot. Obrat Kruše-vac, ki je beležil zastoj proizvodnje, je prejel lastni proizvodni cenik šele v mesecu septembru. Ker pa so zastoji tega obrata onemogočili tudi v zadnjem trimesečju formirati dovolj sredstev za izplačilo OD, so bile potrebne dotacije v breme skupnega sklada OD.
Pri individualni delitvi OD je bila načrtovana analitična ocena po WZD sistemu, ki je nismo uvedli. Obračun OD je potekal po merilih analitične ocene iz leta 1972 oziroma 1966. Za posamezna delovna ¡mesta je ¡bilo ¡medtem izvedeno nekaj popravkov v ocenitvah. Izvedeni popravki pasotekom leta povzročili ¡nezadovoljstvo pri ostalih delavcih. Pri izplačilu OD smo sledili porastu življenjskih stroškov. V zadnjih petih mesecih pa smo uvedli to izplačali draginj-ski dodatek.
TEiKA NA10GA
Na zadnji seji delavskega sveta je bila imenovana komisija za odlikovanja, ki ima nalogo, da predlaga za delovna odlikovanja ob osemdesetletnici obratovanja podjetja zaslužne člane kolektiva. Komisija bo te predloge sestavila po zakonitih kriterijih v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami in organi samoupravljanja v posameznih TOZD.
Pri predlogih za odlikovanja bo komisija upoštevala zlasti naslednje kriterije:
•	najmanj desetletno zaposlitev v podjetju;
•	aktivno delo posameznika za razvoj in uveljavitev samoupravljanja;
•	aktivno delo v družbenopolitičnih organizacijah;
•	prizadevanje za izboljšanje storilnosti dela — racionalizacije in podobno;
•	moralna in politična neoporečnost.
To so temeljni kriteriji po katerih se bo komisija ravnala, poleg tega pa mora upoštevati tudi določila zakona o odlikovanjih.
Volitve delegacij v TOZD
(Nadaljevanje š 1. strani)
Samoupravna delovna skupnost skupnih služb to TOZD ERC imata po eno delegatsko mesto.
Vprašali se bomo, kaj pomeni delegatsko mesto v zboru združenega dela. Občinski zbor združenega dela bo štel 80 delegatov vseh TOZD to drugih samoupravnih delovnih skupnosti. V občini je veliko več TOZD to SDS, ki imajo številčne ¡delegacije, katere pa ne bodo vse ¡pošiljali na sejo, temveč toliko, kolikor imajo delegatskih mest. Več manjših TOZD, ki bodo volile svoje delegacije pa nimajo nobenega delegatskega mesta v ZZD, se združujejo v konferenco združenih dele-r?ij in pošljejo enega delegata v ZZD. V našem primeru prej našteti TOZD, ki imajo eno delegatsko mesto. Izvoljeni delegati se bodo sestali pred zasedanjem ZZD občine s tem, da bodo predhodno
seznanjeni z dnevnim redom zasedanja, dobili ¡mnenja svojih sodelavcev ter se na konferenci — delegacije dogovorijo kateri delegat, bi naj ¡bi bolj primeren za določeno problematiko, ki se bo obravnavala na ZZD ter ga poslala na ta zbor.
Iz tega sestavka je lahko razvidno, da gre za globoke revolucionarne spremembe samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov v naši družbi za resnično udeležbo neposrednih proizvajalcev ne samo pri ustvarjanju dohodka, temveč tudi pri razdelitvi presežne vrednosti, ki jo je ustvaril.
Takšne spremembe so zahtevale zelo veliko dela, predhodnih priprav in priprav za te volitve, ki so jih morale družbenopolitične organizacije izvršiti v sodelovanju celotnega kolektiva in na katerih so delale več meseoev.
Stevo Pratnekar
V letu 1973 smo izplačali 27% večje bruto OD in 22% večje neto OD kot v letu 1972. Glavni delež večjega ¡povečanja bruto OD od neto OD povzročajo prispevki na OD, ki so se v zadnjih mesecih leta 1973 povečali, to sicer od 44,80% na 51,17%. Poprečni osebni dohodek na zaposlenega 1.940 din je izračunan po metodologiji, ki jo uporablja Zavod za statistiko in je primerljiv s podatki, ki jih objavlja uradna statistika.
Marec to april amata pro-centualno večje povečanje OD zaradi vrnitve posojila, ki je bilo izplačano skupno z OD to so Zavodu za statistiko tudi posredovani.
Ce v mesecu marcu in aprilu odštejemo posojilo, znašajo izplačani OD v marcu 6,556.335 din, v aprilu 6,055.911 din, poprečni mesečni OD na zaposlenega pa v marcu 1.877 ¡din, v aprilu pa 1.755 din. V mesecu maju je bil izplačan še ostanek internega posojila v znesku 2.971 din. Skupno izplačani neto OD brez vrnjenega internega posojila (1,632.981) znašajo 79,095.445 din.
Ko je ¡delavski svet sprejel zaključni ¡račun za leto 1973 je obenem sprejel tudi zaključke kot napotilo za gospodarjenje v letu
1974.
Konec leta 1973 definitivno začeta sanacija je osnovna naloga podjetja v letu 1974. Začeta sanacija omogoča pričakovane rezultate oziroma planiran poslovni rezultat v letu 1974. Za vsako posamezno TOZD in celoto so bile imenovane od DS skupine in posamezniki s polno odgovornostjo za izvedbo sanacije posameznih TOZD in EMO kot celoto.
S pričetkom sanacije, ki je programirana to se izvaja po proizvodnih procesih, ki so bili v letu 1973 formalno formirani kot TOZD in z nadaljevanjem praktičnega prehoda planiranja in zasledovanja rezultatov po TOZD, se ustvarja osnova za definitivno uveljavitev nove organizacije po TOZD, ki mora biti izvedena v prvem polletju 1974.
Za investicijska vlaganja po sanacijskem programu podjetja to za odplačilo anuitet moramo v letu 1974 ustvariti 28 milijonov amortizacijskih sredstev. To pa lahko realiziramo samo pri izpolnitvi sprejetega družbenega plana podjetja, tako po obsegu poslovanja, kot po predvidenih stroških. Da bi pri tem lahko zagotovili tudi planirana izplačila osebnih dohodkov je nujen pregled nad nabavnimi cenami ter izplenom materiala, saj predstavlja material v strukturi stroškov 56%. Prav tako
je ¡treba zmanjševati tudi ostale stroške, ki predstavljajo 17%. Vsaka TOZD naj preverja posamezne potroške in se omeji samo na porabo tistih potroškov, ki so nujni za nemoten potek poslovanja. Sanacijski program ne predvideva samo investicijskih vlaganj, ampak tudi sanacijo poslovanja.
Nenormalni pogoji gospodarjenja v letu 1973 miso omogočali izvajanja sklepa, ki je predvideval delitev med osebnimi dohodki in skladi. Vsaj delno normalizirano stanje nam za leto 1974 omogoča vzdrževati za leto 1973 predvideno delitev. Potrebno pa je, da sistem nagrajevanja po načelih delitve osebnih dohodkov v odvisno- J sti od poslovnega ¡rezultata, to je jj dohodka TOZD in ¡po načelih spo- fl razuma med TOZD izdelamo in izvajamo.
V praksi smo ugotovili, da so poslovni aranžmani to odprtost podjetja lahko uspešni to dajejo realno možnost, ¡da lahko posamezna področja proizvodnje programsko in sistematsko urejamo (kopalne kadi, kamini). Zato je tudi v bodoče pospeševati poslov-no-tehnična sodelovanja.
Postavljeni koncepti razvoja posameznih grup v okviru TOZD morajo v letu 1974 biti realizirani z novimi proizvodi in kompleti proizvodov. Odločujoča je pri tem aktivnost TOZD to marketing dejavnosti. Polletno naj bi delavski sveti TOZD razpravljali in potrjevali razvojne ¡koncepte in razvoj izdelkov kot predvideva statut to sporazum o združevanju.
