Št. 2 (2317), leto XLV • Novo mesto, četrtek, 13. januarja 1994 • Cena: 100 tolarjev
taBakam », iijiii
export-import	{|
KMETIJSKA MEHANIZACIJA:
Takojšnja dobava traktorjev: ZETOR, UNIVERZALE, SAME, TORPEDO, TOMO VINKOVIČ Samonakladalke, trosilcl, prikolice
Po nabavnih cenah AKUMULATORJI	Maribor
Novo mesto, Velika Cikava 25, tel. 068/322-625
KOLIKO DENARJA ZA ZDRAVSTVENI DOM?
BIZELJSKO - Adaptacija zdravstvenega doma na Bizeljskem, v katerem bosta poslej svoje mesto dobila tudi pošta in lekarna, bo stala okrog 20 milijonov tolarjev. Od tega Bo 6 milijonov zagotovil občinski proračun, enako vsoto so pridobili s prodajo stavbe stare pošte, 7 milijonov bodo vložili dobavitelji zdravil za lekarno in 3 milijone bo prispevala pošta v obliki predplačila za najemnino prostorov.
koncert učitelja
GADŽUEVA IN UČENCA ŠULERJA
KOČEVJE - Novoletni klavirski koncert prof. Sijavuša Oadžijeva iz Moskve in njegovega učenca Erika Šulerja iz Kočevja, ki je bil 7. januarja v Šeš-kovem domu v Kočevju, je lepo uspel. To dokazuje ne le skoraj Popolnoma zasedena dvorana (kar je za Kočevje velik uspeh), ampak tudi ploskanje izvajal-cerna> ki sta zaradi navdušenih Poslušalcev načrtovani približno enourni koncert podaljšala še za eno uro. Oba pianista zdaj nadaljujeta koncertno turnejo po drugih krajih v Sloveniji.
HALO-ALO PIZZA!
®(068) 24-415 ZARADI VAS
ME
l*roti koncu tedna se bo vreme poslabšalo. Ohladilo se n° in snežilo do nižin.
Hrvaška brez elektrike iz Krškega?
NEK naj bi priključili na omrežje včeraj
KRŠKO - Krška jedrska elektrarna je po menjavi goriva kar nekaj časa čakala v pripravljenosti na dovoljenje Republiške uprave za jedrsko varnost za ponoven priklop na omrežje. Kot je izjavil direktor RUJV Miro Gregorič, je uprava zahtevala od elektrarne, naj še pred tem vključi nekaj dodatnih instrumentov za večjo varnost.
Ker je jedrska elektrarna zamujala z nabavo sistema za vzorčenje tekočin ob nezgodi, varnostnega hladilnega sistema ter seizmičnih monitorjev, lastne seizmološke naprave in senzorjev za nadzor klora v komandni sobi, ji RUJV že v preteklem tednu ni dovolila priklopa na omrežje. Slednjič je podaljšala rok za vgraditev sistemov in za nabavo ostalih priprav. V torek okrog poldneva so tako v Republiški upravi
• Istočasno z navedenimi zapleti je ministrstvo za gospodarske dejavnosti Hrvaški sporočilo, da ne bo več dobivala elektrike iz Krškega, če ne bo poravnala dolga do NEK, ki je v torek še vedno znašal 38 milijonov mark. Sosedje so dejanje označili za politično izsiljevanje in ultimat, vendar so v obeh državah previdno molčali. Kljub temu se bo že v kratkem pokazalo, ali je Tajnikarjevo ministrstvo zgolj taktiziralo, ko ni takoj dovolilo priključive NEK na omrežje.
za jedrsko varnost povedali, da ni več nobenih formalnih zadržkov za priključitev elektrarne na omrežje, do katere naj bi prišlo predvidoma včeraj popoldne.
B. D. -G.

u m
Ker vlada ni podpisala posebne kolektivne pogodbeza zdravnike in zobozdravnike, od ponedeljka po vsej Sloveniji “mehko” stavkajo - Če ne bo napredki), prava stavka
NOVO MESTO - Ker vlada kljub popuščanju Fides ni podpisala posebne kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike, je njihov sindikat Fides, kyma prek 2.500 članov, v ponedeljek napovedal stavko. Vendar to (še) ni prava stavka, ampak bolj opozorilna, lahko bi rekli stavka ob delu. Delo v bolnišnicah in drugih zdravstvenih ustanovah namreč poteka normalno, na stavko v novomeški bolnici paciente opozarjajo le plakati, razdelili pa so jim tudi svojega informatorja.
“Pravzaprav se je vsa stvar zapletla pri zahtevku Fides za zvišanje plačila dežurne ure od sedanjih 315 do 400 tolarjev na okoli 500 tolarjev,” sta v ponedeljek, prvi dan stavke, povedala kirurg dr. Jože Smodej, predsednik področnega dolenjskega odbora Fides, in zobozdravnik dr. Ivan Mrz-likar, poverjenik za novomeški zdravstveni dom in član republiškega stavkovnega odbora. “Naše zahteve podpirajo tudi ostali sindikati, v katerih so včlanjeni zdravniki in zobozdravniki ter drugi zdravstveni delavci.”
Tako v zdravstvenih ustanovah v novomeški, trebanjski, črnomaljski in metliški občini mehko stavka okoli 140 zdravnikov in zobozdravnikov.
Kot rečeno, za sedaj stavkajo “ob delu”, če pa tudi danes, ko bo zasedala vlada, ne bo prišlo do podpisa te posebne pogodbe, napoveduje Fides pravo stavko. “Če bo do tega moralo priti, kar pa si zdravniki in zobozdravniki najmanj želimo, bodo v bolnicah in zdravstvenih domovih delale samo dežurne ekipe in zagotavljali bomo samo nujno zdravstveno po-
NA ZDRA VJE TUDI ZA ŽALOSTNE NOVICE - Minuli petek je vodstvo novomeške občine pripravilo novoletni sprejem za poslance, ki smo jih v državni zbor volili v tej dolenjski občini. Sprejema so se udeležili dr. Vida Čadonič-Spelič, Tone Hrovat, Rafael Kužnik, Franc Zavodnik in Marjan Dvornik. Domula vsi po vrsti so hvalili svoja prizadevanja, dokler sc ni oglasil Marjan Dvornik, ki je kot državni sekretar povedal kur nekaj slabih novic: “Z avtocestami se Slovenci bližamo Evropi in oddaljujemo od Balkana, zato je jasno, zakaj “dolenjke” ni v programu. Do Biča bo zgrajena v naslednjem letu. Most v Dobravi bo dograjen do junija letošnjega leta. Vprašljiva je gradnja policijske postaje, telovadnice v Šmihelu, rekonstrukcija Ceste herojev. ” Za porodnišnico pa je Dvornik predlagal, naj staro poslopje odkupi kar občina in tako zagotovi preselitev še v letošnjem letu. Nad temi novicami se je novomeško vodstvo zaskrbljeno spogledalo, na koncu/>a so poslancem vseeno nazdravili, še posebej poslanki Vidi, ki je zadnje dni starega leta dobila naslov doktor veterine. Darilo ji je izročil župan Franci Koncilija. (Foto: J. Pavlin)
Spolitiziranost slabi obrambo
Z javne tribune “Za varno Slovenijo” v Novem mestu - Bolj od vojaške zdaj nevarna gospodarska ogroženost - O obveščevalnih službah v luči odstopa Andreja Lovšina
NOVO MESTO - Dogaja se prav tisto najslabše: politika se spet vrača v vojsko in to lahko zelo oslahi obrambno sposobnost mlade slovenske države, ljudje se priklanjajo in postajajo v vsem odvisni od enega samega človeka, obrambnega ministra z velikimi pooblastili, ki sum odloča o vsem. Najmanj, kar predlagam je, da je zakon o obrambi potrebno vrniti v prvo branje ter upoštevati številne pripombe in ugovore nanj.
Tako je na javni tribuni z naslovom “Za varno Slovenijo”, ki jo je 7. januarja priredila območna organizacija ZLSD Novo mesto, med drugim zatrdil odstavljeni poveljnik slovenske vojske general Janez Slapar, izrečenih pa je bilo še mnogo kritičnih be-
sed o predvidenih sistemskih rešitvah.
General Avgust Vrtar je dejal, da preveč poudarjamo vojaško ogroženost, ki se je z odpravo blokovske ureditve sveta zelo zmanjšala. Bolj ga skrbi gospodarska odvisnost Slove-

Nevarnost samim sebi
Največja nevarnost nam ne grozi več od zunaj, četudi še slišimo topove s Hrvaškega, največja nevarnost smo si mi sami. To je potrdila tudi petkova javna tribuna v Novem mestu, na kateri so udeleženci zaskrbljeno in prizadeto govorili o nekaterih pojavih, ki slabijo obrambno sposobnost Slovenije ali ji vsaj niso v prid. Enoje gotovo: na nobenem področju niso posledice spolitiziranosti in ločitve duhov lahko tako usodne, kot so prav na področju obrambe. Domovina je ena, nam vsem dodeljena, in tudi njena obramba je ena sama. Ne more si je lastiti nobena stranka ali politična grupacija, kaj šele posameznik, pa naj bi imel še tako velike zasluge za njeno svobodo. Če pride nevarnost in je ta domovina ogrožena, politične barve načeloma ne smejo imeti nobene vloge. Če jo imajo, lahko v boju letijo krogle tudi izza hrbta, to pa je najbolj zanesljiv znak propada.
Politične stranke ta čas veljajo v očeh državljanov komaj malo več kot nič. Po ugotovitvah raziskave Slovensko javno mnenje jim zaupa komaj 3,2 odst. naših ljudi. Tudi če bi jim zaupalo več ljudi - kar se bo, upajmo, prej ali slej zgodilo -področja obrambe ni in ne bo mogoče postavljati na strankarske osnove, marveč je treba zanj doseči čim večje, da ne rečemo popolno soglasje dižavljanov Slovenije. Naloga politike je zgolj t’ tem, da pripomore k taki državi, ki jo bomo imeli vsi državljani, ne glede na politično prepričanje, za svojo domovino, pisano z veliko začetnico, če je dovoljeno malo patetike.
M. LEGAN
NAGRADA
TERMOTEHNIKE
NOVO MESTO - Kot smo napovedali že prejšnji teden, bomo vsak torek izžrebali enega izmed naročnikov s plačano naročnino za tekoče trimesečje, ki bo v trgovini Termotehmka v Mačkovcu prejel lepo nagrado. Prva izžrebana dobitnica praktične nagrade je Marija Pore-ber, Majde Šilc 20, Novo mesto.
Čestitamo!
nije od Nemčije, Italije in drugih razvitih držav, ki seje že začela. Tehnološko in splošno zaostajanje je po njegovem poglavitna nevarnost za samostojnost in neodvisnost države. K temu je treba prišteti še notranja politična nesoglasja, ki se nevarno poglabljajo in stopnjujejo. Notranja
• VSE MANJ REKRUTOV - Obrambna moč naše države sc bo morala bolj nasloniti na ljudstvo tudi iz preprostega razloga, ker bo poklicna vojska vse manj številna. General Slaparje navedel, da se bo število rekrutov do leta 2.005 zmanjšalo na manj kot 7.000 na leto, če se bo nadaljeval sedunji trend. Zdaj že skoraj tretjina nabornikov ne služi vojaškega roka iz zdravstvenih razlogov ali zavoljo ugovora vesti, ta delež pa se povečuje.
politična stabilnost je za našo varnost bolj odločilen dejavnik kot oborožena vojska, ki je “pomoč v sili”.
V svoji zelo čustveni razpravi je to misel razvil še general Rudolf Hri-
(Nadajjevanjc na 2. strani)
TERMOTEHNIKA
VEČ KOT TRGOVINA
•	ogrevanje • izolacije • elektromaterial • vodovod • kanalizacija
•	ogledi na objektu • plinske instalacije • popolna avtomatizacija
kotlovnic in celotnega ogrevalnega sistema
Tel.: 068/322-550, 23-903, 23-933 ___________________Mačkovec 12, Novo mesto
moč,” napovedujejo. V Fides, ki je bila, mimogrede povedano, ustanovljena v Novem mestu in ji predseduje novomeški specialist kirurg mag. dr. Andrej Šikovec, so ogorčeni nad tem, da so bili vsi njihovi argumenti, da je treba za vrednotenje dela zdravnikov uporabiti drugačne kriterije kot na primer za delo uradnikov, zavrnjeni.
Na naš naslov je prišlo tudi pismo članov sindikata Fides iz Sevnice, ki odločno protestirajo “proti odlaganju podpisa posebne poklicne kolektivne pogodbe, ki ga uporablja naša vlada, posebej še nekateri ministri in posamezni strankarski prvaki”.
A. BARTEU
43 MILIJONOV SIT SINDIKALNE POMOČI
NOVO MESTO - Od uveljavitve pravilnika o sindikalnih finančnih pomočeh (prve so bile dodeljene novembra 1990), je prejelo finančno pomoč v Novem mestu 3374, v Trebnjem pa 770 članov svobodnih sindikatov. Samo v lanskem letu je dobilo sindikalno pomoč 1084 članov teh sindikatov iz. novomeške občine in 224 članov iz trebanjske. Vsaki prošnji za pomoč ugodijo v 14 dneh. Doslej se je v obliki finančnih pomoči pri članih območne organizacije teh sindikatov “obrnilo” že 43 milijonov tolarjev.
POPLAVLJENE CESTE
OSILNICA, FARA - V sredo minuli teden je Kolpa zaradi dežja in taljenja snega močno porastla in poplavila cesto ob Kolpi na več krajih. Najhuje je bilo spet pri Kužlju, kjer je bil zaradi poplavljene ceste za več ur prekinjen promet in tudi avtobus iz Osilnice ni pripeljal do Kočevja. V zgornjem delu Kolpske doline je bila cesta poplavljena še pri Bosljivi Loki in pri mostu med Osilnico ter Hrvatskim, da so nekatere, ki so morali na delo, nosili prek poplav-Ijenega dela na hrbtih sorodniki, obuti v ribiške škornje. Med Faro in Starim trgom je bila cesta poplavljena v več krajih, najbolj pri Slavskem Lazu in Zlebeh, da zdravnik ni mogel iz Fare v Predgrad po bližnjici ob Kolpi, ampak je moral prek Livolda pri Kočevju. Zaradi poplavljenih cest tisti dan ni bilo pouka v šoli v Fari.
Plačilna nesposobnost kot epidemija
Dolenjsko gospodarstvo je lani kar dobro poslovalo
NOVO MESTO - Po ugotovitvah novomeške podružnice Službe družbenega knjigovodstva je lani gospodarstvo v dolenjski regiji sorazmerno dobro poslovalo. Med boljše firme lahko vsekakor štejemo novomeško Krko, trebanjski Trimo, v vzponu so tudi tekstilci, med naložbeno uspešnejše sodijo črnomaljski Danfoss, novomeški Novoterm, del Revoza in še kdo.
Med tiste, ki so bili v težavah in jih tudi letos čuka hudo leto, pa uvrščajo v prvi vrsti Adrio Caravan, Novoles, Gorjance. Vsekakor je med najbolj perečimi problemi kronična plačilna nesposobnost nekaterih podjetij. Za odpravo tega problema so pomembne hitre in kakovostne informacije in primerni ukrepi.
“Za SDK je bilo lansko leto leto izrednih razmer, saj so se glasno pojavljala mnenja, da naša služba v novih razmerah ni več potrebna, in zahteve, da jo je treba odpraviti,” pravi direktorica novomeške podružnice SDK Joža Miklič. “Izkazalo pa seje, da je za nas dela vse več in da ga bo tudi poslej, ko bomo postali agencija za plačilni promet, nadzor in informiranje.”
Po besedah Lojzeta Radovana je plačilna nesposobnost kronični problem. “To težko stanje je treba zdraviti s kratkoročnimi, dnevnimi ukrepi in dolgoročnimi, kot je izboljševanje
• V lanskem letuje novomeška podružnica SDK kljub moratoriju zaradi dolgoročne nesolventnosti prijavila za začetek stečajnega postopka 37 pravnih oseb. Lani pa so poslovni partnerji pri SDK naročili prek 370 informacij o boniteti, med katerimi so tudi podatki in kazalci o likvidnosti. Da bi prispevali k izboljšanju plačilne sposobnosti, je novomeška podružnica SDK lani izpeljala 12 krogov pobotov obveznosti pravnih oseb.
bilančnega stanja s svežim kapitalom, ter drugimi znanimi ukrepi,” pravi Padovan. Na plačilno nesposobnost v dolenjskem in belokranjskem gospodarstvu v SDK resno opozarjajo predvsem zato, ker se ta problem zaostruje in resno ogroža desetino vsega gospodarstva v regiji in že blizu 30 odst. vseh zaposlenih v njem.
A. B,
Danes v Dolenjskem listu
na 2. strani:
•	Črnomelj se duši v kupih smeti
na 4. strani:
•	Kritične razmere v šmihelski šoli
na 6. strani:
•	Gozdarje postavili pred vrata
na 7. strani:
•	Posavju ostajajo prazne tovarne
na 11. strani:
•	Kako varna je jedrska elektrarna?
na 12. strani:
•	Ruperški graščak s premalo modre krvi
na 16. strani:
•	Avtoceste danes sanje — jutri mora?
Nagrajenka tega tedna je Marija Poreber, Majde Šilc 20, Novo mesto.
OB OGNJU - Ob ognju tik ob cesti, ki vodi na črnomaljsko odlagališče komunalnih odpadkov, prebivalci bližnjih Vranovičev tako kot pred letom dni ponovno preprečujejo dovoz smeti. Zahtevajo, naj odlagališče dokom no zaprejo, moti pajih predvsem, da v občini še niso začeli s pripravo terena za novo deponijo. Črnomelj seje tako že začel dušiti v smeteh, saj so zadnje odpeljali še v preteklem letu, boje pa se celo, da se bodo iz kupov od-Padk°v razširile bolezni. Na občini so povedali, da proti Vranovičanom na sodtsču že teče postopek zaradi motenja posesti, vaščani pa zatrjujejo, da na sodišče ne bodo šli. Več na drugi strani (Foto: M. B. -J.)
Črnomelj se duši v kupih smeti
Občinsko odlagališče komunalnih odpadkov pri Vranovičih so prebivalci te vasi takoj po novem letu znova zaprli - Zahtevajo zaprtje deponije in novo odlagališče
VRANOVIČl, ČRNOMELJ - Na pn i delovni dan v letošnjem letu so prebivalci Vranovičev zopet zaprli - tako kot so že prej napovedali - dovoz smeti na občinsko deponijo komunalnih odpadkov v bližini njihove vasi. Niso sicer postavili zapor, kot pred letom dni, ko je bilo odlagališče zaprto dober mesec, ampak so se le postavili ob cesti, ki vodi na deponijo, in dali jasno vedeti, da ne dovolijo več odlaganja smeti.
Še isti dan se je na izredni seji sestal občinski izvršni svet, ki je pregledal vse postopke za novo deponijo odpadkov, ki sicer še niso zaključeni. Ob tem je poudaril, da lokacijski načrt predvideva uporabo deponije pri Vranovičih do zapolnitve, hkrati pa bi pripravljali tudi novo odlagališče. Komunali je vlada naročila, naj pripravi odgovor na očitke Vranovičanov o slabem nadzoru pri privozu odpadkov na odlagališče ter o vplivu izcednih voda na okolje. Za slednje so na Komunali pojasnili, da so vsake tri mesece meritve izcednih voda in da te ne vplivajo na bližnje izvire in Lahinjo.
Izvršni svet je imenoval posebno skupino, ki naj bi se z Vranovičani pogovarjala o ureditvi razmer. V njej so člani izvršnega sveta Dušan Kočevar, Mojca Stjepanovič, Vinko Kunič in Viktor Zupanič. Ta skupina je že prvi dan zapore povabila predstavnike Vranovičev na razgovor, a se slednji niso odzvali, češ da čakajo odgovor z republike. Na redni seji izvršnega sveta pred tednom dni so ponovno predlagali razgovor z Vranovičani. Predsednika izvršnega sveta in skupščine občine ter Dušan Kočevar, predstojnik oddelka za lokalni razvoj, so še isti dan obiskali Vranovičane na deponiji, jim predlagali plačilo odškodnine ter jih povabili na sestanek, na katerega niso pristali ne takrat ne v ponedeljek, teden dni po zapori. Vztrajajo, da se ne bodo pogovarjali z občinskimi možmi, dokler ne bo odziva z republike.
• Predsednik skupščine občine Črnomelj Martin Janžekovič je ob ponovnem zapletu z občinsko deponijo odpadkov dejal, da odlagališča ni moč narediti kjerkoli, saj ga, ne glede na dognanja stroke povsod odklanjajo. “Na lanski junijski seji občinske skupščine so delegati sprejeli sklep, da na vranoviško deponijo odlagamo smeti, dokler ne bo polna. Očitek Vranovičanov, da v tisoč dneh nismo prav nič naredili, je neupravičen, saj smo opravili vse postopke za novo odlagališče. Ne vem pa, na kakšen način bi še lahko prišli do nove deponije, saj so delegati že dvakrat zavrnili sprejem spremembe prostorskega plana, po katerem bi bilo odlagališče v rudniški kadupji. Čez čas lahko postopek ponovimo, a ni zagotovila, da ne bi kadunja padla še tretjič. Lahko pa poskusimo s točkovanjem za drugo najprimernejšo deponijo v občini in seveda z vsemi potrebnimi postopki, ki temu sledijo,” je dejal Janžekovič.
tokrat do konca. Kot sami pravijo, zahtevajo uresničevanje tistega, kar je
že napisano, torej prenehanje odlaganja smeti na deponiji, ki je bila v začetku mišljena le kot začasna za dve leti, sedaj pa nanjo privažajo odpadke že 22. leto. Vseh 84 polnoletnih Vranovičanov je podpisalo tudi pooblastila, da vsak zastopa vse krajane. Četudi so se na zboru krajanov dogovorili, da bo ob deponiji le delegacija krajanov, jih je skoraj vedno po 20 do 30. “Nad nami izvajajo politični genocid in če nas bodo imeli še naprej za bedake, bomo zahtevali, da odpeljejo še te smeti, ki so že na deponiji. Če nas bodo tako kot lani klicali na sodišče, ne bomo šli, ampak bomo začeli s splošno državno nepokorščino, kajti če drugi ničesar ne spoštujejo, tudi mi ne bomo,” so dejali Vranovičani.
M. BEZEK-JAKŠE
POMOČ ZA ŠKODO
BREŽICE - Občiira Brežice je od Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo RS prejela prvo pomoč za odpravo škode zaradi suše, in sicer v višini 4,72 milijonov tolarjev. Od tega je 2,5 milijona nakazala Občinski gasilski zvezi za čez tisoč opravljenih prevozov vode s cisterno. Za regresiranje nakupa semen za jesensko setev so namenili nekaj čez 300 tisočakov, poleg tega pa bodo kmetijstvu namenili še preostalih 1,9 milijona tolarjev.
Nov otroški avtomobilski sedež
Udobje in zaščita - Otrok gleda v nasprotno smer vožnje
Vranovičani so namreč obvestilo o zapori odlagališča poslali kar na devet naslovov: predsedniku Republike Slovenije, predsedniku republiške vlade, ministrstvu za okolje in prostor, inšpekciji za delo, ministrstvu za notranje zadeve, Geološkemu zavodu, UNZ Novo mesto, policiji Črnomelj ter črnomaljski skupščini občine. Čeprav od vseh pričakujejo odgovore, se do ponedeljka, 10. januarja, ko to poročamo, razen črnomaljskega vodstva ni odzval nihče.
Sicer pa so Vranovičani zatrdili, da so lani zaporo deponije le prekinili, ne pa je tudi zaključili, ter da bodo šli
NOVO MESTO - Letos bo švedski Volvo v svojo ponudbo uvrstil zanimiv avtomobilski varnostni otroški sedež. Novi sedež je namenjen otrokom od 3 do 18 kg teže, se pravi od dojenčkov do 4-letnih otrok, in je zasnovan izključno za tako namestitev, da otrok gleda v nasprotno smer vožnje. Sedež je plod razvojnega sodelovanja med Volvom in Renaultom in je primeren za uporabo v vseh modelih obeh avtomobilskih znamk.
Posebnosti novega otroškega sedeža so majhna teža (4 kilograme in pol), uporabnost na vseh potniških ■sedežih (spredaj in zadaj), lahka uporaba s pomočjo posebnih pasov in vgrajenih varnostnih pasov. Oblika novega otroškega sedeža zagotavlja
udobje, obenem pa nudi odlično zaščito otroka ob čelnih in bočnih trčenjih ter trčenjih pod ostrejšim kotom. Novi sedež ne zagotavlja le odlične zaščite, ampak je tudi prijaznejši za okolje, saj je izdelan iz polietilena, ki je primeren za ponovno predelavo. Melika in prijetna obloga je na voljo v več privlačnih vzorcih.
Spolitiziranost...
(Nadaljevanje s 1. strani)
bernik, kije poudaril bogate izkušnje iz partizanskega bojevanja in razvijanja doktrine o splošnem ljudskem odporu, ki se ji ne bi smeli preprosto odreči. Strah ga je tudi politične razr-vanosti, kakršne ne pomni v svojem dolgem življenju, pa tudi mnogo premočne spolitiziranosti obrambnih vprašanj, ki odriva stroko na obrobje.
Mag. Anžič je opozoril na neustrezno organiziranost služb državne varnosti, in to v luči najnovejšega odstopa predstojnika Voma Andreja Lovšina. Zaradi znanih posegov je Sova skorajda v razsulu, Vomo pa ima pristojnosti, ki segajo tudi na civilno področje in je povsem brez političnega nadzora. Po njegovem bi morali obe, torej civilno in vojaško obveščevalno službo, združiti ter ju podvreči močnemu političnemu nadzoru parlamenta in strokovnemu nadzoru vlade. Izdatno je treba čimprej povečati ugled slovenske policije, ki je v očeh ljudi zelo padel in je mnogo manjši, kot je bil v letih od 1967 do 1991 ugled takratne milice, kar je dokazano z raziskavami javnega mnenja.
Mnoga pojasnila v zvezi s sprejemanjem nove zakonodaje in resolucije o nacionalni varnosti je na javni tribuni dal vodja poslanske skupine Miran Potrč in poudaril, da preprosto prenosljivih splošnih evropskih vzorov na tem področju ni in da moramo sami domisliti take rešitve, ki bodo imele podporo čimveč ljudi. Gre tudi za velike denarje, ki jih bo treba žrtvovati za našo obrambno usposobljenost in moč. Sonja Lokar je pripomnila, da dilema “maslo ali topovi” nikakor ni lažna in da imajo davkoplačevalci oz. državljani pravico vplivali na obrambni koncept in vedeti, za kaj je bil njihov denar porabljen. Ocenila je tudi, daje po treh letih samostojnosti Slovenija od zunaj manj ogrožena, navznoter pa veliko bolj “razrahljana” - tudi kar zadeva njeno obrambno moč.
M. LEGAN
• Politik je minljiva oseba, ki pušča za seboj trajne posledice. (Bračj
Ljubljansko pisrn
n	__________[j
Rablji so znani
A kdo vse so žrtve?
LJUBLJANA - Minilo je pol stoletja in nekaj let čez, odkar so nacisti, fašisti in njihovi pomagači začeli v Sloveniji uresničevati Hitlerjevo zapoved, izrečeno aprila 1941 v Mariboru: “Napravite mi to deželo spet nemško!” Če bi zmagala Nemčija ob pomoči drugih držav takratne “osi”, bi Slovenci, kolikor bi nas preživelo vojno, zdaj živeli nekje na vzhodu, menda blizu Urala.
Pred leti se o “žrtvah vojnega nasilja” niti ni veliko govorilo, zdaj pa o tej “kategoriji” Slovencev piše nekaj celo v novi slovenski ustavi. V 50. členu ustave RS namreč stoji, da “vojni veterani in žrtve vojnega nasilja uživajo posebne pravice, ki se določijo z zakonom”. Tudi Spomenica ZZB Slovenije zahteva priznanje in popravilo krivic vsem, ki so med drugo svetovno vojno bili izgnanci, taboriščniki, delovni deportiranci, zaporniki, interniranci in prisilni mobiliziranci v Nemčijo, Italijo, Madžarsko (in morda še kam). Kot rečeno (in piše v ustavi), naj bi popravili krivice z zakonom, kar se tudi dogaja, saj ga poslanci državnega zbora pravkar že tretjič berejo.
A to “branje” ne poteka brez težav, saj je Ustava v svojem 50. členu tako “nejasno izrazna”. Avtorji zakona namreč sodijo, da so žrtve vojnega nasilja “osebe, ki so bile izpostavljene nasilnim dejanjem in prisilnim ukrepom okupatorja”, med takšna nasilna dejanja in ukrepe pa je, kot vemo, možno uvrstiti tudi prepoved gibanja prebivalstva, odvzem svobode, racije, zaplembe premoženja itd. Ra-
zumljivo, da izgnanci, ukradeni otroci in interniranci ne morejo soglašati s takšno razlago 50. člena ustave, saj jih je pred davnimi leti doletela veliko hujša usoda, prizadela so jih mnogo hujša dejanja. Zgodovinsko dejstvo je namreč, da izgon skoraj 80.000 Slovencev in naselitev Nemcev (Kočevarjev) na njihove domove ni bila samo groba kršitev človekovih pravic, temveč začetek genocidnega iztrebljanja slovenskega naroda, kar je bilo izpričano in obsojeno v Niirnber-gu. Zato izgnanci sodijo, da bi jim morala slovenska zakonodaja hkrati s priznanjem statusa žrtev nacifašističnega nasilja zagotoviti najmanj toliko osnovnih pravic in varstva, kot je predvideno v predlogu zakona o vojnih veteranih.
Kot posebno “zanimivost” velja poudariti, da avtorji zakona med žrtve vojnega nasilja uvrščajo tudi prisilne mobilizirance, čeprav je bila njihova usoda drugačna kot nemočnih žrtev nacifašističnega nasilja. Mobilizirancem naj bi - po predlogu zakona - prisilno služenje v okupatorski vojski vključevali v delovno dobo, medtem ko je moralo najmanj pet letnikov izgnancev po vrnitvi iz izgnanstva odslužiti vojaški rok v polnem trajanju in bi tudi tega časa ne mogli vključiti v delovno dobo. Nobena evropska država doslej ni priznala služenja v okupatorjevi vojski za “delovna leta”. Če je Slovenija res sestavni del Evrope, njenih demokratičnih norm in mednarodno priznana članica protihitlerjevske koalicije -kako bo takšno neskladje med “delovnopravnim” statusom prisilnih mobilizirancev in trpljenjem izgnancev pojasnila veteranskim organizacijam Evrope in sveta na bližnji konferenci v Lizboni? Veliko prisilnih mobilizirancev že prejema mesečno rento, večini je materialno odškodnino še vedno dolžna Nemčija - kot pravna naslednica tretjega rajha - izgnanci pa doslej še niso prejeli nikakršne odškodnine za svoje trpljenje.
VINKO BLATNIK
DRUŠTVO INVALIDOV V NOVIH PROSTORIH - V Erjavčevi hiši na Bregu št. I v Novem mestu, kjer je v svojih dobrih časih delovala Dolenjska turistična zveza, je že nekaj časa zatočišče za 897 članov Društva invalidov. Ti so na svoje nove prostore nadvse ponosni, saj tako tudi čutijo, da kot delovni invalidi niso povsem na dnu današnje družbe. Vpreteklem letu so naredili vse, kar so si v programu zamislili, in v priznanje prejeli plaketo Novega mesta. Tudi letos se bodo trudili, da bodo naredili čimveč na področju prireditev, izletov in socialnih programov. Podrobniprogram bodo člani našli v svojem glasilu “Moč volje", ki bo kmalu izšlo. Člani se najbolj veselijo tradicionalnega občnega zbora, ki ga na slovenski kulturni praznik pripravijo skupaj z: gledališčniki iz Mirne Peči. Praznik društva pa bodo slavili 25. junija nekje na območju Otočec. Na sliki: takole sta sekretarju Zvonetu Tkalcu (desno) prišla voščit Ivan Pintarič z Velikega Slatnika in mlajši Tomažev Bojan. (Foto: J. Pavlin)
Konec minulega tedna je umrl narodni heroj Jože Boldan-Silni iz Kočevja. Rojenje bil avgusta 1915 v Višnjah pri Ambrusu v Suhi krajini. Po poklicu je bil mesarski delavec, malo pred začetkom druge svetovne vojne pa se je zaposlil pri Rudniku Kočevju.
Za NOB je začel delati že avgusta 1941. Italijanski okupatorji so ga decembra 1941 zaprli. V zaporu je bil do maja 1942. Takoj ko je bil izpuščen, je odšel v partizane, in sicer v zapadnodolenjski odred. Bilje mitraljezec in se je prvič posebno odlikoval v boju z Italijani na Mali gori pri Kočevju.
Ob ustanovitvi prve slovenske partizanske brigade Toneta Tomšiča je bil v njej najprej vodnik, potem komandir čete in nato komandant bataljona. S Tomšičevo brigado je krenil tudi na legendarni pohod 14. divizije na Štajersko. Bil je hraber borec in starešina in soborci so ga imeli radi. Njegovemu bataljonu so rekli
kar jurišni bataljon Silnega. Sovražniki so se ga bali in spoštovali njegovo junaštvo, na njegovo glavo pa so razpisali tudi veliko nagrado. Postal je komandant Šercerjeve brigade.
Jeseni 1944 je bil poslan v oficirsko šolo. Nato je postal še načelnik topniške divizije, bil pa je tudi v gardij-ski enoti (Titova garda) v Beogradu. Ob koncu vojne je bil major, kasneje pa je napredoval v polkovnika.
Po vojni, sredi petdesetih let, se je vrnil v Kočevje. Nazadnje, do upokojitve, je bil zaposlen pri Kočevskem Rudniku rjavega premoga. V Kočevju je delal v raznih organizacijah, predvsem v Zvezi borcev in organih splošnega ljudskega odpora.
Za vojne in povojne zasluge je prejel več odlikovanj, predvsem za hrabrost v boju, pa red bratstva in enotnosti, red zasluge za narod, partizansko zvezdo itd.. Uta 1953 je bil proglašen za narodnega heroja. p
n
'Ir
s/
4
Ali ne prehitevamo?
Kljub temu daje uveljavitev nove lokalne samouprave tik pred durmi - letos spomladi bi morale biti že izvedene lokalne volitve -pa je marsikje celo za vodilne ljudi v občini čista neznanka, kakšno obliko naj bi ta dejansko dobila. Nekatere zaokrožene enote z močnejšo tradicijo samostojne uprave v preteklosti in z močnejšim gospodarskim, kulturnim in političnim potencialom v sedanjosti kažejo težnjo, da bi poleg že sedaj uveljavljenih občinskih središč brez večjih težav prerasle v samostojne občine, težje pa bo tam, kjer take želje sicer so, a so podprte le s teritorialno zaokroženostjo, vse ostalo, vključno z infrastrukturo, pa teži k močnemu občinskemu središču. Nobena skrivnost ni, da so se dosedanja občinska in regionalna središča razvijala neprimerno močneje od svojega zaledja in dostikrat tudi na njegov račun. Prednosti, pridobljene na ta način, jim bodo ostale, zato bo start v novo lokalno samoupravo, milo rečeno, neenak, ne ve pa se še, od kod in kakšna bodo sredstva, ki naj bi zagotavljala njeno delovanje. Marsikaj še ni dovolj domišljenega, in ker tudi zakon o referendumu, ki naj bi bil osnova za svobodno odločanje o lokalni samoupravi, še ni sprejet, se lahko upravičeno vprašamo, zakaj z novo samoupravo tako hitimo.
Dr. MIHAEL PETROVIČ, predsednik SO Kočevje: “Svojo občino želi Kočevska Reka, baje pa o lastnih občinah razmišljajo še v nekaterih KS, vendar o tem uradno nisem obveščen. Kaže tudi, da bodo nekateri kraji na obrobju združeni v občine s krajevnimi skupnostmi iz drugih občin. To velja predvsem za KS Poljanska dolina, KS Struge in KS Draga, slišati pa je tudi, da se Ribnica poteguje za sedež okraja. Po enem izmed prvih predlogov pa naj bi občina ostala
taka, kot je.”	FRANC MIHELIČ, predsednik SO
Ribnica: “O tem še nismo razpravljali, iz raznih govoric pa sklepam, da naj bi bili bodoči občini poleg Ribnice z območjem Lončarije in delom Slemen še Urški Potok z območjem Drage in Trave ter Sodražica z večjim delom Slemen. Še prej pa je treba doreči pristojnosti, delo in financiranje novih občin, saj se storitve za občane ne smejo poslabšati. Naravni sedež okraja za zahodno Dolenjsko bi bil v Ribnici.”
BRANKO MATKOVIČ, predsednik SO Metlika: “V naši občini ni ne teženj ne pogojev za razdelitev občine, kar je velika prednost. Medtem ko bodo druge občine porabljale svoje sile za teritorialno in materialno delitev, bomo mi lahko svoje moči porabili za uresničevanje že zastavljenih nalog pri nadaljnjem razvoju občine, predvsem na komunalnem področju. Vse občine brez izjeme pa
bodo imele odslej žal manjše pristojno- __
sti kot doslej.” ____ MARTIN JANŽEKOVIČ, predsed-
nik SO Črnomelj: “Po delovnem gradivu naj bi se naša občina razdelila na tri: semiško, črnomaljsko in viniško, čeprav so še nekatera druga mišljenja. Na referendumu pa se bo pokazala volja ljudi, ki bo odločilna. Vendar pa je še veliko nejasnosti, saj zakon o referendumu kasni, a tudi zakona o volitvah in o lokalni samoupravi nista med seboj usklajena. Kljub temu bomo pri nas začeli z javno razpravo.”
DANILO SITER, predsednik SO Krško: “Žal se ne da dokončno povedati, kako bo, saj ostaja nedorečeno financiranje bodočih občin. Nekatere krajevne skupnosti se želijo odcepiti, zato upam, da se bodo finančno osamosvojile in da bodo lahko usmerjale denar v projekte, ki si jih želijo izpeljati, pa zdaj ne pridejo na vrsto. Sam si bom prizadeval, da se bo volja občanov izražena na referendumih, tudi uresničila.”	TEODOR ORŠANIČ, predsednik SO
Brežice: “Zaenkrat ni nobenih uradnih ali neuradnih znakov iz krajevnih skupnosti o bodoči organiziranosti. Obstaja velika veijetnost, da bomo v občini izvedli volitve, referendume pa šele do leta 1995. Tako bi bilo tudi najbolje, saj smo sredi velikih naložb v infrastrukturo. Pridobili bi čas za temeljito razpravo o or-mm ,* i ganiziranosti in hkrati počakali na prve # j	izkušnje hitrejših občin.”
BREDA MIJOVIČ, predsednica SO *	-1
Sevnica: “Uvajanje lokalne samouprave ne bi smelo pomeniti nastajanja majhnih, nerazvitih in s tem neperspektivnih lokalnih skupnosti. Edino solidarnostno prelivanje znotraj celotne občine lahko zagotovi zmanjšanje razlik v stopnji razvitosti posameznih KS. Ob razpravah o reorganizaciji bi kazalo preveriti smotrnost nadaljnjega obstoja KS Primož, ki ima le 293 prebivalcev, in njene
priključitve h KS Studenec.” aR,L puNQARTNIK> predsednik
SO Trebnje: “Pri nas je možnost, da iz sedanje občine nastane 5 občin. Te bi morale biti oblikovane po volji ljudi, toda ti, žal, vse premalo poznajo, kaj jim prinaša lokalna samouprava. Glede na velikost, pravzaprav majhnost sedanje občine, zemljepisno in po številu prebivalstva, menim, da bi lažje obvladovali vse težave in bi bilo najbolje (tudi zato, ker nismo ravno prebogati!), če bi občina ___________________ ostala skupaj v sedanjih mejah.”
FRANCI KONCILIJA, predsednik SO Novo mesto: “Težko bo zamujeno popraviti, v naglici pa lahko delamo tudi napake. Jaz bi sedaj predlagal sprejem ustreznih ustavnih dopolnil, preoblikovanje trodomne skupščine v enodomno in podaljšanje mandata za dve leti. S tem bi KS omogočil preoblikovanje v lokalno semoupravo, sedež sedanje občine bi preoblikoval v okraj in oblikoval primerno pokrajino, predvsem pa bi poskrbel za ustrezne vire financiranja.”
J
c
I
Zdravje čebelje najpomembnejše
Sevniški čebelarji na občnem zboru ocenili preteklo leto kot zelo uspešno - Novo vodstvo društva - Letos 60-letnica ČD - 23. aprila DP mladih čebelarjev
SEVNICA - “Naša prva naloga v letošnjem letuje zadržati cim boljše zdravje čebel, potem pa dobro pripraviti državno tekmovanje mladih čebelarjev 23. aprila v Sevnici in primemo obeležiti 60-letnico našega čebelarskega društva,” je ob koncu nedeljskega občnega zbora sevniških čebelarjev poudaril novoizvoljeni predsednik društva Janez Levstik.
PRIZNANJA SEVNIŠKIM ČEBELARJEM
SEVNICA - Na občnem zboru tukajšnjega čebelarskega društva so drugo nedeljo v januarju prejeli priznanja Antona Janše 3. stopnje: Blaž Jene, Franc Marolt, Adolf Teraž, Mirko Slemenšek, Alojz Flajs, Stane Resnik, Stane Vovk, Martin Popelar in Vid Krhen. Franc Reparje dobil posebno nagrado: Sevnico na panjski končnici. Priložnostna spominska priznanja in nagrade so dobili še Darko Abram, Vili Jeraj, Slavica Sajdl, Tonika Kozinc, Mirko Štojs, Anton Božič, Bojan Novšak, Olga Jurkošek, Brane Dolenc ter mladi čebelarji, ki so sevniškemu društvu lani priborili med drugim tudi 1. in 2. mesto na državnem prvenstvu mladih čebelarjev: Iztok Felicijan, Robi Gabron, Miha in Nina Pfeifer, Aleš Mirt, Jure Klakočar in Robi Černič.
Inovomeške tržnice
Čeprav je še daleč do koledarske pomladi, smo v ponedeljek na tržnici ze lahko kupili šopke teloha po 100 tolarjev, merica prvega regrata in motovilca pa je veljala 100 tolarjev. Izpisali smo še naslednje cene: žoli-ca 200, krvavice 400, prekajene klobase 900, ocvirki 400, prekajena slanina 600, jajca 8 do 14, jabolka 50 do b0 med 350, orehi 900, por 200, krh-J‘4°0,česen 320, lešniki in orehi 800 tolarjev za kilogram. Pri Sadju in zelenjavi so stale: banane 50, limone 60, Pomaranče 80, mandarine 85, fižol 65, grah 60, grozdje 270, kislo zelje 5, solata 150, česen 250, grenivke ]30, orehi v lupini 370 in radič 170 tolarjev. Pri Deladiniju je veljala so-Iata200, banane 110, mandarine 100 m 140, kivi 160, paprika 280, para-tnžnik 320, papaja 290, dinje 300, kokoš 250, ananas 320, dateljni 180, suho tropsko sadje 140 tolarjev.
sejmisca
, i. reŽICE - Na sobotnem rednem 2ftftCI\s,lem sejmu je bilo naprodaj si tr' mcs*te starih in 90 ,3n S'h Prašičev. Prvih so prodali J P« 220 do 250 tolarjev, drugih pa živ t • d° 210 to,arjev kilogram
Aprila lani so zaradi poslabšanja zdravja predsednika društva Franca Zagorca za podpredsednika imenovali Levstika. Seznanili so se s prvimi rezultati spomladanskega zatiranja varoze z bayvarolom. Svetovalki in preglednikom so poveriili, da so pregledali stanje opuščenih in na novo naseljenih čebelarstev. Konec maja so se čebelarji na žalni seji poslovili od pokojnega predsednika Zagorca, enega najmarljivejših posavskih čebelarjev, ki seje učinkovito lotil nevarne čebelje bolezni. Takrat so se čebelarji dogovorili za enotno jesensko zdravljenje čebel. Člani društva so kupili 50 matic, 57 pa so jih vzeli na testiranje. Za dolgoletno uspešno delo so bili lani ob občinskem prazniku sevniški čebelarji naposled odlikovani tudi z občinskim priznanjem.
Edino posavski svet čebelarjev je po besedah tajnika ČD Sevnica Viktorja Kladnika zahteve za prelevmane posredoval v Ljubljano, medtem ko drugi slovenski čebelarji vse premalo “bombardirajo” ministra dr. Davorina Kračuna s podobnimi zahtevami, s kakršnimi so uspeli vinogradniki. Slovenija je imela včasih v Evropi cenjeno blagovno znamko za med, je menil Martin Kovač, medobčinski veterinarski inšpektor Hinko Maver pa je dejal, da naš med verjetno ne bo nikoli več tako cenjen, ker je že tudi pri nas okolje onesnaženo. Po njegovem bi morala država čebelarje podpreti s prelevmani in regresi. Franc Marolt je pre-
40 'fc ^
NAJVIŠJE PRIZNANJE KOVAČU - Minka Zupančičeva je v imenu posavskih čebelarjev čestitala Sev-ničanom za zelo plodno delo v preteklem letu, Zupančičeva (na sliki desno) in predsednik ČD Sevnica Janez Levstik (v ozadju v sredini) sta razdelila priznanja Antona Janše. Z najvišjim redom 2. stopnje je društvo odlikovalo Martina Kovača (na levi), red 3. stopnje pa je prejelo še 9 čebelarjev. (Foto: P. P.)
Kmetijski nasveti
Za slabo mleko ni milosti
pravJ^T*jarluarjem, kot smo napovedali že takrat, ko popravljeni ka k'' Se 11'	sprejet, je začel veljati novi sistem odkupovanja mle-
SlovpJei?rilae°ien Poostrenim higienskim zahtevam Evropske unije. pravJT3 v*.a^a Je I'k pred iztekom starega leta sprejela spremefhbe di n .'i kij'*1 morajo rejci krav molznic natančneje poznati, da zara-celo^po °St' k;,sneje ne bo prišlo do nepotrebnih nesporazumov ali
zaosPravjiea' pravilnik o določanju odkupnih cen mleka bo s svojimi Dredtrenim' higienskimi zahtevami vsekakor prizadel rejce, seveda štiri k-Scrn si;,he' Podobno kot prej bo odkupljeno mleko razvrščeno v ennv ■	stne razrede, ob njih pa bo še tudi vnaprej obstajal tako im-
mji ani ekstra razred, v katerega bo uvrščeno mleko z do 50.000 „i H oorganizmov v mililitru in ki bo dobivalo 10-odstotno nagrado v e na osnovno ceno mleka.
mi P1^'razred bo uvrščeno mleko s 50.000 do K)O.O(K) mikroorganiz-dn,, .m|hlitru in bo dobivalo 5-odstoten pribitek na osnovno ceno, v prj|^'ra2red mleko s 100.000 do 400.000 mikroorganizmi in bo brez ne pa. ah odbitka, medtem ko bo smelo mleko iz tretjega kakovostna h r;izreda vsebovati do 800.000 mikroorganizmov, njegov odbitek L °.. odstoten. Odkup mleka, ki bo uvrščeno v četrti kakovostni zelo U ‘n.bo v.sebovalo 800.000 do 3.000.000 mikroorganizmov, bo že vPrašljiv iz več razlogov, med njimi tudi iz ekonomskega. Odbitek ie ^nasa* P° zdaj veljavnem pravilniku kar 30 odst. in veliko vprašanje nrirfnu? bo ob toliko zmanjšani in že tako nezadovoljivi odkupni ceni P Oh Vanie mleka kmetu sploh še izplačalo. niFj. °stro postavljenih merilih se kar sam ponuja sklep, da bodo mor-l^etje v prihodnje mnogo bolje poskrbeti za higieno mleka in vse, je povezano z njo. Brez hlajenja, vestnega dela in temeljitega ( :nJa molznih naprav, posod in vsega, kar pride z mlekom v stik, ne c ustrezne prodaje ne milosti za slabe. Da bi za več posameznih rej-
alik ,ro Postavljenih merilih se kar sam pon L.. • etJe v prihodnje mnogo bolje poskrbeti za higieno mleka in vse, čjf-Jc.P°vezano z njo. Brez hlajenja, vestnega dela in temeljitega bo Cnja rajnih naprav, posod in vsega, kar pride z mlekom v stik, ne cev >rCZne .Proc,ujc ne milosti za slabe. Da bi za več posameznih rej-miwUg0tavIIali, kakšno mleko imajo, bo po novem obvezno štetje m, .“rgmnzmov pri vseh tistih, ki na leto oddajo več kot 10.000 litrov jal z i * L>0?leJie veljala meja 15.000 litrov. Pod to mejo bo seveda vel-več u rnarj|¥ rejce skupni vzorec zbiralnice. Po novem tudi ne bodo porabljali ne dovolj natančnega klasičnega reduktaznega testa.
Inž. M. L.
pričan, da bo velika škoda, če bo izgubljena kostanjeva paša. Direktor sevniškega Tanina Ivan Mirt je povedal, da strokovnjaki niso našli učin-
PEZDIRC-DIREKTOR VINSKE KLETI
METLIKA - Direktor metliške vinske kleti je z novim letom postal Anton Pezdirc, ki je zamenjal Jožeta Gosenco. Pezdirc dobro pozna delo v kleti, saj je več kot deset let v njej delal kot enolog.
kovitega zdravila zoper kostanjevega raka, ki se je v naše gozdove razširil ob koncu petdesetih letih. V Italiji in Franciji so podobne tovarne, kot je sevniška taninka, organizirale posek
• Čebelarska pospeševalka oz. svetovalka na območju belokrajinskih, dolenjskih in posavskih občin, veterinarka dr. Olga Jurkošek, je opozorila, daje za zatiranje varoze najpomembnejše, da se za zdravljenje odločijo vsi čebelarji. Ker so tak boj zoper varozo opustili, so letos imeli ponoven izbruh v Metliki, Semiču in Kostanjevici, kjer bodo propadli celi čebelnjaki, tudi s po 40 panji!
in odkup kostanja, dokler se rak še ni razširil do korenin; po 10 letih iz panjev spet poganjajo zdravi kostanji.
P. PERC
ČEBELJA PIRAMIDA - Mentor čebelarskih krožkov na osnovnih šolah v Boštanju, Radečah in Sevnici, Franci Maroh ni le z mladimi čebelarji požel samo najvišjih nagrad na lanskem državnem tekmovanju mladih čebelarjev, temveč je postal lani širši javnosti znan tudi po bradi iz približno 25 tisoč čebel. Podjetni Franci, ki vse več kart svoje življenjske usode stavi na čebelarstvo, je izdal tudi koledarje s svojo znamenito, dober meter dolgo brado iz čebel. Na zadnjem občnem zboru sevniških čebelarjev pa je presenetil s “čebeljo piramido", kot je poimenoval reliefno razgibano “gorovje”, ki so ga njegove čebele ustvarile v okrog štirih tednih julija in avgusta, ko ni bilo paše, in sicer iz neu/rorabnega starega satja. Tega sedmega čebeljega pridelka oz. bolje izdelka po Maroltovih besedah doslej še ni zasledil niti v svetovni čebelarski literaturi. S tem naj bi iztržil 10-krat več kot z voskom! Na posnetku: Marolt razkazuje čebeljo piramido najstarejšemu čebelarju na zboru, 84-letnemu upokojenemu čevljarju Francu Stoparju iz Sevnice. Za njim opazujeta nenavadni izdelek veterinarja Olga Jurkošek in Hinko Maver. (Foto: P. Perc)
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: is.Julij Nemanič
V
Car različnosti
Vino, ki je doseglo na ocenjevanju 14,1 do 16,0 točke označujemo na etiketi kot mamizno vino z geografskim poreklom (g p). Vina, ocenjena z 16,1 do 18,0 točke imenujemo kakovostna vina. V prejšnjem članku sem omenil predlog, ki naj bi ga uzakonili, namreč, da smejo v gostinstvu prodajati samo točena vina, ki so dosegla najmanj 15,0 točke. Od vinogradnikov pa slišim tožbe, kako se njihovo vino, ki je imelo tudi čez 16,0 točke, v gostilni tako spremeni, da ne zasluži več niti 15 točk. Vinogradnike je sram, da se pod njihovim imenom toči tako “dodelano” vino, vendar se tega ne upajo očitati gostincu, da ga ne bi zgubili. Resda se tako ne obnašajo vsi gostinci, res pa je tudi, daje preveč packarij, ki škodijo ugledu našega vina in gostinstvu nasploh.
Premalo je inšpektorjev, da bi lahko dovolj pogosto kontrolirali kakovost neustekleničenega vina v prometu. Tudi se ne bo dvignila kakovost ncustekleni-čenega vina, če bo samo vinogradnik moral doseči v kakovosti 15,0 točke. Naš skupni cilj bi moral biti, da ustvarimo take razmere na trgu, da bo gostinec, če bo hotel uspevati, iskal najboljša vina in bo tudi dobro kletaril. Potem bo vinogradnik - kletar dobil tudi pošteno plačilo za vino.
Menim, da pri uveljavljenju kakovosti lahko veliko prispevajo sommelieri (someljeji), zato svetujem podjetnim in naprednim gostincem, naj se udeležujejo tečajev dopolnilnega izobraževanja. Ti tečaji niso obvezni, kot so tisti za pridobitev dovo-
ljenja za točenje odprtega vina. Pridobljeno znanje bo pomagalo razviti boljšo ponudbo gostinskemu obratu in pridobiti tudi več dohodka. Kletarski tečaji, ki se jih udeležujejo vinogradniki, so obvezni samo za tiste, ki želijo dobiti dovoljenje za stekleničenje vina, toda kmetje vseeno v velikem številu obiskujejo te 42-urne tečaje. To je zelo pohvalno.
Katero vino je najboljše? Če to vprašanje zastavimo vinogradnikom, bo marsikateri odgovoril: “Moje.” Poznavalci vinske kakovosti pa na tako vprašanje ne bi odgovorili z imenom konkretnega vina. Na svetu je namreč toliko čudovitih vin, da je težko odločiti, katero vino je najboljše, lahko pa rečemo: “Ob tej priliki ali ob lej hrani so najboljša bela vina, polsuha bela, zrela rdeča vina itd.” Kako je potem možno določiti najboljše vino?
Veliko ljudi se strinja, daje rumeni muškat prečudovit. Toda nobeno, še tako dobro ocenjeno vino ni primerno, da ga uživamo vsak dan, ob vsakem obroku. Imamo vina, ki so le za redke prilike, taka ki so za vsak dan, pa tudi taka, ki so primerna v trenutkih veselja, sprostitve. Vinogradniška družina se navadi na svoje vino in ga uživa vsak dan, ga vzljubi in ne razmišlja o užitkih ob drugih vinih. Svetujem pa, da tudi na kmetih imate vsaj dve različni zvrsti in sicer zaradi lažjega kombiniranja s hrano, recimo: belo iz mešanih sort in rdeče iz mešanih sort. Razumno kombiniranje k dnevnim obrokom bo nudilo več užitka, pri tem pa bo organizem dobil več snovi, ki krepijo zdravje.
(Se nadaljuje.)
Dr. JULIJ NEMANIČ
Zelo veliko povpraševanje po cepljenkah
V metliški zadrugi naprodaj 51.000 prvovrstnih
METLIKA - Zaradi zgodnjega snega lansko jesen je pet metliških trsničarjev, kooperantov tukajšnje kmetijske zadruge, izkopalo trsne cepljenke šele v sredini decembra. Zato je zadruga začela s prodajo nekoliko pozneje, vendar jih je te dni že moč dobiti tako v Vinomerju kot v kmetijski zadrugi Črnomelj in Flori.
Na zalogi imajo 51 tisoč prvovrstnih cepljenk, kar je približno tretjina manj kot leto poprej. Lani je bilo namreč cepljenke težje prodati. Ljudje so manj obnavljali vinograde, tudi zaradi tega, ker so cene vinu padale. Prav zato so trsničarji tokrat zasadili manj cepljenk, za katere pa je v začetku kazalo, da bodo odlično uspele, a jih je pozneje nekoliko prizadela suša. Kot je povedala Ivanka Pečarič, tehnologinja vinogradniške proizvodnje v kmetijski zadrugi,
• Cene se bodo tokrat glede na sorto gibale med 130 in 150 tolarji za cepljenko. Najdražji bodo klonski material in namizne sorte, ki jih je malo, povpraševanje po njih pa veliko.
se sedaj glede na veliko povpraševanje celo boje, da bo cepljenk zmanjkalo.
Na voljo so vse priporočene sorte, laški rizling, rumeni muškat, sovinjon, Sardone, renski rizling, frankinja, žametna črnina, portugalka, namizne sorte in še nekaj drugih. Pri izboru sort se trsničarji vsako leto prilagajajo povpraševanju. Zadnja leta tisti vinogradniki, ki se odločajo za večje obnove vinogradov, bolj povprašujejo po vrhunskih sortah, ki se vse bolj uveljavljajo, prednost pa imajo bele sorte.
M.B.-J.
v
Se en udarec po kmetijstvu
Z gradnjo cest bomo nepovratno izgubili 12.500 ha zemlje -brez nadomestila zja spremembo namembnosti
Z novim letom smo v Sloveniji začeli uresničevati tako imenovani “cestni projekt stoletja ". Do leta 1999, torej še v tem stoletju, naj bi zgradili kar 318 kilometrov avtocest in drugih sodobnih cest, kar je neprimerno več kot v vsem dosedanjem obdobju, ko smo zgradili v povprečju po 10 km avtocest na leto. V ta namen že plačujemo bencinski tolar, ki se sicer še ne pozna na višji ceni pogonskega goriva, se bo pa kaj kmalu.
V senci velikih obljub in pričakovanja pa je našim ljudem manj znano dejstvo, da bo za uresničitev velikega cestnega načrta poseben “davek” spet plačalo kmetijstvo. Nove sodobne in široke ceste bodo namreč nepovratno vzele kmetijstvu, bolje rečeno Sloveniji, kar 12.500 ha zemlje ter še poslabšale prehrambeno bilanco naše države, ki ima že sedaj skoraj najmanj obdelovalne zemlje na prebivalca v vsej Evropi.
Toda to še ni vse. Če se tako širokopotezni gradnji res ni mogoče odreči, o čemer pa so mnenja deljena (glej pismo prof. Janeza Pence na 16. strani), nikakomi sprejemljivo, da bo investitor gradnje (če so točna radijska poročila) oproščen plačila za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. Že prejšnja repub-
TECAJZA VINOGRADNIKE-VI NAR,] E
ČRNOMELJ - Biotehniška fakulteta v Ljubljani, oddelek za živilstvo, pripravlja 25-urni tečaj za vinogradnike-vinatje s predavanji in praktičnimi vajami. Tečaj bo v srednji šoli v Loki 11., 12. in 13. februarja, 19, februarja pa bo pisni preizkus znanja in vodena degustacija. Predavatelji bodo mag. Mojmir Wondra z Biotehniške fakultete, dr. Julij Nemanič s Kmetijskega inštituta Ljubljana in dipl. inž. Jože Urh iz Uprave inšpekcijskih služb Novo mesto. Prijave zbirajo v trgovini Flora v Črnomlju do 5. februatja. Tam je moč dobiti tudi vse informacije.
liska skupščina je namreč močno otežila porabo zemlje v nekmetijske namene, s tem da je uvedla zelo visoka plačila za spremembo namembnosti in tako obvarovala marsikateri hektar pred zazidavo oz. zbrala precej denarja za pridobivanje nove plodne zemlje. Zdaj, ko nam bi morala biti v-samostojni državi vsaka ped zemlje še dragocenejša, se tako zlahka odpovemo temeljnemu interesu - varovanju zemlje, na kateri živimo.
Kje je glas kmetijcev, kmetijskega ministrstva in drugih kmetijskih ustanov?
M. LEGAN
• Vino prepoji dušo, blaži naše bridkosti in hkrati prebuja naša čustva. (Sokrat)
HELENA MRZLIKAR
PREDAVANJE ZA ČEBELARJE
SEMIČ - Čebelarsko društvo Semič priredi v nedeljo, 16. januarja, ob 9.30 v hotelu Smuk predavanje Pavleta Zidarja o zmogljivosti in obnovi pasišč za čabele ter o čebelarski etiki. Vabljeni vsi člani čebelarskih družin Metlika, Črnomelj in Semič.
SPET ZA REJCE
NOVO MESTO - Tako kot za minuli ponedeljek Društvo rejcev črno-bele pasme goveda in kmetijska svetovalna služba tudi za prihodnji ponedeljek, 17. januarja, pripravlja strokovna predavanja za rejce krav v A kontroli. Dr. Bojan Šobar bo govoril o vplivu molže in postopkov z mlekom na kakovost mleka, predstavil bo tudi različna čistilna sredstva, dr. Tomaž Zadnik pa bo predaval o določanju somatakih celic v mleku ter o najpomembnejših boleznih krav z veliko mlečnostjo. Predavanja bodo ob 10. uri v prostorih Kmetijske šole Grm Pod Trško goro. Vabljeni!
gospodinjski kotiček
Ogrevanje in varčevanje
Ogrevanje postaja vse dražje. Zato je dobro vedeti, kako lahko stroške zmanjšamo, ne da bi zato prezebali, in kdaj je prihranek največji. Primer so prostori, kjer ni potrebna tako visoka temperatura, saj so preveč ogrevani prostori tudi sovražniki našega zdravja in nam po nepotrebnem praznijo žepe.
Kot premrzli tako tudi pretopli prostori neugodno vplivajo na sluznico dihal, zato se je pametno držati zdravstvenih priporočil, ki navajajo ustrezne temperature za bivalne prostore. Dnevna soba in jedilnica naj bi bili ogreti na 21 stopinj, spalnica in kuhinja na 18 stopinj, otroška soba na 20 stopinj in kopalnica na 23 stopinj. Za predsobo, vežo in stopnišče pa je dovolj 15 stopinj.
Ugotovljeno je: če znižamo temperaturo prostorov za eno stopinjo, prihranimo 6 odst. energije. Ponoči ne odklopimo kuijave, ker porabimo za ponovno segretje veliko več energije. Različno velike reže na oknih in vratih ustvaijajo prepih
in odvajajo toploto. Zadelamo jih s samolepilnimi trakovi. V zimskem času je pomembno prezračevanje prostorov. Če so okna le priprta, se prostor počasi ohlaja in vlaga se kondenzira po kotih, kar je pogoj za razvoj plesni. Pravilno zračimo tako, da vsak dan za deset minut na stežaj opdremo okna in napravimo prepih v spalnici, kuhinji in kopalnici.
Tudi z ustreznimi sodobnimi materiali se lahko izognemo plesni-vosti, saj je sovražnik našemu zdravju. Da preprečimo nepotrebno ogrevanje zunanjih sten za grelnimi telesi, le-te obložimo s folijo in privarčujemo do 8 odst. energije. Pozorni bodimo tudi na nameščanje zaves in na njihov material, saj pogosto zadržujejo toploto ob oknu. V sončnem vremenu odgrnemo zavese, da ogreva prostor tudi sonce, in s tem prihranimo do 10 odst. energije. Tudi dvojno zastekljena okna in izolacija strehe, sten ter kleti nam omogoči do 25 odst. prihranka.
V
So na Žagi Soteska le za delo?
Skupščina je ukinila samo sebe - S svojim denarjem si ne smejo niti strehe popravi-ti - Se ta mesec sklic skupščine - Vse hočejo doseči po zakoniti in legalni poti
SOTESKA - Na Novolesovi Žagi Soteska je že lep čas marsikaj narobe. Lani so zaposleni v Soteski stavkali, da bi na ta način dosegli rešitev zagatnega stanja, ki se vleče že dve leti. Pred dvema letoma je namreč skupščina Žage Soteska na predlog, ki so ga pripravili v Novolesovih strokovnih službah, pravzaprav ukinila samo sebe in prenesla vse upravljanje z Žago na nov upravni odbor. Zaposleni na Žagi so prepričani, daje to glavni krivec za njihovo sedanje žalostno stanje, in hočejo doseči, da bi Žaga Soteska delovala samostojno. Menijo namreč, da bi tako lahko preživeli in se razvijali, saj imajo dela dovolj, v Novolesu pa ne vidijo perspektive, marveč se bojijo, da jih bo ta kolos potegnil s seboj v propad.
Ukinitev skupščine kot najvišjega organa je tudi pravno nevzdržna stvar. Po zakonu o podjetjih je namreč za družbo z omejeno odgovornostjo, kar Žaga Soteska je, skupščina zakoniti organ, upravni odbor pa možen organ. V soteškem primeru, ki menda velja kar za celoten Novoles, pa je upravni odbor izklju-' čni organ upravljanja. Ker je upravni odbor sprejemal vse sklepe, je vsaj v primeru tistih, ki bi jih morala sprejeti skupščina, prekoračil svoje pristojnosti in so tako ti sklepi nični.
Seveda so takrat pred dvema letoma skupščine v Novolesovih podjetjih ukinili načrtno in s povstnn jasnim namenom. V skupščinah namreč Novoles kot lastnik ni mogel imeti dvotretjinske večine, ki je potrebna
za spremembo statuta in za sprejem drugih pomembnih odločitev, v upravnih odborih pa je razmerje 2:1 za krovno podjetje. Tako so lahko izpeljali stvari, s katerimi se posamezna podjetja niso strinjala in kijih sicer ob delujočih skupščinah ne bi mogli. “Lani pa so nam vzeli še finance, komercialo, nabavo, direktorjem družb povsem okrnili pooblastila; družbe so tako le še obrati, gola proizvodnja, ne pa več podjetja,” pravijo v Soteski. “Smo popolnoma nesamostojni in brez motivov! Niti toliko ne moremo
razpolagati s svojim denarjem, da bi si kupili opeko za popravilo strehe.”
Njihov cilj je zato najprej ponovno vzpostaviti skupščino kot zakonit in legitimen organ podjetja. “Skupščina naj potem najprej razpravlja o spremembah statuta, s katerimi je bila pred dvema letoma ukinjena, in jih naj spremeni, dopolni ali sprejme. Prav tako naj skupščina odloča o tem, ali naj bo Žaga Soteska samostojno podjetje ali ne, ali se bo povezovala z Novolesom in kako,” pravijo v Soteski. Vsekakor pa hočejo z Novolesom čiste račune in hočejo vedeti, koliko obveznosti odpade na Žago po prisilni poravnavi. “Vse to pa hočemo doseči po zakoniti poti in z zakonitimi sredstvi!” poudarjajo v Soteski.
V reševanje tega zagatnega stanja seje vključil tudi pravobranilec; ki naj bi še ta mesec sklical skupščino Žage Soteska, ki bo lahko veljavno odločala.
A. BARTELJ
ZA ČLANE SINDIKATA CENEJŠE MESO
NOVO MESTO - Delikatesa v Jerebovi ulici 20 v Novem mestu nudi članom svobodnih sindikatov (z izkaznico) in sindikalnim organizacijam teh sindikatov 10 odst. nižje cene v redni prodaji za nakup mesnih izdelkov, pri večjih nakupih pa tudi možnost plačila na dva ali tri obroke. Če se odločite za nakup, vam blago pripeljejo na dom, prav tako pripeljejo na dom v Novem mestu in okolici narezek. Poleg mesnih izdelkov je moč v tej delikatesi dobiti še sveže piščančje meso ter goveje in svinjsko meso v večjih .količinah.


