Leto VII.
Maribor, dne 4. aprila 1907.
Štev. 7.
ram ključ do zveličanske narodne omike." A. M. Slomšek.
fthaje reak drufi ietrtek. Naročniki „Slov. Gospodarja11 ga dobivajo zastonj. Posebej naročen volja^s poštnino vred eno krčno za celo lat*. Posameme številke veljajo 4 h. — Naročnina se pošilja na upravništvo „Našega Doma“ v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila »e plačuje od navadne vrstice (petit), če se enkrat natisne, po IB h. dvakrat 25 h, trikrat 86 h.
Slovenski volilci!
Dolžnost Vas kliCe na volišče! Dne 24. maja Bi morate izvoliti nove poslance! V prihodnjem državnem »boru se bo šlo za velika, dalekosežna vpra-
Banj*
Nasprotniki krščanstva bodo napeli vse sile, da se razruši zakrament sv. zakomu in omogoči lah1-ka ločitev zakona; delali bomo z vsemi močmi, da se sprejme postava, vsled katere katehet ne bo več smel prestopiti praga naših šol.
Nasprotniki kmeta, kmečkega hlapca, delavca, viničarja bodo predlagali postave, ki bodo tem prid-aim stanovom hudo škodovale, ter jih skušali ugono-Mti» ,Tudi tovarniško delavstvo nima nič pričakovati od liberalnih in socialdomokraških strank, ki smatrajo delavstvo le za svojo molzno kravo.
Tudi nasprotniki našega naroda bodo sodaj ob volitvah dvigali zopet svoje glave s priliznjenimi in sladkomilimi obraai ter vas vabili v svoj nemškutar-■kj tabor«
Naj pridejo vabila do Vas od liberalno „ua-BOcLne* stranke, ali od štajerčiflansko stranke, ali pa od socialdemokratov, ne ozirajte se na nje, ampak odločno jih zavrnite. V zlatih posodah ponujajo Vam le strup! Lepo bodočnost Vam obetajo, a hočejo Vašo smrt! Ljubezen Vam kažejo, a imajo v istini le ošabno brezbrižnost za Vas!
Možje, kateri ne bodo v državnem zboru nik-čar ničesar storili proti Vašemu katoliškemu nazivanju, proti Vašim kmečkim ali delavskim težnjam, Proti Vašemu narodnemu čustvu, ampak bodo vedno »eumorno delovali za gospodarske, narodne in verske koristi, so naslednji, katere Vam toplo priporo-
čama*	I ’f '
Ivan Roškar,
Posestnik v St. Jurju v Slov. gor. in deželni poslanec
*a volilni okraj Maribor levi breg Drave, St. Le-■art. Gornja Radgona In Ljutomer.
Frane PIšek,
posestnik in župan v Hotinji vasi
za volilni okraj Maribor desni breg Drave, Siov-Bfcstrloa in Konjice.
Dr. Miroslav Ploj, dvorni svetnik na Dunaju
za volilni okraj Ptuj In Ormož.
Franc Robič, deželni odbornik v Gradcu
za volilni okraj Marnberg, Slovenjgradeo, Seštauj ** Gornjigradr
Dr. Anton Korošec, urednik v Mariboru
za volilni okraj Šmarje, Rogatec, Kozje.
Dr. Jože! Povalej,
^Siiposestmk v St. Juriju ob juž. žel. in finančni komisar V Mariboru.
** volilni okraj Celje tv Vransko.
Dr. Ivan Benkovič,
odvetnik v Brežicah
za volilni okraj Brežice, Sevnica in Laško.
To so možje-kandidatje, katerim lahko brez strahu in obotavljanja izročite dne 14. maja svoje glasove, da bodo zastopali Vaše koristi v državnem zboru na Dunaju.
Slovenski mladeniči! Kadarkoli imamo važne in težavno čase, vedno se obrnemo k vam in ne brez uspeha. Tako tudi sedaj! Posodite svoje Čile in mlade moči sveti stvari, katero zastopamo. Z mladeniško živahnostjo začnite acritacijo za imenovane kandidate po celi spodnještajerski slovenski zemlji. Kakor hitro vidimo vaše vrste ob svoji strani, vemo, da bo zmaga pri nas.- Slovenski mladeniči, vaši spretnosti izročamo zopet svojo stvar!
Vsi na delo, na agilaoijo! Kjer bo delo. tam bo zmaga!
Grof Lambsdorff.
Od 1. 1900 do 1906 je ta mož vodil zunanjo politiko Rusije. Videli smo ga tudi v 'Avstriji in ricer na Dunaju in Mircstegu, kamor ]e prišel s svojim carjem 1. 1908 in kjer sta se ruski car in naft ce-
Grof Lambsdorff.
sar pogovarjala o postopanju v Makedoniji. Lani j« Sel vsled bolezni v pokoj. Iskal je zdravja v Sas Remo, a tam ga je dohitela pred kratkim smrt. Bil je zelo sposoben politik in neomahljiv v zvestobi d® svojega carja.-
Petdeset let v vojaški službi.
V 51. infanterijskem regimentu so obh'ajali letos nenavadno obletnico. Narednik Viktor Nagy je nastopil petdeseto leto, odkar služi v tem regimentu zvesto cesarju in domovini. Nagy je rojen 1836 v
Somliju na Sedmograškmn io je bil 1. 18*7 »Na-
fitgan 2.	E9SS
tiran na 51. infanterijski regiment. Udeležil ae jo 1. 1866 bitke pri Kraljevem gradcu kot zastavonoša. Krogilje so frčale okoli njega, zadele v tornister in
Narednik Viktor Nagy.
zastavo, a Nagy je ostal nepoškodovan. Tudi pri •svojitvi Bosne je bil zraven ter se hrabro odliko val. Imel je 4 imejitelje regimenta ter 14 komandantov. Vsi so odšli, Nagy je ostal.
fiača organizacija.
Kako se agitira? Vse volilce si prepiši iz volilnega imenika. Odločne nasprotnike pusti pri miru. Skoda besedi. Odločne pristaše tudi pusti pri miru. fTi bodo že sami storili svojo dolžnost. Naj večjo in edino pozornost obračaj na nezanesljive in nezavedne volilce.
Prepišite si volilne Imenike! Pri županstvih so razpoloženi volilni imeniki! Prepišite si jih! Brez volilnega imenika je nemogoča agitacija!
