SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SAZU DRUŠTVO METEOROLOGOV SLOVENIJE METEOROLOŠKI TERMINOLOŠKI . SLOVAR Ljubljana 1990 ISBN 86-7131-040-X METEOROLOŠKI TERMINOLOŠKI SLOVAR SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SAZU Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Sekcija za terminološke slovarje s Terminološko komisijo in DRUŠTVO METEOROLOGOV SLOVENIJE METEOROLOŠKI TERMINOLOŠKI SLOVAR Ljubljana 1990 418951 H^S 7 ! Sprejeto na seji 2. razreda SAZU 26. decembra 1989 in na seji Predsedstva 28. junija 1990 Glavna urednika Zdravko Petkovšek in Zvonka Leder Uredniki Miran Borko, Andrej Hočevar, Jože Rakovec, Jelko Urbančič, Majda Vida CIP - katalogizacija v knjigi Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 551.5(038) 801.316.4:551.5=863 METEOROLOŠKI terminološki slovar / [glavna urednika Zdravko Petkovšek in Zvonka Leder]. - Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti : Društvo meteo^M^bV^Blovenije, 1990 ISBN 86-7131-040-X (f ^HUju 1. Petkovšek, Zdravko 2. Lraer, Zviška 18884864 X* t / 15 . 1 . Delo so sofinancirali Raziskovalna skupnost Slovenije, Kulturna skupnost Slovenije in Hidrometeorološki zavod Slovenije Hiter razvoj meteorološke stroke in množica novih pojmov, zlasti na višji strokovni stopnji, povzroča mnoge dileme meteorologom in drugim pri pisanju v slovenščini. O vremenu in podnebju smo dobili Slovenci prve slovenske zapisane izraze verjetno ob vremenskih ujmah in ljudskih vremenskih pravilih, ki so jih zapisali duhovniki, pesniki in zbiralci narodnega blaga. Stroka s tega področja je bila sprva opisna in tudi pri nas tesno povezana z zemljepis- jem, pozneje (po prvi tretjini tega stoletja) pa je prešla v fiziko atmosfere. V zadnjem času je meteorologija s svojimi potrebami pospešila razvoj nekaterih področij matematike in je z njo tesno povezana. Pretežni del znanja s področja meteorologije prihaja iz večjih in razvitejših dežel. Nove pojme mnogi slovenski avtorji pogosto kar privzemajo ali pa jih posamezni različno prevajajo. Zato prihaja pogosto do nesporazumov in zapletov, kar delno tudi zavira ustrezen razvoj stroke pri nas. Potrebo po ureditvi meteoroloških strokovnih izrazov smo slovenski mete¬ orologi začutili že davno. Zato smo le nekaj let po ustanovitvi Društva meteorologov Slovenije izdelali s sodelovanjem člana SAZU in kolegov iz Berlina Trojezični meteorološki slovar , ki je izšel leta 1956. Vzporedno podani pojmi v slovenščini, nemščini in angleščini so bili le navedeni, brez razlag, naglasov ipd. Trojezični slovar je obsegal 62 strani in je poleg okrog 2000 pojmov vseboval še skrajšano klasifikacijo oblakov in seznam najpogostejših meteoroloških instrumentov. 4 Glede na to, da imajo mnogi meteorološki izrazi pri nas več pomenov, mnoge pa posamezniki različno razumejo, je postalo nujno potrebno meteo¬ rološko strokovno izrazoslovje urediti, prečistiti, dopolniti in posamezne izraze ali njihove pomene nedvoumno opredeliti. Meteorološki slovar je delo meteoroloških strokovnjakov dipl. inž. Mirana Borka, prof. dr. Andreja Hočevarja, doc. dr. Jožeta Rakovca, dr. Jelka Urbančiča, dipl. inž. Majde Vida pod vodstvom prof. dr. Zdravka Petkov¬ ška in leksikografinje Zvonke Leder, strok, svetnice. Delo je potekalo v navedeni uredniški skupini, ki je pregledala pred leti izdelan seznam meteorološkega strokovnega besedišča, ga dopolnila glede na ožje strokov¬ no področje vsakega od sodelujočih ter ga primerjala s kartoteko izpisov, ki jih ima Terminološka komisija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Pisanje slovarja je bilo v prvi fazi organizirano tako, da je bil seznam meteorološkega besedišča razdeljen in vsak sodelujoči je moral pripraviti za sejo nekaj strani seznama na podlagi izdelanih slovaropisnih navodil, analizo pripravljenih pomenskih opredelitev je na seji dopolnjevala in po¬ trjevala uredniška skupina. Nekaj izrazov in popravkov so prispevali tudi nekateri drugi člani Društva meteorologov Slovenije. Usklajevanje pripravljenih razlag in dokončno redakcijo slovarja sta opra¬ vila predsednik uredniške skupine Z. Petkovšek in Z. Leder. Besedilo slovarja je od vsega začetka vpisovano v računalniški medij; največ tega dela je poleg Jelka Urbančiča opravila Marija Djurovič ob pomoči Alenke Koren. Naglase je pregledal razisk. sodelavec Vladimir Nartnik, besedilo slovarja pa sta poleg glavnih urednikov brali strok, sodelavka Marjeta Kalin in strok, svetnica Cvetana Tavzes. Recenzijo slovarja sta opravila akademika prof. dr. Peter Gosar in prof. dr. Franc Jakopin. V Ljubljani, junija 1990 Uvod UVOD Meteorološki slovar je enojezični razlagalni slovar, ki zajema meteorološke strokovne izraze ali termine do stopnje diplomanta. Pri izboru terminov, obravnavanih v slovarju, je v okviru posa¬ mezne besedne družine, v kateri je iz istega pojmovnega sklopa več besednih vrst, praviloma dana prednost samostalniku in so druge besedne vrste vključene samo po potrebi. Zastarela poi¬ menovanja so upoštevana izjemoma. Vsi v slovar sprejeti meteo¬ rološki strokovni izrazi so razloženi. geslo Geslo je enobesedni ali večbesedni meteorološki strokovni izraz ali termin, ki je naslovna enota slovarskega članka, v katerem je ta termin obdelan (oblak). Vsako geslo je v slovarju prikazano v svojem odstavku. Geselski članki so razvrščeni po abecedi, neglede na to, ali so gesla enobesedna ali večbesedna. Geselski članek oblikujejo tile deli: - glava z geslom (enobesedni ali večbesedni izraz), s pisno dvoj¬ nico, s končnico, ki oblikoslovno uvršča geslo, - zaglavje s slovničnim kvalifikatorjem ali besednovrstno ozna¬ ko, z izgovorom, z navedbo simbola ali kratice, - razlaga ali za določenim kvalifikatorjem najbolj rabljen ali predlagan termin, ki je v slovarju navadno samostojno geslo; če to ni, je geslo, v okviru katerega je termin slovarsko pred¬ stavljen, posebej navedeno, - podgeslo (večbesedni izraz, katerega en člen je geslo), - zaglavje podgesla z izgovorom tujejezičnega izraza, z navedbo simbola ali kratice, - razlaga podgesla ali za določenim kvalifikatorjem najustrez¬ nejša sopomenka. glava Glava je začetni del geselskega članka, v katerem je geslo poda¬ no v izhodiščni obliki; kot pisna geselska dvojnica nastopa obli¬ ka, ki je pogosta v poljudnem pisanju (cumulonimbus). Geslo ima podatke o naglasu; dolžine so označene z ostrivcem, kračine s krativcem, širine pa s strešico. Naglasne dvojnice niso navede¬ ne. Končnica, ki je navedena za enobesednim geslom, uvršča le-to v ustrezni sklanjatveni ali spregatveni vzorec (veter -tra, meteoro¬ loški -a -o, raztopiti (se) -im (se); pri glagolu je včasih navedena samo 3. oseba ednine sedanjika (deževati, dežuje). 6 Uvod Pri večbesednem geslu je končnica navedena za vsako besedo večbesednega izraza (babje pšeno -ega -a); pri večbesednem geslu s sklonsko neujemalnimi členi je nespremenjena sklonska oblika pri besedi večbesednega izraza označena z dvema črticama (jeze¬ ro hladnega zraka -a-); spol je določen po skladenjsko vodil¬ nem členu in označen s kvalifikatorjem. zaglavje Sestavni deli zaglavja so: slovnični kvalifikator za spol ali be- sednovrstna oznaka, navedba izgovora, če je različen od zapisa, in navedba simbola ali kratice. Izgovor gesla je naveden v oglatem oklepaju; pri pisno neprila¬ gojenih prevzetih izrazih je to najbližji fonetični zapis izgovarja¬ ve (hurrican), medtem ko je pri slovenskih besedah, kolikor je potrebno, označen samo izgovor polglasnika (megla). V stroki uporabljan simbol ali kratica za geslo je naveden v okroglem oklepaju (calvus, kisik). razlaga Razlaga je pomenska predstavitev gesla. Razlaga gesla določa pomen oz. funkcijo gesla in stoji za zaglavjem. Pri pomensko razčlenjenih terminih obstaja več pomenov; ti so označeni s šte¬ vilkami. Vse razlage so praviloma kratke in navajajo tiste pomenske prvine, ki so bistvene za enotno predstavo pojma, imajo pa lahko v oklepaju vrinjeno pojasnilo ali naštete primere, ki jo dopolnjujejo (dan 1). Gesla so lahko pojasnjena s polno pomensko, nepolno pomensko ali posredno razlago. Strokovno najustreznejši termin ima praviloma polno pomensko razlago. To lahko na začetku dopolni vrednotenjski kvalifikator (anafronta, pasji dnevi 1) ali kvalifikatorsko pojasnilo (gostota, g. podatkov ), na koncu pa so, če obstajajo, za podpičjem navede¬ ni: za kratico sia. obstoječa sopomenka ali sopomenke, če jih je več (brezvetrje, ombrometer), protipomenka, ki jo označuje krati¬ ca ant. (ciklon), ali opozorilo o vsebinski povezanosti z drugim strokovnim izrazom, ki ga označuje kratica prim. (stratosfera); slednja opozarja tudi na sistemsko razpredelnico v prilogi (ve¬ ter). Sopomenki, ki jima stroka daje enako veljavo, imata polno pomensko razlago (tlak, pritisk). Vse manj rabljene sopomenke, ki so v slovarju razvrščene kot gesla ali podgesla (po abecedi prve besede), imajo za določenim kvalifikatorjem namesto razla¬ ge naveden samo termin, pri katerem je polna pomenska razlaga (prognoza, gornik, morski dim); normativno težo ima pri tem Uvod 7 kvalifikator neustrezno, zato tako ovrednotena sopomenka ni nave¬ dena pri geslu ali podgeslu s polno pomensko razlago (lavina; koeficient, difuzijski k.), medtem ko kvalifikator bolje usmerja na strokovno ustreznejše poimenovanje (široka, fronta, tropska f.). Nepolna pomenska razlaga kaže samo najvažnejše sestavine pomena; navadno ima obliko oziralnega stavka (kapa). Posredna razlaga določa pomen posredno, ker je pomen razviden iz izhodiščnega pomena (meteorološki). Pri večpomenskih izrazih je vsak pomen predstavljen enako. podgeslo Večbesedni termin ali termini, katerih en člen je vedno geslo, so v geselskem članku praviloma obdelani in razvrščeni kot pod¬ geslo ali podgesla v okviru pomena ali pomenov tega gesla. Zaporedje podgesel se ravna tudi tu po abecedi, pri čemer je izhodišče prva beseda. V podgeslih so navedeni večbesedni ter¬ mini praviloma samo pri samostalniškem geslu (veter, plast) in le nekateri tudi pri pridevniškem (vremenski, atmosferski); nemalokrat pa so zaradi pogostne strokovne rabe navedeni tudi kot samostojna gesla (mikrofizika oblakov). % Podgeslo ima v geselskem članku svojo alineo; ta se začenja z delnim zamikom glede na geslo. Termin v podgeslu nima poda¬ tka o naglasu, ne druge oblike skladenjskega ali spregatvenega vzorca ali slovničnega kvalifikatorja. V zaglavju ima označeno le morebitno samomnožinskost (oblak, nizki o.) in za pisno nepri¬ lagojeno prevzeto besedo najbližji fonetični zapis izgovora v oglatem oklepaju (skala, Beaufortova s.), v okroglem oklepaju pa naveden znak (skala, Celzijeva s.) in izjemoma angleški us¬ treznik (dimna sled) ali razvezano angleško kratico (vidnost, RVR v.). Samostalniško geslo, ki je sestavni del večbesednega termina, v podgeslu ni izpisano, ampak ga, če je enobesedni izraz, nadomeš¬ ča njegova prva črka (vihar, orkanski v.), pri večbesednem izra¬ zu pa prva črka vsake besede z dodano piko (element zraka, ma¬ sni e. z.). Pri podgeslih, ki so navedena pri pridevniškem geslu, ker so podgesla razvrščena po abecedi prve besede, je geselski pridevnik, ki je skladenjsko odvisen od jedrnega samostalnika, zaradi nedvoumnosti prvič vedno izpisan, njegove enake oblike pa nadomešča samo prva črka z dodano piko (atmosferski). Razlaga podgesla je, enako kot pri geslu, njegova pomenska predstavitev, v kateri so upoštevane zlasti nove pomenske sesta- 8 Uvod vine glede na osnovni pomen gesla. Ta razlaga stoji za podge- slom oz. zaglavjem, če ga ima. Pomensko razčlenjena podgesla imajo pomene označene s številkami (podatek, meteorološki p.). Podgesla so pojasnjena s polno pomensko razlago. Pri strokovno najustreznejšem izrazu jo na začetku dopolnjuje vrednotenjski kvalifikator (koledar, vremenski k.) ali kvalifikatorsko pojasnilo (doba, povratna d.), na koncu za podpičjem pa obstoječa sopo¬ menka ali sopomenke (čas, srednji sončni č.), protipomenka (kli¬ ma, mila k.), opozorilo o vsebinski povezanosti z drugim termi¬ nom (ciklon, tropski c.) ali napotilo k sistemski razpredelnici v prilogi (klasifikacija, k. oblakov). Strokovno najustreznejši termin s polno pomensko razlago je lahko naveden v okviru geselskega članka samega (karta, vre¬ menska k., sinoptična k.), pri drugem geslu (oblak, klasifikacija o.) ali nastopa tudi kot samostojno geslo (mikrofizika oblakov). Pri razlaganju terminov v podgeslu je treba opozoriti še na naslednje: -Če je izraz sestavljen iz samostalniškega jedra in določila, ki je pridevnik, potem jedrni samostalnik kot uvrščevalna beseda ni onovljen (kapljica, podhlajena k.). e je sestavljen iz samostalniškega jedra in določila, ki je samostalnik, jedrni samostalnik večbesednega izraza ni več nujno uvrščevalna beseda; če to je, je jedrni samostalnik po¬ novljen (kapljica, k. aerosola), sicer pa je navedena nova uvr¬ ščevalna beseda (gostota, g. zraka). - Pri izrazu z večbesednim geslom je večbesedno jedro v razlagi vedno ponovljeno (element zraka). kvalifikatorji Za opredeljevanje meteoroloških terminov, njihovih pomenov in sopomenk so v slovarju uporabljeni kvalifikatorji; to so pojasni¬ la, ki opredeljujejo slovnično kategorijo besede, opozarjajo na njeno razširjenost in njeno vrednost ter nakazujejo njeno rabo, in sicer: - za označevanje slovničnih informacij, zlasti v zaglavju, so uporabljeni naslednji kvalifikatorji: dov. - dovršni glagol m - moški spol, samostalnik moškega spola nm. - množina oedov. - nedovršni glagol prisl. - prislov s - srednji spol, samostalnik srednjega spola i - ženski spol, samostalnik ženskega spola Uvod 9 - za vrednotenje in druge podatke so uporabljeni naslednji kva¬ lifikatorji: ant. - antonim ali protipomenka, beseda z nasprotnim pomenom bolje - napotilo k ustreznejšemu oziroma priporočenemu stro¬ kovnemu izrazu gl. - glej, napotilo h geslu ali podgeslu, pri katerem je celotna informacija in - oznaka za enakovredno pisno obliko strokovnega izraza krat. - kratica, napoved znaka ali simbola, s katerim se v stroki okrajša strokovni izraz neustr. - neustrezno, prepoved rabe v strokovnem besedilu poljud. - poljudno, opozorilo, da gre za splošno, poljudno rabo prim. - primerjaj, napotilo k dodatni informaciji sin. - sinonim ali sopomenka, beseda z enakim pomenom tudi - oznaka za manj rabljeno pisno obliko strokovnega izraza zastar. - zastareli izraz, ki je v rabi v starejši strokovni literaturi V slovarju so uporabljena tudi kvalifikatorska pojasnila, ki so kvalifikatorjem podobna, v daljši enoti izražena opozorila. Kvali- fikatorsko pojasnilo je sestavni del razlage, praviloma pa naka¬ zuje način, po katerem je treba razumeti razlago (dekada 2). tisk Da bi bili geselski članki preglednejši, so gesla tiskana v krep¬ kejšem tisku, podgesla v polkrepkem in z ležečimi črkami, za kvalifikatorje in kvalifikatorska pojasnila so uporabljene stis¬ njene črke, kar olajšuje njihovo prepoznavanje. priloga Slovarju so priložene preglednice nekaterih klasifikacij, znakov ali simbolov in kratic. / SLOVAR -i' A absorpcija -e i L raztapljanje plina ali pare v tekočini ali trdni snovi 2. vpijanje energije sevanja ali kake druge oblike energije v snovi; sin. vpoj selektivna a., odvisna od valovne dolžine sevanja totalna a., ki zajema celotno valovno območje sevanja absorptivnost -i i L lastnost snovi, da vpija energijo ali kako drugo snov 2. mera jakosti absorpcije adiabata -e ž črta, ki v diagramu termodinamičnih spremenljivk povezuje ravnotežna stanja, ko ni dotoka ali odtoka toplote; sin. izentropa nasičena a., ki pri nasičeni vlagi povezuje ravnotežna stanja nenasičena a., ki velja za vlažni, vendar nenasičeni zrak; sin. suha adiabata suha a. bolje: nenasičena adiabata adiabatni proces -ega -a m gl. proces advekcija -e ž prenos količine z gibanjem snovi, predvsem v vodoravni smeri aerodinamika -e ž veda o gibanju zraka ter o silah in tokovih pri gibanju teles skozi zrak aerogram -a m nomogram, ki ima na abscisi logaritem temperatu¬ re in na ordinati produkt tem¬ perature in logaritma pritiska aerologija -e i področje meteorolo¬ gije, ki proučuje prosto atmo¬ sfero aeronomija -e ž veda o dogajanjih v visokih plasteh ozračja (nad 50 km) aerosol -a m trdne in tekoče pri¬ mesi, lebdeče v ozračju, ki pov¬ zročajo suho motnost ozračja higroskopni a., ki vpija vodo izločanje a. pojav, da aerosol iz¬ ginja iz ozračja, npr. z izpira¬ njem neomočljivi a ., ki ne vpija vode niti se z njo ne omoči omoči ji vi a., ki se z vodo omoči, vendar je ne vpija aeroterapfja -e ž zdravljenje s posebnimi lastnostmi zraka agroklimatologija -e ž veda o vpli¬ vu klime na rastline in živali agrometeorologija -e ž veda o vpli¬ vu meteoroloških parametrov na kmetijstvo aklimatizacija -e ž prilagajanje organizma na spremenjeno oko¬ lje aktinograf -a m naprava za merje¬ nje in zapisovanje gostote ener¬ gijskega toka sončnega obseva¬ nja; sin. solarigraf aktinometer -tra m naprava za aktivnost 14 anemograf merjenje gostote energijskega toka sončnega obsevanja; sin. solarimeter aktivnost -i i dejavnost in inten¬ zivnost procesov v ozračju ciklonska a. 1 . intenzivnost do¬ gajanj, ki so značilna za ciklon 2. pogostnost oziroma intenziv¬ nost pojavljanja ciklonov na določenem geografskem območju frontalna a. intenzivnost do¬ gajanj, ki so značilna za atmo¬ sfersko fronto nevihtna a. pogostnost oziroma intenzivnost pojavljanja neviht albedo -a m razmerje med razprše¬ no, odbito in vpadlo svetlobo na kaki površini; prim. odbojnost albedometer -tra m naprava za merjenje albeda altimeter -tra m naprava za pribli¬ žno določanje višine na osnovi merjenja zračnega tlaka; prim. aneroid, višinomer altocumulus tudi altokumulus -a [altokumulus] m (krat. Ac) srednji oblak v obliki kosmov, diskov ali kopic altostratus -a m (krat. As) plastovit srednji oblak brez izrazitih oblik amplituda -e ž L razlika med pov¬ prečno in ekstremno vrednostjo kake količine, ki ima vsaj pri¬ bližno periodičen časovni potek 2. razlika med najnižjo in naj¬ višjo vrednostjo v hodu kake količine; bolje: razpon anafronta -e i zastar, frontalna povr¬ šina z večjim nagibom, pri kateri se dviga topli zrak po vsej površini analiza -e i postopek, pri katerem se kak proces, pojav, funkcija, pojem ali snov razčleni ali raz¬ stavi na elementarne sestavine; sin. razčlenitev a. velikostnih redov analiza, ki določa pomembnosti vplivov, ki jih opisujejo posamezni členi enačbe dimenzijska a., ki ugotavlja zveze med fizikalnimi pojavi na osno¬ vi njihovih dimenzij grafična a., ki uporablja grafične metode izobarna a., ki določa lego izobar in značilnosti polja zračnega pritiska numerična a., ki uporablja račun¬ ske postopke objektivna a ., ki temelji na osnovi kvantitativno določenih poveza¬ nosti med posameznimi pojavi ali procesi sinoptična a., pri kateri se določa¬ jo vremenski procesi v prostoru na osnovi meteoroloških opazo¬ vanj po sinoptični metodi skalama a., ki določa razporeditev skalarne količine v prostoru spektralna a. 1 . matematični po¬ stopek, ki omogoča določitev periodičnosti količin in pomem¬ bnosti posameznih period 2. analiza, ki določa kemijsko sestavo snovi z merjenjem spek¬ tralnih črt, ki jih sevajo ali absorbirajo atomi subjektivna a., ki temelji na empiričnih izkušnjah vektorska a., ki določa razporedi¬ tev vektorske količine anemograf -a ni anemometer, ki zapisuje časovni potek hitrosti in smeri vetra anemografski trak 15 atmosfera anemografski trak -ega -u in regi¬ strirni papir za zapisovanje časovnega poteka hitrosti in smeri vetra anemometer -tra ra naprava za merjenje hitrosti in smeri vetra, npr. mehanski rotirajoči ane¬ mometer, električni, elektronski, zvočni, laserski anemometer, anemometer na vročo žico; sin. vetromer aneroid -a m naprava za merjenje zračnega tlaka na osnovi de¬ formacije Vidiejeve doze; sin. kovinski barometer; prim. altime- ter, višinomer anomalija -e i večji in pomembnej¬ ši odklon meteorološke količine od normalne vrednosti; sin. od¬ stopanje anticiklogeneza -e ž proces nasta¬ janja anticiklona anticiklon -a m obsežno območje z nadpovprečnim ali povišanim zračnim tlakom in anticiklonsko cirkulacijo zraka; ant. ciklon azorski a. subtropski anticiklon, ki nastaja na področju Azorov in se lahko razširi tudi nad Evropo blokadni a., ki nastane pri bloki¬ ranju planetarnih zračnih tokov polarni a., ki izvira iz polarnih območij sibirski a. polarni anticiklon, ki pogojuje širjenje mrzlega zraka iznad Sibirije proti jugu ali zahodu subtropski a., ki nastaja v sub¬ tropskem območju in pogojuje širjenje tropskih zračnih mas proti severu aproksimacija -e i približna oceni¬ tev vrednosti ali pomembnosti kake količine; sin. približek Boussinesqova a. [busineskova], pri kateri je stisljivost zraka zanemarljiva, razen v povezavi s težnostjo geostrofska a., pri kateri sta pomembni le gradientna in deviacijska sila hidrostatična a., pri kateri je teža tekočine izenačena z navpično silo gradienta pritiska kvazigeostrofska a. nedosledno prevzeta geostrofska aproksi¬ macija v sistemu enačb arcus -a [arkus] m (krat. are) lok pri bazi oblaka, ki izhaja iz vodo¬ ravnega zvitka oblaka in je temnega videza aridnost -i ž L značilnost klime, da so padavine zelo poredko; sin. sušnost 1 2. primanjkljaj padavin na kakem območju, npr. pri klasi¬ fikaciji klime; sin. sušnost 2 ascendent -enta m bolje: gradient atmosfera -e i L plinski ovoj Ze¬ mlje; sin. ozračje masa a. celotna masa Zemljinega ozračja (5,3 10 1S kg) 2. del tega ovoja, ki ima dejan¬ ske ali predpostavljene lastnosti baroklina a., v kateri se ploskve enakega zračnega tlaka in go¬ stote sekajo barotropna a., v kateri so ploskve enakega zračnega tlaka in go¬ stote vzporedne homogena a., pri kateri se predpo¬ stavlja, da se gostota zraka z višino ne spreminja izotermna a., pri kateri je tem¬ peratura z višino konstantna atmosferski 16 balon labilna a., pri kateri je vertikalni gradient temperature večji od adiabatnega prosta a., v kateri ni neposredne¬ ga vpliva zemeljskega površja stabilna a., pri kateri je vertikal¬ ni gradient temperature manjši od adiabatnega standardna a., pri kateri se pred¬ postavlja razporeditev tempera¬ ture, tlaka in gostote zraka z višino po posebnem dogovoru 3. opuščena enota za merjenje tlaka; prim. bar atmosferski -a -o ki se nanaša na atmosfero atmosferska elektrika električni naboji, polja in pojavi v ozračju a. fronta meja med različnima zračnima masama in dogajanje ob njej a. plast plast, ki je pretežno vodoravna in velja za del atmo¬ sfere a. refrakcija refrakcija, ki nasta¬ ne pri prehodu žarka iz vesolja skozi zemeljsko ozračje a. turbulenca turbulenca, ki je v zračnem toku atmosferski plin 1 . posamični plin, ki se nahaja v ozračju 2. raba v mn. plini, ki sestavljajo ozračje a. pojav pojav, ki je v atmosferi; sin. meteorološki pojav 2, gl. pojav atmosfersko okno pas v infrarde¬ čem delu spektra, med 8,5 in 11 mikrometri, v katerem je atmo¬ sfera prepustna za dolgovalovno sevanje avtokonvekcija -e i spontani zače¬ tek konvektivnega gibanja v zračni plasti, v kateri je padec temperature z višino enak ali večji od 34 K/km B babje poletje -ega -a s poljud. daljše razdobje lepega in toplega vremena v jeseni babje pšeno -ega -a s padavine v obliki belih neprozornih okrog¬ lih zrn s premerom od 1 do 5 mm, ki pri padcu na trdo pod¬ lago odskakujejo in se razletijo balon -a m kroglasta tvorba iz gumija, plastike ali platna, napolnjena z lahkim plinom, ki služi za prenos merilnih in¬ strumentov ali kot indikator zračnih tokov, višine oblakov pilotažni b., ki se dviga skozi prosto atmosfero in se ga sledi s teodolitom zaradi določanja smeri in hitrosti višinskega vetra plavajoči b., ki potuje z vetrom na izobarni ploskvi; sin. trando- sonda radiosondni b., ki se prosto dviga skozi atmosfero in nosi radio- sondo vezani b., ki je privezan in so na balon toplega zraka 17 blisk njem nameščene meteorološke merilne naprave balon toplega zraka -a - - m volumen relativno toplega zraka ovalne oblike, ki se dviga bar -a m enota za merjenje tlaka (Ibar = 100000 Pa) barograf -a m barometer, ki zapisu¬ je časovni potek zračnega tlaka barografski trak -ega -u m regi¬ strirni trak za zapisovanje časovnega poteka zračnega tlaka barogram -a m grafični zapis baro- grafa baroklinost -i i stanje ali stopnja baroklinih razmer v ozračju; prim. baroklina atmosfera, gl. atmo¬ sfera barometer -tra m naprava za mer¬ jenje zračnega tlaka kontrolni b., ki služi za umerjanje drugih barometrov kovinski b. gl. aneroid postajni b. živosrebrni barometer, ki je standardiziran za meritve na meteorološki postaji živosrebrni b., pri katerem se določa vrednost zračnega tlaka z razliko višin živega srebra v odprtem in zaprtem kraku cevi barotropnost -i ž stanje ali stopnja barotropnih razmer v atmosferi; prim. barotropna atmosfera, gl. atmosfera barva morja -e - ž barvni videz morja, ki je odvisen od oblačno¬ sti, čistosti vode in njene globi¬ ne baza -e i višina spodnje meje česa b. inverzije baza, ki velja za temperaturno inverzijo b. oblaka baza, ki velja za oblak, oblačno plast beaufort -a [bofor] m (znak Bf) enota za določanje jakosti vetra po vidnih učinkih vetra; gl. prilogo o vetrovih bilanca -e ž primerjalni prikaz ra¬ zlike med količinami, ki se dodajajo ali odvzemajo kakemu sistemu b. sevanja razlika med prejetim in oddanim sevanjem energijska b. razlika med prejeto in oddano energijo toplotna b. razlika med prejeto in oddano toploto vodna b. ravnotežje med dotoki in odtoki vode v definiranih hidro¬ loških enotah, bazenih, jezerih, pri čemer je upoštevano tudi shranjevanje biološki temperaturni minimum -ega -ega -a m temperaturni prag, ki mora biti dosežen, da se v živih bitjih sproži določena aktivnost, različen za različne rastline in različne fenološke faze biometeorologija -e ž področje meteorologije, ki proučuje od¬ visnost dogajanj v živem svetu od meteoroloških razmer bioprognoza -e ž L napoved jakosti učinka vremena na splošno počutje ljudi 2. napoved sprožitve ali spre¬ membe bolezenskega stanja biosfera -e ž območje v sistemu tla-zrak, kjer se pojavljajo živi organizmi biotop -a m prostor, v katerem živi¬ jo bitja v enakih življenjskih razmerah blisk -a m vidni pojav ob streli; prim. bliskanje bliskanje 18 ceilometer biserni b. svetla pikčasta črta, verjetno prehodna oblika med črtastim in kroglastim bliskom črtasti b. vijugasta črta ali trak, pri katerem se lahko pojavijo bočni izrastki kroglasti b. svetleča krogla, ki se vijugasto giblje skozi atmosfero povratni b., ki se vrača po kanalu vodilnega bliska površinski b. kratkotrajni blisk na površini oblaka, ki je brez električnega prevodnega kanala do drugega oblaka ali zemeljske površine vodilni b, ki ustvarja električni prevodni kanal med oblakom in zemeljsko površino bliskanje -a s pojavljanje močne svetlobe, nastale ob streli bliskati se, zlasti v 3. os. ed. sedanjika: bliska se, zapovrstno zažareti, zasvetiti se ob streli bliskavica -e ž pojav, pri katerem se v daljavi vidijo bliski ali njegovi odsevi, grmenje pa se ne sliši blokada -e i razpad planetarnega zahodnika v zmernih geograf¬ skih širinah z nastankom anti¬ ciklona na severu in ciklona na jugu brezvetrje -a s stanje ozračja 0 beaufortov, pri katerem se dim dviga navpično, morje pa je mirno in gladko; sin. calma tudi kalma; prim. prilogo o vetrovih brifing -a m razlaga meteoroloških razmer, ki je dana pilotu ustno brontograf -a m naprava za zapiso¬ vanje električnih praznjenj v ozračju; prim. števec bliskov, gl. števec Brownovo gibanje -ega -a [brau* novo] s neurejeno termično gibanje mikroskopskih delcev v kapljevinah ali plinih zaradi trkov z molekulami burln -a m lahen lokalni veter na vzhodni jadranski obali v noč¬ nem in jutranjem času, ki piha s kopnega na morje barja -e ž značilen slapovit in sunkovit veter, pretežno severo¬ vzhodne smeri, ki se pojavlja na Primorskem oziroma ob vzhodni jadranski obali, predvsem po prodoru hladnega zraka C calma tudi kalma -e [kalma] i gl. brezvetrje calvns -a [kalvus] m (krat. cal) ple¬ šast cumulonimbus brez v cir- rus spremenjenega vrha capillatus -a [kapilatus] m (krat. cap) cumulonimbus z vlaknatim pokrivalom cirrusa castellanus -a [kastelanus] m (krat. cas) oblak v obliki stolpičev; sin. stolpičasti oblak ceilometer -tra [silometer] m na- celica 19 cirkulacija prava za določanje višine baze oblakov celica -e ž prostor, za katerega je značilna kaka vsebnost ali dogajanje Hadleyeva c. [hadlejeva] prostor z meridionalno cirkulacijo na obeh straneh ekvatorja oziroma intertropske konvergenčne cone konvektivna c. prostor z navpič¬ nim kroženjem zraka v navpični ravnini zaradi čistega vzgona nevihtna c. območje nevihtnega oblaka z značilnimi pojavi, npr. močno konvekcijo, velikimi kapljami, ledenimi zrni odprta konvektivna c. konvektiv¬ na celica, ki ima oblake na robovih padavinska c. del oblaka s pada¬ vinskimi elementi zaprta konvektivna c. konvektiv¬ na celica, ki ima oblake v sre¬ dini, robovi pa so jasni ciklogeneza -e i nastajanje ali poglabljanje ciklona cikloliza -e i proces izginjanja ci¬ klona ciklon -a m obsežno območje s podpovprečnim ali znižanim zračnim pritiskom in ciklonsko cirkulacijo zraka; ant. anticiklon bežeči c. manjši ciklon v zmernih geografskih širinah, ki se hitro premika centralni c. obsežen ciklon, ki je razvit po vsej troposferi in se počasi premika c. zmernih širin ciklon, ki se pojavlja ob polarni fronti v pasu zmernih geografskih širin družina c. gl. družina ciklonov genovski c. sekundarni ciklon, ki nastaja južno od Alp ob prodo¬ ru hladnega zraka v zahodno Sredozemlje globoki c., ki ima močno znižan zračni pritisk orografski c., ki nastaja zaradi modifikacije zračnih tokov ali frontalnih sistemov ob gorskih pregradah plitvi c. 1 . ciklon, ki ima malo znižan zračni pritisk 2. ciklon, ki je razvit samo v spodnji tropo¬ sferi polarni c., ki je nad polarnim območjem v zgornji plasti tro¬ posfere in v delu stratosfere sektor c. gl. sektor ciklona sekundarni c., ki običajno nastaja na jugozahodnem obrobju več¬ jega ciklona ali centralnega ciklona sredozemski c., ki nastane v Sre¬ dozemlju tropski c., ki nastane v tropski konvergentni coni; prim. hurrican, orkan 2, tajfun valovni c., ki nastane z valova¬ njem polarne fronte višinski c., ki je razvit samo v višjih plasteh troposfere ali v spodnji stratosferi cirkulacija -e i L v sebi zaključeno gibanje zraka; sin. celično gibanje globalna c., ki zajema gibanje zraka nad poloblo ali nad celot¬ nim planetom lokalna c., ki zajema gibanje zraka nad manjšim območjem, npr. kotlino, mestom, obalo meridionalna c., pri kateri je izra¬ zita komponenta gibanja zraka v smeri sever-jug ali