Rezultat poslovanja za leto 1973 v vseh elementih kaže, da je poslovanje v letu 1973 imelo kvalitetne pozitivne premike, istočasno pa so bile jasno ugotovljene slabosti, ki se izražajo in to ne-ocenjujoč, temveč ¡dokazano, v nekvalitetnem in ¡nepravočasnem programiranju proizvodnje in zaradi nepravočasne in neustrezne preskrbe materiala, kar je bilo vedno in je danes dokazan, ključni razlog za večje stroške poslovanja ta manjši obseg proizvodnje. Zaradi tega pričakujemo, da bo programiranje, ki se že izvaja v okviru TOZD in planiranje oskrbe materiala ter finančnih sredstev za izvedbo tako postavljenih programov ¡na višjem kvalitetnem nivoju ob tožjih stroških.
Z doslednim izvajanjem navedenih zaključkov ta ¡programa izvajanja sanacije to ob urejenosti zunanjih faktorjev, ki vplivajo na poslovanje podjetja lahko pričakujemo planirane rezultate poslovanja za leto 1974, ki pa zagotavljajo sanacijo podjetja.

Obiskali smo naš Tobl
Tam, kjer se razprostira prelepo Podravje od Maribora pa do Koroških fužitn in se dviga v višave naše ponosno Pohorje je vas Bistrica, prikupen in lep kraj v neposredni bližini železnice in reke Drave. Tamkaj je leta 1928 podjetje Lapp-Finze ustanovilo svojo malo filialo, ki so jo ob ustanovitvi imenovali »Zelezopro-metna« d. d.
Že takoj v začetku so izdelovali raznovrstno okovje in izdelke iz pločevine; v .glavnem štedilnike, pečnice, okvire za zidane štedilnike, dimne cevi in podobno. Občevalni jezik v podjetju je bil srbohrvaški, največ pa so govorili nemško. V vodstvu podjetja so bili sami Nemci.
Za nemškega lastnika je bila slovenska delovna sila neke vrste brezpravna raja. Nemški gospodarji so slovenske delavce neusmiljeno izkoriščali in jih priganjali k delu. Lastnik, ki si je kopičil bogastvo z delom krvavih žuljev slovenskih delavcev se je že leta 1939 znašel v vrstah Kultur-bunda, ki je že tedaj začel dvigati glavo tudi v tej tovarni. Vodilni delavci-kulturbundovci niti niso skrivali svoje pripadnosti, tako da se je v podjetju vedno bolj raz-plamtevala mržnja do domačih slovenskih delavcev, ki so se z vsemi silami upirali početju kul-turbundovcev.
Prišla je nemška okupacija in z njo za delavstvo še večje težave. Toda ojeklenela prolet. izpod Pohorja so znali okupatorju vračati milo za drago. Pod vodstvom OF so se v času okupacije organizirale v aktiven odpor proti okupatorju im mnogi od njih so odšli v partizane, mnogi pa so podli v boju z okupatorjem. Tem so v tovarni postavili spominsko ploščo.
Leta 1945 so preimenovali tovarno v »Tovarno okovja in pločevinastih izdelkov v Bistrici. Iz tega izhaja tudi kratica TOBI.
Po letu 1950 je sledilo plodno obdobje delavskega samoupravljanja. Delavci so izvolili delavski svet in druge organe upravljanja, dokazano pa je, da je bilo spočetka dokaj malo žena v teh organih, čeprav je bilo v podjetju zaposlenih dokajšnje število žena in deklet.
Proizvodnja okovja je bila sčasoma v celoti opuščena, čeprav je bila takrat po vsej verjetnosti še dokaj donosna. Začeli so proizvajati električne štedilnike in druge gospodinjske aparate. V procesu proizvodnje so nastajali ob starem strojnem parku zelo kvalitetni in iskani izdelki pod oznako TOBI.
Skratka, TOBI je uspešno poslo-sloval vse do leta 1962, takrat pa se je zataknilo. Tovarna je bila takrat priključena k podjetju HI-DROMONTAŽA v Mariboru; s to priključitvijo pa so se začele za kolektiv velike težave. Zanimivo je to, da takrat mi nihče vprašal delavcev ali so za tako priključitev ali ne. Ni bilo nobenega referenduma, skratka delavstvo so pri tej pomembni odločitvi pustili popolnoma ob strani. Delavstvo se je zavedalo svojega položaja, ki je nastal šele pozneje, vendar prepozno, da bi lahko kaj izboljšalo.
Ob integraciji z navedenim podjetjem je bilo delavstvo izigrano po birokratih in tehnokratih, ki
so se znali spretno zakriti pod plašč samoupravljanja. Tako je bila TOBI v letu 1965 odvzeta dobro vpeljana proizvodnja kom-presorskega hladilnika, kmalu za tem pa še proizvodnja električnega štedilnika. Od mnogo obetajočega programa je ostala le še uslužnostna dejavnost za potrebe drugih podjetij. TOBI je bil osiromašen za to, kar si je z žilavo vztrajnostjo pridobil v težkih letih poslovanja in takrat, ko bi lahko svojo dejavnost razvil na višjo proizvodno stopnjo kot jo je imel začrtano v svojem programu.
Danes se delavci neradi spominjajo tistih časov, ko so jih kot sami pravijo tako grdo ogoljufali za njihove pravice. Spominjajo se odprtega pisma, ki so ga objavili javnosti, da bi zvedela resnico in javnost je bila z njimi. Mali kolektiv TOBI se je v najbolj kritičnih časih svojega obstoja obrnil k delavcem EMO, kjer je našel podporo in razumevanje. Čeprav je imela EMO v Celju svoje lastne težave je vodstvo podjetja, organi samoupravljanja im družbenopolitične organizacije sklenile, da se TOBI lahko priključi k njihovi veliki družini, če se delavstvo v TOBI s tem strinja. O tej priključitvi je odločalo delavstvo obeh podjetij in nihče drug.
Po priključitvi k EMO se je proizvodni program postopoma izpopolnjeval. Izdelovati so začeli oljne peči, ki pa zaradi dragega goriva niso več toliko iskane na tržišču. Za tem je bila uvedena proizvodnja raznih peči na trda goriva, električnih radiatorjev, pomivalnih omaric, trajnožarečih peči za etažno gretje, infra grelcev, dimnih cevi in raznih drugih artiklov.
Sedanji prostori v katerih se odvija tehnološki proces, onemogočajo boljšo povezanost le tega. Ti prostori so bili v času obstoja tovarne tu pa tam sicer prilagojeni procesu proizvodnje, vendar sedanja faza razvoja podjetja zahteva temeljitejšo preureditev, ki je v načrtu za letošnje leto.
Ob koncu lanskega leta je imel delavski svet EMO sejo v TOBI. Na tej seji je bil sprejet dolgoročni program razvoja TOBI in odobrena finančna sredstva za nujno preureditev sedanjih prostorov. Člani delavskega sveta so se sicer bolj zavzemali za graditev nove hale za bodočo proizvodnjo, vendar zaradi finančnega stanja podjetja zaenkrat te hale, ki bo sicer zgrajena v bodočih nekaj letih, ni mogoče takoj zgraditi.
Sedanji sanacijski program za TOBI predvideva novo razmestitev starih osnovnih sredstev v procesu proizvodnje, obenem pa istočasno vključevanje novih produkcijskih sredstev. Stroški sanacije znašajo približno 15,5 milijona dinarjev, in to: za gradnjo 12,60%, za domačo opremo 44,50%, za uvozno opremo 16,59%, za carino in druge stroške 6,85%, za montažo 16,05%, ostali stroški pa 3,41%.
Delavci želijo, da bi se sanacija obrata začela čim prej zlasti zato, da bi bili izboljšani delovni pogoji in da bi dosegli večjo produktivnost,
Marija Brgomet, delavka pri stroju nam je povedala naslednje:
V	podjetju delam že dvajset let. Delati moram na različnih delovnih mestih, kakor pa nanese potreba. Dobro bi bilo, če bi bil zaslužek malo boljši in bolj ustaljeno delo. Zlasti za žene, bi se morali izboljšati delovni .pogoji. Vem,' da se pripravlja sanacija našega obrata in sem tega zelo vesela.
V	podjetju delam že dvajset let, vendar še 'nimam primernega stanovanja. Z družino stanujem že dolga leta v eni sobi. Vesela bom, ko bom dobila stanovanje.
Iz sedanjih strojev stisnemo skoraj več kot zmorejo. Neprimerni prostori pa nas ovirajo pri delu. No, obetajo se nam boljši časi in to me vzpodbuja k delu.«
Erih Šauperl, delovodja v montaži in eden izmed prvih predsednikov delavskega sveta pa nam je povedal: »Naš kolektiv je žilav in sposoben, da izvrši planske obveznosti.