S čim mora volilec dokazati, da ima volilno pravico? Z rojstnim, domovinskim, vojaškim listom, z delavskimi knjižicami, s potrdilom županstva ali gospodarja o bivanju. Ta dokazila so nujno potrebna. Zakon pravi: Ako kdo ne donese gori imenovanih dokazil, se ima njegova prošnja takoj zavrniti, ne da bi trebalo niti ozirati se na njegovo reklamacijo!
Sv. Jurij ob Taboru. Nekaj izvanrednega jo bilo pri nas na praznik Marijinega Oznanenja, namreč mladeniški shod. Veliki mladeniški shodi so se
mm	fjfev. 7.
že pač parkrat vršili jako sijajno, a da bi se v posameznih župnijah prirejala v večjem obsegu mlar deniška zborovanja, kjer bi nastopalo več fantov kot govornikov, o tem še nismo brali. In pri nas smo imeli tak shod. Zato je pa bilo tudi zanimanje zanj splošno. Cerkvena hiša je bila natlačeno polna, a tudi zunaj jih jo mnogo stalo. Gotovo je bilo čez 250 udeležencev. Nastopili so štirje mladeniči-go-vorniki, kot uvod k vsakemu govoru so pa mlajši lantjo deklamirali primerne pesmi. Navdušeno je prednašal Jož. Goropešek mladeniško budnico: „Vstanimo, bratje!" Na to je pa Mat. Grobler poročal o ustanovnem shodu Slovenske kmečke zveze v Mariboru, katerega se je tudi sam udeležil. Razvil je na kratko poglavitne točke programa Kmečke zveze i'n navduševal navzoče, naj prisupajo k njej in delajo z vsemi močmi za kandidate Kmečke zveza Veliko smeha je povzročil R. Lesjak s svojo dekla/-macijo: „K b’ sodov ne bTo" popravljeno v smislu abstinentov. Na to je pa govoril Alojz Culk o „naj-večjom in najbolj nepotrebnem davku", ki ga ljudje plačujejo kralju alkoholu. Pokazal je žalostne nasledke pijančevanja za državo, deželo, občino, družino in za pozamezni|ka. Klical je na boj proti pijančevanju in vsem prireditvam, katerih namen in konec je pijančevanje. Ganljiva je bila tretja deklamacija: „Križ“, ki jo je lepo, z križem vroki, prednašal Fr. Blatnik. Na to je pa imenitno govoril A. Rančigaj, probujen mladenič iz sosedne Gomilške „O naših socialnih razmerah" in pokazal, da le veren, izobražen, trezen i'n varčen narod ima obstoj in bodočnost. Zadnji je prednašal Fr. Ahtik pesem: „Naše geslo." Govoril je pa o našem geslu: „Vse za vero, dom, cesarja" Karol Culk. Povedal je, zakaj so razni naprednjaki tako gorki duhovnikom in ovrgel obrekovanje, da duhovniki želijo,, naj bi bilo ljudstvo nevedno in neizobraženo,, ker ravno duhovniki največ storijo za izobrazbo ljudstva, ker vodijo skoro vsa izobraževalna društva, prirejajo podučue shode in poštene veselice, navdušujejo mladino za strokovno izobrazbo in jo navajajo k treznosti in varčnosti. Vsaki deklamaciji in še bolj vsakemu govoru slejdilo je navdušeno ploskanje. Saj so pa naši fantje nastopali tudi s tako samozavestjo in govorili s takim navdušenjem, da jih je bitto veselje gledati in poslušati. Omenim še samo, da so si govore fantje sami sestavljali s pomočjo raznih brošur, n. pr.: Sv. vojska, Naši liberalci, Štajerski Slovenk, kaj hočemo itd. in. časopisov. Pokazali so naši fantje, da se vedno bolj približujejo namenu mladeniškega gibanja, ki' obstoji po besedah kaplana-voditelja v tem, da bi iz fantov postali možje, krščanski po življenju in mišljenju, ki se ne bodo bali svojega krščan-

Raška državna zbornica.
Ruska državna zbornica.
^ Rusko ljudstvo je vladal še pred letom car sam. A vsled nemirov se je odločil dati tudi ljudstvu ustavo in ž njo državno zbornico ali dumo. Prva zbornica ni mogla delovati, ker so bile še razmere preveč nejasne in se ni našla medjposlanci primerna večina za resno delovanje.
Dama je bila razpuščena in druge volitve razpisane. Volitve so se izvršile in duma se je zbrala. Toda zborovanje še ni trajalo par dni in zgodila se je nesreča, strop nad dumo »e je vdrl. K sreči ni bilo ob dogodku seje, tako da ■obeso človeško življenje ni prišlo v nevarnost. Poslanci
pa so se začasno morali preseliti v drugo poslopje. Mislila se je, da je hudobna roka bila kriva nesreče, a izkazalo se je, da je bil strop le slabo zidan.
ikega preprifianja tudi y javnosti kazati, da bi iz njih postali strokovno izobraženi kmetje in gospodarji, možje, trezni in zavedni. Seznaniti se pa morajo mladeniči tudi z raznimi političnimi strankami in navajati k javnemu delovanju v kršdansko-sooial-aem smislu.
Domače novice.
Sv. Urban pri Ptuju, Na nekatere našo ljudi Se vedno ima velik upliv „Stajero" in njegovi privrženci. Letos je bila v večini naših občin volitev novih občinskih odborov in predstojnikov. Volitve so izpadle po zanimanju volilcev. Kjer se namreč volilci niso zanimali in brigali za volitve, jo izpadlo slabo za nje. Sedaj pa naj trpe in prenašajo slabe nasledke svoje malomarnosti. Novo izvoljeni župani pa si naj izvolijo in upeljajo slovensko uradovanj«, ter naj odpravijo vse nemčursjke zakotno pisarje. Bojujejo se naj za uarodno stvar in jo podpirajo! Se nekaj bi vam, dragi Urbančani, rad na srce položil. V najobilnejšem številu se udeležite volitev v državni zbor. Stojte kot en mož na narodnem stališču in volite kandidata, katerega bo postavka Kmečka zveza. Le edino ona bo imenovala kandidata, kateri se bo potegoval za kmete, za vero in narodne pravice. Ne verjemite krotarski stranki in njeni blatni cunji. Toraj volit vsi! Mladeniči in možje v boj! Tudi naše zavedne mladenke ste poklicane za agitacijsko delo. Bog z vami in sreča junaška!	Volilec in agitator.
