8. fV. 1973 Številka 14 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE S L O V E N I J E Ljubljana, 25. aprila 1973 Cena 6 dinarjev Leto XXX 117. Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o dopolnitvi zakona _ davkih .občanov Razglaša se zakon o dopolnitvi zakona o davkih občanov, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 11. aprila 1973 in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 20. aprila 1973. St. 422-5/73 Ljubljana, dne 20. aprila 1973. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o dopolnitvi zakona o davkih občanov 1. člen V zakonu o davkih občanov (Uradni list SRS, št. ( 7-73/72 in 3-5/73) se v 158. členu doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Skupni čisti dohodek iz prejšnjega odstavka se zavezancem, ki so v odmernem letu prispevali za zgraditev spominskega doma borcev NOB in mladine v Kumrovcu, zmanjša za znesek tega prispevka«. 2. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. 118. Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o dopolnitvi zakona o republiškem prispevku od sredstev skupne porabe , Razglaša se zakon lopolnitvi zakona o republiškem prispevku od sredstev skupne porabe, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 11. aprila 1973 in na seji gospodarskega zbora dne 18. aprila 1973. St. 420-19/73 Ljubljana, dne 18. aprila 1973. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o dopolnitvi zakona o republiškem prispevku od sredstev skupne porabe 1. člen V zakonu o republiškem prispevku od sredstev skupne porabe (Uradni list SRS, št. 40-295/68 in 12-97/69) se v tretjem odstavku 1. člena doda nov tretji stavek, ki se glasi: »Prispevek se prav tako ne plačuje od sredstev, izplačanih kot pomoč za manj razvita območja in od sredstev, danih za zgraditev spominskega doma borcev NOB in mladine v Kumrovcu«. 2. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. 119. Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembi zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne, osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev Razglaša se zakon o spremembi zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 11. aprila 1973 in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 20. aprila 1973. St. 421-15/73 Ljubljana, dne 20. aprila 1973. Predsednik Sergej Kraigber 1. r. ZAKON o spremembi zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev 1. člen V tarifi posebnega republiškega davka od prometa proizvodov, ki je sestavni del zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov ter.,©-^načinu, po katerem občani in zasebne pravne psebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SRS, št. 54-403/72) se za tarifno številko 5 doda nova tarifna številka 6, ki se glasi: »Tarifna št. 6 Od osebnih avtomobilov, razen osebnih avtomobilov, ki jih uvozijo oziroma kupijo v konsignacijskih skladiščih občani in zasebne pravne osebe: 2'Vo«. 2. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. 120. Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov in prispevkov za leto 1973 Razglaša se zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov in prispevkov za leto 1973, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 11. aprila 1973 in na seji gospodarskega zbora dne 18. aprila 1973. St. 422-21/73 Ljubljana, dne 18. aprila 1973. Predsednik Sergej Kraigher 1 r ZAKON o spremembi in dopolnitvi zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov in prispevkov za leto 1973 1. člen Za 2. členom zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov in prispevkov za leto 1973 (Uradni list SRS, št. 54-407/72), se doda 2a člen, ki se glasi: »Ne glede na rok 31. marec 1973 iz 1. in 2. člena tega zakona lahko skupnost zdravstvenega zavarovanja določi prispevno stopnjo za leto 1973 z učinkom od 1. januarja 1973 najpozneje do 30. aprila 1973«. 2. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. 121. Na podlagi tretjega odstavka 2, točke VII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 11. aprila 1973 in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 20. aprila 1973 sprejela PRIPOROČILA IN SKLEPE o nočnem delu žena in mladine v industriji, gradbeništvu in prometu Skupščina SR Slovenije je na seji republiškega zbora in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti razpravljala o stanju in problematiki nočnega dela žena in mladine v industriji, gradbeništvu in prometu v SR Sloveniji in ugotovila : Podatki iz obdobja 1969—71 kažejo, da se število žena in mladine, zaposlenih na nočnem delu v industriji, gradbeništvu in prometu, ni zmanjševalo. V letu 1972 se je sicer zaradi uvajanja restriktivne politike pri dajanju soglasij in drugih ukrepov sindikatov, gospodarske zbornice in republiškega sekretariata za delo delno že zmanjšalo število žena in mladine, ki delajo ponoči, vendar znižanje ni zadostno, zato je potrebno sprejeti ustrezne ukrepe za učinkovitejše varstvo zaposlenih žena in mladine, ki delajo v nočni izmeni. Z organizirano družbeno akcijo je treba sprejeti ukrepe za zmanjšanje nočnega ‘dela žena in mladine v industriji, gradbeništvu in prometu in jih izvajati prek organov, ki odločajo o dajanju soglasij za nočno delo, prav tako pa zagotoviti ustreznejši odnos do teh vprašanj v organizacijah združenega dela in v njihovih samoupravnih organih. Skupščina ugotavlja, da so pristojni organi Zveze sindikatov Slovenije, gospodarske zbornice SRS in republiški svet v letošnjem letu obravnavali podatke in probleme v zvezi z nočnim delom žena in mladine in sprejeli potrebne sklepe za svoje delo. Na podlagi navedenih ugotovitev sprejema skupščina SR Slovenije naslednja I PRIPOROČILA 1. O potrebi in upravičenosti nočnega dela žena naj razpravljajo in sklepajo delavski sveti oziroma drugi organi samoupravljanja v organizaciji združenega dela. 2. Organizacije združenega, dela naj v okviru razvojnih planov do 30 junija 1973 izdelajo petletne programe o postopnem zmanjševanju obsega nočnega dela žena in zlasti še o čimprejšnji ■ odpravi nočnega dela mater z otroki do 7 let. Programi naj vsebujejo naloge, ukrepe in roke za postopno zmanjševanje nočnega dela žena. V programih naj bodo predvidena delovna mesta za tiste delavke, ki delajo v nočni izmeni, tako, da bosta zagotovljeni njihova socialna varnost in stabilnost. Za delovna mesta, kjer je nočno delo že neizogibno potrebno, je treba v programih določiti, tudi ukrepe za izboljšanje delovnih pogojev za nočno delo žena. 3. Organizacije združenega dela naj v sodelovanju z interesnimi skupnostmi, vzgojno-varstvenimi zavodi •in pristojnimi organi poskrbe za ureditev varstva otrok, predvsem tistih delavk, ki delajo v nočni izmeni. 4. Organizacije združenega dela naj delavkam, ki delajo v nočni izmeni, zagotove topli obrok v ustrezni kalorični vrednosti ter prevoz na delo in z dela. zlasti -za tiste delavke, ki so iz bolj oddaljenih krajev. 5. Organizacije združenega dela naj zagotove, da bo tudi nočna izmena zasedena s strokovnimi delavci, ki so potrebni, da delo organizirano in nemoteno poteka. 