obratno primarna c., ki je del splošnega cirrocumulus 20 cumulus gibanja zraka nad kakim ob¬ močjem sekundarna c., ki nastane zaradi modifikacije primarne cirkulaci¬ je zonalna c ., pri kateri je prevladu¬ joča komponenta gibanja zraka v smeri zahod-vzhod ali obratno 2. krivuljni integral hitrosti zračnega delca vzdolž zaključe¬ ne poti 3. smer kroženja zraka, npr. ciklonska cirkulacija, antici- klonska cirkulacija anticiklonska c. na severni polobli vodoravno kroženje zraka v anticiklonu oziroma v smeri urnih kazalcev ciklonska c. na severni polobli vodoravno kroženje zraka v ciklonu oziroma v nasprotni smeri urnih kazalcev 4. neustrezno poimenovanje za nezaključene tokove nad kakim območjem cirrocunmlus tudi cirokumulus -a (cirokumulus] m (krat. Cc) proso¬ jen visoki oblak iz ledenih kri¬ stalčkov v obliki drobnih kos¬ mov ali kopic cirrostratus tudi cirostratus -a [cirostratus] m (krat. Cs) prosojen visoki oblak iz ledenih kristalč¬ kov v obliki bele koprene cirrus tudi cirus -a [cirus] m (krat. Ci) vlaknat, perjast ali koprenast prosojen visoki oblak iz ledenih kristalčkov cona -e i L del Zemljine površine bioklimatska c. z nekaterimi skupnimi bioklimatskimi zna¬ čilnostmi intertropska konvergentna c., v kateri se zrak pri tleh steka k termičnemu ekvatorju in se v njej dviga; sin. tropska fronta klimatska c. z nekaterimi skup¬ nimi klimatskimi značilnostmi 2. določeno območje z značilnimi skupnimi lastnostmi ali pojavi c. akumulacije cona v oblaku, kjer je zelo močna rast oziroma dotok padavinskih elementov frontalna c., v kateri nastajajo pojavi, značilni za (atmosfersko) fronto padavinska c., v kateri se pojav¬ ljajo padavine congestus -a [kongestus] ra (krat. con) nakopičen, nagrmaden cumulus cumulommbus tudi kumulonimbus -a [kumulonimbus] m (krat. Cb) oblak vertikalnega razvoja velikih razsežnosti, ki je navad¬ no nevihten camuliis tudi kumulus -a [kumulus] ra (krat. Cu) kopasti oblak verti¬ kalnega razvoja čad 21 dan čad -a m primesi v zraku, ki so produkt izgorevanja, zaradi katerih je zmanjšana vidnost; prim. smog čas časa m L osnovna fizikalna količina, ki omogoča razvrščanje dogodkov po sosledju conski č. srednji sončni čas na določenem izbranem meridianu, ki ima veljavo za širše območje č. opazovanja dogovorjeni termini, v katerih potekajo meteorološka opazovanja greenvviški č. [griniški] gl. svetovni čas krajevni č. gl. srednji sončni čas lokalni č. gl. srednji sončni čas pravi sončni č. sončni čas, ki je določen na osnovi navideznega gibanja Sonca srednjeevropski conski č. conski čas, ki je določen po srednjem sončnem času na meridianu, ki poteka 15° vzhodno od Green- vvicha srednji sončni č. sončni čas, ki je določen s predpostavko, da se Sonce navidezno enakomerno giblje po nebesnem ekvatorju z obhodno dobo enega leta; sin. krajevni čas, lokalni čas svetovni č. srednji sončni čas na meridianu, ki poteka preko Greenwicha; sin. greenwiški čas 2. omejeno ali neomejeno traja¬ nje odzivni č. časovni presledek med akcijo in reakcijo pri kakem procesu, pojavu ali napravi črno telo -ega -esa s telo, ki absor¬ bira vse nanj vpadlo sevanje črta -e z sin. linija D dajalnik -a m gl. tipalo daljinsko zaznavanje -ega -a s zaznavanje na daljavo z zato prirejenimi napravami, npr. z radarjem, zvočnim radarjem, radiometrom dan dneva m L čas 24 ur, ki traja od polnoči do naslednje polnoči (v katerem je bil zabeležen kak vremenski pojav ali stanje, npr. nevihtni dan, mrzli dan) dolžina d. gl. dolžina 2 deficit 22 depozicija jasni d., ko je povprečna dnevna oblačnost pod 2/8 ledeni d., ko je maksimalna dnev¬ na temperatura pod 0 °C mrzli d., ko je minimalna dnevna temperatura pod 0 °C oblačni d., ko je povprečna dnev¬ na oblačnost nad 6/8 poletni d., ko je maksimalna dnevna temperatura nad 25 °C tropski d. gl. vroči dan vroči d., ko je maksimalna dnev¬ na temperatura nad 30 °C; sin. tropski dan 2. dolžina poljubno izbranega časovnega intervala 24 ur 3. čas svetlobe od sončnega vzhoda do sončnega zahoda; sin. podnevi deficit -a m količina, ki je manjša od povprečja ali količina, ki je manjša od postavljene, optimal¬ ne ali kake druge vrednosti; sin. primanjkljaj d. vlažnosti razlika med nasičeno in dejansko vlago v ozračju d. vodnosti tal razlika med ma¬ ksimalno mogočo vodnostjo tal in trenutno vodnostjo tal deformacija -e ž kinematična koli¬ čina toka, ki predstavlja spre¬ membo oblike volumskega elementa in je podana z vsoto strižne in raztezne deformacije raztezna d., ki je razlika diver¬ gence v pravokotnih smereh strižna d., ki je vsota členov striženja hitrosti dekada -e ž L obdobje desetih dni 2. v meteorološki statistiki: vsako od prvih dveh desetdnevnih obdobij meseca in obdobje preostalih dni meseca delec -lca m element aerosola ali kapljica, ki lebdi v ozračju in je nastal zaradi naravnih procesov ali človekove dejavnosti Aitkenov d. [ajtkenov] najmanjši delec primesi v ozračju s pre¬ merom pod 0,1 mikrometra, ki služi kot kondenzacijsko jedro higroskopni d. 1 . delec, ki se omoči in vpija vodo 2. delec, na kate¬ rem se najhitreje kondenzira vodna para v ozračju lebdeči d. z zanemarljivo majhno hitrostjo padanja skozi zrak neomočljivi d., ki se (z vodo) ne omoči; prim. aerosol oblačni d. oblačne kapljice in kri¬ stalčki s premerom pod 0,1 mm omočljivi d., ki se (z vodo) omoči, vendar ne vpija vode padajoči d. padajoče kaplje, kri¬ stali in ledena zrna s premerom nad 0,1 mm prašni d. trdni delec v ozračju solni d. delec morske soli v ozrač¬ ju delec zraka -lca - m bolje: element zraka delta -e ž območje difluentnega toka, npr. v frontalni coni del zraka -a -- m gl. element zraka dendroklimatologfja -e ž področje klimatologije, ki proučuje pre¬ teklo klimo po letnicah dreves denudacija -e ž gl. ogolitev 2 denzim eter -tra m naprava za merjenje gostote snega depeša -e š meteorološki podatki, pretvorjeni po posebnem ključu v informacijo, ki je običajno številčna depozicija -e i L neposreden prehod iz plinastega v trdno agregatno depozit 23 difluenca stanje, npr. prehod vodne pare iz plinastega stanja neposredno v led; ant. sublimacija 2. odložitev primesi na tla; sia. izpad 1 depozit -a m sin. usedlina prahu, gl. prah depresija -e i območje, na katerem so vrednosti kake količine nižje kot v okolici, npr. v polju zrač¬ nega pritiska islandska d., ki se pojavlja v polju zračnega tlaka pogosto in izrazito v okolici Islanda in vpliva na vreme v Evropi depresija rosišča -e - i gl. rosišče deviacija -e i odklon (vetra) od prvotne smeri dež -ja [dež] m padavine v obliki kapelj s premerom nad 0,5 mm d. s snegom istočasno padanje dežnih kapelj in snežink drobni d. z majhnimi kapljami močni d. z veliko intenzivnostjo neznatni d. samo z nekaj kaplja¬ mi podhlajeni d. s podhlajenimi kap¬ ljami rahli d. z majhno intenzivnostjo slabi d. neustr., gl. rahli dež umetni d., nastal zaradi umetnih posegov v oblak zmrznjeni d. dežne kaplje, ki so v prizemni plasti ozračja zmrznile dežemer -a [dež] m gl. ombrometer dežen -žna -o [dež] ki se nanaša na dež dežna kaplja padajoča kaplja s premerom nad 0,5 mm, ki je padavina d. ploha ploha, ki pade v obliki dežja deževati, zlasti v 3. os. ed. sedanjika: dežuje, [dež] padati iz oblakov v obliki dežja deževje -a [dež] s večdnevno obdob¬ je z dežjem jesensko d. dolgotrajen dež, ki se jeseni pogosto pojavlja monsunsko d. intenziven dež v določenem obdobju leta, nastal zaradi monsuna tropsko d. pogost dež v ekva¬ torialnem pasu v določenem obdobju leta ali delu dneva deževnica -e [daž] i vodna masa dežja dežna senca -e -e [dež] ž območje za gorskimi pregradami, kjer je znatno manj padavin kot na privetrni strani dežni faktor -ega -ja [dež] m para¬ meter za ugotavljanje učinkovi¬ tosti padavin, vlažnosti tal, npr. Langovo razmerje med količino padavin in temperaturo zraka diabatni proces -ega -a m gl. proces diagnoza -e i dobro opredeljeno vremensko stanje in dosedanji razvoj vremena, ki je osnova vremenske napovedi diagram -a m grafični prikaz od¬ visnosti med kakimi količinami fazni d. prikaz stanj in prehodov snovi v termodinamičnem si¬ stemu frekvenčni d. prikaz pogostnosti kakega pojava ali vrednosti kake količine klimatski d. prikaz klimatskih karakteristik kakega kraja ali območja difluenca -e i razhajanje tokovnic v delu toka difrakcija 24 doba difrakcija -e ž pojav, pri katerem se valovanje širi v geometrijsko senco; sin. uklon difuzija -e i pojav, pri katerem se izenačuje prvotna neenakomer¬ na razporeditev snovi ali last¬ nosti d. svetlobe bolje: sipanje svetlobe, gl. sipanje Fickova d. [fikova], pri kateri je difuzivnost neodvisna od kraja in časa molekularna d., pri kateri poteka izmenjava lastnosti med deli zraka z molekularnim gibanjem turbulentna d., ki nastane zaradi turbulentnega gibanja difuzivnost -i ž intenzivnost difuzi¬ je dim dima m vidni, drobni delci v ozračju, ki so produkt izgoreva¬ nja dimen -mna -o ki se nanaša na dim dimni dvig relativna višina med tisto, ki jo doseže v vodoravno lego odklonjena os dima in viši¬ no vira, npr. dimnika d. plin raba v mn. plini, ki nastajajo pri zgorevanju dimna sled -e -i i pramen dima, ki se od vira širi vzdolž vetra curkasta d. s. (ang. fanning) tanka dimna sled v močno stabilni plasti dvignjena d. s. (ang. lifting) dimna sled, ki je spodaj pretežno ravna, zgoraj pa se širi opletajoča d. s. (ang. looping) v navpični smeri neurejeno giba¬ joča se dimna sled povešena d. s. (ang. fumigation) dimna sled, ki je zgoraj pretež¬ no ravna, spodaj pa se razširi stožčasta d. s. (ang. coning) dimna sled, ki se zmerno širi v zmerno stabilni zračni plasti dinamika oblakov -e - i področje meteorologije, ki obravnava gibanja v oblakih v povezavi z vremenskim stanjem in mikro- fizikalnimi dogajanji v oblakih disipacija -e ž bolje: razkroj diskontinuiteta -e ž gl. nezveznost disperzija primesi -e - i razširitev primesi v prostoru; sin. masna divergenca disperzija valovanja -e - ž razklon (valovanja) zaradi pojava, da je hitrost valovanja odvisna od valovne dolžine divergenca -e i L skalami produkt operatorja nabla z vektorsko količino d. vektorja skalama količina, ki je merilo gostote izvirov os d. os, vzdolž katere je diver¬ genca v deformacijskem polju hitrosti 2. raztekanje tekočine v polju hitrosti; ant. konvergenca dvodimenzionalna d., ki je v vek¬ torskem polju na ploskvi masna d. bolje: disperzija primesi trodimenzionalna d., ki je v vek¬ torskem polju v prostoru dnevni hod -ega hoda m spreminja¬ nje vrednosti meteorološkega elementa v teku dneva doba -e i daljše časovno obdobje, ki ima določene skupne značilnosti deževna d. del leta, v katerem so pogoste padavine, npr. v mon¬ sunski klimi kurilna d. del leta, v katerem je potrebno ogrevanje prostorov glede na zunanje temperature zraka po predpisanih kriterijih dolina 25 dviganje ledena d. obdobje planetarnih ohladitev v zgodovini Zemlje povratna d. v klimatološki statistiki: obdob¬ je, ki določa verjetnost ponovi¬ tve kakega pojava sušna d. del leta, v katerem sko¬ raj ni padavin, npr. pri monsun¬ ski klimi vegetacijska d. del leta, v kate¬ rem je zaznavna aktivnost ra¬ stlin dolina -e ž v kako smer raztegnje¬ no območje relativno nižjih vrednosti kake količine, npr. vboklina na ploskvi zračnega pritiska barična d., ki je v polju zračnega pritiska termična d., ki je v polju tempe¬ rature zraka dolžina -e i L razdalja med dvema točkama geografska d. kotna razdalja kakega kraja od meridiana, ki gre skozi Greenwich stabilnostna d. višina v turbulen¬ tnem toku prizemne plasti, kjer sta vpliva vzgona in striženja na turbulenco enaka valovna d. razdalja med točkama, v katerih doseže valujoča ko¬ ličina hkrati enako, npr. naj¬ večjo vrednost 2. omejeno trajanje časovna d. trajanje kakega pojava d. dneva 1 . časovni interval med sončnim vzhodom in sončnim zahodom; prim. podnevi 2. interval 24 ur d. noči časovni interval med sončnim zahodom in sončnim vzhodom; prim. ponoči d. rastne dobe število dni med povprečno zadnjo spomladansko slano in povprečno prvo jesen¬ sko slano družina ciklonov -e - ž pojav zapo¬ rednih ciklonov na polarni fron¬ ti duplicatus -a [duplikatus] m (krat. du) oblak, ki je v dveh nivojih dušik -a m (simbol N 2 ) plin brez barve in okusa, po količini prva sestavina ozračja dušikov oksid -ega -a m 1. (simbol NO) plin, spojina enega atoma dušika in enega atoma kisika 2. (simbol NO x ) raba v mn. spojine dušika s kisikom, ki so pomem¬ bna komponenta onesnaženosti zraka dviganje -a s pomikanje česa na¬ vzgor d. dela zraka dviganje manjšega dela zraka zaradi čistega vzgo¬ na d. ploskev pritiska dviganje, ki velja za ploskve pritiska d. zračnih plasti dviganje, ki velja za obsežne vodoravne zračne plasti prisilno d., ki nastane zaradi učinka zunanjih sil razen vzgo¬ na termično d., ki nastane zaradi termično pogojenega čistega vzgona efekt 26 Elijev ogenj E efekt -a m gl. učinek . efektivne padavine -nih -vin ž mn. L del padavin, ki doseže rečna korita kot odtok, npr. za hidro¬ elektrarne 2. del padavin, ki ostane v tleh in je uporaben za rastline, npr. v agrometeorologiji Ekmannova spirala -e -e [ekmano- vaj ž oblika značilnega prilaga¬ janja hitrosti vetra in odkla¬ njanje smeri v desno z višino do vrha planetarne mejne plasti zaradi vpliva trenja ekologija -e i veda o medsebojnih odnosih med okoljem in živimi organizmi ekosistem -a m sistem sovplivov med mrtvim fizičnim okoljem in življenjsko združbo eksosfera -e i zunanja, zadnja plast ozračja na višini 100 do 1000 km nad tlemi, za katero je značilen beg atomov v vesolje ekstinkcija -e i gl. slabitev 2 ekstrapolacija -e i sklepanje na vrednost kake količine v prosto¬ ru oziroma času zunaj polja, v katerem je razporeditev te koli¬ čine znana ekstrem -a m največja ali najmanj¬ ša vrednost kake količine v času ali prostoru absolutni e., ki velja za celotno opazovalno obdobje ali območje dnevni e., ki velja za izbran datum ali za en dan e. povprečnih vrednosti ekstrem, določen v vzorcu povprečnih vrednosti klimatski e., ki velja za kako klimatsko obdobje ali območje regionalni e., ki velja za izbrano območje ekvator -ja m namišljen glavni krog na Zemlji v ravnini, pra¬ vokotni na os vrtenja Zemlje termični e. linija, ki povezuje kraje z najvišjimi tempera¬ turami (navadno mesečnimi povprečji) na Zemlji ekvi.. prvi del zloženk: enak, npr. ekvi¬ nokcij, ekvipotencialna ploskev; prim. izo... ekvinokcij -a m gl. enakonočje ekvivalentni premer -ega -a m premer kapljice, ki nastane s stalitvijo ledenega kristalčka, snežinke, sodre elektrometeor -ja m električni pojav v atmosferi, npr. strela, Elijev ogenj element klime -enta - m osnovna količina, ki predstavlja del dolgoročnega stanja v atmosferi nad kakim območjem, npr. padavine, oblačnost element zraka -enta -- m (namišlje¬ na) manjša količina zraka; sin. del zraka, delec zraka masni e. z. element zraka, ki ima enoto mase, npr. lkg volumski e. z. element zraka, ki zavzema enoto volumna, npr. Im 3 Elijev ogenj -ega ognja m majhni emagram 27 enačba plamenčki, vidni na zemeljski površini ali na predmetih, ki so posledica delnih razelektritev emagram -a m L papir s črtami termodinamičnih spremenljivk za določanje stanja vlažnega zraka 2. diagram vrednosti teh spre¬ menljivk emisija -e ž L vstopanje primesi v ozračje; prim. onesnaževanje zraka 2. količina vstopajoče primesi na časovno enoto, ki je primarni vir onesnaženja zraka emisivnost -i ž kvocient med tokom sevanja iz obravnavane¬ ga telesa in tokom sevanja iz črnega telesa enake temperatu¬ re enačba -e ž matematični izraz, ki povezuje različne količine barometrična e., ki povezuje viši¬ no, zračni tlak in temperaturo zraka Bernoulijeva e. [bernulijeva], ki povezuje kinetično energijo, potencialno energijo in entalpijo tekočine pri poenostavljenih pogojih Clausius-Clapeyronova e. [klauzi- us-klapejronova], ki povezuje nasičen parni tlak s temperatu¬ ro časovna e., ki podaja časovno raz¬ liko med pravim in srednjim sončnim časom diagnostična e., ki omogoča ugo¬ tavljati stanja atmosfere difuzijska e., ki povezuje časovne in prostorske spremembe dolo¬ čene količine zaradi difuzije divergentna e., ki podaja časovno spremembo vodoravne divergen¬ ce hitrosti zaradi vpliva zuna¬ njih sil e. adiabate enačba, ki povezuje termodinamične spremenljivke ob predpostavki, da je sistem toplotno izoliran e. advekcije enačba, ki podaja lokalne spremembe kake količi¬ ne samo zaradi advekcije e. energijske bilance enačba, ki zajema vsoto vseh energijskih tokov sistema e. gibanja enačba, ki podaja po¬ spešek gibanja kot rezultat vpliva sil e. s končnimi razlikami enačba, v kateri so odvodi nadomeščeni s končnimi razlikami, zato ni natančna e. stanja enačba za plin, ki pove¬ zuje temperaturo, gostoto in tlak energijska e., ki kaže zvezo med določenimi spremembami energij in energijskimi tokovi filtrirana e., pri kateri je del količin že izločen bidrostatična e., ki povezuje tlak, višino in gostoto pri posebnih pogojih kontinuitetna e., ki povezuje lo¬ kalne spremembe kake količine glede na njene dotoke in odtoke primitivna e. neustr., gl. prvotna enačba prognostična e., ki vsebuje časov¬ ne spremembe, pomembne za pripravo napovedi prvotna e., ki je izhodiščna in zajema vse znane vplive vrtinčna e., ki podaja časovno spremembo absolutne vrtinčno- sti enakonočje 28 evapotranspiracija enakonočje -a s dan v letu, ko sta dan in noč enako dolga; sin. ekvinokcij energija -e i količina, ki določa zmožnost telesa ali sistema, da opravlja delo disipacija e. prehajanje kinetične energije toka zaradi viskoznih napetosti v toploto; sin. trošenje energije e. nestabilnosti energija, ki je posledica razporeditve tempera¬ ture in vlage zraka, npr. energi¬ ja statične nestabilnosti, energi¬ ja barokline nestabilnosti e. sevanja energija, ki je posledica elektromagnetnega valovanja; sin. sevalna energija e. turbulence kinetična energija neurejenega gibanja v toku e. vetra energija, ki je odvisna od hitrosti vetra; sin. eolska energija eolska e. gl. energija vetra kinetična e., ki je posledica gi¬ banja teles ali gibanj raznih mas v sistemu in je sorazmerna kvadratu hitrosti notranja e., ki je za idealne pline odvisna samo od temperature potencialna e., ki je posledica lege v potencialnem polju, npr. v gravitacijskem polju razpoložljiva potencialna e. tisti del celotne potencialne energije, ki se lahko pri adiabatnem procesu spremeni v kinetično energijo sevalna e. gl. energija sevanja skupna e., ki je vsota vseh vrst energij v kakem sistemu sončna e., ki prihaja od Sonca trošenje e. gl. disipacija energije enstrofija -e i količina, ki je dolo¬ čena s kvadratom vrtinčnosti sntalpija -e i termodinamična koli¬ čina, ki je enaka vsoti notranje energije in produkta prostornine in tlaka; sin. zaznavna toplota entropija -e ž termodinamična koli¬ čina, katere sprememba je pri ohrnljivem procesu enaka raz¬ merju med dovedeno toploto in absolutno temperaturo etezija -e i, raba v mn. relativno hladni vetrovi v vzhodnem Sredozemlju v toplem delu leta evaporacija -e i L proces prehaja¬ nja kapljevine, navadno vode, v plin pri temperaturi, ki je nižja od vrelišča; sin. izhlapevanje 1 2. količina izhlapele vode v določenem času, npr. na dan, na leto; sin. izhlapevanje 2 potencialna e., ki je možna z obsežne površine čiste vode relativna e. razmerje med dejan¬ sko evaporacijo z zemeljske površine in potencialno evapora¬ cijo evaporimeter -tra m naprava za merjenje izhlapevanja evapotranspiracija -e ž prehajanje vode v obliki vodne pare z zemeljske površine in skozi list¬ ne reže rastlin v ozračje; prim. transpiracija potencialna e. največja možna evapotranspiracija, ko je na razpolago neomejena količina vode faksimile 29 frekvenca F faksimile -a m L naprava za da¬ ljinski prenos besedila ali slik 2. tako preneseno besedilo ali slika fata morgana -e -e i optični pojav v ozračju, pri katerem so oblike in lege objektov navidez spre¬ menjene zaradi nenormalne razporeditve gostote zraka; prim. zračno zrcaljenje, gl. zračen fen -a m suh in topel veter, ki piha na odvetrni strani gorskih pregrad in je posledica spušča¬ nja zraka ob gorovju alpski f., ki je posledica Alp in se v Sloveniji pojavi ob severoza¬ hodnih vetrovih dinarskogorski f., ki nastane ob Dinarskem gorstvu ob južnih vetrovih južni f., ki je posledica južnih vetrov na severni strani gorske pregrade karavanški f., ki nastane ob Karavankah na Gorenjskem pri močnem severu ali severovzhod¬ niku severni f., ki je posledica severnih vetrov na južni strani gorske pregrade višinski f., pri katerem prehaja gorsko pregrado le zrak z višin, nižinski zrak pa je v privetrju zajezen fenizacija -e i proces, pri katerem se zrak na poti čez gorsko pre¬ grado segreje in osuši fenologija -e z veda o razvojnih fazah rastlin v odvisnosti od vremena in klime fibratus -a m (krat. fib) oblak v obliki vlaken; sin. vlaknati oblak fim -a m vsaj leto dni star ledeni¬ ški srenec fftoklima -e i popis mikrometeoro- loških razmer v rastlinski odeji fitoklimatologija -e i veda o mi- kroklimatskih razmerah v rast¬ linski odeji na površini rastlin in v nekaterih primerih v zraku med rastlinami floccus -a [flokus] m (krat. flo) oblak v obliki kosmov fluks -a m gl. pretok fotokemična reakcija -e -e i proces, pri katerem poteka kemična reakcija pod vplivom sončnega sevanja fotometeor -ja m vidni pojav v ozračju, ki nastane zaradi loma, uklona in razklona sončnih žarkov na kapljicah oziroma kristalih vode v atmosferi, npr. mavrica, halo fotosinteza -e ž proces, pri katerem pod vplivom sončnega sevanja iz vode in ogljikovega dioksida nastaja organska snov fractns -a [fraktus] m (krat. fra) oblak, raztrgan v obliki krp frekvenca -e ž 1 število ponovitev dogodkov ali pojavov v časovni enoti ali število dogodkov ali pojavov v določenem velikost¬ nem razredu, npr. frekvenca neviht; sin. pogostnost frigorimeter 30 funkcija 2. število nihajev v časovni enoti Brunt-Vaisalova f. [brant-vajsalo- va] frekvenca navpičnih nihanj zraka v stabilni atmosferi krožna f. število nihajev v 2 ji sekundah frigorimeter -tra m naprava za merjenje jakosti ohlajevanja fronta -e tudi atmosferska fronta -e -e ž meja med različnima zrač¬ nima masama in dogajanje ob njej arktična f !, ki je med arktičnimi in polarnimi zračnimi masami fenizirana f., ki je oslabljena zaradi fenizacije hladna f., ki se pomika tako, da toplo zračno maso zamenja hladna, ki se vriva pod toplo maskirana f., pri kateri so neka¬ tera dogajanja šibko izražena okludirana f ki nastane oh zdru¬ žitvi front, ko hladna fronta dohiti toplo orografska /, ki nastane ali se preobrazi ob večji gorski pre¬ gradi polarna f., ki je med polarnimi in tropskimi zračnimi masami na zemeljski polobli retrogradna f., ki se pomika vzvratno sekundarna hladna f. hladna fronta, ki je med še hladnejšim in hladnim zrakom v hladni zračni masi za prvotno hladno fronto / stacionarna f., ki se le neznatno premika ali se ne premika topla f., ki se pomika tako, da hladno zračno maso zamenja topla, ki se nariva na hladno tropska f. bolje: intertropska kon¬ vergentna cona, gl. cona višinska f 1 , ki je opazna samo v višinah in ne dosega tal frontogeneza -e ž nastajanje fronte ali frontalne cone s povečeva¬ njem gradientov lastnosti zrač¬ nih mas frontolfza -e ž slabljenje fronte ali frontalne cone z zmanjševanjem gradientov lastnosti zračnih mas funkcija -e ž količina, katere vred¬ nost je odvisna od drugih koli¬ čin empirična f., dobljena na osnovi merjenj frontogenetična f. mera za pove¬ čanje gradienta konzervativne količine zračne mase spektralna f. porazdelitev po¬ gostnosti kake količine v odvis¬ nosti od frekvence, valovne dolžine ali periode tokovna f. parameter dvodimen¬ zionalnega brezdivergentnega toka, katerega vrednost je vzdolž tokovnic stalna univerzalna f., ki povezuje normi¬ rane brezdimenzijske količine genitus 31 gornik G genitus -a m (krat. gen) izvor oblaka z delno pretvorbo drugega oblaka ali dela oblaka; prim. prvotni oblak, gl. oblak geodinamični meter -ega -tra m zastar. mera za izražanje geopo- tenciala (1 gdm = 10 m 2 /s 2 ) geopotencial -a m potencialna ener¬ gija enote mase v kaki točki glede na morski nivo gradient g. gradient, ki velja za geopotencial geopotencialni meter -ega -tra m mera za izražanje geopotenciala (1 gpm = 9,80 J/kg) gibalna količina -e -e ž produkt mase snovi in njene hitrosti gibanje -a s spreminjanje lege v prostoru; prim. kroženje, translaci¬ ja adiabatno g., ki je brez izmenjave toplote z okolico; sin. izentropsko gibanje celično g. gl. cirkulacija 1 celično vertikalno g. v sebi za¬ ključeno gibanje v vertikalni ravnini dvodimenzionalno g ;, ki poteka po ploskvi enakomerno g., pri katerem se vektor hitrosti ne spreminja s časom g. po ploskvi pritiska gibanje po ploskvi enakega zračnega priti¬ ska; sin. izobarno gibanje horizontalno g., ki poteka po vodoravni ploskvi inercijsko g., ki poteka samo zaradi vztrajnosti izentropsko g. gl. adiabatno giba¬ nje izobarno g. bolje: gibanje po ploskvi pritiska laminarno g. gibanje tekočine, pri katerem se tokovnice ne spajajo in so obenem tudi potnice meridionalno g. gl. poldnevniško gibanje navidezno g. glede na relativni koordinatni sistem poldnevniško g., ki poteka vzdolž poldnevnikov; sin. meridionalno gibanje pospešeno g., pri katerem se vek¬ tor hitrosti veča turbulentno g., pri katerem so trenutne hitrosti v toku neure¬ jene in slučajne vertikalno g ;, ki poteka v navpič¬ ni smeri navzgor ali navzdol vzporedniško g., ki poteka vzdolž vzporednikov; sin. zonalno giba¬ nje zonalno g. gl. vzporedniško gibanje glaciologija -e ž veda o snegu, ledu in zlasti ledenikih na zemeljski površini glorija -e ž raznobarvni krog okrog sence opazovalca na zgornji meji oblakov ali megle, ki na¬ stane zaradi uklona sončne svetlobe gornik -a m sin. gorski veter, gl. veter gorska pregrada 32 grmenje gorska pregrada -e -e i grebeni gora, ki so ovira zračnemu toku gostota -e ž posebej določeno raz¬ merje med dvema količinama g. energijskega toka mera za pretok energije skozi enoto ploskve v enoti časa g. izsevanega toka gostota ener¬ gijskega toka, izsevanega iz kake površine g. masnega toka mera za pretok mase skozi enoto ploskve g. moči spektra Fourierova trans- formiranka avtokorelacijske funkcije g. podatkov 1 . v statistiki: število podatkov v posameznem inter¬ valu 2. na geografski karti: število po¬ datkov na ploskovno enoto g. snega masa snega na enoto volumna g. vode masa vode na enoto volumna g. vodne pare masa vodne pare na enoto volumna g. zraka masa zraka na enoto volumna številska g. število elementov na enoto volumna gradient -enta m vektor v skalar- nem polju določene količine, ki kaže v smer njenega največjega naraščanja, pri čemer je veli¬ kost vektorja enaka odvodu te količine po dolžini v isti smeri; sin. ascendent adiabatni g. vertikalni gradient temperature, ki je enak 9,8 K/km barični g. bolje: gradient tlaka g. geopotenciala gradient, ki velja za geopotencial g. pritiska gl. gradient tlaka g. temperature gradient, ki velja za temperaturo; sin. temperaturni gradient g. tlaka gradient, ki velja za (zračni) tlak; sin. gradient pritis¬ ka horizontalni g., ki je v vodoravni ravnini superadia batni g. vertikalni temperaturni gradient, ki je večji kot adiabatni gradient temperaturni g. gl. gradient tem¬ perature vertikalni g., ki je v navpični smeri gradientno ravnilo -ega -a s ravni¬ lo, s katerim se iz polja zračne¬ ga pritiska ali polja izohips ploskve pritiska določa hitrost geostrofskega ali gradientnega vetra grafična operacija -e -e i metoda dela z analogno interpolacijo ali ekstrapolacijo, s seštevanjem ali odštevanjem polj kakih količin gravitacijska voda -e -e i del vode v tleh, ki se, preden odteče v podtalnico, le krajši čas zadržu¬ je v zgornji plasti tal greben -a m v kako smer razteg¬ njeno območje relativno višjih vrednosti kake količine, npr. izboklina v polju zračnega priti¬ ska gorski g., ki velja za zemeljsko površino g. izobarne ploskve greben, ki velja za višino ploskve pritiska g. toplega zraka greben, ki velja za polje temperature zraka griva -e ž, raba y mn.: grive; sin. zlom¬ ljeni valovi, gl. val grmenje -a s bobnenje ob nevihti grmeti 33 hipoteza kot posledica hitrega razpenja- bobneti zaradi strele nja zraka ob streli grom groma m slišni pojav ob stre- grmeti, zlasti ? 