Zelo me veseli, da boš pisal o nas. Piši kako je bilo z nami prej kako je sedaj. Mi smo zadovoljni, da smo člani kolektiva EMO in člani velike delavske družine ZP Iskra. Preteklost je za nami. Odpira se nam prihodnost. Da se je pri nas marsikaj spremenilo gre priznanje delavskemu svetu EMO in kolektivu EMO in našim mar-
UStKM S* - ■	■ *SJg*
Marija Brgomet
ljivim delavcem. Še posebej pa gre priznanje glavnemu direktorju EMO dipl. inž. Mirku Jenčiga-ju in njegovim sodelavcem, ki si prizadevajo, da bi naš kolektiv kot TOZD napredoval in čim več
Anica Anželj
doprinesel v svojo korist in korist celotnega podjetja. Prepričan sem, da bomo v vsem uspeli. Seveda želim tako kot moji sodelavci, da bi se čim prej začela sanacijska dela po programu, ki ga je sprejel delavski svet EMO na seji, ki je bila pri nas tik pred koncem lanskega leta.
Mene posebno veseli to, da bomo dobili nekaj novih strojev, da se bo proces proizvodnje izboljšal in da bo naša produktivnost večja. Zavedam se, da si moramo to prislužiti z marljivim delom. Naši delavci so na to pripravljeni in moiram reči, da so skromni v zahtevah, vendar odločni, če je treba kaj narediti v korist podjetja in to ne glede na nagrajevanje.«
Anica Anželj dela v emajlirni-ci na delovnem mestu emajlirke raznih predmetov. V razgovoru nam je dejala: »V podjetju delam 16 let in sem zadovoljna. Tu nisem sama. Dela nas nad 40 žena, v delavskem svetu pa jih je 11. Stanovanje imam in sem glede tega zadovoljna. Vesela bom takrat, ko bomo lahko delali na enem delovnem mestu. Sedaj je treba delati na različnih delovnih mestih kot je pač potreba. Jaz to potrebo razumem, vendar je človek bolj zadovoljen, če dela na enem delovnem mestu.
Zaslužim okrog 180.000 starih tisočakov, če pridno delam. Sem sicer zadovoljna, rada pa bi delala še več in tudi več zaslužila. Delam in nimam mnogo časa za sestanke. Da, za TOZD vem in sem zadovoljna, če gre vse v redu.«
TOBI gre torej boljšim časom naproti in ni dvoma, da bo kolektiv dosegel zaželeni cilj.
E. Jejčič
Bi radi znali kuhati ?
Gospodinjski krožek našega društva LT EMO bo organiziral v mesecu aprilu KUHARSKI TEČAJ za staro in mlado. Kdor se želi seznaniti s kuharsko umetnostjo naj se čim prej prijavi.
Prijavite se na interno tel. št. 320 — Elici Vajdič,
ali pa na interno tel. št. 438 — Anici Vodeb.
2e mnogi so se naučili kuharske umetnosti, zato ne zamudite te izredne priložnosti.
Vse informacije glede tečaja boste prejeli ob prijavi.

4-------------------------------
Po volitvah v organe upravljanja
Volitve v organe upravljanja so mimo. Imamo novo izvoljene organe, ki so se že konstituirali. Prav je, če vsaj malo pogledamo kakšna je socialna struktura teh organov in kdo so tovariši, ki so biti izvoljeni v delavski svet podjetja ter nekatere druge organe samoupravljanja.
V delavski svet ¡podjetja je bilo izvoljenih 61 delegatov; od teh je 12 žena, 15 mladincev, 17 članov ZK in 35 neposrednih proizvajalcev. V delavski svet so bili izvoljeni naslednji delegati:
Adamič Ladislav, Bratina Vladimir, Brejc Dominik, Bizjak Branko, Blaznik Anton, Belak Ervin, Breznik Mirko, Coklič Mira, Cvek Marjan, Corkaš Vida, Doberšek Berta, Cehajič Fikret, Bastič Edvard, Flis Milan, Gogič Anica, Gorenjak Srečko, Glinšek Drago, Fabjan Ivo, Gorjup Vlado, Hrovatič Marija, Hemp Milena, Iršič Dragica, Jeki Aleksander, Kavčič Milan, Kršlin Jože, Knific Stane, Klanjšek Nežika, Kovačič Franc, Kolar Slavko, Kreuh Elza, Kukovec Vika, Kavalar Srečko, Kač Marica, Koštomaj Albin, Kotnik Friderik, Mlakar Miran, Lipar Jo-
Jiomec februarja je bila prva redna seja novega delavskega sveta. Na njej je bilo podano poročilo volilne komisije o ¡izvedbi in izidu volitev v organe samoupravljanja. Po poročilu je DS verificiral mandate delegatov, izvolil člane poslovnega odbora, predsednika DS in njegovega namestnika in spre-
TOZD frite TOZD posoda TOZD kotli TOZD radiatorji TOZD odpreski TOZD Tobi TOZD Kiruševac TOZD kontejnerji TOZD orodjarna TOZD ERC SDS skupne službe
Iz poročila komisije za izvedbo volitev je razvidno, da so bili izvaljeni po posameznih TOZD na-
TOZD frite TOZD posoda TOZD kotH TOZD radiatorji TOZD odpreski TOZD Tobi TOZD Kruševac TOZD kontejnerji TOZD orodjarna TOZD ERC SDS skupne službe
Delavski svet je izvolil člane mestniike, in to:
že, Pešec Miloš, Poček Marjan, Počkaj Franc, Pezdiček Milena, Rojc Ivo, Pevec Venčeslav, Raki-čevič Bratislava, Stopar Karel, Šrot Ivan, Škrubej Slavko, Sere Slavko, Teržan Vlado, Vizjak Slavko, Vujičič Dobrivoje, Verš-nik Karel, Vodovnik Feliks, Veber Marjan, Vrečar Anton, Videnšek Peter, Zevnik Jože, Kok Alojz.
V	delavske svete TOZD je bilo izvoljenih 146 delegatov, od teh 35 žen, 34 mladincev, 35 članov ZK in 124 neposrednih proizvajalcev.
V	skupščino ZK Iskra je bilo izvaljenih 11 delegatov, od teh ena žena, en mladinec, štirje člani ZK in šest neposrednih proizvajalcev.
V	samoupravno delavsko kontrolo je bilo izvoljenih 11 delegatov med katerimi ni niti ene žene. Je sedem neposrednih proizvajalcev, trije mladinci in trije člani ZK.
V	samoupravno delavsko kontrolo TOZD je bilo izvoljenih 38 delegatov. Od teh 8 žena, 8 mladincev, 8 članov ZK in 32 neposrednih proizvajalcev.
jel sklep v zvezi z dnevom žena — 8. marcem.
Za predsednika delavskega sveta je bil izvoljen dosedanji predsednik Ervin Belak, za njegovega namestnika pa Peter Videnšek.
Iz poročila volilne komisije je razvidno, da so bili izvoljeni v skupščino ZP Iskra:
Jožica Berginc, dipl. inž.
Stane Dvoršak
Ladislav Adamič
Slavko Kolar
Martin Vodeb
Drago Šarh
Ljubiša Petrovič
Drago Kunej
Ludvik Krajec
Feodor Resinovič, dipl. inž.
Jože Turnšek
slednji delegati za delavsko kontrolo podjetja:
Karel Kolarič
Dimitrij Černe, dipl. inž.
Mirko Krempuš, dipl. inž.
Emil Žlender
Vlado Flis
Miodrag Rankovič
Vili Sere
Ivan Brežnik
Ivan Guštin
Jože Žnidar
Ivan Blatnik
poslovnega odbora in njihove na-
Delavski svet potrjuje predlog družbenopolitičnih organizacij za formiranje naslednjih odborov in komisij za enotno urejevanje in koordinacijo skupnih zadev TOZD:
—	komisija za razvojno in programsko politiko;
—	komisija za gospodarske in finančne zadeve;
—	komisija za inovacijsko dejavnost;
—	komisija za marketing in informatiko;
—	komisija za organizacijske zadeve;
—	komisija za kadrovsko socialne zadeve;
—	komisija za samoupravni nadzor (sam. del. kontrola);
—	odbor za SLO;
—	uredniški odbor;
—	komisija za odlikovanja in priznanja.