6. Industrijske, gradbene in prometne organizacije združenega dela naj do konca leta 1973 v celoti odpravijo nočno delo mladoletnih delavcev. II SKLEPE: 1. Republiški sekretariat za delo je dolžan voditi restriktivno politiko pri dajanju soglasij za uvedbo nočnega dela žena, jih izdajati le izjemno v posebej upravičenih primerih in na osnovi programov organizacij združenega dela o obveznem postopnem zmanjševanju nočnega dela žena in spremljati izvajanje teh programov. 2. Organi inšpekcije dela morajo pri svojih pregledih redno ugotavljati: — kako organizacije združenega dela izpolnjujejo pogoje, pod katerimi je bilo dano soglasje za uvedbo nočnega dela žena in zlasti za nočno izmeno ugotavljati izpolnjevanje predpisanih splošnih in posebnih ukrepov in norma'tivov varstva pri delu; — kako organizacije združenega dela zagotavljajo osnovne sistematične in periodične zdravstvene preglede vseh delavk, ki delajo ponoči (stalno spremljanje njihovega zdravstvenega stanja); — kako organizacije združenega dela upoštevajo nočno delo kot posebni delovni pogoj pri osnovah in rnerilih za delitev osebnega dohodka in pri odmerjanju letnega dopusta. 3. Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo mora v sodelovanju z zavodom SR Slovenije za zdravstveno varstvo izdelati analizo o vplivu nočnega dela na zdravje žena in predlagati konkretne ukrepe, ki bi jih bilo treba za to področje uveljaviti v dejavnosti zdravstvene službe in v organizacijah združenega dela. 4. Republiški sekretariat za delo naj V sodelovanju z ZVezo sindikatov SR Slovenije, gospodarsko zbornico SR Slovenije in skupnostmi za zaposlovanje redno vsako leto ugotovi in oceni učinkovitost sprejetih ukrepov za zmanjševanje nočnega dela žena ter se dogovori o nadaljnjih potrebnih akcijah. 5. O izvajanju teh priporočil in sklepov naj republiški sekretariat za delo poroča enkrat letno skupščini SR Slovenije. St. 1-2/73 Ljubljana, dne 20. aprila 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 122. Na podlagi drugega odstavka 2. točke VII. amandmaja k ustavi SR Slovenije je skupščina SR Slovenije ha seji republiškega zbora dne 11. aprila 1973 in na seji gospodarskega zbora dne 18. aprila 1973 sprejela ODLOK o razglasitvi določenih trofej za naravni spomenik I Za naravni spomenik posebnega nacionalnega pomena se razglašajo trofeje lovnih živali, uplenjenih v prosti naravi, ki po metodah za ocenjevanje trofej divjadi, določenih v pravilniku o izdajanju trofejnega lista za trofeje divjadi (Uradni list SFRJ, št. 39-467/66) presegajo: točk — jelenje rogovje (Cervus Elaphus L.) 220 — damjakovo rogovje (Dama Dama L.) 190 — srnjačje rogovje (Capreolus Capreolus L.) 170 — gamsji roglji (Ruplcapra Rupicapra L.) 120 — rogovi alpskega kozoroga (Capra Ibex L.) 190 — muf Ion ji rogovi (Ovis Musimom Schreber) 220 — merjaščevi čekani (Sus Scrofa Scrofa L.) 133 — kožuh rjavega medveda (Ursus aretos L.) 400 II Z naravnim spomenikom iz prejšnje točke upravlja njegov lastnik. Če je naravni spomenik pridobila organizacija združenega dela ali druga družbeno pravna oseba, družbenopolitična organizacija ali društvo, upravlja z naravnim spomenikom Tehniški muzej Slovenije v Bistri; sredstva za financiranje varstva in za vzdrževanje naravnega spomenika zagotovi tehniškemu muzeju SR Slovenija. III Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 63-23/73 Ljubljana, dne 18. aprila 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 123. Na podlagi tretjega odstavka 2. točke VII. amandmaja k ustavi SR Slovenije je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 11. aprila 1973 in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 