a.
m
Sindikalna pravna pomoč
Zasebniki vse bolj kršijo delavske pravice - Največ dela z ugotavljanjem presežnih delavcev
• V času od 30.12.1993 do 5.1.1994 so v porodnišnici rodile: Marija Zupančič iz Podturna - Anžeta, Bernarda Starašinič iz Črnomlja - Polono, Damjana Vene iz Dul - Kajo, Mihaela Ivanež iz Kočevja - Mateja, Lilijana Cimermančič iz Stopič -Mateja, Bojana Mikec s Hriba -Spelo, Frančiška Franko iz Zame-škega - Gregorja, Marija Avguštin iz. Gorenje vasi - Anjo, Alenka Lakner iz Bistrice pri Črnomlju - Antona, Martina Rodič z Račjega sela - Matica, Irena Gole iz Podboršta - Emanuela, Judita Bradač iz Straže - Tino, Nataša Špelič iz Tribuč - Katjo, Mojca Simčič iz Breznika - Anjo, Lidija Sturm iz Metlike - deklico, Svetlana Zuko iz Zagreba - dečka.
Iz Novega mesta: Jožica Kravcar iz Ulice Slavka Gruma - Anamarijo, Milka Venta iz Ulice Marjana Ko-• zine 62 - Urško, Zdenka Udovič s Poti na Gorjance 26 - Marka, Veronika Kralj iz Potočne vasi - dečka, Klara Bubnjič iz Ulice Slavka Gruma 38 - deklico.	,
Čestitamo!
UKRADENO KATRO NAŠLI V SOTESKI
NOVO MESTO - V noči na 5. januar je neznanec na parkirnem prostoru v Ulici Slavka Gruma v Novem mestu ukradel katrco in se z njo odpeljal. Lastnika R. H. iz Novega mesta je oškodoval za 300.000 tolarjev. Policisti so avto našli 5. januarja v Soteski.
NOVO MESTO - Pravnica, ki na območni organizaciji Zveze svobodnih sindikatov za Dolenjsko nudi pravno pomoč, je v 11 mesecih lanskega leta napisala 60 predlogov za sodišče, 167 ugovorov, 25-krat je zastopala člane pred sodiščem in dala 754 nasvetov v zvezi z uveljavljanjem pravic delavcev, članov teh sindikatov. Poleg tega je zastopala v stečaju 267 delavcev Novolesovih Novih ambien-tov in 9 delavcev Razvojnoraziskoval-nega centra, v prisilni poravnavi pa še 292 delavcev novomeške Tovarne obutve. “Velika večina dela je vezana na ugotavljanje presežnih delavcev, vse več ga je iz zasebnih podjetij, kjer prihaja do grobih kršitev pra: vic delavcev,” pravi Vanja Vizjak, ki na sindikatih nudi pravno pomoč. V sindikatih so prepričani, da bi bilo ob malo večji človečnosti, strpnosti in strokovnosti poslovodstev in strokovnih služb precej manj dela na tem
POPUST PRI ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU
NOVO MESTO - Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje je sklenil, da bo znašala letna premija za popolni) zdravstveno zavarovanje 14.400 tolarjev, za člane svobodnih sindikatov pa 31 odst. manj, se pravi 9.936 tolarjev. Taka cena velja samo za plačilo celoletne premije naenkrat, ob tem pa daje Zavod še 10 odst. popusta za enkratno plačilo. Tako določena cena se bo med letom valorizirala, 31-odst. popust pa lahko člani svobodnih sindikatov uveljavljajo ne glede na način plačevanja.
področju. Velika večina zadev je rešen v korist članov sindikata, za kar gre nedvomno zasluga tudi Vizjakovi, ki to delo opravlja.
POL ČLANARINE ZA POMOČ ČLANOM
NOVO MESTO - Ob koncu lanskega leta je bilo v območni organizaciji Zveze svobodnih sindikatov za Dolenjsko (občini Novo mesto in Trebnje) dobrih 19.500 članov. Do začetka lanskega decembra je območna organizacija dobila skupaj 18 milijonov tolarjev članarine, in sicer od članov v novomeški občini 15,5 milijona in od članov v trebanjski občini 2,5 milijona tolarjev. Polovico članarine iz novomeške občine so izločili v sklad za pomoč članom. Medtem ko novomeška sindikalna pisarna lahko pokriva vse stroške, jih taka pisarna v Trebnjem ne more, vendar je območna organizacija kljub temu leto zaključila pozitivno.
Novomeška
poslanska
pisarna
Telefonske številke in čas poslančeve dosegljivosti
NOVO MESTO - Izvoljeni poslanci morajo upoštevati predvsem želje svojih volilcev. Pri vsem tem si morajo pomagati s svojim poklicnim znanjem in izkušnjami, pričakovati pa morajo tudi kritične besede, saj bo malo takšnih, ki bi se pri njih oglasili zaradi pohval. Za takšne stike med poslanci in volilci zakon določa organiziranje poslanskih pisarn.
Za šesto volilno enoto in tretji volilni okraj občine Novo mesto je sedež takšne poslanske pisarne v skupščini občine Novo mesto na Novem trgu 6, v sobi 96. Volilci si lahko izberejo poslance, ki so bili v teh volilnih okrajih izvoljeni v Državni zbor Republike Slovenije: dr. Vido
• l)r. Vida Čudunič-Špelič, SKI), vsak dan med 9. in 12. uro; Rafael Kužnik, SNS, vsak ponedeljek od 8. do 10. ure in vsak petek med 12. in 14. uro; Tone Anderlič, LDS, vsak drugi ponedeljek od 15. do 17. ure.
Čadonič-Špelič iz. SKD, Rafaela Kužnika iz SNS in Toneta Anderliča iz LDS. Oseba s katero se lahko dogovori za sestanek s poslancem, je Robert Judež, in sicer na tel. 323-332 ali 321-040, int. 296, vsak dan med 9. in 12. uro.
POUK V KLETI - Pouk v kletnih učilnicah stare šmihelske šole poteku pri stalni umetni svetlobi. Na sliki: učenci med odmorom v eni takih učilnic. (Foto: A. II.)
PROSIM ZA POJASNILO
V zvezi s člankom “Kabelsko omrežje še ne brez težav” v prejšnjem Dolenjskem listu prosim za pojasnilo, kdo si lahko dovoli spreminjati kanale med oddajanjem brez predhodnega obvestila. Gledaš televizijo in postaja kar na lepem izgine in se pojavi druga. Potem pa išči SLO 1, SLO 2, HTV 1, HTV 2 itd., itd.! Smo med prvimi naročniki KaTV, za vzdrževanje redno plačujemo, dovolila sem priključek tudi za sosednjo stavbo, ker lastnik tega ni dovolil. Kdo je lastnik oz. upravljalec in na koga se človek lahko obrne po pomoč?
NADA JAKOVLJEVIČ
Kritične razmere v šmihelski šoli
V novomeški OŠ Šmihel poteka pouk na štirih lokacijah in tudi v povsem neprimernih prostorih - Rešitev le hkratna gradnja OŠ Drska in adaptacija šmihelske šole
NOVO MESTO - Šmihelska osnovna šola, ki danes spada med novomeške osemletke, je ena najstarejših šol v občini. Delovali je začela leta 1864 kot enorazrednica v hiši, v kateri je stanoval šmihelski cerkovnik, v šolskem letu 1886/87 so šolanje deklic prevzele šolske sestre v novem samostanu, pred stotimi leti seje deška šola preselila v novo šolsko poslopje, se pravi v pritlične prostore starega dela sedanje šole. Tako je šolsko poslopje, ki mu danes rečejo matična šola, eno najstarejših šolskih poslopij v občini, v katerih še vedno poteka šolski pouk. In, žal, tudi eno najslabših, najbolj neustreznih, in to ne samo v novomeški občini, ampak v Sloveniji sploh.
PRI SRAKI DOBILA SRNO- Veliko srečo je imela Andreja Kosič, kije bila v lovskem kotičku pri radiu Sraka izžrebana in za nagrado dobila pravkar uplenjeno dobrih 16 kg težko smo. Nagradno uganko je radijskim poslušalcem zastavil gozdar Martin Bele; prišlo je 89 pravilnih odgovorov, žreb pa je izbral Andrejo iz Kočevja, ki se je v nedeljo s svojim očetom pripeljala po nagrado, izročil pa jo je kar vodja oddaje Bojan Avbar. (Foto: J. Pavlin)
Razmere, v katerih danes poteka pouk v tej novomeški osnovni šoli, bi lahko brez pretiravanja označili kot kritične in alarmantne. Skoraj 1.000 učencev v 38 oddelkih se stiska v vseh mogočih in nemogočih prostorih in luknjah v starerrršolskem poslopju, njegovem prizidku, v nekdanjem samostanu šolskih sester de Notre Dame, v podružnični šoli v Birčni vasi, kjer bodo morali, kot kaže, v naslednjem šolskem letu tudi sedanjo spalnico učiteljskega stanovanja spremeniti v šolski razred; 6 oddelkov gostuje v šmihelskem internatu oz. v domu za učence, kot se mu sedaj reče, v katerem med drugim deluje tudi begunska šola, v njem živijo begunci in srednješolski dijaki. Ker v nobeni od “telovadnic” v nekdanjem samostanu ne morejo izvajati iger z žogo, imajo za interesne dejavnosti v najemu telovadnico v sosednji posebni osnovni šoli, na razredni stopnji pa imajo pouk telesne vzgoje kar v razredih; učilnico za gospodinjski pouk so morali vzeti v najem v bližnjem srednješolskem centru.
“Nimamo seveda ne ustreznih kabinetov ne primerne kuhinje, garderob, knjižnice, telovadnice, zunanjih igrišč in še marsičesa drugega, kar danes velja kot običajen šolski stan-
dard,” pravi ravnateljica šmihelske osnovne šole Meta Gašperšič. Med 74 zaposlenimi je 54 učiteljev, zaradi žc tako deficitarnih učiteljskih pro-filov in zaradi porodniških (pretežno mlad ženski kolektiv) pa imajo ob vsem tem še kadrovske težave. “Glede na velikost šole in število učencev smo gotovo med najbolj kritičnimi šolami v Sloveniji!” trdi ravnateljica.
Ker se že dalj časa pripravljajo na gradnjo nove novomeške osnovne
Meta Gašperšič
šole v Mrzli dolini oz. na Drski, so nujno obnovo šmihelske šole kar odlagali. Vodstvo šole v Šmihelu pa tudi na novomeški občini se zavedajo, da je treba hkrati ob gradnji šole na Drski obnoviti tudi šmihelsko šolo. Še posebej to velja sedaj, ko že imajo zahtevek za vrnitev nekdanjega samostanskega poslopja sester de Notre Dame, pa je poslopje tako rekojj do zadnjega kotička napolnjeno s šmihelskimi šolarji.
Če bi namreč strogo upoštevali sedanje šolske okoliše in če bi v novo šolo na Drski (predvideno za 700 otrok) hodili šolarji iz KS Drska brez ulic pod železniško progo, bi v šmihelski šoli še vedno ostalo več kot 320 učencev. Kakorkoli že: gradnja šole na Drski, ki je v referendumskem programu, naj bi se začela spomladi letos; po optimistični varianti naj bi bila končana do jeseni 1995, realno pa leto kasneje. Ob tem pa je nujno treba začeti (etapno) obnovo šmihelske šole. Pionir kot pokrovitelj šole je pripravljen kot svoj (velik!) prispevek narediti projekt obnove in na račun tega so se ob koncu lanskega leta odpovedali novoletnih čestitik in poslovnih daril. V prvi fazi naj bi za pouk uredili podstrešje, da bi se lahko tja preselile sedanje temačne kletne učilnice. V naslednjih fazah pa naj bi šola dobila primerno telovadnico, potrebne učilnice, garderobe, kuhinjo in druge prostore. “Mi gotovo ne bomo ovira, da se dela pri obnovi šmihelske šole ne bi mogla začeti ob koncu lega šolskega leta,” pravijo pri Pionirju. Vendar denar za to še ni zagotovljen, vsekakor pa bo obnova morala potekati po fazah.
A. BARTELJ
Č - Iz računa Peka iz Tržiča, izdanega v novomeški poslovalnici 10, decembra lani za par čevljev, se vidi, kje so obrazec delali, kdaj so ga naredili, kdo ga je delal ali pa, kdo ga je dal delati. Slovensko mesto Tržič je dosledno (trikrat) napisano z mehkim č, se pravi s črko, ki je slovenska abeceda nima. Iz računa izvemo tudi, da ga izdaja Peko Tržič, TOZD Prodajna organizacija. Učinite mi ovu zemlju opet jugoslovensku!
ODOJKI - V četrtek, 6. januarja, so med bloki v Bršljinu imeli veseljef Skupina ljudi si je dan polepšala tako, da so spekli štiri ali pet odojkov. Ker v slovenski navadi ni, da bi praznik svetih treh kraljev oziroma Kristusovo razglašenje proslavljali s peko prašičev na ražnju za hišo, ostane le tale verjetna razlaga: skupina slove-načkih državljana sije to veselje privoščila za svoj božič.
VODA - Pri iskanju tople vode na Otočcu, kjer nameravajo Krkina Zdravilišča narediti reviero na celini, so res v globini naleteli na močan in izdaten izvir. 30 litrov vode na sekundo! Krasno! Z eno samo pomanjkljivostjo: oni iščejo termalno vodo, naleteli pa so na čisto, zdravo in -mrzlo vodo. Morda bi bilo dobro, ko bi se novomeški komunalci, ki pri iskanju novih virov zdrave pitne vode nimajo toliko sreče, tesneje povezali s krkaši.
SPREJEM - Dopisnica Slovenca za Dolenjsko in Belo krajino, Čr-nomaljka Vida Kocjan, je tudi prišla na novoletni sprejem za novinarje, ki gaje novomeški predsednik občinske skupščine Franci Koncilija priredil na dan sv. treh kraljev. Ker je pa na tak sprejem, ki ga je pred novim letom priredil predsednik izvršnega sveta Boštjan Kovačič, ni bilo, občinski jeziki namigujejo, da tja ni prišla zato, ker občina ni hotela plačati Slovencu računa, ki so ga izstavili za intervju, ki ga je Kocjanova opravila z županom Koncilijo.
Ena gospa je rekla, da se bo tudi pridružila novomeškim klošarjem, saj je slišala, da so dva prvoborca iz tega združenja na državne stroške poslali na okrevanje r zdravilišče.
DEŽURNE TRGOVINE
V	soboto, 15. januarja, bodo odpde naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 7. do 19. ure: PC, Ločna od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7, do 18. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 7. do 20, ure: market Saša, K Roku 33
od 7, do 19.30: trgovina Čuček, Ul, Slavka Gruma
od 7,30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19,30: trgovina Vita - mlečni diskont, Šmihel
od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas
od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice
od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna
od 8. do 16. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 20. ure: Perko, market v Sentpetru od 8. do 18, ure: Urška, Uršna sela
•	Šentjernej: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market
•	Dolenjske Toplice: od 7, do 17. ure: Mercator, Rog
•	Žužemberk: od 7. do 17, ure: Mercator-KZ Krka, Samopostrežba
•	Straža: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market
V	nedeljo, 16. januarja, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 8. do 11. ure: Mercator-KZ Krka, Prodajalna, Glavni trg
od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12. ure: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma
od 8.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita • mlečni diskont, Šmihel
od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas
od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice
od 7.30 do 11, ure: mini market Pri kostanju, Prečna
od 8. do 12. ure: mini market Pero Stopiče od 8. do 12. ure: Perko, market v Sen^etru od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela •
• Riba smrdi pri glavi, človek pa pri repu. (Brač)
NEZNANCI - Vranovičani, ki od ponedeljka preteklega tedna znova zapirajo dohod do bližnjega občinskega odlagališča komunalnih odpadkov, se imajo kar natančno preštete. Dobro vedo, daje 84 polnoletnih krajanov. Pri tolikšnem številu si ni težko zapomniti vseh imen, zlasti še, če živijo skupaj že desetletja. A kako so bili začudeni, ko so v Slovencu prebrali anketo, v kateri so po trditvah avtorja ankete dajali izjave njihovi. Ljudi z imeni, objavljenimi v časopisu, pa na Vranovičih sploh ni. Ker Vranovičani zatrjujejo, da se ne bodo odzivali na nikakršne pozive, še najmanj pa sodišča,bodo lahko poklicali tiste, ki so bili omenjeni v časopisu. Bodo lahko vsaj dognali, ali zares obstajajo ali ne.
ZAPIRANJE - Črnomaljska občina je v znamenju zapiranja. Zapirajo se duri nekaterih tovarn, na zapiranje se pripravlja rudnik, zaprto je odlagališče komunalnih odpadkov, za javnost so po novem seje črnomaljske vlade zaprte. Samo še čakamo, da bodo Črnomaljci začeli sklepati stave o tem, kaj ali kdo bo naslednji, ki bo zaprt.
FOLKLORA - Člani folklornih skupin v črnomaljski občini tarnajo, ! kako težko se prebijajo, ker ni dovolj 1 denarja za obleko, obutev, instrumente. Očitno pa jim še vedno ne gre tako slabo kot metliškim folkloristom, ki bi, če ne bi bilo naše ljube , vojske, najbrž plesali kar bosi. Na sicer zelo odmevnem nastopu konec lanskega leta v ljubljanskem Domu španskih borcev so namreč nekateri Metličani plesali kar v čevljih teritorialne obrambe. No, morda pa ne gre za revščino, temveč za nov “element” tolklore, ali pa so Metličani vzeli preveč zares tisto, da morajo biti ob meji vedno v pripravljenosti.
(Sprehod po Metliki)
v KRVI SLEHERNEGA METLIČANA je želja po pustnem norenju in veseljačenju, pa je pričakovati tudi letos veliko našemljencev. Kar nekaj gostilničarjev se vneto pripravlja na pustne plese, po tradiciji pa bodo za razpoloženje po ulicah poskrbeli otroci iz. osnovne šole in vrtca- Po sprevodu, ki bo krenil s Trga svobode, bodo rajali na Galetovem Platoju, podzemeljski osnovnošolci Pa bodo imeli pustni ples v avli šole. -V HOTELU SO SE ZBRALI ČLANI METLIŠKE folklorne skupine “Ivan Navratil”. Tja so prišli po rednem letnem občnem zboru, da bi sj ogledali videokaseto z nastopa v P»mu španskih borcev. Zadovoljni z lanskoletnimi uspehi, so nazdravili drug drugemu, ni pa manjkalo tudi nesed o bodočnosti, brez katere ne more obstajati še tako dobra amaterska skupina. Slišati je bilo vznesene nesede, kako bo letos v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer bodo navrati-■ovci poskrbeli za izbruh nepopisnega navdušenja gledalstva.
TRIJE DOGODKI SO V SREDIŠČU ZANIMANJA METLIČANOV: skrivnostna namigovanja o ^AO krajini Bela krajina, številni