Delavski svet sklene, da sedanje komisije na nivoju podjetja
Dosedanji predsednik delavskega sveta Ervin Belak je bil ponovno izvoljen za predsednika tega najvišjega organa upravljanja v podjetju. Ob tej priložnosti smo mu zastavili nekaj vprašanj.
Na prvi seji DS so te ponovno izvolili za predsednika. S kakšnimi občutki si ponovno sprejel to častno in odgovorno funkcijo?
V prejšnji mandatni dobi, ko je bilo mnogo gospodarskih težav sem nabral precej izkušenj, zato me ponovna izvolitev za predsednika DS ni iznenadila. Vem kakšno odgovornost imam in kaj mi je dolžnost.
Delavski svet se je kot pravimo že konstituiral, kar pomeni, da so izvoljeni delegati začeli opravljati svojo dolžnost. Kako bo deloval DS v bodoče?
Tako kot doslej bomo najlažje prišli do skupnih zaključkov s sporazumevanjem. Vedno bomo imeli pred seboj interese TOZD, predvsem pa interese podjetja kot celote. Delavci bodo morali biti še bolj kot doslej zelo objektivno obveščeni o vseh dogajanjih v podjetju. Le tako bomo lahko prejeli od njih koristne pripombe in predloge, ki jih bomo pri sklepanju na
Težko je sestaviti tak sistem nagrajevanja, ki ne bi nikogar prizadel, vendar je treba storiti vse, da bo čim manj sodelavcev prizadetih zaradi nepravilnega ali nepravičnega nagrajevanja. Kjerkoli govorimo o nagrajevanju, omenjamo vselej nagrajevanje po dejanskem delu. O tem je razpravljala v začetku marca komisija sveta ZSJ za družbeno gospodarske odnose. Razpirava je pokazala kako nedosledno je ocenjevanje delovnih rezultatov v delovnih organizacijah pa tudi v drugih organizacijah. To se najbolje vidi, če se primerjajo osebni dohodki neposrednih proizvajalcev in uslužbencev. Neposredni proizvajalci so prisiljeni zelo pogosto delati po normi, od katere je odvisna tudi
opravljajo to koordinacijsko vlogo do izvolitve novih komisij, ki se bodo volile na prvi seji DS, po zaključnem računu.
Delavski svet sprejme sklep, da se imenuje za delegata v svet osnovne šole »Franja Vrunča« na Hudinji tov. Antona Rojca, dipl. iur.
Na predlog sindikalne organizacije je delavski svet sklenil v soglasju z vsemi TOZD, da se vsem zaposlenim ženam odobri en dan plačanega dopusta za 8. marec. Ta dopust pa naj žene po možnosti koristijo za 8. marec, ostale pa prvi možni dan, ki ga določijo TOZD, zaradi tega da ne bi bila motena proizvodnja.
Delavski svet je imenoval tudi komisijo za odlikovanja v naslednjem sestavu: Franjo Panza, Jože Oštir, Anica Gogič, Marko Tre-bar in Franc Peternel starejši.
ej
sejah DS upoštevali. S takim načinom dela ne more priti do nesoglasja, saj do tega ni prišlo doslej, še manj pa bo prišlo v bodoče.
Ali bo naše gospodarjenje v letošnjem letu uspešnejše kot lani, ali bomo dosegli planirano proizvodnjo in izboljšali naš gospodarski položaj?
Težko je predvidevati kaj se bo vse v bodoče zgodilo. Osebno gledam naše gospodarjenje v letošnjem letu optimistično, kajti naš kolektiv je žilav in zna premagati ovire. To smo lahko videli v preteklosti, zlasti pa v preteklem letu. No, pa smo se le izvekli iz velikih težav, ki so nam znane. Delavski svet je sprejel gospodarski plan za letošnje leto in smernice za delo. Nadaljevati moramo s sanacijo podjetja in ustvarjati predviden dohodek. Reprodukcijski materiali so dragi in je treba z njimi varčevati. Skrbno moramo izkoristiti vsak košček materiala.
Prepričan sem, da bodo naše TOZD premagale vse ovire in ustvarile planirano proizvodnjo in dohodek. Močneje se bo uveljavilo geslo: demokracija pri upravljanju — stroga disciplina pri izvajanju.
njihova »plača«, za uslužbence pa je določen z raznimi določili v samoupravnih sporazumih in pravilnikih v glavnem dober in reden osebni dohodek.
Mesečni zaslužek neposrednega proizvajalca je neposredno odvisen od poslovanja in dohodka TOZD, tako da v kolektivih, ki dobro poslujejo delavci največ zaslužijo in obratno. Za strokovnjake, uslužbence in vodilne ljudi pa te odvisnosti ni. Cesto se jim osebni dohodek odmerja na podlagi delovnega staža, naziva, formalnih kvalifikacij in podobno.
Razlike v dosežkih med posameznimi delavci so opazne. To pa
(Nadaljevanje na 6. strani)
TOZD frite TOZD posoda TOZD kotli TOZD radiatorji TOZD odpreski TOZD Tobi -TOZD Kruševac TOZD kontejnerji TOZD orodjarna TOZD ERC SDS skupne službe
člani PO
Pavel Jurovič Vladimir Bratina Ludvik Jevšinek Martin Hostnik . Alojz Jurše Srečko Kovačič Bcrislav Kovačevič Srečko Kavalar Ferdo Jeršič Milena Hempt Marko Trebar
namestniki članov PO
Ivan Lukman Anton Cerar Stefan Lah Martin Rozman Edvard Grejan Milan Pezdiček Zoran Stojkovič Mirko Breznik Dominik Seleš Maksimilijan Fužir Anton Pantner
PRVA REDNA SEJA DS
NAŠE GOSPODARJENJE MORA NAPREDOVATI
DOSLEDNO CENITI DELOVNE USPEHE
—-----------
Po osvoboditvi so delovne žene EMO opravile na tisoče ur prostovoljnega dela pri obnovi porušene domovine in odločilno vplivale na razvoj proizvodnje. Iz starih stro-
Marija Mavrič
Dragica Šalekar
Fani Ferant
Karla Seničar
jev so iztisnile vse moči ter dosegale norme, pa tudi presegale. V takratnih časih je bilo mnogo žena, ki so si pridobile naslov UDARNICE pri delu.
Kaj pravijo delovne žene v EMO danes, nam pove razgovor, ki smo ga imeli z njimi o raznih vprašanjih.. Vse kar so povedale, so povedale odkritosrčno in sproščeno, brez olepšav.
DRAGICA SALEKAR: »Naše žene še vedno težko garajo najprej v tovarni, potem pa še doma. Se vedno je pereč problem otroško varstvo. To še ni dovolj razvito, da bi žene-matere bolj sprostilo. Žena je še vedno izredno močno obremenjena z iraznimi domačimi skrbmi za gospodinjstvo, otroke in ostalo. Tarejo jo skrbi, kako živeti z bornim zaslužkom ob nenehno naraščajočih cenah. Lahko rečem, da je naša delovna žena pravi umetnik ipni • varčevanju in pravi heroj tako na delu v tovarni, kakor tudi doma v družini.«
VERA VODEB: »V organih samoupravljanja so žene vedno v manjšim, čeprav jih je mnogo zaposlenih pri raznih odgovornih delih. Ne vem zakaj je tako. Verjetno tega nismo same krive. Če so žene izvoljene v organe samoupravljanja, so navadno vedno ene in iste, kar menim, da ni prav. Potrebno bi bilo pritegniti tudi mlajše v razne organe samoup-
ravljanja. Z mladimi delavkami bi morali mnogo več razgovarjati o samoupravljanju in njihovi udeležbi v naši družbi. Ne sme nam biti vseeno, kako one gledajo na svet in naše gospodarjenje.
Naše žene mnogo trpijo. Mnogokrat so bolne, pa ne gredo k zdravniku in kljub bolezni vztrajajo na delu. Zaslužek je majhen in če gredo v bolniški stalež je še bolj pičlo odmerjen. Zase in za družino pa je treba skrbeti, kar je ob sedanjih visokih cenah zelo težko.«
ANICA GOGIČ: »Položaj žene-delavke in matere je pri nas še vedno težak. Zlasti so v težkih razmerah matere samohranilke. Te imajo velike probleme glede varstva otrok, ki jih cesto s svojimi skromnimi plačami le težko preživljajo. Naše delavke se zelo nerade odločajo za bolniški stalež, če so bolne. Bojijo se izgube pri zaslužku in to ima pozneje zanje lahko tudi hude posledice. Naše žene zelo obremenjuje fizično in psihično nočno delo, ki ga je treba odločneje odpraviti.