20. aprila 1973 sprejela ODLOK o razdelitvi deviz za potrebe republiških organov, zavodov, organov družbenih organizacij, ožjih družbenopolitičnih skupnosti in civilnih pravnih oseb v SR Sloveniji za leto 1973 I Devize, ki so na podlagi zakona o deviznem poslovanju (Uradni lišt SFRJ, št. 36-358/72) in odloka o določitvi skupnega zneska deviz za potrebe federacije, republik in avtonomnih pokrajin za leto 1973 (Uradni list SFRJ, št. 71-745/72) določene za potrebe SR Slovenije za leto 1973 v znesku 140,000.000 dinarjev, od tega 75 odstotkov v konvertibilnih valutah In 25 odstotkov v nekonvertibilnih valutah, se lahko uporabijo za neblagovna in blagovna plačila • republiških organov, zavodov, organov družbenih organizacij, ožjih družbenopolitičnih skupnosti ter civilnih pravnih oseb, in sicer: a) za 'neblagovna plačila od tega: V konvertibilnih valutah 25.763.600 v nekonvertibilnih valutah 1.154.600 b) za blagovna plačila od tega: v konvertibilnih valutah 56.432.600 v nekonvertibilnih valutah 533.500 Od skupnega zneska deviz iz prvega, odstavka te točke se izloči za kritje nepredvidenih Izdatkov republike (devizna . rezerva) v dinarjih 26.918.200 56.960.100 v dinarjih od tega: 56.115.700 v konvertibilnih valutah 22.803.800 v nekonvertibilnih valutah 33.311.900 O uporabi sredstev republiške devizne rezerve odloča: republiški sekretar za finance, če znaša zahtevek do 2.000 dinarjev; izvršni svet skupščine SR Slovenije, če znaša zahtevek nad 2.000 dinarjev. II V posebnem pregledu, ki je sestavni del tega odloka, so določeni naj višji zneski konvertibilnih in nekonvertibilnih deviz za posamezne namene in uporabnike deviznih sredstev (nosilci deviznih planov). III Morebitna dodatna devizna sredstva, ki bi bila zagotovljena SR Sloveniji po zakonu, omenjenem v I. točki tega odloka, se vnesejo v devizno rezervo. IV Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 43-11/73 Ljubljana, dne 20 aprila 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. Pregled razdelitve deviz za leto 1973 Nosilec Neblagovne devize Blagovne devize Skupaj deviznega Konvert. nekonvert konvert. nekonvert. konvert. nekonvert plana valute valute valute valute valute valute 1 2 3 4 5 s 7 Skupščina SR Slovenije 86.700 5.000 100.000 — 186.700 \ 5.000 Izvršni svet skupščine SR Slovenije 96.000 15.000 180.000 — 276.000 15.000 CK Zveze komunistov Slovenije 12.000 — 20.400 — 32.400 — Republiška konferenca SZDL 36.000 — 4.100 — 40.100 — Zveza združenj borcev NOV 7.200 9.200 — — 7.200 9.200 Republiška konferenca zveze mladine Slovenije 3.600 9.300 _ 3.600 9.300 Republiški svet zveze sindikatov Slovenije 12.000 15.200 — — 12.000 15.200 Republiški odbor zveze slepih Slovenije 3.600 — 100.000 103.600 — Republiški svet zveze kulturno prosvetnih organizacij 3.600 46.300 _ ! 3.600 ■16.300 Republiški sekretariat za notranje zadeve 544.700 — 8,003.500 — 8,548.260 — Republiški sekretariat za gospodarstvo 30.000 10.200 24.000 — 54.000 10.200 Republiški sekretariat za finance 5.000 — — — 5.000 — Republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo 10.000 5.900 6.000 16.000 5.900 Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo — za potrebe sekretariata 10.000 2.700 20.000 30.000 2.700 Republiški sekretariat za delo 12.000 14.200 30.000 — 42.000 14.200 Republiški sekretariat za urbanizem 19.000 47.200 34.800 1.000 53.800 48.200 Zavod SRS za regionalno in prostorsko planiranje 23.700 11.500 8.100 31.800 11.500 Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo a) za potrebe sekretariata j b) za