Obetavnejši časi za Belt-livar?
Belt-livar je izgubil le enega Beltovega kupca, na novo pa jih je pridobil dvajset -Največ pozornosti organizaciji dela in povečanju produktivnosti
ČRNOMELJ - Lanskega L marca je pričelo z delom novo črnomaljsko podjetje Belt-livar, kije osnovna sredstva najelo od Bella, sicer pa je njegov lastnik, tako kot tudi lastnik Belta, Sklad za razvoj Republike Slovenije. Novo podjetje je na novo zaposlilo 365 delavcev, ki so prej delali v Beltu. Tudi proizvodni program novega podjetja je povsem identičen Beltovemu.
Torej v Beltu-livarju nadaljujejo z livarskim programom za avtomobilsko in strojno industrijo. Kar dve tretjini izdelkov izvozijo, predvsem v Nemčijo, Avstrijo, Italijo in Francijo, ostalo pa prodajo domačim kupcem, od katerih so največji Cimos, Tam in Vozila Gorica. Vse te kupce je imel že prej Belt. Belt-livar je izgubil le enega, na novo pajih je dobil dvajset. Po besedah direktorja Miroslava Rožmana lahko na te kupce računajo tudi v prihodnje.
Belt-livar se je lansko leto srečeval s težavami, saj do decembra ni pokrival amortizacije. Za december pa po Rožmanovih besedah kaže, da je posloval s “pozitivno ničlo” in da bo vsaj tako, če ne bolje, tudi v letošnjem letu. Predvsem je zanje pomembno, da z dobro organizacijo še povečajo produktivnost. Glede na
vrednost in tonažo izdelkov naredijo v Beltu-livarju približno 40 odst. tistega, kar je bilo narejenega v Beltu pred leti, ko je bilo skoraj tisoč delavcev več kot danes v novem podjetju. “Vendar se, kar se produktivnosti tiče, pri nas borimo, da bi znali delati tako kot v Iskri ali Beti. Da bi se torej s produktivnostjo približali Evropi. S proizvodnimi zmogljivostmi, ki so v tovarni na voljo, in tolikšnim številom zaposlenih, kot jih imamo sedaj, bi lahko produktivnost glede na sedanjo povečali za 60 odst.,” načrtuje Rožman ter hkrati upa, da bodo tudi pri ekoloških ukrepih to-
liko uspešni, da ne bo prišlo do pritiska za zapiranje tovarne. Kajti s tolikšnim številom zaposlenih, kot jih
• Nekaj sto delavcev Belta seje zaposlilo v Beltu-livarju, nekateri so si drugo zaposlitev našli sami, nekaj se jih je z odpravninami vrnilo na Hrvaško, nekaj jih je pristalo na zavodu za zaposlovanje. Za tiste, ki jim po zakonu ne morejo prekiniti delovnega razmerja, torej za invalide in sindikalne zaupnike, pa pripravljajo v Bellovih prostorih invalidske delavnice, v katerih bo lesna in kovinska proizvodnja.
ima sedaj, in s še boljšo organizacijo dela, bo po njegovem mnenju Belt-livar lahko delal naprej.
M. BEZEK-JAKŠE
PREDAVANJE O RAKU
ADLEŠIČI - Kmetijska svetovalna služba in Rdeči križ iz Črnomlja organizirata v petek, 14. januarja, ob 18. uri v prostorih nad zadružno trgovino v Adlešičih predavanje o prepre-| čevanju in zgodnjem odkrivanju raka. Predavala bo višja medicinska sestra Minka Dichlberger iz črnomaljskega zdravstvenega doma. Obvestite se med seboj in vabljeni!
PODPIS DOGOVORA O SODELOVANJU
ČRNOMELJ - V četrtek, 13. januarja, bo ob 18,30 v sejni sobi skupščine občine Črnomelj slovesen podpis dogovora o sodelovanju med tukajšnjim občinskim zborom narodnih demokratov in občinskim odborom slovenskih krščanskih demokratov. Podpisu bodo prisostvovali tudi glavni tajnik SKD Edvard Stanič, organizacijski tajnik SKD Branko Nimac, predsednik krila narodnih demokratov dr. Andrej Umek in predsednik sveta za strategijo pri SKD dr. Rajko Pirnat. Gostje bodo i odgovarjali tudi na vprašanja, ki zanimajo občane, zato pridite v čim večjem številu.
ZAHVALA ZA POMOČ-Direktor metliškega zdravstvenega doma dr. Blaž Mlučak sc zahvaljuje za pomoč v' zdravstvu Matiji Rusu (na levi), ki je poudaril, da brez pomoči sponzorjev v zdravstvu ne bodo prišli daleč. Hkrati je apeliral na ostale obrtnike, naj dajo več na zdravstvo. Na skrajni levi sedi dr. Plesničar, na desni pa dr. Kambič. (Foto: M.B.-J.)
Letos pomoč starejšim in Romom
Javna dela v sociali
METLIKA - Na področju sociale bodo letos v metliški občini že tretje leto opravljali javna dela. Tokrat se bo dosedanjemu programu pomoči starejšim in invalidnim osebam na domu pridružil še program za kvalitetnejše življenje Romov, v katerem bodo sodelovali predvsem Romi iz posameznih naselij. Na Centru za socialno delo, ki je nosilec teh javnih del, so predlagali tudi učno pomoč otrokom iz socialno ogroženih družin, a program ni bil sprejet, čeprav bi ga potrebovali.
Sicer pa Centru za socialno delo menijo, da so bila dosedanja javna dela na področju sociale uspešna. Lani sta tako dve delavki pomagali na domu devetim starejšim in invalidnim osebam ter eni samohranilki. To so bili ljudje, ki živijo sami in ki v bližini nimajo svojcev, v pretežni meri pa so bili iz Metlike, saj je na vasi kar dobro razvita sosedska pomoč. Delavki sta pomagali predvsem pri težjih opravilih. Nekaterim sta priskočili na pomoč vsak dan, drugim le občasno. Seveda v mestu ni problem le starost in onemoglost, ampak tudi osamljenost. Kar pa je najpomembnejše: z dobro opravljenim delom niso bili zadovoljni le v Centru za socialno delo, temveč predvsem občani, ki ne želijo, da bi s takšno pomočjo prenehali.
M.B.-J.
Zdravstvo boleha brez sponzorjev
Predstavniki metliškega zdravstvenega doma so se zahvalili darovalcem, ki so prispevali za nakup dragih aparatov - Humane akcije naj bi bile tudi v prihodnje
METLIKA - Tukajšnji zdravstveni dom je pripravil pretekli teden sprejem za sponzorje in darovalce, ki so v zadišem letu ali dveh prispevali denar za nakup dragih medicinskih instrumentov za metliško zdravstvo. Gre predvsem za nakup ultrazvočnih aparatov, predvsem za diagnostiko, bolezni prebavil in ožilja ter ginekoloških bolezni.
Kot je v zahvali povedal direktor zdravstvenega doma dr. Blaž Mlačak, brez te pomoči marsikaterega aparata v Metliki ne bi bilo. Z denarjem, ki
ŠpsSSEE || Pomoč že za golo preživetje
V Metliki ljudje povezujejo s pisan-tra. o diskriminaciji Slovencev v me-ll|ski občini. O tem seje razpisal novinar revije Prijatelj, kar je dvignilo ve-nko prahu in nasprotujočih si mnenj.
Novi (začasni) predsednik občinske organizacije RK je Dušan Mežnaršič - Italijanska pomoč beguncem
Trebanjske iveri
1	»i IC.U
— Hrovat je za marsikoga do-niala tabu. Nihče noče pogrevati vz-r°kov za njen predčasni odhod z neplačane funkcije, ki jo je marljivo ‘n častno opravljala. Sicer bi Hrovatovi mandat predsednice prav kmalu Potekel, a vseeno poznavalci razmer v 'reLanjski politiki menijo, da gre za Političen protest. Imajo prav vrabci to'strehah, ki čivkajo, daje Pavlina odšla, ker se ni strinjala s postopki za zaprtje begunskega centra na Čatežu, kl ga je vodila od samega začetka?
. ZAPOZNELOST - Če bi bilo v trebanjski občini in v ostali Sloveniji , yeč lakih strokovnjakov in navdušencev hkrati, kot je dr. Marko Marin, bi gotovo manj objektov naše kulturne dediščine, nezadržno propadalo. Toliko v pojasnilo, da avtorja te rubrike iskreno veseli prizade-vanje dr. Marina, da bi oživil miren-, grad. Morebiti bi bilo to mogoče poseči tudi z javnimi deli, da mu posej tj6 hi bilo treba tako presneto pazi-'k da ne bi zamujal muhavim uradnikom pravočasno pisariti poročil, z-aradi prenagle ocene o domnevni zamudi oz. celo o ignoriranju oblasti _e ntora zdaj kar nekaj prehitrih in I j^nstrih pRcev posipati s pepelom.
SAMAJAMA - Te besede ne po-najo Japonci, zveni pa zelo domače ■ tevilnim smrtnikom, ki se v teh |'ch, ko se menjuje zimsko-spomla-cif-u 0 vreme, prevažajo po sloven-kih cestah. In zakaj bi potemtakem “■izjema tudi tako pomembni od-r- ‘, kot je tisti v bližini Velikega °abra ali pri Mirni itd.?	1
TREBNJE - Ker je dolgoletna prizadevna predsednica občinske organizacije Rdečega križa v Trebnjem, Pavlina Hrovat, odstopila, so pri Rdečem križu ob novem letu poiskali človeka za to nehvaležno in neplačano mesto med občinskimi uslužbenci. Pregovorili so Dušana Mežnaršiča, referenta za obrt. Mežnaršič pravi, da se počuti le kot nekakšen vršilec dolžnosti predsednika OO RK, se pravi, da naj bi bil na čelu Rdečega križa le do volitev februarja letos.
Navkljub tej začasnosti funkcije pa bi ta utegnila prerasti časovne okvire, saj vsak, kdor pozna Dušana Mežnaršiča, ve, da je dobričina in skoraj ne zna reči ne, zlasti če vidi, da so ljudje v stiski in resnično potrebni pomoči. Na tak razplet morda kaže tudi temeljitost, s kakršno se je lotil nove funkcije. Okoli novega leta je bil med tistimi, ki so obiskovali občane, starejše od 75 let.
“Vsi ti starostniki so bili zelo veseli naših obiskov, pa ne samo zavoljo skromnega darila, marveč zaradi tople besede, pogovora. Ti ljudje so osamljeni, pogrešajo obiskov. Zenske prevladujejo med starostniki in ni bilo nič nenavadnega, če so celo pri 86 letih kidale sneg. Morda bi pri teh | obiskih lažje svoje odigrala Karitas. S trebanjskim župnikom sem se že pogovarjal, kako bi sodelovali s Karitas, da bi uskladili naše človekoljubne akcije za pomoč ljudem v socialni stiski in jih ne bi podvajali, kot I se žal dogaja zdaj. Menim, da bi pri RK morali dati več poudarka usposabljanju aktivistov RK, da bi ljudi seznanjali s tem, kaj je sploh Rdeči križ, kaj Ženevska konvencija itd. Zdi
se mi, da so naši podmladki RK na šolah precej zaspali, zato jih bo treba predramiti. Naposled upam, da bodo ljudje v naši občini ne glede na more-
• V soboto je delegacija iz pobratene italijanske občine Guastalla pripeljala v Trebnje okrog 600 kg tekstila in življenjskih potrebščin, predvsem za 60 beguncev iz BiH, ki so pri nekaterih družinah že okrog 20 mesecev, a dobijo bolj malo pomoči, tudi od Rdečega križa ne. Teh beguncev je okrog 60, pretežno so ženske in otroci (teh je okrog 30). Z Italijani so Tre-banjci obiskali dve družini z begunci: eno v Trebnjem in drugo na Puščavi.
bitne reorganizacije lokalne samouprave in razvoj podjetništva še vedno našli čas in smisel za krvodajalstvo in da bomo torej ostali pri okrog 1000 krvodajalcih letno,” je povedal Mežnaršič.
P. PERC
DVORNIK IN ŠPELIČEVA V BELI KRAJINI
METLIKA, ČRNOMELJ - V petek, 14. januarja, bosta na obisku v belokranjskih občinah državni sekretar za ceste Marjan Dvornik in poslanka v državnem zboru dr. Vida Čadonič-Špelič. Pogovarjala se bosta s predstavniki občinskih oblasti v Metliki in Črnomlju. Ob 18,30 pa bosta imela v gasilskem domu v Dobličah s tamkajšnjimi krajani pogovor o cestnih in drugih problemih. Vabljeni!
je zagotovljen za redno dejavnost, namreč poslujejo na robu rentabilnosti. Če v Metliki ne bi imeli instrumentov, katerih nakup so omogočili sponzorji, bi marsikateri bolnik moral poiskati pomoč v Novem mestu ali celo v ljubljanskem Kliničnem centru.
Dr. Mlačak je dejal, da bodo z akcijami sponzoriranja nakupa dragih medicinskih instrumentov sicer nadaljevali, saj bodo le tako lahko sledili tehnološkemu napredku zdravstva v svetu, vprašanje pa je, če bo uspehe, kakršni so bili v zadnjih dveh letih, moč ponoviti. Ob tem seje za pomoč zahvalil podjetjem Beti, Komet, Kolpa, kmetijski zadrugi Metlika, belokranjskim rojakom iz Kanade, skupščini občine Metlika ter obrtnikom. Med slednjimi je še posebej
izstopal Matija Rus, lastnik podjetja konfekcija Maja. Za nakup medicinskih instrumentov in sponzoriranje strokovnih srečanj zdravnikov je v dveh letih namenil več kot 30.000 DEM. Sicer pa sta se sprejema udeležila tudi metliški rojak in častni občan akademik dr. Vinko Kambič, ki je že s svojo prisotnostjo dal podporo za nadaljevanje takšnih humanih akcij v zdravstvu, ter prof. dr. Stojan Plesničar, dolgoletni predstojnik Onkološkega inštituta.
M. BEZEK-JAKŠE
ZAHVALA ZA SPONZORIRANJE
ČRNOMELJ - Zavod za izobraževanje in kulturo se je v prejšnji številki Dolenjskega lista pozabil zahvaliti še naslednjim sponzorjem: ZKO, obrtni zbornici, trgovini Belokranjka, Dolenjki, pekarni, Novoteksu Konfekciji Vinica ter Iskri Semič.
Nova ali stara delovna mesta?
V zadnjih dveh letih za 48 milijonov tolarjev posojil drobnemu gospodarstvu
ČRNOMELJ - Tukajšnji izvršni svet je v zadnjih dobrih dveh letih razpisal za pospeševanje drobnega gospodarstva štiri natečaje za posojila v skupni nominalni vrednosti 48 milijonov tolarjev. Za 25 milijonov posojil je bilo uresničenih preko Ljubljanske banke Črnomelj, ostalo pa preko Ljudske banke Celje. Krediti, ki sojih dobili obrtniki in podjetniki, še ne dajejo vseh tistih učinkov, ki sojih investitorji zastavili v svojih programih, zlasti še, ker vse naložbe še niso končane. Prav tako gre počasneje, kot so načrtovali, pri odpiranju novih delovnih mest.
Porabo posojil, ki jih je odobril izvršni svet, so obravnavali na svoji seji tudi delegati občinske skupščine. Ob tem so želeli tudi potrditev ali zanikanje trditev, ki sojini prišle na uho. Tako je enega od delegatov zanimalo, kakšen je nadzor nad porabo posojil in kakšne so kazni za tiste, ki denarja niso porabili namensko, saj je slišati, da so nekateri posojila pretopili v trdno valuto. Z izvršnega sveta je dobil pojasnilo, da upravičenci črpajo posojilo preko banke s predračuni, menijo pa, da so ti predračuni verodostojni.
Drugi delegat, ki je sicer pohvalil takšno posojilno politiko do drobnega gospodarstva in upa, da bodo z njo v črnomaljski občini nadaljevali, pa je opozoril na drugo nepravilnost, o kateri je slišal. Nekateri kreditojemalci menda odpustijo delavce, preden dobijo posojilo, ko pa že imajo kredit v svojih rokah, delavce znova zaposlijo. Tako po njegovem ni odprto nobeno novo delovno mesto. Če je res tako ali ne, od odgovornih občinskih mož ni dobil odgovora.
M.B.-J.
OVLAGANJU CERTIFIKATOV
ČRNOMELJ - Belokranjski gospodarski forum bo pripravil v torek, 18. januarja, ob 18. uri v sejni sobi tukajšnje občinske skupščine razgovor z direktorjem agencije za sanacijo bank RS Jankom Deželakom. Beseda bo tekla predvsem o čim smotrnejšem vlaganju lastninskih certifikatov. Vabljeni vsi, ki vas ta tema zanima.
VOZIL JE PREHITRO
TRNJE - 7. januarja ob štirih popoldne je 40-letni Ivan Oven iz Vrhovega pri Šentlovrencu vozil osebni avto od Velike proti Mali Loki. V Trnju je vozil prehitro, zato ga je zaneslo na levo v trenutku, ko mu je nasproti z osebnim avtom pripeljal 38-letni Milan Novak iz Senožet. Kljub temu da se je Novak umikal, sta trčila. Hudo ranjenega Ovna so odpeljali v novomeško bolnišnico. Škode je približno za 150.000 tolarjev.
• Tudi norost ima rok trajanja in mora nekoč miniti. (Balaševič)
Voda postaja prava dragocenost
Trebanjska Komunala naj bi letos zaposlila 10 delavcev pri urejanju varovalnih pa-sov vodotokov, ribiči pa osmerico pri čiščenju brežin Temenice in ribnika Blato
TREBNJE - Trehunjci imajo z javnimi deli kar dobre izkušnje, suj so nekty delavcev, ki so se pri javnih delih najbolj izkazali, zaposlili celo za nedoločen čas- Prijavnih delih za urejanje varovalnih pasov vodnih virov, čiščenje naselij in sanacijo črnih odlagališče namerava Komunala letos od začetka marca do konca leta zaposliti 10 delavcev.
Navkljub temu da okolico vodnih virov nenehno urejajo, načrtujejo letos še urejevalna dela pri objektih vodooskrbe Šentpavel, Temenica (Radanja vas), Dušica, Bačji potok in Trebelno. Pri slednjem vodovodu bo največ dela. To naložbo za zajetje novih vodnih virov bo težko kakovostno zaključiti, ker se nahajajo zajetja na vodnatem območju in bo potrebno počakati na poletne mesece. Manjša urejevalna dela bodo letos potrebna še pri okolici čistilne naprave Medvedjek, pri okolici vodohranov Velika Loka, Pekel, Vrhtreb-nje, Sela pri Šumberku, Beli Grič ter pri okolici črpalnic na Grmadi, v Ša-hovcu, Dečji vasi, Luži in Podšum-berku. Desetero delavcev naj bi Komunala pri javnih delih zaposlila še z urejanjem večjih naselij v občini in z
odstranjevanjem Črnih odlagališč odpadkov, saj komunalci ugotavljajo,
• Ribiška družina Novo mesto - pododbor Trebnje pa namerava v zgodnjih spomladanskih mesecih zaposliti 3 delavce, da bi uredili ribnik Blato. Ribiči menijo, da bi lahko s postopnim vlaganjem in manjšimi preureditvami okolice ta ribnik postal zanimiva izletniška točka. Že v začetku tega leta nameravajo v bifeju Kavšek, na Račjem Selu 25 odpreti mesto za prodajo enodnevnih turističnih ribolovnih dovolilnic. Precej večji zalogaj pa predstavlja za ribiče ureditev zanemarjenih brežin reke Temenice od Šentlovrenea do Dolenjih Ponikev. Tudi s pomočjo petih delavcev, zaposlenih prek javnih del, niy bi bili kos temu čiščenju.
a 1994
da ima skoraj vsaka vas svoje smetišče. Komunala je ta svoj program ovrednotila na 7,3 milijona tolarjev.
P. P.
MLADO VINO POŠLO PRED NOVIM LETOM
METLIKA - Vseh 230 hektolitrov mladega vina lanskega letnika iz metliške vinske kleti, ki je bilo tokrat prvič portugalka, je uspelo kleti prodati do novega leta. Z vinom so bili toliko bolj zadovoljni tudi zato, ker je prejelo precej pohval, kar ne čudi, saj je portugalka ena najboljših sort za mlado vino. Pred novim letom so v kleti napolnili tudi vseh 7.(X)0 buteljk šardoneja lanskega letnika ter pripravili za stekleničenje ostalo belo vino lanskega letnika, medtem ko rdeče pripravljajo sedaj. Sicer pa imajo naprodaj še precej metliške črnine letnika 92 in jo bodo najbrž prodajali še vse letošnje leto. S prodajo belih vin predlanskega letnika pa gredo proti koncu.
ll
Uj
IZ NKŠIH OBČIN
il.il
IZ NKŠIH OBČIN
lii
Sedež okraja v Ribnici, ne Kočevju?
Mnenje predsednika ObS Ribnica Franceta Miheliča
RIBNICA - Predsednika občinske skupščine Ribnica Franceta Miheliča smo vprašali, kaj je resničnega na govoricah, daje ribniški predlog, naj bi bil sedež okraja za zahodno Dolenjsko v Ribnici in ne v Kočevju, kjer je imel sedež zadnji okraj za to območje.
“Menim, da bi bilo povsem prav, če bi bil sedež okraja v Ribnici. Kočevju naj bi ostal gospodarski del kot sedež Elektra, banke itd., Ribnici pa upravni del, se pravi sedež okraja. Za Ribnico je to pomembno, da bo dobila nekaj več delovnih mest pa tudi nekaj več moči. Če bi bil sedež okraja v Ribnici, bi to koristilo tudi nekaterim območjem kočevske občine, saj na primer že zdaj z dragarskega konca potujejo v Kočevje prek Ribnice, ki je tudi bližja Ljubljani kot Kočevje. Kočevju bi ostal tudi stra-teškoobrambni oz. varnostni značaj in vse dejavnosti v zvezi s tem.
Ribnica je tudi kraj z nad 900-letno bogato kulturno in zgodovinsko tradicijo. Ribnica je veliko izgubila, ko je Kočevje dobilo sedež nekdanjih okrajev. Tako smo izgubili del sodne oblasti, nekatere šole, v Kočevju je sedež Hydrovoda, Medobčinskih inšpekcijskih služb itd. Ribnica ima nad prostori sedanje Ljubljanske banke zelo primerne in prazne prostore, kjer bi bile lahko okrajne pisarne.
Upamo, da se bomo s Kočevjem lahko pametno dogovo-rili o našem predlogu,” pravi predsednik Mihelič.
J. PRIMC
Ljudski zdravnik ne piše le receptov
Dr, Stanko Nikolič odgovarja na očitke o njegovi “sovražni dejavnosti” do slovenske države in ljudi
OSILNICA, FARA, KOČEVJE - I)r. Stanko Nikolič, ki je gotovo najbo(j zaslužen za razvoj zgornje Kolpske doline v zadnjih dveh desetletjih, je bil deležen v raznih sredstvih obveščanja veliko kritike in tudi nekaj pohval. Kritiki mu očitajo nezakonito gradnjo obkolpske ceste, uničevanja narave in nespoštovanja zasebne lastnine pa da skrbi bolj za komunalne dejavnosti kot za zdravljenje ljudi, daje zaviral in onemogočal delo tistih, ki so hoteli kaj narediti za napredek osilniške doline, da razbija sožitje med Slovenci in Hrvati, daje po narodnosti Srb in bil med slovensko osvobodilno vojno zato zaprt itd., itd. Dr. Nikoliča, kije predsednik KS Osilnica in Turističnega društva Kostel, delegat KS Osilnica v zboru KS občinske skupščine Kočevje itd., smo zaprosili, naj na kratko odgovori na očitke.
šnem večjem delovnem uspehu kot na primer dograditvi zdravstvene postaje, vodovoda, posodobitvi šolske stavbe itd. moral zagovarjati na komiteju ZK ali pa pri policistih.
Ni res, da bi bil med desetdnevno
Lokalna obkolpska prometnica od Petrine do Kužlja je kljub nekaterim nasprotovanjem v glavnem dokončana, velika večina krajanov pa zahteva, naj zdaj nadaljujemo,” pravi dr. Nikolič, “gradnjo naprej ob Kolpi in Čabranki do Podplanine. Tako bo naša prednostna naloga ureditev prometnice po nekdaj obstoječih kolovozih od Kužlja do Mirtovičev in še nekaterih cestnih odsekov nad Osilnico. To lokalno prometnico bomo urejali s prispevki in prostovoljnim delom krajanov, krajevne skupnosti, države in občinske skupščine. Vztrajali pa bomo tudi, da se že letos začne gradnja regionalne ceste od Kočevske Reke proti Osilnici, ki bo široka 5 m, dolga 19 km in bo veljala nad 5 milijonov DEM, kar bo plačala republika.
Ni res, da bi zaviral prizadevanja za napredek zgornje Kolpske doline, kar dokazuje vse moje delo. Sem bil in sem še vedno za sodelovanje KS Osilnica z vsemi strankami, društvi, klubi in gibanji, če njihovo delo prispeva k napredku Kolpske doline. Vendar je to treba dokazovati z delom, in ne le s pisanji in govorjenjem.
Ne strinjam se s tistimi, ki govorijo in pišejo neresnice o Kolpski dolini in meni. To počno morda tudi zato, ker se bližajo volitve in bi si radi nabrali nekaj točk. Upam pa, da bo vse to pisanje koristilo vsaj toliko, da bodo Slovenci spoznali Kolpsko dolino, saj jih velika večina gotovo ni vedela niti, kje je Osilnica. Zanimivo je tudi, da vedo danes povedati največ proti meni predvsem ljudje, ki so me pred leti tožili pri Zvezi komunistov, da sem bil tudi partijsko kaznovan. Sicer pa sem se vedno po kak-
Dr. Stanko Nikolič
Ribničani se predstavijo
V okviru ponudbe Revit za Slovenijo in Bavarsko
RIBNICA - Tudi občina Ribnica se je vključila v program Revit, ki ga izvaja mariborska Ekonomska poslovna fakulteta v sodelovanju z vlado Bavarske in našim ministrstvom za znanost in tehnologijo. Programje namenjen pravzaprav vsestranskemu trženju.
V okviru programa Revit je rib-
DOHODN1NA PO STAREM
KOČEVJE - Občani ugibajo, kako je z napovedmi dohodnine za leto 1993. Zato smo vprašali pri pristojnih, ki so odgovorili, da za napoved dohodnine za leto 1993 veljajo isti predpisi kot so doslej, se pravi, da je potrebno dohodnino za leto 1993 prijaviti do 31 marca 1994, da so možne davčne olajšave do 10 odst. od osnove za odmero dohodnine, daje treba za olajšave na poziv predložiti tudi račune itd. Če bo zakon o dohodnini spremenjen, bodo pristojni organi o tem občane naknadno obvestili. Občani, ki želijo pomoč pri izpolnjevanju napovedi dohodnine, naj kmalu po Novem letu zaprosijo za pomoč delavce uprave za javne prihodke.
niška občina doslej organizirala že šest celodnevnih predavanj strokovnjakov iz Nemčije in Maribora, ki so domačim poslovnežem predavali o trženju. Teh predavanj-delavnic seje doslej dokaj redno udeleževalo okoli 20 ribniških poslovnežev.
Zdaj pa se ribniška občina pripravlja za predstavitev občine in svojih ponudb za prodajo in nakup v posebnem katalogu, ki bo tiskan v slovenščini in nemščini. Take kataloge so doslej v okviru programa Revit že izdelale občine Idrija, Ptuj, Ormož in Ravne, peta občina pa bo, kot kaže, prav občina Ribnica. V ta namen je občinska skupščina Ribnica te dni razposlala na okoli 500 naslovov domačih družbenih in zasebnih podjetnikov in drugih možnih ponudnikov s področja trženja predlog, naj predstavijo svoje projekte in ponudbe v tem katalogu, in to po metodologiji, ki je v okviru Revit že uveljavljena. Upajo, da bosta predlog oz. ponudba naletela pri poslovnežih na primeren odziv.
J. P.
DELOŽACIJA - Delavci so soglasno sklenili, da gredo raje v stečaj kot tui f	•	,	. ><
čakanje, da se jim ne bi ponovila usoda zaposlenih vproslulih TSS, ki še dlje 17. JvOiDSKC UOllIlC niso dobili plač kot oni. Predsednica novoizvoljenega skupnega vodstva sindikatov obeli podjetij žage, Milena Seničar, je nekaj minut čez poldne z delavci prišla v pisarne TOK-a in prosila delavce, da zapustijo pisarne. V napetem ozračju in ob huronskem vpitju množice:” Ven, ven, ven!” so gozda iji zapustil pisarne. Pravnica Jožica Penič z GG Brežice je delavcem, predrto je odšla iz pisarne, rekla, da bodo ta korak še obžalovali. Predsednik sevniškega izvršnega sveta Jože Kovač je izjavil, da bi bilo prav, da bi vendarle enkrat razčistili, čigava je ta Žaga, kdo je kaj pridobil in kdo kaj izgubil. (Foto: P.
Perc)
Gozdaije postavili pred vrata
Na sevniški Žagi so se delavci raje odločili za stečaj kot za odhod na “čakanje” - Zaklenili pisarne gozdaijev, večinskih lastnikov Žage - Izguba že 46 milijonov
SEVNICA - Pretekli četrtek opoldne so delavci sevniške Žage deložirali delavce TOK-a Gozdarstva in javne gozdarske službe iz njunih poslovnih prostorov pod streho zgradbe, kije (bila) last Žage. To, da morajo gozdarji izprazniti poslovne prostore, so soglasno sklenili delavci Žage istega dne dopoldne na zboru delavcev, da bi do prihoda stečajnega upravitelja zavarovali družbeno premoženje. V četrtek dopoldne so namreč delavci Žage, d.o.o., in Žage, invalidskega podjetja, d.o.o., še poprej soglasno zahtevali takojšnjo uvedbo stečajnega postopka za obe podjetji. Dramatičnemu zasuku v reševanju agonije delavcev Žage je botrovalo njihovo prepričanje, da sojih doslej gozdarji že ogoljufali in oškodovali ter da nimajo več kaj izgubiti.
V stečaju so delavci videli vsaj začasno večjo socialno varnost, kot pa, če bi se zaradi kroničnega pomanjkanja hlodovine in s tem osnovne surovine za nemoteno delo Žage znašli na začasnem čakanju. Tak ukrep je sprejela skupščina Žage dan pred omenjenim zborom delavcev, ko je ugotovila, da ni možna takojšnja dobava hlodovine, ker ni obratnega kapitala za plačilo surovine. Vseh 52 delavcev Žage razen obeh direktor-jevpodjetij naj bi bilo na čakanju največ 6 mesecev, to je do 6. julija. Delavci Žage niso že 3 mesece dobili plač, zato so zahtevali od organov upravljanja oz. od odgovorne osebe takojšnje izplačilo plač za oktober, november in december in razliko po kolektivni pogodbi od L maja do 31. depembra 1993 s pripadajočimi obrestmi.
Direktor Žage Slavko Zakšek in računovodkinja Marina Božič sta
skupščino Žage seznanila z analizo poslovanja v minulem letu in s programom dela za leto 1994. Skupščina, v kateri imajo gozdarji oz. TOK Gozdarstva, ki so si z milijonom mark zagonskega kapitala ob ustanovitvi podjetja zagotovili dvotretjinski us-tanovitevni delež, je ugotovila, da so kratkoročne obveznosti Žage za 29,2 milijona tolarjev večje od terjatev, da je poslovna izguba v letu 1992 znašala 20 milijonov, načrtovana izguba v letu 1993 pa okrog 26 milijonov tolarjev, in da so vzroki za izgubo neargumentirani. Skupščina Žage, ki jo vodi Ludvik Grilc, je menila, da program ob predvidenem razrezu 18.000 m3 hlodovine sicer prinaša okrog 43 milijonov tolarjev dobička, ne zajema pa načina reprogramiranja dolgov, predvsem dosedanjih dobaviteljev hlodovine. Ti dolgovi znašajo okrog
236.000	mark; od tega zneska dolguje Žaga TOK-u Gozdarstva približno
135.000	mark.
Direktor TOK-a Jože Guštin nam je tik pred četrtkovo deložacijo povedal, da so se najbolj bali, da bi šla Žaga v stečaj, češ da so lahko gozdaiji toliko vložili v Žago le ob velikem odpovedovanju in naporih. Guštin je opisal, kako so po vsej Sloveniji iskali hlodovino za Žago, čeprav so imeli že velike težave s svojimi okrog 30 kooperanti oz. zadružniki, ki so morali dolgo čakati na denar za svoj les.
• Vodja kadrovskega in splošnega sektorja GG Brežice Jožica Penič je v četrtek povedala, da so bili pripravljeni sodelovati na zboru delavcev Žage, da bi pojasnili sklepe zadnje skupščine, a jih navkljub obljubi dan poprej na skupščini podjetja na zbor niso povabili. Zato so iz pisarn v I. nadstropju delavci Žage, ki so zasedali v pritličju iste stavbe, dostavili izpisek sklepov 18. seje skupščine.
Dejal je, da imajo za okrog 23 milijonov tolarjev terjatev do Žage, da so zato tudi oni že 3 mesece brez plač, te pa po njegovih besedah nikakor niso tako bajne, kot se sliši. Žagi so gozdarji predlagali, da bi do konca leta poplačala polovico dolgov, ostalo pa v dveh letih, a tega niso sprejeli-
PAVEL PERC
PREMALO PREBIVALCEV KS Osilnica ima vse možnosti, da bi postala samostojna občina, le prebivalcev nima dovolj. Tistih 400 duš, kolikor jih KS šteje, omogoča le zelo slabo kadrovsko zasedbo v morebitni bodoči občini. Torej bo treba kaj storiti za porast prebivalstva, pri čemer ne bi smelo stati ob strani tudi novo nepolitično civilno gibanje. Do takrat pa je treba razmisliti, če bi Osilnicanje ostali v sedanji občini Kočevje ali se priključili kam drugam.
DELNA OTVORITEV - Za ponedeljek, 17. januarja, je predvidena delna otvoritev prenovljene šole v Fari. Gre za dograditev prve faze, medtem ko bodo gradnjo druge faze nadaljevali letos.
Kaj je z načrti?
Kaže, da jih še vedno “pospešeno izdelujejo” - Bojazen ostaja
OSILNICA - Republiška uprava za ceste je že oktobra lani obvestila KS Osilnico, da je dobila od vlade Slovenije nalogo, naj pripravi projektno dokumentacijo za vzpostavitev cestnih povezav z zaselki, ki jim je bila z nastankom meje med Slovenijo in Hrvaško prekinjena neposredna cestna povezava s Slovenijo. V istem dopisu obveščajo KS Osilnica, da “pospešeno pripravljajo tehnično dokumentacijo za cestno povezavo Osi-Inica-Kočevje prek Kočevske Reke, ki bo omogočala pričetek gradbenih aktivnosti že spomladi”, seveda 1994.
Bliža se pomlad, zato smo predsednika KS Osilnica dr. Stanka Nikoliča vprašali, če je obljubljena “pospešena izdelava dokumentacije” že končana oz. kako daleč je njena priprava. Odgovoril je, daje dobil od Republiške cestne uprave pojasnilo, da se dokumentacija še vedno izdeluje. Po njegovem mnenju pa ni kaj dosti verjeti izjavam o skorajšnem začetku gradnje.
vojno zaprt, ampak sem delal, kot sem bil zadolžen z vojaškim razporedom, in to skupaj z ostalim zdravstvenim osebjem.
Sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško nisem zaviral, ampak sem ga vzpodbujal, saj je bil na mojo pobudo pred leti ustanovljen usklajevalni odbor za razvoj zgornje Kolpske doline, v katerem so občine Kočevje, Delnice in Čabar. Te občine še vedno v okviru svojih možnosti usklajujejo delo, zaradi česar tudi tu ni ve liko obmejnih zapletov.
Krajevna skupnost Osilnica je v zadnjih dobrih dvajsetih letih dosegla večji razvoj kot prej v vsem svojem obstoju. Za to so zaslužni predvsem krajani, ki so opravili na leto skupaj po 6 do 10.000 prostovoljnih delovnih ur, prispevali v delu, denarju in materialu ali celo zemljiščih. Seveda so zaslužna tudi podjetja in drugi, ki so nam pri tem pomagali, predvsem vodstva občinske skupščine. Jaz sem pri vsem tem le pomagal pri organizaciji in delu v okviru svojih možnosti in sposobnosti. Menim, da sem to dolžan tako kot občan in kot zdravnik, saj zdravnikova naloga ni le, da bolne občane pregleduje in jim piše recepte, ampak da jim omogoči zdravo in varno življenje tudi tako, da imajo zdravo pitno vodo, primerne ceste, urejeno šolo, trgovino in dru-
JOŽE PRIMC
SE BREZ PRAVE OBVOZNICE
RIBNICA - Ribnica še dolgo ne bo imela prave obvoznice, čeprav bi jo nujno potrebovala. Denarja zanjo ni, pač pa so zato Ribničanje dobili predlog Republiške uprave za ceste, naj razmislijo o tem, ali bi namesto severne obvoznice sprejeli južno (ob Bistrici in prek Mlake proti Kočevju), ki bi bila krajša in cenejša. Upamo pa lahko, da ta predlog ni bil dan zato, da bi čimdlje v prihodnost odložili gradnjo obvoznice. Zaradi varnejšega prometa, predvsem pa varnejše poti v šolo in domov razmišljajo v Ribnici o tako imenovani mini obvoznici. Potekala bi od železniške postaje Ribnica v eno stran do Brega, na drugo stran pa do Hrovače. Ta je v okviru sedanjih možnosti uresničljiva, meni predsednik občinske skupščine France Mihelič.
Vsak 8. Sevničan zaupal certifikat PS Mercator
Odraz zaupanja pa tudi majhnih drugih možnosti
SEVNICA - Do 3. januarja je že okrog 2.400 Sevničanov - torej vsak osmi prebivalec sevniške občine - zaupalo svoj lastninski certifikat sev-niškemu Mercatorju oz. tukajšnji kmečki zadrugi, prek njiju pa Poslovnemu sistemu Mercatorja. Direktor sevniškega Mercatorja Albin Je-šelnik je zelo zadovoljen z odzivnostjo zaposlenih v sevniškem podjetju, saj so se domala vsi odločili, da vložijo lastninske certifikate v svojo družbo. Vsota certifikatov, zbranih od zaposlenih, predstavlja le približno petino potrebne vsote, to je 500 milijonov tolarjev, zato je dobrodošlo zanimanje Sevničanov za vlaganje v Mercatorja. Doslej so zbrali cerifikatov za 370 milijonov tolarjev.
Vrednost Mercatorja, d.o.o., Sevnica, je ocenjena na 1,61 milijarde tolarjev, večinski lastnik podjetja pa bo ostal PS Mercator, ki za svoj model lastninjenja potrebuje okrog
85.000	certifikatov v vrednosti blizu 24 milijard tolarjev. Po besedah direktorice sevniške kmečke zadruge Andreje Jamšek zadruga z zbiranjem certifikatov (doslej že okrog 800!) le pomaga PS Mercatorja, saj se je zadruga že olastninila skladno z veljavno zakonodajo. Jamškova pa priznava, da je izjemna odzivnost Sevničanov pri lastninjenju Mercatorja ne le posledica zaupanja v PS Mercatorja, zadrugo in sevniško dfužbo Mercator, marveč tudi pomanjkanja tovrstnih ponudb občanom z lastninskimi certifikati. Zlasti upokojenci ne vedo, kaj početi z njimi.	>
Drobne iz Kočevja
ODPRLI SO MALI RAJ - Medtem ko so okoli novega leta v Tolminu zaprli igralnico Raj (Paradisio), so v Cvišlerjih pri Kočevju odprli okrepčevalnico "Mali raj”. Upajmo, da bo v Cvišlerjih ve£ sreče.
OBOLELI POŠTARJI - Minuli četrtek je v nekaterih območjih mesta Kočevje precej kasnila dostava pošte. Vzrok je bil, daje hkrati zbolelo kar šest poštarjev in je dostava poštnih pošiljk ostala na ramenih le treh preostalih poštarjev.
KONČNO VSE V REDU - V minulem tednu so bile kopne ulice, ceste in tudi pločniki. Zasluga velja delno Komunalcem, delno pa Gospodu.
ŠE ENA TRGOVINA - Trgovino z mešanim blagom, predvsem pa sadjem in zelenjavo, je odprl Bedjeti na Trgu Zbora odposlancev. Svojo slaščičarno “Tri pike” je tako rekoč prepolovil in je polovico preuredil v trgovino, ki ima lepo “domače” ime “Sa-
Ribniški zobotrebci
......................^
RANJENIH NI BILO - Med novoletnim metanjem petard je bilo, kot smo poročali, v Kočevju ranjenih sedem otrok. V Ribnici smo zvedeli, daje bilo letos pokanja kljub raznim obvestilom veliko, v Zdravstvenem domu pa, da kljub temu ni bil nihče poškodovan. Mladi Ribničanje znajo pač bolje delati z razstrelivom kot Kočevaiji.
PREDNOST LESNI PREDELAVI - Med nedavno razpravo o razvojnih možnostih KS Sv. Gregor so ugotovili, da je ob kmetijstvu za to območje najpomembnejša dopolnilna dejavnost predelava lesa, ki bi prinesla tudi največ dohodka. Ža njo sta turizem na kmetih in predelava hrane, kar pa je manj donosno. Za uresničitev teh zamisli so ustanovili Društvo za celostni razvoj Slemen, za predsednika pa izvolili Petra Adamiča iz Andola.
PREMOG IN BRIKETI - Kar s
S.1
plakati po podjetjih ponujajo nakup premoga in briketov. Tona trboveljskega in zagorskega ter češkega premoga od približno 11.500 tolarjev naprej, občutno dražji pa so briketi, in sicer madžarski in nemški; najdražji dosežejo ceno 27.000 tolaijev.
OBČAN SPRAŠUJE -MEDVED ODGOVARJA
-	Ribničanje hočete okraj, in kaj ponujate v zameno Kočevarjem?
-	Medobčinsko odlagališče odpadkov.
Sevniški paberki
BABICE - Vodja kadrovskega in splošnega sektorja GG Brežice, pravnica Jožica Penič, nam je, pred-no so delavci Žage v četrtek izselili gozdarje iz njihovih pisarn, zaupala, da za Žago ne more biti nič dobrega, predvsem pa ne poceni, ker si je privoščila kar ducat "babic”. Verjetno je Peničeva imela v mislih rek: Veliko babic - kilavo dete! A kljub temu da ji razboriti delavci niso dovolili govoriti oz. je sploh niso poslušali, je Peničeva korajžno med zadnjimi zapuščala pisarne. Predsednik skupščine Žage Ludvik Grilc se je nameraval moško upreti deložaciji, a gaje nekaj parov krepkih rok prepričalo, da nima smisla z glavo skozi zid. Direktor TOK-a Jože Guštin seje, medtem ko je bilo v njihovi glavni pisarni najbolj vroče, v sosednji pisarni diplomatsko sprenevedal oz. uradno: se ukvarjal s stranko. Eden vodilnih TOK-a je navkljub mučnemu vzdušju domala zadremal, s kolegico z radia pa sva pogledovala, če ni okno v 1. nadstropju malo previsoko za skok v sili brez padalu.
NA ČRNO? - Naš bralec z Bučke nam je poslal anonimno pismo z dobrimi željami ob novem letu. Ker nikogar osebno ne žali, ampak strelja kar počez, naj povzamemo, da bralca zanima, “zakaj v Črnomlju ne smejo zidati hiše na črno, zakaj pa tukaj v Škocjanu in na Bučki, posebno na stari Bučki, nima vsaka nova hiša dovoljenja. To ni pravično, eni lahko, drugi ne.” Le kaj je od tega res?
ODPRAVE POSLEDIC NEURJA NA CESTAH
SEVNICA - Nekaj neviht zapovrstjo je oktobra in novembra lani povzročilo na lokalnih cestah v sevniški občini ogromno škodo. Po nevihtah so nekatere ceste postale skoraj neprevozne. Strojna dela so na poškodovanih cestah zvečine že opravili, zdaj so na vrsti še fizična dela. Sevniški izvršni svet bo denar za popravilo zagotovil iz rednega programa vzdrževanja cest za čiščenje jarkov, koritnic, muld, jaškov, propustov in za ročno krpanje gramoznih vozišč. Vlada pa bo zagotovila tudi denar za stimulacijo 15 delavcev, ki bi jih zaposlili za 11 mesecev pri javnih delih.
ROP - Lastninjenje je v polnem teku tudi v krški občini. Vse več ljudi je prepričanih, da bodo ostali opeharjeni, saj najbolj lastninijo tisti, l>i so pri skledi, ki imajo denar in informacije. Na okrogli mizi o lastninjenju v krških podjetjih je tudi podpredsednik krškega izvršnega sveta Robert Kerin jasno in glasno dejal: “TO JE ROP.” In tako predstavil gosta okrogle mize mag. Toneta Ropa.
IZJAVA - Peter Žigante iz krškega Savaprojekta je dobro izkoristil razgovor direktorjev in vodilnih delavcev krških podjetij z mag. Tonetom Ropom. Takoj ko je mag. Rop končal svojo uvodno razlago, je g. Žigante čutil potrebo, da vsem prisotnim izjavi, da je razumel vse, kar je povedal magister in to stoprocen-tno! Zakaj je bilo treba to poudariti, ve samo on in morda še tisti, ki ga bolje poznajo.
PRAZNIK - V Krškem je zavladal pravi praznik, ko so ugotovili, da že izponjujejo nekaj dodatnih zahtev v zvezi z varnostjo okrog nuklearke. Šofer nuklearkinega avtobusa je z lastno iznajdljivostjo menda kupil prvi in nato še drugi avtobus. Pravijo, da je to začetni korak k boljši organiziranosti za umik sevniškega prebivalstva v primeru ogroženosti. Zaradi dodatnih prevoznih moči v Sevnici bodo morda umik ob jedrski nesreči dočakali tudi tisti, ki živijo 11 km od nuklearke in ne samo njihovi sosedje, ki so od objekta oddaljeni 10 km.
ČRTICA - Mednarodna komisija za neodvisno oceno varnosti krške jedrske elektrarne (ICISA), ki jo je ustanovila slovenska vlada, je k sodelovanju povabila okrog 40 strokovnjakov iz različnih evropskih Jržav in ZDA. Vsak izmed njih ima k imenu pripisan doktorski, profesorski, inženirski naziv ali kombinacije teh. Pri enem izmed njih je narisana samo črtica. Napisan je le kot član sjovesnke parlamentarne komisije za Krško. Se vsaj vidi, kdo se mora pri nas ukvarjati z jedrsko varnostjo.
(Novo v Brežicah
DIREKTORJI -Že zadnjič smo se razpisali o brežiški lokalni radijski Postaji Radio Posavje, Studio Bre-zice. Takrat nam še ni bilo povsem jasno, zakaj občinski izvršni svet predlaga ustanovitev novega javnega podjetja Radio Brežice. Po zadnji seji občinske skupščine, na kateri so sprejeli predlog odloka, je postalo mar-s*kaj precej razumljivejše. Okrog skupščinskih klopi so se potikali bodoči in sedanji radijski direktorji, Pa se kljub temu nihče ob njih ni spolnil. Glede na to, daje kandidatov več je že dobro, da imajo v Brežicah najmanj dve radijski podjetji, pa čeprav eno samo postajo.
manipulacija - objektu, ki
§a gradijo na stadionu, pravijo slačilnice”. Ker je naložba že preseg-a začetna skromna sredstva in je ^rastla tudi v višino in širino, so Brežice tik pred novo afero. Če se že gradi večnamenski športni objekt, naj se. gradi, ampak recimo v tem Primeru bobu bob. Na primer, povsem brez škode bi objektu lahko rek-" vsaj “slačilnice in oblačilnice”, saj se R“ft“menda športniki v njem tudi “Plačili. Ce se bodo imeli v kaj.
,‘OLU - Novi pokriti športni dvora-?' v Brežicah pravijo balon ali tudi šotor. Njen bližnji sosed sindikalist Ladislav Rožič je nedavno predlagal, j b' zgradili še zimsko športno halo.
,o z« iglu menda že dovažajo.
ŽARADI LEPŠEGA - Na zadnji sej' občinske skupščine so poslanci tako pridno dvigovali roke in sprejeman predlagane odloke, daje bilo kar čudno. Celo rebalans proračuna so nameravali sprejeti na en-dva;tri, pa n '|l> PrcPrečil delegat Miha Škileč, t glasilse je. ker je “nekaj vendarle reba reči o rebalansu, saj menda ne ■ st'l skozi brez razprave”.
, V času od 22. decembra lani do 7. januarja so v brežiški porodnišnici rodile: Alvea Babič iz Kostanjevice na Krki - Jana, Romana Čemeč iz , režic - Anjo, Nataša Sintič iz Vo-'ovnika - Simona, Marjetka Zupančič ? Benovega - Tjašo, Marija Gabrovec !z Krškega - Miha, Emilija Šalamon V Leskovca - Katarino. Marija Budič 'z Mihalovca - Bruna, Darja Bclas z vel. Doline - Marka, Stanka Špegel iz Rožnega - Tejo, Klavdija Ban iz »/ezme - Tjašo, Jožica Petan iz Vel. Malenc - Roberta, Magda Penca iz ni Moden ic - Majo, Silva Krušlin iz pobove - Gregorja, Angelca Lubšina 'z Podgorja - Alena in Jožica Klemenčič z Oštrca - Marka. Čestitamo!
•	Nikoli se ne prepiraj z bedakom, ljudje morda ne bi opazili razlike.
(Mlliphy)
•	Veličina je v lem, da imaš talent in si kljub temu skromen. (Agate)
Kako bomo lastninili?
Mag. Tone Rop je svetoval direktorjem krških podjetij - Najprej reorganizacija, nato lastninjenje
KRŠKO - Procesi lastninskega preoblikovanja podjetij so se začeli, saj so bili v lanskem letu sprejeti vsi potrebni predpisi in je s L januarjem začel teči čas, kose morajo vsa podjetja v roku enega leta olastniniti. V krški občini želijo ta zahtevni gospodarski projekt izvesti čimbolj racionalno, zato je Robert Kerin, podpredsednik izvršnega sveta, pripravil okroglo mizo na to temo.
Vabilu so se odzvali direktorji in strokovni delavci podjetij z družbeno in mešano lastnino v krški občini, prišel pa je tudi mag.
Tone Rop, državni sekretar v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj. Slednji je v uvodu predstavil glavne značilnosti procesa lastninjenja in zakonodaje o privatizaciji. Med drugim jc opozoril na omejitve pri prodaji podjetij tujcem, po kateri bodo za vsako prodajo nad 10 milijonov ecujev morali pridobiti soglasje vlade in ji dokazati upravičenost prodaje tujcem.
Vsako lastninjenje večjih javnih podjetij bodo obravnavali [»sebej (Petrol, Nafta Lendava itd.). Mag.
Rop je opozoril tudi na nevarnosti notranjega odkupa podjetij:
“Dogaja se, da gredo podjetja nasilno v notranji odkup, zaradi česar pripade velik delež na posameznega delavca. Direktorji se nad tem pritožujejo, vendar moram povedati, da mi nismo silili nikogar v notranji odkup.
Menim, da se da kontrolni delež v podjetju dobiti tudi drugače kot z odkupom 51 odstotnega deleža podjetja.”
Silvano Moser iz krškega Ko-staks je zanimalo lastninjenje v
Mag. Tone Rop
javnih službah. Po besedah mag. Ropa je značilno, da se občine taka jx)djetja bojijo privatizirati in težijo k njihovemu podržavljanju. Peter Žigante iz Savaprojekta je opozoril, da ima njihovo podjetje že pripravljeno vse za lastninjenje, vendar mora čakati na revizijo s strani SDK, ki bo vseh 1000 podjetij preveril najhitreje čez kako leto. In nasvet: SDK naj zaprosijo za prednost pri reviziji.
Ker so v krški občini ostali predvsem obrati (Iskra, Metalna, Labod, Pionir), je kar nekaj njihovih vodstvenih delavcev vpraševalo, kako je z organizacijskimi spremembami. Mag. Rop jim je svetoval, naj najprej dosežejo organizacijske spremembe, in sicer še pred lastninjenjem, ker bo pozneje lastnikov več in bo vsaka sprememba težka. Težava pa je v tem, da obratom, ki dobro poslujejo, matične firme ne pustijo osamosvojitve, medtem ko manj perspektivne obrate pustijo propasti.
B. D.-G.
Zasebno podjetništvo na pohodu
Narašča po številu in deležu v skupnem prihodku posavskega gospodarstva -Najbolj uspešni zasebna trgovina ter finančne, tehnične in poslovne storitve
KRŠKO - Proti koncu lanskega leta je bilo v Posavju registriranih že 813 zasebnih podjetij, kar je za 229 več kot na začetku istega leta. Zasebno podjetništvo se še naprej širi, še posebej v brežiški občini, ki ne prednjači samo po številu, ampak tudi po deležu zasebnih podjetij v rezultatih celotnega gospodarstva. Zasebna podjetja postajajo vse bolj pomembna v prihodkih, ustvarjeni akumulaciji, odpiranju novih delovnih mest in nenazadnje, v preoblikovanju lastninske strukture podjetij.
PTT PODJETJE SLOVENIJE p.o. POSLOVNA ENOTA PTT NOVO MESTO
objavlja prosto delovno mesto
UPRAVNIKA POŠTE II. RAZREDA V KRŠKEM
Pogoji:
—	višja strokovna izobrazba ptt prometa
(inženir ali ekonomist ptt prometa) oz. druga ustrezna izobrazba — pravne ali ekonomske smeri
—	2 leti ustreznih delovnih izkušenj
—	poskusno delo 3 mesece
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Nastop dela je 1.2. 1994.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba Poslovne enote PTT Novo mesto, Novi trg 7,68000 Novo mesto, v roku 8 dni po objavi v časopisu.
Med 25 tisoči zaposlenih prebivalcev Posavja, jih kakih 6.500 dela v zasebnem sektorju ali se preživlja s samozaposlitvijo. Če je še leta 1991 v teh podjetjih delalo le 2,3 odst. vseh zaposlenih v posavskem gospodarstvu, seje zdaj ta delež dvignil na 8,4 odst. Posavska zasebna podjetja predstavljajo po številu 86,2 odst. vseh podjetij v regiji, vendar se uvrščajo med majhna podjetja. Le po eno brežiško podjetje sodi med srednja oz. velika podjetja.
O komisiji in oslovskih ušesih
Na predzadnji seji občinske skupščine je delegat Ivan Tomše dosegel, da je skupščina uvrstila na dnevni red točko o imenovanju komisije za preverjanje zakonitosti poslovanja z občinskim proračunom. (Mimogrede: zaradi dolgega naziva so komisijo nekateri imenovali kar Tomšetova.) Seja je tistikrat ostala nesklepčna, zato so njen dnevni red pretresali šele prejšnji teden. Takrat se je zgodilo - smola pa taka! - da predlagatelj ni mogel priti na sejo. Prav zanimivo je bilo, ko nihče od ostalih ni vedel ali ni želel vedeti, kaj neki počeli s to točko dnevnega reda.
Zaradi vsega tega ni prav nič čudno, če so se delegatom motala po glavi vprašanja o tem, čemu sploh lahko služi taka komisija prostovoljcev.
Danes se da z občinskim denarjem početi marsikaj: ga obračati, zadrževati, oplojevati, posojali, preusmerjati in ga tudi po potrebi "narediti" na papirju, čeprav ga v resnici sploh ni. Žal to dovoljuta pruvnu neurejenost in neučinkovitost pristojnih služb, ki bi morale poslovanje nadzorovati, ukrepati in nepravilnosti sproti kaznovati. Kot vemo, pri nas še ni tako in še dolgo ne bo. Zaradi lega se lahko tudi na tem mesta vprašamo, kakor so se vpraševali brežiški delegati: kaj lahko v takih razmerah naredi komisija občinske skupščine, ki bi jo sestavljali prostovoljci?
Očitno so si delegati še pravi čas odgovorili sami, zato so predlagali, naj stranke zaupajo tako nalogo že obstoječemu skupščinskemu odboru za finance in hkrati pokličejo v kontrolo nad gospodarjenjem z občinskim proračunom tudi SDK ali celo UNZ.
R. DUŠIČ-GORNIK
Posavju ostajajo prazne tovarne
Plaz stečajev - Obrate zastavijo, da rešijo center - Delavci zahtevajo stečaje - Nadur nihče več ne plačuje - Delo na črno in zaslužkarsko zaposlovanje
BREŽICE - Odpuščanje posavskih delavcev postaja vse bolj vsakdanje. Regija je s 17 odstotki brezposelnih med aktivnim prebivalstvom nad slovenskim povprečjem. Izstopajo predvsem Brežice, kjer je brezposelnih več kot 20 odst. aktivnega prebivalstva. Vrste obupanih pa ne rastejo samo na Zavodu za zaposlovanje, ampak je vse več tudi delavcev, ki so na čakanju, in tudi tistih, ki čakajo na stečaj svojega podjetja.
oglaša tudi okrog 30 delavcev brežiškega Avtoservisa, ki so že 6 mese-
V zadnjem času se je v Posavju sprožil plaz stečajnih postopkov: v Tehnoloških sistemih Sevnica,
krmeljski Metalni, Obrtni zadrugi Bohor, SOP - SPE Krško, od pretekle srede tudi v SOP Klepar Krško. V brežiškem obratu Adrie Caravan je bila proizvodnja enostavno ukinjena, brez dela pa je še vedno 35 delavcev bivšega Tehnično remontnega zavoda, ki na prošnjo oblasti niso prestopili k TO in potem niso imeli možnosti za zaposlitev v vojski.
V	dobovski Livarni je 50 zaposlenih napovedalo stavko, ker še niso dobili plačila za novembrsko in de-< cembrsko delo. Ravno pretekli ponedeljek so v tem podjetju potekala pogajanja med delavci in vodstvom. Odločajo se med stečajem in nadaljevanjem proizvodnje ob zajamčenih plačah, saj delo imajo, vendar so s pogodbami vezani na Metalno, Litostroj in Indus ter na njihova nestabilna tržišča. Sredi preteklega, ledna je zavrelo tudi v sevniški Žagi, kjer pa delavci, ki že tri mesece niso prejeli plač, zahtevajo stečaj podjetja, medtem ko se večinski lastnik s tem ne strinja. Več o dogodkih v Žagi piše kolega Pavle Perc.
V	teh dneh se po sindikalno pomoč
cev brez vsakih nadomestil. Za svoja delovna mesta se bojijo tudi delavci občinskih upravnih organov, saj se bliža reorganizacija državne uprave. Težave so z razporejanjem delovnega časa, predvsem pri tekstilcih in lesarjih, ki so zaradi poslov po pogodbi prisiljeni delati ponoči in podnevi, čeprav jim nadur nihče ne plača.
Podjetja ne upoštevajo kolektivnih pogodb in zdaj je sindikatom žal, da sopristali na nižje plače in na pokrivanje razlik z lastninskimi certifikati. Pokazalo se je namreč, da se prizna le razlika do 80 odst. plače po kolektivni pogodbi, zaradi če^sar so se podrle tudi ideje o notranjih odkupih podjetij, kijih delavci ne bodo zmogli.
Plače posavskih delavcev so borne, največkrat dosegajo komaj 60 odst. po kolektivni pogodbi dogovorjenih plač. Povprečje pa je varljivo, saj je značilno, da gre kaka tretjina denarja za plače delavcev, ki so podpisali individualne pogodbe. V nekaterih zasebnih podjetjih dela po 15 delavcev po pogodbi. Kot pravi Ladislav Rožič iz posavskih svobodnih sindikatih, se dogaja, da imajo v
pogodbi celo klavzulo, da delavci sami odgovarjajo za poškodbe pri delu.
Posavje je regija obratov, o katerih odločajo drugje. Največkrat te obrate zastavijo pod hipoteko, da lahko rešijo center. Za takim dogajanjem ostajajo posavskemu prostoru prazne hale, kot so hala Adrie, treh krških SOP-ov, brestaniškega Sigmata, del TSS v Sevnici in del Iskre v Kosta-
• V sindikatih tudi opozarjajo, da v Posavju že doslej dela na črno kakih 1000 ljudi, tovrstno delo pa se bo še povečalo s 25 odst. obdavčitvijo pogodbenega dela. Hkrati pa ni nobene možnosti za preprečevanje dela na črno. Začeli so se pojavljati koncesionarji, ki brezposelnim najdejo kak posel in se ob tem dogovorijo za zase posebno ugoden aranžma, tako da le kakih 30 odst. plačila namenijo delavcem. Taki koncesionarji menda v kratkem času zaslužijo tudi po več 10 tisoč mark. Dogajanje so že prijavili delovni inšpekciji, ki pa je nemočna in je zadevo predalu tržni inšpekciji. To že kaže, da izkrivljenega zaposlovanja ne bo mogoče na hitro preprečiti.
njevici. Praznih prostorov se obeta še več, le novih programov, ki bi zaposlili vse te odpuščene delavce še ni od nikoder.
B. DUŠIČ-GORNIK
Največji skok v primerjavi z letom 1992 so zasebni podjetniki dosegli pri deležu v prihodkih gospodarstva regije. V prvem polletju lanskega leta so posavska zasebna podjetja tako ustvarila 18,7 odst. vseh prihodkov posavskega gosjjodarstva, medtem ko je samo dve leti nazaj ta delež znašal komaj 6 odst. Posavje je na tem področju preseglo delež v slovenskem merilu, ki znaša 15,7 odst.
V letu 1993 je delovalo največ podjetij na področju trgovine, le malo pa so za njimi po številu zaostajala podjetja s področja finančnih, tehničnih in poslovnih storitev. Razveseljivo je, da se zasebno podjetništvo vse bolj uveljavlja tudi na področju industrije, kjer je registrirano okrog 120 podjetij, čez 70 odst. med njimi pa jih je oddalo obračune poslovanja. Trgovska podjelja ustvarijo tudi največ prihodkov med zasebnimi podjetji in zaposlujejo tudi največ delavcev. Po številu zaposlenih v trgovini sledi industrija in njej finančne, tehnične in poslovne storitve, čeprav ne gre zanemariti niti obrti.
Pristojne službe ugotavljajo, da so rezultati poslovanja zasebnih podjetij
ugodnejši kot v družbenih podjetjih in da se njihov prispevek k rezultatom posavskega gospodarstva iz obdobja v obdobje povečuje. V prvem polletju lanskega leta so tako zasebna podjetja ustvarila 85 odsl. bruto dobička in le 8 odst. izgube posavskega gospodarstva, ob tem pa izkazala kar 89 odst. celotne akumulacije v Posavju.
Akumulacijo je v prvi polovici leta 1993 izkazalo 343 zasebnih podjetij. Med njimi je samo v 37 podjetijih akumulacija presegla 1 milijon tolarjev in le v 2 podjetjih je bila večja od 10 milijonov tolarjev. Povejmo še, da je eno podjetje s področja finančnih, tehničnih in poslovnih storitev izkazalo kar 97 milijonov tolarjev akumulacije. Pri zasebnih podjetjih je za razliko od celotnega posavskega gospodarstva izguba manjša od akumulacije. Manj uspešno na tem področju je bilo le kmetijstvo.
B. D.-G.
DUŠAN KERIČJE SEKRETAR ZA OBRAMBO
BREŽICE- Potem ko je bivši sekretar za obrambo Stanislav Zlobko postal poveljnik vojaškega učnega cenita v Cerkljah ob Krki, so Brežičani izvolili novega sekretarja za obrambo. To funkcijo bo po novem opravljal Dušan Kerič, dolgoletni strokovni delavec v občinskem sekre-tarialu za obrambo.
Brez nje nenadoma ne gre
Izvršni svet predlagal skupščini, naj po hitrem postopku ustanovi Agencijo za šport
BREŽICE - Kot je bilo slišati na zadnji seji skupščine, je šport za Brežice najpomembnejša postranska stvar na svetu. To se je pokazalo ob gradnji pokrite dvorane, kiji popularno pravijo “balon”, ob gradnji slačilnic na sokolskem stadionu in zdaj spet ob predlogu za ustanovitev javnega zavoda Agencija za šport Brežice.
Balon je bil potreben, zato so delegati zanj namenili nekaj sredstev, nakar so se stroški širili in večali, tako da je to iz majhne naložbe postala velika. Podobno s* zdaj dogaja na brežiškem stadionu, kjer uradno rastejo slačilnice za športnike. V resnici pogled na stadion zakriva mogočna zgradba, v kateri bo poleg slačilnic dovolj prostora tudi za trim kabinet, gostinski lokal, stanovanje za hišnika in še kaj.
Čeprav se še vedno niso pomirile nasprotujoče si razprave okrog gradnje na stadionu, pa je iz hiše izvršnega sveta padla nova kost za glodanje, spet s področja športa. Zdaj želi brežiška vlada ustanoviti Agencijo za šport, ki bi imela sedež v zgoraj omenjenih “slačilnicah” na stadionu in bi zaposlovala nekaj profesionalcev, ki bi skrbeli za vsestranski razvoj športa v občini, predvsem pa zato, da “naša mladina ne bo posedala po temačnih lokalih in tavala po ulicah ter kadila travco in še kaj hujšega”.
Agencija za šport naj bi skrbela za športne dejavnosti v občini, organizirala športne prireditve in tekmovanja, skrbela za' izobraževanje na področju športa, oddajala prostore v najem in oprav-
ljala še vrsto drugih dejavnosti.
Tu se začenjajo dvomi. Zakaj se izvršnemu svetu tako zelo mudi, da je želel odlok sprejeti po enofaznem postopku? Menda se boji škode zaradi nevzdrževanja objektov, toda če so objekti vzdržali doslej, bi lahko tudi še kak mesec ali dva. Ogorčeni so se oglasili tudi člani Občinske športne zveze, ki sicer ne deluje ravno zgledno, vendar čuti, da bi ji agencija odvzela še tisto malo funkcij, kijih še opravlja.
Največji dvom pa je glede financiranja, saj bi novi zavod dobival zanesljiv denar predvsem iz občinskega proračuna. Zato je vprašanje, alt bo brežiški šport z agencijo zares pridobil ali pa se bodo sredstva, ki jih zdaj razdelijo med klube in društva, porazgubila v bodoči agenciji. Dvome vzbuja tudi člen odloka, ki prenaša ustanoviteljske pravice in obveznosti s skupščine na izvršni svet, menda zato, da bi pridobil čas. Po trditvah poslanca Ivana Živiča trije bodoči strokovni delavci agencije že delajo od septembra 1993, tri pa naj bi še zaposlili. Direktorja zavoda menda še iščejo, ulica ptt je že povedala najverjetnejše ime.
Brežiški izvršni svet trdi, da bi predlagana agencija kot podaljšana roka upravnega organa prispevala k racionalizaciji športne dejavnosti. Predvsem zaradi tega brežiški delegati niso zahtevali popolnega umika gradiva, ampak so raje glasovali za dvofazno obravnavo in za tehtno obravnavo.
B. DUŠIČ-GORNIK
SEDEŽ BODOČE AGENCIJE? - Predlagana agencija naj bi imela sedež v novem objektu, ki ga gradijo na stadionu. Uradno mu pravijo "slačilnice ”, čeprav je danes že jasno, da gre za večnamenski objekt. (Foto: B. D.-G.)
Uspešna promocija doma in v tujini
Metliška folklorna skupina “Ivan Navratil” o svojem delu - Načrtujejo pester program, nov splet plesov, nakup ali obnovo narodnih noš in inštrumentov
KLINIKA TIVOLI SE NOCOJ
NOVO MESTO - Romantično komedijo s petjem, plesi, pretepi ter zgodbo o ljubezni, bolezni in zasebnem zdravniku z naslovom Klinika Tivoli, d. o. o., s katero v Novem mestu gostuje Mestno gledališče ljubljansko, si še lahko ogledate v Kulturnem domu nocoj, 13. januarja, ob 19.30. Predstava je izven abonmaja, vstopnice pa je lahko kupite v predprodaji od 8. do 15. ure v sprejemni pisarni ali rezervirate po telefonu št. 21-210.
METLIKA - Člani metliške folklorne skupine "Ivan Navratil”, ki bo letos praznovala šestdeset let organiziranega nastopanja po Sloveniji, so na rednem letnem občnem zboru konec preteklega tedna pretresli uspešno delo v minulem letu. Po bogatem letošnjem programu pa je moč trditi, da bo društvo tudi v prihodnje dostojno zastopalo Metliko in Belo krajino znotraj in zunaj meja naše države.
ZMAGO JERAJ V CEKINOVEM GRADU
IJUBI JANA - V organizaciji fundacije Rembrandt bo nocoj odprta razstava del Zmaga Jeraja. Otvoritev razstave bo ob 19. uri v Cekinovem gradu ob hali Tivoli.
V preteklem letu se je folklorna skupina “Ivan Navratil”, ki šteje 62 članov, in sicer mlajše in starejše plesalce, tamburaše ter dekliški pevski zbor, predstavila na številnih nastopih po Sloveniji. Po besedah predsednika društva Mirka Dokla je bilo zanjo posebej pomembno osemdnevno gostovanje v Franciji, kjer so imeli kar enajst nastopov. Ker se povprečna starost članov dviguje, se to pozna tudi pri kvaliteti programa.
Osip je namreč le pri novopečenih članih, medtem ko tisti, ki plešejo že nekaj let, ostajajo. Umetniški vodja Stane Križ je opozoril predvsem na pomanjkanje priredb skladb za manjše tamburaške orkestre, zato imajo tamburaši težave z repertoarjem.
:

Za letos načrtujejo metliški folkloristi in tamburaši nastope po mnogih
ske purgarske plese. Ob tem bodo seveda morali nabaviti še črnomaljske purgarske noše. Načrtujejo tudi zamenjavo metliških moških noš pa nakup nekaj belokranjskih ljudskih inštrumentov in mehanizmov za tamburice. Temu primerno je velika tudi vsota, ki jo bodo letos porabili za svoje delovanje, a upajo, da bodo z dotacijami, s pomočjo sponzorjev in lastnim zasluškom kos vsem stroškom.
Sicer pa se zagnani metliški folkloristi zavedajo, da ni dovolj, da s plesi, pesmimi in običaji poskrbijo le za promocijo Bele krajine, temveč da se bodo morali v prohodnje na gostovanjih na dostojen način v pisani besedi in sliki predstaviti tudi sami. Zato razmišljajo o izdaji prospekta o folklorni skupini. Ker pa bi radi vse, kar seje doslej ohranilo o njih, predstavili tudi poznejšim rodovom, so se z Belokranjskim muzejem dogovorili, da bo sistematično uredil gradivo o folklorni skupini, ki ga hrani v muzejskih depojih. Tudi na ta način bo dosedanje bogato delo metliških folkloristov živelo naprej.
M. BEZEK-JAKŠE
NOCOJ SREČANJE S KIPARJEM ZORKOM - Danes ob 18. uri bo v Dolenjskem muzeju otvoritev razstave kiparja Ivana Zorka, Dolenjca, živečega v Parizu. Kot je v kritiki pregledne razstave, ki se iz Mestne galerije Ljubljana zdaj seli»’ Novo mesto, med drugim v Delu zapisal Milček Komelj, Dolenjec, živeč v Ljubljani, je v njegovih delih “vselej čutiti izrazitost materiala, muzikalnost ritmičnih obrisov in poetičnost...Povsod je čutiti ustvarjalni zanos, ljubečo predanost kamnu (izglajeni leseni kipi so v bistvu preneseni v porumeneli les iz kamnite govorice) in živ odnos do kozmične narave, a prav tako do tehnične civilizacije, razvidne tudi v industrijsko občutenih segmentih serijskih oblik. A vse to je mehko spojeno v izrazito enovitost in vse je podložno poetično muzikalnemu nadihu, ki usklaja kipe v zanosen ali blago enakomeren ritem smeri in obrisov. ” Razstavo bo odprl predstavnik pokrovitelja, generalni direktor novomeškega Revoza gospod Bernard Coursat, zapel pa bo mešani pevski zbor “Pomlad"pod vodstvom Zorice Prus. Na sliki: lesena skulptura Janeza Zorka z naslovom Srečanje.

I r
111	p	m i	* i 'j n v - %
ff ■	J’	m	m m ii
	. .	mm	
slovenskih mestih, udeležili pa naj bi se tudi festivala folklornih skupin v
SaS: Jurčič za spodbudo svobodni besedi
Najbrž se bodo odločili za črnomalj-	A