Velika večina naših žena si ne more privoščiti letnega oddiha, čeprav so tega zelo potrebne. Ko so dodobra zgarane od dela doma in v tovarni zbolijo in životarijo iz dneva v dan ker jih razjedajo skrbi za jutrišnji dan. Tudi prehrana ni dobro organizirana. Žene še vedno jedo na svojih delovnih mestih iz porcij, ki so čestokrat zarjavele. To vprašanje kulturnejše prehrane (malice) je vedno potisnjeno ob stran, čeprav smo bili pred več kot dvajsetimi leti prvo podjetje, ki je uvedlo topli obrok hrane.«
JOŽICA RAMŠAK: »Slovenske žene smo zelo navezane na družino in zlasti na otroke. Imamo jih rade in vedno nas skrbi kako in kaj je z njimi. Mnogo je stroškov
in skrbi za šolske potrebščine. Lahko bi tako uredili, da bi šole iz proračunskih sredstev nabavljale knjige i>n zvezke in bi bilo mnogo manj skrbi in tekanja ter iskanja knjig, ki jih včasih tudi poleg tega, da so drage ni za dobiti. Knjige naj bi bile last šole in bi jih otroci potem lahko uporabljali za več let. Menim, da nočno delo zelo škoduje ženam. To bi morali bolj odločno odpraviti. Kar se tiče malice v tovarni menim, da je nemogoče, da bi še nadalje delavci uživali to na tak način kot sedaj. To bo treba urediti. Za letni oddih mi niti ría misel ne pride. Kje neki. Rada bi šla, da bi si malo opomogla toda družina rabi denar. Tega pa je ob tej vedno bolj rastoči draginji vedno premalo.«
- KARLA SENICAR: »Žene delamo doma, v tovarni in tudi drugje. Tudi položaj žene matere, ki ni zaposlena in skrbi za številno družino ni lahek. To je težko in odgovorno delo, ki ga priznavamo samo na papirju. Mnoge žene matere, ki so med NOB dale ose od sebe za današnjost pa bodisi to delavke ali kmetice in se zaradi družinskih razmer niso mogle zaposliti so danes 'od družbe preveč pozabljene. Ne gledam le svojih problemov, ki niso majhni temveč mislim, da so problemi žena mnogo širši, pereči in nerešeni. Kdo jih bo rešil!?
Tisto, glede minulega dela je slabo urejeno. Pravijo, da bo sedaj nekoliko boljše. No, morda bo res. Ce delaš postaneš nekako sredi dela lačen. Takrat je malica. Pojemo jo pri stroju na kolenih. Ali se res ne da ta srednjeveški način prehrane izboljšati. Zato bi delali tudi udarniško, le da bi imeli lepo samopostrežno menzo kjer kulturno poješ in si zadovoljen.«
FANIKA FERANT: »Danes je velika večina žena zaposlenih. Nekatere zaslužijo več, druge manj, vendar za potrebe družine nikdar dovolj. Ne morem razumeti zakaj dan za dnem rasejo cene živilom in drugim potrebščinam za življenje. To ni prav. Plače pa so izredno skromne za današnje razmere. Nočno delo močno obremenjuje nas žene. To je treba poskusiti, da se vidi kako je. To moramo odpraviti.
Po 32 letih dela nisem imela še nobenega oddiha. Zato ni denarja in regres je premajhen. Zakaj se ne držimo sporazuma, da bi bil regres 60.000 starih dinarjev tako pa po nekaterih podjetjih dobivajo več, po drugih pa manj. Tu ni enakopravnosti. Glede minulega dela se nekaj ureja, toda doslej sem dobivala za toliko let garanja v tovarni le neki dodatek po par tisočakov na mesec.
PAVLA JEKL: »Žal mi je, da moramo žene kjerkoli še danes delati v nočnem delu. Zensko tako delo zelo ubija, fizično dn tudi psihično. Vedno misliš na dom kako je z otroki zlasti če so nedorasli. V družini ni nobenega reda. Ko pridem zjutraj z dela sem utrujena, vendar pa ne morem leči ker me čaka domače delo. Ker moram spati, spim takrat, ko je najbolj primeren čas, ko je doma bolj mirno. Želim, da bi čimprej postavili novo CONTI
NAŠ RAZGOVOR
peč, potem bomo delali le na dve izmeni.«
ERIKA BREJC: »Res je, da zidamo vrtce in podobno. Tega je premalo. Danes je zelo težko za ženo delavko, kajti presneto dob-
(Nadaljevanje na 6. strani)
Anica Gogič
Pavla Jeki
V
ELEX IQZD
Izvršitev plana, poglavitna naloga

USPEŠNO DELO DRUŠTVA LT EMO
(Nadaljevanje s 5. strani)
Medsebojna povezanost proizvodnje in strokovnih služb, bo tudi v letošnjem letu zahtevala odlično organiziranost tako kar zadeva nabavo materiala za neposredno proizvodnjo, predelave tega materiala in prodaje gotovih izdelkov. Ce rečemo odlično organiziranost pomeni, da moramo uspeti kljub vsem nastajajočim težavam, ki jih bo letos kot izgle-da morda vendarle manj kot jih je bilo v lanskem letu. Pa poglejmo malo kako so naše TOZD dosegle plan v lanskem 'letu. Podatke povzemamo iz bilančnega prikaza.
TOVARNA FRIT
Tovarna irit ni obratovala s polnimi zmogljivostmi, zato so tudi uspehi, če jih primerjamo s planom neugodni. Vzroki temu so nam že znani. Zmanjšanje naročil tekom leta. Količinsko je bil plan dosežen 68%, vrednostno pa 63%. Potruditi se bo treba, da bo proizvodnja v letošnjem letu boljša, saj so se pogoji za prodajo v marsičem izboljšali.
TOVARNA POSODE
V lanskem letu ni bil dosežen niti gospodarski, niiiti operativni plan. Količinsko je bil dosežen s 86%, vrednostno pa z 99%. Vzroki za tako istanje so nam že znani. Nekako previsok gospodarski plan, ki je upošteval že nove investicije, vendar še ne uresničene, skrajno zastarel strojni park, redukcija električne energije, pomanjkanje delovne sile, pomanjkanje surovin itd.
Letos je bilo po TOZD precej razprav o gospodarskem planu preden ga je sprejel delavski svet. Bodi kakorkoli, ovire, ki bi se pojavile je treba kolikor mogoče odpraviti, predvsem pa ne čakati, da nas kaj preseneti. Ob ugodnejših mesecih bi bilo -treba v okrvi-ru obstoječih možnosti tudi presegati operativne plane, nikakor pa ne bi smeli dopustiti, da se iti ne dosegajo, zlasti še, če so dani vsaj osnovni pogoji, da ni zastoja v proizvodnji. Pri vsem pa ne smemo'pozabiti na smotrno izkoriščanje dragega materiala, ki bo kot se nam obeta v bodoče še dražji.
Nedvomno se naši sodelavci v tej TOZD srečujejo že sedaj s težavami, vendar ni dvoma, da si bodo kot vedno prizadevali, da dosežejo čim več. Pri vsem pa ne smemo zanemariti najvažnejše — KVALITETO izdelkov.
TOVARNA KOTLOV
Motnje, ki so nastale v proizvodnji kotlov v lanskem letu so nam že znane. O teh smo že pisali. Količinska proizvodnja je bila dosežena v lanskem letu le s 53%, vrednostna pa le 51%. Nedvomno je, da je poleg težav glede nabave materiala močno vplival na znižanje proizvodnje v lanskem letu, skrajno zastarel strojni park. Začenja se zadnji mesec
prvega trimesečja in upajmo, da bodo rezultati proizvodnje letos boljši. Boljši pa bodo le, če se bomo odločili za trdno smer proizvodnje tega artikla, ki je sicer iskan na tržišču. Tudi tu mora biti kvaliteta izdelkov prva in poglavitna skrb vseh zaposlenih v tej TOZD.
TOVARNA RADIATORJEV
Količinska proizvodnja je bila dosežena 65%, vrednostna pa 76%-O velikih težavah pri proizvodnji radiatorjev smo v lanskem letu mnogo pisali, zato jih sedaj ne bomo več ponavljali. Dejstvo, da smo morali ustaviti proizvodnjo tega tako iskanega artikla je bila glavna posledica zaostanka v planirani proizvodnji.