Krvni davek. Dne 11. marca so potrdili v Celju izmed 175 mladeničev 5S, dne 12. marca pa izmed 194 mladeničev 40, dne 13. marca so jih izmed 158 potrdili 32 in 14. marca izmed 178 mladeničev 89. V Šmarju so jih potrdili 15. t. m. izmed 188 35 in 16. marca izmed 151 38. V Laškem so izmed 168 mladeničev 18. t. m. potrdili' 40 in 31 dno 20. t. m. med 184 mladeniči.
Postelja gorela. Dekla trgovca Prsteca v Mariboru je postala skoraj žrtev lastne neprevidnosti. Zjutraj, ko je pogledala n-a uro, če je že čas za vstati, je vrgla vsled neprevidnosti užumlico no, posteljo ter se potem še za nekaj časa ulegla. Naenkrat se vsled vročine zbudi In zapazi, da gori postelja In da je cela kuhinja polna dima. Popolnoma
omamljena je še vendar Imela toliko moči, da je odprla okno. Nato je razmetala postelj in pogasila ogenj.
Sv. Anton v Slov. gor. Kakor slišimo, se bo v kratkem vršilo pri deželskih goricah cepljenje trt na suho. Pretekli dve leti so opravljali to delo mladi ljudje obojega spola iz neke sosednje župnije. Nismo jim bili nevošljivi, le zelo nevoljni smo, bili radi obnašanja nokaternikov. Ker slišimo, da nameravajo letos zopet priti, opozarjamo g. oskrbnika deželnih nasadov, da je v naši domači župniji že dosti sposobnih cepljarjev, kateri bodo vsak večer po dovršenem delu zahajali na svoj dom.
Gor. Radgona. Našo dekliško zvezo je zadel velik udarec, ker so jo zapustile tri dobre članice. Omožila se je 4. febr. pridna, narodna mladenka Liz. Rožman, igralka in pevka našega Bralnega društva, z narodno zavednim lantom, pevovodjem društvenega pevskega zbora g. Vek. Mauko. Srčne častikte! Upamo, da bosta novoporočenca še nadalje prijazno sodelovala. — Kmalu nato je odšla Ton. Hrašovec k svojemu stricu Fr. Krašovec, o. k. sodniku v Gradec. Radi svoje šaljivosti in prijaznega vedenja je bila ne le v zvezi, temveč tudi pri drugih ljudeh zelo priljubljena. Upamo, da se nam v nemškem mestu ne bo odtujila,1 saj ji je g. stric pri-šedšej ostro zabičal rekoč:	„Narodna pa moraš
ostati". Imenovanima mladenkama se dekliška zveza na tem mestu najsrčnejše zahvaljuje za veliko po-žrtvovlnost. — Umrla je 23. sušca Terezija." Lipič, mnogoletna voditeljica dekl. Marijine družbe. Bila je v svoji nežni mladosti kakor tudi v poznejših letih vzor deklet širne petrovske župnije; tiha in ponižna, ostra kadar se je šlo za pravico, potrpežljiva po dolgi, mučni bolezni. Večletni revmatizem jo je tako zmučil, da se zadnjo tri mesece nikamor ni mogla premakniti in so ji kosti v. desnem kolenu in v rokah pod laktom strohnele. Kako so jo vsi spoštovali, je pokazal njen pogreb; velika množica ljudstva, trije g. duhlovniki, belooblečena dekleta so jo spremili k počitku. Počivaj v miru draga sestra. Saj našai. srca ostanejo Ti zvesta. — Na Velikonočno nedeljo pa jo odpihal vlak s č. g. Vogrinom kot župnikom župnije Sv. Barbara v Halozah. Prisrčna hvala za trud, ki ga je imel koid duh. voditelj naših zvez. Bog plati! Želimo v kratkem narodnega na-

Seja v„ ruski dumi. N«, levi aekfttwa aoi« raukik poslan««?.
Seja v ruski dumi.
Prinašamo slik« sejne dvorane v raški dumi. Na desni zgoraj v kotu so slike nekaterih poslancev. V ruski dumi so zastopani vsi stanovi, žal, da je tudi mnogo Židov, ki so največja nesreča za rusko državo. Oni so najstraat-uejši hujskači in povzročitelji vseh no-mirov.
Deset tisoč let staro ribe. V zapadnem delu Združenih držav so kopali tunel in pri tem so naleteli na plasti soli. Sredi teh plasti so našli ribe, ki so izgledale, kakor bi jih kdo pravkar vzel iz ledenice. Učenjaki pravijo, da je bilo pred 10.000 loti tamkaj jezero.
•teđrđfa. i« K&i pa očka Vračko P Gotovo bost« ao-pot kandidirali za — dolgi nosi
Umor v Studencih pri Mariboru. K orožnikom v Studencih' J« priletela v petek, dne 22. m. m. po-sMtniea Marija Mlinarič ter začela pripovedovati, da jo J« dolaveo Anton Slaček, a katerim je skupaj živela,, zvabil v klet, kjer jo je napadel s sekiro in mekim Železom. Kričal je: „Sedaj je tvoja zadnja »ral" Posrečilo se ji Je ubraniti se napadalca ter zbežati v mosednjo hiSo, od koder je Sla k žandarmeriji. Dva orožnika in občinski sluga so Šli z Marijo Mllnarid v MSo, kjer so našli Slačeka v kleti nezavestnega v svoji krvi ležati. Prenesli so ga v sobo, kjer so dognali, da je mrtev.* Na mesto došla sod-aljeka komisija in zdravnika so našli na SlaČeku dve hudii ranU V trebuhu je imel veliko rano, povzročeno z velikim nožem, na glavi je pa imel več udarcev s sekiro, eden mu je preklal glavo. Klet so medli povsod s krvjo poškropljeno. V enem kotu v mlaki krvi velik kuhinjski nož, na drugi strani pa krvavo sekiro. Mlinarič, ki je omožena, a živi ločena od svojega moža, je doma v Kapeli pri Radencih. Doma se je seznanila z želarskim sinom Antonom Sladek, Ker pa ni mogla doma životi ž njim, šla sta v Studence, kjer sta kupila majhno hišico. On je dobil delo pri tesarskem mojstru Ornigu, ona je pa imsla majhno branjarijo. Ker je on vse zapil, bil je vsdno prepir v hiši, ki se je končal na tako stra-Ssn način. Mlinarič so zaprli in oddali v bolnišnico, Idr fanti lahke poškodbe na glavi, •
Koroške novice.