P
i&m
•,'v*
BiPRSi
REŠUJEJO STA TIKO - Trebanjski grad je videti od zunaj, kot da ga resno obnavljajo, potem ko so na novo pozidati porušeni stolp (na posnetku).
Poznavalci pa zatrjujejo, da gre zgolj za raziskovanje po načrtih arhitekta prof. Mušiča, da bi grad, ki še nadalje nezadržno propada, rešili. Severna stena se je nagitila za 28 cm, zato so jo podprli, da se ne bi porušila. Očitno je, da so
temelji gradu močno načeti. Navkljub velikim vlaganjem (doslej 11,8 milijona tolarjev) pa so ti denarci le kaplja v morje. Bo Trebanjcem uspelo
jona tolarjev) pa so ti denarci le kaplja v morje. Bo Trebanjcem uspelo vsaj za silo obnoviti grad do leta 1997, ko bo ob 200-letnici Baragovega rojstva
prišlo v njegovo domovino tudi precej Indijancev, ki jim je ta učeni mož, misijonar in jezikoslovec, napisal celo slovnico? (Foto: P. Perc)
OBISK ORESTEIE V CANKARJEVEM DOMU
NOVO MESTO - Tudi Novo-meščanom se nudi priložnost za obisk Aishilove drame Oresteia, ki jo SNG Drama Maribor v koprodukciji s Cankarjevim domom in v režiji Paola Magelija trikrat uprizarja v Cankarjevem domu v Ljubljani. Dom kulture v Novem mestu je za predstavo, ki bo v soboto, 29. januarja, ob 18. uri rezerviral 30 vstopnic po 1000 tolarjev. Za najmanj 20. prijavljencev bodo organizirali avtobusni prevoz, ki stane 500 tolarjev za osebo, avtobus pa bo odpeljal izpred Doma kulture ob 16.30. Predstava traja štiri ure in pol, saj bo uprizorjen celoten triptih: Agamemnon, Darovalke in Eume-nide. Prijave sprejemajo na telefon 21-210 do ponedeljka, 17. januarja.
Kriza prazni tudi knjižne police
V Valvasorjevi knjižnici v Krškem raste število obiskovalcev in število izposojenih knjig, sofinanciranje pa pada - Knjižni fond vse bolj obrabljen in zastarel
KRŠKO - Težko bi kje našli knjižničarja, ki bi bil zadovoljen s sredstvi, namenjenimi za dejavnost njegove knjižnice. Ker sodijo knjižnice pod kulturni resor, Iger oblast še po tradiciji najraje varčuje, znotraj tega resorja pa varčevalni ukrepi radi najprej udarijo ravno po knjižnicah, je zapiranja denarne pipice že vajen. Tako je tudi v Valvasorjevi knjižnici v Krškem.
A poglejmo najprej knjižnico s svetle plati. Že v prvem polletju lanskega leta je izposoja v primerjavi z enakim obdobjem predlani porasla za 19 odstotkov, čeprav statistični podatki za drugo polletje še niso gotovi, pa je ocena za drugo polletje še ugodnejša. Za 14 odstotkov je v prvem polletju porasel tudi obisk, za katerega velja podobna ocena kot za izposojo. Zlasti pa obisk narašča v oddelku, kjer so bralcem na voljo dnevni časopisi in revije, vsega kar 140 naslovov. Vse to bi bilo zlasti razveseljivo, če bi povečani izposoji in obisku zares botrovala sorazmerno večja bralna osveščenost in kulturna zavest prebivalstva, a žal se knjižničarji zavedajo, da ni tako. Bolj je to odraz vse večje stiske in gmot-
nih težav, zaradi česar so knjige in časopisi ter druge tovrstne kulturne dobrine ljudem vse težje dostopne. To je razvidno tudi iz statistike, saj je med novovpisanimi člani čedalje več brezposelnih. Zanje in za otroke do 14. leta članarine ni, medtem ko izposojevalnice že dolgo ne poznajo.
Knjižničarji so vsekakor veseli povečanega zanimanja za njihove usluge, pa naj bo temu vzrok takšen ali drugačen; ko se človek navadi obiskovati knjižnico, mu to pride pač v kri, zato skušajo povečanemu povpraševanju zadovoljiti. Tu pa prihaja do problemov. “Povpraševanju ne moremo slediti z nakupom novih knjig in ostalega knjižničnega materiala, saj smo od republiškega denarja. ki naj bi kril 70 odstotkov nakupov,
dobili le 27 odstotkov, občina, ki naj bi pokrila 30 odstotkov nakupov, pa je svoj delež pokrila precej bolje. Vse skupaj pa nikakor ne zadošča za normalne nakup, kaj šele za zadostitev povečanega povpraševanja,” pravi ravnateljica knjižnice Ida Merhar. Saj poskušajo pomanjkanje denarja omiliti s poslovnim vedenjem, iskanjem ugodnejših nakupov in varčevanjem, vendar tendence ni mogoče zavreti. Ta pa neizbežno pelje k zmanjšanemu številu nabavljenih izvodov ter večji iztrošenosti in zastarelosti knjižnega gradiva. Žal ni upanja, da bi se financiranje v letošnjem letu kaj izboljšalo, z novo lokalno samoupravo pa postaja usoda knjižnice še bolj negotova.
Kljub omenjenim težavam je Valvasorjeva knjižnica vitalna in moderna ustanova, ki ima računalniško urejeno izposojo knjig, video in avdio kaset ter CD plošč, poleg tega pa še razvitih vrsto drugih kulturnih dejavnosti in poslanstev, zaradi Cesarje v krškem kulturnem življenju nepogrešljiva. O tem priča tudi vrsta kulturnih prireditev, ki jih je v preteklem letu organizirala v svojih prostorih in drugod, zlasti so bile te intenzivne lani jeseni ob 300-letnici smrti Janeza Vajkarda Valvasoija, po katerem nosi ime.
T. JAKŠE
MODERNIZIRANA IZPOSOJA - Stranke v Valvasorjevi knjižnici v Krškem so hitro in solidno postrežene. Izposojo in kontrolo omogoča tudi računalnik, ki se ga v knjižnici poslužujejo že nekaj let, žal pa preko računalnika še niso povezani v slovenski knjižnični sistem, za kar bi morala poskrbeti republika. (Foto: T. Jakše)
PREDSTAVITEV “VOJNE IZ LJUBEZNI”
NOVO MESTO - V Knjižnici Mirana Jarca bo v ponedeljek, 17. januarja, ob 19. uri predstavitev knjige znane primorske pisateljice Marije Vogrič z naslovom Vojna iz ljubezni. Zgodba iz te njene najnovejše knjige se dogaja med vojno za samostojno Slovenijo, je pa povezana z razstrelitvijo skladišča orožja JA na Črnem Vrhu nad Idrijo. Pisateljica je prebila tisto noč na Čmovrški planoti in iz tega je nastalo knjižno delo, ki bo marsikoga presenetilo.
Dosedanjim Tomšičevim nagradam se pridružujejo še Jurčičeve nagrade in štipendije za novinaije, svobodne publiciste in urednike - Ustanovljen Jurčičev sklad
IJIJBIJANA-Tudi Josip Jurčič, naš veliki pripovednik in dolenjski rojak z Muljave na Krki, bo dobil nagrado, ki bo nosila njegovo ime. Pred približno enim mesecem sta skupščina Nove revjjc in upravni odbor Društva slovenskih pisateljev ustanovila Sklad Josipa Jurčiča za financiranje nagrad in štipendij, ki jih bodo vsako leto 4. marca, ob obletnici pisateljevega rojstnega dne, podeljevali novinarjem, svobodnim publicistom in urednikom.
Letos, ob stopetdesetletnici rojstva Josipa Jurčiča, naj bi bile nagrade iž sklada prvič podeljene. S tem nhj bi bil dan tudi večji poudarek Jurčičevemu časnikarskemu delu, kije ostalo ob njegovem literernem delu nekako ob strani in premalo ovrednoteno. Ko je moral Jurčič zaradi gmotnih težav zapustiti študij na Dunaju, se je namreč pričel preživljati s pisateljevanjem, hkrati pa je v letih 1868-1870 v Mariboru sourejal Slovenski narod. Leta 1870 je krajši čas urejal jugoslovansko usmerjeni list Siidslasvische Zeitung, julija 1871 pa je postal glavni urednik Slovenskega naroda, kar je ostal vse do smrti leta 1881.
Financiranje novoustanovljenega sklada Josipa Jurčiča bodo zagotavljali sponzorji in donatorji, z njim pa bo gospodaril upravni odbor, katerega člane imenujeta skupščina Nove revije in upravni odbor Društva slovenskih pisateljev. Za prvi mandat, ki traja štiri leta, je že imenovanih enajst
članov odbora. Predseduje jim odvetnik Drago Demšar, tajnik odbora pa je kritik in urednik Aleksander Zorn. Člani upravnega odbora so ugledne javne osebe in niso člani nobene politične stranke. Nagrade in štipendije bo podeljevala posebna žiri-
no, intelektualno verodostojno in avtentično pisanje o družbenem, kulturnem, političnem in gospodarskem življenju, neodvisno od političnih in finančnih vplivov, ki bi skušali usmerjati novinarsko delo v skladu s svojimi interesi.” Rečeno je še, da bo
sklad prirejal tudi novinarska srečanja in jih financiral ter sofinanciral udeležbo izbranih novinarjev na takih srečanjih drugih prirediteljev.
T. JAKŠE
Skrabca bodo počastili tudi v Ribnici
Postavili spomenik in po njem poimenovali trg
RIBNICA - Poročali smo, da so se 7. januarja začeli v Novi Gorici Škra-bčevi dnevi, posvečeni 150. obletnici rojstva Stanislava Škrabca, znamenitega slovenskega jezikoslovca in slovenista, ki je zagledal luč sveta pred 150 leti v Hrovači pri Ribnici.
Svojega velikega rojaka pa bodo dostojno počastili tudi v Ribnici, kjer bodo te dni imenovali odbor za počastitev tega jubileja. Ta odbor bo že februarja ob slovenskem kulturnem prazniku pripravil nekatere prireditve, nekatere bodo tudi kasneje, nekatere pa bodo skupne z novogoriškim odborom, ki ga vodi pater Niko Žvokelj, kije pred leti služboval
ja, ki jo odbor izvoli na predsednikov predlog. Člani žirije so lahko člani odbora, lahko pa tudi zunanje osebe, ne smejo pa biti člani nobene politične stranke.
Omenimo še načela, po katerih bo žirija podeljevala nagrade in štipendije za novinarje. V sporočilu javnosti piše: “Sklad bo nagrajeval in vzpodbujal resnicoljubnost kot moralno načelo slovenskega novinarstva. Resnicoljubnost razumemo kot odgovor-
.... IVI JV |/IVU IVU ,11	V CII
v Novi Štifti v ribniški občini, zdaj pa dela v Frančiškanskem samostanu Kostanjevica pri Novi Gorici, kjer je kar 42 let živel in delal tudi pater Stanislav Škrabec.
V okviru teh svečanosti bo kultur-
ni dan 8. februarja posvečen predvsem Škrabcu. V okviru svečanosti
nameravajo prostor med ribniško cerkvijo, župniščem, banko in zavarovalnico poimenovati v Škrabčev trg, na njem pa postaviti Škrabčev spomenik. Pripravili bodo tudi razstavo o življenju in delu tega velikega rojaka, predstavili pomen njegovega dela za vso Slovenijo, sodelovali pa tudi pri ponatisu njegovih del, ki so izhajala na platnicah glasila Cvetje iz logov sv. Frančiška.
Kulturno ministrstvo in zakonodaja
LJUBIJANA - Prejšnji teden so na ministrstvu za kulturo predstavili predlog za izdajo zakona o organiziranju in financiranju na področju kulture, tako imenova-
partnerja v oblikovanju kulturne politike omogoča tudi posvetovalno vlogo. Po predlogu novega zakona naj bi se izvajalci ločili na profitne in neprofitne dejavnosti, pri čemer bodo imele neprofitne ugodnejše davčne obveznosti in ugodnejše možnosti pri zbiranju
sponzorske in donatorske pod-“ '	‘	'	1 le
ni krovni zakon, ki naj bi postal )bl
ključni dokument za preoblikovanje organiziranosti slovenske kulture.
Predlog omejuje poseganje države le na področja, ki ga zahteva zagotavljanje javnega interesa, saj izhaja iz ustavnega načela, da je delovanje v kulturi svobodno, uzakonjapa tudi pravila za oblikovanje in izvajanje kulturne politike kot dela globalne nacionalne razvojne politike.
pore. Zakon bo sicer urejal le tisto zakonsko materijo, kije skupna vsem kulturnim dejavnostim in jo je upravičeno urediti na enem mestu, posebnosti posameznih kulturnih ustanov pa bodo upoštevane v Njihovem ustanovitvenem aktu in statutu teh u-stanov.
Ministrstvo je za drugo obravnavo pripravilo tudi predlog
zakona o pogojih opravljanja
video reproduktivne de-
Predlog zakona zagotavlja tudi posebne oblike, skozi katere
omogoča strokovni javnosti stalno in sistematično navzočnost v postopkih oblikovanja kulturnih odločitev, stroki pa skozi kulturniško zbornico Slovenije kot
dio in vic javnosti, v zaključni fazi pa so tudi predlogi za izdajo zakona o arhivski dejavnosti, o zaščiti avtorskih pravic ter delno o obveznem izvodu publikacij. Pospešeno pripravljajo tudi predloga zakona o varovanju naravne in kulturne dediščine ter o filmski dejavnosti.
• Sodobno slovensko novinarstvo je tudi doslej imelo svojo nagrado, imenovano po Tonetu Tomšiču, ki so ga Italgani zaradi organiziranja ilegalnih tiskam med okupacijo ustrelili. Pri podelitvi te nagrade so imeli velik vpliv tudi novinarji in njihova organizacija. Konkurenca vstopa torej tudi na področje novinarskih nagrad in upajmo, da bo to samo v korist novinarskemu delu. Kakšno težo in ugled si bodo posamezne nagrade v javnosti pridobile, pa bo odvisno predvsem od odločitev žirjj samih.
KOMEDIJA “POKVARJENO” V SEVNICI
SEVNICA - Tukajšnja Zveza kulturnih organizacij vabi v četrtek, 20. januarja, ob 19. uri v kulturno dvorano GD Sevnica k ogledu komedije Raya Cooneya Pokvarjeno. S to predstavo, po mnenju kritikov eno najboljših komedij zadnjih let pri nas, je lani uspešno gostovalo po Sloveniji kranjsko gledališče, v Sevnici pa se bo predstavilo jeseniško gledališče Toneta Čufaija. Predprodaja vstopnic je v sevniški občinski knjižnici.
8
DOLENJSKI LIST
t. 1 (2317), 13. januarja 1994
Ministri si izbirajo inšpektorje
Inšpekcijske službe, ki so bile do sedaj občinske, bodo prešle pod nadzor republike -Inšpektorji bodo pripadali različnim ministrstvom - Poslej brez usklajevanja?
UKRADEL RADIOKASETOFON -4. januarja je neznan storilec v Mirni Peči na parkirnem prostoru vlomil v osebni avto, last D. Č. z Velikega Kala, ter mu ukradel radioka-setofon in ga oškodoval za 20 tisočakov.
OB TORBICO Z DENARJEM ■N DOKUMENTI - 4. januarja zvečer je neznanec vlomil na Dolenjem Holju v osebni avto in s prednjega sedeža ukradel moško torbico z denarjem in dokumenti. S tem dejanjem je lastnika F. Z. iz Novega mesta oškodoval za 80 tisočakov.
FOTOAPARAT JE DOBIL NO-Oh - V noči na 5. januar je nepridiprav v Ulici Slavka Gruma v Novem njestu iz osebnega avtomobila ukradel fotoaparat in lastnika I. M. iz Novega mesta oškodoval za 3.000 tolarjev.
OB AVTOMOBILSKI ODBI-JAC - V času od 6. do 7. januarja je neznan storilec na Golievem trgu v i bnjem iz osebnega avtomobila • tnontiral prednji odbijač. Lastnika Jc oškodoval za okrog 10.000 tolarjev. Uli GORSKO KOLO - V noči na ■ januar je neznanec s hodnika sta-ovanjskega bloka na Cesti herojev v , ove.m mestu ukradel gorsko kolo in astnika M. S. oškodoval za okoli 17 ‘‘sočakov.
OB BRIVSKI APARAT - V noči ‘‘.'[•.Januar je neznan storilec na Se-‘skl cesti v Črnomlju vlomil v stanovanjsko hišo in ukradel brivski aparat nfkaj oblačil in lastnika A. K. “Škodoval za 20 tisočakov. J.^AULI SO MU BARVNI 1ELEVIZOR - V času od 6. do 8. Januarja je neznan storilec na Stra-njem Vrhu iz prostora poleg gost in-l ,ct=aJsikala ukradel barvni televizor, tolarj a	“hudoval za 35.000
nor^DSTREŠJA ODNESEL n K .	- V noči na 8. januar je
hjxPri. ‘Prav vlomil v stanovanjsko nair "f !2 podstrešne sobe ukradel J aznčnejše orodje in še nekaj dru-“'"P^metov. Ustnika D. K.zMir-Je “škodoval za okoli 60 tisočakov.
^EGLI so mu samokres
»REŽICE - 6. januarja so brežiški Policisti zasegli 52-letnemu Helmutu
•	'z Račje vasi samokres znamke Ustava kal. 7,62 mm, M - 57, za ka-‘crcga ni imel dovoljenja. Helmut naj , .orožje kupil od neznanega Roma januarja letos v Cerkljah ob Krki za 7 nemških mark. Za storjeni pre-
rsek se bo moral zagovarjati pred s°dnikom za prekrške.
zasegli marihuano
PAPIR /A ZVIJANJE CIGARET
KRŠKO - Kriminalisti UKS UNZ jkrsko so ugotovili, da je 30-letni Stanko
•	z Malega Vrha 30. novembra dal na razpolago prostor in marihuano Jožetu !. 'n Antonu Š. (oba sta iz Krškega). Osumljeni Stanko je izročil 2,5 g mari-
nane, ki jo je imel shranjeno v škatli, >cr vrečko, za katero je povedal, daje v njej sujj| drogo. Policisti so mu zasegli .1 dva zavitka papirčkov za zavijanje cgaret, zoper Stanka so napisali kazensko ovadbo.
KRŠKO - Družbena podjetja se pospešeno pripravljajo na lastninjenje, v nekaterih državnih službah pa seže nekaj let pripravlja njihova reorganizacija. Mednje spadajo inšpekcijske službe, ki so bile do sedaj občinske, po novem pa naj bi prešle pod nadzor republike, točneje: vsaka posamezna inšpekcija bo pripadala drugemu ministrstvu. Bo to pomenilo, da bodo inšpekcije učinkovitejše?
Načelnik Medobčinskega inšpektorata v Krškem Miroslav Mikeln o tem ni najbolj prepričan, čeprav naj bi se te spremembe uvedle prav zaradi tega, da bi bile inšpekcijske službe učinkovitejše, strokovnejše in bolje vodene. “Ena redkih dobrih stvari v tej novi organizaciji bo po mojem mnenju to, da bo inšpektor lahko opravil ogled tudi v drugi občini. Predvsem je to pomembno pri večjih posegih, npr. pri zapiranju obratov, delavnic, saj bo v takšnih primerih tuji inšpektor lahko to opravil neobremenjeno in pod manjšim pritiskom kot v občini delujoči inšpe-
V HIŠI POISKAL MARKE
LIPOVEC - V času od 24. decembra do 5. januarja je nepridiprav prišel v stanovanjsko v Lipovcu in v sobi ioiskal.2700 nemških mark. Lastni-a M. Š. iz Lipovca je oškodoval za 207.900 tolarjev.
E
TRČIL. V DREVO -5. januarja ob f n se ie 40-letni Ibrahim Ikanovič z Ponikev peljal s fičkom od Stra-^Je8‘> Vrha proti Črnomlju. Pri Svib-n‘ku ga je v nepreglednem levem ovinku zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati. Zapeljal je na neutrjeno ba-nkino, po kateri je drsel nekaj met-°* * * * v» in trčil v drevo. V nezgodi se je o poškodoval sopotnik 54-letni “ranko Lakner iz Kanižarice, ki je usta v vozilu ukleščen in so ga rešili
gasilci iz Črn«mIU i ..s:-
PODRL JE PEŠCA - 6. januarja ob 21.40 seje na Selški cesti v Dobovi
v brežiški občini zgodila prometna nezgoda. 42-letni Ivan Z. z Malega Obreža je pešačil iz smeri Kapel prek zavarovanega železniškega prehoda proti železniški postaji Dobova. Ko je prišel v neposredno bližino trgovine Nold na Selški cesti, mu je iz smeri železniške postaje pripeljal neznan voznik. Kljub zaviranju je voznik pešca zbil po tleh in odpeljal v neznano. Pešec se je pri tem lažje poškodoval, odpeljali so ga v brežiško bolnišnico. Policisti za neznanim voznikom še poizvedujejo.
ktor,” pravi Mikeln in dodaja, da pa zaradi tega še ne bi bilo potrebno reorganizirati inšpekcijske službe. “Takšno ravnanje države, ko vse vleče v svoj center, me spominja na
VLOM V AVTO JIM NI USPEL
STRAŽA PRI RAKI - 39-letni C. B„ 21 -letni J. B„ 37-letni B. B. in 32-letni I. K. iz Straže pri Raki so osumljeni, da so 2. januarja zvečer na par-čkirnem prostoru pred trgovino v Šempetru pri Otočcu poskušali vlomiti v osebni avto in iz rezervoarja iztočiti gorivo, kar pa jim ni uspelo, saj je nekdo njihov nečedni posel prehitro opazil. Kljub temu so lastniku avtomobila R. M. iz Otočca povzročili za okrog 5.000 tolarjev škode.
V VOZILU SO NAŠLI PLINSKO PIŠTOLO
OBREŽJE - 4. januarja so na mejnem prehodu Obrežje kontrolirali slovenskega državljana, 34-letnega Gorana C. iz Portoroža. Goran mejnim organom ni ničesar priglasil. Pri kontroli vozila pa so policisti v armaturni plošči pod krmilom našli plinsko pištolo znamke Bruni M-92, kal. 8 mm, s pripadajočim nabojnikom s trinajstimi naboji. Ker Goran ni imel ustreznega dovoljenja, so mu orožje in strelivo zasegli.
Pri Italijanih so našli večjo količino nabojev
Nameravali na Hrvaško
OBREŽJE - 5. januarja je bil na izstopnem pasu iz naše države kontroliran Italijan 45-letni Battista G. Na mejni prehod Obrežje se je pripeljal z osebnim avtomobilom Mitsubishi. Kljub temu da ga je policist optozoril, ni ničesar priglasil. Pri kontroli pašo policisti pod voznikovim in sopotnikovim sedežem našli 660 lovskih nabojev kal. 12/12 mm različnih proizvajalcev. Strelivo so zasegli, zoper kršitelja pa napisali predlog sodniku za prekrške.
Naslednji dan, 6. januarja sta se na izstop iz naše države pripeljal 47-let-ni Italijan Claudio C. in 50-letni Va-lerio B. Pri pregledu listin so ugotovili, da sta na mejnem prehodu Lipica priglasila orožje in strelivo. Kasneje so ugotovili, da nista priglasila 200 nabojev kal. 12. Tudi njima je bilo strelivo zaseženo in zoper njiju napisan predlog sodniku za prekrške.
Tega dne se je na mejo pripeljal tudi Italijan 51-letni Giorgio L. Pri njem so policisti našli 158 nabojev kal. 12, medtem ko jih je prijavil le nekaj.
Miro Mikeln
v Plaz je pri Črnem potoku odnesel cesto
Pučnikovi na Razbor-ju 92 se boje za hišo
LEDINA - Na domačiji Pa-čnikovih na Ledini 92 že nekaj časa nimajo mirnega spanca. Odkar je plaz, ki je pred kakšnimi petimi leti začel polzeti po strmem bregu proti magistralni železniški progi Zidani mošt -Sevnica in konec preteklega tedna prekinil promet na lokalni cesti Sevnica - Breg, so vznemirjeni ne le Pačnikovi, ampak tudi na sevniški občini.
Očitno tudi železničarjem ni vseeno, kaj se dogaja, saj so njihovi delavci v ponedeljek hiteli z motorkami žagati drevje na pobočju tik nad železniško progo, da ne bi morebiti plaz podrl kakšno drevo na progo in povzročil zastoje še v železniškem prometu ali celo katastrofo. K sreči to pobočje še ne kaže podobe lokalne ceste, kjer je plaz v širini okrog 100 metrov povzročil globoke razpoke v zemlji, na asfaltu in celo prestavil ogromne armirane betonske ograde, ki naj bi zadržale polzenje travnika in njive Pučnikovih na cesto.
“Plaz se je pojavil pred 4 oz. 5 leti, ko so ob posodobitvi ceste Sevnica - Breg posekali drevje po pobočju pod našo hišo, ki sva jo zgradila z ženo pred 23 leti. Ne vem, zakaj so ogromno materiala odpeljali na Orehovo, toda takrat seje začelo posedanje zemlje. Za les smo dobilik odškodnino, kaj pa zdaj, ko bomo
• Sekretar občinskega sekretariata za varstvo okolju in urejanje prostora inž. Jože Kolar nam je v ponedeljek povedal, da so bili sevniški Občinarji že 14. decembra zaradi tega plazu na Ministrstvu za promet in zveze ter na Republiški upravi za ceste (RUC). Sevničani so opozorili, da plaz od leta 1990 ni bil nikoli dobro saniran. Pretekli četrtek jc bil Kolar s predsednico sevniške skupščine Bredo Mijovič pri ministru Igorju Umku in na RUC. Tam so povedali, da je bila sanacija plazu pri Črnem potoku v osnutku plana, da pa je iz njega izpadla, ker ni bilo dovolj denarja. Po Kolarjevih besedah plaz nadzirajo tudi geologi. Plaz sc ob sušnem obdobju pomika le za okrog 5 cm, ob slabem deževeem vremenu pa za 8 do 12 cm dnevno, v sobotnem deževju pa seje celo za 24 cm! Po lanskem predračunu bi samo sanacija plazu stala vsaj 52 milijonov tolarjev, popravilo cesta pa še okrog 10 milijonov tolarjev. Obvoz je čez# Radeče in čez Krakovu.
še ob najlepšo njivo?” se sprašuje 60-letni upokojenec sevniške Žage Franc Pačnik. Doda še, da mu je plaz že na treh krajih pretrgal zemeljski elektroenergetski kabel. p, PERC
predvojni rek: Več ko ima gospodar hlapcev, boljši je.”
Požarne inšpektorje je reorganizacija doletela prve. S 1. januarjem je začel veljati Zakon o varstvu pred požari, ki je bil sprejet lani konec decembra. “Zakon, ki sicer govori, da s tem dnem ministrstvo prevzame delavca, torej požarnega inšpektorja, opremo, dokumente in arhive pod svoje okrilje, ima veliko pomanjkljivost, saj ne pove, katero ministrstvo je to,” razlaga Mikeln. Ostale inšpekcije - v Krškem jih imajo 11 - na nove zakone še čakajo. Inšpektorji posameznih področij bodo pripadali različnim ministrstvom. Krški inšpektorat ima 4 avtomobile, faks in računalnik, vse to so kupili s pomočjo občin, ki sojih do sedaj financirale. Sprašujejo se, zakaj naj bi to delili. Do sedaj so delo usklajevali znotraj inšpektorata. Kako bo po reorganizaciji, ne vedo, saj naj bi bila vsaka inšpekcija odgovorna le svojemu ministrstvu, vendar menijo, da brez vsakršne koordinacije ne bo šlo, dogovoriti pa se bo potrebno tudi za pla-
• V pričakovanju novega zakona so tudi inšpektorji za delo, čeprav ugotavljajo, sodeč po osnutku, da tudi novi zakon ne bo rešil njihove pristojnosti. Krška inšpektorica za delo Irena Renier pravi, da so inšpektorji za delo zelo nemočni, saj lahko ukrepajo samo takrat, kadar je kršitev nastala z dejanjem, ne pa z listino. Zaposlovalen delavca na črno lahko prijavijo sodniku za prekrške, vendar preteče kar nekaj časa, preden sodišče obravnava kršitelja, zato tudi mulce višje kazni ne pridejo do izrazu. Inšpektorica pravi, da odkrije največ kršitev glede delovnega razmerja pri obrtnikih. V Posavskih občinah pa imajo zaradi bližine meje še več kot drugod črnega zaposlovanja tujcev, ki nimajo niti pogodbe o delu niti delovnega dovoljenja. In kako nuj inšpektor zakonito ukrepa v primerih, ko zakon tega problema ne obravnava?
čuvanje skupnih stroškov, saj bodo tudi naprej ostali v prostorih, kjer so že sedaj. Načelnik Mikeln meni, da bi moral biti le en zakon o inšpekcijskih službah in marsikatero nepotrebno vprašanje bi bilo s tem rešeno.
J. DORNIŽ
•	Vino ne opije človeka, marveč se človek opije sam. (Kitajski pregovor)
•	Slovenec Slovenca ugrizne, polemizirati pa ne zna. (V. Zupan)
PO DOLENJSKI DEŽELI
•	Dolgoprstneži se ponujenim priložnostim ne morejo odreči. Takšna priložnost se je očitno pokazala nekomu, ki je 3. januarja v trgovini Mladinske knjige na Glavnem trgu v Novem mestu iz torbic dveh prodajalk izmaknil denar; Š. Z. iz Novega mesta je oškodoval za 6 tisočakov, N. D., prav tako iz Novega mesta, pa za celih 23 tisočakov.
•	Veliko je takšnih na svetu, ki služijo na račun naivnih in po-štenih ljudi. Tudi 27-letni R. Z. iz Črnomlja je hotel na ta račun dobro služiti. V novembru je N. K. iz Straže prodal ogrlico, za katero je trdil, da je zlata. N. K. je oškodoval za 28 tisočakov. Še sreča, da ima laž kratke noge.
•	Zime še ni konec in nekaj časa bo še potrebno kuriti. Nekdo, ki mu je zmanjkalo drv, je odšel kar v gozd nad Gabrom in posekal več listavcev. Kerni sekal v svojem gozdu, je Gozdarstvo Črmošnjice oškodoval za več kot 21 tisočakov.
IZ GARAŽE UKRADLI KADETA
MIRNA PEČ - V noči na 6. januar je neznan storilec v Mirni Peči iz garaže ukradel opel kadeta z registrsko številko: NM Gl - 22, bele barve. Lastnika K. B. je oškodoval za okrog 700.000 tolarjev. Policisti prosijo občane, ki bi karkoli vedeli o ukradenem vozilu, naj o tem obvestijo najbližjo policijsko postajo na telefon 92.
Goljufali so zavarovalnici Tilia in THglav
Lažno prikazovali prometne nesreče, ki so se zgodile na Hrvaškem
NOVO MESTO - V novomeški upravi za notranje zadeve ugotavljajo, da število zavarovalniških goljufij narašča tako na področju nezgodno avtomobilskega zavarovanja kot na področju zavarovanja pred poškodbami. Trenutno novomeški kriminalisti obravnavajo skupino ljudi, ki so lani izpeljali več zavarovalniških goljufij tako, da so izdelali lažno dokumentacijo
0	prometnih nezgodah, ki naj bi se zgodile na I Irvaškem. Odškodnino za nesreče, do katerih sploh ni prišlo, so uveljavljali pri zavarovalnici Tilia in Triglav in jo tudi dobili.
Goljufije so osumljeni B. R, iz Košaškega Dola, B. K. iz Gradca, R. Z. iz Črnomlja, V. M. iz
1	Irvaške im M. W. iz Nemčije. Z lažnim zahtevkom za povzročeno škodo v prometni nezgodi na Hrvaškem so zavarovalnico Tilia oškodovali za 817.145 tolarjev. Znesek je zavarovalnica izplačala B. R. I. oktobra. B. R., B. K., D. P. in V. M. so osumljeni, da so na enak način ogoljufali tudi novomeško enoto zavarovalnice Triglav in sicer za 1.093.380 tolarjev. Zoper kršitelje so policisti napisali kazenske ovadbe.
TAT OBISKAL VIKEND V RUČETNI GORI
RUČETNA GORA - V času od 25. decembra do 7. januarja je neznanec v Ručetni gori vlomil v vikend ter ukradel barvni televizor, več odej in dajnogled. Lastnico A. D. je oškodoval za 45.(XH) tolarjev.
VLOMIL V HIŠO
KRŠKO -10. januarja med 6.30 in 15. uro je nepridiprav prišel do stanovanjske hiše 34-lelnega Petra P. iz Dobrave. Z neznanim orodjem je odprl vhodna vrata. V hiši je pregledal omare. Iz shrambe je odnesel dve lovski puški in 50 MK nabojev ter lovski pas z naboji. Pod policami se je nahajal zaboj, ki je bil zaklenjen z obešenko. Tat jo je odtrgal in iz njega pobral 3400 nemških mark. Ukradel je tudi zlato verižico z obeskom. Lastnika je oškodoval za 530.000 tolarjev.
Stranpoti Kočevja
PO SENO NA KRMIŠČE - Romom iz Željn pri Kočevju je zmanjkalo sena za konje. Dva sta krenila 8. januarja z vozom v revir Lovske družine Mala gora in na krmišču za divjad naložila seno. Oba sta mladoletna in oba bosta povabljena k sodniku za prekrške.
NA VSAK NAČIN STA HOTELA AVTO - F. B. in M. G., mladoletnika iz Ribnice, sta vlomila 8. januarja ponoči v Kočevju v dva avtomobila. Najprej sta vlomila v golf in ga spravila v pogon, a seje vožnja kočala že v bližnji živi meji, kjer se je avto vkopal v blato. Nato sta ob 1.55 poizkušala srečo pri stoenki, a sta opazila policijski avto in pobegnila, vendar so ju policisti kmalu prijeli.
GOLFA ŠE NISO NAŠLI - V noči iz 3. na 4. januar so nezanci ukradli avto Golf IJ N 8 823 s parkirišča pri lokalu “Tri zvezde” v Kočevju. Lastnik K. R. ga potem ni več videl.
NESPRETNI VLOM ILEC - V noči od 4. na 5. januar je P. A. iz Kočevja Vlomil v tovornjak MAN, ki je bil na parkirišču pri železniški postaji Kočevje. Vzel je več glasbenih kaset, orodje in nekaj plastenk sadnih sokov. Pri “delu” pa je bil tako nespreten, da je izgubil osebno izkaznico, ki so mu jo nato med svojim obiskom vrnili policisti.
OB PLINSKO PIŠTOLO - P. B. iz Podgorske ulice v Kočevju se je 4. januarja okoli 20. ure sprl s skupino Romov, ker so mu zaparkirali dvorišče. Med prepirom je Romom pokazal tudi plinsko pištolo, ki so mu jo nato policisti zasegli.
LJUDJE V STISKI - Tudi v Kočevju je vedno več ljudi v stiski, iz katere si sami ne znajo pomagali, učinkovite pomoči drugih pa niso deležni. Pred kratkim smo poročali o samomoru begunca, zdaj pa jc prišlo spet do novega samomora. 4. januarja ob 3.50 je P. M. iz Kočevja telefoniral svoji bivši ženi. Pripovedoval ji jc, kaj namerava storiti, in se med telefonskim pogovorom ustrelil s pištolo v glavo. Bil je takoj mrtev.
MED PRETEPOM SO GA HUDO POŠKODOVALI
. ČRNOMELJ - 41 -letni J. S. iz Črnomlja, 36-letni F. V. izJelševnika in 32-letni B. S. iz Črnomlja so osumljeni, da so pred gostilno Miillcr v Črnomlju pretejrfi 57-letnega A. 1.. iz Stanetincev in ga hudo poškodovali.
POLICISTI PREPREČILI VELIK ZASLUŽEK
ČRNOMKLJ - l-ani decembra so policisti v Črnomlju zasegli več kot 3100 g zelo kvalitetne marihuane. Črnomaljec, ki je mamilo pridelal sam, ga je nameraval prodati za bo-žično-nnvoletne praznike, vendar so mu policisti to preprečili. Če bi mu marihuano uspelo prodati, bi zaslužil 15.000 nemških mark.
■*'-V
A VTOBUSU JE ZAPRI. POT PARKIRAN A VTOMOBIL - Prejšnji četrtek je neznan voznik osebnega avtomobila Peugeot prav nesramno zaparkiral že tako enosmerno cesto, ki pelje mimo novomeške tržnice na Glavni trg. Šofer avtobusa ni mogel mimo, prisiljen je bil počakati lastnika ovire, da o pešcih, ki so se komaj prebijali mimo avtobusa in avtomobila, niti ne govorimo. Sicer pa bi o parkiranju po Novem mestu lahko lahko še veliko pisali in na koncu zaključili, da je prometna kultura voznikov na nizki ravni. (Foto: J. Domiž)
Velik pritisk tujcev na mejo
Na zeleni meji v Posavju policisti zalotijo na dan tudi _______ po več deset tujih državljanov
BREŽICE - Ilegalni prestopi naše meje ne pojenjujejo, pritisk na mejo je še naprej velik. Samo 4. januarja od 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer je bilo na območju UNZ Krško zavrnjenih 11 državljanov BiH, 11 hrvaških državljanov, 2 Jugoslovana in po 1 Makedonec, Belorus in Jordanec.
4. januarja ob 17.45 so Brežiški policisti v Rakovcu zalotili pri ilegalnem prehodu državne meje hrvaška državljana, 47-letnega Ilijo T. in 40-letno Maro T. Ker pri sebi nista imela ustreznih dokumentov za prestop državne meje. Policisti soju vrnili na Hrvaško. - Ob 21. uri so brežiški policisti pri kontroli zelene meje v Stari vasi pri Bizeljskem pri ilegalnem prestopu meje zalotili več ljudi: 24-letnega Emira C., državljana BiH, ki je vozil juga po lokalni cesti iz Hrvaške v Slovenijo prek mostu čez Sotlo izven Stare vasi, kjer je tudi pre-
stopil državno mejo. V avtu so bili še 34-letni Husnija P., 47-letni Suljo G. in 49-letna Mina O., vsi iz BiH. Zoper Emirja in Husnija so napisali kaznovalni predlog sodniku za prekrške, ker nista imela ustreznih dokumentov za vstop v Slovenijo.
5. januatja so policisti pri ilegalnem prestopu meje v Obrežju zalotili hrvaški državljanki 17-letno Z. V. in 16-letno I. C., obe iz Bregane. Dekleti sta prišli v Slovenijo prek betonskega mostu čez reko Bregano v neposredni bližini gostilne Kalin. Ker nista imeli ustreznih dokumentov za prestop meje, prav tako nista imeli denaija za preživljanje, soju vrnili na Hrvaško. Istega dne sta poskušala ilegalno prestopiti mejo hrvaška državljana 48-letni Želimir P. in 56-let-ni Zlatko P. Zoper oba so napisali predlog sodniku za prekrške.
Pionirje prebudil občinstvo
Pionirjevi odbojkarji kljub porazu zadovoljili gledalce - Izkazala sta se Povšič in Goleš - Sodnik z goljufanjem pomagal Ljubljančanom do zmage
NOVO MESTO - Novomeški športniki so se že kar navadili, da so gledalci v športni dvorani Marof med tekmami tiho kot v gledališču in le redkokdaj zaploskajo. Sobotna odbojkarska tekma med vodečo Olimpijo in domačim Pionirjem pa je novomeško občinstvo po dolgem času spet dvignila na noge. Čeprav poraženi, odbojkarji Pionirja s tekmo ne morejo biti nezadovoljni.
REKREACIJA V BADMINTONU
NOVO MESTO - Agencija za šport Novo mesto razpisuje rekreacijo v badmintonu. Rekreacija bo ob nedeljah v večernih urah, začela pa se bo 16. januarja ob 18. uri. Prijavnina znaša 2.000 tolarjev, zagotovljenih pa je najmanj 10 terminov. Prijavite se lahko na Agenciji za šport, p.p. 30, Novo mesto, ali pa po telefonu 22-267.
KLEVIŠAR ZA NOVO LETO
ČRNOMELJ - Na novoletnem hitropoteznem šahovskem turnirju društva upokojencev je zmagal Klevišar nad Dragošem in Udovčem. Ti trije pa so si s 7 točkami razdelili prvo mestu tudi na januarskem turnirju, kije prvi izmed 12 rednih mesečnih tekmovanj, kijih bodo letos pripravili belokranjski upokojenci. (J. D.)
Novomeški odbojkarji so Olimpijo presenetili že takoj na začetku srečanja. V prvem nizu so zaigrali čvrsto in organizirano v obrambi, v napadu pa je bil
KUSER ZMAGAL NA “SKI OPEN”
NOVO MESTO - Cicibani Smučarskega društva Rog uspešno sledijo uspehom pionirjev. Mare Kušer je v nedeljo zmagal na veleslalomu za “Ski open” na Rogli, njegov uspeh pa so dopolnili Rok Ravbar s 5., Manca Simčič s 15. ter Mojca Mesojedec in Matevž Suhadolnik z 18. mestom. Na super G-ju za pokal Alpe Adrija je bil Rogovec Rok Ster 13., Sebastjan Habjan pa 21. Zmagal je Avstrijec Jan Weiss. Na FIS-veleslalomu v Garmi-schu (Nemčija) Je zmagal Miha Vernik nad Matjažem Kodbo. Oba sta člana smučarskega društva Rog.
Povšič ob dobrih Goleševih podajah nerešljiva uganka za ljubljanski blok, v katerem je stal tudi visoki ruski igralec Dolja, nekdanji član Pionirja. Rezultat 15:11 bi bil lahko tudi drugačen, saj so Novomeščani povsem nadigrali goste.
V drugem nizu se je spet pokazala velika slabost novomeškega prvoligaša. Nekaj sodnikovih nerazumljivih odločitev v škodo domačinov je igralce Pionirja povsem vrglo s tira. Igrali so neorganizirano, povsem je zatajil Pavlov, ki ga je trener Mohorčič kasneje zamenjal z mladim Babnikom, in posledica psihološke nestabilnosti je bil izid 15:4 za Ljubljančane, ki so v polju “pobrali” tudi najtežje žoge, bili odlični v bloku in z lahkoto preigravali domačo obrambo. V tretjem nizu so Novomeščani sicer igrali nekoliko bolje, a so ga kljub temu izgubili s 15:8.
Četrti niz je bil prava drama, njen režiser pa zmedeni begunjski sodnik Hrovat, ki je bil povsem nedorasel do-
S. Bloudek je zahteval preveč
Novi trener Krke Novoterma je Sarajevčan Rade Matič - Iz Bosne prihaja tudi igralec za zvezo Vukadin - Od Nemcev je odvisno, če se bo vrnil Šentjernejčan Plevnik
NOVO MESTO - Položaj Krke Novoterma pred začetkom pomladanskega dela sezone prav gotovo ni tak, kot bi si ga želela katerakoli prvoligaška ekipa, ni pa še vse izgubljeno. Gneča na repu lestvice je velika in Novomeščani ne zaostajajo kaj dosti za tekmeci v borbi za izpad. Tega se v klubu še kako zavedajo, zato mrzlično iščejo rešitev, ki bi jim prinesla obstanek v ligi.
Največje presenečenje za novomeške ljubitelje nogometa je pripravil dosedanji trener Marin Bloudek, ki je v Novo mesto prišel iz Maribora. Da bi bil voljan ostati v Krki Novotermu je postavil za klubsko upravo in prazno blagajno previsoke zahteve. Poleg urejenega finančnega stanja kluba in ureditve igrišča za tekme in trening je zahteval še visoko plačo, večino denarja pa je zahteval vnaprej. Upravi ni preostalo nič drugega, kot da se mu zahvali za sodelovanje in najde novega trenerja, kar pa ni lahko, saj se “slovenski” nogometni strategi cenijo previsoko glede na kakovost moštev, s katerimi delajo. Tu pa so Novomeščanom prišle prav zveze, kijih imajo z nekdanjim jugoslovanskim nogometom. Navezali so stike z nekdanjim igralcem Železničarja in trenerjem kadetske in mladinske državne reprezentance, 50-letnim Sarajevčanom Radetom Matičem, kije bil do sedaj drugi trener grškega Pana-tinaikosa. Ker so državljani Bosne in Hercegovine v prosrbsko razpoloženi Grčiji nezaželjeni, bi moral Matič slej ko prej zapustiti domovino športa, tudi če ne bi dobil vabila iz Novega mesta. Zaradi položaja, v kakršnem je, je Matič zahteval “le” stanovanjc, hrano in plačo.
Ker kakovost moštva, ki je v jesenskem delu prvenstva pristalo na zadnjem mestu, ne daje upanja na obstanek, je uprava Krke Novoterma poskusila ekipo okrepiti z novimi igralci, vendar brez denarja kakšnih večjih sprememb v moštvu ne bo. Čižmareviča, ki je bil zadnje tri jesenske tekme tretji
tujec v Krki Novotermu, so zamenjali z Damirjem Vukadinom, Vratar Pavič in Dankovič pa sta ostala. 24-letni Ze-ničan Damir Vukadin je do sedaj igral za Čelik, Iskro iz Bugojna in nazadnje pri Osijeku oziroma Papuku, kamor so ga zaradi nepripravljenosti posodili Osiječani. Vukadin namreč eno leto pred prihodom na Hrvaško zaradi vojne v Bosni ni treniral, tako da se šele sedaj počasi vrača v formo. Druga okrepitev bi lahko bil Šentjernejčan

Novotehna druga v državi
Mladinci novomeškega namiznoteniškega kluba so osvojili drugo mesto na prvenstvu Slovenije
MURSKA SOBOTA - Mladi namiznoteniški igralci novomeške No-votehne so v soboto in nedeljo v Murski Soboti dosegli na mladinskem ekipnem državnem prvenstvu drugo mesto in s tem še enkrat potrdili, da v Noyem mestu raste res obetaven rod, ki bo kmalu prinesel boljše rezultate tudi članski ekipi.
Novomeščani so imeli v Murski Soboti tukrat kar precej sreče. V predtekmovanju so najprej s 4:1 premagali Vesno iz Zaloga, potem pa s 4:0 izgubili z velenjsko Ero, vendar ta tekma ni odločala o uvrstitvi v finalno skupino. Pomembno je bilo le srečanje z domačim Potrošnikom, na katerem pa so Vertuš, Kralj, Retelj in Miklič prekosili same sebe in Sobočane premagali s 4:0. Na koncu se je namreč izkazalo, daje prav ta tekma odločala o drugem mestu, saj se je rezultat iz predtekmovanja prenesel v Finale, kjer so Novomeščani sicer izgubili z Olimpijo s 4:0 in s koprskim Istra Benzom s 4:1.0 medaljah je odločil količnik med posameznimi zmagami in porazi, saj so imela tri moštva isto število ekipnih zmag, zato je Novotehna kljub porazoma osvojila srebrno medaljo.
Ekipa Novotehne z drugim mestom sicer ni ponovila lanskega uspeha, ko so isti igralci postali moštveni državni prvaki, vendar uspeh ni nič
Gorazd Plevnik, vendar le v primeru, če nemški klub, za katerega igra, ne bi zanj zahteval previsoke odškodnine. Pogovarjali so se tudi z nekaterimi igralci kočevskega Avtobuma, ki pa hi prišli v Novo mesto le v primeru, če Kočevcem ne hi uspelo rešiti težke klubske krize in bi morali moštvo razpustiti.
Sicer pa ostaja še vedno največji problem novomeškega nogometa igrišče, kije komaj primerno za igro, vadbo pa morajo organizirati izven Novega mesta, zato bi morali, če hočemo v dolenjski metropoli še gledati kakovosten nogomet, nujno zgraditi pomožno igrišče, kjer bi svoj prostor pod soncem našle tudi vse mlajše selekcije.
I. V.
godkom na parketu. Domačini so začeli s poletom in povedli s 4:0, Ljubljančani pa so jih ujeli šele pri 7:7. Izredno izenačena in borbena igra v končnici niza je spravila na noge celo “mrtvo” novomeško občinstvo. Pionirja nismo videli takega že dolgo časa. Celo moštvo je iz sebe izcedilo še zadnje atome moči in znanja. Utrujenost se je že močno poznala, predvsem najboljšemu igralcu Pionirja Povšiču, ki pa ga je Horvatovo nepošteno sojenje le še bolj podžgalo. Ko je pri izidu 12:12 Horvat dosodil točko Ljubljančanom, čeprav je žoga padla globoko v polje Olimpije, se je še enkrat hudo poigral z živci domačih odbojkarjev in tekma je bila izgubljena. Sodnik, ki ni sposoben pozorno spremljati igre in se odloča (kadar ne vidi, kaj se je zgodilo z žogo) na osnovi reakcij igralcev ene same ekipe (v tem primeru je bila to Olimpija), ne sodi v prvo ligo; besede s katerimi so Horvata označili gledalci, pa ne sodijo v časopis, čeprav jih najdemo tudi v Slovarju slovenskega knjižnega jezika.	^
v
Šport iz Kočevja in Ribnice
LABIN - Čeprav so rokometaši Ribnice na mednarodnem turnirju v Labinu izgubili vsa tri srečanja - s Fructalom 23:22, z Rudarjem 23:20 in z Var-teksom 26:17 - niso razočarali. V prvih polčasih so bili vsem trem moštvom enakovreden nasprotnik, v drugem delu igre pa je trener Janez Ilc dal v igro tudi mlajše igralce, kar so slednji dobro izkoristili. Ribničani so na nadaljevanje sezone dobro pripravljeni. V prvem krogu jih čaka izredno težko gostovanje pri Kolinski Slovanu, upajo pa, da se bodo ob koncu prvenstva znašli precej višje kot na polovici, saj je razlika med 3. in 10. moštvom le 2 točki.
KOČEVJE - Kočevske rokometašice bodo odprle letošnjo sezono že pred nadaljevanjem prvenstvenih bojev. V soboto ob 19. uri se bodo v Ribnici na prvi četrtfinalni tekmi državnega pokala pomerile z ljubljanskim Krimom.
KOČEVJE - Namiznotenisači Melamina sc te dni zavzeto pripravljajo na tekmo Inter pokala na Dunaju. Trener Marjan Oražem od mednarodnega nastopa ne pričakuje kaj dosti.
Tenisači napovedujejo zmage
Mladi novomeški tenisači presenetili v Ljubljani -Zmaga Puclja in finale Zupančičeve
DAMIR VUKADIN, novi član Krke Novoterma: “Novomeški nogometaši imajo še možnosti, da ostanejo v ligi, zato sem tudi prišel v Novo mesto. Trenerja Matiča poznam in ga cenim kot dobrega strokovnjaka. ”
manjši, saj lani na prvenstvu še ni bilo Olimpije, ki je imela letos v svoji ekipi najboljše tri mladince s slovenske jakostne lestvice. Zasluge za uspehe Vertuša, Retlja, Mikliča in Kralja imata predvsem njihova dosedanja trenerja Egon Žabkar in Igor Selak, ki sta fante spremljala od prvih pionirskih zamahov z loparjem. Ko sta onadva zapustila klub, je ekipo prevzel nekdanji mladinski reprezentant Jugoslavije Marjan Hribar, ki je med študijem na mariborski poslovno - ekonomski fakulteti igral za Maribor, lani pa se je vrnil v Novo mesto. Z mladinsko ekipo se je posebej za državno prvenstvo pripravljal zadnje dva meseca, ko je temu cilju podredil tudi nastope v članski ligi, kjer so mladi igrali ob polnemu treningu. Za kondicijske priprave je poskrbel znani atletski trener Milan Simunič, vzdržljivost pa se je fantom poznala predvsem na odločilni tekmi z Mursko Soboto (tretje srečanje prvega dne prvenstva), ko so še vedno sveži Novomeščani nadigrali že vidno utrujene domačine. Fantje so med sabo zelo dobri prijatelji in prav v “pravi klapi” je skrivnost ekipnih uspehov Novotehne, saj njeni igralci kot posamezniki še ne dosegajo enakih rezultatov, ko pa gre za uspeh moštva, dajo vse od sebe.
I. V.
NOVO MESTO - Na prvem od štirih teniških turnirjev za mlade igralce “Kompas grand prix”, ki je bil v športni dvorani Bit v Ljubljani, so se izkazali tudi novomeški teniški naraščajniki, ki do nedavnega na podobnih turnirjih niso imeli posebnega uspeha. Tokrat pa je nadarjeni Tadej Pucelj v kategoriji dečkov do 10. leta dobesedno šokiral slovensko teniško javnost. Zlahka se je prebil do finala, kjer je jxi napetem boju s 6:4 premagal prvega favorita tekmovanja, Ljubljančana Gregorca.
Nič manjše presenečenje ni pripravila Zupančičeva, ki je morala med dek-
PORAZ ZA ZAČETEK
BLED - Mnogi, ki so na Bledu pričakovali hud spopad med ženskima odbojkarskima ekipama Novega mesta in blejske Minolte, so se hudo ušteli. Novomeščanke so bile na prvi tekmi spomladanskega dela prvenstva brez obolele Pastuchovc le bleda slika ekijre, kije v jeseni predstavljala trd oreh tudi za najboljše v ligi. Poraz s 3:0 (-2, -9, -3) je Novomeščanke kljub vsemu obdržal na 6. mestu prvoligaške lestvice, kar je tudi njihov letošnji cilj. V soboto bodo odbojkarice Novega mesta v Kopru igrale s prvouvrščenim Cimosom, ki letos še ni izgubil tekme.
licami do 12. leta priznati premoč šele Ljubljančanki Grašičevi v finalnem obračunu. Ljubljančanka je Zupančičevo premagala s 6: L Da je novomeška ekipa zares močna, sta dokazala tudi Turk, ki se je v kategoriji dečkov do 12. leta uvrstil med štiri najboljše in v polfinalu izgubil s kasnejšim zmagovalcem, ter Kralj z uvrstitvijo med osem najboljših v kategoriji do 10. leta.
Rezultati za poznavalce teniških razmer niti niso presenetljivi. So le sad resnega dela v teniški šoli, ki ga je pred dvema leta začela Bolgarka Stančeva, nadaljuje pa ga Mirnopečan prof. Dušan Hočevar, ki ima pod “komando” kar petnajst mladih uftov. Prvi uspehi napovedujejo prebujenje novomeškega tenisa, ki do sedaj niti v slovenskem merilu ni pomenil skoraj nič.
PREMAGALI POLZELO
NOVO MESTO - V predzadnjem krogu predtekmovanja mladinske državne lige so mladi košarkarji Novega mesta 92 jx> razburljivem boju premagali vrstnike Polzele s 68:65. Največ košev sta dosegla Simon Petrov (25) in Marko Strašek (19). Če zmagajo še v zadnjem krogu proti Ježici, se bodo varovanci trenerja Slavka Kovačeviča uvrstili med šesterico najboljših slovenskih mladinskih moštev.
Prejšnji petek sta generalni direktor trgovskega podjetja Novotehna Niko Galeša (desno) in vršilec dolžnosti predsednika namiznoteniškega kluba Novotehna podpisala pogodbo o nadaljevanju sodelovanja. Ob tej priložnosti je generalni direktor pokrovitelja sprejel trenerje in igralce, se jim zahvalil za dosedanje uspehe ter jim ob novem letu zaželel čim več zmag, ki pa njegovem mnenju niso najpomembnejše. Važnejše od zmag je, da se mladi športniki nikoli ne predajo in da z borbenostjo in poštenostjo dokazujejo klenost dolenjskih ljudi. (Foto: I. V.)
Velikanka v Toplicah
Melovi motokrosisti letos z novimi motorji -Preuredili bodo progo v Dolenjskih Toplicah
NOVO MESTO - Čeprav je do začetka sezone v motokrosu še kar nekaj mesecev, se člani motokluba Mel iz Novega mesta nanjo že vneto pripravljajo. Preteklo leto je bilo za mlade novomeške motokrosiste uspešno kot še nobeno do sedaj. V članski konkurenci seje izkazal Ludvik Mežnar, ki je v%kupni razvrstitvi državnega prvenstva do 80 ccm zasedel odlično 2. mesto in zmagal na dirkah v Dolenjskih Toplicah in v Mačkovcih pri Murski Soboti. V Me-lu pa so lahko ponosni predvsem na najmlajše dirkače, ki nastopajo v kategorijah podmladka. Gregor Me-de je namreč v kategoriji do 80 ccm osvojil naslov državnega prvaka, v kategoriji do 60 ccm pa sta Sašo Popovič in Jaka Može zasedla drugo oz. tretje mesto.
V novi sezoni bodo prav vsi člani Mela nastopali z novimi motoiji znamke Honda. Mežnar bo presedlal v kategorijo do 125 ccm. Popovič in Može se bosta pridružila Medctu v kategoriji do 80 ccm, v kategoriji do 60 ccm bo ostal le Andrej Hvastja. Kljub zimi in snegu na Dolenjskem ne mirujejo. Poleg kondicijskih tre-
ningov se že usedejo tudi na motorje, za božič so vadili na progi v Marušičih pod Medvejo blizu Buj. Glede na to, da'so dobili sponzorja iz Združenih držav Amerike, obstaja možnost, da bodo letos nekaj dni trenirali tudi na drugi strani Atlantika.
Člane motokluba Mel pa čaka letos tudi precej dela na njihovi progi v Dolenjskih Toplicah. Spremeniti bodo morali del proge za članske dirke, zaradi zahtev slovenske zveze bodo zgradili povsem novo progo, namenjeno tekmam podmladka, in se lotili priprave skakalnice velikanke, kjer naj bi motokrosisti lahko povsem varno skakali tudi do sto metrov daleč. Skoki z motorji so pri nas in nasploh povsem nova disciplina, ki ima svoje korenine prav na Melovi progi v Dolenjskih Toplicah in je doživela zelo dober sprejem tako med tekmovalci kot med gledalci, ki jih skoki privlačijo celo bolj od samih dirk. Za konstruktorja prve motokros letalnice se je že ponudil Vlado Gorišek, ki je skupaj z bratom Janežem postavil planiško velikanko.
L V.
BOGATA BERA POKALOV-Jaka Može, Ludvik Mežnar, Sašo Popovič (od leve proti desni) in Gregor Mede (manjka) so na proglasitvi najboljših slovenskih tekmovalcev v avto-moto športu v razvpiti novogoriški Perliprejeli nagrade in priznanja za imenitne dosežke v lanski sezoni.
ŠENTJERNEJČANl SO USTANOVILA ATLETSKI KLUB - Izredni uspehi, ki jih zadnja leta dosegajo mladi šentjernejski atleti - letos so bili osnovnošolski ekipni državni prvaki pri mlajših in starejših deklicah in med mlajšimi dečki - so domače športne delavce dobesedno prisilili, da so prejšnji teden ustanovili atletski klub Šentjernej. Za svoj klub so se odločili predvsem zaradi tega, da bi v atletiki zadržali tiste mlade športnike, ki ne nadaljujejo šolanja in vadbe v Novem mestu, obenem pa želijo domačim atletom ponuditi kar najboljše pogoje dela. Prvi predsednik kluba je Janez Kuljaj, kije med najbolj zaslužnimi za razmah atletike v Šentjerneju. (Foto: I. Vidmar)
ŽUŽEMBERK IN ŠMIHEL V FINALU - Z zaključnim turnirjem osnovnošolske odbojkarske lige so deklice šestih ekip iz novomeške občine končale prvo tovrstno tekmovanje, ki ga je pripravil ženski odbojkarski klub Novo mesto. V finale, ki bo v soboto, 22. januarja, ob 15. uri pred prvoligaško tekmo članic, sta sc uvrstili ekipi OŠ Žužemberk in OS Šmihel. 3. mesto je osvojila OŠ Center, 4. OŠ Šmarjeta, 5. OŠ Grm in 6. OS Šmihel II. (Foto: I. Vidmar)
POD VODO V NOVO LETO - Potapljači novomeškega kluba za podvodne aktivnosti so 2. januarja s potopom v Krki na Otočcu odgrli enaindvajseti list v zgodovini društva. Pod valovi nekoliko narasle Krke sose jim pridružili člani ljubljanskega Pozejdona, s katerimi bodo Novomeščani sodelovali tudi poleti. Potapljači so se pod za ta čas precej toplo vodo - namerili so 9 stopinj C - zadržali dobre pol ure.
cije ter vplive na okolje. Varnostne značilnosti in izboljšave v elektrarni so primerjali z veljavnimi pravili v ZDA, od koder elektrarna izvira. Proučevali so tudi organizacijo elektrogospodarskega podjetja, ki z jedrsko elektrarno upravlja in Republiške uprave za jedrsko varnost. Nekaj pozornosti
Edina slovenska jedrska elektrarna je za nekaj dni dobila vidnejše mesto v naših in avstrijskih medijih, ki se niso mogli upreti preizkušeni in hvaležni temi, še posebej potem, ko so v Ljubljani predstavili poročila treh komisij. Avstrijski mediji so se oprijeli ugotovljenih pomanjkljivosti in se na široko razpisali o krški jedrski centrali kot o speči bombi, ki lahko vsak čas eksplodira.
V minulem letu so varnost krške elektrarne preverjale kar tri komisije, ki so na koncu priporočile številne popravke, izboljšave in prilagoditve, vendar na, kot so sporočili na posebni tiskovni konferenci, poročila ne navajajo nobene tako zelo kritične pomanjkljivosti, da bi bilo treba zaradi nje takoj prenehati z obratovanjem v jedrski elektrarni. Minister za okolje in prostor Miha Jazbinšek je na osnovi poročil dejal, da jedrska elektrarna v Krškem po tehnološki plati, po vplivu na okolje, po kadrih, vodenju obratovanja in skrbi za varnost ne odstopa od podobnih zahodnih elektrarn.
Preiskovalna komisija Evropske skupnosti je ocenjevala usposobljenost upravnih organov, ki nadzorujejo NEK, in primernost zakonodaje na tem področju. Najpomembnejša ugotovitev te komisije je, da Republiška uprava za jedrsko varnost nima dovolj kadrov ter da njen upravni položaj ni ustrezno opredeljen in dovolj ntočan pri nekaterih odločitvah. Po mnenju ministra Jazbinška se že sedaj stanje na tem področju izboljšuje.
Misija OSART, ki deluje v okviru dunajske Mednarodne agencije za atomsko ener-8'jo, je ocenjevala obratovanje NEK s stališča jedrske varnosti v danem trenutku. Direktor Republiške uprave za jedrsko varnost mag. Miro Gregorič meni, da so v Poročilu te misije pomembna predvsem 4 priporočila. Misija je namreč predlagala izboljšanje sistema požarne varnosti, sistema kemijskega laboratorija za sprotne ana-nze, gradnjo posebnega simulatorja (komandne sobe) za vodenje elektrarne in izboljšave rezervnih komand za zasilno zaustavitev NEK, če bi prišlo do okvare v komandni sobi.
Najbolj zanimivi so bili sklepi in priporočila Mednarodne komisije za neodvisno analizo varnosti jedrske elektrarne Krško (ICISA), ki jo je spomladi 1992 u-stanovila slovenska vlada in ji je predsedoval prof. Sergej Bubnov. V komisiji so bili predstavniki Slovenije, Italije in Avstrije, k strokovnemu delu pa je pripomoglo okrog . strokovnjakov iz treh navedenih držav !?J;e iz Češke, Hrvaške, Nemčije, Švice in ZDA.
Vrsta pomanjkljivosti
Ta komisija je v letu in pol opravila obsežno delo. Kot je povedal predsednik .omisije prof. Bubnov, so poskušali pregle-ati in oceniti genezo delovanja nuklearke, uko so pretehtali tudi pripravo projekta, obratovanje elektrarne, izbiro lokacije, seizmološko in geološko preveijanje loka-
so posvetili tudi aktualnim družbenim in političnim razmeram na področju nekdanje Jugoslavije, ki bi lahko vplivale na varnost elektrarne.
Komisija ICISA opozarja, da je treba v celoti upoštevati ameriška pravila za dograjevanje in zahteve po izboljšavah. Dokončno je treba oceniti, kako močni potresi so možni na tem območju in kako varen je objekt pred njimi. Pregledati je potrebno tudi to, kako je objekt zaščiten pred drugimi vplivi okolja, pri čemer je komisija posebej izpostavila poplave (ali so možne višje vode, kot so jih v načrtih upoštevaili) ter zaščito v primeru nesreče s klorom iz bližnje papirnice, ki sploh ni predvidena.
Na nekaterih mestih v elektrarni kabli
varnostnega dela niso ločeni od kablov nevarnostnega dela, kot to velevajo predpisi, začepljenost cevi v uparjalnikih zahteva nujno zamenjavo uparjalnikov. Glede na veljavne standarde so strokovnjaki ugotovili tudi nepopolnosti v sistemu protipožarne zaščite, po njihovi oceni tudi nadzorovanje vplivov na okolje ni povsem zadovoljivo, in nenazadnje, tudi načrt ukrepanja v primeru jedrske nesreče ni dovolj učinkovit, saj v njem ni zajeto sodelovanje s sosednjo Hrvaško, ki se začne le 16 km od objekta.
Republiška uprava za jedrsko varnost je po mnenju komisije kadrovsko preslabo zasedena, motijo pa tudi nejasno razmejene pristojnosti med upravnimi organi. Finančne težave bi lahko ogrozile varnost, če bi se zaradi zamud pri plačevanju za dalj časa zavlekla izvedba določenih varnostnih ukrepov.
Američani bi jo zaprli
Avstrijski član komisije ICISA Wolf-gang Kromp opozarja, da mora Slovenija upoštevati priporočila komisije, sicer JE Krško v prihodnje ne bi smela dobiti dovoljenja za nadaljnje obratovanje. Podobno menijo tudi Zeleni-Ekološka socialna stranka, ki so se takoj oglasili s pismom javnosti. Menijo, da je z dodatnimi naložbami mogoče odpraviti pomanjkljivosti v krški nuklearki, čeprav so takšne, da ta elektrarna z njimi danes ne bi mogla obratovati v ZDA. Stranka dr. Petra Tanciga tudi sodi, da je slovenska javnost z delom in s poročilom te komisije prvič dobila strokovno nepristranski vpogled v delovanje jedrske elektrarne in z njo povezanim tveganjem.
Med gradnjo elektrarne so bojda izginile večje količine gradbenega materiala (po izjavi ministra Jazbinška je menda izginila samo kakšna vreča cementa). Predsednik komisije ICISA prof. Sergej Bubnov je zato dejal, da razpoke na stenah elektrarne niso nastale zaradi takih kraj, ampak je bolj verjetno, da zaradi posedanja tal. Komisija v svojih ugotovitvah ne ugotavlja kritičnih pomanjkljivosti, zaradi katerih bi morali že takoj prenehati z obratovanjem. Prof. Bubnov pa vseeno poudarja: “Prepričan sem,
da če bi se danes odločali o gradnji nuklearke, je ne bi gradili. Pri JE Krško gre za to, da skušamo izkoristiti, kar imamo, in da pri tem upoštevamo mednarodna merila.”
Očitno se z zadnjim delom izjave strinja tudi slovenska vlada, ki je že naložila ministrstvu za okolje in prostor (se pravi RUJV), da do marca pripravi celovito poročilo o delu treh komisij in predlaga prednostne naloge in ukrepe. Že po predstavitvi študije o možnosti zapiranja krške jedrske elektrarne je postalo jasno, da takega objekta ni moč zapreti čez noč, ampak da mora od odločitve o zapiranju do dejanskega zaprtja preteči najmanj desetletje.
Draga varnost
Če torej vlada sprejema formulo X+10, bo morala poskrbeti tudi za ustrezno varnost objekta v času obratovanja. Res pa je, da varnost že zdaj ni poceni, dodatni ukrepi pa bodo terjali še dodatne stroške. Očitno se vsaj nekaterim ne bo mogoče izogniti, zato lahko nehamo govoriti o poceni in čisti energiji iz jedrske elektrarne. Računi bodo čisti šele potem, ko bodo v ceno elektrike iz Krškega vključeni tudi stroški za varno obratovanje, za iztrošene dele, za trajno odlaganje nizko, srednje in visoko radioaktivnih odpadkov, za varno zaustavitev in razgradnjo elektrarne, za doslej neporavnane stroške in morda tudi še za gradnjo novih elektroenergetskih objektov.
Ali lahko torej Posavje, Slovenija in tudi širši kos Evrope mirno spi ob delujoči jedrski elektrarni v Krškem? Takega odgovora nobena od komisij ni dala. Preveč je še odprtih vprašanj, tveganja v tehnologiji in predvsem v t. i. človeškem faktoiju. Stoodstotne zanesljivosti ni pri nobeni tehniki, saj jo je nenazadnje izdelal (zmotljivi) človek, ki z njo tudi upravlja. Ob tem se moramo še spomniti, da ta reč pušča za sabo še cele kupe jedrskih odpadkov, za katere vse bolj kaže, da bodo ostali kar v Krškem. Posavci se ne čutijo vame ob tem objektu, vendar ga zdaj imajo, ir> to ne le zase, ampak tudi za prihajajoče rodove. Tu bo ostal, pa če se bo politika za zapiranje odločila zdaj ali pa čez nekaj let.
BREDA DUŠIČ-GORNIK
iz divjačine seje kmetija Dragovan že predstavila na nekaterih prireditvah. V prihodnje načrtujejo tudi druge mesne izdelke, predvsem pa želijo čim več mesa vnovčiti doma, kamor bi povabili turiste. Da ne bi bilo zanimanja za meso, se ne boje, saj je že sedaj veliko povpraševanje. Meso damjakov je namreč izredno kvalitetno in vsestransko uporabno, tudi dietetično.
Sicer pa Dragovanovi razmišljajo, da bi v bodoče svojo kmetijo razvijali v dve smeri. Poleg gojenja divjačine in s tem povezanega razvoja kmečkega turizma bodo svojo kmetijo gradili tudi na predelavi lesa in trgovini z njim, s čimer je Slavko že začel. “Naša kmetija, na kateri sem že četrti Dragovanov gospodar, je med drugo vojno povsem pogorela. Oče jo je začel obnavljati, jaz pa se trudim, da bi jo postavil na trdne noge in da bi dobila sloves, ki ga je nekoč že imela. Zavedam se, da je za to potrebno veliko časa, zagnanosti in vztrajnosti,” pravi Slavko Dragovan. In seveda pridnosti, ki je pri Dragovanovih ne manjka, nanjo pa se privajata tudi že sinova Andrej in Slavi.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
Na kmetiji, kakršna je Dragovanova na Svržakih pri Metliki, je bilo potrebno dvakrat dobro premisliti, s čim se bodo ukvarjali, da jo bodo lahko čim bolje izkoristili ter da ne bodo podlegli dobro znanemu belokranjskemu drobnjakarstvu. Posestvo namreč meri kar 38 hektarov v enem kosu, kar je veliko za belokranjske razmere. Odločitev o gojenju damjakov, ki je padla pred nekaj leti, se vse bolj potrjuje za pravilno.
Seveda pa odločitev ni prišla čez noč. Gospodar Slavko Dragovan si je gojenje damjakov v oborah, torej v ogradah, ogledal v Avstriji in Nemčiji, o izkušnjah pa se je pozanimal tudi pri slovenskih gojiteljih. V Sloveniji so damjake, ki sodijo med mlajše vrste jelenov, naselili šele po drugi svetovni vojni, medtem ko jih drugod po Evropi redijo že več stoletij. Prvi pogoj pa je seveda bil, da imajo dovolj veliko zemljišče. Pri Dragovanovih so si gojenje v začetku zamislili zgolj kot poskusno, saj kot prvi gojitelji v Beli krajini niso natančno vedeli, kakojim bo ustrezalo okolje in podnebje..
Iz Titovega lovišča Za začetek so ogradili 16 hektarjev, predvsem travnikov, a le kos gozda, kolikor je za boljše počutje damjakov nujno potrebno, saj živali povzročijo v gozdu veliko škode na podrasti. Marca pred tremi leti so pripeljali iz Titovega lovišča v Karadžordjevu dva samca in osemindvajset samic, ki so že čez nekaj mesecev povrgle prve mladiče. Sicer pa je razmnoževanje damjakov sorazmerno hitro, saj ima košuta po enega do dva mladiča na leto, spolna zrelost pa je že v drugem letu starosti. Tako je danes v Dragovanovi obori že sedemdeset živali,
računajo pa, da jih bo čez dobri dve leti sto dvajset, kolikor naj bi jih redili v prihodnje. Damjaki so se dobro vživeli v novo okolje Medtem ko so bili damjaki v začetku za Dragovanove zgolj poskus, to danes že zdavnaj niso več. “Živali so se dobro vživele v naše okolje, prav tako smo se na vse njihove posebnosti navadili tudi mi. Damjaki so zelo prilagodljivi, se prehranjujejo z vsem, kar zrase, in pri prehrani niso izbirčni.
Le pozimi jih moramo dodatno krmiti s tem, kar skupaj z ženo in mamo pridelamo čez leto, zlasti s senom, koruzo v storžih, kupimo pa tudi jabolčne tropine, ki jih siliramo. Prednost vzreje damjakov je prav v tem, da z njimi ni toliko dela kot pri klasični živinoreji ter da za preskrbo zahtevajo malo časa,” pravi Slavko. Vendar to nikakor ne pomeni, da brez skrbi ne gre. Predvsem je nevar- "j nost, da pridejo v oboro druge živali in < naredijo škodo a|j da pade na ograjo drevo jjj in živali pobegnejo. Zato Slavko vsak dan [j vsaj enkrat obhodi dva kilometra ograje, če “ pa je neuije, gre na obhod tudi večkrat ali ? celo ponoči.	£
Gojenje damjakov je dolgoročna 2 naložba in Slavko lahko reče, da bodo šele
po treh letih začeli počasi dobivati nazaj tisto, kar so vložili v gojišče. Zato sedaj že razmišljajo o tem, kako bi to svojo dejavnost vključili v turistično ponudbo. Zlasti v kmečki, a tudi v lovski turizem, slednji predvsem kot lov na trofejne živali. Z golažem
Slavko Dragman
reja damjakov
Priloga Dolenjskega lista
11
naš pogovor: anatol fabjanči
Etap« pas«
§ ps©DtBaD® mfe M
o
Člane zgodovinskega krožka z OŠ Šmihelki ga vodi Janja Bukovec, so pritegnile razvaline gradu Ruperčvrh. Zanimala jih je preteklost in usoda gradu, vendar se v mladi raziskovalni vnemi niso zadovoljili le s tem, kar so lahko prebrali v člankih in knjigah, ampak so se pogovorili še z g. Anatolom Fabjančičem, nekdanjim in ponovnim lastnikom ruperškega posestva. Iz daljšega pogovora z njim, ki so ga opravile učenke Maša, Nastja in Nina, povzemamo najzanimivejše.