3. os. ed. sedanjika: grmi, li; prim. grmenje H halo -a m optični pojav, pri kate¬ rem so barvasti ali beli krogi ali loki okoli Sonca ali Lune posledica loma in odboja sonč¬ nih žarkov na ledenih kristalih cirrusov mali h. svetel obroč s polmerom 22° okoli Sonca ali Lune veliki h. svetel obroč s polmerom 46°, ki je manj svetel kot mali halo hektopascal -a [hektopaskal] m (krat. hPa) enota za merjenje zračne¬ ga tlaka (lhPa = 100 N/m 2 ); prim. milibar heliograf -a m naprava za merjenje in zapisovanje trajanja sončnega obsevanja, npr. s stekleno kro¬ glo heliogram -a m L trak za zapisova¬ nje trajanja sončnega obsevanja 2. zapis trajanja sončnega ob¬ sevanja hemisfera -e i polovica (zemeljske) oble; sin. polobla hidrodinamika -e ž veda o gibanju tekočin hidrografija -e ž veda o vodi na zemlji hidrometeor -ja m produkt konden¬ zacije ali depozicije vodne pare, ki nastane v atmosferi ali na zemeljski površini, npr. dež, rosa, živi sneg hidrometeorološki zavod -ega -oda m ustanova, ki se ukvarja z operativnim delom na področju meteorologije in hidrologije hidrosfera -e i vodni, tekoči del zemeljske oble hidrostatika -e ž veda o mirujočih tekočinah in mirujočih telesih v njih higrograf -a m naprava za merjenje in zapisovanje časovnega poteka vlažnosti zraka, npr. relativne vlažnosti higrogram -a m L trak za zapiso¬ vanje časovnega poteka vlažno¬ sti zraka 2. zapis časovnega poteka vlaž¬ nosti zraka higrometer -tra m naprava za merjenje navadno relativne vlažnosti zraka; sin. vlagomer higroskopna voda -e -e i gl. voda hipoteza -e i nedokazana, zgolj verjetna trditev h. Kolmogorova hipoteza, da so veliki neizotropni vrtinci edini vir energije, ki se prenaša v manjše vrtince h. Monina in Obuhova hipoteza, da so si profili hitrosti, potenci- hipsometer 34 hurricane alne temperature in parnega tlaka v prizemni plasti zraka podobni, če so izraženi v pri¬ merni skali hipsometer -tra m naprava za merjenje zračnega tlaka na osnovi spreminjanja temperatu¬ re vrelišča tekočine s tlakom hitrost -i ž v časovni enoti oprav¬ ljena pot v prostoru fazna h., s katero se premikajo vrhovi valov oziroma faza valo¬ vanja grupna h., s katero potuje energi¬ ja valovanja h. vetra hitrost, s katero se giblje zrak horizontalna h., ki velja za pre¬ mike v vodoravni smeri izstopna h. hitrost izstopanja plinov iz vira v atmosfero končna h ., ki jo ima (navadno padajoči) delec, ko doseže ena¬ komerno gibanje povprečna h., ki je povprečna glede na čas, prostor ali niz skalama h. absolutna velikost vektorja hitrosti torna h. parameter turbulence, ki je kvadratni koren količnika strižne napetosti z gostoto trenutna h ., ki je v izbranem trenutku vertikalna h. komponenta hitrosti, s katero se giblje kaka količina v navpični smeri zvočna h., s katero se širi zvok hod hoda ra časovni potek vredno¬ sti kakega elementa v izbrani točki dnevni h ., ki velja za 24 ur letni h., ki velja za obdobje enega leta hodogram -a m grafična predstavi¬ tev navpične razporeditve vodo¬ ravne komponente vetra homogenost -i i istovrstnost ali enovitost sistema časovna h., ki velja glede na čas h. podatkov homogenost, ki velja za neprekinjen niz in nespreme¬ njene pogoje opazovanj h. snovi homogenost, ki velja za masne elemente v snovi prostorska h., ki velja glede na prostor horizont -a m črta, kjer se navidez¬ no stikata zemeljska površina in nebo; sin. obzorje astronomski h., ki je presečišče vodoravne ravnine skozi opazo¬ valčevo oko in nebesno sfero lokalni h. dejansko opazovana črta obzorja, pri katerem je upoštevan relief radarski h. radarsko opažena črta obzorja, pri kateri je upoštevan relief in ukrivljenost radarskih žarkov hrapavost -i i lastnost površine, s katero vpliva na tok tekočine ob površini in je odvisna tudi od hitrosti toka parameter h. parameter, ki določa vpliv različno hrapavih tal na zračni tok nad tlemi humilis -a m (krat. hum) majhen, nizko razvit cumulus hurricane -a [hariken] m globok tropski ciklon z orkanskim viharjem (tako poimenovan v Ameriki); sin. orkan 2, tajfun imisija 35 inverzija I imisija -e ž neustr. lokalna onesnaže¬ nost zraka, gl. onesnaženost zraka incus -a [inkus] m (krat. inc) v cirrus razširjen vrh cumulonimbusa v obliki nakovala; sin. nakovalo indeks -a m L manjša, navadno ob znaku nižje zapisana številka ali črka za razlikovanje isto¬ vrstnih znakov 2. mera za velikost kake količi¬ ne ali pojava i. onesnaženosti indeks, ki velja za skupen vpliv več primesi i. stabilnosti indeks, ki velja za statično stabilnost zračne plasti klimatski i., ki velja za prikaz kake klimatske značilnosti, npr. kontinentalni indeks Showalterjev i. [šovalterjev] mera lokalne stabilnosti atmosfere na osnovi radiosondnih podatkov za prognozo neviht in toče zonalni i., ki velja za splošni zahodni tok v ozračju indijansko poletje -ega -a s neustr., gl. babje poletje infiltracija -e ž gl. prepustnost 1 infiltracijska kapaciteta -e -e ž maksimalna hitrost, s katero lahko tla absorbirajo vodo insolacija -e i sin. sončno obsevanje, gl. obsevanje instrument -enta m naprava za merjenje kake količine; prim. merilnik analogni L, ki kaže rezultate po skali zvezno digitalni i., ki kaže rezultate v številski obliki električni i., ki deluje na osnovi spreminjanja električnih lastno¬ sti, npr. uporovni termometer elektronski L, ki uporablja elek¬ tronska vezja, npr. avtomatska meteorološka postaja klasični i., ki kaže rezultate nepo¬ sredno, navadno v analogni obliki kontrolni i., ki se uporablja za umerjanje instrumentov vsak¬ danje rabe meteorološki i., ki se uporablja za merjenje meteorološke količine registrirni i., ki samodejno zapisu¬ je rezultate standardni i. 1 . instrument, ki meri po dogovorjenih normati¬ vih 2. instrument, ki služi kot osnovni instrument za umerja¬ nje kontrolnih instrumentov intenzivnost -i ž L jakost kakega pojava ali procesa 2. stopnja izrazitosti pojava po meteorološkem ključu intercepcija -e ž količina padavin, ki jo prestreže vegetacija in ne doseže zemeljske površine interpolacija -e ž določanje vmesnih vrednosti v prostoru ali času optimalna i., ki poteka v prostoru po posebni statistični metodi intortus -a m (krat. in) prepleten, zavit oblak iz rodu cirrus inverzija -e i pojav, da je razpore¬ ditev kakega meteorološkega ion 36 izmenjava elementa (navadno temperature) z višino obratna od običajne dvignjena i. temperaturna inverzi¬ ja, ki nastane pri premešanju talne inverzije frontalna i. temperaturna inverzi¬ ja v frontalni coni i. tropopavze inverzija, ki se nanaša na temperaturo nad tropopavzo padavinska i., ki se nanaša na razporeditev količine padavin v gorah z nadmorsko višino subsidenčna i. temperaturna in¬ verzija, ki je posledica spuščanja zraka v anticiklonu talna i. temperaturna inverzija, ki sega od tal navzgor temperaturna i., pri kateri tem¬ peratura zraka z višino raste turbulentna i. temperaturna in¬ verzija, ki nastane na meji premešane zračne plasti višinska i. plast s temperaturno inverzijo v prosti atmosferi ion -a m električno nabit elemen¬ tarni ali mikroskopsko majhen delec mali i. ionizirana molekula veliki i. nabit delec aerosola ionizacija zraka -e - i proces, pri katerem postanejo nevtralne atmosferske molekule ali delci aerosola električno nabiti zaradi trkov z delci velike energije, močnih električnih polj, žarkov gama ionosfera -e i plast ozračja nad višino 70 km z veliko gostoto ionov irizacija -e i pojavljanje barvnih pasov na oblakih ivje -a s ledeni kristali na vejah, listih in predmetih, ki so nastali s primrzovanjem podhlajenih vodnih kapljic megle ledeno L kompaktna plast ledu s hrapavo površino, podobno žledu mehko i. iz tankih iglic ali ploščic trdo i. zrnatega videza, prekrito s kristalastimi vejicami ivjenje -a s primrzovanje drobnih vodnih kapljic na sorazmerno večje predmete izalobira -e i črta, ki povezuje točke z enako časovno spre¬ membo zračnega pritiska izanomala -e i črta, ki povezuje točke z enako anomalijo kakega elementa izentropa -e z gl, adiabata izhlapevanje -a s L proces prehaja¬ nja kapljevine, navadno vode, v plin pri temperaturi, ki je nižja od vrelišča; sin. evaporacija 1 toplota i. toplota, ki je potrebna kapljevini, da izhlapi 2. količina izhlapele vode v določenem času, npr. na dan, na leto; sin. evaporacija 2 dejansko i. gl. efektivno izhla¬ pevanje efektivno i. izhlapela količina vode z vodne površine ali tal v določenem časovnem obdobju; sin. dejansko izhlapevanje izločanje aerosola -a - s pojav, da aerosol izginja iz ozračja, npr. z izpiranjem izmenjava -e ž proces, pri katerem se v prostoru prenašajo lastno¬ sti snovi ali snov sama difuzijska i., ki poteka z moleku¬ larno ali turbulentno difuzijo masna i., ki se nanaša na maso 1Z0... 37 jakost molekulska i, ki jo povzroča gibanje molekul toplotna i., ki se nanaša na toplo¬ to turbulentna i., ki jo povzroča turbulentno gibanje snovi izo_ prvi del zloženk: enak, npr. izotermi- ja, izotermna ploskev, izobara; prim. ekvi... izobara -e ž črta, ki povezuje točke z enakim zračnim pritiskom izobronta -e i L črta, ki povezuje točke z enako pogostnostjo pojavljanja neviht 2. črta, ki povezuje točke, v katerih je nevihtna aktivnost v določeni fazi izogona -e i črta, ki povezuje točke z enako smerjo kake vektorske količine izohieta -e ž črta, ki povezuje točke z enako količino padavin v določenem obdobju izohipsa -e ž črta, ki povezuje točke z enako nadmorsko višino izohrona -e i črta, ki povezuje točke z enakim časom kakega pojava ali časom nastopa dolo¬ čene vrednosti izbrane količine izonefa -e ž črta, ki povezuje točke z enako oblačnostjo izopleta -e i črta, ki povezuje točke z enako vrednostjo kake količi¬ ne glede na čas in prostor izotaha -e i črta, ki povezuje točke z enako hitrostjo vetra izoterma -e i črta, ki povezuje točke z enako temperaturo izotermija -e i stanje sistema, pri katerem je temperatura povsod enaka izotropija -e ž stanje sistema, pri katerem je določena količina v vseh smereh enako razporejena izpad -ada m L odložitev primesi na tla; sin. depozicija 2 2. kemična pretvorba te primesi v druge snovi mokri i., ki nastane zaradi pada¬ vin ali s padavinami skupni i., ki je vsota mokrega in suhega izpada suhi i, ki nastane zaradi usedanja primesi na tla izparevanje -a s prehajanje kaplje¬ vine v plin pri vrelišču izpiranje -a s odstranjevanje aero¬ sola iz ozračja s padavinami ob njihovem nastanku ali padanju izsevanje -a s oddajanje energije z elektromagnetnim valovanjem ali z delci; sin. sevanje 1, radiaci¬ ja J jakost -i ž L stopnja izrazitosti kakega procesa ali pojava, ki se označuje kot pripis k simbolu za pojav: šibek z 0, zmeren z 1, močen z 2, npr. zmerno sneži: j. obsevanja gostota energijskega jasno 38 kapa toka sevanja, ki pade na kako ploskev j. ohlajevanja znižanje temperatu¬ re v časovni enoti j. padavin količina padavin v časovni enoti j vetra moč vetra, ki se izraža v Beaufortovi skali 2. indeks izrazitosti j pojava stopnja aktivnosti poja¬ va jasno prisl, stanje neba brez oblakov oziroma do 2/8 skupne oblač¬ nosti, a le do 1/8 nizke oblač¬ nosti pretežno j. stanje neba do 4/8 skupne oblačnosti, a le do 2/8 nizke oblačnosti jedro -a s mikroskopsko majhen delec, ki je lahko zametek na¬ stanka kakega padavinskega elementa aktivno j aerosol, ki je pod do¬ ločenimi pogoji aktiven kot jedro kondenzacije, depozicije ali zmrzovanja higroskopsko j, ki pospešuje kondenzacijo j zmrzovanja jedro, na katerem se začne depozicija vodne pare v ozračju kondenzacijsko j., na katerem se začne kondenzacija jesen -i i del leta med poletjem in zimo astronomska j., ki se na severni polobli začne ob jesenskem enakonočju in se konča ob zimskem solsticiju meteorološka j, ki traja v zmer¬ nih širinah severne poloble od 1. septembra do 1. decembra jet stream - -a [džet strim] m gl. vetrovni stržen jezero hladnega zraka -a - - s pretežno mirujoča masa hladne¬ ga zraka, ki polni kotline megleno j. h. z. jezero hladnega zraka, ki je izpolnjeno z meglo jug -a m L stran neba proti južne¬ mu polu 2. veter, ki piha iz te smeri jugo -a m relativno topel in vlažen veter na Jadranu z jugovzhodne ali južne smeri; sin. široko jugovzhodnik -a m veter, ki piha z jugovzhoda jugozahodnik -a m veter, ki piha z jugozahoda kadeča se gora -e se -e i oblak v zavetrnem vrtincu ob gorskem vrhu kalma in calma -e [kalma] ž gl. brezvetrje K kanal -a m izbrano spektralno območje radiometrskih meritev kanaliziranje -a s usmerjanje vetra po reliefu tal, med stavbami kapa -e i kar pokriva določeno površino kapilarna voda 39 klasifikacija oblačna k. oblak, ki zajame vrh hriba polarna k. 1 . led, ki pokriva po¬ larno območje 2. hladen zrak nad polarnim območjem kapilarna voda -e -e i del vode, ki je v tleh zaradi kapilarnosti nad nivojem talne vode kaplja -e ž približno kroglast del kapljevine s premerom nad 0,2 mm dežna k. padajoča kaplja s preme¬ rom nad 0,5 mm, ki je padavina k. hladnega zraka neustr., gl. višin¬ sko jedro hladnega zraka k. pršenja padajoča kaplja s premerom pod 0,5 mm, ki je padavina; sin. kaplja rosenja k. rose na površinah kondenzirana voda v obliki kaplje k. rosenja bolje: kaplja pršenja padajoča k., ki zaradi svoje veli¬ kosti (premer nad 0,2 mm) že dokaj hitro pada vodna k., katere snovna sestavina je voda kapljevina -e ž voda ali kaka druga snov v agregatnem sta¬ nju, v katerem ima obliko poso¬ de in gladino ali nastajajo kap¬ lje in kapljice kapljica -e i v zraku lebdeča krog¬ lica kapljevine s premerom pod 0,2 mm k. aerosola kapljica, ki ima topno ali netopno primes meglena k ., ki je sestavina megle oblačna k., ki je sestavina oblaka podhlajena k., pri kateri je tem¬ peratura pod 0 °C (največ do okrog -40 °C) vodna k., katere snovna sestavina je voda karta -e i grafični prikaz količin ali polj, ki so v atmosferi na približno vodoravnih ploskvah diagnostična k., ki kaže analizira¬ no ali dejansko stanje atmosfe¬ re hemisferska k., ki velja za poloblo in je navadno v polarni projek¬ ciji klimatska k., ki kaže vrednosti elementov klime oziroma njiho¬ vo razporeditev meteorološka k., ki kaže razpore¬ ditev meteoroloških količin, polj, pojavov, npr. padavinska karta, temperaturna karta, nevihtna karta prizemna k., ki kaže vremensko stanje na osnovi opazovanj pri tleh prognostična k., ki kaže napove¬ dano stanje ozračja sinoptična k. gl. vremenska karta višinska k ., ki kaže polja meteoro¬ loških količin na eni od stan¬ dardnih ploskev tlaka vremenska k., ki kaže stanje vremena ob določenem času; sin. sinoptična karta kisik -a m (simbol 0 2 ) plin, po količi¬ ni druga sestavina ozračja klasifikacija -e i sistematična razvrstitev elementov v razrede ali tipe bioklimatska k. razvrstitev klime po bioklimatskih značilnostih k. klime razvrstitev klime po klimatskih značilnostih, npr. Koppenova klasifikacija, Thorn- thwaitova klasifikacija k. oblakov razvrščanje oblakov v skupine po značilnostih (rodovi, vrste, podvrste, spremljajoči klima 40 klima oblaki oziroma dopolnilne oblike oblakov, izvor oziroma pretvor¬ ba oblakov), po višini, na kateri se nahajajo (nizki, srednji, viso¬ ki in oblaki vertikalnega razvo¬ ja) ali kako drugače (posebni oblaki, orografski oblaki, oblaki, vidni iz letal itd.); prim. prilogo o klasifikaciji oblakov k pojava razvrstitev pojava po nastanku, vrsti, jakosti, npr. klasifikacija megle k. vremena razvrstitev vremena v vremenske tipe klima -e ž značilnosti vremena nad kakim območjem v daljšem obdobju (praviloma 30 let); sin. podnebje aridna k. gl. sušna klima blažilna k., ki na organizem delu¬ je sproščajoče borealna k. gl. polarna klima dražilna k., ki vzpodbuja delova¬ nje organizma etezijska k. s toplimi in suhimi poletji v evropskem delu Sredo¬ zemlja gorska k. razmeroma hladna, bolj vetrovna in z več padavinami kot v nižinah humidna k. gl. vlažna klima klasifikacija k. gl. klasifikacija k. naselij klima, ki je posledica pozidave in urbanizacije področ¬ ja k. prostorov klima zaprtih prosto¬ rov, in sicer naravnih, npr. jame, ali umetnih, npr. sobe, skladišča, avtomobila; sin. krip- toklima k. višjih plasti atmosfere klima proste atmosfere kontinentalna k. z velikimi tem¬ peraturnimi nihanji in nizko vlago kotlinska k. s prevladujočo visoko relativno vlago ter majhno prevetrenostjo, pozimi in jeseni z nizkimi temperaturami in pogosto meglo lokalna k., ki je značilna za kak kraj ali manjše območje; sin. topoklima maritimna k. precej vlažna, z majhnimi temperaturnimi niha¬ nji; sin. oceanska klima mila k. sorazmerno topla, z majh¬ nimi temperaturnimi nihanji in redkimi neugodnimi vremen¬ skimi pojavi; ant. ostra klima monsunska k značilna za območje z izrazitimi monsunskimi vetro¬ vi obalna k navadno mila, sora¬ zmerno vlažna, z vplivom kop¬ nega in morja obtežilna k., ki obremenjuje orga¬ nizem in škoduje zdravju oceanska k. gl. maritimna klima ostra k sorazmerno hladna, z velikimi temperaturnimi nihanji in pogostimi neugodnimi vre¬ menskimi pojavi; ant. mila klima polarna k z zelo nizkimi tem¬ peraturami in malo padavinami; sin. borealna klima puščavska k izrazito kontinen¬ talna in sušna klima subtropska k z visokimi tempera¬ turami, nizko relativno vlago in malo padavinami sušna k z zelo malo padavinami; sin. aridna klima tropska k z visokimi tempera¬ turami, visoko vlago in mnogo padavinami klimatografija 41 koeficient visokogorska k. z nizkimi tem¬ peraturami, precej padavinami in pogosto močnimi vetrovi vlažna k. z letno količino padavin, večjo kot je možno letno izhla¬ pevanje; sin. humidna klima zdravilna k. z ugodnim vplivom na počutje in zdravljenje bolni¬ ka klimatografija -e z kvantitativni opis klimatskih razmer kakega območja klimatolčg -a ra strokovnjak za klimatologi jo klimatologija -e ž veda o klimi deskriptivna k., ki kvalitativno proučuje klimatske razmere dinamična k., ki proučuje vzroke klimatskih razmer uporabna k., ki pripravlja klimat¬ ske študije za potrebe urbani¬ zma, gospodarstva, turizma klimatski -a -o ki se nanaša na klimo; sin. podneben klimatska cona cona z nekaterimi skupnimi klimatskimi značil¬ nostmi k. karta karta, ki kaže vrednosti elementov klime oziroma njiho¬ vo razporeditev k. meja ločnica raznih klimatskih tipov k. terapija 1 . zdravljenje na ob¬ močju z zdravilno klimo 2. pos¬ topek zdravljenja z doziranim učinkom vremenskih dražljajev k. značilnost elementi klime v prostorski in časovni razpore¬ ditvi klimatski diagram prikaz klimat¬ skih karakteristik kakega kraja ali območja k. ekstrem ekstrem, ki velja za kako klimatsko obdobje ali območje k. faktor faktor, ki sodoloča klimo kakega kraja ali območja, npr. geografska širina, nadmor¬ ska višina, lega k. indeks indeks, ki velja za pri¬ kaz kake klimatske značilnosti, npr. kontinentalni indeks k. model model, ki sloni na kli¬ matskih vrednostih spremen¬ ljivk in povezuje klimatske dejavnike k. pas pas s približno enako klimo k. podatek podatek, ki je del informacije o klimi k. tip tip, ki opredeli klimo v odvisnosti od dejavnikov, ki to klimo pogojujejo klimatsko zdravilišče kraj, kjer okolje omogoča klimatsko tera¬ pijo koagulacija -e ž sprijemanje aeroso¬ la v večje delce ali kapljice koalescenca -e ž zlivanje kapljic v večje kapljice ali kaplje koeficient -enta ra sorazmernostni faktor med količinama absorpcijski k. neustr., gl. absorptiv- nost difuzijski k. neustr., gl. difuzivnost k. izmenjave kvocient med turbu¬ lentnim pretokom in gradien¬ tom kake količine (turbulentna difuzivnost, pomnožena z gosto¬ to zraka) k. odtoka delež odtoka k. posode razmerje med izhlapelo vodo z velikega vodnega telesa in izhlapelo vodo, izmerjeno z evaporimetrom k. pretoka sorazmernostni faktor med pretokom in razliko oziro- kolebanje 42 kondenzacija ma gradientom količine, ki ta pretok določa k sipanja razmerje med razpršeno in vpadlo svetlobo k. viskoznosti sorazmernostni faktor med strižno napetostjo in strižno hitrostjo; bolje: viskoz¬ nost 2 k. zaviranja (ang. drag coefficient) koeficient med kvadratoma torne in povprečne hitrosti turbulentnega toka k. zunanjega trenja koeficient pri poenostavitvi, da je trenje premo sorazmerno s hitrostjo vetra korelacijski k., ki kaže statistično povezanost med količinama motnostni k. neustr., gl. motnost refleksivni k. neustr., gl. odbojnost transmisivni k. neustr., gl. prepust¬ nost 2 kolebanje -a s približno periodično odmikanje od povprečja, npr. kolebanje tlaka, temperature, števila dni s kakim pojavom k. klime ponavljanje približno enakih klimatskih razmer s periodami znatno nad 30 let neperiodično k., pri katerem na¬ stopajo spremembe v neenakih presledkih periodično k., pri katerem nasto¬ pajo spremembe v enakih pre¬ sledkih večletno k. ponavljanje vremen¬ skih značilnosti s periodo od nekaj let do okrog 30 let koledar -ja m časovna skala, dolo¬ čena z datumi fenološki k., ki označuje povpre¬ čen datum vznika, brstenja, cvetenja, zorenja itd. v kakem kraju vremenski k. poljud. ljudska vre¬ menska pravila, ki so vezana na datume oziroma svetnike količina -e ž spremenljivka, ki ima merljivo vrednost brezdimenzijska k., ki že v osnovi nima enot ali pa je normirana k. oblačnosti neustr., gl. oblačnost k. padavin količina padavinske vode, podana v milimetrih (ali v litrih na kvadratni meter) za določeno časovno obdobje konzervativna k., ki ohranja svojo vrednost v nekaterih procesih meteorološka k. katerakoli količi¬ na v meteorologiji normirana k ., deljena s povprečno ali kako drugo značilno vred¬ nostjo skalama k. 1. količina, ki ima samo velikost; sin. skalar 2. abso¬ lutna vrednost vektorja; sin. skalar specifična k. količina na enoto mase, npr. specifična toplota, specifična vlaga vektorska k. z dvema ali več komponentami; sin. vektor koncentracija -e ž količina ene snovi v drugi, podana kot šte¬ vilsko, masno, volumsko raz¬ merje ali kot gostota primesi emisijska k., ki nastopa pri izsto¬ pu iz vira onesnaženja lokalna k. koncentracija onesna¬ ženosti na mestu, kjer vpliva na prejemnike kondenzacija -e ž zgoščevanje vodne pare v vodne kapljice oziroma vodo toplota k. toplota, ki se sprosti ob prehodu pare v kapljevino konfluenca 43 koordinatni sistem konfluenca -e ž dvodimenzionalno zbliževanje tokovnic konimeter -tra m naprava, ki kaže delce v zraku; prim. števec delcev, gl. števec konsistenca -e ž usklajenost časovna k., ki velja za potek raz¬ ličnih količin v ozračju s časom k. enačb konsistenca, ki velja za pomembnost posameznih členov v sistemu enačb prostorska k., ki velja za istočas¬ ne vrednosti raznih količin in polj v prostoru oziroma ozračju konstanta -e i količina, ki je pov¬ sem ali približno stalna individualna plinska k. splošna plinska konstanta, deljena z molekulsko maso plina (za zrak je 287 J/kg K) Karmanova k. faktor porasta velikosti turbulentnih vrtincev z višino (okrog 0,4) solarna k. gostota energijskega toka sončnega sevanja pravoko¬ tno na žarke na vrhu ozračja pri povprečni oddaljenosti Zemlje od Sonca (je 1370 W/m 2 ± 2 %) splošna plinska k. plinska kon¬ stanta, ki ima v enačbi idealne¬ ga plina vrednost 8314 J/K kmol Stefanova k. [Štefanova], ki je 5,67 10" 8 W/m 2 K 4 in nastopa v Stefanovem zakonu Wienova k. [vinova], ki je enaka produktu valovne dolžine seva¬ nja maksimalne jakosti (pri črnem telesu) in temperature (2,9 10' 3 K m) kontinentalnost -i ž stopnja izrazi¬ tosti kontinentalne klime kontrolna značka -e -e ž črtica na zapisu registrirnega instrumen¬ ta v določenem terminu; sin. markica konvekcija -e ž navpično gibanje in izmenjava zraka, ki lahko pov¬ zroči razvoj kopastih oblakov dušena k., ki je v stabilni atmo¬ sferi ovirana ali zgoraj omejena s temperaturno inverzijo globoka k., ki sega skozi večji del troposfere plitva k ., ki je v razmeroma tanki plasti zraka poševna k., ki nastaja v dolgih planetarnih valovih in je skoraj vodoravna prisilna k., ki je posledica dina¬ mične turbulence prosta k., ki je posledica tempera¬ turnih razlik zraka; sin. termična konvekcija termična k. gl. prosta konvekcija konvergenca -e i stekanje tekočine v polju hitrosti; ant. divergenca 2 os k. os, vzdolž katere je konver¬ genca toka v deformacijskem polju hitrosti koordinata -e ž vrednost, ki določa položaj točke v koordinatnem sistemu transformacija k. transformacija, ki velja za prehod iz enega v drugi koordinatni sistem koordinatni sistem -ega -a m L sistem, ki omogoča določanje lege v prostoru Eulerjev k. s. [ojlerjev] koordinat¬ ni sistem, ki ima izhodišče v fiksni točki prostora hibridni k. s. kombiniran koordi¬ natni sistem, npr. v spodnjem delu sigma koordinatni sistem, korak 44 krivulja v zgornjem pa pritiskov koordi¬ natni sistem Lagrangeov k. s. [lagranžev] koordinatni sistem, katerega izhodišče se giblje skupaj s procesom ali pojavom naravni k. s. koordinatni sistem s koordinatami v smeri tangente, normale in binormale gibanja pritiskov k. s. koordinatni sistem s pritiskom kot vertikalno koordinato; sin. tlakov koordi¬ natni sistem sigma k. s. koordinatni sistem, ki ima za vertikalno koordinato normiran skupni zračni tlak in ki sledi reliefu tketa k. s. koordinatni sistem, ki ima za vertikalno koordinato potencialno temperaturo tlakov k. s. koordinatni sistem s tlakom kot vertikalno koordi¬ nato; sin. pritiskov koordinatni sistem zeta k. s. koordinatni sistem, ki ima za vertikalno koordinato normirano višino, horizontalni koordinati pa sledita reliefu 2. sistem, ki omogoča določanje položaja točke glede na njegovo izhodišče korak -a m določen presledek ali določena razdalja časovni k. čas med zaporednima nivojema numerične integracije po času prostorski k. razdalja med sosed¬ njima točkama prostorske mreže korekcija -e ž popravek dane vred¬ nosti za določitev pravilne vrednosti k. instrumenta korekcija glede na odčitano vrednost kake naprave k. vrednosti korekcija posamezne vrednosti izmerjene ali izraču¬ nane količine korona -e ž gl. venec kosem -sma m del ali skupek česa, npr. megle, snežink k. megle del (gostejše) megle snežni k. velik skupek snežink v zraku ob sneženju kosava -e ž sunkovit jugovzhodnik v Pomoravju in Podonavju kriosfera -e ž ledeni del zemeljske oble kriptoklima -e ž sin. klima prosto¬ rov, gl. klima kristal -a m element kristalizirane snovi z ekvivalentnim preme¬ rom nad 0,5 mm kristalček -čka m droben element kristalizirane snovi ledeni k. kristalizirana voda v obliki npr. ploščice, iglice, ste¬ brička oblačni k., ki ima ekvivalentni premer pod 0,2 mm in je sesta¬ vina oblaka, v katerem pretežno lebdi padajoči k., ki ima ekvivalentni premer nad 0,2 mm in zaradi svoje velikosti že dokaj hitro pada solni k., ki je iz soli v zraku; prim. kondenzacijsko jedro, gl. jedro krivulja -e i navadno grafična predstavitev kake količine v odvisnosti od druge ali drugih količin karakteristična k. 1 . krivulja, ki kaže kako značilno razporeditev, npr. letni potek padavin 2. kri- krog 45 leden vulja, ki veže višine kondenza¬ cijskih nivojev prisilnega dviga in določa potencialno nestabil¬ nost k. stratifikacije krivulja, ki kaže navpično razporeditev tempera¬ ture zraka; prim. profil krog -a m L sklenjena ravninska krivulja, katere točke so enako oddaljene od središča 2. razširjena slika sonca ali lune pri opazovanju skozi debelejše plasti cirrusnih oblakov parhelični k belkast vodoravni krog na isti višini kot sonce, na katerem se lahko pojavijo svetle pege (sosonca) kroženje -a s približno krožno gibanje zraka; prim. cirkulacija 3, gibanje kumulonimbus -a m gl. cumulonim- bus kumulus -a m gl. cumulus L labilizacija -e ž povečanje labilno¬ sti, npr. zračne plasti, toka labilnost -i ž gl. nestabilnost lacunosus -a [lakunozus] m (krat. la) luknjast oblak v obliki satovja lavfna -e i neustr., gl. plaz led -u m voda ali nekatere druge snovi v trdnem agregatnem stanju čisti L, ki je prozoren ali prosojen morski 1. 1. led, nastal zaradi zmrznjenja morske vode 2. led, prinesen navadno z morskim tokom motni Z, ki je neprozoren zaradi zračnih elementov ali drugih primesi oceanski Z, ki pokriva polarna morja polarni Z, ki pokriva polarna območja suhi 1. ogljikov dioksid v trdnem agregatnem stanju vsebnost 1. vsebnost ledenih kri¬ stalčkov in ledenih zrn v zraku leden -a -o ki je iz ledu ledena gora velik odlomek polar¬ nega ledu, ki plava na morju Z igla ledeni kristalček, po obliki podoben igli Z iglica raba v mn. ledeni kristalčki s premerom pod 0,1 mm, ki ob jasnem vremenu in tempera¬ turah pod -10 °C lebdijo v zraku in se lesketajo Z megla megla, ki se sestoji iz ledenih kristalčkov Z obloga z ledom obdana površina raznih predmetov Z roža značilna oblika kristaliza¬ cije vode na gladki hladni (obi¬ čajno stekleni) površini Z sveča navzdol ošiljena ledena tvorba, nastala pri zmrzovanju polzeče vode ledeni kristalček kristalizirana ledenik 46 lovilna odprtina voda v obliki npr. ploščice, igli¬ ce, stebrička 1. oblak oblak, ki sestoji iz lede¬ nih kristalčkov ali zmrznjenih kapljic ledeno iv je kompaktna plast ledu s hrapavo površino, podobno žledu 1. zrno gl. ledeno zrno ledenik -a m velika trajna gmota ledu ledeni možje -ih mož ni mn. singu- lariteta močnih ohladitev sredi maja ledeno zrno -ega -a s raba v mn. pada¬ vine v obliki prozornih ledenih kroglic s premerom pod 5 mm ledišče -a s temperatura zmrzova¬ nja ali taljenja vode pri 0 °C lenticularis -a [lentikularis] m (krat. len) oblak v obliki konveksne leče; sin. lečasti oblak; prim. valov¬ ni oblak, gl. oblak lestvica -e ž gl. skala 1 letalska sled -e -i ž razmeroma tanek oblačni trak za letali v zraku z razmeroma visoko rela¬ tivno vlago leto -a s L čas 365 ali 366 dni, ki se začne 1. januarja in traja do 31. decembra referenčno 1 . gl. referenčno leto 2. dolžina poljubno izbranega časovnega intervala, npr. od 1. marca do naslednjega 1. marca lidar -ja m sin. laserski radar, gl. radar lijak tornada -a - m vidni del tornada linija -e i sin. črta konvergentna Z, h kateri se zrak steka nevihtna 1 . (angl. squall line) pas neviht pred hladno fronto litometeor -ja m pojav v atmosferi, ki ga povzročijo trdni delci v zraku, npr. suha motnost, dim, peščeni vihar litosfera -e ž trdni del zemeljske oble lizimeter -tra m naprava za merje¬ nje različnih komponent hidro¬ loškega cikla, infiltracije, povr¬ šinskega odtoka, evapotranspi- racije, topljivih delcev, sestav¬ ljena iz posod, napolnjenih z zemljo, zgoraj v nivoju zemelj¬ ske površine, za prestrezanje ali zbiranje vode, ki potuje navzdol skozi tla ločljivost -i ž sposobnost zaznava¬ nja najmanjših mogočih razlik, npr. ločljivost instrumenta, loč¬ ljivost satelitske slike lok -a m del kroga ali krivulje cirkumzenitalni 1 . raba v mn. odbojni loki rdečkaste do vijoličaste barve, nastali zaradi velikega hala, ki se pojavijo v bližini zenita ali horizonta mavrični 1 . raba v mn. dodatni barvni loki pod notranjo mavrico tangencialni 1 . raba v mn. kratki loki ali svetle pege na zunanji stra¬ ni hala lom loma m nenadna sprememba smeri Z izoplete lom na mejni površini, ki kaže nezveznost gradienta kake količine Z svetlobe sprememba smeri žarkov na meji optično različno gostih prozornih snovi lovilna odprtina -e -e i odprtina lovilnega lijaka, s katero se prestrezajo padavine lovilni lijak 47 mavrica lovilni lijak -ega -a m zgornji del ujame padavinska voda in ombrometra, v katerega se odteka v zbiralno posodo M maestral -a m L veter zahodnih smeri v Sredozemlju, ki se pojavi ob azorskem anticiklonu 2. poljud. obalni veter na Jadranu, ki piha podnevi z morja; sin. zmorec maksimalna vodnost tal -e -i - ž gl. vodnost maksimum -a m največja vrednost spremenljive količine absolutni m. najvišja vrednost ali časovno v celotnem nizu podat¬ kov, ali krajevno na kakem območju povprečni na. povprečje maksimal¬ nih vrednosti posameznih kraj¬ ših obdobij mamma -e [mama] ž (krat. mam) baza oblaka v obliki dojk maritimnost -i ž stopnja izrazitosti maritimne klime markica -e i gl. kontrolna značka masa -e i količina, ki določa vpliv težnosti na telo oziroma upira¬ nje telesa pospeševanju arktična zračna m. zračna masa, ki nastane nad arktiko in je zelo mrzla celinska zračna m. zračna masa, ki nastane nad celino oziroma kopnim in je razmeroma suha; sin. kontinentalna zračna masa kontinentalna zračna m. gl. celin¬ ska zračna masa maritimna zračna m. gl. morska zračna masa m. atmosfere celotna masa Zemljinega ozračja (5,3 10 18 kg) m. oblačnega zraka vsota mas suhega zraka, vodne pare in vodnih kapljic v izbrani pro¬ stornini zraka v oblaku m. suhega zraka masa osnovnih nespremenljivih sestavin zraka morska zračna m. zračna masa, ki nastane nad morjem in je vlaž¬ na; sin. maritimna zračna masa polarna zračna m. zračna masa, ki nastane v višjih geografskih širinah od zmernih in je razme¬ roma hladna tropska zračna m. zračna masa, ki nastane v nižjih geografskih širinah od zmernih in je razme¬ roma topla zračna m. obsežna masa zraka v makrometeorološki skali, ki ima od podlage pridobljene lastnosti mavrica -e i koncentrični barvni loki, vidni na pršcu, dežnih kapljah ali megli bela m., pri kateri barve niso razklonjene, npr. na megli