Gospodarske stvari. Prošnja za^oljo grnntnega davka. V Gradci dne 19. dec. t. 1. zbiani okrajni nacelniki in srenjski predstojniki sklenoli so drža^nemu zboru doposlati sledečo prošnjo: Visoka zboinica poslance^! Iz ura7na7 centralne komisije na Dunaji smo poiz^edeli, da hočejo dosedanji znesek gruntne dače na Štajerskem poz^išati blizu za y2 milijona goldinarje7. Med tem ko drugiru jako rodo^itnim deželam z no^o ura7na70 gruntnega da^ka zemljiščno dačo zniža^ajo ali v.saj b)ago7oljno prejšnjo kriTO razdelite^ popra^ljajo, namera^ajo zlasti našo Štajersko posebno močno in občutlji^o zadeti. Ve6 let imamo slabe letine, zade^ajo nas zaporedom 7i*emenske in druge nesreče. Vsled tega so gospodarst7ene razmere pri nas jako žalostne 7kljub 7sej marlji^osti in ism-stnosti kmetskcga prebivalst^a. Ako nam aedaj brezobzirno ae 7ečjo dačo naložijo, tedaj moramo reči: o^ega no^ega bremena štajerski zemljiščni posestniki prenaaati nikakor ne moremo: prišli bi 7si na ni8. Bodi temu kriv^ kdor boče, da so se čisti dohodki zemljiač na Stajerskem tako 7isoko 7cenili. Vendar to po^daijamo, da se pri nasta^ljenji nikakoi' ni gledalo pra7 in pra^ično na razmere v našej deželi. Deset Blabib letin amo prestali. Vrbu tega je posestnik zemljiača, od kterega bi sedaj iniel 7ecji da^ek plače^ati, 7ea ubožan, nima 7eč dovolj kruba za sebe in za S7ojo rodbino. Po 7eč let uže vinske gorice niti do polo^ice potroako7 za delo ne 7iačajo. Nekdaj bogati gozdi so posekani in dajejo sedaj uže težko toliko, da se delo za spra^ljanje lesa poplača in potrebnega denarja dobi za drža^ne in deželne da^ke. Pogoste toce, bude povodnji uniča^ajo od leta do Jeta 7elik del onih pridelkor, katerih je se posestnik bil nadejal. Zastonj pricakujejo obrtniki in gruntni posestniki boljaib letin; naaa železna obrtnija niocno hira, 78e propada. Po 7sej deželi je pomanjkanje. Dajmo, da naatopijo sedaj dobre letine. Ali to ne bode kmalu posestnikom na noge noinagalo. Pre^eč so zadolženi. Ob enem pada njiho^im pri- delkotn cena 7edno bolj, to pa zarad tega, ker iz Ameiike in iz Ogerske pielebko k nam do^ažajo 87oje pridelke in naaim ceno gubijo; ogerska 7ina, ogersko zrnje spodri^a naae pridelke in ameriški proizvcdi zaukaznjejo ceno! Na tisoče posestev ao uže 7 posilnih dražbab prodali, gotovi dokazi, kako budo da se zemljiaSnim posestnikom godi. Cena posestvom je straho^ito pala, njih 7iednost je za toliko manjaa, za kolikor menjc čistega dobodka dajejo. Pri posilnih dražbah pribajajo tako hude prikazni na dan, da pogosto že niti davkarija, ki ima vendar prednost pred drugimi 7knjiženci, ne dobi 7selej s^ojega dolga. To je dovolj znano. Menje znano pa je, da so kinerje S7oje potrebe znatno skrčili. Mnogi uže silo trpijo, da le dace in da^ke zmorejo. Visoka zbornica se naj toraj po razložeuem os7edoči, da je čisti dobodek štajerskib zemljišč previsoko 7cenjeu in da bi dežela morala gospodarstveno popolnem propasti, ako bi se njej brezustuiljeno nameravana 7ečja gruntna dača iialožila. Resničnost tega je dokazana uže s tem, da je deželni zbor štajerski prisiljen bil segnoti ua indirektni da^ek, da pokrije vse deželne potroške. Stajerska stori od nekdaj S7ojo dolžnost za drža7o z^esto in rada. Eii in imetje žrt707aia je za cesarja in državo 7setej rada — naj toraj tudi drža^a nekaj stori, naj jej ne uničuje obstanka, nje ne oblaga 7iae, kakor prenašati zamove. Prežalostna je O8oda, ako vedno trpljenje za vsakdanji krub ni8 druga ne čaka, nego beraaka palica. Dače so uže sedaj neznoslji^e. Ako bodo pa še pomnožene, potem pride na tisoče posestev 7 dolgove in nesrečo. Deželno gospodarstvo posta^ljeuo je 7 naj^ečjo nesrečo, ako njena podlaga t. j. kmetsko prebi^alstvo uboža. Malo, morebiti