h
-	Na Ruperčvrhu ste preživljali otroštvo. Slišali smo, da ste bili kar navihan otrok.
“Da, res sem bil kar precej navihan, a to bolje vedo drugi. Za otroke premožnih staršev, predvsem za grajske otroke, so takrat skrbele guvernante. Tudi jaz sem jo imel, dokler nisem šel v dveletno osnovno šolo v Birčni vasi. Guvernanta, ki je bila plemiškega rodu, se je vsak torek z vlakom pripeljala iz Kandije, kjer je živela, in se do petka ukvarjala z menoj, saj so bili moji starši preveč zaposleni.”
-	Šolanje ste nadaljevali na novomeški gimnaziji. V kakšnem spominu vam je o-stala?
“To so bila zame zelo lepa leta. Kljub zgodnjemu vstajanju. Do pouka sem počakal vočetovi železničarski pisarni. Tam se je vedno kaj zanimivega dogajalo.
Spomin na sošolce in profesorje je še vedno živ in rad se srečujem z njimi. Vendar maturiral nisem v Novem mestu, ampak v w emigrantski gimnaziji v Italiji. Študij sem 'S2 nadaljeval na trgovski akademiji v ž Benetkah. Življenjska usoda je hotela, da Č sem še pred koncem študija odšel v Argen- ° tino.”	S
- V literaturi in filmih beremo in vidimo, kako so se graščaki med seboj obiskovali. Ali so bili pri vas taki običaji?
“Čajanke pri Langerjih na Pogancah so bile najbolj pogoste, vendar jih nisem maral, ker je bil to en sam ceremonial. Oni so k nam redkokdaj prišli. Redki so bili tudi obiski ostalih graščakov. Spominjam se enega samega obiska otoškega grofa. Visoka družba seje držala stran od nas, mi pa se jim nismo želeli vsiljevati. Še danes opažam, da se me nekateri izogibajo.”
nase korenine
SGa[?®©G8 3©
fl®& CoOBsaa
Prazniki so mimo, a v kuhinji pri Balkovčevih v Ziljah je še vedno praznično. Pri katerih Balkovčevih, se bo takoj vprašal človek, ki pozna to vas, ležečo ob Kolpi kakih pet kilometrov nižje od Vinice. Družin s priimkom Balkovec je v tej vasi namreč več. Tudi Jožetov Balkovcev, kakor je ime gospodaiju in njegovemu sinu, je v vasi še nekaj. Nima pa vsak Jože Balkovec v Ziljah mame in babice, ki bi praznovala devetdeset let. Pri Balkovcu na Ziljah številka 29 pa jo Jožeta imata. Prav zato so božični in novoletni prazniki pri hiši nekoliko podaljšani, obiskovalce pa na mizi še vedno čaka kaj boljšega. Naj se ve, kdaj je Ana Balkovec praznovala devetdesetletnico! In naj ji bo ponujeno sedaj, če je že sicer bila v življenju za marsikaj prikrajšana. Žal pa se stvari za nazaj ne dajo popravljati, in če je človek v mladosti pogrešal kruha, mu nič ne pomaga, če ga ima v visoki starosti dovolj. Še najtežje pa je, če se v visoki starosti spominja, kako je bil opeharjen za tisto, kar pripada pravzaprav vsakemu: brezskrbno otroštvo. Ana Balkovec je bila, in veijamem ji, ko pravi: “Starejši si, bolj ti je jok blizu.”
Pa Ana dandanes pravzaprav nima nobenega vzroka, da bi jokala. Živi v prijazni družini, čisto ima in toplo in jesti dobi, kar si poželi. Le spomini so težki. Rojena je bila v sosedstvu. Čadonič seje pisala, kar je tudi eden od pogostih priimkov v Ziljah. Precej pogosta sta še Čemas in Starešinič. Očeta je izgubila že zgodaj. Za kruhom je odšel v Ameriko in tam umrl. Ko ji je bilo štirinajst let, je umrla še mati. Tako je četvero mladoletnih otrok ostalo samih in poskrbeti so morali zase, kakor so pač vedeli in znali. Ana seje zato poročila še sorazmerno mlada z enim od najbližjih sosedov. Saj je bilo interesentov za ženitev dovolj, a fantom so starši branili zvezo z njo, ker ni bila iz premožne hiše. Vzel jo je lahko le tisti, ki mu za doto ni bilo mar. To je bil sosed Jože Balkovec. A komaj je rodila prvega sina, že je bila vdova. Tudi Jože je, tako kot mnogo drugih mož iz te doline ob Kolpi, odšel iskat sreče onkraj luže. A našel je smrt v nekem kanadskem rudniku. Ani je ostal Jožetov otrok Franci in dolgovi. K sreči je imel Jože
doma še brata Franceta. Ta se je poročil z bratovo vdovo in rešil družino iz stiske.
Pozno januarsko popoldne je že, ko sedimo pri devetdesetletni Ani v kuhinji. Njen sin Jože, nečak in sosed Jože Čadonič ter njena snaha Marija in se pogovarjamo o starih časih. Ana pripoveduje, kako težko in žalosti polno je bilo njeno življenje, drugi jo dopolnjujejo, kjer se ji zgodba ustavi. Kot bi tenke niti predla v eno in iz te tkala platno svojega življenja. In to platno je grobo, raskavo, kot tisto, ki ga je v svojem življenju dosti z lastnimi rokami zares stkala na domačih statvah. Zunaj piha topel veter, pobira zadnje zaplate snega in tam v dolini pod vasjo je v mraku komaj slutiti šumenje Kolpe, vse nabrekle od snežnih voda.
Okoli Kolpe se je marsikaj dogajalo. Od nje je Ana na glavi prinesla marsikateri škaf vode, k njej je gonila napajat živino, v njej je namakala lan in konopljo ter oblagala predivo s kamni, da ga voda ni odnesla. A kadar je voda nenadoma narasla in se razbesnela, tudi to ni dosti pomagalo. Tedaj je reka pobrala svoj davek. Kdo bi preštel vse škafe perila, ki jih je Ana stepla na zlizanih skalah, naj je sijalo vroče sonce ali pa grizel strupen mraz, da se je megla dvigala iz vode, kot bi bila krop! A to so bile stvari, ki jih je bila Ana vajena. Najhuje je namreč grizlo življenje samo, proti njegovim ugrizom pa
- Zakaj?
“Zadeva je preprosta: v naših žilah se ne pretaka plemenita, modra kri. Predniki po mamini strani, Staretovi, so bili ljubljanski trgovci, ki so si nabrali denar s trgovino in mešetarjenjem v času Ilirskih provinc, premoženje pa se je povečalo še s poroko. Družina Stare je ena izmed petih slovenskih družin, ki se je dvignila s pobiranjem davkov po letu 1848, ko je bil odpravljen fevdalizem. Lahko jih uvrščamo med prve
ni bilo zdravila. Drugemu možu Francu je Ana rodila še dva otroka. Najmlajša hčerka je komaj zrasla iz plenic, že sta oba Franca, mož in sin, morala dom zapustiti. Mož je odšel s partizani, sina pa so na travniku pri delu zalotili Italijani in ga odpeljali na Rab. Nikoli več se ni vrnil domov. Tudi mož France je bil v partizanih hudo ranjen. Pozdravil seje v partizanski bolnišnici Franja. Ana se je medtem poskušala prebiti skoži življenje, kakor je vedela in znala. Ni bilo lahko z dvema otrokoma, medtem ko je vsenaokrog divjala vojna. Nekajkrat se je streljanje nevarno približalo. Partizani so se onkraj Kolpe večkrat spopadli z ustaši, ko jim je šlo za nohte, pa so se umaknili tostran reke in takrat so krogle nevarno švigale okoli voglov. K sreči vojna vasi Zilje ni prizadejala večje škode, zapustila je le globoke raze v srcih ljudi.
Da, težka so desetletja, ki šibijo ramena Balkovčeve mame. Nič lepega se ne mora spomniti. Vendar so bili v njenem življenju tudi lepi trenutki, le da so potisnjeni bolj v ozadje. Spomniti jo je treba nanje. Kako je bilo na primer takrat, ko so se dekleta zbirala v Šoštarjevi hiši, si prepevala, potem pa, ko so prišli še fantje, z njimi zaplesala. Ali kako je bilo na “badnjak”, “vezem” in drugih večjih cerkvenih praznikih, ko so v dolgi koloni hodila k maši v Vinico, seveda vedno na očeh domačih fantov, ki so jih spremljali iz dostojne razdalje. Pa vaška žegnanja ob prazniku domačega patrona sv. Antona? Seveda se jih Ana spomni, le črni spomini so prevladali, ker jih je resnično preveč. Pa še tako blizu so nekateri. Onkraj Kolpe je kdaj pa kdaj še slišati bobnenje, za novoletno noč pa je bilo z one strani slišati streljanje, kot bi bila prava vojska. “Ubožci,” pravijo Ziljčani, “več imajo orožja kot kruha.”
TONE JAKŠE
Ana Balkovec iz Zilj v krogu svojih domačih.
slovenske kapitaliste.
-	Kdaj je Ruperčvrh prišel v vaše roke?
“1919 ga je kupil ded za babico Josipi-
no Stare. 1936 gaje podedovala moja mati Dora Stare.”
-	Vaš oče je bil inženir, zaposlen na železnici.
“Moj oče je bil Šuštarjev sin, torej iz revne družine. Poroka z mojo materjo je v tistem času pomenila pravi socialni škandal. In zaradi tega smo bili ves čas bolj izolirani od drugih. Oče pa se sprejemov sploh ni udeleževal. Vzdevek Šuštarjev sin gaje preveč bolel.”
-	Ko smo brskali po gradivu o Ruperčvrhu, smo ugotovili, daje malo informacij za čas 2. svetovne vojne. Kaj seje pravzaprav dogajalo?
“Med vojno je življenje na posestvu nekaj časa teklo po ustaljenih tirnicah. Za posestvo je v celoti skrbel oskrbnik Jože Flander, njegova desna roka pa je bila Micka Zupančič. Dokler je bil on oskrbnik, je bilo vse dobro. Okoliški gradovi so že goreli, naš pa je bil še cel. Mislim, da po oskrbnikovi zaslugi, saj je sodeloval s partizani in z OF. Zadeve so se bistveno spremenile, ko je iz solidarnosti dal zatočišče brezdomcu iz Štajerske. Bil je orožnik, zato je s seboj imel orožje. Iz varnosti sta ga z oskrbnikom zakopala na vrtu. Ta človek, ki je pri nas dobil zavetje, je kasneje vodil Italijane na veliko hajko. Prišli so tudi k nam. Zahtevali so orožje. Trdili smo, da ga nimamo. Tedaj pa je Mohar prikazal zakopano orožje. Skrbnika so takoj odpeljali in ga še z dvema domačinoma ustrelili pri železniškem predoru. To se je zgodilo leta 1942.”
-	So tega dne zažgali grad?
“Ne, so ga pa nameravali, vendar je poveljnik italijanskega oddelka menil, da se taka palača ne zažge vsak dan. Od tega dne je šlo vse narobe, saj smo ostali brez zaščitnika.”
-	In kdaj je zagorelo tudi pri vas?
“4. aprila 1943. Zjutraj se je na Ruperčvrh pripeljal Milovec, uradnik vevške papirnice, da bi naredil obračun za smrekovo hlodovino, zato je mati odšla v mesto po očeta. Naročeno ji je bilo, naj se vrneta šele naslednji dan. Gostuje služinčad pokazala sobo in se spravila spat. Ob 2. uri zjutraj so prišli partizani. Pobrali so, kar jim je bilo všeč, nato pa zavese polili z bencinom. Gradič je zagorel kot bakla. Predvidevamo, da je ta uslužbenec ponoči odklenil vhodna vrata in v gradič spustil požigalce. Od tega časa smo živeli v mestu, le mati je ostala na Ruperčvrhu in naprej vodila posestvo. 16. avgusta 1943 smo se z vlakom pripeljali na Ruperčvrh, a do gradu nismo prišli. Pri današnji gostilni so očeta zajeli partizani in ga odpeljali v Kočevski Rog, v Podstenice, kot smo izvedeli kasneje. Mati je odjahala za njimi in poskušala partizane pregovoriti, a so jo zavrnili. Vojaško sodišče v Kočevskem Rogu je bilo korektno. Oče seje vrnil s papirjem, daje lojalen državljan. To, da so ga po 14 dneh izpustili, je bilo nenavadno za tisti čas. Čudno je bilo tudi Italijanom in so ga odpeljali na zaslišanje. Ne vem, koliko časa so ga zadrževali, vem pa, da je bil 3. septembra 1943 že v svoji hiši na Glavnem trgu.”
-	Med vojno so vam ubili očeta. Kako je prišlo do tega?
“Po bombnem napadu na Novo mesto 2. oktobra 1943 se je družina preselila na Ruperčvrhu, stanovali smo v gospodarskem poslopju. Mislim, da se je z veliko nemško ofenzivo struktura OFza nekaj časa zrušila. Lokalni vsemogočneži so vzeli pravico v svoje roke in zgodilo se je to, česar smo se ves čas bali. 21. oktobra 1943 ob 12. uri se je nekdo iz Birčne vasi (ime mi je znano), pozanimal, če je oče doma. Po trdilnem odgovoru je odšel brez besed, mimogrede pa pobral dve verigi. Ob 16. uri seje vrnil z novico, da je objavljena mobilizacija vseh moških do 55. leta starosti. Oče seje postavil
v bran, češ da je star že 56 let, a se za mož to ni zmenil. Ko je odšel, me je oče hitro zakopal v seno, ker se je zbal, da bodo odpeljai tudi mene. Prišli so po večerji in oče je moral z njimi. Mati jih je poskušala prepričati, naj ga izpustijo, zato je odjahala za njimi. Na železniški postaji jo je k sreči nekdo prepričal, da seje vrnila domov. Oče je noč preživel na skednju v Padežu z Micko Golob in nepoznanim kmetom iz Posavja. Naslednje jutro sojih postrelili in zmetali v jamo, v kateri je že bilo 14 trupel. Pred smrtjo je oče rekel: žTvoja želja se bo izpol-jiila.’ S tem je povedal, da je v njegovo usmrtitev vpleteno osebno maščevanje. O tem poboju je pisal tudi Dolenjski list 12. septembra 1991 in tam so imenovani ljudje, ki so sodelovali v poboju.”
-	Torej ni bilo nobenega razsodišča? Viri omenjajo naglo sodišče v Birčni vasi.
“Ne, nobene sodbe ni bilo. V šoli so bili zaprti tudi drugi ljudje. Eno skupino so izpustili, 14 ljudi pa so ubili v Padežu. Če bi očetu sodili, bi obstajali kakšni dokumenti, tako pa jih nisem nikjer našel. Kasneje je materi eden izmed paznikov prinesel kos očetove suknje in nekaj njegovega denarja.”
-	Kaj seje zgodilo z vami?
“Takoj 22. oktobra 1943 je mati pripravila moje stvari in me poslala v Novo mesto, sama pa je s sestro ostala na Ruperčvrhu. Čez dva dni zvečer je prišlo anonimno pismo, naj se mati umakne, ker bodo prišu tudi ponjo. Spominjam se, kako sta sredi noči prihiteli v našo hišo v mestu strgani in preplašeni. Verjetno sta si z begom rešili življenje. Na Ruperčvrh se nista več vrnili. Opolnoči so ju res prišli iskat. Ker gospodarice ni bilo, so se hoteli znesti nad služinčadjo, a jih je rešil eden izmed aktivistov. Ob koncu vojne, 5. maja 1945, sva se s sestro prek Celovca umaknila v Italijo. Bila je težka, res težka pot. V Italiji ni bilo težav, ker sva s sestro bila italijanska državljana. S seboj sva imela namreč italijanski izkaznici iz časov okupacije. Nastanila sva se pri teti.”
-	Nato vas je pot vodila v Argentino. Zakaj ravno v Argentino? Ste tudi'tam imeli sorodnike?
“Ne. Čisto slučajno. Italija je bila preplavljena z begunci. Zadeve so postale kritične, ko so zavezniki zapustili Italijo. Leta 1947 smo slovenski begunci po posredovanju izseljenskega duhovnika Hladnika od ge. Peronove, ki je prišla v Vatikan, dobili 15.000 naselitvenih dovoljenj. Žreb je določil tudi mene in tako sem prišel v Argentino.”
-	Kako je begunstvo sprejela vaša mati?
“Zelo težko. Ona je bila najbolj prizadeta. Nikoli več se ni nasmejala. Imela je veliko slovenskih prijateljev, vendar nikoli ni mogla pozabiti tega, kar se ji je zgodilo v Sloveniji. Pokopana je v Argentini.”
-	Ali ste kdaj upali, da se bodo razmere v Sloveniji tako spremenile? Kako ste spremljali plebiscit?
“Nikoli nisem pričakoval takega preobrata. V času plebiscita v Sloveniji smo imeli neke vrste plebiscit tudi Slovenci v Argentini in dva dni pred odločanjem v domovini glasovali za samostojno Slovenijo. Seveda to niso bili uradni glasovi, a so bili v moralno podporo. Sam sem spremljal osamosvojitev Slovenije prek mehiške televizije. Moram reči, da mi je bilo toplo pri srcu.”
-	Kako poteka proces vračanja lastnine?
“Ne bi se mogel ravno pohvaliti. Od stavb, kot kaže, ne bom dobil nič, že najdejo prava opravičila. Pričakujem pa, da lwm dobil odvzeto zemljo. Vendar kaj naj zdaj z njo, če še motike nimam kam spraviti? Sicer pa bomo videli, kaj bo prinesel čas.”
-	Kaj menite o današnjem dogajanju v Sloveniji?
“Nisem več tak optimist. Moti me cel kup stvari. Vseeno pa upam vse najboljše za Slovenijo.”
Priloga Dolenjskega lista 12
NAGRADA V NOVO MESTO IN KRŠKO
Žreb je izmed reševalcev 52. nagradne križanke izbral VESNO KOTNIK iz Novega mesta in •SILVANA NOZERJA iz Krškega. Kotnikovi je pripadla denarna nagrada 3.000 tolarjev, Nozer pa bo prejel knjižno nagrado, Doklovo povest Uskoška princesa z avtorjevim podpisom. Nagrajencema čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 24. januaija na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24,68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 2. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. Vse reševalce še obveščamo, da smo denarno nagrado za letošnje križanke dvignili na 5.000 tolarjev. Obilo zabave in sreče pri reševanju!
NAGRADNA KRIŽANKA
REŠITEV 52. NAGRADNE KRIŽANKE
Pravilna rešitev 52. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: STROČNICA PRAZEODIM, EG, LOA, ET, GLEJ, ARE, IAN, STVOR, LESKOVAR, LADJAR, NEG, TRAP, ELA, KONJ, RADON, ODDELEK, SKORŠ, NAPRAVA.
prgišče misli
Dežela je polna nekakšnih socialistov, ki bi radi malo delali in dosti zaslužili.
B. ZUPANČIČ
Brez čistega srca pa tako ali tako ni jasnega, pravilnega spoznanja.
F.DOSTOJEVSKI
Ponosa ne moreš jesti.
G. MARQUEZ
Vsaka želja me je bolj obogatila, kakor če sem dobil v zmerom lažno last predmet svoje želje.
A. GIDE

UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
DEL
SKLADBE
IZDELOVALCI GODAL IZ CREMONE
POGOSTITEV PO POGREBU
MOŠKI
SPOLNI
ORGANI
UNITED
STATES
BAVARSKO MESTO OB MEJI Z AVSTRIJO
MESTO OB SOMMI V FRANCU!

SREDNJE
SOLEČ
AVTOR:
MARKO
BOKALIČ
VELEMESTO NA FLORIDI
ORIGINAL-
OBUKA
IMENA
NACE
NAGROBNI
KAMEN
IZUMITELJ
PARNEGA
STROJA
UNDA
EVANS
ČEBELJI
PROIZVOD
KRATKO
ZENSKO
KRILO
OSNOVNA ENOTA ZA MASO
GR. JUNAK PRED TROJO
STARO EVR. LJUDSTVO
BLAGAJEV
VOLČIN
NAJBOLJŠI
IND.
ŠAHIST
LATINSKI
PESNIK
NAJVEČJI
DEL
VEUKE
BRITANIJE
NAJD
PRfTOK
SAVE
MESTO V VOJVODINI
DRŽAVA
NA
VZHODU
ZDA
KARIKATURIST VOLJ EVI CA
PRIMOR SK MESTO
IGOR
KOGOJ
SALOMONOV VAN-DROVEC
L O M O N O V
UGANKAR

NEBEŠKI
VLADAR
NACIONAL-
NOST
DESNI
PRITOK
VOLGE
EL TENI-KE IGRE
KAČJI
GLAS
KRADLJI-
VEC
DVOjiš(OV EZAVA IN JAKOBA
ZADNJI ALBANSKI KOMUN. VODrTEU (RAM IZ)
NAJVEČJI
PRITOK
VOLGE
SALOMO-
NOV
UGANKAR
URADNI
SPIS
zanimivosti iz sveta
Proti koncu lanskega leta je Ameriko globoko pretresel pokol na newyorški železnici, ko je duševno neuravnovešni Colin Fergusson s polavtomatskim 9-milimetrskim rugerjem ubil pet in ranil devetnajst nič hudega slutečih potnikov. Vlak groze in smrti je spodbudil doslej najmočnejše gibanje proti svobodni prodaji in posedovanju orožja v ZDA. Vprašanje pa je, ali bo krvavi dogodek res prinesel ostrejši nadzor nad osebnim orožjem v deželi, ki ima do zob oboroženo civilno prebivalstvo.
Američani imajo namreč posedovanje osebnega orožja za eno od nedotakljivih človekovih svoboščin, povezano s pravico do obrambe in varovanja življenja in imo-v'ie. Pravzaprav je Američan neločljivo povezan z revolverjem in puško že od pionirskih časov, ko so priseljenci osvajali »meriške divjine in sta bila revolver za pasom in puška v sedlu zagotovilo varnosti; dolgo je bil edini spoštovani zakon le tisti, Id se je pisal z orožjem in je smrdel po smodniku. A ti časi so minili, zdaj revolver ne piše Več zakonov, pač pa krvave strani vsakdanjika širom po Ameriki, svoboden dostop do orožja pa ne zagotavlja več osebne varnosti, marveč jo resno ogroža. Dogaja se svojevrsten paradoks: nasilje narašča zaradi posedovanja orožja, več ko je nasilja, več orožja Američani kupujejo, da bi se zavarovali pred njim.
Po uradnih statističnih podatkih Posedujejo državljani ZDA 200 milijonov kosov najrazličnejšega osebnega strelnega orožja, od tega 67 milijonov pištol in revol-veijev, letna proizvodnja slednjih pa znaša kar poldrugi milijon kosov. Ob taki količini orožja v rokah posameznikov ne čudi, da {kriminalisti iz leta v leto ugotavljajo, da se število umorov, storjenih s strelnim orožjem, neprestano povečuje. Strelno orožje je že nekaj let najbolj pogosto uporabljeno sredstvo pri umorih. V močno urbaniziranih središčih namesto revolver-,lV 'n P^tol uporabljajo celo polavtomatske puške. Ob tem pa se vse pogosteje do-gaja, da se ljudje pobijajo zaradi malenkostnih vzrokov, streljajo tako rekoč za prazen nič. Pištolo, kije vetjpo pri roki, človek Pač enkrat tudi uporabi, četudi brez Potrebe.
Pred petimi leti se je krivulja umorov s strelnim orožjem začela strmo dvigati. Leta 1Ž88 je bilo nekaj manj kot 8.000 umorov z ognjenim orožjem, leta 1991 jih je bilo že fčkot 10.000, lani pa je število seglo prek r2.000. In nič ne kaže, da bi se krivulja
začela spuščati. V povprečju se na leto dogodi 640.000 nasilnih kriminalnih dejanj z orožjem, za oskrbo s strelnim orožjem ranjenih državljanov pa bolnišnice porabijo milijardo dolarjev. Strokovnjaki so izračunali, da znaša letna gospodarska škoda, ki nastaja zaradi ranitev s strelnim orožjem, celih 14 milijard dolarjev.
Val nasilja je okrepil glasove tistih, ki že dolgo opozarjajo, da je eden od vzrokov
zanj tudi preveč svoboden dostop do orožja. Resje, da pištola ne ubija, da človeka ustreli človek, vendar pa je pištola v rokah nevaren spodbujevalec k nasilnemu reševanju sporov, da ne omenjamo, kaj pomeni svoboden dostop do pištole za duševno motene osebe, kot je bil decembrski množični morilec na newyorškem vlaku. Klic k poostritvi zakonov, ki urejajo prodajo in posedovanje strelnega orožja, je podprl tudi predsednik Clinton. “Zaradi nasilja Američani nismo več vami ne na naših cestah ne v šolah, tudi na naših domovih ne več,” je dejal v svoji redni tedenski radijski poslanici ameriškemu narodu.
V javnosti se vse močneje uveljavlja prepričanje, da je končno nekaj treba narediti. “Večina Američanov je sicer še vedno proti temu, da bi se jim vzela pravica do posedovanja strelnega orožja, zahtevajo pa ostrejši nadzor,” meni sociolog Stephen Klineberg z univerze Rice v Houstonu. Anketa, ki sta jo opravila Time in
CNN, je pokazala, da se 70 odst. Američanov zavzema za ostrejši nadzor nad orožjem, 78 odst. jih podpira obvezno registriranje osebnega orožja, vendar jih kar 74 odst. nasprotuje prepovedi posedovanja orožja. Prevladujoča je misel, da popolna prepoved ne bi bila dobra, ker bi ljudje ostali nemočni pred kriminalci, saj bi slednji tako in tako prišli do orožja na črnem trgu, navadni državljani pa se ne bi mogli braniti.
In kot seje dogajalo že nekajkrat v zgodovini poskusov poostritve nadzora nad osebnim orožjem, je tudi sedanje vzdušje, ki usmerja politiko k uvedbi ostrejših zakonov, porodilo velike nakupe osebnega orožja. Trgovci pravijo, da prodaja skokovito raste, posebej dobre gredo v prodajo polavtomatske pištole z velikimi magacini za strelivo, katerih prodajo naj bi kongres še posebej poostril.
Američani se tako še naprej vrtijo v zakletem krogu.
MILAN MARKELJ
zdravnik razlaga
mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda
'TPtroMaid
Prehlad je najpogostejša virusna bolezen zgornjih dihal. Glavne značilnosti bolezni so: prozoren izcedek iz nosu, bolečine v žrelu in suh kašelj. Potek bolezni je blag in se konča brez zdravljenja. Le pri nekaterih bolnikih se razvije naknadno razvije bakterijska okužba v obnosnih votlinah ali v srednjem ušesu.
Prvi znani povzročitelj prehlada je virus parainfluence, pozneje so odkrili rinoviruse, respiratorni sincicijskii virus, nekatere enteroviruse, druge viruse (virus influence ali adenoviru-si), ki poleg vnetja zgornjih dihal prizadenejo tudi spodnja.
Bolnike s prehladom srečamo po vsem svetu. Več primerov je v hladnih mesecih, v tropskih krajih pa v deževni dobi. Temperatura okolja verjetno ne. vpliva na razmnoževanje posameznih virusov, ki povzročajo prehlad. Vemo, da imajo posamezni virusi lastne sezonske vrhe: tako se rinovirusi pojavljajo predvsem zgodaj jeseni in zgodaj spomladi, korona virusi pa prevladujejo pozimi.
Prehlad je torej najpogostejša nalezljiva bolezen zaradi zelo velikega števila povzročiteljev in ponovnih okužb z istim tipom virusa. V povprečju odrasli prebolijo dva do štiri prehlade letno, otroci šest do osem. Število prehladov se s starostjo zmanjša.
Tisti, ki kadijo, ne zbolijo pogosteje, potek prehlada pa je pri teh bolnikih hujši.
Rezervoar virusov, ki povzročajo prehlad, so otroci, predvsem šolarji. Ti prenesejo virus v družino, kjer se virus prenaša od enega člana do drugega. Člani družine zbolevajo v dveh do petdnevnih časovnih presledkih. Virus se prenaša z neposred-
nim in posrednim stikom izločkov zgornjih dihal na sluznice ali predmete, večji delci izločkov pa se prenašajo s kužnimi kapljicami. Nekaj teh delcev lebdi tudi v zraku. Prenos infekcije je možen torej na več načinov.
Najpogostejši je prenos prehlada z rokami. Z rokami prenesemo virus na nosno sluznico ali na očesne veznice. Kapljična okužba je pravzaprav zelo redka!
Seveda pa se vsi virusi, ki povzročajo prehlad, ne obnašajo enako. Virusi so prisotni tudi v obnosnih votlinah. Osebe, ki so prebolele prehlad, izločajo viruse različno dolgo: rinoviruse tri tedne, korona viruse pa štiri dni. Otroci izločajo viruse dlje kot odrasli.
V razvoju prehlada igrajo veliko vlogo imunske (obrambne) reakcije. V nosnem izločku je visoka koncentracija imunoglob-ulinov in različnih kininov. Verjetno pa zaradi okvarjenega delovanja celic sluznice zgornjih dihal lažje nastane še bakterijska infekcija.
Smrtnih primerov zaradi prehlada ni.
Po katerih znakih prepoznamo prehlad
Inkubacija (to je čas od okužbe do pojava prvih znakov bolezni) je običajno dva do tri dni. Glavne težave so bister izcedek iz nosu, kihanje, bolečine v žrelu ter suh kašelj. Majhni otroci imajo lahko povišano telesno temperaturo, odrasli pa so običajno brez vročine.
Prehlad se začne s slabim počutjem in izcedkom iz nosu, ki je najobilnejši drugi do tretji dan. Istočasno nastopijo bolečine v žrelu, bolnik je hripav in kašlja. Kašelj in hripavost pa se običajno pojavita šele takrat, ko izcedek iz nosu pojenjuje. Bolnik lahko povsem izgubi okus in voh. Bolezen traja en do dva tedna. Pri pregledu bolnika vidimo pordelo kožo in sluznico nosu ter žrela.
(Se nadaljuje)
praktični KI . praktični K R I Ž| praktični >A,
. praktični ~2H
Mladostna zimska moda
Letošnja zimska moda za mlade po letih in srcu ima, tako kot lanska poletna, rada naravne barve, predvsem neštete odtenke barve zemlje. Sicer pa veliko rebrastega, pa naj gre za krila, puloverje, brezrokavnike, obleke, hlače, nogavice, gamaše. Predvsem pa je zimska moda dolga: krila, obleke in plašči segajo do tal. Priljubljen je tudi pončo in toliko bolj moden bo, če bo “poslikan” z indijanskimi vzorci. Na svoj račun boste prišle tiste, ki imate rade moški stil oblačenja, oblačila pa dopolnite s prefinjenimi ženskimi dodatki. Letos so priljubljene baretke, modni ustvarjalci pa niso pozabili niti na klobuke. Kar se tiče obuval, so najbolj modni čevlji, tako visoki kot nizki, z vezalkami in številnimi sponkami.
Z odpadki v stranišče?
Marsikje mečejo ostanke hrane in nekatere smeti kar v straniščno školjko, kar pa ni dobro ne za odtok ne za ekologijo. Poleg tega je takšno odmetavanje smeti vse prej kot poceni, saj z neprestanim splakovanjem stranišča porabite veliko vode. Več pa ko je odplak, težje čistilne naprave očistijo vso vodo, v glavnem pa tistih odpadkov, ki jih zmečete v straniščno školjko, niti ne morejo očistiti in tako pristanejo v rekah in jezerih. Nekateri odpadki, kot so paličice z vato, kosmi vate, ostanki blaga, cigaretni ogorki, pa vodo tudi zastrupljajo. Prav tako za zlivanje v odtok niso primerne strupene snovi, kot so laki, lužila. A tudi ostanki živil, kot so različne omake, mlečni izdelki in olja, ne sodijo tja, čeprav nekateri mislijo, da so to le organski odpadki in okolja ne onesnažujejo. Zato raje dvakrat premislite, preden kaj vržetc v stranišno školjko, ter raje uporabljajte kanto za smeti.
Svinjske zarebrnice z gobami
Za 4 osebe potrebujemo: 5 strokov česna, 250 g čebule, 1 kg svinjskih zarebrnic v kosu, poper, malo olja, 1/41 piva, 2 žlici gorčice, majaron, 500 g svežih gob ali pest suhih jurčkov, 70 g paradižnikove mezge. Čebulo in česen olupimo. Česen narežemo na tanke pramene, čebulo razdelimo na četrtine. Meso natremo s soljo in poprom, pretaknemo ga z narezanim česnom. Na vroči maščobi popečemo meso z vseh strani, da porjavi. Dodamo čebulo in dušimo, da se čebula malo zmehča. Dodamo gorčico in zalijemo s pivom. Na meso položimo svež majaron. V pokriti kozici dušimo meso na majhnem plamenu eno uro. K mesu dodamo na lističe narezane gobe in paradižnikovo mezgo in dušimo še 15 minut. Po okusu solimo in popramo. Meso narežemo, ponudimo ga z zelenjavno omako, zraven pripravimo krompir v kosih.
Cvetje sredi zime
Za vrtičkarja, ki komaj čaka, da bo spomladi vzbrstela bohotna rast, je zima najmanj priljubljen letni čas, četudi ima svoje čare. Ne gre le za naravne umetnine, kijih naredijosneg, led in ivje na vrtnih rastlinah, mapak tudi za nekatere prve cvetice, kijih prikliče v življenje že zimski čas. Januaija že cvetijo snežna resa, zajčji mak, teloh in zvončki, če le ni pretiran mraz ali predebela snežna odeja. Sicer pa si vsak ljubitelj vrta tudi pozimi lahko prikliče pred-pomladnasko razpoloženje v svoje bivalne prostore. V ta namen je treba samo narezati nekaj vej forsitije, okrasne ali japonske češnje ali pa divjega kostanja, jih dati v vazo, vse skupaj postaviti v ogrevan prostor in veje bodo zacvetele sredi zime. Da se bo to zanesljiveje zgodilo, jih je koristno od časa do časa oškropiti z vodo.


&
Najvišje hitrosti
Osnutek predloga slovenskega zakona o varnosti v cestnem predmetu predvideva tudi nekaj sprememb v omejitvah hitrosti. Tako v naseljih ne bi bilo več dovoljeno voziti 60 km na uro, ampak naj bi bila največja hitrost 50 km na uro. Poleg tega naj bi uvedli tudi hitrost 30 km na uro v tako imenovanih conah 30, ki naj bi bile v gosto poseljenih stanovanjskih četrtih ter v ozkih mestnih ulicah, zakon pa predvideva tudi uvedbo con z dovoljeno enako hitrostjo, kot hodijo pešči. Sprememba najvišje dovoljene hitrosti je predvidena tudi na nekaterih drugih cestah. Tako naj bi bila na lokalnih cestah dovoljena najvišja hitrost 70 km na uro, torej 10 km na uro manj kot doslej. Na magistralnih cestah naj bi bila dovoljena ista hitrost kot doslej, torej 80 km na uro, morda pa bo ta prilagojena evropskim standardom, torej 90 km na uro, vendar bi morali v tem primeru odstraniti s cest pešce in kolesarje. Najvišja hitrost na avtocestah naj bi bila 120 km na uro.
Priloga Dolenjskega lista 13

g
O
u.
KRUŠNA PEČ - V kmečkih hišah je bila velika krušna peč, ki je stala nasproti mize z bogkovim kotom, pravo zavetje. Pozimi je prijetno ogrevala premražena telesa, na njej so se igrali otroci in spremljali dogajanje v veliki hiši, nad njo so se sušila premočena oblačila, pod klopjo pa čevlji in škornji. Zapuščene lesene hiše se sesedajo same vase, trdno zidane, z lepimi pečnicami okrašene peči pa kljubujejo zobu časa. Kot trdni braniki domačnosti in topline minulih časov stojijo pod vročim poletnim in mrzlim zimskim nebom: tako tudi peč (na sliki) v propadajoči hiši v Malem Lešču nad Metliko. (Pripravila umetnostna zgodovinarka in etnologinja Marinka Dražumerič)
3Q02>BA —
* TOADfflA SLIKA
Nekoč se je rodila zelo zaželjena deklica. Bila je nabrita in vedra za deset bratcev. Njena govorica je bila vedno polna zakajev. In le težko je bilo najti prave odgovore na njena vprašanja.
Zelo zgodaj smo ji dali v roke knjige, barvice in papir. Pravzaprav je to sama želela. Zadovoljila se je tudi s peskom in paličicami. V betonu je mimogrede ustvarila svojo umetnino. Ni je bilo stvari, kije ne bi znala izkoristiti s svojo izredno bujno domišljijo. Kjerkoli smo bili, nikjer niso smele manjkati barvice. Papir si je pričarala, če ga slučajno nismo imeli s seboj. Tako so predšolska leta minila kar mimogrede. Tudi osnovna šola z nekaj krepkimi bolečimi praskami. V srednji šoli, ki jo je deklica obiskovala v Novem mestu, smo naleteli na čudovite ljudi, ki so ji znali prisluhniti, svetovati in jo napotiti v prave roke. Tako je lahko uspešno raz-
vijala svoj talent. Zelo smo jim hvaležni. Tisočkrat hvala!
Vtem času je imela kar nekaj razstav. Na eni od njih, ki je bila že pred leti v Centm srednjih šol v Novem mestu, je zginila slika Šopek lilij. Ta slika mi ne gre in ne gre iz spomina. Želela sem si jo ohraniti v spomin na njena in moja lepa leta. Tatvina nas je zelo pretresla. Nikoli ne bom razumela, kako je mogel kdo ukrasti otroku sliko. Sprašujem se, kdo je to storil in zakaj.
Danes ga ne obsojam več. Želim si le eno. Dobiti sliko nazaj. Prosim. Iz srca vas prosim:'Vrnite mi jo!" Ne more vam pomeniti niti kapljico tega, kar pomeni meni. Vrnila mi bo vero in zaupanje v človeka. Pošljite nam jo! Tudi če jo prinesete osebno, vas bomo lepo sprejeli. Jaz sem vam že zdavnaj odpustila. Dobili boste drugo. Samo ne Šopka lilij. Ta Šopek je moj. In res ni prav, da ga imate vi!