m. prvega reda gl. notranja mavrica meandriranje dimne sledi 48 meniskus m. tretjega reda gl. zunanja mav¬ rica notranja zn., ki je izrazitejša in ima lok 42°; sin. mavrica prvega reda zunanja zn., ki je šibkejša in ima lok 50°; sin. mavrica tretjega reda meandriranje dimne sledi -a - - s vidno vodoravno vijuganje dima meandriranje toka -a - s vijuganje toka z radijem vijug, ki je večji od širine toka mediana -e i sin. srednja vrednost 1, gl. vrednost m. temperature sin. srednja tempe¬ ratura, gl. temperatura mediocris -a [mediokrisj m (krat. med) srednje razvit cumulus megla -e [meg] i drobne vodne kapljice ali ledeni kristalčki v prizemni plasti zraka, ki zmanj¬ šujejo vodoravno vidnost pod 1 km advekcijska zn., ki nastane pri advekciji zraka, ki je hladnejši ali toplejši od podlage oziroma tal dvignjena zn., ki nastane ob premešanju prizemne plasti zraka in preide v stratus frontalna zn., ki nastane zaradi izhlapevanja padavin ob frontah gosta zn., ki zmanjšuje vidnost pod določeno mejo, navadno pod 100 m ledena zn., ki sestoji iz ledenih kristalčkov zn. z vidnim nebom megla, ki je razmeroma plitva, da je mogoče videti nebo ali oblake morska zn., ki je nad morjem nevidna zn., ki je enake tempera¬ ture kot okolica in se je na satelitski sliki, posneti v infra¬ rdečem spektru, ne opazi obalna zn., ki je v pasu ob obali zaradi vzajemnega vpliva kop¬ nega in morja pobočna zn., ki je ob obsežnih položnih pobočjih zaradi adia- batnega ohlajevanja zraka pri prisilnem dvigu podhlajena zn., ki sestoji iz pod¬ hlajenih vodnih kapljic pršeča zn., iz katere prši puhteča zn., ki nastane v hladnem zraku nad toplo mokro podlago radiacijska zn., ki nastane zaradi ohlajevanja tal in zraka s seva¬ njem talna zn., ki sega od tal do višine nekaj metrov nad tlemi meglena moča -e -e [mag] i plast iz megle odložene vode na tla in predmete meja -e i višina ali ločnica različ¬ nih območij gozdna m. nadmorska višina, do katere rastejo drevesa klimatska m. ločnica raznih klimatskih tipov zn. snega nadmorska višina, nad katero leži sneg zn. sneženja nadmorska višina, nad katero sneži, pod njo pa dežuje zn. večnega ledu 1 . povprečna nadmorska višina, nad katero leži led vse leto 2. ločnica med morsko površino in polarnim ledom meniskus -a m ukrivljena površina tekočinskega stebrička v cevki merilnik 49 meteorologija merilnik -a m naprava za določanje vrednosti kake količine; prim. instrument, tipalo merilno mesto -ega -a s prostor, izbran za meritve meritev -tve ž instrumentalni način določanja kvantitativnih vrednosti kake količine analogna m., ki daje zvezne vred¬ nosti avtomatska m., pri kateri se izmerjene vrednosti samodejno registrirajo balonska m., ki se opravlja z meteorološkim balonom dopolnilna m. navadno občasna meritev, ki je dopolnilo k stal¬ nim meritvam maršrutna m., ki je vzdolž kake poti pilotažna balonska m. balonska meritev, pri kateri se balon spremlja s teodolitom posebna m., ki vključuje nestan¬ dardne metode, naprave ali termine radarska m., ki se opravlja z meteorološkim radarjem radiosondna m., pri kateri se meri temperatura, vlaga, tlak in veter z radiosondo redna m., ki poteka v mreži meteoroloških postaj več let trandosondna balonska m. balon¬ ska meritev, pri kateri balon potuje po ploskvi izbranega pritiska terminska m ., ki poteka v določe¬ nem časovnem zaporedju po pravilih svetovne meteorološke organizacije začasna /n., ki zajame razmeroma kratko časovno obdobje meritev meteor -ja m viden ali slišen pojav v atmosferi meteorograf -a m naprava za mer¬ jenje in zapisovanje meteorolo¬ ških elementov, nameščena na letalu, zmaju, balonu meteorolog -a m strokovnjak za meteorologijo; sin. vremenoslovec meteorologija -e i geofizikalna veda, ki obravnava procese in pojave v atmosferi in pojave, ki so soodvisni od njih; sin. vreme- noslovje aplikativna m. gl. uporabna me¬ teorologija dinamična m., ki obsega teorijo sil, gibanj, energijskih prehodov in procesov v ozračju fizikalna m., ki obsega fiziko oblakov, optične, električne in druge fizikalne pojave v ozračju pomorska m., ki obravnava pred¬ vsem procese v ozračju nad morji, zlasti za potrebe pomor¬ skega prometa radarska m., ki temelji na opazo¬ vanjih z radarjem satelitska m., ki temelji na opa¬ zovanjih s sateliti sinoptična m., ki obravnava ob¬ sežne atmosferske procese, predvsem po sinoptični metodi, za sestavo vremenskih napovedi na osnovi vremenskih kart; sin. sinoptika teoretična m., ki izhaja iz fizikal¬ nih zakonov in uporablja matematična sredstva tropska m., ki obravnava tropska in subtropska območja uporabna m., ki je prilagojena raznim dejavnostim, npr. agro- meteorologija, biometeorologija, meteorološki 50 meteorološki gozdarska, gradbena, letalska, medicinska, prometna, turistična meteorologija; sin. aplikativna meteorologija meteorološki -a -o ki se nanaša na meteorologijo; sin. vremenosloven meteorološka depeša šifrirano poročilo z meteorološkimi po¬ datki m. jesen jesen, ki traja v zmernih širinah severne poloble od 1. septembra do 1. decembra m. karta karta, ki kaže razpore¬ ditev meteoroloških količin, polj, pojavov, npr. padavinska karta, temperaturna karta, nevihtna karta m. količina katerakoli količina v meteorologiji m. ladja posebej za meteorološke meritve prirejena in vzdrževana ladja m. pomlad pomlad, ki traja v zmernih geografskih širinah severne poloble od 1. marca do 1. junija m. postaja gl. postaja m. služba organizacija, ki oprav¬ lja operativno delo na področju meteorologije v kaki državi, pokrajini m. zima zima, ki traja v zmernih geografskih širinah severne poloble od 1. decembra do 1. marca naslednjega leta meteorološki arhiv urejena zbirka meteoroloških podatkov m. element osnovna količina, ki opisuje stanja v atmosferi, npr. temperatura, pritisk m. instrument instrument, ki se uporablja za merjenje meteoro¬ loške količine m. ključ sistem šifer oziroma znakov za pomen, prenos in prikaz meteoroloških podatkov; m. kod gl. meteorološki ključ m. nomogram gl. nomogram m. observatorij meteorološka ustanova, namenjena meritvam in raziskavam m. parameter splošna, glede na definicijo pojma parameter včasih neustrezna oznaka za kako meteorološko količino m. podatek 1. podatek, ki se nana¬ ša na meteorološko količino ali pojav, npr. podatek o tempera¬ turi, vlažnosti 2. taba v mn. podatki, ki kot celota omogočajo pregled nad vremenom ali klimo m. pojav 1. pojav, odvisen od sta¬ nja v atmosferi in na njenih mejah; prim. prilogo o klasifikaciji hidrometeorjev 2. sin. atmosferski pojav, gl. pojav m. pokazatelj količina, ki oprede¬ ljuje vrednost ali stanje druge meteorološke količine m. polet polet, ki je namenjen meteorološkim meritvam m. radar elektronska naprava za opazovanje, ki oddaja in spreje¬ ma odbito elektromagnetno valovanje m. satelit naprava, ki meri in posreduje meteorološke podatke iz orbite okrog Zemlje; sin. vre¬ menski satelit meteorološko opazovanje opazova¬ nje, ki se nanaša na meteorolo¬ ške pojave ali meteorološke spremenljivke meteoropatija 51 mikrometeorologija m. poletje poletje, ki traja v zmernih geografskih širinah severne poloble od 1. junija do 1. septembra meteoropatija -e i prizadetost bolnega organizma zaradi vre¬ mena meteorotropija -e ž odzivnost orga¬ nizma na vreme metež -a in snežni metež -ega -a m gl. snežen metoda -e ž način obravnavanja ali reševanja problema deterministična m., ki sloni na fizikalnih zakonih in konkret¬ nih predpostavkah ter velja za posamezne primere; ant. statistič¬ na metoda m. elementa zraka metoda, ki velja za dogajanja v atmosferi, če se njen manjši del adiabatno dviga ali spušča m. končnih elementov metoda numeričnega reševanja diferen¬ cialnih enačb z razvojem po funkcijah, ki so le na končnih odsekih različne od nič m. mreže točk metoda numerič¬ nega reševanja diferencialnih enačb v pravilno razporejenih točkah m. perturbacij metoda, ki razdeli količino na njen značilni pov¬ prečni del in na odmik od te vrednosti numerična m., ki daje številčne rešitve enačb za konkretne podatke objektivna m., ki sloni na vnaprej določenih postopkih in kriteri¬ jih; ant. subjektivna metoda sinoptična m., ki na osnovi isto¬ časnih opazovanj spremlja vremenska dogajanja nad veli¬ kim delom zemeljske površine in omogoča vremenske napovedi z ekstrapolacijo premikov in dogajanj v ozračju spektralna m. 1 . metoda numerič¬ nega reševanja diferencialnih enačb z razvitjem spremenljivk v vrste periodičnih funkcij 2. določanje kakih lastnosti na osnovi določanja spektra statistična m., ki sloni na zakoni¬ tostih matematične statistike; ant. deterministična metoda subjektivna m., ki sloni na izkuš¬ njah posameznika; ant. objektiv¬ na metoda mezopavza -e ž meja med mezo- sfero in termosfero, ki je okrog 80 km visoko mezosfera -e i plast atmosfere na višini približno 50 do 80 km nad tlemi, v kateri se tempera¬ tura z višino močno znižuje; prim. stratosfera, termosfera migotanje -a s hitro, navidezno malenkostno spreminjanje polo¬ žaja zvezd ali drugih svetlobnih virov mikrobarograf -a m barograf, ki zazna tudi zelo majhne spre¬ membe tlaka mfkrofizika oblakov -e - ž področje meteorologije, ki obravnava dogajanja med delci v oblakih mikroklima -e ž klima, ki jo ima majhen prostor, npr. klima v zaprtih prostorih, med rastli¬ njem mikrometeorologija -e ž področje meteorologije, ki obravnava vremenske in klimatske razme¬ re majhnih dimenzij od nekaj mm do 2 km, navadno v pri- zemni plasti zraka milibar 52 monsun mflibar -a m (krat. mb, tudi mbar) enota za merjenje pritiska ali tlaka (1 mb = 1 hPa = 100 N/m 2 ) minimum -a m najmanjša vrednost spremenljive količine absolutni m., ki velja za celotni niz podatkov povprečni m. povprečje minimal¬ nih vrednosti, ki veljajo za posamezna krajša obdobja mistral -a m hladen veter, ki piha po dolini Rhone (Francija) navzdol model -a m skupek zakonitosti, ki opisujejo in določajo kak pojav ali stanje boksni m. računski model, ki predpostavlja razdelitev prosto¬ ra v volumske enote homogenih lastnosti difuzijski m., ki opisuje razširja¬ nje kake lastosti ali snovi v zraku, navadno s turbulentno difuzijo dinamični m., v katerem so glavni procesi opisani kot posledica delujočih sil fizični m. gl. laboratorijski model Gaussov m. [gausov] difuzijski model z Gaussovo razporeditvijo koncentracij okrog centra ali osi globalni m ., ki zajema dogajanje na celotni zemeljski površini klimatski m., ki sloni na klimat¬ skih vrednostih spremenljivk in povezuje klimatske dejavnike laboratorijski /n., v katerem se dogajanje spremlja v pomanjša¬ ni velikosti; sin. fizični model matematično fizikalni m., v kate¬ rem so dogajanja v atmosferi predstavljena s sistemom enačb mezometeorološki m., ki zajema dogajanja, značilna za mezome- teorološko skalo m. ciklona zmernih širin po Bjerknesu: model ciklona s toplo in hladno fronto m. fronte model, ki opisuje nari- vanje toplega zraka nad hlad¬ nega ali hladnega pod toplega in posledice tega m. širjenja onesnaženja (zraka) model, ki opisuje npr. advekcijo, difuzijo onesnaženja m. za napoved vremena model, ki vsebuje tudi časovno odvisnost dogodkov in z razvojem od začetnega stanja napoveduje bodoče vreme; sin. prognostični model m. za omejeno območje model, ki zajema dogajanje v ozračju nad delom hemisfere numerični m., ki je prirejen za numerično reševanje prognostični m. gl. model za napo¬ ved vremena statistični m ., ki po statističnih zakonitostih opisuje kak pojav modrina neba -e - i značilen sinji videz neba zaradi selektivnega sipanja sončne svetlobe modus -a m sin. najpogostejša vred¬ nost, gl. vrednost monitoring -a m informacijski sis¬ tem za spremljanje in nadzoro¬ vanje pojavov z zbiranjem in¬ formacij in odločanjem z osred¬ njega mesta monsun -a m obsežen sistem zna¬ čilnih vetrov pozimi s kopnega na morje in poleti obratno, predvsem v jugozahodni Aziji Montgomeryjev potencial 53 mutatus Montgomeryjev potencial -ega -a [montgomerijev] m funkcija, ki je na izentropski ploskvi podana kot vsota geopotenciala in en- talpije morski dim -ega dima m bolje: pršec motnja -e z pojav, ki ni usklajen s pravilnim, normalnim delova¬ njem motnost -i i zmanjšana vidnost ob lepem vremenu; sin. mrč prašna m., ki je posledica prahu ali majhnih delcev peska v zraku, ki se dvigajo s tal med peščenim viharjem suha m., ki je posledica drobnih delcev v zraku s premerom okrog 0,1 mikrometra in ki daje svetel videz neba v smeri proti soncu in temen videz v smeri od sonca vlažna m. gl. zamegljenost mrak -a m čas pred sončnim vzho¬ dom in po sončnem zahodu, ko ni niti popolnoma svetlo niti popolnoma temno m raz mraza m L vreme z relativno nizkimi temperaturami, močnim vetrom, brez sonca 2. poljud. vremensko stanje ob razmeroma nizki temperaturi zraka 3. občutje človeka ali živali v razmerah, ki povzročajo preko¬ meren odtok toplote iz telesa mrazfšče -a s manjše območje z nižjo temperaturo kot je v oko¬ lici, navadno v vrtači ali kaki drugačni kotlini mrč -a m gl. motnost mreža -e ž razporeditev točk v prostoru fina m. bolje: gosta mreža gosta m. z gosto razporejenimi (računskimi) točkami, ki so npr. v vodoravni smeri v globalnem modelu za napoved vremena oddaljene manj kot 150 km druga od druge m. postaj razvrstitev meteorološ¬ kih opazovalnic na določenem območju m. točk razporeditev računskih točk v numeričnem modelu osnovna m. mreža opazovalnic, ki delujejo nepretrgano in po mednarodnih pravilih pravilna m. mreža z vozlišči, razporejenimi vzdolž vzporednic ali geografskih koordinat zamaknjena m. mreža s točkami, pri kateri so različne količine definirane v različnih točkah mrežna razdalja -e -e ž oddaljenost dveh sosednjih točk v pravilni mreži podatkov mrtvo morje -ega -a s vzvalovano morje z razmeroma dolgimi valovi, ki niso nastali na tem območju mutatus -a m (krat. mut) oblak, pretvorjen iz oblaka drugega rodu; prim. prvotni oblak, gl. oblak naboj 54 napoved N naboj -oja m množina elektrine na telesu električni n. množina elektrine na naelektrenem telesu razdelitev n. pojav, pri katerem dobijo oblačni delci ali deli oblaka različen električni naboj nadglavišče -a s gl. zenit nagib -a m nagnjenost kake ravni¬ ne glede na horizontalno ravni¬ no n. fronte nagib, ki velja za fron¬ talno površino n. ploskve nagib, ki velja za zna¬ čilno ploskev, npr. enakega tlaka nakovalo -a s gl. incus naliv -a m zelo močen, navadno kratkotrajen dež namestitev instrumenta -tve - ž postavitev instrumenta na iz¬ brano mesto in priprava za njegovo delovanje napaka -e ž razlika med pravo in izmerjeno ali izračunano vred¬ nostjo n. instrumenta napaka, ki je posledica lastnosti instrumenta n. meritve seštevek napake in¬ strumenta in subjektivne napa¬ ke n. odsekan ja razlika med odvodom in količnikom končnih razlik, s katerimi se nadomesti odvod n. opazovanja subjektivna napaka pri opazovanju kakega pojava ali napaka meritve povprečna n. po izbranem postop¬ ku določeno povprečje posamez¬ nih napak sistematična n., ki se v enaki velikosti pojavlja pri vsaki od enakih meritev ali računanj; ant. slučajna napaka slučajna n., ki je ali subjektivna napaka ali napaka, ki je posle¬ dica slučajne motnje v instru¬ mentu; ant. sistematična napaka subjektivna n., ki je posledica nenatančnosti oziroma pomote človeka, ki meri ali računa verjetna n., ki se pri množici meritev ali računov pojavi z določeno verjetnostjo napoved -i tudi vremenska napoved -e -i ž opis vnaprej predvidenega stanja ali dogajanja v ozračju; sin. prognoza dolgoročna n ., ki velja za obdobje, daljše od 10 dni javna n., ki se posreduje preko sredstev javnega obveščanja kratkoročna n., ki velja za ob¬ dobje do 3 dni n. onesnaženosti zraka napoved vsebnosti škodljivih primesi v zraku oziroma ozračju n. sinoptičnega stanja napoved polj meteoroloških količin in vremenskih sistemov nad ob¬ sežnim območjem n. vremena napoved, ki velja za napoved 55 nebulosus vreme v kakem kraju ali v izbranem območju za izbrano časovno obdobje; sin. prognoza vremena n. vremenskih pojavov napoved, ki velja navadno za krajši čas vnaprej in za posamezen pojav, npr. napoved megle, napoved neviht natančnost n. (ang. accuracy) 1. stopnja realizacije napovedi glede na natančnost njene izde¬ lave 2. stopnja realizacije napo¬ vedi glede na natančnost ures¬ ničenja numerična n., izdelana na osnovi numeričnega modela objektivna n., sestavljena po objektivnih, vnaprej predpisanih postopkih ocena n. postopek, s katerim se določi natančnost, uspešnost, predvidljivost in zanesljivost napovedi persistenčna n., ki temelji na predpostavki, da bo prihodnje vreme enako sedanjemu pravilna n., ki se je uresničila predvidljivost n. (ang. predictabili- ty) stopnja možnosti napovedi glede na dinamiko in trajanje napovedanega sistema srednjeročna n., ki velja za obdob¬ je, daljše od 3 in krajše od 10 dni statistična n., izdelana na osnovi statistike podobnih preteklih stanj subjektivna n., sestavljena na osnovi osebnih izkušenj in spo¬ znanj uspešnost n. (ang. škili) stopnja realizacije napovedi glede na uporabljene prognostične meto¬ de ali glede na prognostika vremenska n. gl. napoved zanesljivost n. (ang. reliability) stopnja realizacije napovedi glede na vrednost zaupanja (verodostojnost) za uporabnika zdajšnja n. (ang. nowcasting), ki velja za čas od 0 do 2 ur zelo kratkoročna n., ki velja za čas od 0 do 12 ur zgrešena n., ki se ne uresniči napovedljivost -i i predvidena ver¬ jetnost uresničenja napovedi vremena napovedovati -ujem nedov. vnaprej določati vremensko stanje ali dogajanje v ozračju; sin. progno- zirati narivanje zraka -a -- s poševno dviganje ene zračne mase nad drugo ali nad kako pobočje n. toplega zraka narivanje zraka, ki velja za toplejši, redkejši in vlažnejši zrak; prim. topla fronta, gl. fronta nastanek pojava -nka - m proces izoblikovanja ali vzpostavitve pojava, npr. nastanek megle, nastanek nevihte nastavitev instrumenta -tve -- ž naravnanje instrumenta na začetno ali izbrano vrednost navodilo -a s določilo ali pojasnilo, kako kaj narediti, npr. navodilo za merjenje, navodilo za opazo¬ vanje nebo -a s navidezna ukrivljena ploskev oziroma prostor nad obzorjem kaotično n., ki je pokrito z oblaki zelo različnih rodov in vrst nebulosus -a [nebulozus] m (krat. nefoskop 56 nevihta neb) megličast, brezobličen oblak nefoskop -a m naprava za merjenje hitrosti in smeri gibanja obla¬ kov nefoskopske grablje -ih -belj ž, mn. nefoskop v obliki grabelj nefoskopsko zrcalo -ega -a s nefo¬ skop v obliki zrcala neperiodičnost -i ž lastnost, da se kaj v času ali prostoru ne ponavlja v enakomernih pre¬ sledkih neprozomost -i ž lastnost, da kaka snov ne propušča svetlobe ozi¬ roma sevanja; ant. prozornost; prim. prosojnost nestabilnost -i ž lastnost procesa ali sistema, da se zaradi motnje oddaljuje od prejšnjega stanja; sin. labilnost, ant. stabilnost dinamična n. 1 . nestabilnost, ki je posledica raznih dinamičnih vzrokov, npr. barotropna nesta¬ bilnost, baroklina nestabilnost, Kelvin-Helmholtzova nestabil¬ nost, inercijska nestabilnost, nestabilnost striženja, vrtinčna nestabilnost 2. nestabilnost pomikov na izentropski ploskvi energija n. energija, ki je posle¬ dica razporeditve temperature in vlage zraka, npr. energija statične nestabilnosti, energija barokline nestabilnosti koloidna n. lastnost oblakov, da v njih rastejo kaki delci na račun drugih zaradi razlik med njimi konvektivna n. druge vrste ne¬ stabilnost, ki je vzrok za nasta¬ nek tropskih ciklonov nad morjem numerična n. nestabilnost nume¬ rične sheme za reševanje siste¬ ma diferencialnih enačb statična n. pojav, pri katerem se znajde gostejša plast tekočine nad redkejšo zaradi raznih vzrokov, npr. absolutna nesta¬ bilnost, avtokonvekcijska nesta¬ bilnost, hidrostatska nestabil¬ nost, konvektivna nestabilnost, pogojna nestabilnost nestisljfvost -i ž lastnost snovi, da pod pritiskom ne spremeni svoje prostornine; ant. stisljivost n. zraka predpostavka, da zrak v prosti atmosferi pri horizontal¬ nem gibanju ni stisljiv neurje -a s zelo močne padavine in zelo močen veter, navadno ob nevihti nevihta -e ž L elektrometeor, in sicer strela ( bliskanje oziroma grmenje) 2. vremenski pojav, povezan s cumulonimbusom in grmenjem, pogosto tudi z močnim dežjem, točo, bliskanjem frontalna n., ki nastane na fronti krajevna n., ki nastane nad manj¬ šim območjem in je navadno termična nevihta, ki se ne odmakne od kraja nastanka n. v okolici nevihta, pri kateri v kraju opazovanja ni padavin oddaljena n., ki je daleč od kraja opazovanja orografska n., ki nastane zaradi vpliva orografije posamezna n. raba v mn., ki nastajajo le ponekod ali občasno nad kakim območjem supercelična n., ki jo sestavlja en nevihtni nos 57 nomogram sam, zelo velik cumulonimbus dokaj značilne zgradbe, ki potu¬ je na daljše razdalje termična n., ki nastane zaradi pregretosti kakega območja v labilnem ozračju večcelična n., v kateri je več celic, od katerih nekatere nastajajo, druge odmirajo nevihtni nos -ega -u m zastar. manjša izboklina na barogramu ob nevihti nezveznost -i ž skokovita spre¬ memba kake količine, npr. nezvezna funkcija; sin. diskonti¬ nuiteta nimbostratus -a m (krat. Ns) srednji oblak v obliki brezoblične sivi¬ ne, iz katerega sneži ali dežuje nivo -ja m višina kake površine ali ploskve brezdivergentni n., na katerem ni divergence v toku kondenzacijski n., na katerem je baza oblakov kondenzacijski n. mešanja nivo, na katerem je baza stratusa ali dvignjene megle zaradi preme- šanja prizemne plasti atmosfere kondenzacijski n. prisilnega dviga nivo, na katerem je baza obla¬ kov ob prisilnem dviganju zraka kondenzacijski n. proste konvekci- je nivo, na katerem je baza oblakov ob prosti konvekciji konvekcijski n ., do katerega seže prosta konvekcija n. geostrofskega vetra nivo, nad katerim velja geostrofska apro- ksimacija n. priključka žargon v letalstvu, gl. nivo začetka konvekcije n. začetka konvekcije višina od tal, na kateri je konvekcija navzgor znatna niz podatkov -a - m urejeno zapo¬ redje podatkov dopolnitev n. p. računski posto¬ pek, s katerim se nadomestijo manjkajoči podatki s podatki, izmerjenimi na sosednjih meteo¬ roloških postajah noč -i ž čas teme od sončnega zahoda do sončnega vzhoda; sin. ponoči nočnik -a in sin. gorski veter, gl. veter nomogram -a m sistem izolinij, po katerem se določa vrednost kake količine ob znanih vred¬ nostih drugih količin; sin. me¬ teorološki nomogram obdelava podatkov 58 oblak O obdelava podatkov -e -- i kontrola in preureditev podatkov, nava¬ dno v strnjeno informacijo obdobje -a s omejeno trajanje; prim. doba oblačna kapa -e -e i orografski oblak, ki pokriva vrh hriba oblačno prisl, stanje, ko je nebo povsem prekrito z oblaki, in sicer: 8/8 oziroma 10/10 delno o. stanje, ko je nebo pokrito med 1/8 in 3/8 pretežno o. stanje, ko je nebo pokrito do 8/8 skupne oblačno¬ sti in do 7/8 nizke oblačnosti zmerno o. stanje, ko je nebo po¬ krito do 7/8 skupne oblačnosti in do 5/8 nizke oblačnosti oblačnost -i i L stopnja prekritosti neba z oblaki, ki se označuje v osminah ali desetinah nizka o., pri kateri so upoštevani nizki oblaki skupna o., pri kateri so upošteva¬ ni vsi oblaki na nebu 2. sistem oblakov s kakimi značilnostmi frontalna o., ki je ob fronti konvektivna a, ki je posledica konvekcije nizka a, ki sestoji samo iz nizkih oblakov orografska o., ki je ob hribih ali zaradi njih oblak -a m vidna množica vodnih kapljic, ledenih kristalčkov ali obojega ter hidrometeorjev (npr. snežnih kosmov, zrn toče) višje v ozračju biserni o. posebni oblak v strato¬ sferi na višini med 20 in 30 km, podoben cirrusu, ki ima močno irizacijo burjin o., ki se pojavi ob burji pri vrhu gorske pregrade cirrusni o. in cirusni o. visoki oblak rodu cirrus, cirrostratus ali cirrocumulus cunjasti o. razcefrani cunji podo¬ ben oblak pod kakim oblakom; sin. pannus deževni o., iz katerega dežuje dopolnilna oblika (oblaka) poseb¬ na oblika dela oblaka; prim. pri¬ logo o klasifikaciji oblakov fenski o., ki se pojavi ob fenu pri vrhu gorske pregrade klasifikacija oblakov gl. klasifika¬ cija konvektivni o., ki je posledica konvekcije, npr. oblak vertikal¬ nega razvoja, oblak nad hladil¬ nim stolpom kopasti o. v obliki kopic, kop; prim. cumulus, cumulonimbus lečasti o. v obliki konveksne leče; sin. lenticularis ledeni o., ki sestoji iz ledenih kristalčkov ali zmrznjenih kap¬ ljic mikrofizika o. gl. mikrofizika oblakov najpomembnejši o. raba v mn., kot element meteorološkega ključa: oblaki, ki oblak 59 oblak so tako gosti oziroma tako nizko, da jih je potrebno posebej obravnavati v poročilu o opazo¬ vanju nevihtni o., ki je nosilec nevihte; prim. cumulonimbus nizki o. raba v mn. skupina oblakov od tal do višine 2 km, v kateri so oblaki iz rodu stratocumulus in stratus nočni svetleči se o. posebni oblak v stratosferi na višini med 70 in 90 km, podoben cirrusu, viden ponoči o. prahu oblak, ki je na satelitski sliki podoben cirrusu, vendar je sestavljen iz prahu, ki v pri- zemni plasti povzroča motnost zraka o. primesi posebni oblak, ki ga sestavljajo neobičajne sestavine, npr. prah, dim, plini, radio¬ aktivne snovi o. se je utrgal poljud. močen naliv o. vejica oblačni sistem na satelit¬ ski sliki, po obliki podoben veji¬ ci (pravopisnemu znaku), znači¬ len za nastajanje novega ciklo¬ na o. vertikalnega razvoja raba v mn. skupina oblakov, za katero je značilno, da oblaki nastajajo ob močnejšem navpičnem dviganju zraka, v kateri so oblaki iz rodu cumulus in cumulonimbus; prim. konvektivni oblak orografski o., ki nastane zaradi vpliva orografije plastoviti o., ki ima pretežno plastovito, razpotegnjeno obliko; sin. stratiformis; prim. stratus, nimbostratus, stratocumulus, altostratus, cirrostratus podvrsta oblakov tretja stopnja klasifikacije oblakov po značil¬ nostih; prim. prilogo o klasifikaciji oblakov posebni o. raba v mn. skupina v klasi¬ fikaciji oblakov, ki obsega manj pogoste oblake, npr. stratosfer¬ ski oblaki, oblaki ob slapovih, oblaki od industrije, vulkanskih izbruhov, sledi za letali posipani o., v katerega so vnesene snovi z namenom, da bi se spremenile njegove lastnosti prvotni o., iz dela katerega je nastal drug rod oblakov; prim. genitus, mutatus, prilogo o klasifikaciji oblakov rod oblakov prva stopnja klasi¬ fikacije oblakov po značilnostih; prim. prilogo o klasifikaciji obla¬ kov rotorni o. orografski oblak, nava¬ dno valjaste oblike, ki nastane v zavetrju hriba skupina oblakov oblaki, združeni glede na kako skupno značil¬ nost, npr. višino, nastanek spremljajoči o. posebna oblika oblaka, ki spremlja drugi oblak; prim. prilogo o klasifikaciji obla¬ kov srednji o. raba v mn. skupina oblakov v višini od 2 do 6 km, v kateri so oblaki iz rodu altocumulus, altostratus, nimbostratus stolpičasti o. v obliki stolpičev; sin. castellanus stratosferski o. posebni oblak, ki je v stratosferi (biserni oblak, nočni svetleči se oblak) valovni o., ki nastane v vrhovih valov v atmosferi navadno na zavetrni strani nad gorskimi obramba 60 odstopanje pregradami; prim. lenticularis visoki o. raba v mn. skupina oblakov v višini od 6 do 13 km, v kateri so oblaki rodu cirrus, cirro- cumulus in cirrostratus vlaknati o, v obliki vlaken; sin. fibratus vodni o., ki sestoji samo iz kapljic brez kristalčkov ledu vrh oblaka zgornja meja oblaka vrsta oblakov druga stopnja kla¬ sifikacije oblakov po značilno¬ stih; prim. prilogo o klasifikaciji oblakov vulkanski o. posebni oblak, ki je posledica izbruha vulkana obramba -e ž umetno zmanjševanje neugodnih vplivov kakega vremenskega procesa ali pojava, npr. obramba pred pozebo, sla¬ no, točo observatorij -a m sin. meteorološki observatorij, gl. meteorološki obsevanje -a s vpadanje sevanja na kako površino cirkumglobalno a, ki se nanaša na okrogle sprejemne površine difuzno o., ki se nanaša na sipani del vpadajočega (sončnega) sevanja direktno o., ki se nanaša na nesi- pani in iz okolice neodbiti del vpadajočega (sončnega) sevanja globalno a, ki je vsota direktnega in difuznega sončnega obseva¬ nja vodoravne površine jakost o. gostota energijskega toka sevanja, ki pade na kako ploskev kvaziglobalno o., ki je vsota di¬ rektnega in difuznega sončnega obsevanja nagnjene ali navpične površine sončno o. sončno sevanje, ki sije na kako površino; sin. insolacija trajanje sončnega o. seštevek izmerjenih časovnih intervalov direktnega sončnega obsevanja obzorje -a s črta, kjer se navidezno stikata zemeljska površina in nebo; sin. horizont odboj -oja m sprememba smeri, npr. razširjanja valovanja, zaradi trka ob kaj; sin. refleksija difuzni o., pri katerem je odboj neurejen in je v vse smeri popolni o., pri katerem se vse vpadlo valovanje urejeno odbije od telesa; prim, zračno zrcaljenje, gl. zračen selektivni o., pri katerem se odbi¬ je le valovanje določene valovne dolžine odbojnost -i ž razmerje med odbi¬ tim in vpadlim sevanjem na kaki površini; sin. refleksivnost; prim. albedo radarska o. mera za določanje lastnosti ozračja glede na sipa- nje radarskih žarkov nazaj proti radarju odcepitev -tve ž ločitev manjšega dela od glavnine, npr. odcepitev hladnega zraka odjuga -e i močna otoplitev po nekaj časa trajajočem mrazu odklon -ona m L odmik od običajne ali povprečne vrednosti; prim. odstopanje 2. sprememba smeri zaradi zunanjega vpliva odklonski kot -ega -a m kot, za katerega se je spremenila smer (gibanja) odstopanje -a s večji in pomemb¬ nejši odklon meteorološke koli- odtok 61 opazovalec čine od normalne vrednosti; sin. anomalija odtok -oka m padavinska voda, ki odteče podzemni o. del padavin, ki odteče pod površino tal površinski o. del padavin, ki od¬ teče po površini tal ogljikov dioksid -ega -a m (simbol C0 2 ) plin, stalna sestavina zraka v zelo majhni koncentra¬ ciji ogolitev -tve i L odnašanje tal z dežjem, vetrom ali vodo 2. naravna ali umetna odstrani¬ tev vse vegetacije in organskih snovi; sin. denudacija ogretje -a s gl. otoplitev ohladitev -tve i znižanje tempera¬ ture; ant. otoplitev ohlajevanje -a s proces zniževanja temperature adiabatno o. brez izmenjave to¬ plote z okolico advektivno o. zaradi dotoka hlad¬ nejšega zraka od drugod diabatno o. z izmenjavo toplote z okolico jakost o. gl. jakost kondukcijsko o. pri stiku s hlad¬ nejšo podlago ali objektom radiacijsko o. z oddajanjem toplo¬ te s sevanjem oklnzija -e ž del frontalnega siste¬ ma, pri katerem hladna fronta dohiti toplo in je topli zrak izrinjen v višino hladna o., pri kateri je pri tleh hladna fronta prepognjena o., ki je v zadnjem delu ciklona, katerega središče je pomaknjeno vzdolž okluzije topla o., pri kateri je pri tleh topla fronta oko orkana očesa -- s brezoblačni osrednji del orkana 2, v kate¬ rem se zrak spušča