Volilciti y volilnem okraju Pliberk, Dobrlavas, Železna Kaplja, Borovlje je kandidat g. Oralen-a u e r, G. Gralenauer je znan kot vnet zagovornik kmečkih in delavskih koristi. Dne 14. maja volite vsi teca kandidata! Sedaj pa na agitacijo!
Skocijan v Podjuni. Tokratni mesečni sesta-mek bralnega društva, ki se je vršil pri Ruš-u v no-deljd, dne 10. sušoa t. 1., nas Je presenetil z nekaj posebnim. Spored je obetal predavanje o Rimu .n Rivijeri. Te kraje pa nam govornik g, Samobor M«dgorski ni samo opisal, temveč jih tudi po ski-optilkonu predočil na steno. Videli smo izmed rim-•kih cerkva: papeževo pallačo (vatikan) in knjlžev-nioo, znani amfiteater, v katerem je storilo več Svetlikov mučeniško smrt. Gledali smo vio appio, na fftterf se Je baje vrnil sv., Pavel bežeč Iz Rima, kakor Be razno druge rimske spomenike in trge. V duhu smo se, »ato, sprehajalk ob Rivijeri, kjer so posebno vzbujale našo pozornost košate palme. Ude-l*4®nc5, upamo,1 so bili zadovoljni, saj so' se pa slike tudi posrečile izvrstno. Skioptikon je lastnina slovenskega krščansko-socialnega delavskega društva v Celovcu, ki ga posojuje pod primernimi pogoji slovenskim društvom na deželi.
Vovbrc. Krščansko-socialno ljudsko društvo za Fovbre, Sv. Stefan in okolico je priredilo dne 1. aprila v prostorih župnišča v Vovbrah svoj prvi •bftni zbor s predavanji.
DJekSe. Žalosten, res žalosten pogreb smo kaelt pri nas dne 15. marca, ko smo pokopali v Hudem kraju Habernikovega sina Jurija Jerk. V nsžni mladosti 17 let se je preselil gotovo v srečno večnost blagi pobožni mladenič. Z žalujočimi sorod-■Iki TI kličemo, dragi Jurij:	Na veselo svidenje
tam gori nad zvezdami! — Ce tudi razni možakarji na vse pretege hvalijo velikovškega Nacele-ja-Sternbirta in ga priporočajo, da bi ga volili za dr-iavni zbor, si bode vendar večina naših mož in pa mladeničev dobro premislila, predno dne 14. majnika oddaja svoje glasove nemško-liberalnemu kandidatu. Nagele Je eicer nevaren kandidat, znan po vsej ololiol, rA’ priporoča ga tista stranka, ki ne dela drugega, kot dolgove. Po svojih časnikih „Stajero" fen „Bauernzeitung* zmiraj nesramno napada in blati krščansko vero in dušne pastirje. Kdor je proti katoliškim duhovnikom. Je tudi proti vsrf, zakaj z dw
hovnitri stoji la pade tudi krAČanska ram, Sternbirtu pa moramo biti še povrh radi tega, kar. se on z Velikovčanl poteguje samo aa železnico is Sinčevasi do Velikovca, Nasprotuje pa železnici, fcf bi naj šla iz St. Pavla čez Grebinj-Vovbre-Truflnje* Frajdenberg in Celovec In ki bi tudi našim Gorjancem prinesla veliko koristi. On sicer kmetom m* sproti to taji, a vendar je res. Zategadelj ga tudi Grebinjčani in spodnji velikovški okraj ne mara.
Smarjeta pri Velikovou. Ob veliki udelefit ljudstva smo tukaj dne 8. maroa pokopali 841etne Franfčiško Morio iz znane Hornarjeve hifie v Hr* novčah. Ginljiva nagrobnice je pri sprevodu, vi eec-kvi in na grobu popeval možki zbor iz St. JurijAr —• Dne 6. aprila se vrši v Smarjeti komisija okra> nega glavarstva glede potrebnih poprav pri cerkvi !n župnišču. Dal Bog, da se kmalu izvrSe potreba! poprave ter dobe dobri šmarješki In želinsld rani svojega stalnega dušnega pastirja, — Radi letošnje hude pozne zime se naši kmetje stelo bojijo, da bodo morali podorati veliko ozimlne., ter .sejati jarino.
St. Llpš. Dragi „NaS Dom”, št na8 že dolge
kratkočasil in vezal na naš dom, ker beremo tukaj zelo radi, pa tl nismo 8e nič hvaležnosti skaaalt. Mi tebe že poznamo kot iskrenega prijatelja mladine, ti nas pa še nič. Odslej moramo stopiti v te» no zvezo, da se bomo še bolj zarte zanimali, fl pa za nas. Saj Korošec tako zelo potrebuje prijatelja, ki ga tolaži, budi, brani. Navada stara je bila tudi naša, le tožiti in zdihovati, da ni nič početi, dokler nam ne dajo boljših Šol. Kakor otrok igrače, emo se tudi mi naveličali toženja in zdaj vstajamo, pa že hodimo, da je veselje. Lani je prebil g. župni! Tvan Hojnik iz Koprivne, mlad, živ, talentiran*, dt-laven, neustrašen In požrtvovalen do skrajnosti* b velikim trudom in vztrajnim vežbanjem deklet te fantov v igrah ledeno skorjo. Mladina, kar je dobr«i, hvala Bogu večtna. Je že polna navdušenja, dekleta so igrale že večkrat „Lurško pastarioo® in „Sv>-Nežo-, fantje pa „Sanje- in „Krčmar prt zvitem rogu-, zdaj pa hočejo fantje imeti že svojo lastno izobraževalno društvo, g. Župnik jim bo oskrbel prt* štor. Vzbujajočega narodnega življenja nam ne be nobena siki zadušila, ampak cveteti in rasti morA, kakor v naravi zunaj, ko gorko solnce stali ledeno zemeljsko skorjo In vzbudi pomladansko življenj fr Bomo sami sebi svoja šola, mlajšim, narodu; ofl vlade, Nemcev In nemškutarjev, tako 1 ne pričaka* jemo nič 'dobrega.: Tebi pa bomo poročali, dragi nam prijatelj, kako bomo napredovali, kako stoj! pri nas in narodna naša reč, kako Je s Štacunamf, gostilnami, napisi, Ciril-Metodovimi užlgallcami, k®-vo, narodnim kolekom, politiko itd. Plevel bomo prelili Iz nnftega vrta. Plevel škodljilv Je liberalizem te nemškutarija. V vsaki hiši sa napravi smetja, za te Je v vsaki pošteni hiši metla In pometač, ki smetje pometa iz hiše, tudi iz skritih kotov. To hočemo tudi mi, NemčurČki mislijo, da Imajo tako oblast, 8« smejo oni z nami pometati — ho, norčki f
Prevalje. Na belo nedeljo popoldne po blagoslovu se vrši tu pri Steklu volilni In ob enem protestni shod proti „svobodni šoli* Krščanski možje in žene, slovenski kmetje In delavci, ki Be količkaj Čutite krščansko, katerim Be klije v srcu ljubezen do vere Kristusova, pokažite ob tej priliki svoje ogorčenje nad nesramnim delovanjem nasprotnikom. Pokažite, da ne stojite na strani tistih, kateri hre Čejo vzet! naši mladini najdražjo svetinjo, sv* vero-Vi vsi, kateri nočete, da bi se vaši otroci vzgojili ▼ divjake in ajde, pridite, vsak brez izjema, na aha* fn pripeljite seboj še veliko tovarišev!