Kot kaže letos ne bo, vsaj verjetno ne, resnejših ovir za dosego sprejetega plana. Čeprav ta naš izdelek slovi po dobri kvaliteti pa bo potrebno paziti, da se nam ta sloves ne pokvari. Torej, -doseganje plana in kvaliteta izdelkov je moto delavcev v tej TOZD. Kot nam kažejo prejšnje izkušnje, so sposobni, da to dosežejo.
TOVARNA ODPRESKOV IN AVTOKOLES
Količinsko so dosegli v lanskem letu 64% plana, vrednostno pa 74 odstotkov. Na znižanje proizvodnje so močno -vplivale težave s prodajo od-preskov in avtokoles, to pa zaradi znižane proizvodnje avtomobilov v TAM. Bile so še druge znatne -težave, ki jih ne bomo naštevali. Delavci v tej TOZD imajo za seboj bogato tradicijo v izkušnjah in vztrajnosti in ni dvoma, da se bodo v letošnjem letu ob boljših pogojih potrudili, da dosežejo svoj plan proizvodnje.
TORI V BISTRICI
Bistričani so dosegli 82% količinskega in 92% vrednostnega plana. Tudi njihove težave so nam znane. Kolektiv je žilav in deloven -in ni dvoma, da bodo letos dosegli večje uspehe.
KRUŠEVAC
Dobro vemo za stanje, ki je bilo v lanskem letu v Kruševcu. Obrat je stal nekaj mesecev zaradi nemogočih cen kopalnih kadi. Plan je bil dosežen količinsko le 28%, vrednostno pa 9%. Razmere se bodo morale letos nujno popraviti. Upajmo, da bo to uspelo, kajti prazen Žakelj ne stoji pokonci.
ORODJARNA
Kar se tiče izvrševanja planskih nalog v lanskem letu, so se orodjarji dobro odrezali, saj so dosegli vrednostni plan s 104%. Ni kaj reči. Zelo so se potrudili, pravijo pa, da se bodo letos še bolj odrezali. Ni dvoma, da bodo tudi uspeli.
Društvo LT EMO vključuje v svoje vrste nad 1000 članov. To so večinoma člani kolektiva, ki delujejo v različnih krožkih. Krožki in klubi so naslednji: strojno-orodjarski, krožek za predelavo pločevine, emajlirski krožek, avto-moto klub, foto-kino klub, radioklub, gospodinjski krožek, modelarski klub, klub za podvodno dejavnost. Tako kot vsa prejšnja leta, so tudi v letu 1973 ti krožki in klubi uspešno delovali, saj so izvršili skoraj -vse planirane akcije. Na -raznih tečajih po posameznih klubih je sodelovalo 351 tečajnikov, od teh pa je uspešno zaključilo tečaje 284 ¡tečajnikov. V lanskem letu je bilo- mnogo strokovnih ekskurzij v razne kraje in podjetja. Takih ekskurzij se je udeležilo preko 470 članov.
Društvo je organiziralo razna predavanja in seminarje, ki so potrebni za -delavce v proizvodnji, da si -izpopolnijo -svoje strokovno znanje in da kvalitetno opravljajo delo na delovnem mestu. Poleg tega so bila organizirana razna tekmovanja, ki so -vzpodbujala člane za delovanje v -raznih dejavnostih.
Društvo LT močno podpira in vzpodbuja člane kolektiva k inventivni dejavnosti. V preteklem letu je bjlo predlaganih s strani društva več -racionalizacij, ki so znatno pripomogle k večji storilnosti dela v procesu proizvodnje. Na zadnji seji pa je upravni odbor društva -Sklenil, da se ustanovi aktiv -inovatorjev, ki bo organizirano deloval za pospeševanje razn-ih inovacij.
Društvo je v preteklem letu nudilo veliko -pomoč šolam in drugim društvom. Ta pomoč se ni odražala le materialno temveč tudi moralno, zlasti kar se tiče vzpodbujanja mladine k učenju raznih tehničnih strok in spoznavanju sodobne tehnike doma in v svetu.
Tudi v lanskem letu je prejelo društvo številne -pohvale za svojo plodno dejavnost na področju tehnike in kultu-re.
Društvo LT vabi zlasti mlade delavce l-n delavke, da se vključijo v njegove vrste, -saj si bodo na ta način pridobili mnogo strokovnega znanja, ki jii-m je potrebno za delo na delovnih mestih.
DOSLEDNO CENITI DELOVNE USPEHE
(Nadaljevanje s 4. strani) daje sklepati, da ne delajo vsi enako dobro. Čeprav se pogosto dogaja, da za neenako delo dobivajo enake osebne dohodke, je pa vendarle res, da v neposredni proizvodnji ne stoje na mestu, ampak si prizadevajo uveljaviti in izpopolniti znano načelo — vsakemu po njegovem delu.
Uslužbenci, vodilni delavci in strokovnjaki pa imajo v glavnem ne samo dobre »-plače« temveč so tudi razlike med temi »plačami« le malenkostne.
Na posvetovanju omenjene komisije je bilo -rečeno, da to ponovno potrjuje oceno, da je načelo nagrajevanja po delovnih rezultatih najbolj zvodenelo pri odmerjanju osebnih dohodkov tistih, ki niso zaposleni v neposredni proizvodnji.
Jožica Ramšak
Marija Habjančič
ro mora preračunati -kako bo obrnila -težko prisluženi dina-r ob tej draginji. Cene so vsak dan višje. Nočno delo je veli-ko zlo za žene, ki so obsojene na to, da delajo ponoči. Najbolj si želim, da bi tako delo odpravili in upam, da bomo dobili novo peč v -naš obrat, da bomo lahko delali v dveh izmenah.«
MARIJA MAVRIC: »Ce govorimo o nas ženskah, ki moramo delati v podjetju -in doma, potem moramo -vsaj priznati, da za nas ne velja 42-urn-i delovni teden. Dodati moramo še enkrat toliko. Delo žene matere lahko presodi tisti, ki jo razume, ti -pa so bolj redki. Ce -je na dan žena velika pozornost do nas, pa -ta pozornost že naslednji dan izgine v našo vsakdanjost. Mislim, da je še daleč do tega, ko bomo enakopravne v pravem pomenu besede. Šolanje otrok bi moralo biti bolj organizirano vsaj kar se tiče nabave knjig. Sicer pa kaj naj še -rečem? Upajmo, da bo enkrat bolje.«
MARIJA HABJANClC:	»Da
sem danes invalid III. kategorije je pripisati precejšen delež zato nočnemu delu. Ko je bil naj mlajši otrok star 5 let sva se z možem ločila in vse družinsko breme je padlo na mene. Težko je bilo z bornim zaslužkom, pa sem se za silo nekako prebijala. Bila bi obupana, če me ne bi tako dobro razumeli moji predpostavljeni, ki mi vedno radi pomagajo. Za delovne invalide družba premalo skrbi, zlasti za -take primere kot je moj. Mislim, da naše delovne žene družbi mnogo dajejo v taki ali drugačni obliki, so pa preponosne, da bi prejemale miloščino.«
EJ

E M O rtAW
OŽIVETI INVENTIVNO DEJAVNOST
Naša tovarna je bila v preteklih letih precej znana po razgibani inventivni dejavnosti, ki je zadnje čase nekoliko zastala. O tem smo že pisali v našem listu takrat, ko je bilo mnogo hude krvi zaradi nezasedenega delovnega mesta »referent za inventivno dejavnost«. To mesto je sedaj zasedel Dušan Kragelj, ki se je z vso vnemo lotil dela. Objavljamo krajši intervju z njim.
Emajlirec: Prišli ste v naš kolektiv na odgovorno delovno mesto. Povejte nam, kako se počutite med nami in kako vam ugaja delo?
Kragelj: Moram reči, da se v svojem novem delovnem okolju kar dobro počutim. Dela je veliko in me zelo veseli, ker lahko na tem odgovornem delovnem mestu nabiram dragocene izkušnje za nadaljnje moje delo. Moj namen je študij patentov.
Emajlirec: Kaj menite o dosedanji inventivni dejavnosti pri nas?