Za točo kriv kaplan - Po triki gori bila je precej toča. Ljudje pravijo nekteri, da je kriv mežnar, ker ni zvonil tisti dan oblaku in mislijo ga zato tudi odvreči. Drugi pripisujejo nesrečo šentpetrskemu kaplanu, ki je motil plovana, šetaje se takrat po polju z njim, da ni mogel moliti in točo zagovoriti.
Obrekljivi mojstri skaze-Pohišni rokodelci res malo rajtajo, ali tem več popivajo. Dobiček z njimi je domišljen. Večidel so mojstri skaze in tudi tatovi, anektovaje konec, usnje, platno etc., kar ostane. Razim tega so strupeni opravljivci in obrekovalci. Kar vidijo, slišijo, opazijo v eni hiši, nosijo dalje v drugo, tretjo etc. Tako se naredi marsikako sovraštvo in čovek se čudi kako natanko vedo ljudje daljnjih vasi privatne skrivnosti in slabosti.
Raje k pokveki - Kmetje krav ne gonijo tudi ne k naj krasnejemu plemena biku, če je treba plačati le en groš več ko drugej, če se prav drugej nahaja naj slabeja bičja pokveka. To se zove na Dolenjskem pamet in varčnost. Rede pa telico po dve leti zastonj, če prav jim krma ne ostaja in bi dvakrat bolj kazalo teleta prodati in si rediti mesto njih raje dobro mlečno kravo, ki koristi vedno tudi z mlekom in telci ne le z gnojem.
Brezznačajni meščurji - Za denar, dobiček in celo za obljubo dobička store vse. Zupana volili so zato, ker so jih sleparili, da se bo znižal vinski dac. Prosili so sami za vojake, ki jih se boje povsod, le da bi dali kaj izkupiti v krčmah in prodajalnicah, nič zato, če tudi žene zapeljajo in device skrunijo. Zupanu se klanjajo in ga zovo v novinah ženijalnega! čeravno ni do zdaj še ničesar storil za mesto ali župan je bogat in to je dosti - to je tudi glavni vzrok, da se vedno ližejo in z repom migajo pred vsako vlado.
9.qt.
STE. OTROCI MOJI?
Kako me ubija samota, ne ve nihče razen mene. Se nisem dosegla Abrahama, a so bolečine pri srcu vedno hujše, ko se sprašujem, zakaj sem ostala sama. Rodila sem sedem otrok. Trije so šli po svetu, ne tako daleč, a časa zame nimajo.
Kje ste, otroci? Čakam vas ves dan! Ko bi se le pripeljal avto z vnukinjami! Vedno imam zanje kaj sladkega, tu pa tam jim kupim igračko, a mojih otrok ni. Le redko se oglasi hčerka za kratek čas. “Kako kaj?” in potem hitro “Na svidenje!”.
Kar naprej se jim mudi, tem mojim otrokom, mudi se jim v službo, mudi se jim po opravkih, le doma pri meni jim je dolgčas. Imam lepo stanovanje, kur preveliko zase; sama sem, moža že dolgo ni več. Ali imajo moje hčere res toliko dela? Danes ima gospodinja doma manj dela kot nekdaj. Pred leti ni bilo pralnih strojev, pomivalnih strojev, sesalcev, mikserjev in vsega, kar danes lajša gospodinjam delo.
Jaz sem hodila v službo, prala na roke, kuhala danes za jutri, da ne bodo otroci lačni, pa sem še 'čedno imela čas za lepo knjigo. Da bi imela še živo mamo, posvetila bi ji svojega časa, kolikor bi mogla!
Pri sedmih otrocih mi je tako kot ženskam, ki nimajo nobenega.
(MNJIŽNA POLICA
Pet knjig Prešernove
Prešernova družba je sicer v težavah, vendar pa je tudi letos pripravila bogat knjižni paket za svoje naročnike in seveda za vse ljubitelje dobrih knj ig. Redna letna zbirka za leto 1994 obsega pet knjig, med njimi je dvoje leposlovnih del, dvoje poljudnih in Prešernov koledar.
KOLEDAR 1994 se začenja z običajnim koledarskim delom, ki je tokrat likovno opremljen z reprodukcijami slik našega znanega in v svetu uveljavljenega slikarja Jožeta Ciuhe, ki letos slavi 70-letnico. Ostali del je posvečen pomembnim dogodkom in osebnostim, katerih okrogle obletnice rojstva ali smrti bomo praznovali letos, omenimo Josipa Jurčiča, Ivana Gregorčiča, Prežihovega Voranca, Destovnika Kajuha in Jožeta Pahorja. O zgodovinskih dogajanjih govore pripevki o Sloveniji v Jugoslaviji, o sarajevskem atentatu, o slovenskih kristjanih in politikih in o letu 1944. Tu je še zapis o partizanskem pevskem zboru in gledališču, o lani umrlem pisatelju Potrču, o slovenskem šolstvu na avstrijskem Koroškem, o slovenski manjšini v Porabju, o stari Ljubljani, o čarovnicah v slovenskem ljudskem izročilu, o drogah pa o korupciji, vmes pa nekaj literature in drobnih zanimivosti. Koledarje skratka knjiga, ki bo najbrž večkrat v rokah.
Kadar kontu voščimo, muzaželimo predvsem zdravja in sreče. To sta življenjski dragotini, ki bi ju vsi radi imeli, zato bo marsikdo z zanimanjem in morda tudi s koristjo prebiral knjigo dr. Tanje Poberaj POT DO SREČE IN ZDRAVJA. Avtorica v tem zdravstvenem priročniku obravnava poti do psihofizičnega ravnovesja, kije osnovni pogoj za zdravje in zadovoljstvo, posebnost knjige pa je v tem, da pri napotkih upošteva tako dosežke zahodne kot vzhodne civilizacije na področju medicine.
V zbirko knjig, ki predstavlja po sto slovenskih kulturnih in naravnih znamenitosti in posebnosti, so letos pri Prešernovi družbi uvrstili zanimivo knjigo Ivana Sedeja LJUBEZEN V STOTIH SLIKAH. Gre za izbor stotih slik z erotičnim motivom v slovenskem slikarstvu od srednjega veka do modernih časov, od fresk z erotičnim nabojem na stenah cerkva do abstraktnih sodobnih grafik, ki prav tako na
svojstven način odsevajo avtorjevo erotičnost, če ne drugače pa v strastni ljubezni do krepke poteze in pretanjene barvne rešitve. Reprodukcijo vsake slike spremlja duhovito in vsakomur dostopno napisano Sedejevo besedilo, branja vredna pa je tudi obsežna spremna beseda.
Za ljubitelje literature je v paketu poskrbljeno z dvema knjigama. Zgodba Vitana Mala NA RANČU VERANDA je namenjena mlajšim bralcem, govori pa o mladih junakih, kakršnih doslej v mladinski literaturi nismo srečali veliko - o rejencih.
Odraslim je namenjen roman KI JO JE MEGLA PRINESLA ta čas gotovo	enega
najuspešnejših slovenskih pisateljev mlajše gen-etadje	Ferija
Lainščka. Taras Kermauner v spremni besedi ocenjuje to delo kot Lainščkov najboljši roman doslej in ga postavlja v vrh sodobne slovenske proze. Pisatelj v njem govori o vasi sredi prekmurskega močvirja in o usodi mladostnega para, ki se je razšel, potem pa se ponovno sreča, fant kot župnik, dekle pa kot žena njegovega prijatelja. V tem okviru Lainšček splete izvrstno pripoved, ki bo gotovo pritegnila številne bralce.
MILAN MARKELJ
Odtisi časa
Pisatelj, publicist, prevajalec, novinar in urednik Franček Bohanec je drugoval in si dopisoval z nekaj znanimi slovenskimi besednimi ustvarjalci, med njimi so bili Anton Ingolič, Matej Bor, in Ivan Potrč, torej literati starejše “partizanske” generacije, ki so za vedno odložili pisateljska peresa v zadnjem času. Bohanec je zbral svoje esejistične zapise, v katerih govori o njihovem življenju indelu, jim pridružil nekaj pisem, ki so mu jih pisali omenjeni pisatelji, in vse skupaj povezal v snopič s še nekaj svojimi zapisi o Jožetu Javoršku in Karlu Destovniku-Kajuhu ter s po eno Potrčevo, Ingoličevo in Borovo pripovedjo. Tako je nastala knjiga esejev, pisem in pripovedi, ki jo je naslovil ODTISI ČASA. Tako Bohančevi eseji kot pisma in prispevki pisateljev so namreč svojevrstni pričevalci časa in razmer, ponujajo osebna videnja, občutenja in razmisleke o našem času in o ljudeh teh dni. Kot je zapisal avtor, se s to knjigo ne razširja samo naša vednost, pač pa se z njo krepi naše osebno in narodno samoozaveščanje. Branje je zanimivo, saj so številne misli lahko netivo za bralčevo lastno razglabljanje, ima pa knjiga zaradi pisem seveda tudi dokumentaren značaj.
MiM
T Tstanovni občni zbor je bil 4. maja 1892 na Duna J ju, na Eschenbachgasse št. 11, v predavalnici Kluba avstrijskih železniških uradnikov. Navzočih je bilo 20 podpisnikov osnovnih delnic, ki so zastopali 29.700 delnic ter imeli skupno 2970 glasov. Vlado je zastopal dr. Zdenko von Forster. Občni zbor je otvoril dvomi svetnik dr. Franc Liharzik, na predlog kneza Auersperga pa je bil za predsednika izvoljen baron Švegelj.
Iz seznama delničarjev je razvidno, da je Kranjska hranilnica vpisala 2.000, Trboveljska premogovna družba 1.000, mesto Ljubljana 500, knez Karel Auersperg 500, novomeški okraj 140, mesto Kočevje 100, Hranilnica Kočevje 50, občina Ribnica 40 goldinarjev in deset zasebnikov še skupno 350 goldinarjev.
Na občnem zboru so izvolili tudi člane upravnega sveta. To so bili: knez Karel Auersperg, baron Josip Švegelj, generalni ravnatelj Kranjske industrijske družbe Karel Luckmann, Ivan Murnik in dr. Adolf Sohaffer iz Kranjskega deželnega odbora, trgovinsko ministrstvo je delegiralo Franja Šukljeta in dr. Franca Liharzika, Kranjska hranilnica dr. Jožeta Suppana in Otmarja Bamberga, Trboveljska premogovna družba pa dr. Emanuela Reifa.
Vsi obračunani stroški za gradnjo dolenjskih prog (Ljubljana-Grosuplje-Novo mesto-Straža in Grosuplje-Kočevje) so dali seštevek 18.200.000 kron.
Za gradnjo proge je Delniška družba dolenjske železnice najela posojilo 7.000.000 avstrijskih goldinarjev (7.000.000 goldinarjev = 14.000.000 kron = 3.500.000 predvojnih dinarjev = 350.000 din DFJ). Do 30. aprila 1936 je družba izplačala in uničila obveznice za 4.683.600 goldinaijev, nadaljnih 1.736.000 goldinarjev dolga je družba odplačala do 11. marca 1939 in uničila obveznice. Ob likvidaciji Dolenjskih železnic so uničili še obveznice za 380.600 goldinaijev, tako je o-stalo le še za 199.200 goldinarjev nevnovčenih in
neuničenih obveznic.
Prva slovenska železniška delniška družba
V minulih petih desetletjih smo bili navajeni, da smo si pod pojmom delniška družba predstavljali skupino kapitalistov, ki brezobzirno izkorišča potnike in železničarje. Za Delniško družbo dolenjske železnice to ne velja. S posebno pogodbo je namreč prepustila uporabljanje svojih prog državnim železnicam in je tako država določala prevozne cene in delovno razmerje zaposlenih. Koristi družbe so bile še dodatno okrnjene z novo pogodbo o zakupu izleta 1913. Po njej je delniška družba dobila od države le znesek, ki je bil potreben za redno amortizacijo prioritetnega posojila iz leta 1892, in letni pavšal 16.000 kron, kije bil leta 1920 spremenjen v 40.000 din. Tako je imela delniška družba leta 1927 le 830 din dobička. Boljše je bilo naslednje leto, ko je bilanca pokazala 35.586 din.
Po prvotni koncesiji bi proge d.d. Dolenjske železnice prešle brezplačno v posest države po 90 letih, to je leta 1981. Pogodba iz leta 1913 pa je koncesijsko dobo skrajšala za 15 let, tako da naj bi proge prešle v last države leta 1966.
Delniško družbo Dolenjske železnice štejemo za prvo delniško družbo železnic v Sloveniji, saj so bile vse proge v Sloveniji, delničarji pa domači.
Priprave na gradnjo kočevske proge
Ob prvotnih prizadevanjih za dolenjske proge je bila kočevska proga le obrobna zadeva, čeprav je premogovnik v Kočevju obratoval že od leta 1803. V predlogu načrta ilirskih železnic leta 1872 je bila železniška zveza s Kočevjem predvidena le kot stranska proga, ki bi se odcepila od proge Ljubljana-Karlovec v Vrčicah (nad
V
Semičem) in vodila skozi Črmošnjice in Rajhenav v Kočevskem Rogu do Kočevja. Proga proti Kočevju naj bi namreč imela predvsem gospodarski pomen: odprla bi pot do nahajališč rjavega premoga v Kočevju in obenem spodbudila izvoz lesa in lesnih izdelkov iz Kočevskega in Ribniške doline.
Gospodarski pomen kočevskega rudnika in lesne trgovine na Kočevskem je sicer že v začetku sedemdesetih let spodbudil alternativne načrte, po katerih bi bilo najenostavneje in najceneje Kočevje direktno povezati z Rakekom in južno železnico. Septembra 1871 je tako županstvo v Ribnici povabilo vrsto zainteresiranih na pogovor o železnici z Rakeka prek Cerknice in Ribnice do Kočevja, zamisel pa je ostala živa tudi kasneje, saj je občinski urad v Ribnici še leta 1880 prejel dopis civilnega inženirja z Dunaja, ki je izračunal stroške takšne investicije. Bržčas je bila za direkten priključek kočevske proge na južno železnico zainteresirana tudi uprava južnih železnic, ki bi s takšno povezavo dobila dostop do kočevskega premogovnika. Vseeno do konkretnejših pobud za uresničitev tega načrta očitno ni prišlo.
Januarja 1886je konzorcij za gradnjo dolenjskih prog zaprosil za odobritev predhodnih del. Več je o progi Grosuplje-Ribnica-Kočevje poročal član konzorcija dolenjskih železnic, poslanec in ravnatelj Kranjske industrijske družbe (sedaj Železarna Jesenice) Luckman na 9. seji deželnega zbora leta 1886. Istega leta so bili pripravljeni tudi osnovni projekti, zato je trgovinsko ministrstvo ukazalo deželni vladi, naj izvede revizijo trase. K temu je pripomogla tudi Trboveljska premogokopna družba, kije leta 1886 kupila premogovnik v Kočevju in je bila zelo zainteresirana za prodajo premoga.
Trgovinsko ministrstvo na Dunaju je 15. julija 1887 izdalo odlok o dokončni trasi proge Grosuplje-Kočevje in Ljubljana-Novo mesto-Straža.
Iz seznama delničarjev Delniške družbe dolenjske železnice je razvidno, da so se gospodarstveniki in politiki zavedali pomena proge, saj so Trboveljska premogokopna družba, knez Auersperg, mesto Kočevje, Hranilnica Kočevje, občina Ribnica in posamezniki vpisali sorazmerno visok delež delnic.
Boj za železniško postajo med Žlebičem in Ribnico
Komisijska razprava o trasi proge od Grosuplja do Kočevja je po posameznih katastrskih občinah potekala od 19. do 24. oktobra 1891. Nekaj težav je bilo pri lokaciji postaj, posebno v ribniški dolini. Glede na gospodarske razmere in koristi, so bila precejšnja trenja med Ribnico na eni strani in Sodražico ter Dolenjo vasjo. Predvideno je bilo, da se zgradi postaja v Ribnici kot središču doline. Proti temu so bili prebivalci Sodražice in Dolenje vasi. Zahtevali so postajo v Žlebiču in Dolenji vasi, v Ribnici pa naj bi bilo le postajališče, kot je bilo pozneje v Žlebiču in Lipovcu. Zaradi tega je bil sklican poseben ogled terena, katerega se je udeležil zastopnik generalne direkcije avstrijskih železnic, generalnega štaba, trgovinske zbornice in drugi. Komisija je bivala v Ribnici, zato so se tam nalašč zbirali ljudje v večjem številu, da so prikazali, kako velik kraj je Ribnica in se ne more zadovoljiti le s postajališčem. Tako so pridobili deželnega glavaija in sledila je odločitev v njihovo korist. Tega v Žlebiču niso pozabili, zato so ob otvoritvi proge tam, kjer naj bi stala postaja Žlebič, postavili izviren slavolok z napisom “Železniško postajo želimo”.
Vodstvo gradnje je prevzelo generalno ravnateljstvo državnih železnic. Gradbeno nadzorstvo je prevzel in spretno vodil vrhniški rojak, višji inšpektor ing. Ferdinand Klemenčič.
Priloga Dolenjskega lista
Prvič dobili nepristranski vpogled v JEK
Ob koncu dela Mednarodne komisije za neodvisno analizo varnosti JE Krško
Zeleni - Člani Ekološke socialne stranke menimo, da je s tem poročilom in z dejavnostjo komisije v zadnjih dveh letih slovenska javnost prvič dobila strokovno nepristranski vpogled v delovanje Jedrske elektrarne Krško in z njo povezano tveganje.
Tako se je nadaljeval proces, ki se je začel s tem, da je prva slovenska demokratična vlada po našem predlogu izročila Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani ter javnosti končno varnostno poročilo (FSAR) o Jedrski elektrarni Krško. Javnosti so tako postale dostopne tehnične in varnostne podrobnosti.
Zahtevamo, da v duhu nadaljevanja te demokratične prakse vlada zagotovi javno dostopnost (v Narodni in univerzitetni knjižnici) vseh tehničnih prilog poročila in pridobi študije o tveganjih Jedrske elektrarne Krško, s katerimi razpolagajo nekatere inozemske institucije in vlade.
Zeleni-ESS menimo, da je nemogoče doseči zadovoljivo varnost Jedrske elektrarne Krško in rešiti problematiko jedrskih odpadkov. Hkrati pa zahtevamo, da se izvedejo vsa strokovna priporočila za zagotovitev varnosti. Razumemo, da sta Jedrska elektrarna Krško in slovenska vlada pod hudim pritiskom hrvaške vlade, ki ne sprejema mednarodnih kriterijev glede jedrske varnosti, vendar finančne stiske ne morejo biti opravičilo za kompromise na tem področju.
Jedrska električna energija v Sloveniji je lahko poceni samo, če se ne
• IZ UGOTOVITEV KOMISIJE -Eno od presenetljivih ugotovitev komisije je, da niso izpolnjeni nekateri ukrepi požarne varnosti, kijih v ZDA zahtevajo od leta 1979 dalje. Nerešeni so problemi, za katere tudi komisija ni mogla dati napotkov za njihovo rešitev. To je neustreznost loka-eije glede na potresno varnost, odsotnost vsakršnih rešitev glede izrabljenega goriva, radioaktivnih in drugih odpadkov.
zagotavlja mednarodno primerljiva jedrska varnost (npr. z ZDA). Na račun zmanjšane varnosti Jedrske elektrarne Krško dosežena navidezno nizka cena električne energije je še vedno zelo neracionalno porabljena glede na enoto proizvoda in družbeni produkt Slovenije. Škandalozno je dejstvo, da cena razgradnje Jedrske elektrarne Krško še vedno ni vključena v ceno elektrike, ki jo daje.
S sprejetjem poročila komisije je uresničen del vladnega sklepa Peterletove vlade o razpisu referenduma o zaprtju Jedrske elektrarne Krško. Zahtevamo, da vlada opravi še preostale potrebne priprave za razpis tega referenduma in ga predlaga Državnemu zboru.
Predsednik Z-ESS: dr. PETER TANCIG
ODGOVOR
Združenje lastnikov razlašče- •> nega premoženja Slovenije je na predsednika g. Milana Kučana pred kratkim naslovilo javno pismo, katerega odgovor objavljamo v celoti:
“Na Vaše javno pismo, ki sem ga prejel 23.12.1993, v katerem opozarjate, da se Zakon o denacionalizaciji ne izvaja dosledno, da so določbe o Slovenskem odškodninskem skladu neustrezne in še posebej, da Republika Slovenija ne jamči za obveznice sklada, da so neustrezne določbe nekaterih podzakonskih predpisov in da vlada ne stori ničesar za pravilno uporabo zakona, Vam sporočam, da je za realizacijo Zakona o denacionalizaciji odgovorna vlada, ki razpolaga z vsemi sredstvi, ki so potrebna za njegovo izvrševanje. Zato Vam predlagam, da se s svojimi ugotovitvami, opozorili in zahtevami obrnete neposredno na vlado in na njenega predsednika dr. Janeza Drnovška.’ Moje zavzemanje za dosledno izvajanje Zakona o denacionalizaciji Vam je znano, za kar se je zavzemalo tudi že prejšnje predsedstvo republike in dalo .pobude parlamentu in vladi, da ocenijo stanje in ukrenejo vse Potrebno za opdravo vsega, kar ovira ažurno in dosledno izvedbo zakona.”
Predsednik ZLRP Slovenije: FRANC IZGORŠEK
Namerno zapletanje jasne določbe?
Kako bomo letos usklajevali pokojnine
V Dnevniku smo 4. januarja lahko prebrali članek pod naslovom Kako bomo letos usklajevali pokojnine. Članek je razburil upokojence, ker Marko Štravs, svetovalec ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, kljub prenehanju veljave intervencijskega zakona o usklajevanju pokojnin konec lanskega leta razlaga, daje poglavitno to, da se pokojnine vsak mesec usklajujejo s porastom povprečnih plač - brez poračunov za dva meseca, torej v bistvu enako kot po intervencijskem zakonu.
Ne verjamem, da ne bi Marko Štravs kot pravnik znal pravilno razumeti drugi odstavek 160. člena zakona, ki povsem jasno in nedvomljivo pove, da upokojencu pripada usklajena pokojnina od prvega dne meseca,'za katerega je ugotovljen porast plač, ki še ni bil upoštevan pri prejšnjih uskladitvah pokojnin. To pomeni: če bo v mesecu novembru uradno statistično ugotovljeno, da je porasla povprečna slovenska plača za ugotovljen odstotek, bi se morale za ta odstotek uskladiti pokojnine v mesecu januarju, ki bodo tudi prišle vp-oštev za naslednji mesec pri uskladitvi po enakem merilu, bodisi navzgor ali navzdol. Pripadajoča razlika za november in december pa se mora posebej poračunati in nakazati upokojencem, zato ne gre mešati tega zaostanka za dva meseca z decem-brskim odlokom Državnega zbora, kot skuša dokazati Štravs, saj je to podzakonski akt, ki pravno gledano, ne more spreminjati določbe zakona v škodo upokojencev.
Očitno je, daje v ozadju Štravsove drugačne razlage sicer jasne določbe 160. člena zakona spet namen zmanjševati pripadajoče zakonite pravice upokojencev. Zato je treba odločno povedati, da smo upokojenci ljudje, in ne bilke, s katerimi se poskuša manipulirati že od vsega začetka novega leta.
Ker je Upravni odbor skupščine ZPIZ pristojen odločati o usklajevanju pokojnin, sem prepričan, da bo tudi tokrat upošteval celotno določbo 160. člena zakona ob upoštevanju razmerja odloka v skladu s 159. členom tako, da bo sledil proračun pri izplačilu januarske pokojnine tudi za dva meseca nazaj, seveda če bo za to podlaga v porastu plač v mesecu novembru.
RUDI HRVATIN
V
Zakaj Metlika, zakaj ne Črnomelj?
Odgovor na zavajajoče provokativno pisanje mag. Janeza Kureta (DL 30. dec. 1993)
S pisanjem mag. Janeza Kureta v prednovoletni številki Dolenjskega lista smo bili v Svobodnih sindikatih močno prizadeti, zato s tem odgovorom pojasnujemo bralcem, obenem pa zavračamo nekatere njegove trditve in laži.
G. Kure, kljub vašim večkratnim polemikam s Svobodnimi sindikati ste šli v članku Dolenjskega lista 30.12.1993 veliko predaleč, saj ste si privoščili za novo leto pravi mali “show” v Beli krajini na račun poštenih in marljivih sindikalnih zaupnikov. Vzeli ste si pravico, da s primitivno politično oceno ocenite vzroke za slab gospodarski položaj podjetij v občini Črnomelj, ter ste slabi položaj pripisali izključno aktivnostim vodstev Svobodnih sindikatov.
Na prvi del članka ne želimo odgovarjati, saj smo v Svobodnih sindikatih presegli vpletanje sindikatov v tekočo dnevno politiko, kajti ta je v demokraciji, kot verjetno veste, domena strank. Ravno tako v sindikatih ne bi dovolili, da se politika vmešava v naše delo, kajti v takšnem primeru sindikat ne bi bil več sindikat. V naših sindikatih smo že pred leti spoznali vsebino in vlogo sindikata v tržnem gospodarstvu. J udi skrajne metode sindikalnega boja za zaščito delavcev si odgovorno izbiramo sami, pravilnost le-teh pa sproti ocenjuje sindikalno članstvo, saj imamo vendar demokracijo in tudi sindikalno konkurenco.
G. Kure, vi tega očitno ne dojemate, ker vas je povozil čas, kajti vaš javni poziv Skupščini, Izvršnemu svetu, strankam in Ljubljanski banki, naj kaznujejo vodstva Svobodnih sindikatov za “škodljive postopke” diši po metodah iz prejšnjih časov.
Kakšna utopija!
Pa poglejmo vaše argumente! Trdite, da so Svobodni sindikati zahtevali od vodstev podjetij nezakonita dejanja in jih potem protizakonito rušili. O nezakonitih dejanjih, če so bila, naj-odločajo inšpekcijske službe in sodišča, medtem ko so vse zahteve po odgovornostih ali zamenjavi direktorjev glede na nenormalno stanje v posameznih podjetjih s strani našega sindikata bile upravičene. Pri teh odločitvah ni vedno sodeloval le Svobodni sindikat, ampak tudi drugi, kar v zadnjem članku popolnoma pozabljate. Zahteve po zamenjavi direktorjev so bile na podlagi slabega stanja v podjetjih, neizpolnjevanja sanacijskih programov s strani direktorjev, nezagotavljanja plač, ki so bile celo pod 50% kolektivne pogodbe, oz. pravic delavcem, ki izhajajo iz dela.
Ob branju vašega članka imamo občutek, da ves vas srd do sindikata izhaja iz vaše izkušnje, da ste bili ob petih zamenjavah direktorjev v občini v dveh primerih zamenjani prav vi. Če se še spomnite, vas ni ocenil in zamenjal sindikat, ampak vas je kot nesposobnega direktorja razrešil upravni odbor firme, enkrat pa upravni odbor Sklada Republike Sloveni-
je za razvoj. Znano nam je tudi, da ste v slabih dveh letih kar štirikrat zamenjali službo in kot magister ekonomije koristili pravice na Zavodu za zaposlovanje. Ali je vse to res le naključje?
Podučili vas bomo tudi, da so sindikalni zaupniki v podjetjih Metlike vodili radikalne sindikalne aktivnosti, kar je v enem primeru imelo za posledico odstop direktorja. Sicer pa je vodstvo Svobodnih sindikatov v Beli krajini od leta 1991 enotno organizirano in vodeno, zato je vaš sum o različnih metodah sindikalnega boja v Črnomlju in Metliki neutemeljen in hkrati dokazuje, da so bile akcije sindikatov v podjetjih, glede na stanje v posameznem podjetju, pravilno vodene.
Na koncu vam, g. Kure, priporočamo, da za boljše razumevanje sindikalnega delovanja v tržnem gospodarstvu najprej vstopite v Svobodne sindikate, s tem boste lahko brezplačno deležni pravne pomoči pri morebitnih “nezakonitih” zamenjavah ter pridobili legitimno pravico ocenjevanja dela Svobodnega sindikata.
Vodstva sindikatov podjetij ZSSS Bele krajine
Odločno zavračamo krivdo
Odmev na bodico “Občan sprašuje - medved odgovarja” - Proti brezobzimežem smo žal še brez moči
V Dolenjskem listu z dne 6.1.1994 na 6. strani v rubriki “Občan sprašuje - medved odgovarja” Dolenjski list
Konec igric na račun Osilnice?
Bodo morali Osilničani z referendumom dokazati, kaj želijo - Za dolino je to zadnja priložnost, da bo končno zaustavljeno izseljevanje in izumiranje
Kolpska dolina je svet ob zgornji Kolpi in Čabranki m jo sestavljajo tri zaokrožena, vendar ločena področja: osilniška dolina, Kostel in Poljanska dolina, medtem ko se Dragarska dolina s skrajnim delom (Črni Potok, Podplanina) samo dotakne čabran-ske Kotline. V upravnem pogledu je slovenski del doline (levi breg Ča-branke in Kolpe) razdeljen na tri KS (Osilnica, Kostel in Poljane), KS Draga pa se prevesi v smeri Loškega potoka.
Kostelska in Poljanska dolina ter tudi Draga imajo neposredno cestno povezavo s slovenskim zaledjem, osilniška dolina pa je nima. Kostel je široko odprt proti Kočevju in Delnicam, prav tako tudi Poljanska dolina. Osilmčan pa potuje ob Kolpi navzdol proti Petrini (Brodu) ali ob Čabranki navzgor proti Čabru (Podplanini ali Babnemu Polju) in pri tem dvakrat prestopi državno mejo.
In kje je problem? Pobudniki in “graditelji” obkolpske ceste (lokalne, samo za osebni promet) zagovarjajo samo cesto ob Kolpi, čeprav se ponuja rešitev za osilniško dolino - regionalna cesta Osilnica-Kočevska Reka, ki bo dolino odprla in naredila tako potreben prepih v dolini in skrajšala pot do Kočevja ali Ljubljane.
V reševanje osilniške cestne problematike in s tem tudi razvoja doline (KS Osilnica) se vključujejo tudi druge KS (Draga, Kostel), ki so že odprte proti središču države, osilniški dolini pa ponujajo staro stoletno po-
vezavo gor in dol po dolini ter čez svojo KS! Naj ostane osilniška dolina še naprej odrinjena!? V ta namen zbirajo celo podpise! O tem je pisal novinar M. Dimitrič v Delu (29. dec. 1993 - “V vaseh ob Kolpi hočejo cesto”), že prej pa tudi v Slovencu in Dolenjskem listu.
Kako pobirajo podpise v osilniški dolini, naj navedemo en sam primer. Ko je prišel bolnik v ambulanto k dr. Nikoliču, ki je tudi predsednik KS Osilnica, da bi dobil napotnico za operacijo, je moral prej podpisati zahtevo za cesto! Predsednik KS Osilnica govori tudi v imenu naselij, ki so v KS Draga in Kostel. Ali po tihem, brez referenduma, širi “svojo” lokalno oblast?
Civilno gibanje za osilniško dolino se zavzema za gradnjo regionalne ceste Osilnica-Kočevska Reka kot prioritetne ceste, ker se bo dolina le tako odprla in hitreje razvila. V prid temu govorijo vsi ekonomskorazvojni dejavniki. S to cesto bi povezali še preostala naselja. Gradnja obkolpske lokalne ceste bi prišla na vrsto kasneje, seveda ob upoštevanju naravovarstvenega, turistično-gospodarske-ga in obmejnega vidika. Da je to stališče pravilno, so pokazali pogovori, ki sojih imeli člani gibanja na nekaterih ministrstvih, pri strankah in tudi predsedniku IS občine Kočevje.
Ali “nova obkolpska cesta” (stara obstaja že desetletja) res pomeni odprtost in možnost za razvoj? Ci-
vilno gibanje za osilniško dolino je nasprotnega mnenja in vse več je podobno mislečih. Tudi med tistimi, ki so “podpisali” zahtevo za obkolp-sko cesto.
Kako malo sta vodstvo KS in tudi občina Kočevje storili, jx>ve podatek, da je cesta Osilnica-Kočevska Reka sicer v “planih”, ni pa še prostorsko-ureditvenega načrta niti lokacijskih dokumentov, kar je osnova za zahtevke na pristojna ministrstva in začetek gradnje. Kako gleda predsednik KS na postopke za pridobitev soglasij, dokumentacije, sredstev ipd., se vidi iz njegovega dopisa “Vladi republike Slovenije” z dne 22. okt. 1993.
Kdaj bo konec igric na račun Osil-ničanov? Ali bodo morali z referen-. dumotp dokazati, kaj si želijo? Za dolino je to zadnja priložnost, da zaustavimo izseljevanje in izumiranje ter ji povrnemo nekdanjo živahnost. In Civilno gibanje za osilniško dolino že deluje v tej smeri. Med drugim je dalo pobudo za obnovitev agrarne (vaške) skupnosti, ki je bila oživljena 11. dec. 1993.
JOŽE OŽURA, MARJAN KOVAČ, Ljubljana •
• Od sprave smo zdaj dlje, kot smo bili ob spominski slovesnosti v Rošu. (Kučan)
načenja vprašanje čiščenja pešpoti do Zdravstvenega doma. V zvezi s to bodico zavračamo vsako krivdo. Komunala Kočevje in Zdravstveni dom sta namreč sklenila jx>godbo, po kateri Komunala - seveda v breme Zdravstvenega doma - prioritetno čisti pot od odcepa od Roške ceste in vse poti okoli Zdravstvenega doma kakor tudi eejptni parkirni prostor pred Zdravstvenim domom. Svoje pogodbene obveznosti je Komunala v novembru in decembru 1993 ob sneženju vestno izpolnila.
Vprašanje občana se torej verjetno nanaša na pešpot iz središča mesta do odcepa, ki vodi od Roške ceste do Zdravstvenega doma. Tudi v Zdravstvenemu domu ugotavljamo, da je zlasti del te pešpoti v bližini križišča pomanjkljivo očiščen. Še danes, 7. januarja, se na pločniku ob macesnu zaradi nagrmadenega snega in ledu ne moreta srečati dva pešca. Ker pa za ta del poti ni pristojen Zdravstveni dom, se lahko samo pridružimo nezadovoljstvu z opisanim stanjem in na to tudi opozorimo Komunalo.
Parkirni prostor ob Zdravstvenem domuje seveda namenjen obiskovalcem doma. Žal pa ugotavljamo, da potem, ko je parkirni prostor očiščen, služi tudi kot nadomestilo za garaže nekaterim stanovalcem bližnjih blokov, ki svojega parkirnega prostora bodisi zaradi pomanjkanja lopat ali pa iz “zdravstvenih razlogov” ne morejo očistiti. Nekateri se verjetno bojijo, da bi zaradi premetavanja snega imeli težave s hrbtom, nakar bi potrebovali zdravniško pomoč, zdravila in morda celo bolniški dopust. S preventivnega vidika je zato se kar sprejemljivo, da tem občanom plačuje čiščenje parkirnega prostora Zdravstveni dom.
Ni nam sicer povsem jasno, kaj na tem parkirnem prostoru Zdravstvenega doma iščejo tovornjaki priklopniki in druga težka tovorna vozila; razlog za to je verjetno podobne narave. Priznamo pa, da je včasih dostop v Zdravstveni dom zelo težaven ali skorajda nemogoč. Nekateri redki posamezniki - resnično redki - namreč še vedno menijo, da se morajo z osebnim vozilom pripeljati malo manj kot v Zdravstveni dom in seveda na ta način tudi parkirati svoje vozilo. Proti takšnim brezobzirnim posameznikom smo žal še vedno brez moči.
Direktor: dr. MIHAEL PETROVIČ
DODATEK K “RIBNIŠKIM ZOBOTREBCEM”
V prvi letošnji številki Dolenjskega lista je bila v rubriki “Ribniški zobotrebci”, objavljena notica, ki govori o predpraznični osvetlitvi farne cerkve v Loškem Potoku. Očitno pisec ni preveril vesti na pristojnem mestu. Prava vest bi bila, daje osvetlitev sicer v delu in zaradi neugodnega vremena ob koncu leta zamuja. Tudi vest, da bo v tem letu urejena telefonija in položen asfalt od Loškega Potoka do Nove vasi, je trenutno samo utopična zamisel.
A. KOŠMERL
Na žalost moram
v
kot Cmomaljčan hvaliti Metliko
In še en odmev na pismo mag. Janeza Kurete
Janez Kure v eni prejšnih številk Dolenjskega lista analizira razmere črnomaljskega in metliškega gospodarstva in daje prednost občini Metlika zaradi do sedaj bolj pametne politike, kot je v občini Črnomelj. V tem pogledu se z njim popolnoma strinjam, saj sem nekaj več kot dve leti delal kot analitik v občinski upravi Metlike, živim pa že vse življenje v Črnomlju.
Analiza vzrokov sedanjega slabega stanja črnomaljskega gospodarstva ima globoke korenine v preteklih svinčenih časih, ko so vsemu življenju krojili usodo ideološko najsposobnejši kadri enoumnega pojmovanja in znanja, tako v politiki, gospodarstvu, šolstvu in vseh drugih dejavnostih, vodili pa jih od njihove milosti postavljeni ali nemilosti odstavljeni direktorji. V podjetjih pa so zopet ideološko čisti valptki in valptkinje bedeli nad obnašanjem delavcev in v kritičnih primerih vestno poročali najodgovornejšim tovarišem o sposobnostih ali nesposobnostih vodilnih kadrov. Strokovnost in znanje vodilnih kadrov v gospodarstvu ni bila toliko pomembna kol ideološka naprednost, katero so si praviloma nabirali na raznih sorbonah širom bivše SFRJ. Kateri tovariši so to bili, vedo danes zelo dobro takratni neorganizirani in organizirani, a nedisciplinirani občani Črnomlja. Ti, takratni vodilni tovariši, imajo danes praviloma vsi zelo slab spomin, skoraj sklerotičen, ko se nekateri drznejo kaj reči o njihovem početju in morali.
Kadrovske spremembe, ki so se prej vršile za zaprtimi vrati, se danes pač demokratično izvajajo prek volitev napol slepih volilcev, ker še vedno v nekem svetem strahu pred še slabšimi časi volijo prejšnje ideološko čiste, danes pa sveže prelevljene demokratične veljake vseh mogočih in nemogočih političnih strank. Stara modrost trdi, da so časi takšni, kakršni so ljudje. Zato tisti, ki trdijo« da je današnja demokracija slabša kot prejšnji totalitarizem, pač ne zmorejo priznati, da danes plačujemo davek za vse ideološke (razumi: hinavščino in licemerstvo v praksi) zmote in pomote naših preljubljenih in naj-modrejših tovarišev, ki so nas skoraj petdeset let vodili v svetlo prihodnost, pristali pa smo v kruti sedanjosti z neporavnanimi terjatvami iz preteklosti. In ravno v Črnomlju so vneti enoumneži najbolj goreče skrbeli za pravovernost svojih podanikov, ve-Iiko bolj kot v Metliki, zato so bili in ostali modrejši od premodrih bivših in sedanjih politikov v Črnomlju. Velika brihtnost in učinkovitost črnomaljskih politikov se ravno v teh dneh kaže v polnih črnomaljskih smetnjakih. Metliški politiki so učinkovitejši tudi med drugim ne samo zato, ker so njihovo občinsko politiko vodili gospodarstveniki in gospodarstvo praviloma domači strokovnjaki, temveč so tudi složnejši med seboj in ne povzdigujejo tujcev na trone. Žalostna in kruta resnica je zlasti za avtohnega Črnomaljca, da mora hvaliti Metličane. A že prislovična črnomaljska nevoščljivost in nesloga nas bosta pripeljali do capljanja na mestu in vse večje socialne in duhovne bede. Pametni se pač uči na tujih napakah, nespametni pa na lastnin!
ALOJZ SCHVVEIGER
OBVESTILO PRESEŽNIM DELAVCEM ADRIE CARAVAN
Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov za Dolenjsko obvešča delavce Adrie Caravan, d.d., Novo mesto, ki so bili v letu 1993 oz. 1994 odpuščeni kot presežni delavci, da jim je bila izplačana pol nižja odpravnina in 30 odst. manjše nadomestilo plače za čas čakanja v odpovednem roku, kot jim pripada. Da bi dobili razliko, bodo morali sprožiti postopek pred sodiščem združenega dela, če jim je Adria Caravan ne bo prostovoljno izplačala.
Območna organizacija ZSSS za Dolenjsko je pripravljena pri tem dati pravno pomoč vsem članom svobodnih sindikatov, zato se lahko oglasijo na našem sedežu v Novem mestu, Društveni trg 2, od 17.1.1994 dalje, s seboj pa naj prinesejo sklep o prenehanju delovnega razmerja ter dokazila o izplačenih nadomestilih m odpravnini.
Območna organizacija ZSSS za Dolenjsko
Ne bodo živeli v rezervatih
Pojasnilo Zavoda za varstvo naravne inkulturne dediščine Novo mesto k izdelavi prostorskih ureditvenih pogojev za obkolpski prostor v občini Črnomelj
Zaradi pomanjkanja ustreznih prostorskih in urbanističnih zakonskih aktov so v občini Črnomelj pričeli s postopno izdelavo prostorskih ureditvenih pogojev (PUP) za območje celotne občine. Njihova izdelava že poteka za območja krajevnih skupnosti, ki ležijo ob Kolpi.
Ta območja so turistično najbolj privlačna, hkrati pa so zaradi tega tudi potencialno najbolj ogrožena.
Po Zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor se PUP pripravijo predvsem za posamezna prostorsko in funkcionalno zaokrožena območja izven ureditvenih območij naselij. Z njimi se ob upoštevanju strokovnih podlag podrobneje določijo urbanistični, oblikovalski in drugi pogoji za posege v prostor ter ukrepi za ohranjanje m razvijanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja.
Dosedaj je pripravljalec Urbanistični inštitut Republike Slovenije izdelal osnutek odloka o PUP za prvo izmed predvidenih območij, to je za krajevno skupnosti Stari trg. Osnutek je bil že potrjen na občinski skupščini v Črnomlju. V dolgoročnem planu je območje krajevne skupnosti Stari trg v širšem obkolpskem prostoru namenjeno varovanju kot del regijskega parka Zgornja Kolpa, zato se je v pripravo vključeval tudi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto.
Napačne razlage in nasprotovanja Pri postopku priprave in sprejemanja osnutka PUP za krajevno skupnost Stari trg so se pojavljale težave zaradi napačnega razumeva-
nja namena in vsebine PUP.
Ker je obkolpski prostor s stališča varstva naravne in kulturne dediščine visoko ovrednoten, je novomeški ZVNKD vložil precej napora v čim boljšo in natančnejšo izdelavo strokovnih osnov za varstvo naravne in kulturne dediščine na območju obravnavane krajevne skupnosti. Menimo, da smo delo strokovno korektno opravili, o čemer priča tudi mnenje Zavoda Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki je strokovne osnove ocenila kot vzorno pripravljene.
Prav upoštevanje nekaterih varstvenih zahtev in predlogov pa si nekateri razlagajo kot razglašanje nekakšnih rezervatov, v katerih bodo vse dejavnosti prepovedane in v katerem ljudje enostavno ne bodo mogli preživeti. Takšne razlage so dobile mesto tudi v Dolenjskem listu. To kaže, da mnogi nekaterih pojmov oz. terminov, ki imajo v stroki jasno definiran pomen, ne poznajo, vendar z njimi vseeno neodgovorno manipulirajo, hkrati pa takšno početje ustvarja tudi strah do sprejemanja aktov, ki so za usklajen prostorski razvoj območja nujno potrebni.
Naše sodelovanje s pripravljalcem PUP, Urbanističnim inštitutom Republike Slovenije, ter s pristojnimi v občini Črnomelj ocenjujemo kot uspešno in konstruktivno, prav tako tudi javno obravnavo v Starem trgu in kasnejša usklajevanja pripomb s krajani. Zato je nerazumljivo, da se pojavljajo huda nasprotovanja predvsem s strani tistih, ki se z vsebino PUP in naših strokovnih osnov niso
Trgovsko podjetje KOKRA, p.o.
Kranj, Poštna ulica 1
Za potrebe našega sektorja prodaja na debelo, ki ima dolgoletno tradicijo pri prodaji širokega asortimana blaga, vabimo k sodelovanju kandidata za delovno mesto
KOMERCIALIST NA TERENU - za področje Dolenjske, in Bele krajine
Od kandidata pričakujemo, da ima:
poklic ekonomskega, komercialnega tehnika ali trgovinskega poslovodje,
-	tri leta delovnih izkušenj na komercialnem področju,
-	vozniški izpit B kategorije.
Kandidatu nudimo stimulativno nagrajevanje.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili o strokovnosti sprejemamo 8 dni po objavi v kadrovski službi Trgovskega podjetja Kokra, p.o., Kranj, Poštna ulica 1.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v zakonskem roku.
dovolj seznanili in ki ne živijo v območju obravnavane krajevne skupnosti.
V postopku sprejemanja PUP je bilo veliko nejasnosti glede varovanja objektov naravne in predvsem kulturne dediščine, ki ne izpoluujejo strogih pogojev, da bi bili razglašeni za naravno znamenitost ali kulturni spomenik, vendar pa je njihov obstoj nujno potreben za ohranjanje značaja oz. identitete nekaterih delov obravnavanega območja ter za ohranjanje značilne podobe kulturne krajine. Ker ti objekti niso normativno zavarovani, so na njih mogoči različni posegi, vendar v skladu z merili in smernicami, ki jih določajo PUP.
Nejasnosti so tudi glede razglasitve tega območja za regijski park. Sprejetje PUP še ne pomeni tudi razglasitve regijskega parka, ustvarja pa ugodne pogoje za njegovo kasnejšo razglasitev. Sprejetje PUP na plansko zavarovanih območjih tudi povečuje možnosti kandidiranja takšnih območij za različna razvojna državna in občinska sredstva, kar jasno kaže, da ne gre za zaviranje razvoja, ampak ravno nasprotno.
Ohranjanje identitet in vrednot
S sprejetjem PUP se skuša omogočati takšen razvoj območji ob Kolpi, ki bi temeljil na ohranjanju njegove identitete in najpomembnejših naravnih in kulturnih vrednot. To je po našem globokem prepričanju tudi edina trajna osnova uspešnega in dolgoročno zastavljenega razvoja. Žal živimo v času, ko so pomembne le kratkoročne koristi ne glede na posledice. Takšno razmišljanje pa je lahko za tako občutljiv prostor usodno.
S svojimi prizadevanji nikakor nočemo ljudem vsiljevati starih načinov preživljanja ali jih strpati v stare hiše brez ogrevanja in primernih sanitarij. Naša dolžnost je le, da jih opozorimo na naravne in kulturne vrednosti, kijih obdajajo, pa jih v vsakdanjosti mogoče sploh ne opazijo. Skušamo jim pokazati, da za zglede ni vedno potrebno iti v Avstrijo ali Nemčijo, ampak daje mogoče koristneje pa še ceneje spoznavati in poskušati razumeti dediščino lastnih prednikov in spoštovati njihovo izročilo.
Zavedamo se, da je bodočnost doline Kolpe predvsem v rokah ljudi, ki tam živijo. Dolžnost države in stroke pa je, da jim omogoči normalno življenje kljub varovalnim zahtevam. Sprejemanje PUP je po našem mnenju korak v to smer.
MITJA SIMIČ v imenu konservatorjev ZVNKD Novo mesto
Pomagajmo Tomažu
Da se bo vrnil domov
V decembrski številki Dolenjskega lista je bila objavljena tragična zgodba o našem članu Tomažu Bergerju iz Cerovega Loga, ki se je pred tremi leti ponesrečil z zmajem. Poškodbe so bile tako hude, da je Tomaž ostal na invalidskem vozičku. Ker nima posebej prilagojenega stanovanja, je moral oditi v novomeški dom starejših občanov.
Čeprav s težkim srcem in pio dolgem oklevanju se je odločil, da preko sredstev javnega obveščanja prosi vse dobre ljudi, da mu pomagajo priti do lastnega doma, da bi se lahko vrnil v domači kraj. Žal je bil do sedaj odziv bralcev bolj slab. Zavedamo se, da so težki časi, da je veliko brezposelnih in da gre marsikateri družini za preživetje, kljub temu pa se ponovno obračamo na bralce Dolenjskega lista, na podjetja, obrtnike in druge organizacije, da prisluhnejo Tomaževi prošnji in mu pomagajo po svojih močeh. Za vsak najmanjši prispevek vam bo hvaležen. Svoj prispevek lahko nakažete na naslov Tomaž Bregar, LB Novo mesto, ekspozitura Kandija, 52100 - 620 - 107 -973 - 8071 - 1475/91.
Društvo paraplegikov novomeške regije: JOŽE RADEJ
Vse večja obremenitev kmetov
Politika izčrpavanja zasebnega kmeta se vrača - Katastrski dohodek povečali kar dvaindvajsetkrat
da resnični) je bila inflacija 22,9-od-stotna, povprečna rast cen na drobno pa 32,9-odstotna. Katastrski dohodek pa so povečali za 40 odst., torej so davki zrasli boli kot inflacija in kot cene.
SGS Novo mesto se s takšnim odnosom do kmetov nikakor ne more strinjati. Vlada, ki ohranja niz spornih privilegijev, sega v žepe kmetov in s tem objektivno zvišuje cene kmetijskim pridelkom, s čimer poslabšuje standard vseh Slovencev. Vlada bi morala količnik spremeniti in ga pri-lagoditLinflaciji, saj takšno zveče-vanje davkov (nad rastjo cen in inflacijo) pomeni fudi zviševanje inflacijske stopnje, proti čemur pa se - tako vsaj zatrjuje - vlada bori.
JOŽE RANGUS SGS Novo mesto
Glavni odbor Slovenske gospodarske stranke Novo mesto je obravnaval valorizacijski količnik katastrskega dohodka od kmetijskih in gozdnih površin, ki gaje sprejela slovenska vlada na svoji zadnji lanskoletni seji. Na predlog ministrstva za finance so določili količnik 1,40, torej za 40 odst. večji katastrski dohodek.
Gre za povsem papirno določilo, ki ne temelji na nikakršnih realnih osnovah, temveč le na želji po večjih davkih. S tem vlada in ministrstvo za finance nadaljujeta politiko vse večjega obremenjevanja kmetov. Socialistična politika izčrpavanja zasebnega kmeta se torej vrača.
Takšna odločitev je le nadaljevanje lanskoletne odločitve, s katero so povečali katastrski dohodek za izračun štipendijske osnove za nenormalnih 22 (z besedo: dvaindvajset)-krat in s tem odvzeli kmečkim otrokom možnost, da bi dobili štipendijo. Po teh štipendijskih merilih znese za kmetijo s tremi hektarji obdelovalne zemlje in nekaj gozda letni katastrski dohodek 4,4 milijona tolarjev, za 11 hektarjev veliko kmetijo, sestavljeno iz vinograda, obdelovalne zemlje in gozda, pa okoli 16 milijonov tolarjev ali 201.000 DEM ali skoraj 17.000 DEM mesečno. Absurdnost številk je očitna, vendar predpis velja. Usmerjenost proti kmečkemu življu je očitna.
Sedanja valorizacija pomeni za kmete občutno večje davke. V minulem letu (če so vladni podatki seve-
POPRAVEK: KOSTAK NE NOSI ODGOVORNOSTI
Zahvaljujem se vam za objavljeni članek “Plaz obsodil avtomatiko” kot odgovor na članek “Zakaj je avtomatika odrekla”. Očitno pa se je tudi meni zapisal napačen podatek. V tekstu sem namreč med drugim zapisal: “Odgovornosbza upravljanje in posluževanje je prevzela pooblaščena strokovna organizacija, ki upravlja celotni vodovodni sistem Krškega.” Iz komunalno stanovanjskega podjetja Kostak so me opozorili z naslednjo izjavo: “Kostak Krško še ni prevzel sistema v upravljanje in poslužujemo sistem po navodilih investitorja in izvajalcev, zato ne nosimo nikakršne odgovornosti”.
ANTON PELKO
V DVEH URAH POSPRAVILI TRG - Novomeški Glavni Irg, ki je bil ves december odet v tisoče žarnic, od srede, dneva pred praznikom .sv. treh kraljev, ne kaže več sledu Veselega decembra. Ze na Silvestrovo zvečer so člani Zveze prijateljev mladine s trga pospravili vse stojnice novoletnega sejma, do srede pa še večino drugih stvari. Ta dan so priskočili na pomoč še delavci Elektra in Poklicne gasilske enote in ob dobri organizaciji namesto v osmih urah vse postorili že do 10. ure dopoldne. Trg je bil tako v veselje mnogih, ki tam najraje vozijo in parkirajo, rešen prepovedi parkiranja in prometa že po dveh urah. (Foto: J. Pavlin)
DAN MOLITVE ZA MIR V BIH
1JUB1 JANA- Ženska zveza za Svetovni mir se obrača na ženske vseh veroizpovedi v Evropi, da se udeleže 40-dnevne verižne molitve in meditacij za mir v BiH. Molitve se vrste vsak dan v drugi državi v času od 19. decembra lani do 28. januarja letos. Dan molitve v Sloveniji, Hrvaški in Srbiji je določen na četrtek 13. januarja. Namgn molitve je, da bi ljudje, predvsem politiki, doumeli, da pomeni človeško življenje več kot vsako ozemlje in oblast. Slovenska ženska zveza pri SKD vabi članice in nasploh vse Slovenke, da 13. januarja posvete svoje molitve in meditacije za mir v Bosni in Hercegovini.
SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA PRI SKD
Avtoceste danes sanje, jutri mora?
Zagovorniki ohranjanja naravnega okolja res ne razumemo življenja? - Gradnja avtocest v majhni državi, kot je naša, je časovna zabloda - Med poskokom v kapitalizem smo slepo povsem zatrli misel za ohranjanje
Ni res, da so bile slovenske avtoceste še včeraj samo sanje, jutri pa bodo resničnost. Res je, da nam jih danesprodajajo za sanje, jutri pa nas bo tlačila njihova mora.
Ta država je kot plastična igrača, s katero oblast udriha okrog sebe in se malo ali nič ne meni za posledice. Noče vedeti, da v rokah drži krhek kos dragocenega porcelana, ki se ji bo kar naenkrat strl in se spremenil v ničvredne črepinje.
Tako razumem prizadevanja za graditev avtocest v deželi, ki jo lahko od severa do juga prekolesarite v nekaj urah. Avtocesta je onesnaževalec okolja, in škodo, ki jo povzroča, lahko blaži samo velikanska površina, po kateri poteka. Človek, ki razume, da so avtoceste nujno zlo, lahko tiste, ki prečkajo Kanado, Aljasko ali druge prostrane dežele sveta in Evrope, nekako upraviči. Toda kdor v miniaturno Slovehijo reže avtocestni koridor, dela atentat na okolje svoje države.
Orodje avtocestnih propagandistov so obljube, grožnje in posmeh. S pomočjo medijev neprenehoma ponavljajo skrbno izbrane besedne zveze, vedoč, da v tisto, o čemer se veliko in glasno govori, ljudje nazadnje začnejo verjeti.
“Avtoceste bodo preprečile koncentracijo razvoja zgolj v nekaterih središčih in mogoči razpad slovenskega gospodarskega prostora na notranje nepovezana vplivna območja sosednjih držav. Dobre prometne zveze so temelj za razmah podjetništva, hkrati pa bo njihova graditev spodbudila gospodarski razvoj.”
Če si ne bomo zgradili avtocest, nam bo po umovanju ministra za promet in zveze, ki grozi, da bo “gospodarstvo razpadlo na notranje nepovezana vplivna območja sosednjih držav”, trda predla. Pa ne, da zunanji sovražnik v sosednjih državah še kar kuje zaroto? Kdo naj razume modrovanje, da se z avtocesto povezujemo z Evropo, a da se hkrati z njo branimo pred vplivi sosednjih držav! Očitno so avtoceste instantno univerzalno zdravilo za vse, kar je narobe pri nas, povrhu pa še varuh slovenske neodvisnosti. So čarobni napitek, ki vsebuje vse sestavine še ne pozabljenega splošnega družbenega interesa.
Onesnaževanje Slovenije - nacionalni interes?
Da, prav ničesar ne manjka. Splošnemu družbenemu interesu se zdaj reče nacionalni interes. Smo pa v teh dveh letih in pol neodvisnosti res napredovali! In v znani maniri se tudi sedaj podcenjujoče švrka tiste, ki niso za.
“Zeleni in naravovarstveniki vseh vrst najbrž s svojimi zamislimi res želijo zavarovati okolje, vendar pogosto delujejo v nasprotju z nacionalnim interesom graditve avtocest do leta 1999.” Karajoče pa obenem dobrodušno pokroviteljske besede državnega sekretarja za ceste je treba razumeti takole: zagovorniki ohranjanja naravnega okolja ne razumejo življenja. Morda res nimajo slabih namenov, ampak v svoji naivni slepoti in nevednosti delujejo v nasprotju z nacionalnim interesom.
Predsednik družbe za avtoceste Slovenije trepeče, da bi nas v “neizprosni evropski gospodarski tekmi obšel eden od šestih evropskih cestnih koridorjev.” Žalostna država, v kateri poteka neizprosna gospodarska tekma na cesti! Je pa predsednik zadovoljen, da je Evropska zveza dobro sprejela naš avtocestni program. Evropska zveza, včerajšnja Evropska gospodarska skupnost, ki je imela z oglaševanjem svojih domnevnih prednosti grenke izkušnje, je prav zato spremenila ime. Ker vse bolj postaja politična zveza, bi bilo dobro, da si osvežimo pravila dosledne demokracije: veliki in močni muzicirajo, majhni in šibki pa plešejo. In se pri plesu močno utrudijo. Slovensko izvirno hrepenenje po avtocesti je samo v celofan zavita volja močne zahodne Evrope, ki ji je še posebej všeč, da ji bomo cestni koridor plačali sami. Gradnja je nujna, najbolj nujna za tiste, ki bodo razpolagali s tisoč milijoni dolaijev, kolikor jih bodo potegnili Slovencem iz žepov za uresničitev svojega “nacionalnega interesa”.
Nesrečne evropske države brez cestnih koridorjev preprosto ne vedo, kaj jih čaka: razpad podjetništva. Se posebej hudo bo, če so razpršeno poseljene, kajti gospodarstvo se jim bo zato sesulo, razvoj se bo skoncentriral samo v nekaterih središčih in njihov gospodarski prostor bo najbrž razpadel na notranje nepovezana vplivna območja sosednjih držav.
Besednjak, s katerim so nekoč tržili realsocialistične izmišljenine. Zveni
nekako tako, s potresom.
3, kot bi Ljubljani grozili Če ne čez pol leta, pa čez petsto let. Važno je v ljudeh zbuditi nelagodje, ki ga lahko pozdravijo samo avtoceste.
V	postmoderno dobo, ki ima jasna merila o bivanjskih vrednotah, stopamo z eno od največjih neumnosti moderne: s poveličevanjem cestnega prometa, prepoznanega, razglašenega in razvpitega onesnaževalca Zemlje. Namesto da bi ga oblast brzdala in mu kot neizpodbitnemu uničevalcu narodnega bogastva stopila na vrat, ga državljanom svoje miniaturne države prodaja kot “nacionalni interes”. Prodaja, kajti kupiti si ga bodo morali sami. In namesto da bi goriva dražila zato, da bi ljudi spodbujala k čim manjši rabi osebnega avtomobila, ki gaje Winston Churchill že pred več kot 30 leti imenoval prekletstvo stoletja, jih draži zato, da bo zbrani denar namenila gradnji novih cest. To je v najboljšem primeru samo lajšanje simptomov, nikakor ne zdravljenje vzrokov. Udejanja pa se vedno kot vljudno povabilo k še gostejšemu prometu in še večjemu onesnaževanju.
V	svetu je razpoloženje do cestnega prometa vedno bolj negativno. Ko bo zgrajena slovenska pot vanj, bo prišlo spoznanje, da po njej razen težkih tovorov ne bo mikalo nikogar več. Pač, na hitro skozi ena vrata države noter in pri drugih ven, mogoče proti hrvaški jadranski obaji. Za hitro prečkanje in površne vtise je avtocesta najboljša. Zato le z vsemi silami uresničujmo nacionalni interes in postanimo smrdljivo prometno vozlišče,
kraj, s katerega želiš odpotovati, ne kamor bi si želel priti.
Sprenevedavo navdušenje za avtoceste si daje duška celo z izumljanjem nemogočih besednih zvez, kakršna je žekološka inačica’ avtoceste. Mediji prekipevajo od hvalnic hitrejšemu žkomuniciranju’ - kako nora beseda za sedenje za volanom in pritiskanje na plin! Veliki možje bodočih slovenskih avtocest radi povedo, da “ekologija ovira nacionalni interes gradnje avtocest”, nikoli pa jim ne uide, da bodo avtoceste zmaličile velik del slovenske krajine. Kot pribito namreč drži, da je vse, kar je povezano z avtocestami, z ekologijo na smrt sprto.
Plagiat preživete neumnosti razvitih
Gradnja avtocest v majhni državi, kot je naša, je časovna zabloda, pla-
izboljšali za normalen promet in dali Evropi vedeti, kaj želimo narediti iz sebe, bi na najbolj naraven način obrzdali onesnaževanje okolja s prometom. Za iznajdljive Slovenija ne bi bila zavržena, nasprotno, brez hitrih cest bi res lahko bila oaza svežine v utrujeni Evropi.
Toda predsednik ima prav, njegova država nima pogleda v prihodnost. Mar ni kratkovidno, da bo s to megalomansko in neznansko drago samoplačniško gradnjo, s skrbnim in
prsti, vode in zraka za deset let zaposlila gradbenike in železarje, prodajalce nafte pa še za veliko dlje. Ko se bodo nahranili in primerno hiper-trofirali, bo delo končano. Takrat bodo, kot je v navadi, od države zahtevali, naj jih reši iz zadreg brezposelnosti. Ona pa bo iznašla kak nov “nacionalni interes”, recimo iz Ljubljanskega barja narediti veliko parkirišče in morda še enega na koleh nad Cerkniškim jezerom. S takim požrtvo-
valnim služenjem nacionalnim interesom bi nas utegnila razviti do uničenja. Zato bi bilo pametneje že kar takoj dajati bencinski tolar vsem, ki se kanijo rediti ob njem, toda s pogojem, da se ne lotijo gradnje novih cest, ampak da zgolj skrbijo za brezhibnost teh, ki že so! V slovenskem praktičnem življenju ne bi bilo odveč malo več priznanja sedanjosti in navzočnosti in malo manj vdanosti v fatalizem, ki sanjari le o prihodnosti. Slednja pa je samo izgovor za sedanjo nemoč.
• Med poskokom v kapitalizem nas tako slepi proizvajanje, da smo povsem zatrli smisel za ohranjanje. Še vedno - kako moderno in obenem preživeto! - razumemo svet kot stvar, kije samo za to, dajo rabimo. To je groba, nerodna raba, zloraba. Nočemo razumeti, daje okrog nas živo in neživo, ki opravlja funkcijo že zgolj s tem, da samo je; da gozd trdo dela za nas, pa če se ga niti ne dotaknemo. Ne moremo doumeti, daje slabo, če moramo reki, močvirju in gozdu pomagati. Dobro je, če jim damo možnost, da si sami pomagajo. A za to je treba pokazati nekqj zdrave konservativnosti, se odpovedati nenehnemu spremljanju naravnega, okolja in si priznati, da v tako majhni državi pač ni vse združljivo z vsem. Kako misel je treba nameniti tudi samozadostnosti, načinu živ(jc ja, ki ne priznava, da je vse samo rast, širjenje, proizvajanje, potrošnja in dosežki v fizičnem.
Blaga, ki ga trošimo, že 4 milijarde in 700 milijonov let ne izdelujejo več. Ko se je delilo, smo ga Slovenci dobili samo dobrih 20 tisoč kvadratnih kilometrov. Kaj pa potem, ko vam ga bo zmanjkalo, gospodje razvojnikt? (Ima pa me, da bi rekel razbojniki.)
JANEZ PENCA
Nova država - nova igra
V	Mokronogu je bil 9. januarja prvi turnir v letošnjem državnem prvenstvu v igri Križemkražem
Križemkražem je ustvarjalna miselna igra z besedami, ki jih igralca sestavljata iz naključno izbranih črk in po določenih pravilih postavljata v mrežo. Nivo igre in uspeh sta odvisna od besednega zaklada posameznega igralca in seveda od taktike pri postavljanju besed. Povedano drugače, križemkražem je lahko domača družabna igrica, je lahko krožek v osnovni šoli, tekmovanje v klubu itd., v vseh primerih pa bogati jezikovno znanje in iskri duha.
V	svetuje igra dokaj razšitjena (v Ameriki ji npr. pravijo scrabble), vendar se je ne da kar presaditi, saj jo je potrebno prilagoditi zahtevam jezika, recimo frekvenci posameznih črk v rabi jezika (črka A je npr. ovrednotena z 1 točko, F s 4, N z 2 itd.) in raznim drugim značilnostim v tolikšni meri, da lahko mirno zapišemo, da gre za novo igro. Z njo se je začel ukvarjati že ugankarski list Križemkražem, kije 1985-1988 izhajal v Trebnjem. Ideja je našla odmev v Petru Skrbišu iz Zg. Polskave pri Sl. Bistrici, sicer profesorju glasbe, kije v svoji okolici začel igro preizkušati v praksi. Pred dve-
ma letoma seje igra začela spet pojavljati na straneh revije Ugankarski Domenek, tokrat bolj ambiciozno. Tako je Slovenija v lanskem decembru dobila že prvega prvaka, Petra Skrbiša, kije na desetih turnirjih nabral maksimalno število točk.
Letošnje tekmovalno leto so križemkraževci začeli v Mokronogu (osnovna šola jim je prijazno ponudila prostor). Na turnirju je sodelovalo 15 tekmovalcev, ki so se glede na doseženo število točk razvrstili takole: Mlinarič, Prašnikar, P. Skrbiš, Pauman, Rihtarič, B. Skrbiš, Dodič, Škvorc, Kejžar, Milovanovič, Bajec, Mrvar, Jeglič, Kastelic in Kralj.
Turnirje vodil Pavle Gregorc.
Kot pokrovitelj se je izkazal mirenski TOM.
Povejmo še to, da med tekmovalci ni bilo nobenega Dolenjca. Za vse tiste, kijih igra zanima, objavljamo naslov, kjer lahko dobijo podrobne informacije: Ugankarski Domenek, 61001 Ljubljana, p.p. 199, tel. 13-24-318.
STANE PEČEK
Pred bližnjo državno razstavo malih živali
Od 14. do 16. januarja
Razstava malih živali na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je že postala tradicionalna. Lani in predlani je bila v Mariboru, letos pa jo v Ljubljani prireja Zveza društev gojiteljev malih pasemskih živali Republike Slovenije kot državno, in sicer v dneh od 14. do 16. januarja, vendar prvič z mednarodno udeležbo organizacij rejcev malih živali iz Avstrije, Madžarske, •talije in Češke republike. Ta razstava bo uvod v formalno že dogovorjeno Evropsko razstavo tnalih živali v Ljubljani prihodnje leto z udeležbo 28 držav.
Za letošnjo razstavo so udeležbo prijavile vse tri slovenske -(veze: Zveza rejcev malih živali, Zveza kozjerejskih društev in Zveza rejcev činčil. Na razstavi bo 17 vrst živali, znotraj vsake vrste pa večje število pasem: male živali (kunci, morski prašički, hrčki, vse vrste perutnine, ptice pevke, golobi); kozjerejci bodo ob raznih pasmah razstavili tudi mini koze - kamerunke; rejci činčil - činčile. Pasemske živali bo ocenjeval mednarodni sodniški zbor in za posamezno stopnjo kakovosti podelil naziv šampiona in diplome.
Ob tej razstavi kaže poudariti gospodarski pomen reje malih živali zaradi izkoriščanja krme v odročnih legah in neobdelanih površinah. Tudi izvozne koristi so ob dobri organiziranosti rejcev (kakršno so na primer dosegli madžarski in švicarski) lahko zelo velike. Švica izvaža kar se-oem vrst plemenskih koz. V zadnjih nekaj letih je izvozila 50 '•soč plemenskih živali. Tako Švicarski rejci dobro izkoriščajo Slccr slabo izkoriščen alpski svet.
tej priložnosti kaže rejce malih živali opozoriti, da Ijub-janska Biotehniška fakulteta prireja na Rodici tečaje za sirjenje na domu (kravje in kozje ™eko), takoj ko se prijavi 15 (Petnajst) udeležencev. Prijavili se, lahko pri kmetijskih sve-tova ah. Polovico stroškov te-aja krije Ministrstvo za kmetijsko in gozdarstvo.
___	Š. KUHAR
BLAGOSLOV KRIŽA IN NOVEGA DELA SEVNIŠKEGA POKOPALIŠČA - Na miklavžcvo je kanonik stalnega kapitlja Viljem Pan-gerl (na posnetku ob njem sevniški dekan Anton Hribernik) blagoslovil velik križ in novi del pokopališča v vzhodnem delu sevniških Žal. (Foto: Janko Blas)
SREČANJE UPOKOJENCEV BOLNIŠNICE
Splošna bolnišnica Novo mesto tudi ob koncu leta 1993 ni pozabila svojih upokojencev, priredila namje prisrčen sprejem. Direktor dr. Tone Starc je ob sprejemu pojasnil uspehe in težave bolnišnice, še posebej glede gradnje novega objekta. Razveselila nas je vest, da so izgledi za preselitev oddelkov z levega brega v nove prostore na desnem bregu Krke že v letošnjem letu. To bo pomembna pridobitev za Dolenjsko, Belo krajino in okolico, ki bo tudi sovpadala z jubilejem - 100-letnico obstoja bolnišnice. Predstojnik Kirurškega oddelka dr. Leopold Morela nas je seznanil z novimi dosežki zdravljenja. Medicinska sestra Zvonka Jerin pa je podala izčrpno satirično kroniko kirurškega oddelka iz minulega leta, kar je bilo še posebej zanimivo. Med številnimi udeleženci je bil prvič kot upokojenec navzoč tudi primarij dr. Alojz Boh, organizator otroškega oddelka in njegov predstojnik celih 35 let. Srečanje je potekalo v prijetnem in zabavnem vzdušju z občutkom, da vodstvo in kolektiv bolnišnice ceni naše minulo delo. Za prijeten večer se celotnemu kolektivu zahvaljujemo, še posebej pa smo hvaležni tisti, ki smo bili med letom deležni zdravstvenih storitev in nege.
JOŽE PEKOLJ
ZAHVALA EKIPI
Sem starejša občanka iz Trebnjega. Po izdrtju zob sem imela večkrat komplikacije, zato me je bilo strah, ko sem opazila, da bom zopet morala k zobozdravniku. Prišla sem k dr. Poliču, takrat pa sta delali tudi sestri Zajc in Kerkor. Njihov prijazni sprejem me je pomiril. Vse se je srečno končalo. Za to bi se rada zahvalila zobozdravniku dr. Poliču in obema sestrama in jim zaželela, da bi bili še naprej tako prijazni.
VIDA RENKO
BETONAL d.o.o.
Kolodvorska 1 68210TREBNJE
Razpisujemo prosta dela in naloge
VODJA NABAVE IN PRODAJE
Od kandidata pričakujemo:
-	da ima srednjo ali višjo izobrazbo gradbene ali druge gstre-zne tehnične stroke.
-	da ima delovne izkušnje na področju komerciale in nabave,
-	da obvlada vsaj en tuji jezik.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom.
Pisne ponudbe naj kandidati pošljejo v 8 dneh na naslov:
BETONAL, d.o.o., Kolodvorska 1, 68210 TREBNJE - ZA RAZPISNO KOMISIJO.
O izboru bomo kandidate obvestili v 14 dneh po opravljeni izbiri.
ALMEKS d.o.o.
Tel. 068/27-558
vam sporoča, da je odprta nova trgovina »SARA« z otroškim programom do 2 let na Partizanski 13 v Novem mestu.
Veseli bomo vašega obiska!
Našemu magistru Andrijaniču v slovo
; Bil je siv in mrzel decembrski ■ dan. Krka je v vijugastem loku spet ,objemala in stiskala svoje mesto kf kot ljubica zvesta... Takrat je ugas-Jj 4' nilo plemenito srce našega magis-p gfra Borisa Andrijaniča, pokončne-’ i $ga in ponosnega moža m velikega -^človeka, kije vtisnil s svojim delom ' v in svojimi zaslugami globok in neiz-| birisen pečat v zgodovino dvajsete-. ga stoletja Novega mesta in Dole-i njske. Takrat so mu tako lepo v j zadnje slovo zazvonili novomeški zvonovi...
; Naš magister in prejšnji generalni direktor Krke je imel zelo rad naše mesto, zaljubljen je bil v dolenjsko pokrajino, občudoval in spoštoval njeno pestro, staro in častitljivo zgodovino in kulturo. Rad je imel dolenjske ljudi, rad je imel nas, svoje sodelavce, in neskončno je imel rad vso svojo številno družino.
Kot mlad magister farmacije je najprej pričel delati v Andrijaničevi lekarni, kar pri svojem očetu, ki mu je gotovo vcepil v razum in srce “genetski zapis”, ki ga je vodil in gnal vse življenje v svet farmacevtike, v snovanje razvoja, proizvodnje in trženja z zdravili, ki so tako pomembna za človeka in človeštvo, za njegov obstoj in za preživetje. Prav zaradi tega je (in bo) industrijska proizvodnja zdravil nenadomestljiva in gospodarsko zelo upravičena panoga.
Vihro druge svetovne vojne je magister Andrijanič preživel kot zaveden in pokončen človek. Že takrat se je izkazal kot odličen organizator in strokovnjak. Deloval je v centralni upravi partizanskih bolnišnic in skrbel za dobavo zdravil in sanitetnega materiala. Njegovi znanci se radi spominjajo njegovih “čudežnih kombinacij”, s katerimi mu je uspelo skoraj vedno dobiti prepotrebna zdravila in drug material.
Po končani drugi svetovni vojni je v svoji bivši lekarni leta 1954 osnoval manjši farmacevtski laboratorij. Ta “embrio” se je vedno bolj in bolj razširjal in razvijal v veliko in sodobno tovarno zdravil, v današnjo Krko, ki je postala ena izmed	največjih	in
najpomembnejših slovenskih tovarn nasploh. Njen pomen pa močno narašča tudi v svetovnem merilu. V petdesetih letih je bila Dolenjska močno zaostala, gospodarsko nerazvita in daleč od centrov moči. Andrijanič se je tega globoko zavedal, zato je usmerjal vso svojo moč in ogromno energijo v razvoj tovarne Krke pa tudi Novega mesta in naše pokrajine. Povsod, resnično povsod smo videli in občutili andri-janičevski ustvarjalni nemir, zanos, njegovo ne-
zlomljivo voljo in trmasti ponos. Razvijal je Krko, prepri-čeval je dolenjske gospodarst-venikc, bančnike in predvsem številne politike (sam to nikoli ni želel postati), da so načrtovali in gradili nove zgradbe, nove ceste, nove tovarne, banke, športne centre, kulturne domove, da so urejevali infrastrukturo mesta z okolico, izboljševali komunalne storitve, da so skrbeli za varstvo okolja.
Tisti časi so bili drugačni od današnjih. Takrat je veljala predvsem politična moč in centralistično odločanje in določanje nekaterih smeri razvoja. Takrat je bilo (predvsem v našem gospodarstvu) zelo malo izobraženih in sposobnih ljudi, ljudi ki bi obvladovali manager-ski posel, in ljudi vizionarjev, ki bi bili sposobni iz “ptičje perspektive” voditi in usmerjati gospodarstvo. V takšnem času je ustvarjalno deloval v Novem mestu veliki organizator, industrijski manager m vizionar Boris Andrijanič. Bil je tako po-memben, prepričljiv, tako človeški, da smo ga imeli za svojega drugega očeta ali pa kar za “strica Borisa”.
Rad se spominjam, da sem kot mlad diplomirani inženir pričel delati v tekstilni industriji na Štajerskem. Tam sem bil eden redkih ljudi s fakultetno izobrazbo (poleg mene sta to bila še zdravnik in župnik). Ker sem “moral” delati po navodilih “strokovnjakov”, ki niso bili šolani, sem bil večkrat razočaran, ker sem le znanju (ne pa politiki) dajal veliko veljavo. Ko sem se odločil, da bom zamenjal službo, sem se oglasil tudi v novomeški Krki. V svoji pisarni meje takrat sprejel generalni direktor mr.ph. Boris Andrijanič. Takrat sem se prvič v svojem življenju pogovarjal z univerzitetno izobraženim direktorjem slovenske tovarne. Natanko se spominjam visokega in razumnega moža, ki me je izpod svojih mogočnih očal opazoval in poslušal. Razveselilo ga je, ko sem mu povedal, da sem doma iz Trebnjega in da sem pred svojo diplomo hodil na novomeško gimnazijo. Razgovor sva kar na kratko odpravila, direktor mi je povedal, da v Krki potrebujejo predvsem fakultetno izobražene ljudi, da jih potrebujemo kar precej, in to takoj. Že teden dni po tem pogovoru sem prišel na delo v Krko, tja me je (z vso takratno mojo prtljago) pripeljal Krkin šofer Jakšetov Metod kar z Andrijani-čevim osebnim avtomobilom.
Od takrat naprej sem stalno delal na področju razvoja in sem se z Andrijaničem pogostokrat srečeval. Bil je odličen organizator,
strateg in resničen vizionar. Bil je tudi zelo strog, nepopustljiv, oster, zahteven; veliko novih načrtov, projektov in poročil je bilo potrebno opraviti tako rekoč čez noč. Delali smo po cele dneve, petke in svetke. Naš “glavni” je velikokrat skliceval sestanke ob nedeljah dopoldan. Na sestanke smo seveda vsi poklicani redno prihajali, manjkati ni smel nihče. Naš šef nas je povsod “zasledoval”, usmerjal in “krotil”. Na vsakega od nas je gledal na poseben način, od vsakega je hotel iztisnit čim več za Krko koristnih učinkov. Bilje tudi izredno duhovit in pronicljiv človek. Razložil namje več svojih misli in modrosti; posebej značilna pa je bila tista: “Vedeti moraš, da gre osel samo enkrat na led, pametni pa se morajo na njem naučiti drsa-
Vedno in zelo prisebno je obvladoval različne situacije in uveljavljal raznovrstne pristope pri vsakodnevnih, predvsem poslovnih in poslovodnih stvareh. V različnih situacijah je vedno bliskovito reagiral, včasih tako hitro, da nam je jemalo sapo. Z značilno intuicijo je hitro zaznaval nove možnosti in inačice za razvoj, za komercialne posle, za nove naložbe itd. S svojo pojavo, s posebej značilnim in izrazitim obrazom, s širokim nasmehom, s stisnjenimi ustnicami in prodornimi očmi je kot šahovski velemojster vedno bliskovito vlekel najboljše in odločilne poslovne poteze za napredek Krke in Novega mesta. V šali smo mu večkrat dejali, da ima za posel značilen “nos”, ki bi ga bilo potrebno patentirati.
Svoje sodelavce pa Andrijanič ni samo priganjal k delu, tudi spoštoval in visoko cenil jih je, zlasti njihovo znanje. Vsak dan nas je na najrazličnejše načine hrabril in spodbujal, da smo vsi garali za Krko in se zanjo borili. On in mi z
njim smo morali vedno znova in znova dokazovati, da smo Dolenjci sposobni ljudje, da spada Novo mesto med pomembna in razvita mesta v Sloveniji, da tudi mi nekaj znamo in veljamo, čeprav smo “s podeželja” in daleč od Ljubljane in njenih centrov družbene in politične moči (ki jih je še danes čutiti). Andrijanič se je zavedal, da je gospodarstvo pomembnejše od vsakršne politike. Zato je skupaj z nami snoval in gradil nove obrate; vesel je bil ko smo uveljavljali nove tehnologije in nove proizvode v proizvodnji zdravil in učinkovin, navduševali so ga Krkini izumi in patenti. Ž velikim ponosom je govoril o Krkinih uspehih v trženju, o izvoznih rezultatih in številnih poslovnih uspehih Krke.
Pri vsem tem zagnanem in ustvarjalnem delu pa je Andrijaniča krasilo plemenito in globoko čuteče srce. Spoštoval je vse svoje sodelavce, ne oziraje se na njihov status. Bilje zelo družaben, duhovit človek. Njegov široki nasmeh in njegovo čustveno razpoloženje se je čudežno razlivalo na vse prisotne, ki so ga tudi zato spoštovali in imeli radi.
Ko smo se v velikem številu zadnjikrat poslavljali od našega Andrijaniča, so v tistem popoldanskem dnevu tako turobno odmevale poslovilne besede sedanjega generalnega direktorja Kovačiča, kije našo skupno žalost ponazoril, rekoč, da se danes reka Krka ovija okrog Novega mesta kot ena sama velika solza.
Pokojni gospod magister Boris Andrijanič je v svojem življenju veliko storil za našo Krko, za naše Novo mesto, njeno pokrajino in svojo drago družino.
Njemu na čast ob koncu posvečam globoko in lepo misel iz Svetega pisma, kjer je zapisano:
“Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane samo, če pa umre, obrodi veliko sadu”. (Jan 12, 24)
Prof. dr. MIHA JAPELJ
BORIS ANDRIJANIČ JE CENIL DEIAVCE: Boris Andrijanič je bil zelo priljubljen med Krkinimi delavci, saj je z njimi vedno rad pokramljal, pa tudi kot direktor je znal prisluhniti njihovim potrebam in željam. Na fotografiji, ki smo jo našli v arhivu, je mag. Andrijanič med Krkinimi upokojenkami.
Milica Klinc
Z veliko žalostjo so krajani soteške fare in okoliških vasi sprejeli vest, da je od nas za vedno odšla Milica, rojena v znani in napredni odvetniški družini Globevnik iz Novega mesta, kjer se je tudi šolala. Ker je bila zelo nadarjena, so jo starši dali še v ljubljanske višje šole, kjer je vse opravila z odliko. Članica Sokola je bila že od mladih let. Z lahkoto je obvladovala vse veščine sokolskega ženskega naraščaja. Že takrat jo je privabljala zelena Krka. Mogoče bi si Milica veliko lažje ustvarila življenje v mestu kakor na deželi. Toda ljubezen ne pozna meja, in ko je dodobra spoznala svojega moža Ladislava, se je z njim poročila v zelo znano in čislano gostilno na Gorenje Polje, ki jo je omenjal v svojih zapisih že Trdina. Zapisal je, da kdor se hoče dobro in poceni najesti in popiti kaj dobrega vina« naj se poda na Polje.
Kako srečni so bili ostareli starši njenega moža, ko je gospa Milica, komaj da si je dobro ogledala okolico, že podprla domačijo s pridnostjo in razumnostjo! Poprijela je za vsako delo. To je bilo zgodaj spomladi leta 1939. Mogoče je takrat še podvomila, da kmečkega dela ne bo zmogla. Nam mlajšim pa bo za vedno ostala v spominu, ker smo jo iz dneva v dan videvali pri kmečkih opravilih. Trdo delo in dobro srce pa so opazile tudi vaške žene in dekleta. Med njimi je gospa Milica (tako smo jo vedno klicali) spletla veliko prijateljskih vezi. Ženske in dekleta sojo zaradi njenih kuharskih sposobnosti vabile na vsa vaška slavja, na poroke, krste, birme in še kam, ker je znala spraviti ljudi v dobro voljo. Tudi ob raznih boleznih so prišle k njej po nasvete. In kako elegantno in s ponosom je prihajala v našo farno cerkev! Prav ob takih trenutkih si je nabrala moči, da je vztrajala v žalosti in veselju.
Vsakega svojega otročička, ki je privekal na svet, je v topli materini priprošnji priporočala, da bi bil zdrav tudi takrat, ko bo odrastel, poslušal njene nauke in da bo njen v duši, saj je zrastel pod njenim srcem. Mnogo bolečin je prestala, ko je posvečala vso skrb bolnemu prvorojencu Jožku. Vse zaman, a Mihca je upala in upala. In glej: upanje in zaupanje v nekaj višjega je prišlo v njeno srce. V poznih večernih urah se je predajala razmišljanju, ki je bilo podobno molitvi.
Na slovenski narod je prišla huda preizkušnja - vojne. Našo domovino so zasedli sovražniki treh armad. Na vasi je utihnilo ubrano fantovsko petje. Pojavili so se prvi partizani. Tudi s Polja so odšli skoraj vsi fantje v gozdove. Pa ne s kakšnim ideološkim predznakom, vsi so bili katoličani. Klinčeva hiša je začela OF podpirati že na samem začetku. Gospej Milici bi se še enkrat toplo zahvalil, da je rešila partizansko bojno patruljo dan ali dva po božiču. Nemški tanki so blokirali cesto, eden je bil v Strmolah, dva pa pri Soteski na Suhorju. Meni je dala gospa Milica volnene nogavice in topel šal, ki ga je vzela s svojega vratu.
Pokojna gospa Milica se je po vojni spet posvetila svojim njivam in taratam, držala se je namreč reka: Kakor boš sejal, tako boš žel. Tista leta so bila za kmeta še posebej težavna. Z domačih njiv so jih pehali na zadružna polja.
Otroke je naučila delati in pošteno živeti. V veliko radost ji je bilo, kadar so jo obiskali vnuki. V srcu gospe Milice pa je bila vedno prisotna zavest, da se nekoč vrnemo tja, od koder smo prišli. Njej v spomin in nam za razmišljanje pa tele besede: “Ti, ki so umrli, niso nikoli odšli, so v srcih naših s svetlobo sonca obsijani, mrtvi niso v zemlji zakopani. So v drevesu, ki brsti, so v polju, ki rodi, so v gozdu, ki šumi...” V imenu bivših partizanov in aktivistov OF, hvala vsem kmečkim materam. Hvala tebi, Milica, za zgled, kako se varuje ognjišče.
TONE VIRANT
TELEVIZIJSKI SPORED
ČETRTEK, 13.1.
SOBOTA, 15.1.	PONEDELJEK, 17.1.
SLOVENIJA 1
8.15-0.05 TELETEKST
8.30	VIDEOSTRANI
8.45	TEDENSKI IZBOR
8.45	OD KNE1PA DO KOFETA S SME-TANCO IN NAZAJ, študijski film
9.40	45 LET AFS FRANCE MAROLT, 2. del
10.00	ŠOLA PODJETNIŠTVA, izobraž. serija, 5/8
10.40	PO SLEDEH NAPREDKA
11.10	PO DOMAČE
13.00	POROČILA
13.05	STUDIO CITY, ponovitev
15.00	SVET POROČA, ponovitev
15.35	OSMI DAN
16.20	SLOVENCI V ZAMEJSTVU
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM:
ŽIVŽAV
18.00	REGIONALNI STUDIO MARIBOR
18.45	ŠTIRI V VRSTO, TV igrica
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	ŽARIŠČE
20.30	ČETRTEK V CIRKUSU, 5. oddaja
21.25	TEDNIK
22.15	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.40	SOVA
22.40	HIŠA NAPRODAJ, amer. naniz., 14/21
23.05	TEKMECI SHERLOCKA HOLMESA, angl. naniz., 12/26
SLOVENIJA 8
14.45	- 23.00 Teletekst
15.00	Video strani -15.20 Kinoteka - James Cag-ncy: Mož s tisoč obrazi (amer. film, ČB) -17.20 Sova (ponovitev): Burleske Charlieja Chaplina;
17.40	Tekmeci Sherlocka Holmesa (angl. naniz., 11/ 26) - 18.35 Že veste? -19.05 Poslovna borza -19.15 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov -
19.30	Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 HahiJjuržani (avstrijsko-nemška nadalj., 1/4) - 20.55 Umetniški večer: Portret Radeta Šcrbcdžije; 21.55 Aliča (evropski kult. magazin)
A KANAL
9.00	Macneil in Lehrer komentirata (oddaja v angleščini) -10.00 CMT -10.50 A shop -11.00 Luč svetlobe (ponovitev 78. dela amer.
nadalj.) -12.00 Matlock (amer. naniz.) -12.50 Video strani -16.50 A shop -17.00 Ustava (4. del dok. serije) -18.00 Luč svetlobe (79. del amer. nadalj.)
-18.45 Rock starine (ponovitev 48. oddaje) -19.15 Risanke - 19.25 A shop - 19.35 CMT - 20.00 Risanke - 20.10 Poročila - 20.30 V ognju (politični triler) - 22.40 Rock starine (49. oddaja) - 23.10 Poročila - 23.30 Matlock (amer. naniz.) - 0.20 A shop - 0.30 CMT
PETER, 14.1.
SLOVENIJA 1
9.15	-1.45 TELETEKST
9.30	VIDEOSTRANI
9.45	TEDENSKI IZBOR
9.45	S1LAS, nemška nadalj., 2/12
10.10	TOPAZ, amer. film
12.20	ŽE VESTE
12.50	POSLOVNA BORZA
13.00	POROČILA
13.05	UMETNIŠKI VEČER, ponovitev
17.00	DNEVNIK 1
17.10	TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike
18.00	REGIONALNI STUDIO KOPER
18.45	ŠTIRI V VRSTO, TV igrica
19.00	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	FORUM
20.25	MORILSKI PROGRAM, franc, film
21.50	GLASBENI UTRINEK
22.25	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.50	SOVA
22.50	KO SE SRCA VNAMEJO, 6. epizoda amer. naniz.
23.15	TEKMECI SHERLOCKA HOLMESA, angl. naniz., 13/26 0.10 ZADNJE POLETJE, madžarski film
SLOVENIJA 2
14.45	- 23.10 Teletekst
15.00	Video strani • 15.30 Tedenski izbor: Pričevanja o zvestobi: Sovenci v Argentini: Beg;
16.35	Četrtek v cirkusu -17.30 Sova (ponovitev): Hiša naprodaj (amer. naniz., 14/21); 17.55 Tekmeci Sherlocka Holmesa (angl. naniz., 12/26) -18.50 Znanje za znanje -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport -
20.05	Večerni gost: Zlatko Šugman - 21.05 Oči kritike - 22.05 Portret Francisca Araize
A KANAL
9.00	Macneil in Lehrer komentirata (oddaja v angleščini) -10.00 CMT -10.50 A shop -11.00 Luč svetlobe (ponovitev 79. dela amer. nadalj.) - 11.50 A shop -12.00 Matlock (amer. naniz.) -12.50 Video strani -16.20 A shop -16.30 V ognju (ponovitev filma) -18.00 Luč svetlobe (80. del amer. nadalj.)
-18.45 Elizije: Rajko in njegovi (ponovitev) -19.15 Risanke - 19.25 CMT - 20.00 Risanke • 20.10 Poročila - 20.30 Teden na borzi - 20.40 Udari in igraj (amer. drama) - 22.10 Poročila - 22.30 Matlock (amer. naniz.) - 23.20 A shop - 23.30 Kdo me je umoril? (amer. krim.) - 01.00 Erotični film -02,30 Video strani
DOLENJSKI UST
SLOVENIJA 1
7.15-1.30 TELETEKST
7.30	VIDEOSTRANI
8.00	TEDENSKI IZBOR:
8.00	RADOVEDNI TAČEK
8.15	LONČEK, KUHAJ!
8.25	ZIMSKA TEKMOVANJA, franc.
risanka, 3/13
8.50	KLUB KLOBUK
9.40	TOK TOK
10.30	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
11.25	ČAROVNICA KI TO NI BILA, kanadski film
13.00	POROČILA
13.05	TEDNIK, ponovitev
13.50	VEČERNI GOST: ZLATKO ŠUGMAN, ponovitev
15.25	MORILSKI PROGRAM, ponovitev franc, filma
17.00	DNEVNIK 1
17.10	TERRA X, nemška dok. serija, 8/8
18.00	RPL
19.00	RISANKA
19.10	ŽREBANJE 3X3
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	UTRIP
20.25	KRIŽKRAŽ
21.25	TV POPER
21.40	DOMAČE OBRTI NA SLOVENSKEM: UMETNE ROŽE
22.15	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.50	SOVA:
22.50	TEKMECI SHERLOCKA HOLMESA, angl. naniz., 14/26
23.45	OTROK V NOČI, amer. film
SLOVENIJA 8
10.45- 1.40 Teletekst
11.00	Video strani -.11.10 Antologija slovenske glasbe - 12.15 Svet. pokal v alpskem smučanju: smuk (m) -13.30 Košarka NBA -14.40 Sova (ponovitev): Ko se srca vnamejo (6. epizoda amer.naniz,);
15.00	Tekmeci Sherlocka Holmesa (angl. naniz., 13/ 26) - 16.00 Športna sobota: Kri, znoj in slava (6. del športnega filma); 16.55 Finale slov. pokala v košarki (ž) - 18.50 Vodne pustolovščine (angl. poljud-noznan. serija, 8/24) - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Pa ga je... (angl. nadalj., 3/4) - 20.55 Žametna šapa (angl. poljudnoznan. serija, 2/7) -
21.25	Poglej in zadeni - 22.30 Sobotna noč
KANALA
9.00	CMT - 9.50 A shop -10.00 Kino, kino, kino (ponovitev oddaje o filmu) -12.00 Udari in igraj (ponovitev filma) -13.30 A shop -18.00 Kdo me je umoril (ponovitev filma) -19.30 Radio FM (5. dela amer. naniz.) - 20.00 Denar ne smrdi: Kvaliteta ima svojo ceno (oddaja o modi) - 20.30 Radio FM (6. del amer. naniz.) - 21.00 Surova pogodba (amer. akcijski film) - 22.45 CMT
NEDELJA, 16.1.
SLOVENIJA 1
8.15-0.35 TELETEKST
8.30	VIDEOSTRANI
8.45	OTROŠKI,PROGRAM
8.45	ŽIV ŽAV, ponovitev
9.35	PRVA LJUBEZEN, ponov. švedske nadalj., 1/6
10.00	SEZAMOVA ULICA, amer. naniz., 1/11
11.00	NAŠA PESEM ’93
11.30	OBZORJA DUHA
12.30	VODNE PUSTOLOVŠČINE, ponoviteV, 8/24
13.00	POROČILA
13.55 LAHKIH NOG, angl. film 15.25. DEDIŠČINA SONČNIH BOGOV, ponovitev dok. serije, 5/6
16.00	CALEBOVE HČERKE, kanadska nadalj., 3/10
17.00	DNEVNIK 1
17.10	PO DOMAČE
19.00	RISANKA
19.10	LOTO
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	ZRCALO TEDNA
20.30	NEDELJSKIH 6Q.
21.30	SIAVA V 20. STOLETJU, angl. dok. serija, 2/8
22.25	DNEVNIK 3, VREME
22.45	SOVA
ZADEVA SEZNEC, franc, nadalj., 2/4 TEKMECI SHERLOCKA HOLMESA, angl. naniz., 15/26
SLOVENIJA 2
8.45	- 23.10 Teletekst
Opomba: slalom (m): 10.20 L tek, 12.502. tek; veleslalom (ž): 9.20 1. tek, 12.05 2. tek
9.00	Video strani -11.30 Poglej in zadeni -14.30 Tedenski izbor: Joseph Conrad (franc, nadalj., 6/6);
15.25	Križkraž - 16.25 Športna nedelja - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Alpe-Donava-Jadran - 20.35 Krištof Kolumb (amer. film) - 22.30 Športni pregled - 23.00 Video strani
KANALA
8.00	Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha -
8.15	Ris (risanke in spoti) • 9.00 Male živali • 9.15 Surova pogodba (ponovitev filma) - 11.00 Ameriških deset (ponovitev) • 11.30 Dance session (ponovitev 15. oddaje) -12.00 Nedeljski nagovor patra Benedikla Lavriha -12.15 Helena (glasbena oddaja) -13.00 Video strani - 18.00 CMT • 19.05 Tropska vročica II (ponovitev 15. dela amer. nadalj.) - 20.00 Tropska vročica 11(19. del) - 20.55 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 21.40 Ameriški lovec (amer. film) - 23.10 CMT
SLOVENIJA 1
10.45	- 0.30 TELETEKST
11.00	VIDEOSTRANI
11.20	TEDENSKI IZBOR
11.20 VRNITEV ANTILOPE, 13,13 11.45 ZNANJE ZA ZNANJE - UČITE SE Z NAMI
12.15 TERRA X, nemška dok. serija, 8/8
13.00	POROČILA
13.05 TEDENSKI IZBOR
13.05 ALPE-DONAVA-JADRAN 13.35 ŠPORTNI PREGLED
14.50	OČI KRITIKE, ponovitev
15.50	V1DEOMODA-SLAVNE MANEKENKE
16.20	DOBER DAN, KOROŠKA
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	REGIONALNI STUDIO MARIBOR
18.45	LINGO, TV igrica
19.10	RISANKA
19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	SEDMA STEZA
20.35	GOSPODARSKA ODDAJA: 10.000 OBRATOV
21.15	TELEVIZIJSKA KONFERENCA
22.35	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 SOVA
NA PROGRAMU, amer. naniz., 2/7 TEKEMCI SHERLOCKA HOLMESA, angl. naniz., 16/26
SLOVENIJA *
12.45-0.10 Teletekst
13.00	Video strani -13.35 Tedenski izbor: Forum, Mernik, Utrip, Zrcalo tedna; 14.35 Nedeljskih 60;
15.35	Obzorja duha • 16.05 Sova (ponovitev): Tekmeci Sherlocka Holmesa (angl. naniz., 15/26) -
17.00	Zadeva Seznec (franc, nadalj., 2/4); 17.55 Tekmeci Sherlocka Holmesa (angl. naniz., 15/26)
-18.50 Univerzitetni razgledi - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Plamenice (švedska drama), 21 3) - 20.55 Studio City: 22.40 Diamanda Galas -Sodni dan
KANALA
9.00	Macneil in Lehrer komentirata (oddajamov angleščini) -10.00 CMT -10.50 A shop -11.00 Luč svetlobe (ponovitev 80. dela) -11.50 A shop -12.00 Verdi (I. del ilalij. nadalj.) -12.45 Helena (ponovitev) -16.20 A shop -16.30 Ameriški lovec (ponovitev filma) -18.00 Luč svetlobe (81. del amer, nadalj.) -18.45 Ameriških deset (glasbena oddaja) -
19.15	Risanke -19.25 A shop -19.35 MT - 20.10 Poročila - 20.30 Mrčes (amer. film) - 22.10 Scala (dok. film) - 22.40 Poročila - 23.00 Verdi 1. del italij. nadalj.) - 23.45 A shop - 23.55 CMT
TOREK, 18.1.
SLOVENIJA 1
9.45	- 0.20 TELETEKST
10.00	VIDEO STRANI
10.35	TEDENSKI IZBOR
10.35 PAMET JE BOUŠA KOT ŽAMET
10.40	SEZAMOVA ULICA, amer. naniz., 1/11
11.40	UNIVERZITETNI RAZGLEDI 12.10 PLAMENICE, švedska drama, 2/3
13.00	POROČILA
13.05 SOBOTNA NOČ, ponovitev
16.20	MOSTOVI
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM LONČEK, KUHAJ!
PRVA LJUBEZEN, švedska nadalj, 2/6 RISANKA
18.00	REGIONALNI STUDIO KOPER
18.45	LINGO, TV igrica
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	ŽARIŠČE
20.35	PRIČEVANJA O ZVESTOBI - SLOVENCI V ARGENTINI: MEDDOMJE
21.30	OSMI DAN
22.20	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.45	SOVA
DOBER DAN, RAZRED, angl. naniz, 3/6 TEKMECI SHERLOCKA HOLMESA, angl. naniz, 17/26
SLOVENIJA i
14.15 - 23.50 Teletekst
14.30	Video strani -14.55 Zgodbe iz školjke -15.45 Tedensk izbor: Sedma steza; 16.05 Gospodarska oddaja; 16.45 Ljudje in zemlja; 17.15 Sova (ponovitev): Dober dan, razred (angl. naniz, 3/6); 17.45 Tekmeci Sherlocka Holmesa (angl. naniz, 17/26)
-18.40 Iz življenja za življenje -19.10 Poslovna borza -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Železni Gustav (nemška nadalj, 6/7) - 21.10 Svet na zaslonu - 22.10 R + R (izobrai. oddaja) - 22.40 Videošpon
KANALA
9.00	Macneil in Lehrer komentirata (oddaja v angleščini)-10.00 CMT-10.50 A shop-11.00 Luč svetlobe (ponovitev 81. dela amer. nadalj.) -11.5(1 A shop -12.00 Verdi (2. del italij. nadalj.) -16.10 A shop -16.20 Mrčes (ponovitev filma) -18.00 Luč svetlobe (82. del) -18.45 Jazzbina (ponovitev 49. oddaje)-19.15 Risanka-19.25 A shop-19.35 CMT - 20.00 Risanke • 20.10 Poročila - 20.30 Ljudje proti (italij. vojni film) - 22,10 Jazzbina (50.oddaja) -22.45 Poročila - 23.00 Verdi (2. del italij. nadalj.) ■ 23.50 A shop-00.00 CMT
HALO - ALO PIZZA!
®(068)24-415 ZARADI VAS
SREDA, 19.1.
SLOVENIJA 1
8.45	- 0.20 TELETEKST
9.00	VIDEOSTRANI
9.35	TEDENSKI IZBOR
9.35	TISOČ IN ENA AMERIKA, amer. risana serija, 3 26
10.00	VIDEOŠPON
11.00	IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE
11.30	ŽAMETNA ŠAPA. angl. poljudnoznan. serija, 2/7
12.00	SLAVA V 20. STOLETJU, angl. dok. serija, 2/8
12.50	POSLOVNA BORZA
13.00	POROČILA
13.50	TEDENSKI IZBOR
13.50	SVET NA ZASLONU
14.50	ŽELEZNI GUSTAV, nemška nadalj, 6/7
15.50	MERIDIANI, TARČA ISTRSKE PRIPOVEDI
17.00	DNEVNIK 1
17.10	KLUB KLOBUK
18.00	RPL
18.45	LINGO, TV igrica
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VRfME, ŠPORT
20.10	ŽARIŠČE
20.35	FILM TEDNA
DOBRI BOG NA ČEREH, angl. film
22.00	GLASBENI UTRINEK
22.30	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 SOVA
SLOVENIJA 8
15.15-23.15 Teletekst
15.30	Video strani -15.35 Tedenski izbor: Televizijska konferenca; 16.50 Videomoda: Slavne manekenke -17.20 Sova (ponovitev): Dober dan, razred (angl. naniz, 3/6); 17.50 Tekmeci Sherlocka Holmesa (angl. naniz, 17/26) - 18.45 Šola podjetništva (izobraž. serija, 6/8) -19.15 TV nocoj -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Športna sreda - 22.30 Svet poroča
KANALA
9.00	Macneil in Lehrer komentirata (oddaja v angl.) -10.00 CMT -10/50 A shop -11.00 Luč svetlobe (ponovitev 82. dela) -11.50 A shop - 12.00 Verdi (3. del italij. nadalj.) -16.10 A shop -16.20 Ljudje proti (ponovitev filma) -18.00 Luč svetlobe (83. del) -18.45 Male živali -19.00 Risanke -19.10 A shop - 19.20 CMT - 20.00 Risanke - 20.10 Poročila - 20.30 Dance session (16. oddaja o plesu) - 21.00 Verdi (3. del italij. nadalj.) - 21.40 40 let DW (dok. oddaja) - 22.10 Poročila - 22.30 A shop - 23.00 CMT
94,6 MHz
radio
SRAKA
ČETRTEK, 15.1.
6.00	Domača glasba - 10.00 Dober dan, pridni ljudje - 11.15 Doktor na obisku - 12.00 Obvestila, osmrtnice -
12.30	Mali oglasi - 13.00 Poročila -
13.20	Čestitke - 17.00 Obrtniki in podjetniki - Večerni program - 22.00 ZDA skozi ljudsko pesem - 22.30 Ry Cooder - portret.
PETEK, 14.1.
6.00	Domača glasba - 10.00 Dober dan, pridni ljudje - 11.30 Praktični nasveti -12.00 Obvestila, osmrtnice -
12.30	Mali oglasi - 13.00 Poročila -
13.20	Čestitke -15.30 Grmski vulkan - 17.15 Srakin vikend TV, izbor -
19.00	do 24.(X) Večerni program.
SOBOTA, 15.1.
6.00	Dobro jutro - 8.15 Izbor viže dneva - 10.00 Čestitke - 12.30 Lovci na obisku -14.00 Čestitke -15.00 Citrarka v studiu: Cita Galič - 16.00 Lestivica 13 domačih - 17.00 Kontaktna oddaja -18.00 Obisk: ansambel Slovenija - 20.00 Čestitke - 21.00 do 1.00 Srakina veselica.
NEDELJA, 16.1.
8.00	Dobro jutro - 11.00 Grozna 60. leta -13.00 Evergrini ob kosilu -14.00 Srakin študentski čvek -15.30 Kulturni komentar - 16.00 13 nemogočih -
17.00	Alter scena - 18.00 Etno glasba - 18.30 Gost v studiu - 20.00 Črno belo v zvoku - Jazz - 22.00 do 24.00 Fusion jazz (Nevv Age).
PONEDELJEK, 17.1.
6.00	Domača glasba - 10.00 Dober dan, pridni ljudje - 11.30 Praktični nasveti -12.00 Obvestila, osmrtnice -
12.30	Mali oglasi - 13.00 Poročila -
13.20	Čestitke - 16.15 Srakin TV izbor -17.10 Svetovalna oddaja -19.00 do 24.00 Večerni program.
TOREK, 18.1.
6.00	Domača glasba - 10.00 Dober dan, pridni ljudje - 11.30 Praktični nasveti -12.00 Obvestila, osmrtnice -
12.30	Mali oglasi - 13.00 Poročila -
13.20	Čestitke -17.(X) Gradimo strokovno in varno -18.00 Otroška oddaja Kalimero-19.00 do 24.00 Večerni program.
SREDA, 19.1.
6.00	Domača glasba - 10.00 Dober dan, pridni ljudje - 11.30 Praktični nasveti -12.00 Obvestila, osmrtnice -
12.30	Mali oglasi - 13.00 Poročila -
13.20	Čestitke 17.00 Svetovalna oddaja: borza dela - 20.00 do 24.00 Večerni program.
Stopite na topla tla...
Ljubljanska 27, (Javna skladišča) Tel: 068/322-337 * int. 220
vam nudi pestro izbiro:
*	itisonov
*	toplih podov
*	vseh vrst plute
*	preprog
*	parketov
*	lakov za parket
*	lepil
*	izravnalnih mas
PODJETJE ZA NOTRANJO IN ZUNANJO TRGOVINO	|	PVFlifG 2E C
CBE 21, 68330 M.tliki, SLOVENIJA, ItlzOM/lMK	
Trgovina »TEKSAS« vam nudi ugoden na-	
kup tekstila in galanterije:	
Sp. žensko in moško perilo	1,5 DEM
ž. sp. majice	3,5 DEM
m. sp. majice	2,55 DEM
spalne srajce	9	DEM
nedrčki	2,4 DEM
pajkice	5,5 DEM
zavese	20 DEM
otr. sp. majica + hlačke	3,55 DEM
kravate	6	DEM
posteljnina komplet	22,5 DEM
prti	13,5 DEM
in še vrsto drugih artiklov!	
Popust pri večjih količinah!	
Obiščite nas v naši prodajalni v Metliki, CBE, od 8. do 18. ure.	
TERCA NEPREMIČNINE
Šentrupert d.o.o. Baragov trg 1 68210 T rebnje
KUPIMO
— dvosobno stanovanje v nižji etaži v Novem mestu;
PRODAMO
—	starejšo stanovanjsko hišo na čudoviti lokaciji v Mokronogu z možnostjo širitve;
—	manjšo stanovanjsko hišo z drvarnico in pripadajočim kmetijskim zemljiščem v Kamnem potoku pri Trebnjem;
—	kmetijsko zemljišče, njivo IV. raz. v velikosti 7967 m2 v Medvedjem selu pri Trebnjem;
—	samostojno sobo s predprostorom in sanitarijami, velikost 19,22 m2, opremljeno (dvoposteljno) in urejeno, primerno za študente, v Ljubljani na Celovški cesti v šiški. Centr. kurjava, topla voda in int. telefon.
Vse informacije na tel. (068) 45-670 fax. 45-671 od 7. do 15. ure.
»Ljubi Dolenjci!«
Za vas in za vaše ljube smo na Trdinovem vrhu postavili oddajnik.
Po 69. kanalu pridemo tudi k vam domov.
KANAL A — Televizijska postaja
kand
i