Razne novice.
Osam ur se Je smujala. Mise Barbara v New-, Torku se Je skoraj 8 ur smejala In tako J* le malo manjkalo, da ni vsled tega umrla* Mis* Barr Je obiskala nedavno, svoje znance, katerih eden
mm

Bimniiko nu«ts Jm«1. ftmaansfca ta«.
!•	ft&IšKj WSD sme&r#^ A* m fr rtm ftru-
sft» do sobi eai^ala^ ©oopodi&ia Barr pa ai mogla juMoohatJ * saoliom, katerega, Je bilo »lišati par trtrtlja]»y daleč. Znaaei so skuSali na vse našine, dn b} JI uatavili ameh, toda vse je bilo eaman. Radit toga so poslali Je njej dva xdravn5ka, toda vkljub iHna M Jo amelala naprej do 10. ure zvečer. Se le
Kmečki upor |ua Rumun-skem.
Na Rumunakem aemlja večinoma it bojerjev (pleme-aitaSev). Ker se pa, d ne brigajo dosti ali pa sploh nič zu •bdelo vari j e zemlje, dajo jo v najem, aami pa se" vozijo in *a*veseljtyejo. Da vabijo tony vedno In Mnogokrat hitro denar, je nmljiro.
Kmetje, ki eo imeli njih zemljo v najema, jim mnogokrat niso mogli tako hitro po> alati dan ruja, ker ga •eveda aieo imeli pri voki. To priliko so porabili iidje, ki so vzeli veliko posestev v najam in bojarjem takoj izplačali najemnino, mnogokrat če za eno ali tndi več let naprej. Na ta način je pestal žid skoraj neomejen gospodar rnmuu-aka zemlje. Žid je pa tudi prelen, da bi zam v pota •vojega obraza zemljo obdeloval; on je le bolj za trgovino, kjer se na različna načine mnogo lažje denar zaslnži. Židje so torej dali svoja posestva kmetom r najem in sicer pod kolikor mogoče visoko aene. Kmetje so morali neti, da so se preživeli.
Da pa kmete že bolj stia-kajo, združili so se ti na-jemniiki Židje in so potem združeni narekavali najemnino. Kmetje so morali delati kakor črna živina, samo da so so borno preživeli, jnd pa je vtaknil velikanski dobiček v žep.
Pa le eno sredstvo je iz-naM vražji jnd, da je iz-Maal zadnji krajcar iz «bog*ga kmeta. Imeli so večinoma v lasti trgovine in žganjarnc, in žganje je bila prava kuga za izsesano ljudstvo.
Slednjič je bilo tudi kmečka potrpežljivosti ko-
trda in žuljava pest se Ja dvignila proti svo-jamn tlačitelju in če je tudi tu pa tam malo hudo ■darila, ne smemo tega obsojati* Saj jud ni poznal *0 kmeta nobenega usmiljenja, ampak ga ja izse-ftovftl do mozga.
Dna 17. m. m, so izbruhnili nemiri v sev. Rumu-■U« v okrajih Jassjr in Suszava, ki »ejejo na nafio
'Grimrto Kmetje so zahtevali, da se razdal zemlja

potem je postajala vsak tescotefc slaJb.e|8a Ha go prenehala smejati. Kt ne Je prebudila, je bila taka slaba, da se nj mogla nekaj aasa ganiti, vijubn p* sedaj ropat zdrava.
Grofica se poročila a cl^auakisa vej vodam, f iSopronju n« Ogrskem se je groliaa Vilma Frni* les pacoiila s lopronjskl* algansklis vojvodnos
Pokrajin« ab raki MalcUrl. Vojsika atraža v Jsasf.
Rumnnci>a trfltt.
veleposestnikov ih da »a poženejo judovska pijavka iz dežele. Od tod se je potem Siril upor po ostalih krajih. Judje so prestrafieni bežali Čez bližnjo mejo v Avstrijo. Samo prve dni ja pribežalo čez 700b Judov Čez mejo»
Najhujši nemiri so Izbruhnili v BotbSanlji blizu Avstrijske meje ob Bukovini, Kmetje so zažgali judovsko predmestje in krvavo pretepli Jude. V Drohoju so planili kmetje na veleposestniške dvor-ee ter megotce prisilili, 4» so obljubili, prepustiti
Hftnui 6.