ombrograf -a m ombrometer, ki zapisuje časovni potek količine padavin; sin. pluviograf ombrometer -tra m naprava za merjenje količine padavin; sin. dežemer, pluviometer; prim. totali- zator onesnaženi zrak -ega -aka m gl. zrak onesnaženje zraka -a - s dogodek, pri katerem se zrak umaže oziroma postane škodljiv onesnaženost zraka -i - i L značil¬ nost umazanega oziroma škod¬ ljivega zraka 2. stopnja umazanosti oziroma škodljivosti zraka lokalna o. z. onesnaženost zraka v kakem kraju ali v izbrani točki višinska o. z. onesnaženost zraka, ki je pod kako inverzijo v prosti atmosferi onesnaževalec zraka -lca - m na¬ prava ali sistem, ki onesnažuje zrak; prim. polutant onesnaževanje zraka -a - s dogaja¬ nje, s katerim se zrak umaže oziroma postane škodljiv; prim. emisija 1 opacus -a [opakus] m (krat. op) temen, neprozoren oblak opalescenca -e i šibko sipanje svet¬ lobe v ozračju, ki daje goram v daljavi modrikast videz opast -i i plast nametenega snega na grebenu iz privetrne strani, ki sega nad zavetrno stran grebena opazovalec -lca m kdor je usposob¬ ljen za opazovanje in opravlja to delo opazovalni prostor 62 ozadje onesnaženosti opazovalni prostor -ega -ora m po predpisih urejena površina, kjer se opravljajo meteorološka opazovanja opazovanje -a s zaznavanje stanja in pojavov z gledanjem oziroma merjenjem fenološko o., ki se nanaša na stanje in razvoj rastlin instrumentalno o., ki poteka z napravami klimatološko o., ki se opravlja za potrebe klimatologije v termi¬ nih po lokalnem času ladijsko o., ki se opravlja z ladje ali na ladji letalsko o., ki se opravlja iz letala ali z letalom meteorološko o., ki se nanaša na meteorološke pojave ali mete¬ orološke spremenljivke neprekinjeno o., ki poteka ves čas radarsko o., ki se opravlja z ra¬ darjem satelitsko o., ki se opravlja s sate¬ lita sinoptično o., ki se opravlja po svetovnem času, povsod po Zemlji istočasno, za potrebe napovedovanja vremena orkan -a m L najmočnejši vihar z jakostjo 12 heaufortov, ki pov¬ zroča splošno razdejanje, na morju pa potaplja ladje; prim. prilogo o vetrovih 2. globok tropski ciklon z or¬ kanskim viharjem; sin. hurricane, tajfun orositev -tve z ovlažitev s konden¬ zacijo (z roso) os -i ž namišljena črta, ki določa kak položaj, navadno središče vrtenja ali kroženja koordinatna o., ki sama ali z drugimi osmi določa koordinatni sistem o. ciklona os, ki povezuje lego središča ciklona na raznih viši¬ nah o. dilatacije os, vzdolž katere se zrak razteka v deformacijskem polju hitrosti o. divergence os, vzdolž katere je divergenca v deformacijskem polju hitrosti o. doline os, ki povezuje točke najnižjih vrednosti kake količi¬ ne v njenem polju o. grebena os, ki povezuje točke najvišjih vrednosti kake količi¬ ne v njenem polju o. kontrakcije os, vzdolž katere se zrak steka v deformacijskem polju hitrosti o. konvergence os, vzdolž katere je konvergenca toka v deforma¬ cijskem polju hitrosti o. kroženja os, okrog katere kaj kroži o. vrtenja os, okrog katere se kaj vrti Zemljina o. namišljena premica skozi pola Zemlje oseka -e ž zniževanje morske gla¬ dine zaradi privlačnosti Lune in Sonca; ant. plima; prim. plimovanje osrenica -e 'i tanka predirajoča se zmrznjena snežna skorja otoplitev -tve ž zvišanje tempera¬ ture; sin. ogretje; ant. ohladitev ovčica -e ž, raba v mn.: ovčice, poljnd. plastoviti oblaki, razdeljeni v kupčke ozadje onesnaženosti -a - s onesna¬ ženost zraka, ki pride od odda¬ ljenih virov ozon 63 parameter ozon -a m (simbol 0 3 ) plin, triatomni kisik, v ozračju pomemben predvsem v ozonosferi in pri fotokemičnem smogu ozonosfera -e i plast ozračja na višini med 20 in 50 km, v kate¬ ri je relativno mnogo ozona, ki padavina -e i, raba v mn.: padavine, hidrometeorji, ki padejo iz obla¬ kov in prispejo do tal frontalne p., ki nastanejo ob frontah kisle p., v katerih je kislost pove¬ čana zaradi onesnaženosti zraka, predvsem s sulfati in nitrati konvektivne p., ki padejo iz kon- vektivnih oblakov onesnažene p ., ki vsebujejo primesi, ki jih v padavinah navadno ni orografske p., ki nastanejo ali so intenzivnejše zaradi dviganja zraka ob pobočjih radioaktivne p., ki so bolj radio¬ aktivne kot navadno snežne p. gl. sneg 1 padavinski -a -o ki se nanaša na padavine padavinska celica del oblaka s padavinskimi elementi p. cona cona, v kateri se pojavlja¬ jo padavine p. inverzija inverzija, ki se nanaša na razporeditev količine padavin absorbira večino ultravijolične¬ ga sevanja ozračje -a s plinski ovoj Zemlje; sin. atmosfera 1 plimovanje o. plimovanje, ki se odraža v dnevnih periodičnih spremembah zračnega tlaka P v gorah z nadmorsko višino p. roža roža, ki kaže količine padavin ob vetru iz določenih smeri padavinski element posamezna padavinska kaplja, kristal, sne¬ žinka ali zrno p. režim 1 . opis krajevnih in čas¬ ovnih značilnosti razporeditve padavin ali njihov potek, npr. tropski, monsunski, kontinen¬ talni, mediteranski padavinski režim 2. povprečni razpored koli¬ čine in oblike padavin med letom p. sistem oblika padavinske cone, ki nastane ob frontah ali ne¬ vihtah paleoklimatologfja -e i veda, ki proučuje klimo preteklih geo¬ loških obdobij in vzroke za njene spremembe paniraš -a [panus] m (trat. pan) raz¬ cefrani cunji podoben oblak pod kakim oblakom; sin. cunjasti oblak parameter -tra ra spremenljivka, ki parametrizacija 64 plast ima v določeni funkcijski pove¬ zavi poseben pomen Coriolisov p. [koriolisov], ki določa velikost Coriolisove sile v od¬ visnosti od geografske širine meteorološki p. splošna, glede na definicijo pojma parameter včasih neustrezna oznaka za kako meteorološko količino p. hrapavosti parameter, ki določa vpliv različno hrapavih tal na zračni tok nad tlemi Rosshyjev p. [rozbijev] odvod Coriolisovega parametra po geografski širini, ki določa dinamični vpliv na stabilnost splošne cirkulacije ozračja parametrizacija -e i vključevanje vpliva kake količine na poeno¬ stavljen način pas -u m podolgovato območje česa, npr. padavinski pas in ter tropski konvergentni p. območje ob termičnem ekvator¬ ju, na katerem se pri tleh steka zrak z obeh polobel klimatski p. s približno enako klimo pasat -a m veter pri tleh ob inter- tropski konvergentni coni, ki piha na severni polobli od se¬ verovzhoda, na južni pa od jugovzhoda; sin. ekvatorialni vzhodnik 2 pasji dnevi -ih dni m mn. L poljud. obdobje največje poletne vročine 2. po pratiki: čas, ko je Sonce v znamenju Leva periodičnost -i ž lastnost, da se kaj v času ali prostoru ponavlja v enakomernih presledkih perlucidus -a m (krat. pe) oblak, pri katerem je nebo vidno med posameznimi deli oblakov pennafrost -a m polarno območje, ki ima v globini stalno zmr¬ znjena tla persistenca -e i vztrajanje obstoje¬ čega stanja, npr. vremena pileus -a m (krat. pil) bel oblak v obliki pokrivala ob vrhu kopa¬ stega oblaka pilotbalon -a m neustr. pilotažni balon, gl. balon piranometer -tra m naprava za merjenje sončnega sevanja, ki prihaja iz polprostora pirgeometer -tra m naprava za merjenje dolgovalovnega (ze¬ meljskega) sevanja, ki prihaja iz polprostora pirheliometer -tra m naprava za merjenje direktnega sončnega sevanja iz majhnega prostor¬ skega kota pirradiometer -tra m naprava za merjenje sevanja, ki prihaja iz polprostora neto p., ki meri razlike v prihaja¬ jočem sevanju iz dveh nasprot¬ nih polprostorov, npr. od zgoraj in od spodaj piš -a m kratkotrajen, navadno močen, slišen veter lavinski p., ki ga povzroči snežni plaz s tem, da s seboj potegne tudi zrak nevihtni p., ki ga povzročijo padavine ob nevihti plast -i i del prostora, ki ima eno dimenzijo znatno manjšo od drugih dveh atmosferska p. plast, ki je pretež¬ no vodoravna in velja za del atmosfere brezdivergentna p., v kateri je plast 65 plin divergenca toka zanemarljivo majhna Ekmannova p., [ekmanova], v kateri veter prehaja od vredno¬ sti pri tleh po Ekmannovi spira¬ li do vrednosti v prosti atmo¬ sferi; sin. spiralna plast izotermna p. plast zraka, v kateri je temperatura povsod enaka labilna p., v kateri je zrak hidro- statično nestabilen ali v kateri je tok zraka nestabilen na kak drug način mejna p., v kateri kake lastnosti prehajajo od tistih, ki so na eni strani, k tistim, ki so na drugi strani te plasti najvažnejša oblačna p. 1 . oblačna plast, ki je najpomembnejša za varnost letalskega prometa; prim. najpomembnejši oblak, gl. oblak 2. element meteorološke depeše oblačna p., ki jo tvorijo oblaki in dajejo videz plasti planetarna mejna p. spodnja plast ozračja, v kateri je še občuten vpliv tal na dogajanja v njej p. mešanja plast, ki sega od tal do višine, do katere je ozračje nevtralno stabilno p. trenja prizemna plast zraka, v kateri trenje bistveno vpliva na tok zraka prizemna p. 1. plast, ki je blizu tal 2. spodnji del planetarne mejne plasti, v kateri je vpliv tal na dogajanja v ozračju značilen spiralna p. gl. Ekmannova plast stabilna p., v kateri je zrak hidrostatično stabilen ali v kateri je tok zraka stabilen turbulentna p., v kateri prevladu¬ je turbulentni način gibanja zaporna p ., ki preprečuje navpično izmenjavo zraka oziroma kon- vekcijo in je navadno močna temperaturna inverzija zračna p., ki je določena po kakih lastnostih zraka plaz -u m gmota snovi, ki se na pobočju odtrga od celote in zdrsne navzdol, npr. snežni plaz plima -e i dviganje morske gladine zaradi privlačnosti Lune in Sonca; ant. oseka; prim. plimovanje atmosferska p. pojav v ozračju, podoben pojavu na morju, pri katerem sodeluje še termalni vpliv sonca viharna p. nenavadno visoka gladina morja ob viharju zaradi sovplivov polja pritiska, vetrov, nihanja gladine plimovanje -a s izmenično pojavlja¬ nje plime in oseke p. ozračja plimovanje, ki se odra¬ ža v dnevnih periodičnih spre¬ membah zračnega tlaka plin -a m snov v takem agregat¬ nem stanju, v katerem ima glede na kapljevino ali trdno snov majhno gostoto in ko ne tvori površine atmosferski p. 1 . posamični plin, ki se nahaja v ozračju 2. raba v mn. plini, ki sestavljajo ozračje dimni p. raba ? mn. plini, ki nastajajo pri zgorevanju idealni p., v katerem je notranja energija odvisna samo od tem¬ perature in za katerega velja plinska enačba stanja inertni p., ki kemijsko nerad reagira z drugimi snovmi izpušni p., ki izhaja iz izpuhov motorjev z notranjim zgoreva- ploha 66 podatek njem ali iz ventilacij škodljivi p., ki ima škodljiv uči¬ nek na organizme ali objekte žlahtni p., ki kemijsko ne reagira in je element ničelne skupine periodnega sistema elementov ploha -e i kratkotrajna padavina iz konvektivnih oblakov dežna p., ki pade v obliki dežja snežna p., ki pade v obliki snega ploskev -kve i dvodimenzionalna geometrijska tvorba v prostoru, določena z vrednostjo kake koli¬ čine v odvisnosti od dveh neod¬ visnih spremenljivk diskontinuitetna p., na kateri se kaka lastnost z ene strani plo¬ skve na drugo stran skokovito spremeni ekvidistantna p., ki velja za enake razdalje ekvipotencialna p., ki velja za enak potencial, npr. geopoten- cial, potencialna temperatura frontalna p., ki jo določa položaj fronte v prostoru in je idealiza¬ cija frontalne cone izentropna p., ki velja za enako entropijo izobarna p., ki velja za enak zračni pritisk; prim. ploskev priti¬ ska oziroma ploskev tlaka izosterna p., ki velja za enak specifični volumen izotermna p., ki velja za enako temperaturo mejna p., na kateri je meja kake lastnosti p. pritiska ploskev, ki je določena s konstantnim pritiskom; sin. ploskev tlaka; prim. izobarna ploskev p. tlaka ploskev, ki je določena s konstantnim tlakom; sin. ploskev pritiska; prim. izobarna ploskev standardna p. pritiska mednarod¬ no določene ploskve pritiska, in sicer: 1000, 850, 700, 500, 300, 250, 200, 150 in 100 hPa; sin. standardna ploskev tlaka standardna p. tlaka mednarodno določene ploskve pritiska, in sicer: 1000, 850, 700, 500, 300, 250, 200, 150 in 100 hPa; sin. standardna ploskev pritiska plundra -e i sin. snežna brozga, gl. snežen pluviograf -a m gl. ombrograf pluviometer -tra m gl. ombrometer podatek -tka m informacija o vred¬ nosti kake količine ali pojava izmerjeni p., ki je pridobljen z merjenjem izvedeni p., ki je pridobljen s kako metodo, npr. računsko, iz drugih podatkov klimatski p., ki je del informacije o klimi kontrolirani p., ki je na kak način preverjen korigirani p., ki je na kak način popravljen meteorološki p. 1 . podatek, ki se nanaša na meteorološko količino ali pojav, npr. podatek o tempe¬ raturi, vlažnosti 2. raba v mn. poda¬ tki, ki kot celota omogočajo pregled nad vremenom ali klimo p. osnovne mreže podatek, ki je pridobljen v osnovni mreži meteoroloških postaj radarski p., ki je pridobljen z radarjem satelitski p., ki je pridobljen s satelita podneben 67 pojav vremenski p., ki je del informacije o vremenu podneben -bna -o gl. klimatski podnebje -a s značilnosti vremena nad kakim območjem v daljšem obdobju (praviloma 30 let); sin. klima podnevi prisl, v času svetlobe od sončnega vzhoda do sončnega zahoda; sin. dan 3; prim. dolžina dneva 1, gl. dolžina podobnost -i i stanje, ko se stvari ali dogajanja med seboj ujemajo po kakih lastnostih, npr. od primera do primera ali tiste v naravi nasproti tistim v modelu dinamična p., ki velja za razmerja sil geometrijska p., ki velja za geo¬ metrijske lastnosti p. Kolomogorova podobnost, ki velja za nekatere lastnosti turbulentnega toka p. Monina in Obuhova podobnost, ki velja za značilnosti turbu¬ lentnega toka zraka pri tleh Rossbyjeva p. [rozbijeva], ki velja za lastnosti, ki jih določata vpliv tal in hitrost prizemnega geostrofskega vetra podtlak -a m tlak, ki je manjši od tlaka v okolici podvrsta -e ž klasifikacijska kate¬ gorija pojavov, nižja od vrste p. oblakov tretja stopnja klasifi¬ kacije oblakov po značilnostih; prim. prilogo o klasifikaciji obla¬ kov poglabljanje ciklona -a -- s zniže¬ vanje pritiska v območju ciklo¬ na in s tem njegova krepitev pogoj -oja m kar je treba upošteva¬ ti ali uresničiti, da se omogoči uresničitev česa drugega dinamični robni p. robni pogoj, ki velja za sile na robu območja kinematični robni p. robni pogoj, ki velja za gibanje na robu območja letališčni mejni p. pogoj, ki pred¬ pisuje najslabše vremenske razmere na kakem letališču, v katerih je še dovoljeno vzletanje oziroma pristajanje letal robni p., ki velja na robu območja in soodloča o razmerah ali doga¬ janjih na obravnavanem območ¬ ju, predvsem v zvezi z reševa¬ njem enačb, ki opisujejo raz¬ mere ali dogajanja pogostnost -i i število ponovitev dogodka ali pojava v časovni enoti ali število dogodkov ali pojavov v določenem veliko¬ stnem razredu; sin. frekvenca 1 pojav -ava m zaznavno dogajanje ali stanje v atmosferi atmosferski p., ki je v atmosferi; sin. meteorološki pojav 2 Dopplerjev p. [doplerjev] spre¬ memba frekvence sprejetega valovanja zaradi gibanja od¬ dajnika ali sprejemnika električni p ., ki je v zvezi z atmo¬ sfersko elektriko ali elektro¬ magnetnim valovanjem klasifikacija p. gl. klasifikacija meteorološki p. 1 . pojav, odvisen od stanja v atmosferi in na njenih mejah; prim. prilogo o kla¬ sifikaciji hidrometeorjev 2. gl. atmosferski pojav optični p., ki je v zvezi s svetlobo v ozračju polarni sij 68 porazdelitev vremenski p., ki je v zvezi s sta¬ njem vremena; prim. prilogo o klasifikaciji hidrometeorjev polarni sij -ega -a m svetloba v visokih plasteh ozračja, ki na¬ stane pri trkih delcev s Sonca z molekulami sestavin zraka poledica -e ž gladka trda plast ledu na tleh, ki nastane z zmrzova¬ njem podhlajenih kapelj pri pršenju ali dežju; prim, žled poletje -a s najtoplejši del leta, ki je med pomladjo in jesenjo astronomsko p., ki se na severni polobli začne ob poletnem sol¬ sticiju in se konča ob jesenskem enakonočju meteorološko p., ki traja v zmer¬ nih geografskih širinah severne poloble od 1. junija do 1. sep¬ tembra polimeter -tra m higrometer s termometrom in dodatno skalo za določanje rosišča polje -a s del prostora, v katerem ima kaka količina v vsaki točki določeno vrednost, npr. polje zračnega pritiska ali tlaka, temperaturno polje brezgradientno p., v katerem je gradient zanemarljivo majhen deformacijsko p. z izrazito defor¬ macijo oziroma s striženji v toku frontogenetično p., v katerem je os dilatacije približno vzporedna z izotermami frontolitično p., v katerem je os kontrakcije približno vzporedna z izotermami konvergentno p. z izrazitim ste¬ kanjem toka polnjenje ciklona -a - s zviševanje pritiska v območju ciklona in s tem njegova slabitev polobla -e ž polovica zemeljske oble; sin. hemisfera polntant -a m primes, ki onesnažuje zrak; prim. onesnaževalec zraka primarni p., ki je v obliki, v kate¬ ri prihaja iz vira onesnaževanja sekundarni p., ki nastane s pre¬ tvorbo v ozračju pomlad -i i del leta med zimo in poletjem astronomska p., ki se na severni polobli začne ob pomladanskem enakonočju in se konča ob po¬ letnem solsticiju meteorološka p., ki traja v zmer¬ nih geografskih širinah severne poloble od 1. marca do 1. junija ponoči prisl, v času teme od sončne¬ ga zahoda do sončnega vzhoda; sin. noč; prim. dolžina noči, gl. dolži¬ na pooblačitev -tve ž nastanek ali povečanje oblačnosti poraba vode -e -- ž količina povr¬ šinske in talne vode, ki je po¬ trebna za rast rastlin in evapo- racijo s porasle površine porazdelitev -tve ž zastopanost kake količine glede na lokacijo, velikost ali na kak drug način časovna p., ki je narejena glede na čas horizontalna p., ki je narejena glede na lego v vodoravni rav¬ nini p. po smeri porazdelitev, ki je narejena glede na smer neba prostorska p., ki je narejena glede na lego v prostoru vertikalna p., ki je narejena glede na višino poročilo 69 pot poročilo -a s informacija o meteo¬ roloških razmerah letno /?., ki se nanaša na obdobje enega leta mesečno p., ki se nanaša na ob¬ dobje enega meseca vremensko p. predstavitev aktu¬ alnih vremenskih podatkov v dogovorjeni obliki posipanje oblaka -a - s vnos ke¬ mičnih sredstev v oblak posoda A -e -- ž naprava za merje¬ nje izhlapevanja v obliki okrog¬ le posode s premerom 1,2 metra pospešek -ška m sprememba hitros¬ ti na časovno enoto gravitacijski p., ki je posledica delovanja gravitacijske sile Zemlje težnostni p., ki je posledica gravi¬ tacije in vrtenja Zemlje postaja -e z mesto z ustreznimi napravami, kjer se opravljajo meteorološka, klimatološka ali fenološka opazovanja avtomatska meteorološka p. skupek elektronskih naprav, kjer se opravljajo meteorološke meritve samodejno dopolnilna (meteorološka) p. meteorološka postaja, ki je za določen čas ali namen dodana redni mreži meteoroloških po¬ staj ekološko-meteorološka p., kjer se poleg meteoroloških količin meri onesnaženost zraka fenološka p. meteorološka postaja, kjer se opravljajo fenološka opazovanja glavna meteorološka p. meteoro¬ loška postaja, s katere se poši¬ ljajo depeše v predpisanih ter¬ minih, ki so enaki za vse take postaje na svetu; sin. sinoptična postaja javljajoča (meteorološka) p. na¬ vadna meteorološka postaja, s katere se pošiljajo depeše o opazovanjih klimatološka p. gl. navadna mete¬ orološka postaja lavinska p. za opazovanje snega in snežnih padavin meteorološka p. in (meteorološka) p. za merjenje in opazovanje količin in pojavov v atmosferi navadna meteorološka p. meteoro¬ loška postaja, na kateri se bele¬ ži stanje ob klimatskih termi¬ nih; sin. klimatološka postaja padavinska p. meteorološka posta¬ ja, na kateri se beležijo padavi¬ ne in pojavi posebna (meteorološka) p. meteo¬ rološka postaja, ki je prirejena za posebna opazovanja radarska (meteorološka) p. meteo¬ rološka postaja, ki je opremlje¬ na z meteorološkim radarjem radiosondna (meteorološka) p. meteorološka postaja, na kateri se opravljajo radiosondažne meritve sinoptična p. gl. glavna meteoro¬ loška postaja visokogorska (meteorološka) p. meteorološka postaja, ki ima nadmorsko višino nad 1500 m višinska (meteorološka) p. meteo¬ rološka postaja, ki ima nadmor¬ sko višino med 700 in 1500 m pot -i ž razdalja, ki jo kaj preide p. ciklona trajektorija gibanja središča ciklona p. mešanja povprečni premer potek s časom 70 prenasičenost vrtincev pri obravnavi turbu¬ lence oziroma razdalja, na kate¬ ri izmenja del zraka svoje la¬ stnosti z okolico p. vetra integral hitrosti vetra v določenem časovnem intervalu potek s časom -eka s - m vrednost kakega meteorološkega elemen¬ ta ali pojava kot funkcija časa potencial -a m L funkcija položaja v kakem polju, npr. geopoten- cial 2. zaloga vrednosti kake količi¬ ne, npr. emisijski potencial, vodni potencial tal potencialna evapotranspiracija -e -e ž gl. evapotranspiracija potnica -e ž krivulja, ki kaže pot gibajočega se delca; sin. trajekto- rija povprečje -a s vrednost, dobljena s seštevanjem vrednosti vseh elementov, deljena s številom teh elementov; sin. povprečna vrednost dolgoletno p., ki je izračunano na podlagi večletnih meritev, npr. 30-letno povprečje drseče p. niz povprečnih vrednosti, dobljen iz povprečij enakih delov osnovnega niza, vsakokrat premaknjenega za izbrano vrednost (predstavlja zglajen potek) večletno p., ki je izračunano na podlagi nekajletnih meritev površina -e ž zunanja oziroma vrhnja meja telesa kopna p., 1 . površina kopnega dela zemeljskega površja 2. površina tal brez snežne odeje vodna p. površina morij, jezer, rek površinski odtok -ega -oka m del padavin, ki odteka po površini tal pozeba -e i poškodba rastlin zaradi nizkih temperatur črna p., ki nastane na rastlinah zaradi nizkih temperatur, brez pojava slane požled -a m gl. žled praecipitatio -a [precipitacio] m (krat. pra) oblak s padavinskim pra¬ menom, ki doseže tla prag praga m določena mejna vred¬ nost česa p. občutljivosti instrumenta naj¬ nižja vrednost, pri kateri in¬ strument zanesljivo reagira oziroma meri temperaturni p. temperatura (ali temperaturna vsota), pri kateri se kaj prične, npr. kaka feno- loška faza, ogrevanje stanovanj prah -u m anorganska trdna sesta¬ vina aerosola oblak p. oblak, ki je na satelitski sliki podoben cirrusu, vendar je sestavljen iz prahu, ki v prize- mni plasti povzroča motnost zraka usedlina p. primesi iz zraka, ki so odložene na horizontalno plos¬ kev; sin. depozit pramen -ena m daljše in ožje ob¬ močje kakega pojava, ki se lahko tudi giblje, npr. pramen dežja, dima, pramen delcev aerosola p. zarje raba v mn. pasovi rdečkaste svetlobe od horizonta navzgor predikant -a m količina, ki se napoveduje prediktor -ja m količina, na osnovi katere se napoveduje prenasičenost -i ž neravnotežno prenos podatkov 71 pritisk stanje v ozračju, ko je vlažnost večja od nasičene vlažnosti prenos podatkov -osa — m posredo¬ vanje meteoroloških informacij na razdaljo prepustnost -i i L lastnost snovi, da prepušča kako sevanje ali tekočino 2. razmerje med skozi snov prepuščenim in vpadlim seva¬ njem; sin. transmisivnost p. tal količina padavinske vode, ki pronikne skozi tla na časovno in površinsko enoto; sin. infiltra¬ cija prepuščanje -a s L prehajanje teko¬ čine skozi porozen material 2. prehajanje sevanja skozi kako snov; sin. transmisija presek atmosfere -eka - m grafič¬ na predstavitev polj količin v navpični ravnini, ki določajo stanje atmosfere presežek padavin -žka - m L koli¬ čina padavin, ki je dalj časa nad povprečjem 2. količina padavin, ki je večja od izhlapevanja in odtoka pretok -oka m usmerjeno gibanje kake količine skozi določen presek, npr. molekularni pretok, turbulentni pretok; sin. fluks koeficient p. sorazmernostni fak¬ tor med pretokom in razliko oziroma gradientom količine, ki ta pretok določa prevetrenost -i i kvalitativna la¬ stnost kake lokacije glede na veter prevodnost -i i 1. lastnost snovi, da prevaja kako količino 2. mera jakosti prevajanja električna p. razmerje med gosto¬ to električnega toka in gradien¬ tom električnega potenciala toplotna p. razmerje med gostoto toplotnega toka in gradientom temperature približek -žka m približna ocenitev vrednosti ali pomembnosti kake količine; sin. aproksimacija prilagajanje -a s proces vzpostav¬ ljanja ravnotežnega stanja geostrofsko p ., ki teži h geostrof- skemu ravnotežju hidrostatično p., ki teži k hidro- statičnemu ravnotežju primanjkljaj -a m količina, ki je v daljšem obdobju manjša od povprečja ali količina, ki je manjša od postavljene, optimal¬ ne ali kake druge vrednosti; sin. deficit primes -i ž manj izdatna dodatna sestavina zraka, npr. aerosol, izpušni plin; prim. polutant prirejena barva -e -e ž barva po pretvorbi slik, dobljenih v ne¬ vidnem delu spektra pritisk -a m velikost pravokotne komponente sile na ploskovno enoto; sin. tlak delni p. pritisk posameznega plina v mešanici plinov; sin. delni tlak gradient p. gl. gradient nasičeni parni p. ravnotežni parni pritisk pri nasičeni vlažnosti; sin. nasičeni parni tlak normalni zračni p. zračni pritisk na morskem nivoju po standar¬ dni atmosferi, ki je 1013,25 hPa; sin. normalni zračni tlak parni p. delni pritisk vodne pare; sin. parni tlak ploskev p. gl. ploskev tendenca p. gl. tendenca proces 72 pršiti zastojni p. povečani pritisk pri zastajanju zračnega toka pred oviro; sin. zastojni tlak zračni p., ki je posledica teže ozračja; sin. zračni tlak proces -a m med seboj povezani pojavi, ki se vrstijo v času po zakonitostih v ozračju adiabatni p., ki poteka brez izme¬ njave toplote z okolico; sin. izen- tropni proces; ant. diabatni proces diabatni p., ki poteka z izmenjavo toplote z okolico; ant. adiabatni proces izentropni p. gl, adiabatni proces izotermni p., ki poteka pri kon¬ stantni temperaturi (podobno za druge količine s konstantno vrednostjo) lokalni p., ki je omejen na kako lokacijo nasičenoadiabatni p., ki velja za nasičen vlažni zrak podmrežni p. , ki ima značilne dimenzije, manjše od mreže opazovanja, računske mreže ipd. psevdoadiabatni p. neustr., gl. nasi- čenoadiabatni proces suboadiabatni p ., ki velja za suh ali nenasičen vlažni zrak vremenski p., ki se nanaša na vreme prodor -ora m izrazito napredovanje določene zračne mase nad kako območje p. hladnega zraka prodor hladne zračne mase p. toplega zraka prodor tople zračne mase profil -a m spreminjanje kake koli¬ čine z višino, npr. temperaturni profil, profil vetra Deaconov p. [dikonov] profil vetra pri poljubnem temperaturnem gradientu logaritemski p. profil vetra pri tleh v nevtralo stabilni atmo¬ sferi prognostik -a m meteorolog, ki napoveduje vreme po znanstveni metodi prognoza -e i gl. napoved prognozirati -am nedov. gl. napovedo¬ vati pronicanje -a s 1. prehajanje vode skozi porozno snov 2. količina padavin, ki skozi rastlinsko odejo dosega zemelj¬ sko površino prosojnost -i i lastnost, da kaka snov prepušča sipano svetlobo; prim. prozornost prostornina -e ž velikost prostora; sin. volumen p. kotlinske atmosfere prostorni¬ na, ki je omejena s topografijo kotline in temperaturno inverzi¬ jo specifična p., ki jo zavzema masa 1 kg snovi, npr. zraka prozornost -i i lastnost, da kaka snov nemoteno prepušča svetlo¬ bo oziroma sevanje; ant. nepro- zornost; prim, prosojnost pršec -šca m vodne kapljice, ki jih veter dvigne z vodnih površin in jih nosi na manjše razdalje pršenje -a s enakomerno padanje vodnih kapelj s premerom od 0,2 do 0,5 mm; sin. rosen je podhlajeno p. s podhlajenimi kap¬ ljami pršič -iča m suh, droben, nesprijet sneg pršiti, zlasti v 3. os. ed. sedanjika; prši, padati iz oblakov v obliki vodnih ka- psevdoadiabata 73 raketa pelj s premerom od 0,2 do 0,5 mm; sin. rositi psevdoadiabata -e ž neustr. nasičena adiabata, gl. adiabata psihrcmeter -tra m naprava za določanje vlage s suhim in mokrim termometrom aspiracijski p. pri katerem so termometri ventilirani Assmannov p. [asmanov] aspira¬ cijski psihrometer s kovinsko kromirano zaščito pred vplivi sevanja vrteni p., pri katerem se doseže obtekanje zraka z ročnim vrte¬ njem termometrov R radar -ja m elektronska naprava za opazovanje, ki oddaja in spreje¬ ma odbito elektromagnetno valovanje Dopplerjev r. [doplerjev], ki meri hitrost približevanja objekta na osnovi Dopplerjevega pojava doseg r. največja oddaljenost, do katere je radar uporaben za kak namen dvovalovni r., ki deluje na dveh valovnih dolžinah laserski r., ki deluje na lasersko svetlobo; sin. lidar meteorološki r., ki se uporablja za meteorološka opazovanja; sin. vremenski radar vremenski r. gl. meteorološki radar zvočni r., ki deluje s pomočjo zvočnega valovanja; sin. sodar radarska votlina -e -e i po videzu zelo temen del prostora pri bazi nevihtnega oblaka, v katerem je veliko drobnih kapljic, ki se na radarju zaradi majhnosti ne vidijo radiacija -e ž gl. sevanje 1 radiatus -a m (krat. ra) oblak v obli¬ ki pramenov, pri katerem je zaradi perspektive videti, da prameni izhajajo iz ene točke radioaktivnost -i i pojav, pri kate¬ rem samemu sebi prepuščena atomska jedra oddajajo žarke (alfa, beta, gama) naravna r., pri kateri so ne¬ obstojni elementi v naravi umetna r., 1 . radioaktivnost ne¬ obstojnih elementov, ki so pro¬ dukti jedrskih reakcij 2. radio¬ aktivnost umetno koncentrira¬ nih radioaktivnih snovi radiometer -tra m naprava za merjenje sevanja radiosonda -e i naprava, privezana na radiosondni balon, ki opra¬ vlja meteorološke meritve pri dviganju skozi atmosfero in sproti radijsko sporoča podatke raketa -e i izstrelek, ki ga potiska¬ jo reaktivno delujoči plini r. proti toči raketa za vnos rea- rastna doba 74 redukcija genta v oblake pri obrambi pred točo sondirna r. za meteorološke me¬ ritve v visokih plasteh ozračja rastna doba -e -e i obdobje v letu, v katerem je temperatura zraka tako visoka, da omogoča rast rastlin dolžina r. d. število dni med pov¬ prečno zadnjo spomladansko slano in povprečno prvo jesen¬ sko slano ravnotežje -a s stanje, v katerem je vsota zunanjih vplivov enaka nič; sin. ravnovesje geostrofsko r., ki nastane med deviacijsko silo in silo horizon¬ talnega gradienta zračnega pri¬ tiska hidrostatično r., ki nastane med silo teže in silo vertikalnega gradienta zračnega pritiska sevalno r., ki nastane med spreje¬ tim in oddanim sevanjem ravnovesje -a s gl. ravnotežje razčlenitev -tve ž postopek, pri katerem se kak proces, pojav, funkcija, pojem ali snov razčle¬ ni ali razstavi na elementarne sestavine; sin. analiza razelektritev -tve i pojav, da se z električnim tokom izravnajo razlike električnega potenciala; prim. strela razjasnitev -tve i neustr., gl. zjasnitev razkroj -oja m postopno prenehanje oziroma razblinjenje kakega pojava, npr. razkroj megle, razkroj oblačnosti; sin. disipacija razletavanje -a s pojav, da delci v oblaku razpadejo na več manj¬ ših razmerje -a s kvocient oziroma mera relativne zastopanosti dveh količin, ki imata kaj skupnega Bowenovo r. [bovenovo], ki je med tokom zaznavne in tokom la¬ tentne toplote r. mešanosti 1 . razmerje med maso vodne pare in