Kragelj: Po mojem mnenju je bilo za to precej truda, vendar to ni dovolj za oživitev take dejavnosti kot je inventivna.
Emajlirec: Ali ste morda že naleteli na kake resnejše ovire pri zamisli svojega bodočega dela in kakšni so vaši bodoči načrti?
Kragelj: Zelo mnogo je problemov, tako strokovnega kot tudi administrativnega značaja. Zelo radi bi poznal tistega, ki je menda izjavil, da je za to delo potreben človek, ki bi delal le štiri ure na dan. No, meni že sedaj primanjkuje časa. V načrtu imam popolno spremembo dosedanjega načina dela. Zelo sem se poglobil v problematiko inventivnosti tako v mednarodnem kot tudii v jugoslovanskem merilu. Letošnje leto je proglašeno kot leto tehničnih izboljšav in to za nas mnogo pomeni. Ne smemo ničesar zamuditi, da ne bi ponovno zaostali na tem tako važnem gospodarskem področju. Tega ne smemo dovoliti.
Po obratih bomo nastavili posebne skrinjice, kjer bodo lahko člani kolektiva oddajali svoje predloge, v EMAJLIRCU bo stalna rubrika o inventivni dejavnosti, ustanavljamo aktiv predlagateljev in se povezujemo z drugimi delovnimi organizacijami.
Glede predlagateljev raznih
dobrih izboljšav imam naslednje stališče: vsak predlagatelj, ki realizira inovacijo v tekočem procesu proizvodnje naj ima pravico do prednosti pri dodelitvi stanovanja, razporedi naj se ga na tako delovno mesto, ki mu najbolj ustreza glede na njegove delovne sposobnosti in želji po samoaktua-lizacijd. Nadalje je treba raciona-lizatorje upoštevati pri natečajih za štipendije, natečajih za strokovno izopolnjevanje ali za specializacijo, pri dopustu za izredni študij in pri premestitvah na zahtevnejša delovna mesta.
Emajlirec: Boste to uresničili?
I
k. N
Kragelj: Sam si bom na vse načine prizadeval, da se to uresniči. Tu računam na pomoč družbenopolitičnih organizacij in organov samoupravljanja, izredno pa sem zadovoljen, ker imamo direktorja, ki je sposoben in tudi v stanju popolnoma pravilno oceniti inventivno dejavnost in njeno gospodarsko pomembnost. Zlasti to me močno vzpodbuja za nadaljnje akcije. Moram reči, da sem že v tem kratkem času naletel na veliko razumevanje pri družbenopolitičnih organizacijah in tudi društvu LT EMO, ki mi v mojih prizadevanjih daje vsestransko podporo. Mislim, da ni nobene bojazni, da bi se poživitev inventivne dejavnosti pri nas ne dala uresničiti.
15 LET INVENTIVNEGA DELA
Zelo pomemben, čestokrat odločilen faktor za nastop in delo inovatorja je ustvarjalni entuzi-azem, ki izvira iz revolucionarnega zanosa in velike požrtvovalnosti tehnične inteligence, da se čimprej izboljša proizvodnja in odpravijo vse težave. To je potreben vendar ne zadosten pogoj za razvijanje inventivne dejavnosti.
Služba, ki se ukvarja s tem področjem, mora biti primerno organizirana, da bo sposobnap osredo-vane predloge obravnavati, jih rešiti, primerno nagraditi in s tem
predlagatelja ponovno vzpodbuditi k nadaljnemu delu.
Zato je prav, da se ob 15. letnici inventivnosti ob novi organizaciji službe za inventivno dejavnost (referat), spomnimo na delovanje takšne službe v preteklosti.
Prva komisija za racionalizacije in novatcrstvo je bila v (tovarni emajlirane posode ustanovljena leta 1959.
V tem obdobju, torej v letu 1959, se je komisija sestala desetkrat in v tem času obravnavala 32 sprejetih predlogov, osvojenih
21,	v študiju ali izdelavi pa 4.
Od predlagateljev je bilo 22 moških in 3 ženske ter 3 od LT. Navajal bom le glavne stvari, ki so se dogajale, ker bo ostalo podano tabelarično.
Leta 1961 je komisija pričela s pripravami za nov način nagrajevanja in aktivnejšega udejstvovanja po vprašanju tehničnih izboljšav. Narejen je bil osnutek pravilnika o izboljšavah ter ustanovljen Referat za racionalizacije. V tem letu je bilo razpisanih tudi 5 proizvodnih problemov. Tokrat se je komisija znašla v vrvežu prehajanja na nov sistem delavskega samoupravljanja, katerega bistvo je bilo v največ ji možni decentralizaciji vseh čdni-teljev v katerih delavsko samoupravljanje pride do svojega izraza.
Na področju inventivnosti lahko opazimo določen napredek, ki pa še zdaleč ni bil tak kakršnega so napovedovali 'dani pogoji.
Osnovni problem pri delu komisije je bilo predvsem predolgo reševanje posameznih predlogov. Tehnična služba je bila že s svojim delom močno obremenjena, kje iskati razlog zaposlenosti reševanja predlogov?
V letu 1963 je bilo dosti urgenc, intervencije pri posameznih odgovornih službah, vendar pravega rezultata ni bilo. Takratni odbor ni dobil niti odgovora na svoje intervencije. Mnogokrat se je po-
javilo vprašanje odnosa med EE in podjetjem. V letu 1964 je stala tovarna EMO pred važnimi dogodki, eden največji je bil prav gotovo 42-urni delovni teden.
V letih 1964, 1965 in 1966 se v glavnem še vedno premalo posveča pozornosti tej dejavnosti. V glavnem velja ugotovitev, da Referat ni imel nikakih posebnih pristojnosti, da bi lahko vplival na praktično reševanje predlogov.
Do leta 1972 se dejavnost ni bistveno spremenila v tem letu pa so bili dani 4 predlogi kot izumi, eden kot nov izdelek ter dva kot tehnični izboljšavi med ostalimi, seveda.
Dejavnost se je torej razmahnila, nato pa je .pričela upadati, kot je razvidno iz diagrama. Na žalost se niso našli podatki, kaj je bilo z ostalimi predlogi, ki so se reševali verjetno še pred in po vojni.
Če gledamo merilo EMO — ostala podjetja, se prav gotovo kaže pozitivna bilanca, toliko danih predlogov je namreč kar lep napredek. Na žalost pa se .ni storil tisti odločilni korak, ki bi 'INVENTIVNOST pripeljal do želje-nega stabilnega stanja.
Tako pa je v odločilnem trenutku zanimanje ljudi za to dejavnost popustilo in treba bo dosti napora, da se bomo znašli kot tovarna zopet na ustreznem mestu v republiškem merilu.
DEJAVNOST OBČINSKE SKUPŠČINE
l
Na 5. seji je občinska skupščina v Celju obravnavala več vprašanj, ki bodo nedvomno zanimala naše člane kolektiva. Na dnevnem redu so bili predlogi komisije za valitve in imenovanja, razprava in sklepanje o statutu občine Celje, razni predlogi sveta za notranjo politiko in splošne zadeve, predlogi sveta za preventivno vzgojo v cestnem prometu, predlogi sveta za družbeni plan in finance ter predlogi sveta za urbanizem, komunalne in gradbene zadeve.
V tem kratkem sestavku žal ne moremo strniti vse obravnavano gradivo in objavljamo le to kar je po našem mišljenju najbolj važno, da so člani kolektiva seznanjeni.
Skupščina je sprejela družbeni dogovor o osnovah programiranja nalog in oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu
1974.	V 15. členu tega sporazuma je glede skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja določeno, da bo izboljšana socialna varnost otrok.
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja bo zaradi uresničevanja načela minulega dela zagotovila pokritje z zakonom in drugimi akti določenih pravic zavarovancev. Pri tem bo uresničujoč načelo solidarnosti posebej skrbela za .varstvo oseb z naj.nažjimi prejemki.
Za uresničitev minimalne socialne varnosti otrok bo republiška skupnost otroškega varstva na podlagi solidarnosti zagotovila uskladitev višine denarnih dajatev za vzdrževanje otrok in cenzusov za njihovo uveljavitev z gibanjem nominalnih osebnih dohodkov v letu 1973. Denarno pomoč bo zagotovila tudi za približno 25.000 otrok iz socialno šibkih kmečkih družin. Pri uveljavljanju
otroškega dodatka se dohodek iz nadurnega dela ne upošteva v cenzusno osnovo, kadar se ta dohodek po veljavnih predpisih ne šteje v davčno osnovo.