Ker. 7.
wm
kmetom svoja zemljišča« Ko je prišlo vojaštvo, so se kmetje umaknili, a se kmalu nato zopet privalili na veleposestniške dvorce ter jih naskočili, potem pa v mestecu razbili vse judovske trgovine. En bataljon pehote je v diru korakal proti kmetom, toda ti so se šele umaknili, ko so oddali vojaki eno salvo v zrak. Vojaki so prijeli 18 kmečkih vodij. V Berczanih so kmetje judovske bajte popolnoma porušili. Vojaštvo je ustrelilo 5 izgrednikov, devet i pa težko ranilo. Okrajni načelnik (prefekt) v Jassyju je odstopil, ker mu vlada ni dala za preprečitev nemirov dovolj vojakov na razpolago. Vlada je v več krajih proglasila obsedno stanje. Upor se je razširil tudi na okraj Buzelt. Skupine kmetov so udrle v mestece Sucieva, kjer so razdejali židovske hiše ter so s kamenjem vsprejeli vojake. Vojaki so vstrelili štiri kmete. V Dorshaju je 4000 kmetov napadlo mesto, kjer so pričeli pustošiti in pleniti. Ker se niso hoteli pokoriti, so vojaki streljali, nakar se je začelo grozno klanje. — Vojaštvo postopa z vso strogostjo. V Giurginu je izvršilo napad na kmete ter jih mnogo ustrelilo. Ko so vojaki postreijali vse patrone, so odšli, nakar so kmetje zopel jeli pleniti. Kmalu prihiti nova stotnija ter odda tri salve. Mnogo kmetov je ubitih. Tudi pri Podolu, kjer so kmetje hoteli udreti v mesto, so vojaki napad odbili in ustrelili 60 vstašev. — Hud boj se je razvil pri Crevetiji. Šestkrat so kmetje z neznansko močjo napadli pehoto, ki je bila v veliki manjšini. Pehoti je prišlo na pomoč topništvo, ki je streljalo v kmete in jih jako mnogo ubilo. — V Alteneštu so kmetje, ko so zasedli mestece, šli pred hišo občepriljubljenega, sicer bogatega, zdravnika, Grka dr. Moskovici. Tu so nagovorili prestrašenega zdravnika in njegovo rodbino sledeče:	„Gospold zdravnik Vam in Vaši
rodbini jamčimo za življenje, ker ste naš dobrotnik. Varovali Vas bomo z našim življenjem, toda dopustiti morate, da izpodimo iz me^ta judovskega žgan-jarja“. Judovski listi so skušali na vse mogoče načine očrniti kmete pred svetom ter so pisali grozov-vite reči o njih. Veliko teh grozovitih vesti je judovska izmišljotina. Da je imel upor svoj uspeh, kaže poročilo, ki pravi, da je vlada odstavila vse prefekte (načelnike okrajev), ter imenovala nove. Ob enem je izdala na prebivalstvo oglas, v katerem napoveduje, da se ustanovi poljedelska banka za nakup zemljišč, da se bodo dala državna posestva., v najem kmetom ter da se odpravi več davkov, ki tarejo kmete. Sodišča lahko razveljavijo najemninske pogodbe med judi in kmeti ako so v njih pogoji, ki Škodujejo kmečkim koristim. Nobena pogodba ne velja več kot

za dobo petih let. Noben najemnik — to Je naperjeno proti judom, ki od bojarjev veleposestnikov najemajo posestva in jih dajo zopet s petdesetodstotnim dobičkom v najem kmetom — ne sme vzeti v najem več kot dve posestvi. Tisti najemniki, ki niso rumu n s ki državljani, morajo plačati ČOodstotnl sem-Ijiški davek. Iz Bukarešta se poroča, da znaSa škoda, katero so nabravili uporniki, 100 milijonov frankov (1 frank približno 1 K).
d Ciganska modrost. „Kaj misliš Jaka? po svoji pameti:	ali nam je solnce potrebnejše kot
luna?" — „No, to je pač neumno vprašanje!" — „To vendar vsak ve, da je luna bolj potrebna, zakaj po dnevi je že itak svetlo."
Velika eksplozlclja na bojni ladljl. Na eni
največjih in najnovejših francoskih bojnifi ladij, imenovani „Jena", se jo zgodila 12. m. m. popoldne velika eksplozicija. V zadnjem delu ladje so se nahajala ogromna skladišča brezdimnega smodnika. Slučaj je hotel, da se je blizu te shrambe razletel torpedo in na to se je užgal še smodnik. Ladja se je nahajala ■ v doki, iz katerega je bila odstranjena vsa voda, ker so hoteli sprednji del ladje popraviti. Vsled tega je bila velika nevarnost, da se še ostalih shramb smodnik ne užge. Poveljnik neke pet minut daleč usidrane ladje je videl pretečo nevarnost, za to je nameril iz svoje ladje s topom na zatvor-nico. Granata je napravila na zatvornioi ogromno luknjo, skozi katero je drla voda, tako da so se tudi notranji prostori „Jene" kmalu napolnili z vodo in so bile s tem preprečene nadaljns eksplozicije, ki bi znale postati usodepolnega pomena za ves arzenal, ki se nahaja ob tulonski luki, kjer se je ta nesreča pripetila. — Zadnji del ladje je popolnoma uničen, debele jeklene oklopnjače so se vsled hude vročine zvile, kakor papir. Ubitih je okrog 100 oseb, mnogo več ranjenih. Slučaj je hotel, da se je nahajala večiiia moštva ob Istem času na prednjem delu ladje in so tako mnogokateri ušli gotovi smrti. Uničena ladja je bila zgrajena pred devetimi leti, prostora je imela za 700 mož, dolga je bila nad 120 m in 21 m široka. Namenjena je bila službi v Sredozemskem morju; konjskih sil je imela 10.400. Vsega skup ima Francija v svojih brodovjih 32 tako velikih oklopnio, kakor je bila „Jena". Vseh oklop-nic pa ima Francoska mornarica 62, ravno toliko jih je v delu. Število vseh bojnih ladij, vračunfii 18 podmorskih ladjic, pa znaša 480 s 8849 topovi.
Pisanke Korenčkovega Tomaža.
Slika i* vojaškega življenja. Spisal K.
Torek pred velikonočno nedeljo stali smo pri i aportu, proseč za dopust. Da nisem jaz našel milosti, to ni bilo čudno, ker sva si bila z gospodom stotnikom vedno v jezi.
Ali te milosti ni dobil tudi Korenčkov Tomaž m to me je potolažilo. Vzor vojaka-prostaka Vam jo bil. Malo počasen, kadar je bilo ravno treba, ali vsako nedeljo je imel najsvitlejše gumbe, najbelejši ovratnik, čez teden najčistejšo puško, brezmadežno pri Tsakojakih vizitah.
Na njegovi postelji bi moral pri belem dnevu z lučjo iskati dlačice, da bi jo odpihnil, in za vsak prašek, ponudil bi pektak. Da bi videli na polici njegovo obleko, zagotavljam Vas, zemljemerec ne potegne s Črtalom ravnejše irte, no bila je ravna črta od vrhne modre suknje do najspodnejših belih hlač. Domu, zakaj, iz kakšnega razloga ni našel milosti pred, stotnikom, ta vprašanja sem premleval v mislij polni glavi*
Korenčkov Tomaž ne pojde na dopust. To je bil Čudež, kakoršncga še ni doživela naša stotnija. Spomin na to me še sedaj razgreje tako, da ne morem pozabiti njegovih lesketajočih so gumbov, blestečega orla, svitlo-bele rože, snažne puške itd.