maso suhega zraka 2. razmerje mas v mešani¬ ci dveh količin razpon -ona m razlika med najnižjo in najvišjo vrednostjo v hodu kake količine; sin. amplituda 2 razred širjenja -eda -- m, raba v mn. razredi za določanje stanja atmosfere glede na izdatnost turbulentne difuzije raztajati (se) -am (se) dov. spremeni¬ ti (se) iz trdnega v tekoče agre¬ gatno stanje; sin. stajati (se) raztopiti (se) -Im (se) dov. zmešati topljenec v topilu, npr. aerosol v kapljicah vode redukcija -e i računska operacija, ki omogoča primerjavo vred¬ nosti pri drugačnih pogojih r. niza podatkov neustr. dopolnitev niza podatkov, gl. niz podatkov r. zračnega pritiska redukcija, ki omogoča primerjavo različnih izmerjenih vrednosti zračnega pritiska, npr. redukcija zračnega pritiska na 0 °C, redukcija zračnega pritiska na standardno težnost, redukcija zračnega pri¬ tiska na standardni, največkrat morski nivo; sin. redukcija zrač¬ nega tlaka r. zračnega tlaka redukcija, ki omogoča primerjavo različnih izmerjenih vrednosti zračnega referenčno leto 75 roža tlaka, npr. redukcija zračnega tlaka na 0 °C, redukcija zrač¬ nega tlaka na standardno tež¬ nost, redukcija zračnega tlaka na standardni, največkrat morski nivo; sin. redukcija zrač¬ nega pritiska referenčno leto -ega -a s leto, pred¬ stavljeno z značilnimi poteki skupine meteoroloških količin (posebej izbrano za kako upora¬ bo) refleksija -e i gl. odboj reflekslvnost -i ž gl. odbojnost refrakcija -e i lom ali odklon žarka pri prehodu skozi meje snovi ali skozi snov spremenlji¬ ve gostote, npr. atmosfero raz¬ lične gostote astronomska r., ki nastane pri prehodu žarka iz vesolja skozi zemeljsko ozračje zemeljska r., ki nastane pri pre¬ hodu žarka z Zemlje skozi raz¬ lično goste plasti ozračja regeneracija -e ž ponovna oživitev, obnovitev kakega meteorološke¬ ga pojava, npr. regeneracija ciklona, megle, nevihte registracija -e ž sprotni zapis iz¬ merjenih vrednosti kake količi¬ ne registrirni trak -ega -u m papir za registracijo registrirni valj -ega -a m del regi¬ strirnega instrumenta, na ka¬ terega se namesti registrirni trak ali papir reprezentativnost -i ž tipičnost kake količine ali skupine informacij, npr. reprezentativ¬ nost podatkov, reprezentativnost postaje retencija -e ž delež padavin, ki ostane v tleh retencijska kapaciteta -e -e i naj¬ večji volumski odstotek vode, ki ga vzorec tal zadrži; sin. maksi¬ malna vodnost tal rod -u m najvišja klasifikacijska kategorija pojavov r. oblakov prva stopnja klasifika¬ cije oblakov po značilnostih; prim. prilogo o klasifikaciji oblakov rosa -e i vodne kapljice, ki se s kondenzacijo vodne pare iz zraka izločijo na tla ali predme¬ te advektivna r., ki nastane zaradi advekcije vlažnejšega in relati¬ vno toplejšega zraka zmrznjena r., ki zmrzne rosenje -a s gl, pršenje roslšče -a s ustrezno nižja tempe¬ ratura, pri kateri postane vlažni zrak s količino vlage, ki jo ima, nasičen; sin. temperatura rosišča depresija r. razlika med tempera¬ turo zraka in rosiščem rositi, zlasti v 3. os. ed. sedanjika: rosi, gl. pršiti rosomer -a m naprava za merjenje količine rose rotor -ja m 1. matematični vektor¬ ski operator 2. vrtinčni pojav v zračnem toku, ki nastane za kako oviro roža -e ž prikaz kake količine glede na strani neba padavinska r ki kaže količine padavin ob vetru iz določenih smeri vetrovna r., ki kaže pogostnost pojavljanja vetra iz določenih smeri sapica 76 sevanje S sapica -e ž stanje ozračja z rahlo zaznavnim vetrom z jakostjo 1 beauforta, pri katerem se dim dviga malo postrani, na morju pa so drobni valčki; prim. prilogo o vetrovih satelit -a m L nebesno telo, ki kroži okrog kakega planeta 2. naprava, ki kroži v orbiti okoli Zemlje geostacionarni s. naprava, ki kroži na višini približno 36000 km nad zemljo z enako kotno hitrostjo kot se vrti Zemlja in daje videz kot da stacionira nad ekvatorjem meteorološki s. naprava, ki meri in posreduje meteorološke po¬ datke iz orbite okrog Zemlje; sin. vremenski satelit polarno-orbitalni s. naprava, ki kroži preko polov na višini nekaj sto kilometrov vremenski s. gl. meteorološki sate¬ lit scintilacija -e i neustr., gl. migotanje sedlo -a s značilna točka v dvo¬ dimenzionalnem polju, okoli katere ima ploskev obliko konj¬ skega sedla sektor ciklona -ja - m del ciklona, ki je oddeljen s frontama, npr. topli sektor ciklona senzor -ja m gl. tipalo separacija -e ž pojav, pri katerem se tok odlepi od konveksne ploskve sesa -e ž velika nihanja gladine morja v zalivih zaradi vetra, zračnega pritiska sevanje -a s L oddajanje energije z elektromagnetnim valovanjem ali z delci; bolje: izsevanje; sin. radiacija Sončevo s. gl. sončno sevanje sončno s., ki prihaja od Sonca; sin. Sončevo sevanje; prim. kratko¬ valovno sevanje terestrično s. sevanje ozračja ozi¬ roma zemeljske površine; prim. dolgovalovno sevanje 2. gostota toka elektromagnet¬ nega valovanja ali delcev, ki se širi v prostor difuzno s. del (sončnega) sevanja, ki se siplje v ozračju direktno s. del (sončnega) sevanja, ki se pri prehodu skozi ozračje niti ne siplje niti ne odbije dolgovalovno s. z valovno dolžino med 3 in ca. 100 mikrometri; prim. terestrično sevanje infrardeče s. z valovno dolžino med 0,7 in ca. 100 mikrometri korpuskularno s. pretežno z delci kozmično s. korpuskularno seva¬ nje, ki izvira iz vesolja in je zelo prodorno kratkovalovno s. z valovno dolži¬ no med 0,2 in 3 mikrometri neto s. 1 . razlika med sprejetim in oddanim sevanjem 2. razlika med sevanjem iz nasprotnih smeri sever 77 sipanje odbito s., ki se odbije od snovi radioaktivno s., ki nastane pri jedrskih reakcijah ali pri na¬ ravnem razpadu jeder ultravijolično s. z valovno dolžino med 0,01 in 0,4 mikrometra sever -a m L stran neba proti se¬ vernemu polu 2. veter, ki piha iz te smeri severovzhodnik -a m veter, ki piha s severovzhoda severozahodnik -a m veter, ki piha s severozahoda sferik -a m del elektromagnetnega valovanja, ki ga povzročajo oddaljene nevihte shema -e i 1 sistematičen prikaz elementov celote in njihovih medsebojnih odvisnosti 2. računski postopek pri nume¬ ričnem reševanju diferencialnih enačb, npr. implicitna shema, preskočna shema sila -e i vektorska količina, ki meri medsebojni vpliv dveh teles centrifugalna s., ki deluje ra¬ dialno v vrtečem se sistemu Coriolisova s. [koriolisova] gl. de- viacijska sila deviacijska s., ki deluje prečno na gibanje v vrtečem se sistemu, npr. na Zemlji; sin. Coriolisova sila, odklonska sila gradientna s., ki nastane zaradi gradienta zračnega pritiska inercijska s., ki je posledica načina obravnave gibanja v pospešeno gibajočem se sistemu; sin. vztrajnostna sila odklonska s. gl. deviacijska sila s. teže sila, ki nastane zaradi težnostnega pospeška; sin. teža s. trenja sila, ki nastane zaradi relativnega gibanja in ga zavi¬ ra; sin. trenje 2 strižna s., ki nastane zaradi tre¬ nja med zračnimi delci ali plastmi različnih hitrosti vzgonska s., ki nastane zaradi razlik gostote v tekočini vztrajnostna s. gl. inercijska sila simhdl -a m dogovorjena črka, lik za označevanje meteoroloških pojavov ali količin; sin. znak singulariteta -e ž pogosto pojavlja¬ nje kake vremenske značilnosti v določenih dneh v letu, npr. ledeni možje; sin. singularnost singularnost -i i gl. singulariteta sinoptika -e ž sin. sinoptična meteo¬ rologija, gl. meteorologija sipalni presek -ega -eka m na¬ mišljeni presek, ki ga elektro¬ magnetnemu valovanju pred¬ stavlja kaka ovira in ki je lahko tudi drugačen od geo¬ metrijskega preseka ovire Miev s. p. [mijev] sipalni presek delcev, ki so primerljivi z valo¬ vno dolžino vpadlega valovanja, npr. zrn toče za vpadle radarske valove Rayleighov s. p. [rejlijev] sipalni presek delcev, ki so dosti manjši od valovne dolžine vpadlega valovanja, npr. molekul zraka za vpadlo svetlobo sipanje -a s razpršitev sevanja, npr. svetlobe na molekulah plinov, kapljicah ali na aerosolu v zraku Mievo s. [mijevoj, ki nastane na delcih poljubne velikosti Rayleighovo s. [rejlijevo], ki na¬ stane na delcih, manjših od valovne dolžine sistem 78 slabitev s. svetlobe razpršitev svetlobe sistem -a m L skupina po izbranih načelih razporejenih procesov, pojavov, pojmov ali predmetov, ki sestavljajo zaključeno celoto bančni s. tvorba v polju zračnega pritiska, značilna po lokalno ekstremnih vrednostih zračnega tlaka frontalni s., ki velja za dve fronti ali več oblačni s. skupina oblakov, ki ima, npr. ob frontah, značilno obliko padavinski s. oblika padavinske cone, ki nastane ob frontah ali nevihtah vremenski s. obsežen skupek močno povezanih procesov in pojavov v atmosferi, npr. dolina, ciklon, hladna fronta 2. način opisovanja zračnega oziroma tekočinskega toka Eulerjev s. [ojlerjev], pri katerem je koordinatni sistem v prostoru stalen; sin. lokalni sistem individualni s. gl. Lagrangeov si¬ stem Lagrangeov s. [lagranžev], pri katerem je koordinatni sistem vezan na gibajoči se tok; sin. individualni sistem lokalni s. gl. Eulerjev sistem skala -e ž L dogovorjeno izhodišče in enota za merjenje kake koli¬ čine; sin. lestvica absolutna s. gl. Kelvinova skala Beaufortova s. [boforova] (krat. Bf) za ocenjevanje jakosti vetra na podlagi učinkov v naravi; prim. prilogo o vetrovih Celzijeva s. (znak °C) za merjenje temperature, ki ima ledišče vode pri 0 °C in vrelišče vode pri 100 °C Fahrenheitova s. [farenhajtova] (znak °F) za merjenje temperatu¬ re, ki ima ledišče vode pri 32 °F in vrelišče vode pri 212 °F Kelvinova & (znak K) za merjenje temperature, ki ima ledišče vode pri 273 K in vrelišče vode pri 373 K; sin. absolutna skala Ringelmannova s. [ringalmanova] za merjenje temnosti dima 2. znaki na merilni napravi, ki določajo te enote 3. značilna časovna ali prostor¬ ska stopnja velikosti pojava časovna s., ki je določena glede na čas trajanja pojava makrometeorološka &, s katero se ugotavlja razsežnost pojava nad 2000 km v prostoru; sin. sinop- tična skala mezometeorološka s., s katero se ugotavlja razsežnost pojava med 2 in 2000 km v prostoru mikrometeorološka s., s katero se ugotavlja razsežnost pojava do 2 km v prostoru prostorska s., ki je določena glede na prostor, ki ga zavzema kak pojav sinoptična s. gl. makrometeorološ¬ ka skala s. turbulence značilna dolžina v turbulentnem gibanju, včasih značilen premer vrtincev skalar -ja m sin. skalama količina, gl. količina skupina oblakov -e - ž oblaki, združeni glede na kako skupno značilnost, npr. višino, nastanek slabitev -tve ž L pojemanje jakosti pojava ali njegovega obsega slana 79 sneg 2. zmanjševanje kake količine z razdaljo ali časom, npr. sončne¬ ga sevanja v atmosferi, v ra¬ stlinski odeji; sin. ekstinkcija slana -e ž kristali ledu na tleh, ki nastanejo z depozicijo vodne pare iz zraka advektivna s., ki nastane zaradi advekcije vlažnejšega in rela¬ tivno toplejšega zraka slika -e ž upodobitev česa s teh¬ ničnimi pripomočki faksimilna s. informacija, ki je prenesena na papir z opremo za daljinski prenos slik infrardeča s., ki nastane na osno¬ vi registrirane infrardeče sve¬ tlobe radarska s., posneta z radarjem satelitska s., posneta s satelita s. sonca halu podoben pojav v obliki zelo svetle bele pege navpično pod soncem, viden pri pogledu z višine (iz letala, s hribov) s. v vidnem spektru slika, ki nastane na osnovi registrirane vidne svetlobe vremenska s. bolje: sinoptično sta¬ nje, gl. stanje smer -i ž orientacijska lastnost vektorskih količin anticiklonalna s. vrtenja vrtenje v smeri urnega kazalca na severni polobli; sin. negativna smer vrtenja; ant. ciklonalna smer vrtenja ciklonalna s. vrtenja vrtenje v nasprotni smeri urnega kazalca na severni polobli; sin. pozitivna smer vrtenja; ant. anticiklonalna smer vrtenja negativna s. vrtenja gl. antici¬ klonalna smer vrtenja pozitivna s. vrtenja gl. ciklonalna smer vrtenja s. gibanja smer trenutne hitrosti s. vetra smer, iz katere piha veter s. vrtenja enotni vektor, ki je pravokoten na ravnino vrtenja in usmerjen po desnem pravilu smerokaz vetra -aza -- m naprava, ki kaže smer vetra; prim. vetro- kaz smog -a m zamegljenost ali megla, onesnažena s polutanti; prim. čad fotokemični s., ki nastane pod vplivom sončne svetlobe sneg -a m L padavine v obliki posamičnih ali sprijetih ledenih kristalčkov, pogosto zaivjenih in zato z zabrisanim kristalastim videzom; sin. snežne padavine južni s. z veliko gostoto, ki pada v velikih kosmih napihani s., ki ga nanese veter novi s., ki zapade v času 12 ozi¬ roma 24 ur po zadnji meritvi; ant. stari sneg plovni s. sin. globinski srež, gl. srež puhasti s., ki ima zelo razvejene in rahle kosme pri temperaturi pod -10 °C skorjasti s., ki je na površini pomrznjen ali poledenel z osre- nico s. z dežjem sneg, ki pada hkrati z dežjem s. z ivjem sneg, pri katerem se je na površini nabralo ivje; sin. srež stari s. 1 . sneg, ki zapade že pred zadnjo meritvijo; ant. novi sneg 2. sneg, pri katerem se začne preobrazba in niso več razpo¬ znavne oblike prvotnih krista¬ lov snegomer 80 sodra strjeni s. 1. sneg, ki je uležan in prekristaliziran ter dobro sprijet 2. sneg s skorjo, ki se pod težo človeka ne predira; prim. sren suhi s., v katerem ni tekoče vode zrnati s. v obliki neprozornih ledenih delcev s premerom pod 1 mm 2. plast snega, ki pokriva tla; sin. snežna odeja južni s. gost, moker sneg pri temperaturi zraka okoli 0 °C uležani s., pri katerem se je pro¬ ces prekristalizacije in sesedanja v glavnem že končal zglajeni s. stisnjena gladka plast snega, navadno na vozišču zmrznjeni s., ki se je pričel tajati in je ponovno zmrznil zrnati s. uležana plast snega, ki jo podnevi sonce na površini zmehča živi s., ki ga s tal dviga in nosi močen veter, npr. visoki živi sneg, nizki živi sneg snegomer -a m naprava za merjenje višine snežne odeje snežen -žna -o ki se nanaša na sneg snežna brozga mešanica snega in vode na tleh; sin. plundra s. lisa raba ? mn. s snegom le delno pokrita tla s. odeja plast snega, ki pokriva tla; sin. sneg 2 s. ploha ploha, ki pade v obliki snega s. sonda sonda, ki služi za merje¬ nje debeline snežne odeje snežne padavine gl. sneg 1 snežni kosem velik skupek sne¬ žink v zraku ob sneženju s. metež in metež poljud. močnejše sneženje ob močnem vetru; prim. živi sneg, gl. sneg 2 s. zamet napihan sneg, ki zapade v relativnem zatišju navadno med sneženjem ob močnem vetru sneženje -a s padanje snežink meja s. nadmorska višina, nad katero sneži, pod njo pa dežuje snežinka -e i L heksagonalni ledeni kristal ploščate oblike 2. sprimek ledenih kristalov kot padavina snežišče -a s snežna odeja, ki se obdrži še pozno spomladi ali poleti snežiti, zlasti v 3.os. ti sedanjika: sneži, padati iz oblakov v obliki sne¬ žink snežna odeja -e -e ž plast snega, ki pokriva tla; sin. sneg 2 sren jen je s. o. povezovanje ledenih zrn v trdno snežno odejo sreženje s. o. tvorjenje snežnih kristalov z depozicijo v snežni odeji, če je v njej vertikalni gradient temperature zrnenje s. o. preoblikovanje razve¬ jenih snežnih kristalov v okrog- lasta ledena zrna, če v snežni odeji ni gradienta temperature snežnica -e ž L voda, ki nastane s talitvijo snega 2. voda, ki odteka izpod snežišča snežni križ -ega -a m vložek, ki preprečuje, da bi veter odpiho- val sneg iz dežemera sodar -ja m sin. zvočni radar, gl. radar sodra -e i trde, prosojne ledene padavine kroglaste oblike s premerom do 5 mm, ki pri padcu na tla odskakujejo in se ne lomijo solarigraf 81 splošna cirkulacija atmosfere solarigraf -a m naprava za merje¬ nje in zapisovanje časovnega poteka gostote moči sončnega obsevanja; sin. aktinograf solarimeter -tra m naprava za merjenje gostote moči sončnega obsevanja; sin. aktinometer solenoid -a m cevasti del prostora, omejen s sekajočimi se plos¬ kvami dveh različnih skalarnih količin, razmaknjenih za enoto solsticij -a m čas, ko doseže Sonce ekstremno lego glede na nebesni ekvator; sin. sončni obrat sonce in Sonce -a s nebesno telo, središče našega zvezdnega se¬ stava s. sije pojav, pri katerem je na meteorološki postaji v trenutku opazovanja direktno sončno obsevanje sončen -čna -o ki se nanaša na sonce sončni blišč svetle lise na satelit¬ skih slikah, podobne oblakom, ki so vidne na vodni površini zaradi odboja sončne svetlobe s. obrat čas, ko doseže Sonce ekstremno lego glede na nebesni ekvator; sin. solsticij s. steber 1 . zelo svetlo stičišče krogov hala 2. lesketanje ledenih iglic v zraku, vidno pod soncem sončno obsevanje gl. obsevanje s. sevanje sevanje, ki prihaja od Sonca; sin. Sončevo sevanje; prim. kratkovalovno sevanje, gl. seva¬ nje sonda -e ž naprava za merjenje na težko dostopnih krajih padajoča s., ki je iz letala s pada¬ lom spuščena proti tlom snežna s., ki služi za merjenje debeline snežne odeje sondaža -e ž meritev s sondami sondiranje -a s merjenje z velikim številom sondaž soparica -e i vroče, malo zameglje¬ no ozračje; sin. sparina soparnost -i ž občutje človeka ali živali v razmerah, ki zaradi vročine ob visoki vlagi ovirajo odtok odvečne toplote iz telesa sosonce -a s močno svetlo sečišče krogov hala sparina -e i gl. soparica spekter -tra m porazdelitev kake količine po frekvenci, valovni dolžini, periodi, npr. spekter svetlobe, spekter turbulentne kinetične energije spektralno območje -ega -a s ome¬ jen del (elektromagnetnega) spektra bližnje infrardeče s. o. infrardeče spektralno območje, ki velja za valovne dolžine med 0,7 in 11 mikrometri infrardeče s. o. spektralno območ¬ je, ki velja za valovne dolžine med 0,7 in ca. 100 mikrometri s. o. vodne pare v satelitski meteorologiji: spektralno območje, ki velja za valovne dolžine med 5 in 7 mikrometri, kjer vodna para najmočneje absorbira ali seva vidno s. o. spektralno območje, ki velja za valovne dolžine med 0,4 in 0,7 mikrometri spissatns -a [spisatus] m (krat. spi) gost oblak iz rodu cirrus splošna cirkulacija atmosfere -e -e - i globalni sistem prevladujo¬ čih vetrov spodnja posoda 82 stanje spodnja posoda -e -e i del ohišja dežemera pod lovilnim lijakom sprememba -e i povečanje ali zmanjšanje vrednosti kake koli¬ čine ali značilnega stanja v času ali prostoru adiabatna s., ki nastane pri adia- batnem procesu; sin. izentropna sprememba advektivna s., ki nastane pri advekciji individualna s. 1. sprememba v masnem delu Lagrangeovega sistema 2. sprememba kot vsota lokalne spremembe in advektiv- ne spremembe v Eulerjevem sistemu; sin. totalna sprememba interdiurna s., ki nastane med zaporednima dnevoma izentropna s. gl. adiabatna spre¬ memba izobarna s., ki nastane pri kon¬ stantnem tlaku izotermna s., ki nastane pri kon¬ stantni temperaturi letna s., ki velja za leto lokalna s., ki nastane v točki Eulerjevega sistema, vezana na konstantno lokacijo v prostoru periodična s., pri kateri se v ena¬ kih časovnih razmikih vzpostavi enako stanje s. vremena prehod iz enega zna¬ čilnega vremena v drugo vreme totalna s. gl. individualna spre¬ memba 2 vertikalna s., ki se pojavlja v navpični smeri sprijemanje -a s združevanje pada¬ jočih ledenih kristalčkov v oblaku v snežne kosme sren -a m debela zmrznjena skorja snega, ki se pod težo človeka ne predira; prim. strjeni sneg 2, gl. sneg 1 srenec -nca m star uležan debelo- zrnat spomladanski sneg srez -a m sin. sneg z ivjem, gl. sneg 1 globinski s. preoblikovani robati in nepovezani kristali v snežni odeji, nastali ob spremembi strukture snežne odeje; sin. plov¬ ni sneg stabilizacija -e i povečanje stabil¬ nosti zračne plasti, npr. zaradi njenega spuščanja, zaradi doto¬ ka toplejšega zraka zgoraj ozi¬ roma ohlajevanja spodaj stabilnost -i ž lastnost procesa ali sistema, da pri učinkovanju motnje zavira njen učinek in teži k prejšnjemu stanju; ant. nestabilnost, labilnost nevtralna s., pri kateri sistem ne reagira na motnje oziroma je jakost reakcije zanemarljiva numerična s., pri kateri stabilnost numerične sheme omogoča reše¬ vanje sistema diferencialnih enačb stajati (se) -am (se) dov. gl. raztajati (se) stalitev -tve i prehod iz trdnega v tekoče agregatno stanje stanje -a s kar je določeno s časom in vrsto spremenljivk agregatno s. oblika, v kateri se snov pojavlja: trdno, tekoče, plinasto agregatno stanje labilno s., pri katerem se motnje povečujejo sinoptično s. stanje meteoroloških količin, ki pogojujejo vreme nad večjim območjem stabilno s., pri katerem motnje pojemajo stisljivost 83 sublimacija stacionarno s., ki je s časom ne¬ spremenjeno s. morja element meteorološkega ključa, ki podaja stopnjo vzva- lovanosti morja in vrsto valov & tal lastnost tal, določena po meteorološkem ključu trenutno s., ki je značilno za določen trenutek vremensko s., ki ga predstavljajo značilni vremenski parametri začetno s., kakršno je na začetku obravnave kakega procesa stisljivost -i i lastnost snovi, da pod pritiskom spremeni svojo prostornino; ant. nestisljivost stopinja -e i (znak °) L enota za merjenje kota in označevanje smeri, npr. 30° 2. enota za merjenje temperatu¬ re, npr. stopinja Celzija (znak °C), kelvin (znak K) stratifikacija -e ž L razporeditev kake lastnosti po značilnih plasteh krivulja s. krivulja, ki kaže nav¬ pično razporeditev temperature zraka; prim. temperaturni profil 2. preoblikovanje kopastih obla¬ kov v plastovite oblake stratiformis -a m (krat. str) oblak, ki ima pretežno plastovito razpo¬ tegnjeno obliko; sin. plastoviti oblak stratocnmulus tudi stratokumulus -a [stratokumulus] m (krat. Sc) plastovit nizki oblak grudaste ali kopaste strukture stratopavza -e ž meja med strato¬ sfero in mezosfero stratosfera -e ž plast ozračja nad troposfero, debela kakih 40 km, v kateri temperatura z višino raste in ni vremenskih dogajanj; prim. troposfera, mezosfera stratus -a m (krat. St) nizki oblak v obliki enakomerne sive oblačne plasti ali posamezne oblačne krpe strela -e ž razelektritev z močnim električnim tokom, ki je vidna kot blisk in ji sledi grom direktna s., ki skozi že utrti ioni¬ zirani kanal zelo hitro švigne od oblaka navzdol kroglasta s. v obliki žareče krogle, ki vijugasto potuje skozi ozračje in se razleti povezovalna s. del strele, ki steče blizu tal proti vodilni streli povratna s., ki sledi vodilni streli, pri čemer steče tok v nasprotni smeri vodena s. nagla razelektritev brez bliska zaradi vračanja nakopi¬ čenega naboja iz visokih objek¬ tov v tla vodilna s. postopna začetna raz¬ elektritev, ki omogoča nastanek strele začetna s., ki napreduje postopno v kratkih skokih po nekaj deset metrov striženje -a s razlika oziroma odvod hitrosti prečno na smer toka strižna napetost -e -i ž strižna sila na ploskovno enoto molekularna s. n. strižna na¬ petost, ki nastane zaradi giba¬ nja molekul turbulentna s. n. strižna napetost, ki nastane zaradi turbulentnega gibanja sublimacija -e i neposreden prehod iz trdnega v plinasto agregatno subsidenca 84 števec stanje; ant. depozicija toplota s. toplota, ki je potrebna za direktni prehod snovi iz trdnega agregatnega stanja v plin subsidenca -e ž spuščanje zračnih plasti v anticiklonu subtrop -a m, raba ? mn.: subtropi, območje med ca. 20 in 40 sto¬ pinjami geografske širine sunek vetra -nka - m kratkotrajen močnejši veter sunkovitost vetra -i - i 1. zna¬ čilnost pogostih sunkov vetra 2. razmerje med največjo hi¬ trostjo v sunkih in povprečno hitrostjo suša -e i dolgotrajno obdobje brez padavin ali z neznatnimi pada¬ vinami sušno obdobje -ega -a s L obdobje z nezadostnimi padavinami ali neustrezno razporeditvijo pada¬ vin za rast rastlin 2. obdobje izredno suhega vre¬ mena 3. po Walter-Gaussenu: obdobje dolo¬ čenih razmerij temperatur in padavin sušnost -i ž L značilnost klime, da so padavine zelo poredko; sin. aridnost 1 2. primanjkljaj padavin na kakem območju, npr. pri kla¬ sifikaciji klime; sin. aridnost 2 svetloba -e i vidni del elektro¬ magnetnega valovanja absorbirana s. gl. vpita svetloba difuzna s., ki je sipana na mole¬ kulah sestavin zraka, vodnih kapljicah in aerosolu odbita s., ki se odbije od tal, oblakov ali predmetov prepuščena s., ki pride skozi kako snov vpita s., ki se v snovi pretvori v toploto; sin. absorbirana svetloba Svetovna meteorološka organiza¬ cija -e -e -e ž (krat. SMO in WMO) agencija Organizacije združenih narodov za meteoro¬ logijo s sedežem v Ženevi V S šifra -e ž skupina številk, črk ali znakov, ki (napisana na ustrez¬ nem mestu v depeši) pomeni vrednost meteorološke količine ali pojava šifriranje meteoroloških opazovanj -a -- - s zapis opazovanj po mednarodnem meteorološkem ključu široko -a m bolje: jugo škofov prstan -ega -a m belkast obroč okoli sonca ali lune na oblakih prahu v stratosferi števec -vca m naprava, ki zaznamu¬ je dogodke ali pojave na osnovi štetja Aitkenov š., ki zaznamuje delce v velikosti manj kot 1 mikrome- število 85 tefigram ter v prostorski enoti zraka š. bliskov števec, ki zaznamuje število atmosferskih razelektri¬ tev; prim. brontograf š. delcev števec, ki kaže število delcev zračnih primesi; prim. konimeter število -a s kar označuje velikost skalarne količine Froudovo š. [frudovo] razmerje med silo vztrajnosti in težnost- no silo Nusseltovo š. [nuseltovo] razmerje med dejanskim prenosom toplo¬ te in prenosom skozi mirujočo snov Prandtlovo š. razmerje med difu- zivnostjo gibalne količine in difuzivnostjo toplote Rayleigbovo š. [rejlijevo] razmerje med silami vzgona in viskoznos¬ ti kot mera za konvekcijo Reynoldsovo š. [rejnoldsovo] razmerje med vztrajnostno silo in silo viskoznosti, ki je pokaza¬ telj prehoda med laminarnim in turbulentnim tokom Richardsonovo š. [ričardsonovo] razmerje med vzgonom in stri¬ ženjem vetra pri krepitvi ozi¬ roma slabitvi turbulence Rossbyjevo š. [rozbijevo] razmerje med silo vztrajnosti in deviacij- sko silo valovno š. število valovnih dolžin na enoto razdalje T tabela -e i urejen prikaz medse¬ bojne odvisnosti dveh ali več alfanumeričnih spremenljivk psihrometrična t., ki podaja vred¬ nosti relativne vlage in parnega tlaka v odvisnosti od tempera¬ ture suhega in mokrega ter¬ mometra redukcijska t ., ki služi za preved¬ bo merjene vrednosti na do¬ govorjene pogoje, npr. za reduk¬ cijo zračnega pritiska na morski nivo tajanje -a s gl. taljenje tajati (se) -am (se) nedov, spreminjati (se) iz trdnega v tekoče agre¬ gatno stanje tajfun -a m globok tropski ciklon z orkanskim viharjem (tako poimenovan v jugovzhodni Aziji); sin. hurricane, orkan 2 tališče -a s temperatura, pri kateri preide snov iz trdnega agregat¬ nega stanja pri določenem tlaku v kapljevino taljenje -a s prehajanje snovi iz trdnega agregatnega stanja v kapljevino pri temperaturi tali¬ šča in konstantnem tlaku; sin. tajanje tefigram -a m L papir z linijami termodinamičnih spremenljivk za vnašanje radiosondažnih podatkov tekočina 86 temperatura 2. nomogram, na katerem sta temperatura in entropija osnov¬ ni koordinati tekočina -e i kapljevine in plini nestisljiva t., ki se ji prostornina zaradi spremembe pritiska ne spremeni stisljiva t., ki se ji prostornina spremeni zaradi spremembe pritiska temperatura -e ž termodinamična spremenljivka, ki določa toplot¬ no stanje snovi absolutna t., ki je merjena od absolutne ničle v Kelvinovi skali aktivna t., ki je nad biološkim minimumom za izbrano rastlin¬ sko vrsto in fenološko fazo dnevna t., ki velja za izbrani dan 1 efektivna t. 1 . temperatura z vlago nasičenega zraka, ki ima enak učinek na človeka kot dejanski nenasičeni zrak 2. ra¬ zlika med dejansko temperaturo zraka in biološkim temperatur¬ nim minimumom za določeno rastlinsko vrsto in fenološko fazo 3. indeks z enotami tempe¬ rature, ki podaja biotoplotni učinek ekstremna t., ki označuje najvišjo oziroma najnižjo vrednost v kakem času oziroma kraju ekvivalentna t., ki bi jo imel zrak, če bi se vsebovana vodna para kondenzirala, dobljena toplota pa porabila za ogrevanje zraka pri konstantnem tlaku ekvivalentpotencialna t., ki bi jo imel zrak, ogret na ekviva¬ lentno temperaturo, če bi po nenasičeni adiabati dosegel tlak 1000 hPa kumulativna t., ki označuje skupni presežek temperatur po izbranih enakih časovnih inter¬ valih nad kakim določenim standardom, npr. vsota odklonov povprečne dnevne temperature glede na izbrane temperature; prim. temperaturna vsota mediana t. gl. srednja temperatura potencialna t, ki bi jo imel zrak, če bi po nenasičeni adiabati dosegel pritisk 1000 hPa potencialna t. mokrega termo¬ metra temperatura, ki bi jo imel zrak, če bi se po nasičeni adiabati spustil s kondenzacij¬ skega nivoja prisilnega dviga na ploskev 1000 hPa povprečna t. aritmetična sredina temperatur za določen časovni interval psevdopotencialna t., ki je približ¬ no enaka ekvivalentpotencialni temperaturi referenčna t. izbrana vrednost temperature, na katero se skli¬ cuje, npr. srednja maksimalna temperatura najtoplejšega meseca Schaeferjeva t., [šeferjeva] pod katero ni več podhlajenih vod¬ nih kapljic (okrog -40 °C) sevalna t., ki je pripisana kot črno telo sevajočemu telesu glede na gostoto izsevane ener¬ gije srednja t., ki je v sredini tempe¬ raturnega niza; sin. mediana temperature t. mokrega termometra tempera¬ tura, na katero se zrak ohladi temperaturna vsota 87 teorija na račun svoje toplote zaradi izhlapevanja vode do nasičenosti zraka t. okolice delca temperatura, ki je v okolici obravnavanega ele¬ menta t po Celziju (enota °C) temperatu¬ ra, ki je izražena v Celzijevi skali t po Fahrenheitu [farenhajtu] (enota °F) temperatura, ki je izra¬ žena v Fahrenheitovi skali t po Kelvinu (enota K) temperatu¬ ra, ki je izražena v Kelvinovi skali t rosišča gl. rosišče t. suhega termometra dejanska temperatura zraka, izmerjena s termometrom, ki je zaščiten pred sončnim obsevanjem t. tal temperatura v različnih globinah vrhnjih plasti kopnega t. vode temperatura, ki jo ima voda v naravi, merjena na dogovorjen način t zraka temperatura, ki jo ima zrak, merjena na dogovorjen način, npr. v vremenski hišici, z radiosondo torna t, ki je mera za gostoto energijskega toka zaznavne toplote pri tleh in je tempera¬ turna skala za turbulenco virtualna t., ki bi jo imel pri danem tlaku suhi zrak iste gostote kot obravnavani vlažni zrak temperaturna vsota -e -e ž vsota temperatur, izmerjenih v izbra¬ nih obdobjih, ki je pomembna za rast rastlin, in kaže toplotno okolje rastline, npr. vsota ak¬ tivnih temperatur, vsota efek¬ tivnih temperatur tendenca -e ž velikost spremembe kake količine v določenem ča¬ sovnem intervalu oziroma dolo¬ čeni prostorski točki t. pritiska 1 . tendenca, ki velja za zračni pritisk 2. element meteo¬ rološke depeše, ki podaja spre¬ membo zračnega pritiska v določenem intervalu, npr. triur¬ na tendenca pritiska; sin. ten¬ denca tlaka t. tlaka 1 . tendenca, ki velja za zračni tlak 2, element meteoro¬ loške depeše, ki podaja spre¬ membo zračnega tlaka v dolo¬ čenem intervalu, npr. triurna tendenca tlaka; sin. tendenca