nič, do sedaj ni storila drža^a za deželo, ki brez lastne kri^nje propada. Naj toiej ne tina, 6e8ar 7e6 ladati ne moiemo. Znajoč, da ima 7isoka zbornica poslance7 nalog 7aro7ati koristi 7seb dežel, prosimo pra7 nujno: 7isoka zbornica naj nikakor ne privoli, da bi se itak uže neznoslji^a gruntna dača našej deželi pozvišala. Enuiči ali pitorni zajci. II. Eoliko krme se kimičem mora polagati, to je za^isno od 7elikosti živali iu pa od njiho^e jedičnosti. Orjaški kuni8 povžije na dan dobro 2 perisči žita, med tem ko ima ruski in angorski kuui8 '/2 periača doati. Druga pleuiena ne potrebujejo 7e6 nego 1 periače. Juha se jim nareja iz pomij 7 kubinji, 7 ktere se odpadki raznega so6i7ja, krompirja itd. 7kuhajo. Ta juha nadomestuje tudi pri mladih kuničih materno mleko. Starkam, ki dojijo, se pokladajo take reči, ktere mleko narejajo kakor: go8ji oset, regrat, graborica, di^ja cikorija, pimpinela, po^rtni konioraS in druge take rastline. Petersilija 8e daje mladičem,. ko so se odsta^ili. Eoceni od zelja se morajo ^iazcepiti in razrezati in se jim smejo ravuo tako kakor zelje samo le po malem polagati. Mladike sadunosnib dreves, le one od breskve ne, potrgane mladike vinske trte, listje brestovo, topoli in murbe, lipe in leske, vrbe in gabri, žolto korenje, pastinaka, kolraba, posebno 6e je vodena in prav mrzla pomešana z otrobi in rnoko, vmes nekaj ovsa, ječmena ali otave, vse to in še veliko drugih takib reči je izvrstna brana kuničem. Da po zimi jedični ostanejo, se jim od časa do časa nekoliko timasa med krmo pomeša. Po ziini brejim in doječim materam ne sme nikdar vodc v predelkih pomanjkovati. Mladi kunici, ki še niso 6 tednov staii in ki se morajo iz kterega koli vzroka odstaviti, se morejo z mlekom v plit vib koritcib vzrejati. Paziti je treba, da vse mlade živalice, kolikorkrat se jim položi, tudi jed6. Po vsaki južini se morajo jasli in koritca izprazniti iu kar kime ostane se mora na nastelj potrositi, ker kuniči od tega, na kar so že pihali, nečejo več povživati. Krompir se jim inora vsakokrat le kuhau polagati, ker je surov kuuičem škodljiv. Mokra ali od solnca vela trava je tudi škodljiva. Mokri travi se pa škodljivost vzeti more, ako se s senom in slamo pomeša. Rezitev je za vinogradarja najimenitnejse delo. Slabi rezači mu pogubijo ves vinograd na več let. Pogosto odnesejo dobro polovico pridelka na vinjakib ali reznih škarjab. Zato je treba paziti iu ljudi o pravem času podučiti. Močno v les rastoeo rozge režejo na dolgo, slabe pa na kratko, na reznike. Iz starega lesa prirastle rozge 80 nerodovitne. Treba jih je ali porezati, ali kot reznike pustiti, da zarodijo za drugo leto rodnega lesa. Na dalje iina se tudi gledati na trsovo sorto. Vsaka ima svoje posebnosti. V tej zadevi daje ravuatelj vinorejske šole mariborske, g. Goetbe, sledeče, po mnogih skušnjah potrjene nasvete: burgundec modri ali črna mušica se reže kratko, ie v močnej zemlji na šparone, bike itd. burgundec beli jednako, žlabtnina (Gutedel) kratko in dolgo, kadarka modra kratko, mali rizling kratko, le v dobrih legah se mu sme kaj naložiti, laaki rizling ljubi najbolj reznike in aparone, laška modrina velika kratko, moslovec je zadovoljen z rezniki in v dobrej zemlji, če je trs močen, mu naldžijo, kolikor morejo, muškat dolgo, ortlieber dolgo, plavec knitko, portugizec kratko, tranrinec kratko, laška modrina kratko. Vinskega pridelka vse Evrope letoa je za četrti del menje, kakor v navadnih letib, tedaj kakib 100 do 120 milijouov bektolitrov menje. Mokre Crevlje hitro posušimo, ako jib zujemo iu takoj z ovsom napolnimo. Oves izvleče vso mokroto in se je satu navžame. Ko smo oves izsipali, je črevelj lepo suh pa vendar mebek. Kdor boče naj poskusi!