Skupnosti zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja bodo uskladile osnovo z nadomestilo osebnega dohodka, tako da le-ta ne bo preveč zaostajala za dejanskim gibnjem osebnih dohodkov.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi mojega moža
JOŽETA ZAIFRIDA
se najlepše zahvaljujem vsem mojim sodelavkam iz montaže za podarjeni venec in denarno pomoč.
Posebna hvala sindikalni organizaciji obrata TOBI.
Žalujoča žena Marica z hčerkami
K&O
Časnik izhaja v okviru enote za informacije in tisk enkrat mesečno v nakladi 4800 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga komisija za informacije in tisk. Glavni in odgovorni urednik Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 8«, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (St. 421-1/72 z dne 22/5-1973). Tisk in klišeji AERO Celje.
POKOJNINE NA SLEPEM TIRU
Tako kot na drugih področjih našega družbenega sistema zavzema ZK jasno stališče do pokojnin. Naglo naraščajoče cene življenjskim potrebščinam postavljajo upokojene delavce v neenakopraven ekonomski položaj. Skupno s cenami naraščajo tudi osebni dohodki zaposlenih. Ni torej dvoma, da so najbolj prizadeti upokojeni delavci katerih fiksno določene pokojnine izgubljajo dan za dnem svojo vrednost, povečujejo jih pa le enkrat ali morda dvakrat na leto.
Izhajajoč iz tega je konferenca ZKS na tretji seji sprejela stališča, da je treba pokojnine usklajevati sproti s povečanjem osebnih dohodkov obenem pa je treba izpopolnjevati varnost pri delu ter sistem invalidskega zavarovanja in rehabilitacije invalidov, saj so invalidnine še precej nižje od pokojnin, tako, da inflacija najhuje prizadeva ljudi, ki si ne morejo pomagati do dodatnega
zaslužka in so zato najbolj potrebni pomoči.
Vprašanje je torej, ali nam je v zadnjih dveh letih po tretji konferenci ZKS sproti uspelo usklajevati pokojnine z naraščanjem življenjskih stroškov, odnosno ali kaj bolje skrbimo za varnost zaposlenih pri delu in za ponovno vključitev delovnih invalidov v proizvodnjo.
Skupščina skupnosti socialnega
V BESEDI IN SLIKI
Naši gasilci so na občnem zboru pregledali dosedanje delo in sprejeli bodoče gasilske dejavnosti. O njihovih uspehih, ki niso majhni, bomo obširneje poročali v prihodnji številki.
V okviru sindikalne športne dejavnosti so dosegli naši športniki lepe uspehe. O obsežnem programu za letošnje leto so se pogovorili na skupnem sestanku, kjer so prejeli najboljši priznanja.
Člani našega aktiva ZB NOV so se sestali in se pogovorili o preteklem ter bodočem delu. Marsikaj so si povedali, o čemer bomo pisali v prihodnji številki.
in invalidskega zavarovanja že nekaj'let nazaj sprejema ob koncu leta sklepe o povečanju pokojnin v skladu z gibanjem življenjskih stroškov, vendar ne tudi v skladu z gibanjem osebnih dohodkov. Tako ostaja usklajevanje pokojnin z naraščanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov zlasti v času sedanje inflacije, eno od bistvenih vprašanj naše socialistične politike. -
Nekaj več je bilo storjenega v teh zadnjih letih za večjo zaščito delovnih invalidov in večjo varnost pri delu. To se občuti tudi v našem podjetju. Razveseljivo je, da se je povečala skrb družbe za delovne invalide saj je povprečna invalidska pokojnina zelo nizka. Zlasti so prizadeti mlajši delovni invalidi, ki imajo majhno število službenih let. Socialne razlike, ki tako nastajajo kot objektivno pogojene pa se ne dajo rešiti z raznimi dodatki temveč
bi morali izkoristiti velike možnosti, ki jih daje sedanji sistem invalidskega varstva za rehabilitacijo invalidov dela.
Pri nas imamo glede delovnih invalidov, ki so postali invalidi v našem podjetju, nekaj pa smo jih prejeli tudi od drugod razmere nekako urejene. Če je rehabilitacija le možna, tedaj se tak invalid zaposli na ustrezajočem delovnem mestu. Tudi nova ustavna pravna ureditev prinaša večjo socialno varnost manj sposobnim zato storimo vse v naši moči, da ne bo nesreč pri delu in tudi ne invalidov dela.
IZJAVA
Podpisana Stojan Štefka izjavljam, da nimam nobene osnove trditi, da ima Žnidar Fanika odnose s Kačem ali s kom drugim.
Štefka Stojan
Obvestilo vsem članom delovne skupnosti o prometu pred upravno zgradbo
Zaradi vse večjega števila motornih vozil, se na območju podjetja, zlasti pa na parkirnem prostoru pred upravno zgradbo ustvarja nepotreben nered, ki se odraža v nepravilnem parkiranju in neprevidni vožnji posameznikov.
Da bi preprečili nevarnosti za nezgode na tem delu parkirne ploščadi, obveščamo vse motorizirane voznike, da PARKIRAJO SVOJA VOZILA LE NA VIDNO OZNAČENIH MESTIH ZA PARKIRANJE IN NA ZELENICI NASPROTI BIVŠE INDUSTRIJSKE PRODAJALNE. Hkrati naprošamo vse voznike, da upoštevajo CPP in prometne znake ter s povečano previdnostjo upravljajo vozila na tovarniškem območju, prav tako pa še posebej opozarjamo, DA SVOJA VOZILA NE PARKIRAJO NA OBELEŽENIH PREHODIH ZA PEŠCE.
Da bi zagotovili varen promet na tovarniškem območju in preprečili vse vrste nepotrebnih poškodb zaradi nediscipliniranosti posameznikov, BO KOMISIJA ZA VARNOST PROMETA PRIMORANA UKREPATI V SMISLU ODLOKA 30 CELJE TER NA STROŠKE KRŠITELJA ODREDITI ODSTRANITEV NEPRAVILNO PARKIRANEGA VOZILA.
Da bi v naprej zagotovili nujno potreben red in varnost, je potrebno obvezno upoštevati naslednje:
1.	Povečati previdnost pri vožnji po tovarniški ploščadi pred upravno zgradbo ter upoštevati dovoljeno maksimalno hitrost 10 km na uro.
2.	Parkirati vozila obvezno na vidno označenih parkirnih prostorih — PP.
3.	Da ni dovoljeno parkiranje na rezerviranem prostoru — PR in obeleženem prehodu za pešce.
' Da je izhod na Mariborsko cesto prepovedan s parkirnega prostora PP1, zato je potrebno upoštevati prometni znak.
5.	Da je dovoljen promet na tovarniškem območju le v podjetju zaposlenim osebam in to samo v smeri vožnje, ki je na priloženi skici označena s puščicami.
6.	Da pešci prečkajo vozišče — ploščad le na obeleženem prehodu.
Zavedajmo se, da je varnost ljudi odvisna od nas vseh!
Za razumevanje se vnaprej zahvaljujemo ter vam želimo varno in srečno
vožnjo.
Skica začasno urejenega p/meh pred io/arno
Cefp-mesio Mariborska c.
IH L
Tu
■ Maribor
		PZ
□	PP	
PZ		
PZ
PP“
PARK/BM
PROSTO#
PP - PARKIRNI PRosroR-označen sčrfo I PR ■ MRMRANJU RSZURV/RANO .
PZ - t/SPREZN/ PROM. ZNAK UPOŠTEVAT/	A
i smer vožnje r/A PP oziroma zdela
OPOMBA: Komisija za varnost prometa si bo prizadevala v čim krajšem času urediti promet tako, da bo zagotovljena varnost ob hkratnem hitrejšem odvijanju prometa. Zato bo skušala z dodatnimi znaki preprečiti promet tujih vozil mimo upravne zgradbe ter zagotoviti možnost prometa na Mariborsko cesto obvezno smerjo v desno. Hkrati bo skušala vplivati na spremembo delovanja semaforja s tem, da bo le-ta iz smeri Bežigrajske na Mariborsko cesto dalj časa odprt. Do ureditve teh vprašanj pa naprošamo vse zaposlene, da upoštevajo to obvestilo.
Komisija za varnost prometa