pritiska teorem -a m strokovna ali znan¬ stvena trditev Bjerknesov cirkulacijski t. cirku- lacijski teorem, ki pravi, da je sprememba absolutne cirkulaci¬ je sorazmerna s številom objetih enotnih solenoidov tlaka in volumna cirkulacijski t., ki pove, od česa je odvisna sprememba cirkulacije teorija -e ž sistem trditev oziroma hipotez, ki podaja kako znan¬ stveno razlago Bergeron-Findeisnova t. [findaj- znova], ki razlaga nastanek padavin ob navzočnosti ledenih kristalčkov in podhlajenih vod¬ nih kapljic Milankovičeva t. [milankovičevaj, ki razlaga klimatske spremem¬ be v stotisočletjih kot posledico sprememb lege zemeljske osi termika 88 termometrska bučka polarno frontna L, ki razlaga nastanek in razvoj ciklonov zmernih širin ob medsebojnem vplivu polarnega in tropskega zraka termika -e i žargon v letalstvu: prosta konvekcija, gl. konvekcija termin -a m natančno določen čas meteoroloških opazovanj klimatološki t., ki je ob 07., 14. in 21. uri po lokalnem času sinoptični t. glavni, ki je ob 00., 06., 12. in 18. uri, vmesni, ki je ob 03., 09., 15. in 21. uri po srednjem greenwiškem času termodinamičen -čna -o ki se nanaša na termodinamiko termodinamični diagram prikaz medsebojne odvisnosti termo¬ dinamičnih spremenljivk v obli¬ ki krivulj t papir nomogram, ki služi za prikaz in za določanje termodi¬ namičnih spremenljivk, npr. za prikaz in obdelavo podatkov z radiosonde termodinamika -e ž veda o ravno¬ težnih stanjih, vzrokih in spre¬ membah toplotnega stanja snovi zakoni t. gl. zakon termograf -a m naprava za zapiso¬ vanje časovnega poteka tem¬ perature termogram -a m grafični zapis termografa termogramski papir -ega -ja m registrirni trak za zapisovanje časovnega poteka temperature termometer -tra m naprava za merjenje temperature, ki deluje na osnovi vpliva temperature na različne fizikalne količine bimetalni t., ki meri temperaturo na osnovi različnih temperatur¬ nih razteznosti dveh kovin, spojenih v obliki prstana ekstremni t., ki kaže vrednosti ekstremnih temperatur v kakem časovnem obdobju, npr. minimalni termometer, maksi¬ malni termometer maksimalni t., ki kaže najvišjo temperaturo za čas od nastavi¬ tve termometra dalje in se uporablja za določanje maksi¬ malnih dnevnih temperatur zraka minimalni t ., ki kaže najnižjo temperaturo za čas od nastavit¬ ve termometra dalje in se upo¬ rablja za določanje dnevnih minimalnih temperatur zraka mokri t., ki kaže temperaturo termometrske bučke, ovite z mokro krpico in je sestavni del psihrometra Sixov t. [siksov] termometer v obliki črke U, ki je kombinacija maksimalnega in minimalnega termometra suhi t., ki meri dejansko tempera¬ turo zraka in je sestavni del psihrometra uporovni t., ki deluje na osnovi spremembe upora električnega prevodnika s temperaturo vodni t., ki meri temperaturo vode s pomočjo posebne zaje- malne posode zemeljski t., ki je prirejen za merjenje temperature tal v različnih globinah živosrebrni t., ki meri temperatu¬ ro na osnovi temperaturnega raztezanja živega srebra termometrska bučka -e -e ž spodnji odebeljeni del termometra, ki je kot rezervoar napolnjen s kap- termosfera 89 točka ljevino, običajno z živim sre¬ brom ali alkoholom termosfera -e ž plast atmosfere nad mezosfero v višini nad 80 km, v kateri temperatura z višino hitro narašča; prim. mezo- sfera teža -e ž sit. sila teže, gl sila thetagram -a m termodinamični diagram za določevanje zračnih mas s koordinatami tlaka in temperature v linearni skali Thornthwaitova klimatska klasifi¬ kacija -e -e -e [torntvajtova] i opredelitev klimatskih razmer po učinkovitosti padavin in temperature ali po potencialni evapotranspiraciji in padavinah tip -a m kar je opredeljeno z zna¬ čilnimi lastnostmi bioklimatski t., ki opredeli pov¬ prečne vrednosti meteoroloških količin, orografskih značilnosti in kvalitete zraka na kakem območju pri vrednotenju učinka na živi organizem blažilni t. bioklimatski tip, v katerem meteorološke razmere delujejo sproščujoče na živi organizem dražilni t bioklimatski tip, v katerem meteorološke razmere spodbujajo delovanje organizma klimatski t., ki opredeli klimo v odvisnosti od dejavnikov, ki to klimo pogojujejo obtežilni t ., v katerem meteoro¬ loške razmere delujejo obtežilno oziroma škodljivo na živi orga¬ nizem vremenski t. opredelitev vremen¬ skih stanj po značilnih vremen¬ skih pojavih ali po poljih me¬ teoroloških količin tipalo -a s del naprave, ki zaznava in posreduje vrednosti kake merjene količine; sin. dajalnik, senzor; prim. merilnik tlak -a m velikost pravokotne komponente sile na ploskovno enoto; sin. pritisk delni t. tlak posameznega plina v mešanici plinov; sin. delni pritisk gradient t. gl. gradient nasičeni parni t. ravnotežni parni tlak pri nasičeni vlažnosti; sin. nasičeni parni pritisk normalni zračni t. zračni tlak na morskem nivoju pri standardni atmosferi, ki je 1013,25 hPa; sin. normalni zračni pritisk parni t. delni tlak vodne pare; sin. parni pritisk ploskev t. gl. ploskev tendenca t. gl. tendenca zastojni t. povečani tlak pri za- stajanju zračnega toka pred oviro; sin. zastojni pritisk zračni t ., ki je posledica teže ozračja; sin. zračni pritisk toča -e ž padavine v obliki bolj ali manj okroglih, trdnih, prosojnih ledenih zrn s premerom nad 5 mm, ki nastanejo v nevihtnem oblaku zarodek t. gl. zarodek zrno t. gl. zrno toče točka -e i brezdimenzijska osnovna geometrijska tvorba divergentna t., ki je vir tokovnic konvergentna t., ki je ponor tokovnic mrežna t. element mreže račun¬ skih točk tok 90 toplota računska t, v kateri se računa kaka količina singularna t, ki ima izjemen položaj v polju kake količine, npr. središče ciklona, sedlo tok -a m usmerjeno gibanje oziro¬ ma prenašanje kake količine, npr. tekočine, delcev difluentni t v katerem se tokov¬ nice razhajajo; ant. konfluentni tok divergentni t ;, v katerem se go¬ stota kake količine zmanjšuje ali je vir kake količine; ant. konvergentni tok električni t., ki prenaša električni naboj energijski t., v katerem se prena¬ ša energija horizontalni t., ki poteka v vodo¬ ravni ravnini kompenzacijski t. sekundarni tok, ki kompenzira osnovni tok konfluentni t., v katerem se tokovnice stekajo; ant. difluentni tok konvektivni t., ki poteka pretežno v navpični smeri in nastane zaradi temperaturnih razlik ali prisilnega dviga konvergentni t., v katerem se gostota kake količine povečuje ali je ponor kake količine; ant. divergentni tok laminarni t., ki ima urejene in gladke tokovnice; ant. turbulent¬ ni tok masni t., ki prenaša maso morski t., ki prenaša morsko vodno maso na večje razdalje moteni t., ki je spremenjen zaradi zunanjega vpliva navzdolnji t. navzdol usmerjeno gibanje, navadno zraka osnovni t., pri katerem niso upo¬ števane manjše motnje povprečni t prostorsko oziroma časovno povprečje toka stacionarni t , ki ima v času nespremenjeno smer in hitrost toplotni t., ki prenaša toploto turbulentni t., ki je neurejen in v katerem je gibanje dokaj vrtin- čno; ant. laminarni tok vertikalni t., ki poteka v navpični smeri višinski t., ki je v višjih zračnih plasteh volumski t, ki opredeli pretok kakega volumna tekočine vzponski t. navzgor usmerjeno gibanje, navadno zraka zračni t. gibanje zraka v določeni smeri tokovnica -e ž črta, ki je povsod tangencialna na smer gibanja toplina -e i neustr., gl. temperatura toplomer -a m zastar., gl. termometer toplota -e i dovedena ali odvedena energija, ki lahko spreminja notranjo energijo teles ali opravlja kako delo izparilna t., ki jo je treba dovesti kapljevini, da izpari latentna t., ki se sprošča ali porablja pri katerikoli od faznih sprememb snovi; prim. izparilna toplota, talilna toplota specifična t., ki je potrebna, da se enota mase segreje za eno sto¬ pinjo talilna t., ki je potrebna za pre¬ hod snovi iz trdnega agregatne¬ ga stanja v kapljevino t. izhlapevanja toplota, ki je po¬ trebna kapljevini, da izhlapi t. kondenzacije toplota, ki se sprosti ob prehodu pare v kap¬ ljevino toplotni otok 91 trenje t sublimacije toplota, ki je po¬ trebna za direktni prehod snovi iz trdnega agregatnega stanja v plin t zmrzovanja toplota, ki jo odda kapljevina ob prehodu v trdno snov zaznavna t. gl. entalpija toplotni otok -ega -oka m del pro¬ stora, navadno v mestu, ki ima višjo temperaturo kot okolica topografija -e ž oblikovitost kake površine absolutna t, ki predstavlja višino kake ploskve v skali višine glede na morski nivo relativna t , ki podaja razliko med višinama dveh ploskev t. izobarnih ploskev topografija, ki podaja višino kake ploskve pritiska v geopotencialnih me¬ trih t. zemeljske površine topografija, ki je izdelana na osnovi topo¬ grafskega snemanja zemeljske površine topoklima -e i sin. lokalna klima, gl. klima tor -a ra opuščena enota za pritisk; prim. milibar tornado -a m lijakast vrtinec zraka, ki izhaja iz nevihtnega oblaka navzdol, pri čemer nastajajo viharji in značilno srkanje s tal; sin. tromba lijak t. gl. lijak tornada totalizator -ja m zbiralnik padavin za daljši čas na težko dostopnih krajih; prim. ombrometer trajektorija -e z krivulja, ki kaže pot gibajočega se delca; sin. pot¬ nica trandosonda -e ž sin. plavajoči balon, gl. balon transformacija -e ž sprememba oblike ali kake bistvene lastno¬ sti t energije transformacija, ki velja za spreminjanje energije t. koordinat transformacija, ki velja za prehod iz enega v drugi koordinatni sistem t. zračne mase transformacija, ki velja za lastnosti zračne mase zaradi spremenjenih okolnih pogojev transkontinentalni transport one¬ snaženja -ega -a - m širjenje onesnaženega zraka na daljavo s planetarno cirkulacijo preko kontinentov translacija -e ž gibanje telesa, pri katerem ostane telo vzporedno s svojo začetno lego translucidus -a m (krat. tr) prosojen oblak transmisija -e i gl. prepuščanje 2 transmisivnost -i ž gl. prepustnost 2 transpiracija -e i prehajanje vode skozi površino živih organizmov; prim. evapotranspiracija transport -a m prevajanje ali pre¬ našanje snovi ali lastnosti snovi z enega na drugo območje travni temperaturni minimum -ega -ega -a m minimalna temperatu¬ ra, odčitana na minimalnem termometru z bučko na višini kratko pristrižene trave trend -a m težnja razvoja v kako značilno smer, h kaki vrednosti trenje -a s L pojav, ki deluje za¬ virajoče pri gibanju dveh dru¬ gega ob drugem drsečih teles trepetanje 92 učinek molekularno t., pri katerem se v laminarnem toku prenaša gi¬ balna količina z molekulami notranje t., ki se pojavlja med plastmi tekočin, ki se gibljejo z različno hitrostjo ali v različnih smereh turbulentno t., pri katerem se v turbulentnem toku prenaša gibalna količina z vrtinci ozi¬ roma s turbulentnimi fluktua- cijami zunanje t., ki se pojavlja pri gibanju zraka ob zemeljski površini 2. sila, ki nastane zaradi rela¬ tivnega gibanja in ga zavira; sin. sila trenja trepetanje -a s hitro navidezno spreminjanje oblik predmetov nad močno ogretimi tlemi tromba -e i gl. tornado tropopavza -e i meja med tropo¬ sfero in stratosfero inverzija t. gl, inverzija zlom t. izrazita sprememba višine tropopavze nad fronto troposfera -e ž spodnja plast ozrač¬ ja, ki sega okoli 10 km visoko, v kateri se temperatura z viši¬ no znižuje in nastajajo vsi bistveni vremenski procesi; prim. stratosfera tsunami -ja [cunami] m dolg morski potujoči val, ki nastane zaradi potresa pod morskim dnom tuba -e i (krat. tub) cevasti del oblaka, ki poteka od baze obla¬ ka navzdol turbulenca -e ž neurejeno vrtinčno gibanje toka tekočine atmosferska t., ki je v zračnem toku dinamična t., ki je posledica stri¬ ženja hitrosti termična t., ki je posledica proste konvekcije t. ob jasnem vremenu (krat. C AT) turbulenca, ki je navadno v zvezi z vetrovnim strženom; prim. prilogo o kraticah zamrznjena t. predpostavka o časovno nespremenjenem vzorcu vrtincev v toku U učinek -nka m posledica delovanja kakega vpliva; sin. efekt biosevalni u., ki velja za vpliv sončnega in nebesnega obseva¬ nja na organizem biotoplotni u., ki velja za sočasni vpliv temperature, vlažnosti in vetrovnih razmer okolnega zraka na energijsko bilanco živega organizma biotropni u., ki velja za vpliv ozračja na živi organizem nevrotropni u., ki velja za vpliv vremenskih procesov na vegeta¬ tivno živčevje orografski u., ki velja za vpliv učinkovitost 93 utež oblik zemeljskega površja na vremenske procese povratni u., ki velja za vpliv kakega poznejšega procesa na prvotni proces; sin. povratni vpliv u. geografske širine učinek, ki je posledica geografske širine kraja, pojava u. tople grede učinek, ki povzroči povišano temperaturo zraka pri tleh zaradi velike prepustnosti ozračja za kratkovalovno seva¬ nje in majhno prepustnost za dolgovalovno sevanje u. zajezitve posledica delovanja gorske pregrade ali druge ovire na smer in hitrost toka učinkovitost -i i mera za uspešnost pri kakem dogajanju u. sprijemanja razmerje med šte¬ vilom sprijetih padajočih lede¬ nih kristalčkov v oblaku in številom trkov teh kristalčkov u. trkov razmerje med dejanskim in geometrijsko največjim mož¬ nim številom trkov padajočih elementov v oblaku u. zbiranja produkt učinkovitosti trkov in učinkovitosti zlivanja oziroma učinkovitosti sprijema¬ nja u. zlivanja razmerje med številom zlitij padajočih kapljic v oblaku in številom trkov teh kapljic ujma -e z katastrofa, ki je posledi¬ ca škodljivih vremenskih ali drugih naravnih pojavov, npr. orkan, potres uklon -ona m pojav, pri katerem se valovanje širi v geometrijsko senco; sin. difrakcija ukrivljenost -i ž količina, ki je obratno sorazmerna radiju h krivulji prilegajočega se kroga ali poti delca prilegajočega se kroga anticiklonalna u., ki je konveksna proti nizkemu tlaku ciklonalna u., ki je konkavna proti nizkemu tlaku umeritev instrumenta -tve - ž postopek za dosego predpisane natančnosti instrumenta ali za določitev korekcije, potrebne za določitev prave vrednosti uncinus -a m (krat. unc) oblak iz rodu cirrus, ki je ukrivljen v obliki smučke undulatus -a ra (krat. un) valovit oblak upor vetra -ora - m sila, ki jo povzroča veter na objekte, vozi¬ la in raste s kvadratom hitrosti vetra utež -i i L telo z določeno maso ali težo, ki služi za primerjavo mase ali teže drugega telesa 2. faktor pomembnosti kake količine pri statistični analizi val 94 val V val -a m, raba v mo.: valovi, motnja, ki se širi skozi prostor z določeno obliko, npr. s sinusno obliko elektromagnetni v., valovi elek¬ tričnega in magnetnega polja frontalni v. neustr. frontalni sistem, gl. sistem gravitacijski v., ki nastanejo zaradi zemeljske težnosti v stabilno stratificirani tekočini inercijski v., ki so posledica vztrajnostnih sil Kelvin-Helmholtzovi v. [helmholc- evi], ki nastanejo kot posledica vetrovnega striženja na meji dveh tekočin različnih lastnosti kompresijski v., ki so posledica stiskanja tekočine longitudinalni v., pri katerih nihajo delci snovi ali polje v smeri potovanja valov, npr. zvok morski v. oscilacije morske vode ob površini brez večjega pre¬ meščanja mase v vodoravni smeri nestabilni v. 1 . valovi, pri katerih amplituda stalno narašča 2. valovi v zračnem toku ob po¬ larni fronti, ki so zametek nastanka ciklona notranji gravitacijski v. gravita¬ cijski valovi, ki so ujeti, če se širijo le vodoravno in neujeti, če se širijo tudi navpično orografski v. gravitacijski valovi, navadno v zračnem toku, ki nastanejo zaradi gorske ovire; sin. zavetrni valovi potujoči v., pri katerih se greben in dolina premikata v določeni smeri površinski gravitacijski v. gravi¬ tacijski valovi na površini teko¬ čine Rossbijevi v. [rozbijevi] horizon¬ talno transverzalni valovi v globalni cirkulaciji ozračja z valovno dolžino okrog 6000 km stacionarni v., ki ne spreminjajo svoje lege v prostoru; sin. stoječi valovi stoječi v. gl. stacionarni valovi transverzalni v., pri katerih niha¬ jo delci snovi ali polje pravo¬ kotno na smer potovanja valov, npr. na vodni površini v globoke vode 1 . valovi, ki na¬ stanejo na vodni površini pri globini, ki je večja od valovne dolžine vala, pri čemer je zane¬ marljiv vpliv dna 2. tem podobni valovi v atmosferi na notranjih mejnih površinah, ki nastanejo zaradi razlike v gostoti v. plitve vode 1, valovi, ki nasta¬ nejo na vodni površini v soraz¬ merno plitvi vodi, pri čemer je občuten vpliv dna 2. tem podob¬ ni valovi v atmosferi na notra¬ njih mejnih površinah, ki na¬ stanejo zaradi razlike v gostoti zavetrni v. gl. orografski valovi zlomljeni v., ki nastanejo pri valovanje 95 veter nestabilnih valovih, ko se valovi zlomijo in prevrnejo; sin. grive zvočni v. longitudinalni valovi snovi, ki jih zazna človeško uho valovanje -a s širjenje kakega nihanja, navadno sinusnega, po snovi ali polju varovalni pas -ega -u m pas rastlin, zasajen z namenom, da spreme¬ ni mikroklimatske razmere v svoji bližini, npr. zaradi zmanj¬ šanja hitrosti vetra varstvo zraka -a -- s dejavnost, ki obsega bedenje nad kvaliteto zraka in zaščito pred prekomer¬ nim onesnaževanjem vedro prisl., poljud. pretežno jasno, gl. jasno vektor -ja m sin. vektorska količina, gl. količina velum -a m (krat. vel) obsežen cir- rusni oblak, ki kot koprena prekriva vrh enega ali več kopastih oblakov venec -nca m okrogla svetlobna lisa na altostratusu ali cirrostratu- su okrog Sonca ali Lune; sin. korona vertebratus -a m (krat. ve) hrbteni- čast, rebrast oblak iz rodu cir- rus veter -tra m stanje ozračja, v kate¬ rem se zrak giblje v določeni smeri in z določeno hitrostjo, ki nastane zaradi razlik v zračnem tlaku; prim. prilogo o vetrovih ageostrofski v., ki piha prečno na izobare, npr. k ciklonskemu središču antitriptični v. 1 . veter, pri kate¬ rem si držita ravnotežje gra- dientna sila in sila trenja 2. v naših krajih: lokalni veter majhnih hitrosti bočni v. komponenta vetra, ki piha pravokotno na smer giba¬ nja objekta ciklostrofski v., pri katerem si držita ravnotežje gradientna in centrifugalna sila čelni v. komponenta vetra, ki piha v nasprotni smeri od giba¬ nja objekta dolinski v. lokalni veter, ki piha iz doline po pobočju navzgor in je termično pogojen geostrofski v., pri katerem si držita ravnotežje gradientna in deviacijska sila (dober približek vetrov v prosti atmosferi) gorski v. lokalni veter, ki piha ponoči z gora po pobočju nav¬ zdol in je termično pogojen; sin. gornik, nočnik gradientni v., pri katerem si drži¬ jo ravnotežje gradientna, devia¬ cijska in centrifugalna sila (dober približek vetrov npr. v ciklonu) hrbtni v. komponenta vetra, ki piha v smeri gibanja objekta hudi v., ki piha z jakostjo 6 beaufortov, pri katerem tuli okrog vogalov in v žicah, morje pa se občasno na videz zakadi izalobarni v. ageostrofski veter, ki nastane zaradi lokalne ozi¬ roma časovne spremembe polja zračnega pritiska južni v., pri katerem prevladuje južna smer kanalizirani v., ki je prilagojen obliki reliefa katabatni v. raba v mn. vetrovi, ki so usmerjeni navzdol kopni v. lokalni veter, ki piha ponoči s kopnega nad morje; prim, burin veter 96 vetroven ledeniški v., ki piha z ledenikov navzdol lokalni v., ki piha na manjšem območju kot posledica lokalnih razlik temperature; ant. splošni vetrovi močni v., ki piha z jakostjo 5 beaufortov, pri katerem se upogibajo tanjša drevesa, na morju pa so grive čez in čez morski v. lokalni veter, ki piha podnevi z morja nad kopno; prim. maestral obalni v. kopni veter ali morski veter pobočni v. dolinski veter ali gor¬ ski veter podolinski v., ki piha v smeri osi doline navzgor ali navzdol polarni v. severovzhodni veter, ki piha v nižjih plasteh troposfere s polarnih območij prevladujoči v. najpogostejši veter v kakem kraju prizemni geostrofski v. namišljeni geostrofski veter, dobljen iz polja zračnega pritiska pri tleh severni v, pri katerem prevladuje severna smer sezonski v., ki ga pogojuje letni čas, npr. monsun smer v. smer, iz katere piha veter splošni v. raba v mn. vetrovi nad šir¬ šim območjem; ant. lokalni veter subgeostrofski v., ki je šibkejši od geostrofskega vetra in je zato odklonjen na levo od njega (na severni polobli) sunkoviti v., ki se mu predvsem hitrost močno spreminja supergeostrofski v., ki je močnejši od geostrofskega vetra in je zato odklonjen na desno od njega (na severni polobli) šibki v., ki piha z jakostjo 3 beaufortov, pri katerem se gib¬ ljejo majhne vejice, na morju pa so na valovih vidne posamezne grive termalni v. 1 . vektorska razlika geostrofskih vetrov na dveh višinah 2. vertikalno striženje geostrofskega vetra zaradi hori¬ zontalnega gradienta tempera¬ ture viharni v., ki piha z jakostjo 7 beaufortov, pri katerem se majejo odrasla drevesa in se težko hodi, morje pa se na videz kadi višinski v., ki je na višinah, pri čemer je vpliv tal zanemarljiv vzhodni v., pri katerem prevladu¬ je vzhodna smer zahodni v., pri katerem prevladu¬ je zahodna smer zmerni v., ki piha z jakostjo 4 beaufortov, pri katerem se gib¬ ljejo večje veje, dviga prah, na morju pa je na valovih precej griv vetrič -a m stanje ozračja z za¬ znavnim vetrom z jakostjo 2 beaufortov, pri katerem listje šelesti, na morju pa so majhni in gladki valovi; prim. prilogo o vetrovih vetrokaz -aza m naprava, ki kaže smer oziroma jakost vetra; prim. smerokaz vetra vetromer -a m naprava za merjenje hitrosti in smeri vetra; sin. anemometer vetroven -vna -o ki se nanaša na veter vetrovna roža grafični prikaz Vidiejeva doza 97 viskoznost vetrovnih razmer po smereh v. vreča na drog prosto obešena odprta ozka vreča, ki kaže smer in približno jakost vetra vetrovni stržen curek največje hitrosti vetra v vetrovnem polju; sin. jet stream v. ščit prepreka, ki zmanjšuje vpliv vetra Vidiejeva doza -e -e [vidijeva] ž del aneroida ali barografa, ki re¬ agira na spremembo zračnega pritiska vidljivost -i ž gl. vidnost vidnost -i ž stanje ozračja, pri katerem je, do določene razdalje, še mogoče razločiti predmete od ozadja; sin. vidljivost horizontalna nočna v. horizontal¬ na vidnost, pri kateri je še mogoče razločiti standardne luči v temi horizontalna v. najmanjša vidnost izmed vidnosti v vodoravnih smereh letališčna mejna v. najmanjša vidnost vzdolž letališke steze, ki še dovoljuje spust letala RVR v. (angl. Runway Visual Range) vidnost, ki je na letališ¬ ki stezi določena z vidnostjo oznak steze vertikalna v. navzgornja vidnost skozi meglo ali padavine vihar -ja m L veter z jakostjo 8 beaufortov, pri katerem se lomijo majhne veje dreves, na morju pa je pršec v pramenih; prim. prilogo o vetrovih hudi v. z jakostjo 10 beaufortov, ki podira posamezna drevesa, morje rohni, vidnost nad mor¬ jem je majhna močni v. z jakostjo 9 beaufortov, ki odnaša opeko s streh, na morju pa se veliki valovi pre¬ vračajo orkanski v z jakostjo 11 beaufor¬ tov, ki podira hiše, ruje drevesa, morje rohni, nad vsem morjem je pršec peščeni v., ki nosi s seboj pesek prašni v., ki nosi s seboj prah vrtinčasti v. z močnimi vrtinci 2. poljud. močen veter sploh vir -a m kraj vstopa ali nastanka kake količine oziroma primesi zraka linijski v., ki je vzdolž določene linije površinski v., ki je na določeni površini stalni v., ki deluje neprekinjeno točkovni v., ki je v kaki točki trenutni v, ki traja le kratek čas v. onesnaževanja zraka kraj, kjer aerosol oziroma plinaste primesi vstopajo v ozračje v. sevanja kraj, od koder se seva¬ nje širi po prostoru virga -e i (krat. vir) oblak s pada¬ vinskim pramenom, ki ne doseže tal virtualni dodatek -ega -tka m ra¬ zlika med virtualno in dejansko temperaturo viskoznost -i ž L količina, ki določa odziv tekočine na strižno silo kinematična v., ki je podana z razmerjem med molekularno viskoznostjo in gostoto tekočine molekularna v., ki je posledica molekularnih gibanj v toku tekočine turbulentna v., ki je posledica turbulence v toku tekočine višina 98 voda 2. sorazmerni faktor med striž¬ no napetostjo in strižno hitrost¬ jo višina -e i navpična razdalja od izbranega nivoja do nivoja, ki se določa efektivna v. dimnika višina, ki je vsota gradbene višine in dimne¬ ga dviga relativna v., ki je med dvema izbranima nivojema ali izobar- nima ploskvama v. baze oblaka višina, ki sega od tal do spodnje meje oblaka v. inverzije 1 . višina od tal do spodnje meje inverzije 2. višina od tal do zgornje meje inverzije v. kondenzacijskega nivoja višina, ki sega od tal do nivoja, na katerem se vodna para v zraku, ki se dviga, prične kondenzirati v. mešanja 1 . višina od tal do katere se zrak meša 2. višina planetarne mejne plasti v. padavin debelina plasti me¬ teorne vode v. vala navpična sočasna razdalja med vrhom in dolom vala v. vrba oblaka višina, ki sega od tal do zgornje meje oblaka višinomer -a m naprava za približ¬ no določanje višine; prim. altime- ter, aneroid radarski v. radar za merjenje višin višinsko jedro hladnega zraka -ega -a -- - s območje relativno hladnejšega zraka v višinah, ki nastane navadno z odcepitvijo doline hladnega zraka in ima ciklonske dimenzije vizibilimeter -tra m naprava za merjenje vidnosti predvsem na letališčih vlaga -e i L vodna para v snovi, npr. zraku absolutna v, masa vodne pare v prostorski enoti nasičena v. največja možna vlaga pri kaki temperaturi relativna v. razmerje med dejan¬ sko in nasičeno vlago specifična v. razmerje med maso vodne pare in maso vlažnega zraka 2. majhna količina vode v kaki snovi, npr. v tleh; sin. vodnost 2 vlagomer -a m naprava za merjenje navadno relativne vlažnosti zraka; sin. higrometer vlažnost -i ž lastnost snovi, npr. zraka, glede na količino vode oziroma vodne pare v njej; prim. vlaga 1 voda -e i (simbol H 2 0) L kemična spojina kisika in vodika 2. kapljevinska oblika te spojine gravitacijska v. del vode v tleh, ki se, preden odteče v podtalni¬ co, krajši čas zadržuje v zgornji plasti tal bigroskopna v. voda v tleh, ki je močno vezana na talne delce in je neuporabna za rastline ali odtok kapilarna v. voda v tleh, ki je zaradi kapilarnosti dvignjena nad nivo talne vode meteorna v., ki pade na tla s padavinami; sin. padavinska voda oblačna v. količina vode v trdnem ali tekočem agregatnem stanju, ki lebdi v oblaku (delci s pre¬ merom pod 0,1 mm) padajoča v. 1 . voda, ki sestavlja voden vrednost padavine 2. voda v oblaku, ki dokaj hitro pada (delci s preme¬ rom nad 0,1 mm) padavinska v. gl. meteorna voda skupna v. v oblaku količina vode v oblaku ne glede na agregatno stanje temperatura v. gl. temperatura v. tal prostorninski ali utežni delež vode v tleh voden -dna -o ki se nanaša na vodo gostota vodne pare masa vodne pare na enoto volumna vodna bilanca ravnotežje med dotoki in odtoki vode v defini¬ ranih hidroloških enotah, baze¬ nih, jezerih, pri čemer je upo¬ števano tudi shranjevanje v. kaplja kaplja, katere snovna sestavina je voda v. kapljica kapljica, katere snovna sestavina je voda v. para voda v plinastem stanju v. površina površina morij, jezer, rek v. vsebina snega vodni ekvivalent, ki se dobi s stalitvijo snega (enota l/m 2 = lmm) vodni deficit kumulativna razlika med potencialno evapotranspira- cijo in padavinami v določenem obdobju, pri čemer so padavine manjše v. oblak oblak, ki sestoji samo iz kapljic brez kristalčkov v. potencial tal energija, s katero je na določenem mestu v tleh voda vezana na talne delce v. termometer termometer, ki meri temperaturo vode s pomoč¬ jo posebne zajemalne posode vodnost' -i ž L količina vode kot kapljevine v oblaku ali v megli V % i) 2. majhna količina vode v kaki snovi, npr. v tleh; sin. vlaga 2 maksimalna v. tal največji vo¬ lumski odstotek vode, ki ga vzorec tal zadrži; sin. retencijska kapaciteta skupna v., ki velja za vodo v vseh treh agregatnih stanjih skupaj volumen -mna m gl. prostornina vozel -zla m (simbol kt) na nekaterih področjih: enota za merjenje hitrosti, ki je morska milja na uro (1 kt=0,51 m/s in/ali 1,85 km/h) vpliv -a m stanje oziroma dogaja¬ nje, ki učinkuje na kaj lokalni v., ki zajame manjše območje povratni v. bolje: povratni učinek, gl. učinek vpoj -oja m bolje: absorpcija 2 vrednost -i i kvantitativna mera spremenljivke absolutna v. 1 . vrednost, neglede na predznak 2. vrednost, ki je določena glede na izhodiščno vrednost; ant. relativna vrednost brezdimenzijska v., ki je podana v relativni skali dekadna v., ki podaja vrednost prvih desetih dni, drugih dese¬ tih dni ali preostalih dni v mesecu dnevna v., ki podaja vrednost za en dan dolgoletna v., ki podaja vrednost za več let, npr. 20 let, 30 let ekstremna v. največja ali naj¬ manjša vrednost kakega niza ali funkcije interpolirana v. naknadno določe¬ na vmesna vrednost za kako funkcijo ali niz izmerjena v., ki je določena z merilno napravo vrednost 100 vreme korigirana v., ki je popravljena na osnovi kakega pravila letna v., ki podaja vrednost za enoletno obdobje mesečna v., ki podaja vrednost za obdobje enega meseca najpogostejša v, ki je v nizu vrednosti zastopana največkrat; sin. modus normirana v, ki je deljena s kako značilno vrednostjo in je navad¬ no med 0 in 1 ocenjena v., ki je približno določe¬ na po izbranih kriterijih odčitana v., ki je odčitana z me¬ rilne naprave in je še brez korekcije pentadna v., ki podaja vrednost za eno pentado oziroma za 5 dni povprečna v. vsota vrednosti vseh elementov, dobljena s številom teh elementov; sin. povprečje približna v. nenatančna, vendar uporabna vrednost reducirana v., ki je dobljena z redukcijo relativna v., ki je določena glede na kako drugo vrednost; ant. absolutna vrednost sezonska v., ki velja za izbrane tri mesece, npr. zimska sezonska vrednost podaja vrednost za december, januar in februar srednja v. 1 . vrednost, ki je v sre¬ dini po velikosti urejenega niza podatkov; sin. mediana 2. bolje: povprečna vrednost; ant. absolut¬ na vrednost 2 terminska v., ki velja za kak termin trenutna v., ki velja za kak zelo kratek časovni interval urna v., ki poda vrednost ob kaki uri ali za čas ene ure začetna v., ki je na izhodišču kakega procesa značilna v. bistvena ali najbolj opazna vrednost vreme -ena s splet meteoroloških pojavov in vrednosti meteoro¬ loških elementov v določenem času in prostoru ali zaznavno stanje ozračja aprilsko v. poljud. pogosto menjava¬ nje sončnega in deževnega vremena brezpadavinsko v., ki je brez padavin ali z neizmerljivo koli¬ čino padavin klasifikacija v. gl. klasifikacija lepo v. ko je pretežno jasno; ant. slabo vreme napoved v. gl. napoved nestalno v. gl. spremenljivo vreme nestanovitno v., ki se v času nekaj dni opazno spreminja; ant. stanovitno vreme preteklo v. 1 . vreme, ki je bilo v določenem času 2. element me¬ teorološkega ključa, ki upošteva najviše opredeljen meteorološki pojav, opazovan v zadnjih treh ali šestih urah prognoza v. sin. napoved vremena, gl. napoved sedanje v. 1 . vreme v času opazo¬ vanja 2. element meteorološkega ključa, ki upošteva najvišje opredeljen meteorološki