Oplemenitite
svoj denar I
"Tolarsko varčevanje je donosnejše od deviznega."
Tako ugotavljajo finančni strokovnjaki.
Strinjamo se.
Vaše prihranke v slovenskih tolarjih ne bomo plemenitili zgolj po običajni obrestni meri.
Hkrati Vas bomo nagradili še:
•	s stimulacijo na višino zneska in
•	premijskimi obrestmi.
•	Revalorizirali jih bomo sproti in jih tako obvarovali pred inflacijo.
Lahko pa se odločite tudi za
•	depozit z devizno klavzulo.
v
Ce želite varčevati sproti,
sta Vam na voljo dve privlačni možnosti:	J
•	premijsko in obročno varčevanje.
■a—s
/O ljubljanska banka	o
LJUBLJANSKA BANKA 0 D LJUBLJANA
TCM
To je samo del tega kar vam nudimo! Vabimo vas, da se oglasite v prodajno razstavnem salonu na Dvoru.
SUHA KRAJINA COMMERCE d.o.o.
Dvor 53 a TEL.: (168/87-470.87-602
v________ __________y
TELEVIZIJA NOVO MESTO
Icai^all
s Trdinovega vrha
na kanalu
vsak dan
ob 19. In ob 21. url
NOVICE,
vsa k torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM
In NOVICE ob 21.30
vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in
mladinska oddaja MKC TV vsak ponedeljek po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED
interITIarHetmg
PODJiTJS ZA GRAUČNO IN MARKflINŠKO BLIAVNOSI, UUBLJANA »<L 61117 Ljubljana. Stegne 19, p.p. 10, Lel. 061/15-91-318, faks. 061/15-91-634
Iščemo
Več terenskih komercialistov za delo s pravnimi osebami na območju Dolenjske in Zasavja. Delo je honorarno.
Za uspešne nudimo možnost redne zaposlitve. Provizija je stimulativna.
M!$|
TANIN SEVNICA ODKUPUJE ZA POTREBE SVOJE PROIZVODNJE LES PRAVEGA KOSTANJA
PO NOVIH ODKUPNIH CENAH, IN SICER 2.200 SIT ZA PRM IN 2.900 SITZA M3 VES LES, PRIPELJAN DO 31.1.1994 VAM BOMO PLAČALI V 15 DNEH.
VSE OSTALE INFORMACIJE LAHKO DOBITE NA TELEFONSKI ŠTEVILKI 0608/41 -349 oziroma 41 -044 ALI NA SEDEŽU TOVARNE.

Posebna ponudba pri Nissanu
Nižje cene vseh modelov vozil kot naprimer
SUNNY 1.4 LX 3D kat iS ............. namesto	23.960	DEM le 22.960	DEM
SUNNY 1.6 SLX 4D kat iE ............ namesto	28.400	DEM le 27.400	DEM
100 NX 1.6 kat T-bar ............... namesto	34.900	DEM le 29.900	DEM
PRIMERA 1.6 SLX 4D kat ............. namesto	32.690	DEM le 29.900	DEM
PATROL 2.8 TD SWB .................. namesto	53,000	DEM le 45.000	DEM
Vozila Nissan imajo urejeno homologacijo, triletno garancijo in široko servisno mrežo. Generalni zastopnik pri nas je NISSAN ADRIA Ljubljana, telefon (061) 301-355
Pooblaščeni trgovci na področju Slovenije
•	AVTONISS, Ljubljana, tel .061312022,317472» KRULC, Moravče tel. . 061 731143 • MAGISTER Radovljica telefon: 064 715015» MORATTO, Tolmin, telefon:06581659 • VIDRIH, Otočec-Novo Mesto telefon-06885 180 '
•	7.IERER, Sevnica, telefon:060881389 • LES, Ptuj, telefon: 062 771161 • KOS, Polzela telefon-063 701060
•	STAJF.RSKIAVTODOM, Maribortelefon:06233 741 • AVTOHIŠA, Murska Sobota, tel. 06932209 • MG Muta telefon: 060261 760 • AVTORUM, Kočevje, telefon: 061853 321 • PANAI)RIATYRES, Koper tel 06637228 37229
•	AVTOH1SA, Nova Gorica, telefon: 06526242 • AVTOSERVIS FARJAN, Rranik, telefon: 06557012