Sam pa je bil poparjen, kakor da bi vlil vanj, .... niti primere ne dobim za količino njegove po-parjenosti. S težkim trudom je pogoltnil nekaj solz, prisiljeno se nasmehnil, odšel k svoji postelji, potegnil izpod postelje svojo Skrinjico, usedel se na njo in podprl z rokama glavo. Mej dnevom se ni nikdar vlegel na posteljo.
Ko so srečnejši tovariši odšli, odklenil jo škri-njico, potegnil iz nje precej čisto polo papirja in zavitek; pri tem delu mu je zopet nekaj solz kanilo na čedno srajco.
Sama sva ostala z bednim Tomažem.
Ležal in pretvarjal sem se žo na postelji. Stopil je k meni in* mo poprosil z malo ihtečim glasom naj mu zapišem nekaj vrstic domov, naj ne pozabijo pisank itd.
Ko sem srečno dokončal pismo na stariše, te-* daj se mu je debela solza prikradla na rejeno ogo-reto lice. Se Matevžetovi Micki pišite zraven, da jej voščim veselo Veliko noč in dosti pisank, in na
koncu:
Kako me srček boli,
JFo je bil konec vsakega pisma.
Kako so sprejeli doma drobno pismo namesto korenjaškega Tomaža, o tem molče vsi veedoki. Ali gotovo so skrbeli za pisanke. Prebravši pismo, otr-nili so gospodar, mati in bratje par solz in šli po posode za kolače.
Tako sklepam jaz, iz česa ti moji sklepi, povem pozneje.
V sredo so dobili pismo. V četrtek so pekli že in odposlali pridjavši gnjat, nekaj pomaranč, kakor da bi se v mestu ne dobile; pismo, v katerem je bilo nekaj cvenka, pristavili naročilo, naj sam nese v najbližjo cerkev vse blagoslovit; v petek je bilo tukaj, Tomaža pa tedaj že ni bilo. V četrtek mu je namreč stotnik povedal, da naj gre le na dopust, da ne pojde pa nikdar več, če se bo Še enkrat predrzni! tako slabo streljati, kakor na cvetno soboto. Tomaž doma ali vsaj blizu doma, pisanka v vojaš-nieit
Pri naši stotniji smo imeli tedaj moža, kateremu so djali, ali po pravici ali po krivici, kido bo to sodil, še predno je odšel v vojake, ne baš vabljivo ime „kurji tat“. Domačinoi so trdili, da je to ■one Knafiilo njegov stranski poklic, katerega je izvr-***«1 • precejšni# premetenostjo* Dolg je bil ho sub
in vse na njem bilo je dolgo in suho. Dolgi, koščeni so bili prsti, dolge noge, skratka vse dolgo.
Precej z lahka je spravil druge nesrečnike, kateri^ niso bodisi zaradi slabih konduit, bodisi zar radi še slabše mošnjioe odšli domov, ivu izborno misel, pogoltniti Tomaževe pisanke. Potrebno je bilo odpreti trdni zaboj. Bajonet je bil takoj pri roki, dobili so šo klešče. „Kolikor moči varujte deske, da se zabije potem vse lepo napaj11, komandiral je „kurji tat“. To jim je šlo po godu, kmalu so sijale kurjemu tatu rdeče Tomaževe pisanko v obraz in debele pomaranče, tako zlato rumene, da se mu je kar skominalo v ustih.
Tudi svinjina mu je bila po volji, potic bi se tudi ne branil, ali potico načeti, to ne kaže. Kakor so drugi mislili, so mm bili najbolj všeč goldinarji, ali na te so skrbno pazili drugi, da mu ni nobeden ostal med prsti. Te so djali lepo nazaj v papir. Nato se je pričela gostija.	«•>
Kurji tat je vzel pisanko, nalahko jo prebodel v sredi počrez in odvzel rahlo obe lupini. Strokovnjak jo bil v tem poslu. Istotako. je uničil z drugim in tretjim itd. Nihče se ni mogel ponašati s tako spretnostjo in umetnostjo, akopram so poskušali za njim. Ali on je bil dobra duša. Tomažu je hotel ohraniti vsaj lupino cele, če ne že polne pisanke in lupil vsem in za vse, samo da oni doneso komis in svilnatega papirja. Se tisti dan so ostale samo raz valine pisank. Drugi dan spravili so se na pomaranče, ravno tako jih jim je lupil „kurji tat“, velikonočno nedeljo pa so pokušali še precej previdne in po malem svinjino. „Kurji tat“ bi jo pokušal rad še v ponedeljek, a to se je zdelo drugim malo preveč in spomnili so ga na to. da naj misli, kakor je obljubil, na prenovljenje piruhov in pomaranč. Tu je pozval vse, naj prinesejo komisa, čimbolj plesniv, tim boljši. Donesli so mu vsega, on ga je mesil,- zavil v svilen papir, nadjal lupine in pisanke so bile gotove in tako je doletela ta čast vse lupine. Ta človek bi bil po mojem mnenju najbolji kipar, da bi se bil izučil, ali največji slepar, da bi bil izučen kemik. Potem jih jo dal v zaboj, položil v istem redu nanj desko in ga zabil in mirnim srcem s svojimi drugovi čakal prihoda Tomaževega.
Kot vesten vojak došel je Tomaž že v torek popoldne mesto v sredo zjutraj in poprašal precej po zaboju. Zaboj je nedolžno, kakor da bi se ga šo ne dotaknile rokovnjaške roke, ležal pod posteljo. Povedati moram, da Tomaž ni bil kaj dobrih rok, velik sebičnež je bil in malokdo se je mastil ob njegovih darovih. Danes pa jo bil posebno dobre volje. Komaj je odkrhnil deske, že je ponujal nesrečnikom pisanke in pomaranče. Reči se mora, da jih nismo bili posebno veseli, potem je razrezal potico in kolač, na katerih pa človek z navadnimi zobmi ni mogel veliko opraviti. Boljše vsejedno kot star komis! Svinjino pa je hranil zase, toliko zaželjene stvari ni pokusil nobeden.