pojav, opažen v tistem terminu slabo v., ki ga spremljajo pogoste padavine; ant. lepo vreme sprememba v. prehod iz enega značilnega vremena v drugo vreme spremenljivo v., ki se v teku dneva značilno spreminja; sin. nestalno vreme vremenar 101 vremenski stanovitno v., ki nespremenjeno traja dalj časa ali vsaj nekaj dni; ant. nestanovitno vreme suho v. brez padavin in meglene moče značilno v., opredeljeno po najbolj opaznem meteorološkem pojavu (deževno, nevihtno, vetrovno) ali po najbolj občutnem učinku na človeka (mrzlo, soparno) vremenar -ja m poljud. človek, ki se ukvarja z vremenom vremenoslovec -vca m strokovnjak za vremenoslovje; sin. meteorolog vremenosloven -vna -o gl. meteoro¬ loški vremenoslovje -a s geofizikalna veda, ki obravnava procese in pojave v atmosferi in pojave, ki so soodvisni od njih; sin. meteoro¬ logija vremenski -a -o ki se nanaša na vreme vremenska hišica po določilih WMO izdelan zaklon, visok 2 m, v katerem so meteorološke merilne naprave v. karta karta, ki kaže stanje vremena ob določenem času; sin. sinoptična karta v. motnja neustr., gl. vremenski si¬ stem v. napoved gl. napoved v. občutljivost lastnost organizma, da se na vremenski dražljaj odzove z znatno spremembo psihofizičnega stanja v. odvisnost 1 . lastnost organizma, da se na vremenski dražljaj odzove z bolezensko spremembo 2. razmerje med jakostjo vre¬ menskega dražljaja in prilago¬ ditveno sposobnostjo posamezni¬ ka v odzivnost lastnost organizma, da reagira na vremenski draž¬ ljaj v. slika bolje: sinoptično stanje, gl. stanje v. služba pooblaščena organiza¬ cija, ki daje dejanske in napo¬ vedane vremenske podatke vremenski koledar poljud. ljudska vremenska pravila, ki so vezana na datume oziroma svetnike v koledar poljščin seznam časov¬ nih terminov povprečnega po¬ javljanja fenoloških faz števil¬ nih rastlin v. podatek podatek, ki je del in¬ formacije o vremenu v. pojav pojav, ki je v zvezi s stanjem vremena; prim. prilogo o klasifikaciji hidrometeorjev v. pregovor ljudski rek, ki temelji na dolgoletnih amaterskih opa¬ zovanjih vremena v. preobrat večja sprememba značilnega vremena v. proces proces, ki se nanaša na vreme v. radar gl. radar v satelit sin. meteorološki satelit, gl. satelit v. sistem obsežen skupek močno povezanih procesov in pojavov v atmosferi, npr. dolina, ciklon, hladna fronta v. tip opredelitev vremenskih stanj po značilnih vremenskih pojavih ali po poljih meteoro¬ loških količin vremensko opozorilo informacija o bližajočih se izrednih oziroma vrh oblaka 102 vsebnost škodljivih vremenskih pojavih v. poročilo predstavitev aktualnih vremenskih podatkov v do¬ govorjeni obliki v. pravilo napotek za določanje oziroma napovedovanje vremen¬ skih razmer na osnovi empirič¬ nih ugotovitev v. stanje stanje, ki ga pred¬ stavljajo značilni vremenski parametri vrh oblaka -a - m zgornja meja oblaka vrivanje hladnega zraka -a - - s dotekanje hladne oziroma goste zračne mase v obliki klina pod toplejšo oziroma redkejšo, vlaž- nejšo zračno maso; prim. hladna fronta, gl. fronta vročina -e i L občutje človeka ali živali v razmerah, ki ovirajo odtok odvečne toplote iz telesa 2. poljud. stanje ob razmeroma visoki temperaturi zraka vrsta -e ž L klasifikacijska katego¬ rija pojavov, višja od podvrste v. oblakov druga stopnja klasifi¬ kacije oblakov po značilnostih; prim. prilogo o klasifikaciji obla¬ kov 2. porazdelitev podatkov ali pojavov po določenih kriterijih v. padavin razvrstitev padavin po obliki, npr. dež, sneg, toča; prim. prilogo o klasifikaciji meteorjev v. pojavov razvrstitev pojavov po izvoru in čutni zaznavi, npr. prizemni, optični, zvočni pojavi vrtenje zraka -a - s gibanje zraka okoli namišljene osi anticiklonalno v. z. vrtenje zraka, ki na severni polobli poteka v smeri urnega kazalca ciklonalno v. z. vrtenje zraka, ki na severni polobli poteka v nasprotni smeri urnega kazalca vrtmčnost -i i L rotor hitrosti 2. vektorska količina, ki pred¬ stavlja vrtenje tekočine oziroma striženje v tej tekočini absolutna v. vsota relativne vrtinčnosti in Coriolisovega parametra geostrofska v., ki pripada geo- strofskemu vetru potencialna v. absolutna vrtinč- nost, ki je odvisna od debeline omejene plasti relativna v. vertikalna kompo¬ nenta rotorja hitrosti v koordi¬ natnem sistemu, ki je na vrteči se Zemlji termalna v., ki pripada termal¬ nemu vetru vrtinec -nca m krožno gibanje zraka okoli namišljene osi lijakasti v., ki ima obliko lijaka z navpično ali poševno osjo in je zanj značilno vsrkavanje iz tal, npr. tornado peščeni v. gl. prašni vrtinec prašni v., ki ima premer nekaj metrov, približno navpično os in je zanj značilno dviganje prahu; sin. peščeni vrtinec turbulentni v. neurejen vrtinec, ki povzroča sunke vetra, trese¬ nje letal zavetrni v., ki je na zavetrni strani pregrad vsebnost -i ž delež kake snovi glede na maso suhega zraka, npr. vode v megli oziroma ob¬ lačnem zraku v. ledu vsebnost ledenih kristal¬ čkov in ledenih zrn v zraku vstopanje 103 zakon v. oblačnega ledu vsebnost lede¬ nih kristalčkov z ekvivalentnim premerom pod 0,2 mm v. oblačne vode vsebnost vodnih kapljic s premerom pod 0,2 mm v. padavinskega ledu vsebnost ledenih zrn s premerom nad 0,5 mm v. padavinske vode vsebnost vod¬ nih kapelj s premerom nad 0,2 mm v. skupne vode vsebnost vode v vseh treh agregatnih stanjih v. tekoče vode in ledu vsebnost vse vode v trdnem ali tekočem agregatnem stanju vstopanje -a s L prihajanje česa v kako območje 2. prihajanje zunanjega zraka v tok ali oblak ob straneh vzgon vzgona m vertikalna kompo¬ nenta sile negativnega gradien¬ ta pritiska čisti v. del vzgonske sile, ki s težo ni izravnan dinamični v. sila, ki je pravokot¬ na na tok tekočine in deluje na telo v toku termični v., ki nastane zaradi razlike v temperaturi med delom zraka in njegovo okolico vzhodnik -a m veter, ki piha z vzhoda ekvatorialni v. 1 . splošni vetrovi v troposferi nad ekvatorialnim območjem 2. gl. pasat polarni v., ki piha od polarne kape ob raztekanju zraka v nižjih plasteh vzorčevalno mesto -ega -a s mesto, kjer se jemljejo vzorci snovi za kasnejše analize vzorec polja -rca - m značilna oblika črt, npr. tokovnic, silnic, v kakem polju Z zahodnik -a m veter, ki piha z zahoda planetarni z., ki piha v sestavi globalne cirkulacije zraka in zajema območje od pola do subtropskih širin splošni z., veter, ki prevladuje pri tleh v zmernih širinah (med 30° in 60° geografske širine) zakon -ona m L osnovno spoznanje, ki določa povezavo med dogaja¬ nji ali stanji v naravi (ozračju) Beerov z. [birov], ki opisuje eks¬ ponentno pojemanje jakosti sevanja pri prehodu skozi ab¬ sorpcijsko snov Buys-Ballotov z. fbaj-balotov], ki velja na severni polobli, da ima opazovalec, če je obrnjen s hrbtom proti vetru, nizek zračni tlak na svoji levi strani gradientni z., ki pove, da je pre¬ tok kake količine sorazmeren gradientu ustrezne količine zakon 104 zaslon termometra Kirchhoffov z. [kirhofov], ki pove, da je absorptivnost telesa pri kaki valovni dolžini sevanja enaka emisivnosti pri isti va¬ lovni dolžini logaritemski z. vetra porast hit¬ rosti vetra z višino v prizemni plasti nevtralne atmosfere po logaritemski razporeditvi Newtonovi zakoni [njutnovi] mn. zakoni, ki povezujejo mirovanje ali gibanje teles s silami, ki nanje delujejo Planckov z. [plankov], ki določa porazdelitev izsevane gostote energijskega toka po valovnih dolžinah Stefanov z. [Štefanov], ki pove, da je gostota iz črnega telesa iz¬ sevane energije v polprostor sorazmerna četrti potenci abso¬ lutne temperature sevalne po¬ vršine Wienov z. [vinov], ki pove, da je pri črnem telesu produkt va¬ lovne dolžine, pri kateri telo najmočneje seva, in absolutne temperature konstanten zakoni termodinamike mn. zakoni, ki obravnavajo spremembe notranje energije snovi, in sicer: prvi zakon termodinamike zakon, ki pove, da je spremem¬ ba notranje energije snovi enaka vsoti dovedenega dela in dovedene toplote drugi zakon termodinamike entropijski zakon, ki določa spremembo entropije sistema pri dovajanju toplote tretji zakon termodinamike Nernstov zakon, po katerem je nemogoče doseči absolutno ničlo ali še nižje temperature z. o ohranitvi mase zakon, po katerem je masa obravnavane¬ ga sistema konstantna 2. predpis, ki ureja pravna pra¬ vila dejavnosti, npr. republiški zakon o varstvu zraka zaledenitev -tve i nabiranje in zamrzovanje vode i^ zraka na mrzlih tleh ali objektih zamegljenost -i [meg] z motnost ozračja z vidnostjo od 1 do 10 km; sin. vlažna motnost zamet -eta m v kup ali v greben napihan sneg zanesljivost napovedi -i — i gl. napoved zapis -a m prenos informacij na kak medij analogni z. v zvezni obliki, na¬ vadno kot krivulja digitalni z. v številčni obliki klasični z mehanično zapisan na registrirni trak magnetni z. na magnetnem medi¬ ju, npr. disku, traku ročni z., ki je napisan z roko zarja -e z razpršena barvna svetlo¬ ba neba, ko je sonce blizu ob¬ zorja jutranja z. na vzhodnem nebu pred sončnim vzhodom prameni zarje pasovi rdečkaste svetlobe od horizonta navzgor večerna z na zahodnem nebu po sončnem zahodu zarodek -dka m kar je osnova česa kasnejšega, navadno večjega z toče oblačni ali padajoči delci, ki se kasneje odebelijo v točo zaslon termometra -ona - m zašči¬ ta termometra pred vplivom sončnega sevanja zastrug 105 zračen zastrug -a m, raba v mn.: zastrugi, vsaka od različnih oblik grebe¬ nov na snegu, ki jo je spihal ali napihal veter zavetrje -a s območje za kako pregrado, kjer je veter šibkejši zbiralna posoda -e -e ž rezervoar ombrometra, v katerem se shranjuje zbrana padavinska voda zbiranje -a s pojav, da relativno velika padavina v oblaku med padanjem pobira druge manjše in tako med potjo navzdol raste; prim. zlivanje zemlja in Zemlja -e i naš planet skupaj z atmosfero zenit -a m navpično nad opazoval¬ cem ležeča točka na nebu; sin. nadglavišče zima -e i najhladnejši del leta, ki je med jesenjo in pomladjo astronomska z. , ki se na severni polobli začne ob zimskem solsti¬ ciju in se konča ob pomladan¬ skem enakonočju meteorološka z., ki traja v zmer¬ nih geografskih širinah severne poloble od 1. decembra do 1. marca naslednjega leta zjasnitev -tve i bistveno zmanjša¬ nje oblačnosti na večjem delu neba zlivanje -a s združevanje kapljic v oblaku med seboj ali s kri¬ stalčki ledu v večje kapljice; prim. zbiranje zmorec -rca m gl. maestral 2 zmrzal -i i okvara rastlinske odeje zaradi znižanja temperature zraka pod 0 °C zmrzovanje -a s prehajanje kaplje¬ vine (predvsem vode) v trdno agregatno stanje zmrzovati, zlasti t 3. os. ed. sedanjika: zmrzu¬ je, prehajati iz tekočega v trdno agregatno stanje značilnost -i ž bistvena lastnost ali najbolj opazen pojav bioklimatska z. elementi klime v prostorski in časovni razpore¬ ditvi, ki pogojujejo delovanje oziroma življenje organizmov klimatska z. elementi klime v prostorski in časovni razpore¬ ditvi znak -a m dogovorjena črka, lik za označevanje meteoroloških poja¬ vov ali količin; sin. simbol zračen -čna -o ki se nanaša na zrak spodnje zračno zrcaljenje zračno zrcaljenje, ki nastane ob močno pregreti podlagi in daje videz, da je cesta v daljavi mokra zgornje z. zrcaljenje zračno zrca¬ ljenje, ki nastane nad mrzlim zrakom pri tleh in daje videz, da so predmeti v zraku zračna gmota bolje: zračna masa z. masa obsežna masa zraka v makrometeorološki skali, ki ima od podlage pridobljene lastnosti; prim. zrak z. plast plast, ki je določena po kakih lastnostih zraka z. primes raba v mn. neobičajne sesta¬ vine zraka; prim. aerosol, onesnaže(va)nje zračni pritisk pritisk, ki je posle¬ dica teže ozračja; sin. zračni tlak z; tlak tlak, ki je posledica teže ozračja; sin. zračni pritisk z. tok gibanje zraka v določeni smeri zrak 106 žarek zračno zrcaljenje optični pojav v ozračju zaradi loma in popolne¬ ga odboja svetlobe; prim. fata morgana zrak -aka m plinska zmes, ki se¬ stavlja ozračje in vsebuje pred¬ vsem dušik, kisik in vodno paro arktični z. sorazmerno mrzel zrak, ki izvira z večjih ledenih površin na arktičnih območjih čisti z., ki vsebuje tako malo primesi, da jih živi organizmi komaj zaznajo delec z. bolje: del, element zraka del z. sin. element zraka element z namišljena manjša količina zraka; sin. del zraka, delec zraka hladni z, ki je hladnejši od okoli¬ ce, podlage ali običajnega stanja kontinentalni z., ki je svoje lastnosti dobil od celine megleni z , ki vsebuje toliko vod¬ nih kapljic, da je vidnost zmanjšana pod 1 km morski z, ki je svoje lastnosti dobil od morske površine mrzli z , tako hladen zrak, da pogojuje v kakem kraju in določenem času izredno nizke temperature nasičeni z., ki ima glede na tem¬ peraturo najvišjo možno količi¬ no vodne pare nenasičeni z., ki ima vodne pare manj kot nasičeni zrak oblačni z., ki vsebuje sestavine suhega zraka, vodno paro, vodne kapljice oziroma ledene kristal¬ čke okoliški z., ki obdaja kak predmet ali del zraka z drugačnimi last¬ nostmi onesnaženi z, ki vsebuje tolikšne količine in takšne vrste primesi, da že škodujejo živim organiz¬ mom, materialom ipd. polarni z. relativno hladen zrak, ki izvira s polarnih območij suhi z. 1. zrak z nizko vlago, pri kateri je relativna vlaga npr. manjša od 60% 2. osnovne se¬ stavine zraka brez vodne pare tropski z. relativno topel zrak, ki izvira iz tropskih in subtropskih območij vlažni z. 1 . zrak, ki vsebuje vodno paro 2. zrak z visoko vlago, pri kateri je relativna vlaga npr. višja od 80% zrno toče -a - s bolj ali manj okrogla ledena padavina iz nevihtnega oblaka s premerom nad 5 mm Z žarek -rka m ozek snop sevanja (pri zanemaritvi njegove valovne narave); prim. sevanje odbiti ž, ki se mu je smer spre¬ menila zaradi odboja radarski ž. ozek snop sevanja radarske antene zeleni ž. kratkotrajna zelena svet¬ loba na robu sonca ali lune, ko sta tik ob obzorju živi pesek 107 žveplov dioksid živi pesek -ega -ska m droben pesek, ki ga prenaša močen veter živi sneg -ega -a m sneg, ki ga s tal dviga in nosi močen veter nizki ž. s. živi sneg, ki je tik ob tleh visoki ž. s. živi sneg, ki sega več metrov visoko žled -a m ledena obloga na drevesih in objektih, ki nastane s primrzovanjem podhlajenih vodnih kapelj; sin. požled; prim. poledica žveplov dioksid -ega -a m (simbol S0 2 ) škodljiv brezbarvni plin ostrega vonja, ki je pomemben kazalec onesnaženosti zraka : . ' . ’ = . . PRILOGE ' 1. KLASIFIKACIJA OBLAKOV 144 Mednarodna klasifikacija oblakov Svetovne meteorološke organizacije po rodovih, vrstah, podvrstah, spremljajočih oblakih in dopolnilnih oblikah ter dodatnih opisih izvora in pretvorbe oblakov. Pri poimenovanju oblaka je treba navesti najprej rod, nato vrsto, nakar sledijo najpomembnejše zna¬ čilnosti, ki so uvrščene kot podvrste, dopolnilne oblike ali dodatni opis izvora in pretvorbe oblaka, kar ponazarja dodani pregled možnih kombi¬ nacij. a) rodovi cirros (krat. Ci) vlaknat, perjast ali koprenast prosojen visoki oblak iz ledenih kristalčkov cirrocumulus (krat. Cc) prosojen visoki oblak iz ledenih kristalčkov v obliki drobnih kosmov ali kopic cirrostratos (krat. Cs) prosojen visoki oblak iz ledenih kristalčkov v obliki bele koprene altocumulus (krat. Ac) srednji oblak v obliki kosmov, diskov ali kopic altostratus (krat. As) plastovit srednji oblak brez izrazitih oblik nimbostratus (krat. Ns) srednji oblak v obliki brezoblične sivine, iz kate¬ rega sneži ali dežuje stratocumulus (krat. Sc) plastovit nizki oblak grudaste ali kopaste strukture stratus (krat. St) nizki oblak v obliki enakomerne sive oblačne plasti ali posamezne oblačne krpe cumulus (krat. Cu) kopasti oblak vertikalnega razvoja cumulonimbus (krat. Cb) oblak vertikalnega razvoja velikih razsežnosti, ki je navadno nevihten b) vrste fibratus (krat. fib) oblak v obliki vlaken; sin. vlaknati oblak uncinus (krat. unc) oblak iz rodu cirrus, ki je ukrivljen v obliki smučke spissatus (krat. spi) gost oblak iz rodu cirrus castellanus (krat. cas) oblak v obliki stolpičev; sin. stolpičasti oblak floccus (krat. flo) oblak v obliki kosmov stratiformis (krat. str) oblak, ki ima pretežno plastovito razpotegnjeno obliko; sin. plastoviti oblak nebulosrus (krat. neb) megličast, brezobličen oblak lenticularis (krat. len) oblak v obliki konveksne leče; sin. lečasti oblak fractus (krat. fra) oblak, raztrgan v obliki krp humilis (krat. hum) majhen, nizko razvit cumulus mediocris (krat. med) srednje razvit cumulus congestus (krat. con) nakopičen, nagrmaden cumulus calvus (krat. cal) plešast cumulonimbus brez v cirrus spremenjenega vrha capillatus (krat. cap) cumulonimbus z vlaknatim pokrivalom cirrusa 112 Klasifikacija oblakov c) podvrste intortus (krat. in) prepleten, zavit oblak iz rodu cirrus vertebratus (krat. ve) hrbteničast, rebrast oblak iz rodu cirrus undulatus (krat. un) valovit oblak radiatas (krat. ra) oblak v obliki pramenov, pri katerem je zaradi perspektive videti, da prameni izhajajo iz ene točke lacunosus (krat. la) luknjast oblak v obliki satovja dnplicatus (krat. du) oblak, ki je v dveh nivojih translucidus (krat. tr) prosojen oblak perlucidus (krat. pe) oblak, pri katerem je nebo vidno med posameznimi deli oblaka opacus (krat. op) temen, neprozoren oblak č) dopolnilne oblike in spremljajoči oblaki - dopolnilne oblike incus (krat. inc) v cirrus razširjen vrh cumulonimbusa v obliki nakovala; sin. nakovalo mamina (krat. mam) baza oblaka v obliki dojk virga (krat. vir) oblak s padavinskim pramenom, ki ne doseže tal praecipitatio (krat. pra) oblak s padavinskim pramenom, ki doseže tla arcus (krat. are) lok pri bazi oblaka, ki izhaja iz vodoravnega zvitka obla¬ ka in je temnega videza tuba (krat. tub) cevasti del oblaka, ki poteka od baze oblaka navzdol - spremljajoči oblaki pileus (krat. pil) bel oblak v obliki pokrivala ob vrhu kopastega oblaka velum (krat. vel) obsežen cirrusni oblak, ki kot koprena prekriva vrh enega ali več kopastih oblakov pannus (krat. pan) razcefrani cunji podoben oblak pod kakim oblakom; sin. cunjasti oblak d) dodatni opis izvora in pretvorbe oblakov, ki se doda imenu rodu in vrste genitus (krat. gen) izvor oblaka z delno pretvorbo drugega oblaka ali dela oblaka, npr. za cirruse, ki so nastali iz vrhnjega dela cumulonimbusa, je oznaka cirrus cumulonimbogenitus (Ci Cbgen) mutatus (krat. mut) oblak, pretvorjen iz oblaka drugega rodu, npr. za stratus, ki je nastal iz stratocumulusa, je oznaka stratus stratocu- mulomutatus (St Scmut) prvotni oblak oblak, iz dela katerega je nastal (prim. mutatus) drug rod oblakov Pregled kombinacij oblakov 113 2. PREGLED KOMBINACIJ OBLAKOV rod: Ci Cc Cs Ac vrsta fibratus * * uncinus * spissatus * castellanus * * * floccus * * * stratiformis * * nebulosus * lenticularis * * fractus humilis mediocris congestus calvus capillatus podvrsta intortus * vertebratus * As Ns Sc St Cu Cb toča m n = m = možno 114 Klasifikacija meteorjev 3. KLASIFIKACIJA METEORJEV, RAZEN OBLAKOV, Z ZNAKI 1.3 hidrometeorji, ki vetrom 1.3.1 živi sneg nizki živi sneg visoki živi sneg 1.3.2 pršec jih sestavljajo kaplje ali kristali, dvignjeni z -f 1.4 hidrometeorji, ki so iz zraka izločeni (odloženi) na tla 1.4.1 meglena moča I 5 1.4.2 rosa oz. advektivna rosa (radiacijska) rosa _o_ advektivna rosa (j 1.4.3 zmrznjena rosa -*l_ 1.4.4 slana oz. advektivna slana (radiacijska) slana i—i advektivna slana Klasifikacija meteorjev 115 1.4.5 ivje V mehko ivje V trdo ivje V ledeno ivje V 1.4.6 poledica; požled, žled cnj 1.5 tornado, tromba J 2. litometeorji 2.1 litometeorji, ki jih sestavljajo delci, ki lebdijo v ozračju 2.1.1 suha motnost oo 2.1.2 prašna motnost S 2.1.3 dim T 2.2 litometeorji, ki jih sestavljajo delci, dvignjeni z vetrom -Sr I (mali halo, veliki halo, sončni steber, zgornji ali spodnji tangen¬ cialni loki, cirkumzenitalni lok, slika sonca, sosonce) ■sO.Zi.I 2 . 2.2 2.2.3 živi pese*. nizki živi pesek visoki živi pesek | prašni oz. peščeni vihar prašni oz. peščeni vrtinec 3. fotometeorji 3.1 halo halo okoli sonca © halo okoli lune tl? 116 Klasifikacija meteorjev 3.10 zeleni žarek 3.11 zarja (škrlatna barva, lok sence Zemlje, žareči vrhovi gora, prameni zarje) 4. elektrometeorji 4.1 strela, nevihta blisk grmenje y 4.2 Elijev ogenj X 4.3 polarni sij dodatni znaki: močni veter ploha V snežna odeja sonce sije (£) kombinacije znakov meteorjev, npr.: dež s snegom * snežna ploha posebni zapisi: hladna fronta topla fronta okluzija El Vetrovi 117 4. VETROVI a) smeri vetrov severoseverozahodnik severozahodnik zahodoseverozahodnik zahodnik zahodojugozahodnik jugozahodnik jugojugozahodnik jug severoseverovzhodnik severovzhodnik vzhodoseverovzhodnik vzhodnik vzhodojugovzhodnik jugovzhodnik jugojugovzhodnik 118 Meteorološki simboli 5. METEOROLOŠKI SIMBOLI Vsaka črka lahko pomeni spremenljivko ali konstanto (grška pogosto tudi kot), navadno pa ima naslednje pomene, ki jih priporočamo: A amplituda, središče anticiklona, površina (bolje: S), začetna lega, prvo po vrsti, razpoložljiva potencialna energija B končna lega, drugo po vrsti, strukturna funkcija, svetilnost Bf beaufort C konstanta, cirkulacija, središče ciklona, centrifugalna sila, koncentra¬ cija, ogljik, C L nizki oblaki, Cjv* srednji oblaki, C M visoki oblaki, Cd koeficient zaviranja D deviacijska sila, totalni diferencial, premer, izpad E nasičeni parni tlak, energija, emisija, vzhod, izhlapevanje F sila trenja, čisti vzgon, fluks, Froudovo število, sila, stopinj Fahrenheita, frontogenetična funkcija G gradientna sila, geostrofska hitrost, giga (milijarda), kondukcija H višina troposfere ali kaka druga značilna višina, vodik, zaznavna toplota oz. entalpija, indeks za toploto, hladni zrak I notranja energija, jakost izhlapevanja, insolacija J jakost oz. moč, džul ali joule, Jakobi jev operator K difuzivnost, kinetična energija, kelvin, ukrivljenost L latentna toplota, značilna dolžina, stabilnostna dolžina M molekulska masa, skupna masa, mega (milijon), indeks za: maksimum, gibalno količino N naravno število, oblačnost, središče nizkega pritiska, njuten ali newton, sever, Brunt-Vaisalova frekvenca O izhodiščna točka, ničla, kisik, ostanek P značilen pritisk oz. tlak, pogostnost, potencialna energija, padavine, verjetnost, polarni zrak Q toplota, vir, pretok R radij, sevanje, korelacijska funkcija, plinska konstanta (R s za suh zrak, R v za vodno paro) , Re Reynoldsovo število Ri Richardsonovo število Ro Rossbyjevo število Meteorološki simboli 119 RR količina padavin S stabilnost, entropija, jug, površina T temperatura (T d rosišča, T w mokrega termometra, T v virtualna, T e ekvivalentna, T* torna, T 0 začetna ali pri tleh ali 0°C, T’ okolice ali mokrega termometra), topli zrak U relativna vlaga, povprečna hitrost vetra V volumen ali prostornina, vektor hitrosti, središče visokega pritiska, vidnost, volt W zahod, delo, vat ali watt; značilno vreme X transformirana koordinata, neznanka Y transformirana koordinata Z značilna višina, zenitni kot, radarska odbojnost a albedo, radij Zemlje, oblika tendence pritiska, raztezna deformacija, indeks za: absolutno ali za vodo-kapljevino b divergenca c hitrost premeščanja, fazna hitrost, hitrost svetlobe, specifična toplota (c p pri konstantnem tlaku, c v pri konstantnem volumnu), koncentra¬ cija, rotacija, kontinentalno, c a grupna hitrost d totalni (substancialni) diferencial, razdalja, dan, strižna defor¬ macija dd smer vetra e parni tlak (e w nasičen parni tlak), osnova naravnega logaritma, indeks za: vrtinčno, efektivno, ekvivalentno f Coriolisov parameter, frekvenca, funkcija, relativna vlaga ff hitrost vetra g težnostni pospešek, sunkovitost, indeks za geostrofsko h značilna višina, ura, indeks za horizontalno hPa hektopaskal ali hektopascal i koren iz -1, indeks v smeri x, i enotni vektor v smeri x j jakost oz. moč, gostota toka, indeks v smeri y, j enotni vektor v smeri y k Karmanova konstanta, valovno število, razmerje R s /c p = 0,286, indeks v smeri z, k B koeficient zunanjega trenja, k enotni vektor v smeri z 1 razdalja, leto, liter, enica m masa, meter, mili (tisočinka), vertikalno valovno število, indeks za: minimum, morski 120 Meteorološki simboli mb milibar n naravno število, zgornja meja števil, normalno na kaj, n enotni vektor normalno na kaj o ničla, indeks za: začetno ali tipično vrednost, vrednost pri tleh; zgornji indeks za stopinje (temperaturne ali kotne) P zračni pritisk oz. tlak, koordinata v p-sistemu q specifična vlaga, specifična vsebnost r radij, razmerje mešanosti, korelacijski koeficient, refleksivnost s pot, sekunda, varianca, indeks za suh zrak t čas, transmisivnost, indeks za: termalni, najvišji -A t enotni vektor v smeri toka u hitrost (navadno v smeri x), u* torna hitrost v hitrost (navadno v smeri y), veter, indeks za vodno paro w vertikalna hitrost, indeks za nasičen x abscisa - koordinata (navadno proti E), neznanka, indeks za vrednosti ali odvod v smeri x y ordinata (navadno proti N), indeks za vrednosti ali odvod v smeri y z vertikalna koordinata, indeks za vrednosti ali odvod v vertikalni smeri, z 0 parameter hrapavosti T gama funkcija, adiabatni gradient (bolje: y) A končna diferenca, Laplaceov operator 0 potencialna temperatura (0 w mokrega termometra, 0 p pseudo- -potencialna, 0 e ekvivalentpotencialna) TT normirani pritisk, produkt 2 vsota $ geopotencial, Montgomeryjev potencial Q vektor kotne hitrosti vrtenja zemlje V operator nabla, gradient V 2 Laplaceov operator a specifični volumen, stabilnostni parameter, azimut, zgornji podrazred meteoroloških skal, absorptivnost P Rossbyjev parameter, nagib, razmerje y w/ y &> Bowenovo razmerje, srednji podrazred meteoroloških skal V negativni vertikalni temperaturni gradient (y h homogene atmosfere, nenevtralne atmosfere), adiabatna temperaturna sprememba z višino (y a za nenasičen, y w za nasičen zrak), spodnji podrazred meteoro¬ loških skal Meteorološki simboli 121 0 parcialni odvod § končna diferenca, deklinacija sonca, fazni premik e emisivnost, turbulentno sipanje, razmerje R„/R v = 0,622 i; relativna vrtinčnost, brezdimenzijska višina, absolutna vrtinčnost, termalna vrtinčnost, geostrofska vrtinčnost ti kinematična viskoznost, koordinata, absolutna vrtinčnost •& zenitni ali kak drugi kot x razmerje c p /c v (= 1,40 za zrak) k valovna dolžina, toplotna prevodnost, geografska dolžina, faktor povečanja pri računski stabilnosti p, vrtinčna viskoznost, mikro (milijoninka) v frekvenca, molekularna viskoznost, psihrometrična konstanta £ transformirana abscisa ji Ludolfovo število q gostota zraka, gostota (q v vodne pare, Q a vode), radij o standardna deviacija, Stefanova konstanta, stabilnostni parameter, normirana p-koordinata x perioda, strižna napetost oz. tok gibalne količine, transmisivnost cp geografska širina X hitrostni potencial 'P tokovna funkcija co kotna hitrost vrtenja Zemlje, vertikalna hitrost v p-sistemu 122 Kratice 6. KRATICE Kratice 123 124 Kratice OPT PBL PPM RMC RAWIN SAZU SMO TIROS UTC UV UNEP VIS WCP WMC WMO WWW ZHMZ Obramba pred točo (center, sistem itd.) Planetary Boundary Layer; planetarna mejna plast atmosfere (od tal do ca. 1000 m visoko) Perfect Prognosis Method; metoda statistične povezave vremena (s popolno napovedjo po modelih oz. z dejanskim sinoptičnim stanjem) Regional Meteorological Centre; regionalni meteorološki center (za nas je v Offenbachu) Rabin Radar Wind asurement; metoda oz. naprava za določanje višinskih vetrov Slovenska akademija znanosti in umetnosti Svetovna meteorološka organizacija, gl. WMO Television and Infra-Red Observation Satellite; prvi meteorološki umetni sateliti za meritve v vidnem in infrardečem delu spektra Universal Time Coordinated; usklajeni svetovni čas, skoraj enak GMT (razlika pod ls) ultravijolično sevanje (ki je v spektralnem pasu pod 0,4 M-m) United Nations Environment Programme; program Združenih narodov za varstvo okolja Visibile Radiation; vidno sevanje (ki je pri satelitih šteto med 0,4 in 1,1 p,m) World Climate Program (WMO); svetovni klimatski program World Meteorological Centre; svetovni meteorološki center (v okviru WMO) World Meteorological Organisation; Svetovna meteoro¬ loška organizacija (sedež v Ženevi) World Weather Watch (WMO); svetovno meteorološko bedenje po programu WMO Zvezni hidrometeorološki zavod SFRJ Viri 125 VIRI Atlas International des Nuages, V-l, WMO, Geneve 1965, 165 str. Glossary of Meteorology (ed. R. E. Huschke), American Meteorological Society, Boston 1959, 638 str. Glossary of Terms Used in Agrometeorology (enlarged ed.), WMO, CAgM Rep. No. 20, Geneve 1984, 244 str. International Cloud Atlas, Vol. 1 (revised ed. 1975), WMO, Geneve 1975, 155 str. International Meteorological Vocabulary, WMO - No. 182, TP. 91, Geneve 1966, 276 Leksikoni Cankarjeve založbe, Ljubljana: Fizika, 1979, 255 str. Geografija (3. izd.), 1985, 272 str. Matematika (2. natis), 1984, 227 str. Okolje (2. izd.) 1982, 279 str. Medunarodni atlas oblaka, sveska I - Priročnik za osmatranje oblaka i drugih meteora, Savezni hidrometeorološki zavod, Beograd 1988, 237 str. Meteorologija (Hočevar-Petkovšek, tretja, popr. izdaja), Partizanska knji¬ ga, Ljubljana 1988, 219 str. Meteorological Glossary (Fifth ed.), Her Majesty’s Stationary Office, London 1972, 319 str. Meyers kleines Lexikon, Meteorologie, Meyers Lexikonverlag, Mannheim 1987, 496 str. Razprave - Papers (periodika), Društvo meteorologov Slovenije, Ljubljana 1957-1988 Slovar slovenskega knjižnega jezika, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Državna založba Slovenije, Ljubljana: Prva knjiga (A-H), 1970, LXII + 844 str. Druga knjiga (I-Na), 1975, 1030 str. Tretja knjiga (Ne-Pren), 1979, 1076 str. Četrta knjiga (Preo-Š), 1985, 1125 str. Trojezični meteorološki slovar, Društvo meteorologov Slovenije, Ljublja¬ na 1965, 62 str. WMO-Bulletin (periodika), World Meteorological Organisation, Geneve 1970-1989 Druga strokovna meteorološka literatura iz knjižnic: Katedre za meteo¬ rologijo, VTOZD Fizika, FNT in Hidrometeorološkega zavoda SR Slove¬ nije. KAZALO Uvod 5 Slovar 11 Priloge 109 1. Klasifikacija oblakov 111 2. Pregled kombinacij oblakov 113 3. Klasifikacija meteorjev, razen oblakov, z znaki 114 4. Vetrovi 117 5. Meteorološki simboli 118 6. Kratice 122 Viri 125 Kazalo 127 METEOROLOŠKI TERMINOLOŠKI SLOVAR Glavna urednika Zdravko Petkovšek in Zvonka Leder Uredniki Miran Borko, Andrej Hočevar, Jože Rakovec, Jelko Urbančič, Majda Vida Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani in Društvo meteorologov Slovenije Obdelava in natis s programom STEVE Primoža Jakopina Marija Djurovič, Alenka Koren, Peter Weiss Razmnoževanje Pleško, Ljubljana Naklada 2000 izvodov Ljubljana 1990 HRRODNR IH UNIUERZITETNR KNJI2NICR 0000005836G Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani 41S9S1