nissan
IZKORISTITE UGODNO PRILOŽNOST
K
PTT pripravlja nov telefonski imenik Republike Slovenije, ki bo izšel v maju 1994.
V Vaše in naše dobro bo, da bodo podatki, objavljeni v imeniku, točni. Če doslej niso bili, Vas prosimo, da najkasneje do 1. februarja sporočite pravilne podatke, morebitne spremembe in popravke v Uredništvo telefonskega imenika poslovne enote PTT-ja Vaše omrežne skupine!
Le tako Vas bo lahko našel prav vsak, ki Vas potrebuje!
Kontaktni telefoni so:
P E PTT Ljubljana (061) 1321314 PE PTT Novo mesto (068) 323 509 PE PTT Trbovlje (0601) 22 732 P E PTT Koper (066) 33 411
PE PTT Maribor (062) 26 650 PE PTT Celje (063) 21 901 P E PTT Nova Gorica (065) 28 444,32 623 PE PTT Murska Sobota (069) 22 355 PE PTT Kranj (064) 241 444
Sporočite točne podatke o svoji telefonski številki. Koristilo bo nam vsem!
TELEFONSKI IMENIK SLOVENIJE 1994/95
PTT
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni je dotrpelo utrujeno, plemenito srce ljube mame
ANE
PETROVIČ
roj. 1903
Zahvaljujemo se dr. Kresetovi za vso pomoč, g. župniku za obiske med boleznijo in opravljen pogrebni obred, ge. Rolih, patronažni sestri in sosedom za podarjene vence in sveče. Hvala Mimopečanom in vsem, ki ste pokojno pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: hčerka Štefka z Anico in Suzano z Andrejem, zet Gedr z Gaby in Frankom, pravnuki Jella, Jan, Iris, Meike in Sarah
V SPOMIN
Boleča je resnica, ki nas spominja na žalostni 9. januar 1993, odkar te več ni med nami, dragi
MATEJ ŽURA
Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi njegovi
V SPOMIN
Ali v hladnem grobu boš aloj spal ker življenje celo si garal V naših srcih ostala je praznina, ostala nam je le misel nate živa Še naprej te bomo radi imeli in s tabo, ati v srcih še naprej živeli
Te dni mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi ati, mož, brat in stric
FRANC BRKOPEC
z Male Cikave
Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče.
Žalujoči: vsi njegovi
>"W.
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je zapustil
FRANC VIDMAR
iz Stranj
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, za pokojnika darovali cvetje, sveče, nam izrekli sožalje in ga pospremili k zadnjemu počitku. Posebej hvala osebju DSO Novo mesto, g. župniku za opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči: vsi njegovi
, M.
liuda/
DRUŽINSKI DAN
Konec decembra smo imeli os- i mošolci družinski dan. To je šolski dan j z drugačno vsebino. Menda so naše šole | v občini doslej edine v Sloveniji, ki so vpeljale to obliko dela z mladimi, Ta dan smo se pogovarjali o družini in družinskem življenju z zdravnico, du- | hovnikom, socialno delavko in zakon- I skim parom. V zdravstvenem delu smo j se pogovarjali o tem, kako vpliva življenje v družini na zdravje. Duhovnik nam je govoril o smislu družine in o odnosu v njej. Poudaril je, da morajo biti vezi med starši trdne, pri vzgoji pa morajo najti srednjo pot. V socialnopsihološkem delu smo govorili o odnosih med starši in otroki. Vsak je napisal na listek, kaj ga v družini moti, npr.: da starši brskajo po njegovih predalih, zvečer ne sme ven, ne sme piti alkohola, ne sme v disko. Povedati je moral razlog, zakaj mu to ni všeč, starši pa so ga prepričevali o nasprotnem. Na končuje vsak malo popustil.
MOJCA PUST 8. c, OŠ Trebnje
ZDRAVILO PROTI LENOBI
Včasih, ko leni otroci nočejo delati domačih nalog, se veliko sprašujejo, le kaj jim je. Nekateri so tako leni, da jim sploh ne pomaga, če jih mamice prosi- i jo, moledujejo ali vpijejo. Jaz pa sem odkrila zdravilo proti lenobi. Po vsej i verjetnosti bom z njim obogatela. Re- i cept pa je naslednji: v lonec damo nag- j nito korenje, dve jajčni lupini, zalijemo z vodo in kuhamo štirindvajset ur. Vmes zalivamo z jezikovo juho. To pri smo skuhali iz grdih hesed naših lenuhov. Nato dodamo še zmrznjene rože in prašek, narejen iz možganov pridnih in pametnih opic. To je vse. To zdravilo naj pijejo vsi lenuhi sveta večkrat na dan.
PETRA HOČEVAR 3. r.. OŠ Krmeli
GLASBENI FESTIVAL VGLOBOKEM
V Globokem smo imeli 24. decembra glasbeni festival. Nastopilo je 24 pevcev, 12 z nižje in 12 z višje stopnje, ob glasbeni spremljavi našega učitelja Vilka Ureka. Na nižji stopnji je zmagala Jožica Petan s pesmijo Naša orna. Drugouvrščeni je bil Marko Šetinc s pesmijo Štirindvajset ur na dan. Tretje mesto pa je dosegla Vita Preskar z Malim Lumpom. Pri starejših je bilo bolj napeto. Tretje mesto je dosegla Anita Strgar, zapela je pesem Čav, čav, amore, čav. Drugo mesto si je prislužil Matjaž Rožman s pesmijo O ne, Chcry. Prvo-uvrščeni pa je bil Jani Petan. Pesem, ki jo je zapelje bila Na božično noč. Nagrade so si vsi pošteno prislužili. Dva mlada solista, eden z nižje in eden z višje stopnje, se bosta udeležila festiv-la v Čateških Toplicah.
TADEJA SUMRAK in JANA BARKOV1Č 6. r„ OŠ Globoko
SREČANJE Z MARIJO VOGRIČ IZ KOPRA
Proti koncu decembra nas je obiskala pisateljica Marija Vogrič iz Kopra. Z njo smo se spoznali tako, da so ji štiri učenke iz 7. c razreda pisale pismo in ji v njem zastavile nekaj vprašanj o njenem življenju in delu. Za pismo so se odločile, ker smo imeli za domače branje med drugimi tudi njeno knjigo Prva ljubezen in nikjer niso našle njenega življenjepisa. Prvo uro nas je seznanila s svojim delom in nam nekaj povedala o svojem življenju. Drugo uro pa nam je govorila o filmu z ekološko vsebino, za katerega je^ napisala scenarij in ga tudi režirala. SONJA PRPAR 7. c, OŠ Trebnje
/K'
»KOVINAR« NOVO MESTO Ljubljanska 28 68000 NOVO MESTO tel. 22-316
objavlja prosta dela in naloge
RAČUNOVODJE
Pogoji:
—	VI. stopnja izobrazbe ekonomske smeri
—	5 let delovnih izkušenj
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite ali prinesite osebno v 8 dneh po objavi na naš naslov.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa.
ZAHVALA
Le nekaj dni pred svojim 90. rojstnim dnem nas je nenadoma zapustil naš dragi oče, stari oče in pradedek
ANTON VIDE
Groblje 21, Šentjernej
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in vaščanom za vso pomoč, izrečeno sožalje, podaijene vence, cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja tudi GD Groblje, pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Po hudi in težki bolezni nas je v 56. letu zapustila naša draga mami
MARIJA
ŠTIMPFEL
iz Šmarjeških Toplic 32
Ob boleči izgubi bi se radi zahvalili vsem, ki so nam stali ob strani, izrekli sožalje ter darovali sveče in cvetje. Posebno bi se radi zahvalili vsem prijateljem, sosedom in sorodnikom. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
'	•	Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 29. letu starosti nas je zapustil
JANEZ
HRASTAR
iz Zagrada pri Škocjanu
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem za podaijene vence in cvetje ter vsem, ki ste pokojnika pospremili na zadnji poti. Lepa hvala tudi gasilcem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali, g. župniku pa za opravljen obred. Se enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: njegova Marjana, hčerkici Sandra in Maleja, mama, sestre z družinami in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Življenje ceh si garala, vse za dom in otroke dala le sledi ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok.
Po dolgi in težki bolezni nas je v 59. letu starosti zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra, teta in tašča
ANGELA . PETELIN
roj. MURN
iz Kalc Nakla 9 pri Podboju
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom in vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sv. maše in denarno pomoč ter za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja zdravstvenemu osebju Internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto in Zdravstvenega doma Kostanjevica za lajšanje bolečin. Hvala tudi g. kaplanu za opravljen obred. Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi
r MATURANTI MATURANTI-!	
Španija 7 dni	280 DEM
Španija 8 dni	310 DEM
Odhodi so iz Novega mesta.	
Na voljo tudi ostali programi: Italija, Grčija, Nizozemska...	
	Pohitite s prijavami! •
tuZLitično. a.qencLjci	Partizanska 7, Novo mesto Tel. (068)-321 -115 in 28-136
ZAHVALA
V 44. letu starostfnas je zapustila naša hčerka, sestra in teta
FRANČIŠKA
ŽAGAR
iz Podloga 6 pri Dragatušu
Ob nenadni izgubi se zahvaljujemo za vsestransko pomoč sorodnikom in sosedom. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen obred, pevkam iz Otov-ca in vsem, ki ste pokojno pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 44. letu nas je zapustil naš sin, brat in stric
ALOJZ KIRN
Šmaver 14
Najprisrčneje se zahvaljujemo sosedom, vaščanom, sorodnikom in vsem, ki so nam stali ob strani in pomagali v teh težkih trenutkih. Hvala za podaijeno cvetje in vence vaščanom, Komunalnemu podjetju Trebnje, Gasilskemu društvu Gorenje Vrhe za častno spremstvo, pevcem iz Dobrniča, g. župniku pa za lepo opravljen cerkveni obred.Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: oče Franc, hčerka Anica z družino ter ostali sorodniki
ZAHVALA
Tiho, kakor je živel, seje v 83. letu poslovil od nas naš
JOŽE
UDOVIČ
iz Repč pri Trebnjem
Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem in vaščanom, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče ter pokojnika pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala GD Repčc in ostalim gasilskim društvom za lepo organiziran pogreb. Prav tako hvala govorniku, pevskemu zboru ter g. župniku za lepo opravljen obred.Vsem še enkrat najlepša hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 51. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, ati, tast, brat in stric
FRANC 1 PUCELJ
Dobovo 2, Otočec
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki ste nam v trenutkih žalosti stali ob strani, nam osebno ali pismeno izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo sodelavcem Petrola Bršljin in Otočec, upravi TOE Brežice, Hotelu Grad Otočec, podjetju Miko in Spekter, g. župniku za lepo opravljen obrecLpevcem za zapete žalostinke ter govornikoma za ganljive besede slovesa. Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali!
Žalujoči: žena Saška, sin Borut s Suzano, hčerka Damjana z možem Jožetom ter ostalo sorodstvo
kanal
TUDI PRI VAS DOMA
na 69. kanalu.
DOMAČI PRAZNIKI
Domači prazniki so nekaj posebnega. Tudi mi smo v soboto imeli koline. Bilo je veselo in živahno. Imeli smo zelo hudomušnega mesarja. Ko je bilo dela z mesom konec, je zaigral na harmoniko. Tudi jaz sem raztegnil meh in zaigral nekaj melodij. Potem smo se pozno ponoči razšli.
TADEJ HRIBAR liter.-novin. krožek OŠ Veliki Gaber
ZAHVALA
Po težki in hudi bolezni nas je v 54. letu starosti zapustila draga žena, mama, sestra in teta
MARIJA REBSELJ
rojena Vodopivec
iz Drame 9
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, darovane vence, sveče in sv. maše. Posebna zahvala Splošni bolnici Novo mesto, kolektivu KZ Krka, p.e. Brazda Šentjernej, Konjeniškemu klubu Šentjernej, g. župniku za lepo opravljen obred, cerkvenim pevcem ter vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
K	I -
T	p
/	'
ZAHVALA
V 87. letu starosti nas je zapustila naša draga :	mama, stara mama, prababica, sestra in teta
■
MARIJA
STARIČ
Uhanova mama
iz Omuške vasi 2, Trebelno
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom, posebno Puclje-vim za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za prijazne zadnje obiske in opravljen obred ter cerkvenemu pevskemu zboru za zapete žalostinke.
Žalujoči: vsi njeni
n , ZAHVALA
Dragi dedi.
kakor mimo in tiho si živel, tako mimo in tiho si oditi
Peto januarsko jutro nam je nepričakovano iz družinskega kroga vzelo našega dragega moža, očeta, tasta in dedija
VILIJA
MOVRINA
l Dol. Kamene
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih urah stali ob strani, pokojnega ob koncu življenjske poti zasuli s cvetjem, se poslovili od njega, z nami sočustvovali, darovali sveče, izrazili ustno ali pisno sožalje in pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala velja dr. Starcu, dr. Kramarju in dr. Gornikovi za dolgoletno zdravljenje, AMD Novo mesto, UNZ Novo mesto, ZZB NOV, Gasilskemu društvu Dol. Kamence, LB DB, d.d., Novo mesto, govornikoma za besede slovesa, pevcem za lepo zapete pesmi in g. župniku M. Virantu ter p. Felicijanu za lepo opravljen obred. Žalostni smo, ker smo te izgubili, vendar ponosni, da smo te imeli. Mimo naj počiva tvoje telo.
V globoki žalosti: vsi njegovi
ZAHVALA
V 45. letu nas je nenadoma zapustil dragi mož, očka, sin in brat
IVAN - JANEZ BAN
Pod Trško goro 10
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, podjetjema Revoz in Labod za podaijeno cvetje in denarno pomoč, sošolcem 5. c in razredniku učitelju Andrejčiču ter Geodetskemu oddelku Občine Novo mesto. Veliko zahvalo izrekamo g. proštu za svečano opravljen cerkveni obred in ganljive besede pri odprtem grobu, dežurni zdravnici in osebju šok sobe na Kirurgiji, sosedom in stanovalcem naše ulice za vso pozornost in molitve na domu. Še enkrat vsem prisrčna hvala!
Vsi njegovi
V TEM TEDNU VAS ZANIMA 11TSM!'Si^iSTR°J'
tedenski koledar
Četrtek, 13. januarja - Veronika Petek, 14.januarja - Srečko Sobota, 15. januarja - Pavel Nedelja, 16. januatja - Marcel Ponedeljek, 17. januarja - Anton Torek, 18. januarja - Marjeta Sreda, 19. januarja - Boštjan
LUNINE MENE
19. januatja ob 21.27 - prvi krajec
kino
BREŽICE: 13. in 14.1. (ob 20. uri) kriminalni film Odrasli si privoščijo. 15. in 16.1. (ob 18. uri in 20.15) in
17.1.	(ob 20. uri) kriminalni film Vzhajajoče sonce.
ČRNOMELJ: 14. in 15.1. (ob 20. uri) ameriška psihološka drama Begunec. 15.1. (ob 17. uri) in 16.1. (ob 17. in 20. uri) risani film Aladdin.
KRŠKO: 13.1. (ob 18. uri) ameriška akcijska komedija Zadnja velika avantura. 14.1. (ob 20. uri) m 16.1. (ob 18. uri) ameriška akcijska drama Begunec. Od 18. do 20.1. (ob 18. uri) ameriška komedija Sam doma.
METLIKA: 13.1. (ob 20. uri) in
16.1.	(ob 17. in 20. uri) ameriška psihološka drama Begunec. 14.1. (ob 17. uri) risani film Aladin.
NOVO MESTO: Od 14. do 17.1. (ob 16., 18. in 20. uri) pustolovski film Zadnja velika pustolovščina. 18. in
19.1.	(ob 18. in 20. uri) življenjepisni film Tina.
kmetijski stroji
PUHALNIK ZA SENO z motorjem, 15 KM, ugodno prodam. ® (0608)68-407.
57
PREDNJI TRAKTORSKI NAKLADALEC za nakladanje gnoja ali gramoza prodam. ® (062)795-422.	72
TRAKTORSKI PLUG in dva konjska komata ugodno prodam. ® (068)52-634.
73
TRAKTOR UNIVERZAL 445 DT,
350 delovnih ur, prodam, a 78-412.	79
TRAKTOR UNIVERZAL in žganje ugodno prodam. ® 20411.	102
m
Dolenjska banka d.d. Novo mesto
Pregled obrestnih mer za nove oblike dolgoročnega varčevanja
1. OBROČNO VARČEVANJE
—	doba varčevanja: najmanj 12 mesecev
—	minimalni znesek posameznega pologa: 7.500,00 SIT
—	obrestna mera: R + 6%
2. PREMIJSKO VARČEVANJE
—	doba varčevanja: najmanj 24 mesecev
—	minimalni znesek posameznega pologa: 4.000,00 SIT
Doba	Revalori		Realna	Premija	Skupna realna
varčevanja	zacija	obr. mera (r)		(% od r)	obr. mera
— 24 mesecev	R		11%	—	11%
— 36 mesecev	R		11%	5%	11,55%
— 48 mesecev	R		11%	10%	12,10%
- (K) mesecev	R		11%	15%	12,65%
3. TOLARSKI DEPOZIT S PREMIJO — doba varčevanja: 12 mesecev					
Znesek depozita	Revalo-	Realna	Premija	Stimulacija	Skupna realna
(SITj	rizacija obr. mera (r)	(% od r)			(% od r)	obr. mera
nad 80.000	R	9%	4%	11%	10,35%
nad 110.000	R	9%	4%	12%	10,44%
nad 150.000	R	9%	4%	13%	10,53%
nad 220.000	R	9%	4%	14%	10,62%
4. TOLARSKI DEPOZIT Z VALUTNO KLAVZULO
— doba varčevanja: 12 mesecev
Znesek depozita (SIT)	Realna obr. mera (r)	Stimulacija ' (% od r)	Skupna realna obr. mera
nad 80.000	9%	11%	9,99%
nad 110.000	9%	12%	10,08%
nad 150.000	9%	13%	10,17%
nad 220.000	9%	14%	10,26%
Banka vodi depozit v nemških markah po srednjem tečaju Banke Slovenije.
Vse obrestne mere za dolgoročno varčevanje so spremenljive in določene z vsakokrat veljavnim sklepom banke o obrestnih merah.
Vsem svojim varčevalcem se zahvaljujemo za dosedaj izkazano zaupanje in poslovno sodelovanje ter vas vabimo k sodelovanju tudi v prihodnje.
DOLENJSKI LIST
USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o.
UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakie, Jožica Dorniž, Breda Dušlč-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Mariin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 100 tolarjev; naročnina za 1. trimesečje 1.300 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 2.600 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti.
OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.600 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.200 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.800 tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.:52100-620-970-2573J -128-4405/9 (LB-Dolenjska banka, d.d., Novo mesto).
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefax 322-898.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst.
Računalniški časopisni stavek Dolenjski list Novo mesto, p.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
UGODNE CENE kmetijske mehanizacije: kiper prikolic in trosilcev, nakladalk 12 m3 in 16 m3, čistem Creina 1200, 2700 1, Durante s topom (2200 1), kosilnic BCS, gozdarskih vitlov in cepilcev, traktorjev Ze-tor, Massey, Ferguson itd. ® (064)622-575.
163
TRAKTOR TORPEDO 4506, letnik 1983, prodam. * (068)52472.	167
MANJŠI ŠROT AR za koruzo in tropinovec prodam. ® 45-095.	168
TRAKTOR UNIVERZAL 445 z zadnjim pogonom, letnik 1993, prodam. ® 43-564	179
ŽITNI KOMBAJN LA N Z. širina kose 210 cm, ugodno prodam. ® (068)87-096.
180
TRAKTOR TOMO VINKO VIČ 552, dobro ohranjen, s plugom in ffezo prodam. ® 27-020.	195
kupim
IMT 539 s kabino in kompresorjem, odlično ohranjen, prodam. Malkovec 20, Tržišče.	107
TRAKTOR ZETOR 50 -11 in psico šarplaninko, staro 2 leti, prodam. Jurka vas 37, Straža, ® (068)86-249.	120
POCENI prodam malo rabljeno italijansko nahrbtno motorno škropilnico Turbine. ® (0608)33-235.	>	124
VRTNO KOSILNICO in nahrbtno kosilnico na laks Alpina prodam. ® 23-909.
TRAKTOR VVARŠALOVSKI, 25 KM, in prikolico, nosilnost 1500 kg, vse v dobrem stanju, prodam. ® (068)42-695.
TRAKTOR ZETOR 5211, letnik 1989,850 delovnih ur, prodam. Jože Turk, Mah Orehek 6 a, Novo mesto.	161
HRASTOVO in bukovo hlodovino od-lupuiem. ® (068)58-068. Dragovan. 86 PŠENICO in ajdo odkupujem. * (068)78-034.	93
R 4, letnik 1988/89, kupim. ® (068) 23-585.
motorna vozila
JUGO 45 AX, letnik 1988, registriran do 7/94, prodam. ® 43-541.	56
TOVORNI AVTO TAM 80 T 3, kaso-nar s cerado, letnik 1985, na novo registriran, vozen z B kategorijo, prodam. Silvo Peček, Zavarše 21,63231 Grobeljno, ‘Si (063)744-285.	66
GOLF TD, 5V, kovinske barve, letnik
1986,	prodam ali menjam za cenejši avto. ®
52-508.	68
JUGO 45, letnik 1985, prevoženih 33.000 km, garažiran, prodam za 1.900 DM. ® (068)44-594.	77
R 4, letnik 1989, prodam. ® 264)19. FORD ESCORT 1800 D, letnik 1991, in jugo 45, letnik 1987, prodam. ® (068)27412.	84
JUGO 45 koral, letnik 1988, malo vozen, prodam. ® (0608)32-069.	89
MERCEDES 123,300 D, prodam. Cesarjeva 19, * (068)25-700.	97
VVARTBURK, letnik 1990, rdeč, prodam. ® 50-047.	<	101
KLEPARSKO ravnalno mizo prodam. ® (0608)84-151.	108
R 5, letnik 1991, prodam. ® (068)47-601, po 17. uri.	110
TAVRI JO, letnik 1990, poceni prodam. ® 24-184, zvečer.	116
R 4 GTL, letnik 12/85, prodam. ® 87-265.	117
R 4 GTL, letnik 1987, bele barve, dobro ohranjen, prodam. ® 43-734.	121
AUDI 80, letnik 1990, metalne rdeče barve, z veliko dodatne opreme, ugodno prodam. ® 53-248.	122
R 4 GTL ah lado samaro kupim. ® (068)52-246.	125
Z 126 P, letnik 1988, prodam. ® 44-167.	126
JUGO 45, letnik 1986, registriran do 10/94, prodam. « 73-205.	129
Z 750, letnik 1984, ohranjen in registriran, prodam za 550 DM. Janez Mavsar, Iglenik 4, Novo mesto.	131
GOLF D, letnik 1987, ugodno prodam. ® 76452.	132
GOLF JX D, letnik 1989, rdeč, garažiran, ugodno prodam. ® (068)57488, popoldan.	133
ALFA ROMEO 33, 1.5, letnik 1986, prodam. ® 65-725, po 16. uri. 135 GOLF, letnik 6/85, S paket, temnomodre barve, prodam. ® (068)25-909.	139
126 P, letnik 1990, prodam. ® 27-219. Z 101, letnik 12/88, dobro ohranjeno, prodam ali zamenjam za R 5 z doplačilom. W (0608)65-526, v večernih urah. 146 ŠKODO FAVORIT, letnik 11/91, registrirano do 29.11.1994, prodam. ® 22-788.	148
PASAT GL 1600, odlično ohranjen, letnik 8/90, poceni prodam. 9: 85-046.
UNO 45, letnik 8/88,56.000 km, ugodno prodam. ® 24-393.	153
R 4 GTL, letnik 1983, in R 4 GTL letnik
1987,	oba registrirana za celo leto, prodam. Rozman, Rdeči Kal 28, Dobrnič. 157
R 4 TL, letnik 1980, odlično ohranjen, prodam. Cesar, Rdeči Kal 8, Dobrnič.
158
GOLF D, letnik 1985, dobro ohranjen, prodam za 5.800 DM. ® (068)76300.
160
ŠKODO FAVORIT, letnik 1993, prodam. ® 23-343.	164
Z 750, letnik 1981 in štedilnik na drva širine 60 cm, prodam. ® 42-353, popoldan.
OPEL KADETT 13 S, letnik 1982, prevoženih 97.000 km, prodam. ® (068) 57-229.	171
JUGO 55 ALI 60 do letnika 1992 kupim. Janko Potokar, Lokve 41, Črnomelj, ® (068)52-508.	172
R 4 GTL letnik 1990, registriran do 1/95, rdeč, prodam za 5.800 DM. ® f068 >74-849	173
JUGO 45, letnik 1988 in letnik 1987, prodam. * (068)45-296.	174
GOLF JGL D, letnik 1985, S - paket, zelo ohranjen, prevoženih 98.000 km, prodam za 6.200 DM. ® (068)42426.	176
126 P, letnik 1982, dobro ohranjen, vreden ogleda, prodam za 1.000 DM. ® (068)50-291.	182
Z 750, letnik 1981, prodam. Marjan Župančič, Oražnova 6, * (0608)60-010, dopoldan.	183
JUGO KORAL 45, letnik 1989, prevoženih 31.000 km, garažiran, prodam. Benčina, Ilirska 3, Šentjernej.	188
GOLF D, letnik 1988, nekaramboliran, dobro ohranjen, prodam. Jože Hudoklin, Ir-ča vas 32, Novo mesto.	193
SUZUKI VIT ARO z dodatno opremo, letnik 1990, prodam ah zamenjam za osebni avto. * (068)87-292.	1%
GOLF JX D, letnik 1986, dobro ohranjen, prodam. ® (068)51480.	198
JUGO 45, letnik 1989 in letnik 1987, prodam. ® (068)45-279.	200
LADO SAMARO 1300, letnik 1990, troje vrat, prevoženih 17.000 km, prodam. ® 65-210.	202
TOYOTO COROLO 13, letnik 1990, 27.000 km, prodam. ® (068)25-538.
203
GOLF CADDY, letnik 1984, prodam. Jerman, Jelše 3, Otočec, ® 23410, interna 200.	207
SUZUKI ALTO, star leto in pol, prodam po zelo ugodni ceni. ® (068)85-045.
210
126 P, letniki 1986, prevoženih 39.000 km, registriran do 18.5.1994, ugodno prodam. ® (068)52-911, po 15. uri. 211 MERCEDES 200 D, letnik 1982, 119.700 km, redno vzdrževan, v odličnem stanju, rdeč, prodam. ® (0608)61-083.
PRODAM R 5, star 3 mesece, ah zamenjam za R 4. ® 28-642 , v soboto in nedeljo 25-562.
obvestila
NAROČILA za kilske piščance sprejemamo. ® 85-645.	76
NAROČILA ZA PIŠČANCE, enodnevne in večje, bele težke in rjave nesnice sprejemamo. Kuhelj, Šmatje 9, Šentjernej, ® 42-524.	143
8 TEDNOV STARE rjave nesnice in bele težke, cepljene, bodo v prodaji od 5.2. dol5.2.1994vsakdanvŠmarjeti 15. ® 73-058.	186
Tesnim okna in vrata po ugodni ceni. ® (068) 24-897.
posest
NJIVA in dva gozda pri Brestanici naprodaj. ® (063)832-342.	47
STARO HIŠO na parceli 16 a na Gor. Prekopi, s hišno številko, vodo in elektriko ter asfaltiranim dovozom, poleg gozda, prodam. ® (068)42-208.	62
HIŠO pri Krškem prodam ali zamenjam ® (0608)75-736.	90
OB REKI KOLPI ob asfaltni cesti prodam kmetijo z novo hišo in gospodarskim poslopjem. Šifra: »LAHKO BOM PONOSEN«	95	‘
PAŠNIK, 2500 km2, na sončni legi, in njivo, 1500 m2, prodam. Joži Ovnik, Dolga Njiva 23, Velika Loka, ® (068)48-564.
96
VINOGRAD na Okrogu pri Šentrupertu ugodno prodam ah dam v najem. ® (068)40-358.	100
VINOGRAD Z ZIDANICO in opremo, v okolici Šentjerneja - Stara vina, prodam. * 76452.	136
VINOGRAD na žici, 12 a, na Radoviči prodam. Bračika, Gotna vas 40, Novo mesto.	147
V BIRČNI VASI prodam ah zamenjam večjo njivo. ® 27-905.	185
GRADBENO PARCELO cca 10 -15 a, v okolici Dolenjskih Tophc ali Novega mesta kupim. ® (068)84-817.	194
prodam
JAZBEČARJE odličnih staršev, stare 5 mesecev, prodam pod ceno. ® (068)51-943.	52
LOVSKO PAST za kuno in lisico prodam. ® (064)715-822.	54
NOV DVOSED, raztegljiv, sesalec za prah in kopalniško kad prodam. ® 27-165.
58
FRAJTONARICO, starejši tip, in kla-virke, nove, 48 basov, prodam. W 78-221, po 15. uri.	59
GUME Sava Semperit 155/13, nove, ugodno prodam. ® (0608)70-170.	60
SPALNICO, klubsko mizico ter sesalec za prah ugodno prodam. ® (068)21-145.
61
STROJE ZA ČIŠČENJE vseh vrst talnih oblog prodam ah zamenjam za avto. ® (063)855-188.	64
RDEČE VINO prodam po zelo ugodni ceni. ® (068)42-864.	65
PRAŠIČE, težke od 120 do 140 kg, hranjene z domačo krmo, in odojke prodam. ® (068)73-337.	67
PEČ za centralno kurjavo, rabljeno, 3500 Kcal, prodam. ® 42492.	69
CVIČEK, 7001, in domače žganje, 801, ugodno prodam. Franc Pflege, Cerklje ob Krki 44.	74
NOVO OTROŠKO GORSKO KOLO invnov francoski otroški avtosedež prodam. Železnik, Koštialova 25, W: 22416.
75
20 ŠPIROVCEV, dolžine 8 m, obrezane (12x14), prodam. * 73-750.	78
FRAJTONARICO, B, Es, As, Melodija, skoraj novo, nerabljeno, ugodno prodam. ® (0608)70-170.	81
FRAJTONARICO original Rutar, B, Es, As, z dodatnimi gumbi, popolnoma novo, z garancijo (I in 20 let), ugodno prodam. ® (0608)70-170.	85
4 TONE kvalitetnega sena ugodno prodam. Bukovec, Uršna sela, ® (068)65-677, zvečer.	87
CIRKULAR, enofazen in C02 aparat, skoraj nov, ugodno prodam. 1 (0608)32-069.	88
KROMPIR za nadaljnje sajenje, lanski uvoz, petland dil (belomesnat), jerla, sante ut dezire, ugodno prodam. Anton Krašovec, Šentvid pri Stični 64, ® (061)785-097.
92
DVE OVCI, breji, z mladič ah brez njih, prodam. 3t 43-618.	94
PRIKOLICO z naletno zavoro, dimenzije 160 x 200, in cisterno za olje, 3800 1, prodam. ® 27-842.	98
ZAMRZOVALNO SKRINJO, 4101, malo rabljeno, ugodno prodam. ® 43-790.
99
UTEČENO DEJAVNOST (izdelovanje usnjenih copat) s stroji, primemo za začetnike, prodam. ® (068)21466.	104
PRAŠIČA, težkega 130 kg, krmljenega z domačo krmo, prodam. * (068)264)59.
20 L OCVIRKOV prodam po ugodni ceni. ® 24-127.	106
CISTERNO CREINA, 22001, prodam. ® (068)78-224.	109
NOVO mizarsko delovno mizo (virštat) prodam. ® 27-142.	111
SINGER gospodinjski šivalni stroj prodam. ® 25-857.	112
VINO, belo in rdeče, obračalnik za seno in vzidljiv štedilnik prodam. ® 73-092.
113
DVOJE NOVIH PLATIŠČ za Z 101 ah Z 128, snežne verige za Z 750 in dve novi zimski gumi Trajal (13/135) prodam. ® 764)67.	114
SEMENSKI KROMPIR jerla in dezire prodam. Dostava na dom. ® (064)49-118.
119
VEČJO KOLIČINO kolja za vinograd prodam. ® (068)49-329.	127
TRI KRAVE, 1001 žganja in žagan les za grušt prodam. Grlica, Jelše 5, Mirna Peč.
137
RABLJEN ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika) prodam. W (068)86-146.	144
ŠTIRI RABLJENE GUME Semperit Top Grip 185/65/14 ugodno prodam. ® 23-562.	145
DVA PRAŠIČA, težka 130 kg, in puj-ske prodam. Zupančič, Strelac 5, Šmarješke Toplice, ® 73-272.	150
DVE TELICI in kravo za zakol ter fička, letnik 1984, prodam. Rokavec, Dol. Ponikve 17.	152
ČEŠNJEVO HLODOVINO ugodno prodam. Marija Vovk, Valantičevo 17, ® 23-174, zvečer.	155
100 L žganja prodam. Rozman, Rdeči Kal 28, Dobrnič.	156
GRADBENO BARAKO (3 x 4 m) z dodatnim nadstreškom prodam. ® (068) 65-613, popoldan.	159
SMREKOVE DESKE, debeline 2 in
2.5	cm, prodam. ® 48-522.	162
GENERALNO OBNOVLJEN pralni stroj in zamrzovalno skrinjo, 2101, potrebno popravila, ter odlično ohranjeno trajnožare-čo peč. ® 25-685.	166
SUHA cerova drva (metre), prodam. ® 43-796.	175
MLADO KRAVO, brejo 6 mesecev, prodam. Mihalič, Brusnice 18, ® 85-831.
177
KOSTANJEVO KOLJE in žetveno napravo za BCS prodam. Jože Mohar, Potov Vrh 29 Novo mesto, ® 26-889. 184 PRAŠIČA, težkega 160 kg, krmljenega z domačo krmo, prodam. ® 85-776, zvečer.
187
SEMENSKI KROMPIR dezire in sante prodam. Cena 25 SIT. ® (068)57-260.
189
BANJO, 6-strunski, prodam. ® (068) 26-026.	190
NOTEBOOK 286/12 Mhz, 20 Mb HDD, 4 Mb RAM, koprocesor VGA LDC display, prodam. ® (068)264)26.	191
KRAVO in obračalnik Sip 220 prodam. ® 25-860.	197
HIDRAVLIČNO STISKALNICO, primemo za avtomehanično delavnico, in krivilni stroj za stavbno kleparstvo prodam. ® (068)49475.	201
PUJSKE, težke od 40 do 60 kg, in 500 -1 vina (cviček) po 80 SIT prodam. ® (068)73-552.	204
VIDIA LISTE za cirkular, od 200 - 500, ugodno prodam, ftt: (061J556-808.	206
N AGROBNE SVEČE vam ug(xlno dostavimo tudi na dom. ® (068)22-690.
209
SREBRNOSIVE pritlikave pudlje z rodovnikom, cepljene, prodam. ® (061 )612-704.	212
PRAŠIČA, težkega 170 kg, krmljenega z domačo hrano, prodam. ® 42-773.	215
DNEVNO ŠOBO in dve knjižni omari ugodno prodam. 9: 21-246.	216
razno
V	CENTRU NOVEGA MESTA od-
dam poslovni prostor, (6 m2). to (068)22-738.	45
PODJETJE V MIROVANJU odstopam za minimalno plačilo. To (068) 51 -943.
53
V	VARSTVO vzamem oboke. To 24-
845.	82
PROSTORE ZA BIFE in trgovino -skladišče, stanovanjc s parkiriščem, oddam. Šentjernej, To. 42-128.	128
PROSTOR, primeren za bife, na lepi lokaciji, oddam. Naslov v oglasnem oddelku.
138
BISTRO v bližini Dolenjskih Tophc damo v najem. Pogoj je delni odkup inventarja ® 84-561 ah 87490.	140
V	CENTRU NOVEGA MESTA oddam pisarniški prostor. ® 21-120.	169
KVALITETNO IN POCENI obnavljamo kopalne kadi in tuš kabine. Garancija 5 let ® (061)854-040.	178
V	SEVNICI oddam prostor (51 m2) za pisarne ali privatno zdravstveno dejavnost, lahko tudi za stanovanje. ® (0608)82-070.
181
GOSTINSKI LOKAL z velikim vrtom in stanovanjem na tržnici v Novem mestu prodam. ® 22-617.	192
110 -130 M2 lepo urejenih prostorov na Košenicah z zasebnim vhodom in parkiriščem oddam. ® 22-349.	205
službo dobi
GOSTIŠČE LOKA iz Novega mesta zaposli šefa kuhinje. ® (068)321-685.
VODILNO PODJETJE na področju direktne prodaje ekskluzivnih artiklov išče zastopnike z izkušnjami in vodje skupin za različna območja Slovenije. Resne kandidate vabimo, da se oglasijo v popoldanskih urah na ® (066)25-129.	•	48
NA OBMOČJU Dolenjske redno ah pogodbeno zaposlimo zastopnike za prodajo velike svetovne uspešnice Enciklopedija vrtnarjenja. Slovenska knjiga, p.c„ osebna prodaja, Litijska 38, 61000 Ljubljana, ®
(061)	443-915 ali (064)41474.	50
ZASTOPNIKE in organizatoije za prodajo zanimivega artikla iščemo. ® (069)61-762.	51
PRODAJALCA za prodajo elektrotehničnih artiklov v naši poslovalnici v Novem mestu iščemo. Ponudbe z dokazih pošljite na naslov: LE TEHNIKA, Hrastje 75, 64000 Kranj.	55
ŽENSKO s končano peto stopnjo ekonomske usmeritve, z dvema letoma delovnih izkušenj, zaposlimo. ® 22-979.	71
POGODBENO ZAPOSLITEV z možnostjo zelo dobrega zaslužka vam nudimo. Pokličite na ® (067)31-970, po 20. uri.
134
DEKLE za strežbo v bistroju honorarno zaposlimo. Možnost prehrane in stanovanja ® 84-561 ali 87490.	141
BISTRO PA - Pl išče dekle za strežbo, lahko tudi samo v popoldanskem času. ® 23418.	149
AVTOKLEPARJA, sposobnega za kvalitetno samostojno delo, zaposlimo. Avto - hit, d.o.o., Velika Cikava 22, Novo mesto.
165
PRIVATNO PODJETJE zaposli knjigovodjo s prakso. ® (068)28-150.	208
stanovanja
DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu kupim. ® 26444, zvečer, ali (0601 )84-125, sobota in nedelja. 46 ŽENSKA potrebuje stanovanje v mestu ali okolici. Šifra: »STANOVANJE« 63 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE, 45 m2, prodam ali zamenjam za večje. * 21-872.	70
TAKOJ VSELJIVO stanovanje v Krškem (71 m2) prodam. Anton Kaplan, Pot na Črnile 9 a, Leskovec, ® (0608)31-7%, 34-944.	80
V	KOČEVJU prodam garsonjero. Trr
(062)	634-177.	91
MANSARDNO STANOVANJE, 90
m2, v hiši, centralna kurjava, oddamo. ® (068)21466.	103
ENOSOBNO STANOVANJE in gar sonjero oddam. 9: 27-134.	115
DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu prodam. ut: 25-069.	118
ENOSOBNO STANOVANJE z gara žo najamem. Tradetour, C. kom. Staneta 18, Novo mesto, 9: (068)28403, (068)27-234.
123
DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu, na Cesti herojev, prodam, o (068)22-148.	199
ženitne ponudbe
SAMSKI FANT srednjih let, s hišo in službo, želi spoznati žensko za skupno življenje. En otrok ni ovira. Šifra: »SREČA«
214
RAD BI SPOZNAL resno kmečko dekle ah mamico z enim otrokom, staro od 21 do 35 let. Naslov v oglasnem txidclku.
ZAHVALA
Slovo poslednje zrežiral ti je tujec, ki boli tvoje ni poznal, da rad počival bi ob tebi, le malo komu bi priznal
Po težki bolezni nas je za vedno zapustila
MILKA KOLENC
iz Jamove 68 v Ljubljani, roj. v Dol. Nemški vasi pri Trebnjem
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, izrečeno sožalje, podatjene vence in cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo zdravnikom in strežnemu osebju Internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, pevcem ter g. župniku iz Trebnjega za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: brat Tone, sestra Ivanka in brat Stane z družinami ter ostalo sorodstvo
Odslej brezplačni mali oglasi
Mali oglasi v obsegu do 15 besed so odslej za nedoločen čas v Dolenjskem listu za naročnike brezplačni.
C	\
RADIO UNIVOX podjetjeza RTVprodukcijo, Bračičeva 20, Kočevje vabi k sodelovanju
pri pripravi radijskega programa “KOČEVSKI VAL” novinarje, dopisnike, napovedovalce, voditelje, tehnike, športne in kulturne delavce, lektorje, glasbenike, pisatelje, pesnike, humoriste, skratka vse, ki jih zanima dinamično in ustvarjalno delo na radiu.
Vaše prijave pričakujemo na telefon: (061) 854-321 . in 855-321.
Iščemo marljive in sposobne prodajalce (trgovske potnike) za prodajo češkega piva in drugih prehrambenih dobrin. S prodajalci želimo pokriti celotno tržišče Slovenije. GESLO: Kolikor delaš, toliko zaslužiš!
Prijave pošljite na naslov: DA-TRE, d.o.o., Ob Dravi 3a, 62250 PTUJ.
[EllEKTUOmU
Kettejev drevored 5, pri Športni dvorani
nudimo vam na 25 obrokov
šivalne stroje
OUELLE 24 DEM na mesec OVERLOCK stroje OUELLE 58 DEM na mesec.
Vse inf. po tel.: 068/22-409. Odprto od 9. do 18. ure, sobota od 9. do 12. ure.
NOVO V KRŠKEM
Andreja d.o.o., CKŽ 30. Posredujemo pri prodaji in nakupu nepremičnin, od 9. do 17. ure.
'el. 0608/70-416.
SP0S0BNEGAGR0SISTA,
Podjetje ali posameznika, z lastnim prevozom in manjšim skladiščem iščemo za ekskluzivno zastopanje in trženje kave RINOCAFFE v vaši regiji.
Pražarna JANCO KRANJ, Kolodvorska 3 tel.: (064) 21-10-26.
Novo mesto, Vel. Cikava 22 tel./fax 068/26-077
FORD FORD FORD
fiesta	18.250	DEM
ESCORT	22.950	DEM
MONDEO	29.650	DEM
TRANZIT	33.721	DEM
Originalni rez. deli £ dodat, oprema Servisne storitve Rabljena vozila vseh znamk. OBIŠČITE NAS!
RADIATORJI
Izdelovanje radiatorjev vseh di-
™e,nz'J PO 7.500 SIT za tekoči meter.
T°l-: 068/65-407.
Toiifon
IZOBRAŽEVANJE
v tedaj angl.šk “ k*.za Predšolske ot
Pnn,? GRM v	"
lnfn I 4,BV"° nr.,av .» ot 'mac',8 na te</fax 068 f
DELIMEX d.o.o. Novo mesto
telefon/fax: 068/20557
Nudimo naslednje prevozne storitve:
—	Dostava blaga bruto teže 1800 kg 10 m volumna, doma in v tujini.
—	Expres dostave doma in v tujini.
—	Posredovanje večjih prevozov.
—	Selitveni prevozi.
SE PRIPOROČAMO
RAČKA, d.o.o.
68000 Novo mesto
tel/fax: (068)21-058
računalniški sistem
AVTO CENTER RENAULT BOGDAN KRAŠNA
ŠKOCJAN 22 Tel./fax. (068) 76-270
RENAULT
NOVO NOVO NOVO
R-5; 1,4; 60 KM, CA-TAL. že za 1.073.812 SIT
R-CLIO; vsi modeli; dobava takoj
R-TVINGO; dobava takoj.
•	Celoten RENAULT program
•	Kvaliteten in zanesljiv servis
•	Leasing
•	Staro za novo
•	Krediti
Pokličite nas, ali še bolje, pridite v Škocjan!
LERAN d.o.o
Novo mesto, Lebanova 24
Prodajamo:
— hiše v Novem mestu in okolici, Smolenji vasi. Prečni, Stopičah, na Otočcu, v Jurki vasi, Podborštu pri Trebnjem, Trebnjem, Šentjerneju in na Raki pri Krškem
—	stanovanja v Novem mestu, Trebnjem, Krškem in Črnom-iju
—	trgovino z mešanim blagom v obratovanju v Novem mestu
—	gostinski objekt v obratovanju v Vrčicah pri Semiču
—	parcele za gradnjo v Potoku pri Novem mestu, Žužemberku, Stopičah, na Trški gori, Selih pri Dolenjskih Toplicah in v Semiču
—	kmetije v Trsteniku pri Mirni, Raztezu pri Brestanici in Podborštu pri Trebnjem
—	vikende na Golušniku, Gačah, Semiču, Lebstanuv pri Škocjanu, Zaloki nad Šentrupertom, Šmavru, Tanči gori, Srednji vasi pri Črmoš-njicah in na Brezovici pri Metliki
—	kmetijska zemljišča in gozdove v Novem mestu na Brodu, Stopičah, Gor. Težki vodi, Ravniku pri Šentrupertu, Mokronogu, Brezju pri Raki, Koritih pri Dobrniču in na Trški gori
—	v najem oddamo stanovanje v Novem mestu, pisarne na Glavnem trgu, poslovne prostore v Gotni vasi, Šentjerne-
Tel.: (068) 22-282 (od 8. do 18. ure)
ju, v okolici Dol. Toplic (gostilno in za druge dejavnosti), Kostanjevici in drugod
—	Iinančno-intormativni sistem
—	materialno poslovanje
—	veliko drugih računovodskih programov
ter
prodaja, inštalacije in servisiranje računalniške opreme
in
prodaja programskih paketov svetovnih proizvajalcev
(Podrobne informacije na telefon: (063) 27-217 fax: (063) 28-511 (Zlatko Grdber)
^ BOUTIQUE
Znižanje celotnega programa zimske obutve od 5—15%
in
predsezonsko znižanje pomladanske obutve do 30%
Odprto vsak dan od 9.—12. in
od 15.—19. ure, ob sobotah od 9,—12. ure.
VALILNICA HUMEK
Sprejemamo naročila za enodnevne piščance, bele, težke, rjave in grahaste nesnice.
Inf. po tel. (068) 24-496 ali na naslov: Valilnica HUMEK, Irča vas 18, Novo mesto.
AVTOSERVIS
MURN
Resljeva 4, Novo mesto ® 068/24-79!
JL ®*"°m tm*
gLE^7^Si>
CPB13,68280 BREST ANICA. (0608)70-465 SAT.ANTENE Z MONTAŽO ŽE ZA 439DM
SATELITSKE ANTENE
že od 469 DEM Na obroke 064-421-108 064-422-585 0609-617-778 Sat trade d.o.o.
FRANCOZ NAD FRANCOZI
PEUGEOT SPCTERZIN
SERVISNO PRODAjNI CENTER
Peugeot 405 po stari ceni. Dobava takoj.
tel./fax. (068) 44-533 Obrtna cona, 68210 Trebnje
Stritarjeva 2, 68000 Novo mesto Tel.: 068 21 -134
V trenutkih, ko se srečujete z izgubo svojih najbližjih, vam stojimo ob strani mi.
Nudimo vam kompletne storitve v zvezi s pokojniki! Dežurna služba 0,—24. ure. 068 21-134, 20-373
FREECOM SAT antene
za satelite ASTRA ali vrtljive avtomatske za 5 satelitov. Nismo najcenejši, smo najkvalitetnejši!
ANTENE
MARKO GERDEN d.o.o. tel. (068) 44-129, Trebnje.
NOHTI
Z najsodobnejšo nego vam pogrizene in lomljive nohte podaljšamo in ojačamo. Se priporoča Frizerstvo IVICA, Mirna Peč, tel.: 78-071.
»FORD« Groznik Trebnje, tel./fax. (068) 44-701
•	prodaja — servis
•	rezervni deli — kleparstvo
•	ugodno — zanesljivo
N
NANCA
Trgovina na Žibertovem hribu v Novem mestu
tel /068)28-875
Sposojanje poročnih oblek in dodatkov.
Se priporočamo!
____________s
-CMiNE^T-
Dol. Kamence 25a Novo mesto AVT0SAL0N, Partizanska 21
Kombi GRACE 2.5 D, 3 sedeži, dodatno opremljen. Cena do reg. 2.180.000 SIT.
•	staro za novo
•	ugodni štiriletni krediti
•	leasing
S in fax (068) 23-902,28-950
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
Leopold Oklešen
K Roku 77
Novo mesto
tel.: (068) 323-193 mobitel: 0609-615-239
•	prevozi pokojnikov — tudi iz tujine
•	prodaja pogrebnega maienala
•	ureduevj»kojnikov — tudi na domu
•	urejanje dokumentov v zvezi v pokojniki
•	kompletne sionive pn pogrebih
•	storitve v zvezi z upepelitvijo
•	posredovanje vencev in cvetja
•	posojanje mrtvaškega odra. če kupite ludi matenal
•	izredno konkurenčne cene
•	brezplačen prevoz do 20 km
•	IW popust ob takojšnjem plačilu
•	možnost plačila na 3 čeke ali 3 obroke
•	pesek beli marmor za posip grobov in črna zemlja
Mrtvi niso mrtvi vsi	ZAHV Al .A
mrtvi živijo v nos in bodo drugič umrli z nami in v nas.
(T. Pavček)
V 71. letu nas je nenadoma in mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, ata, stari ata, brat in stric
STANKO ROJC
iz Krmelja
Najtopleje se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in sv. maše ter pokojnega pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo kolektivu OŠ Krmelj, kolektivu Elektro Krško - nadzomištvo Mokronog, pevcem iz Mokronoga za zapete žalostinke, ge. Justi Flajs za poslovilne besede, g. župniku za opravljen obral in sorodnikom za pomoč in oporo. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Ivanka, sinova Matjan in Stani z družino, sestra Marija in ostali sorodniki
ZAHVALA
V 83. letu starosti je prenehalo biti plemenito srce našemu
JOŽETU KASTELCU
iz Šentjošta 9
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju Kirurškega oddelka intenzivne nege SB Novo mesto, duhovnikom Ediju Eberletu, Viktorju Kastelcu, Cirilu Plešcu in proštu Jožetu Lapu, Pevskemu zboru Dušan Jereb in požrtvovalnim vaščanom.
Žalujoči: žena Ana in otroci z družinami Šentjošt, 3. januarja 1994
ZAHVALA
V 67. letu starosti nas je nepričakovano za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric
IVAN JAKLIČ
Dol. Suhor 2, Suhor
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč in tolažilne besede v težkih dneh slovesa, g. Jožetu Gerkšiču za organizacijo in poslovilne besede pred domačo hišo, g. župniku za lejx> opravljen pogrebni obred, gasilcem GD Suhor za izkazano čast in vestno opravljeno pogrebno nalogo, govornikom za plemenite besede pri odprtem grobu,in sicer: g. Antonu Zupančiču, kije govoril v imenu ZB in upokojencev Suhor, g. Antonu Kralju od Gubčeve brigade, g. Stanetu Željku od Gasilskega društva Suhor. Hvala pevcem upokojenskega zbora iz. Črnomlja za čuteče zapete pesmi ter vsem, ki so prišli od blizu in daleč, darovali cvetje in sveče in pokojnega v tako velikem
številu pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, skrbne mamice, nepozabne babi, babi-pra, sestre in tele
EMILIJE MILICE KLINC
rojene GLOBEVNIK
z Gorenjega Polja 11
se iskreno zahvaljujemo za sočustvovanje vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in sovaščanom. Najlepša hvala vsem, ki ste ji darovali cvetje in sveče ter se poklonili njenemu spominu. Lep» se zahvaljujemo za besede slovesa g. Bertu Gimplju, g. Tonetu Virantu ter g. župniku za pogrebno svečanost. Vsem, ki jo ohranjate v blagem spominu,
iskrena hvala.
V globoki žalosti: mož I-adislav, hčerki Milica in Maijanca z družinama in sin Marko z družino Gorenje Polje, Novo mesto, Ljubljana, 10. januaija 1994

** L(ž317). 13. januarja 1994
DOLENJSKI LIST
portret trt/a trdna
Janko Avsenak
Janko Avsenak je že vse od mladosti nihal med kulturo in tehniko. Vedno ga je privlačila glasba, ki je bila v družini tako rekoč domu, a tehnična žilica je bila prav tako močna. Ko se je vpisoval na srednjo šolo, je prevladala tehnika, saj se je odločil za strojno smer, kije dolga leta narekovala tudi njegov poklic - bil je strojni tehnik v krškem Šopu. A muze so ostale vseskozi žive in so
ločili drugi. Ko je bil pred dvema letoma zaradi težje bolezni priklenjen na posteljo, je prejel pismo, s katerem so ga obvestili, da je ostal brez službe. Tudi njega, tako kot mnoge druge sodelavce, je dosegla krška recesija. Podjetje je šlo v stečaj.
Dve leti potem, ko se je Janko Avsenak znašel na cesti, ima spet stalno zaposlitev. Postal je predsednik občinske ZKO, za katero je občinski izvršni svet končno le odobril denar, ki zadošča za eno delovno mesto. Razdelili so ga na dve polovici, kateri sedaj zasedata predsednik in sekretarka. Se krški kulturi zaradi tega obeta nov razcvet? Samo zaradi tega ne, saj so samo vzpostavili tisto, kar imajo drugje že urejeno.
"Prepričan sem, da je življenje v manjših krajih odvisno od enega ali več zanesenjakov, ki so aktiv-
ni povsod, od gospodarstva do kulture, in je od njihovega dela
odvisno vse, celo usoda gasilskega društva. Delo teli ljudi je treba spodbujati in usmerjati, kajti žalje tako, da ko entuziazem teh ugasne, z njim zamre vse, "pra vi Janko Avsenak, ki lahko te besedezlah-
violino, znanje pa je s pridom uporabil, saj je igral v ansamblih in vodil več pevskih zborov. Prišlo je celo tako daleč, da se je zaradi glasbe namenil v tujino; leta 1975 je več mesecev igral v nekem orkestru v švedskem mestu Goete-borg. A je klic domovine le zmagal in vrnil se je v rodno Brestanico, kjer si je ustvaril družino.
Tudi družina Janka Avsenaka ni v celoti privezala na dom. Igral je v priljubljenem ansamblu Steb, ki se ga mnogi v Posavju gotovo še spominjajo, vodil moški pevski zbor Brestanica, ki ga je pred skoraj petdesetimi leti ustanovil njegov oče, ter mešani pevski Viktor Parma v Krškem, kar enajst let je sodeloval s Sentjemejskim oktetom in bil član Literarnega kluba Beno Zupančič v Krškem. Še precej drugega kulturnega udejstvovanja je bilo, ki ga pač človek, ki je aktiven in zagret, opravi mimogrede. In če se Janko dolgo ni mogel odločiti sam, kako uskladiti kulturno delo s poklicnim, ki ga je tudi imel rad, so zanj od-
ka podpre z dokazi. Da pa je v dturnem življenju kraja mar-
kulturnem življenju kraja sikaj odvisno od programa, ki ga ljudem ponudiš, je živ dokaz krški kulturni dom, ki v zadnjem času na gostovanja gledaliških in glasbenih skupin terna družabne prireditve privablja vse več ljudi.
“Privlačnost pasivnega ugodja, radia in televizije, je danes močna, zato moramo ponuditi dobro alternativo, ki bo ljudi pritegnila in jih navezala, ” pravi Janko, ki ima sam s kulturnim delom že kar precej izkušenj. V nekaj mesecih, kar poklicno zaseda delo usmerjevalca in spodbujevalca kulturnega življenja v krški občini, revolucionarnih rezultatov seveda še ne more biti, saj je treba vsako rast spodbuditi pri koreninah. V Krškem, to je treba priznati, so se nekatere korenine, vzemimo samo glasbeno področje, kar močno razrasle, nekatere pa so, kot likovno življenje in amaterska gledališča, nežne in tanke ali celo že uvele. In tja bo moral Janko usmeriti svojo kanglico.
T. JAKŠE
Prva nagrada -25.000 tolaijev šla v Ljubljano
Dobitniki nagrad novoletne nagradne križanke Dolenjskega lista
NOVO MESTO - Rekordnih 953 rešitev smo prejeli za tokratno novoletno nagradno križanko, kar dokazuje, da ni bila težka, nagrade pa vabljive.
Prva nagrada - 25.000 tolarjev bo šla v Ljubljano, prejela pa jo bo Ana Berglez, Pot na Fužine 37, drugo - 15.000 tolarjev je žreb naklonil Tomažu Hodniku, Novo mesto, Ragov-ska 9/A, tretjo -10.000 tolarjev pa Polonci Slapšak, Senovo, Titova 4.
Tolažilne knjižne nagrade bodo prejeli: Marija Mežan, Straža, Ulica talcev 32, Franc Smole, Ljubljana, Fabianijeva 33, Suzana Volaj, Novo mesto, Drska 46, Samo Strniša, Dolenjske Toplice, Zdraviliški trg 15, Veno Sovič, Črnuče, Dunajska 390, družina Barbo, Mirna Peč, Češence 34, in Maja Saje, Novo mesto, Slavka Gruma 12.	Čestitamo!
Zadela z usti izpolnjena kartica

Že kar prva kartica nagradne akcije “Podarim - dobim” je Vlasti Župane in njenemu fantu Alešu prinesla drugi največji dobitek - razkošno yamaho in kombinezon
NOVO MESTO - Ena od največjih nagrad na prvem letošnjem žrebanju “Podarim - dobim” je končno priromala tudi na Dolenjsko. Razkošno motorno kolo Yamaha YZF 750 SP in kombinezon Dainese GTR DIV Delta teama iz Krškega je dobila 23-letna Vlasta Župane z Mestnih njiv 5 v Novem mestu.
Župančičevi so delavska družina. Stanujejo v skromnem dvosobnem stanovanju v 4. nadstropju enega od starejših stanovanjskih blokov v soseski Mestne njive. Vlasta je bila ves čas šolanja odlična učenka in Titova štipendistka, 29. decembra lani pa je po 4 letih diplomirala na pravni fakulteti. Ves čas šolanja se je preživljala skromno, saj od mame, ki je bila kot strežnica zaposlena v novomeški bolnišnici, ni bilo mogoče pričakovati velike pomoči.
Pa končno je prišla še nagrada, ki je vredna dobra dva milijona tolaijev. Pri nagradi ne moremo izpustiti ime njenega fanta Aleša, ki si ga je Vlasta izbrala potem, ko ga je prvič srečala kot težkega bolnika na vozičku z neozdravljvo mišično atrofijo. Poslala sta neločljiv par, čeprav Vlasta ve, da se bolezen lahko le poslabša.
Tudi kartico "Podarim- dobim” sta si kupila skupaj. Vlasta za Aleša, Aleš za Vlasto. Vlastino, ki je prinesla tako velik dobitek, je izpolnil Aleš s
saj imajo televizor pokvarjen. Malo po 9. uri zvečer se je že slišalo ropotanje po vratih. Soseda Brulčeva, ki je žrebanje spremljala prek televizije, je prva prinesla veselo novico. “Sprva smo mislili, da se je komu zmešalo, ko pa je čez pet minut poklical še Aleš iz Ljubljane, sem verjela, da je res,” danes še komajda verjame Vlasta. “Rada bi nagrado zamenjala za denar in Alešu kupila računalnik, ki si ga tako želi. Vse, kar bo ostalo nama, bo pomagalo k lepšemu skupne-mužiVjenju.”	j. PAVL1N
Vlasta Župane
• Osrečiti je največja sreča. (Fontaine)
svinčnikom v ustih. Kartici sta oba kupila prvič.	• •
V nedeljo zvečer je bila Vlasta pri * z zma^in SmuL svojih starših na Mestnih njivah.	• Raj ni razprodan, raj je zapravljen.
Kmalu po večerji so legli v posteljo, (M. Logar)
Lovil je ščuko, ujel pa soma
Novomeščan Drago Foršček je na Otočcu v Krki ujel 140 cm dolgega in 18,5 kg težkega brkača - soma
KARTICA
ZVESTOBE
OTOČEC - Prve dni letošnjega leta se je ribiška sreča nasmehnila Novomeščanu Dragu Forščku, ki je na Otočcu ujel 140 centimetrov dolgega in 18,5 kilogramov težkega soma. Rekli bi, nič nenavadnega, če to ne bi bilo sredi zime, ko se velikega brkača loti zimski spanec.
Drago Foršček se je v ponedeljek, 3. januarja, proti večeru skupaj s
• Velikanski somi na Otočcu niso nekaj izjemnega. Po nepotrjenih podatkih je konjski hlapec grofa Mar-gherija na prelomu tega stoletja z ostmi zabodel 74-kilogramov težkega soma, ki naj bi bil približno toliko težak kot znani in sporni koslanje-viški som iz leta 1935.
tivko obesil velik “hlod”. Bil je velikanski som, ki si je verjetno v vodnem curku izpiral pijavke, katere so se mu globoko zažrle v živo meso.
“Pomislil sem na sulca, vendar mi je kmalu postalo jasno, da mi na najlonski vrvici visi velik som. Riba seje močno upirala in je silila v globino, da bi se rešila. Če ne bi bilo hčerke, ki mi je iz avtomobila prinesla ribiški kavelj, bi som verjetno še vedno plaval v Krki,” je dejal srečni ribič.
Ko nam je Drago pripovedoval o svojem somu, smo se spomnili na
Imetnik NOVOTEHNINE KARTICE ZVESTOBE lahko postane vsak kupec, ki v eni od Novolehninih prodajaln v Novem mestu, Krškem, Trebnjem ali Metliki, kupi blago v vrednosti najmanj 5.000 SIT. Ob prejemu kartice Vam bodo vanjo vpisali vrednost prvega in nato vsakega Vašega naslednjega nakupa. Ko bo po 12. nakupu kartica polna, Vam bodo na osnovi izračunane vrednosti povprečnega nakupa podarili blago, ki ga boste sami izbrali, če bo vrednost izbranega blaga presegala podarjeno vrednost boste lahko manjkajoči znesek doplačali.
To je darilo, ki ga Novotehna podarja Vam, svojim zvestim kupcem.
hčerko Nevo odpravil na lov ščuk, ki v tem letnem času rade prijemajo. Damova blestivka je le nekajkrat zažvižgala skozi zrak, že se je na bles-
§


ftidl&j ip\6&tC	.
En Dolenjec za cel blok Gorenjcev - Koliko časa še gradbišče na Novem trgu? - Še vedno smrdi iz Revoza - Premalo športa - Pohvala Tomu, Krki in očesnemu oddelku
Na sliki: Srečni ribič Drago Foršček s svojo trofejno ribo (Foto: Z. B.)
Tokrat ni bilo treba dolgo čakati na prvi klic. Že pred šesto nas je iz Domžal poklicala upokojenka Ana Škofljanc, ki nam je zaželela, da bi tudi v novem letu tako lepo pišemo, kot smo do sedaj. Zaupala nam je, da so Gorenjci “ohrni” tudi pri časopisih, zato ima Dolenjca naročenega le ona, bere pa ga cel blok. Na koncu nam je potožila, da tudi ona ni dobila koledarja. K sreči nam zaloga še ni povsem pošla, pa smo ga Ani in vsem tistim, ki so nas prejšnji četrtek klicali, poslali že naslednji dan. Tudi Marjan Šuštar iz Trebnjega je pohvalil naš časopis, le pri poročilih o prometnih nesrečah da se nam prikrade kakšna napaka. O športu bi se po njegovem mnenju morali bolj razpisati.
Precej bolj kritičen pa je bil Novomeščan, ki nam je nasul kar nekaj vprašanj. Zanimalo ga je, koliko let že mečkajo z gradnjo na Novem trgu in koliko časa bo Pionir še premikal svoje planke okoli gradbišča in oviral
mestni promet; sprašuje se, če je gradnja sploh v skladu s prvotnimi načrti in zakaj so v škarpo ob Ljubljanski cesti vzidali nekakšne strelne line. In še nekaj bi rad vedel: kdaj bodo tisti, ki jih plačujemo, da bi delali red v mestnem prometu, v resnici opravljali ta posel, kot se spodobi; doslej so namreč za vse pozive ostali gluhi..
Knafljeva Marija iz Grmovelj je brala o obrtnikih, ki sojih oprostili plačila davkov. Če je to po zakonu, naj bo, pravi, in se obenem zgraža nad državo, ki pobira dohodnino od mladine, kije na čakanju.
Kar dve bralki sta se odzvali na članek v Dolenjskem listu, ki govori o izboljšanju stanja v Revozovi lakirnici. Martina Krnc iz Žabje vasi
kdo, ki bi rad tudi kaj pohvalil. Božičevi iz Brusnic so kupili Tomovo sedežno garnituro, doma pa ugotovili poškodovan predal in napako v blagu. Napaki so javili v tovarno, prijazni mirenski serviserji pa so jim kavč popravili kar na domu. Bralec, ki je na očesni oddelek novomeške bolnišnice pred novim letom pripeljal svojo taščo iz Domžal, pravi, da gospa še vedno ne more prehvaliti pozornosti, prijaznosti in uspešnega zdravljenja. Družina Gorenc iz Vinice pa se zahvaljuje “Krki” in njenemu svobodnemu sindikatu za novoletno darilo.
brata Draga in Braneta Suhyja, ki sta iz iste globočine pri Otočcu pred kakimi dvajsetimi leti potegnila še za kakšen kilogram težjo ribo. Potem pa še ribiča Tomaža Šavlja, ki je 1. maja 1992 le za nekaj ur prezgodaj izpod otoških kaskad potegnil na suho 151 centimetrov dolgega in po oceni 25-kilogramskega soma. Ker je bil som še v času lovopusta, ga je spustil nazaj v vodo, tako da verjetno še danes kra-
si Krko.	SLAVKO DOKL
/N Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista
studio

Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado OLINKI LOGAR iz Kranja. Nagrajenki čestitamo!
Lestvica je ta teden takšna:
Ob sanjavi Krki - ANS. RUBIN Beli božič - ANS. HENČEK Ur’ca zamujena - ANS. STOPAR Kaj mi nuca planinca - ANS. ROM POM POM Se spominjaš življenja - SLOVENSKI ODMEV Dober nasvet - ANS. MIRO KLINC Primi se za gumb - ANS. STOPAR Hej, šofer - ANS. VIGRED Klic kukavice - ANS. SIMONA LAGNARJA , , ,, Novo življenje - ANS. PETRA FINKA Predlog za prihodnji teden: Spomin na prvo ljubezen - ŠALEŠKI FANTJE
KUPON ŠT. 2
->Š
Glasujem za_ Moj naslov__
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto
sprašuje, kašno stanje je bilo prej, če še vedno tako močno smrdi po lakih.
Halo, tukaj
DOLENJSKI LIST/
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisali, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil.
Za merjenje onesnaženja okolja ne potrebujemo dragih merilnih naprav in inštitutov, zadostuje že nos, da je vsakomur jasno, da Revoz še vedno spušča v zrak marsikaj, česar ne bi smel. Tudi bralka z Žibertovcga hriba tarna nad smradom in pikami laka iz Revoza.
Marjan iz Potočne vasi je najprej mislil, da pesek na novomeških cestah moti le njega, ko pa se je pogovarjal z znanci, se je odločil, da nas pokliče. Cestarji sipajo pesek preko vsake mere, potem pa ga ne počistijo. Pravi, da se precej vozi po Šloveniji, vendar časa takega še ni videl.
Črnomaljskega gostilničarja zanima, zakaj je na Belokranjski cesti že dva meseca odprt jašek, pred katerim so postavili le dva znaka. Čeprav je cesto delala jugoslovanska vojska, mora tudi sedaj nekdo poskrbeti zanjo. Hudomušni Belokranjci so se znašli po svoje. Nekdo je v jašek vtaknil smreko in nanjo obesil zastavo iz starih časov, vedno za “štos” pripravljeni Črnomaljci pa so nanjo obesili še nekaj okraskov.
Človeku kar odleže, ko se oglasi
Josip Bevc iz Ločne že nekaj časa opaža, da iz škarpe nad pločnikom ob Cesti herojev pod osnovno šolo in gimnazijo izpada kamenje, kaže pa, da se bo zid celo podrl. Preko Dolenjskega lista apelira na pristojne, naj škarpo primerno zavarujejo, da ne bi prišlo do nesreče.
Stanko iz Trstenika pri Mirni je razjezila položnica, ki so ji jo poslali z radia Sraka. K njej so novopečeni radijci priložili grožnjo, da jo bodo sodno preganjali, če naročene čestitke ne bo plačala v določenem roku. Moramo res že vnaprej groziti s tožbo zaradi navadnega računčka? Čestitke pa pri Sraki ne bo naročila nikdar več.
Oglasil se je Ciril Pečjak iz Gotne vasi, ki je na delu v Ingolstadtu v Nemčiji. Čudi ga, ko pride domov na dopust in vidi na cestah precej avtomobilov s starimi registracijskimi tablicami, celo takimi, ki imajo še rdeče peterokrake zvezde. “Počno to nalašč?” se sprašuje in ugiba, kakšna je oblast, ki to dovoli. Naj ga potolažimo, da bodo stare tablice s starimi simboli še letos vzete iz prometa. Do 25. junija jih morajo vozniki motornih vozil zamenjati, po tem datumu pa se ne bodo smeli več pojaviti v prometu. Tako pravi zakon. ^ ^
Vse je pošteno plačala
Kuma iz hrvaškega Žumberka se je v Metliki napila vina. Namakala je kruh v vino in ga pojedla, pri tem pu trdila, da je vino popil kruh in ne ona.
Domov grede se je peljala zadaj na vozu, tako da so ji noge visele v
prazno. Vsa omamljena je gledala Metliko, pri tem pa govorila:
.. • « ,t ■ M * . V • f	v.	* I v	n#«.	/ • f *	/	•!
tlat
“Majka Metliko, šta ulešza menom? Sto sam pojela in popila, svesam pošteno pldtilu!”
Vražji pob
V letih 1913 in 1914 so gradili belokranjsko progo od Novega mesta do Metlike.
V Rožnem Dolu je mladi France, kije nosil trosimo palico, nenadno izginil z delovišča. Ko se je čez čas vrnil, ga je živčno vprašal inženir, Čeh
po rodu:
“František, zatraceni kluk (vražji pob!), gde si bil?" “Srat sem šel, gospod inženir!”
“A co si sral?” je hotel vedeti oni.
“En drek, gospod inženir!”
Jaz da bi preklinjal? Nikoli!
Guštin iz Metlike je kur mimogrede klel. Iz navade.
Ko je leta 1932 izšla okrožnica, ki je prepovedovala kletvine, je žandarmerija Guština naznanila sodišču. Dobil je povabilo, naj pride
na sodnijo, v sobo št. 10. Tam pa se je razburil:
“Jebemo stvor, gospod sodnik, da bi jaz preklinjal? Ja, prmejduš, rad
bi vedel, kateri hudič je mene ancajgov? Jebenti boga, da bi jaz preklinjal?! Nikoli!"
-	Pes, ki laja, ne grize.
-	Veliki ljudje in psi ne zapirajo vrat za seboj.
-	Najhuje je, če padeš s konja pod človeka.
-	Med dvema kukavicama ni dobro biti slavček.
-	Osel pohodi najlepše cvetlice.
-	Od hvale je še pes poginil.
-	Tiran je kot kača: če ji stopiš na rep, te ugrizne, moraš ji zdrobiti glavo.
-	Labod leta vse življenje nad blatom, in vendar ostane bel.
-	Tudi majhna žaba daleč skoči.
-	Premlatiti koga kot psa.
-	Mnogo psov, zajčja smrt.
-	Pajek, ribič in ženska pletejo nevarne mreže.
-	Še tak lisjak se nazadnje ujame.
-	Ne boj se psa, ki laja, ampak tistega, ki molči.
■ Krava pri gobcu molze.
-	Kdor ne hrani mačke, hrani miši.
-	Kjer sta dva petelina na dvorišču, je vrišč.
-	Gola kost še psu ne tekne.