Čakali smo mi, kedaj pokusi pisanko in dolgo nismo čakali. Odluščil je lupino, ali ne tako na lahko kakor „kurji tat“. Potem je ugriznil v svilen papir, skoz katerega se je veščim očem svetil komis, a on tega ni zapazil. Ali mej zobmi se mu je zdela pisanka malo pretrda in pregrenka. Tomaž je imel dobro zobe, junaško ugrizno drugič in obstane.
„Teh pisank pa že niso zneslo naše kure“, dejal je na videz mirno, poskusil drugo in tretje jajce ali vseh 50 bilo je istegat okusa in trdosti kot prvo. Daniti se mu je jelo v glavi in koj si je mislil, da je 'temu vzrok „kurji tat“. Molčal je ali strašno se je maščeval. Poklical je nekaj litrov piva, razdelil svinjino in kolač in gostil vse — razven „kurjega tatu“. — Ta pa je dva dni klaverno postopal po hodniku in večkrat obiskaval Korenčka, toda brez vspeha.

m
i
h
0
43
«
%
•+
*4
«
1
(3
?
<N
>0
Pozor I Čitaj I Bolnemu zdravje I
Pozori Čitaj I Slabemu moči
Pakraške želodčne kapljice.
Pahraik* seladrne ka»ljl«*i
Delujejo u Trstno pri T»«h i»lodiAsui m trovrsnih bolMnih t«r odstranjujejo krt«, bolesti is želodca, retrov« in tistijo kri, po-Bp«Snj«yo prebavo, agapj^jo male in velike gliste, odstraniajo mrrlico in vse druge bo-leini, kl vsled mrzlice nastanejo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. N&iboljSe sredstvo proti bolesti maternice in madron: zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi:
Peter Juriiić,
(•foornar v rnkraesa I«. flOfl
(Slavonija.)
Denar se pošilja naprej ali s povzetjem. Cena je sledeča (franko na vsako pošto): !• st«ktonl£le (1 ducat) e K,
ee •tektanlčt«’ (2 ducat«) e M SO e, S« iitekleatćle (3 ducati) I* M 49 v.
Manj kot 12 stekleničk se n« razpošilja.
Slavonska zel.
▼ prsih, bodenju,
8e rabi z prav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kašlju, bolečinam i, zamolklosti, hripavosti v grlu, suhemu betegu, težkemu dihanju, astmi, proti epju kataru in odstranjuje gost« slina tor deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih katar ih.
Oassa je »ledeča (franko na vsako pošto): S orlfflsialnC at*kl«nl«l S K, 49 ▼; 4 arlglssseln« siteklessl«* & K »9 v; 9 orlflnalfiilla stekleni« • £ »O v.
Marj kot dve steklenici se ue razpošilja. Prosim, da se narožtje naravnost od ssene pod naslovom:	10 7
P. Jurišič, lekarnar v Pakracu 101, Slavonija.
S
Vojačka pisarna Emil Kokstsin
Gradec, Stempfergasse 8.
Pojasnila, nasvefl, prošnje, vloge, strokovnjaška mnenja Itd. {«-•)
v 'VB9fa vojasšKib aesidei vatli.
Rodoljubi!
Slovenci!
SpoBunjajts so ob vsaki
priložnosti naše
družbe sv. Cirila
in HBetoda.
Pazor,
krnetji In findil
V moji Iskamlikl praksi, katero Izvršujem že 86 let, se mi Je posrečilo ■ časoma lasaj ti sredstvo za rast brk in las, proti iipadainn las in sa odstranitev prnja (luskin) na glavi, to Ja
Kapllor it t
dana je (franko na vsako p sito):
1 lončič 8 K SO v, 8 lončka 6 K, Prdsim, da ae narodi tam« od mene. Naslov je: P. Jurišič, lekarnar v Pakraeu, Slavonija. Denar se pofja napnj ali s poštnim povzetjem.	i—t
Trnkftczj-ja, svetovno znane redilno varstveno sredstvo, ki J« bile aa nastavah odlikovane a aaj-bojiimi pohvalami, dobiva se pristno pe4 marko Ha* tim pri vsakem trgovcu. Po pošti se ra*poa*ja manj 6 ukor aa 8 E 70 v. Lekarna Tmkdeaj v Ljubljani. Ponarejalo! se sodu (jake kas-nuisjo. (18—18)


&
m
m
m
5
6 & m
HVarijine kapljice.
Krepi živce in telo, torej neobhodno potrebno za vsako hišo.
Imam tisoče zahvalnih in priznalnih pisem.
Delujsjo izvrstno in zanesljivo. — Dobrega in ngodnega okusa »0, tako, da jih vsak rad vzame in tudi otroci.
Cena je franko na vsako pošto:
13 stekleničic (1 tucat) 6 K, 24 stekleničic (2 tacata) 8 00 K, 86 stekleničic (8 tucate) 12 40 K.
4	Maaje od 12 stekleničic se ne razpošilja.
Prosim, da se naročuje samo od mene pod naslovom:
Ljekarna k zlatemu orlu, Pakrac, Slavonija.
m
&
Te kapljice se rabijo za vse notranje in suuunje bolezni — to je do sedaj najbolje hišno zdravilo, ki izvrstno deluje in pomaga ▼ mnogih boleznih. Osobito deluje izvrstno proti protinu (igihtu), reumatizmu, bodenju, trganju. glavobolu, zobobolu, prso-bolu, kašlju, prehlajenjn, sušici, jetrni in bubrežni bolezni, želodčni
$
m
m
m
in črevesni bolezni, napibavanjn, j*-grčn, zgagi, proti bljuvanja itd.
0 & $ &
m
&
fli
m


Molk brezplačno!
Nikelnasta ura pa snovi Roskopf, nataok*
idoča.
Ista, original precisi-ons patent Roskopf,
kakor je slika gld. 8.
Garancija 3 leta, ali 8« denar vrne.
Srebrne are po gld. 3*50 srebrne verižice „ 1'20 budilka po	„	140
stenske pendel nre „ d'—
Največja tovarniška zsloga in poftiljalnica nr, srebrnine in zlatnine.
! Anton Kiffmann, Maribor M. 7.
datlju katatidke Utke»e dništv« v Madbesru. Odgovomi urednik Ferdo L^keva*.	Tisk tiakujme st. CMa v llMflMP-