skupnost zdravstvenih delovnih [ organizacij ' c) za republiške priznavalnine 216.000 2,515.700 120.000 1,440.000 9,412.500 265.000 j 11,068.500 2,515.700 ' 385.000 Klinične bolnice — — 12,884.200 — 12,884.200 — Republiški sekretariat za prosveto in kulturo 45.000 16.900 45.000 16.900 Kulturna skupnost Slovenije 78.800 52.200 112.500 — 191.300 52.200 Republiška izobraževalna skupnost a) za potrebe repub. izobraževalne skupnosti 62.500 33.400 562.500 105.000 625.000 138.400 b) za dopolnilni pouk slov. jezika 100.000 — — — 100.000 — Zavod za statistiko a) za potrebe zavoda 10.800 17.200 720.000 8.400 730.800 25.600 b) za plačilo anuitet računskega centra — — 616.400 — 616.400 — c) za vzdrževanje računskega centra 8.000 6.800 50.000 — 58.000 6.800 Univerza a) za redno dejavnost 264.000 152.400 924.000 60.000 1,188.000 212.400 b) namensko za lektorje slov. jezika na tujih univerzah 68.600 ' . 68.600 — Združenje visokošolskih zavodov Maribor 30.000 100.000 54.000 3.400 84.000 103.400 Slovenska akademija znanosti in umetnosti 36.000 37.800 30.000 — 66.000 37.800 Prešernov sklad 180.000 35.000 — — 180.000 35.000 Republiška skupnost za ceste Gospodarska zbornica SR Slovenije a) za potrebe zbornice b) za biro za operativne in tržne raziskave c) center za trgovino in embalažo Zavod za šolstvo SR Slovenije Geodetski zavod SR Slovenije Geodetska uprava SR Slovenije Hidrometeorološki zavod SR Slovenije Komite za telesno kulturo SR Slovenije Štab za splošni ljudski odpor Skupaj I. II. Iz zveze preneseno: Radio-televizija Ljubljana Sklad Borisa Kidriča — za redno dejavnost Manjšitiske organizacije — iz republiških sredstev Ljubljanski dnevnik Mariborski tisk Delo, časopisno grafično podjetje Narodna banka — Centrala za SR Slovenijo Skupaj II. III. Občine Mestna skupščina Ljubljana Skupščina občine Celje l Skupščina občine Domžale Skupščina občine Dravograd Skupščina občine Gornja Radgona Skupščina občine Idrija Skupščina občine Jesenice Skupščina občine Kamnik Skupščina občine Kranj Skupščina občine Koper Skupščina občine Lendava Skupščina občine Lenart Skupščina občine Litija Skupščina občine Ljutomer Skupščina občine Maribor Skupščina občine Mozirje Skupščina občine Murska Sobota Skupščina občine Nova Gorica Skupščina občine Novo mesto Skupščina občine Piran Skupščina občine Ptuj Skupščina občine Radovljica Skupščina občine Ravne na Koroškem Skupščina občine Sevnica Skupščina občine Slovenj Gradec Skupščina občine Škofja Loka Skupščina občine Sežana Skupščina občine Tolmin. Skupščina občine Trbovlje Skupščina občine Tržič Skupščina občine Velenje Skupščina o6čine Zagorje Skupaj III. SKUPAJ NOSILCI 2 3 4 5 24.000 — — — i 47.000 — 6.700 — 5.000 — — — 8.000 2.400 — — 11.400 8.600 24.000 — 12.000 ' — 108.000 — 4.500 — 15.000 — 7.200 23.500 101.900 30.700 39.600 15.000 — — — — 1,500.000 — 4,689.200 812.900 37,092.600 473.500 138.600 12,684.000 — 1,320.000 — 6,000.000 — 18,032.000 — — — 45.200 — — — 43.400 6.000 — 60.000 1,147.000 260.800 — — 155.000 — 605.000 — 20.881.200 266.800 19,289.000 60.000 42.000 61.300 — — 1.200 — — — 1.200 — 17.500 — 1.200 — — — 1.800 1.000 — — 1.200 — — — 2.100 — — — 1.200 — — — 16.800 1.000 — — 16.800 — — — 1.200 5.000 15.000 — i 2.100 — — — — 10.500 — 1.200 2.600 — — 36.000 — — — 1.200 — — — 1.800 3.000 — — 16.800 — — — 1.800 — — — 2.400 — — — 2.400 1.000 — — 3.000 — — — 6.000 — — — 1.200 — — — 6.000 — 3.500 — 6.000 — — — 1.200 — i — 3 000 — — — 3.600 — 4.500 — 6.000 — — — 1.200 — — — 3.600 — — — 193.200 74.900 51.000 — 25,763.600 1,154.600 56,432.600 533.500 IV, REPUBLIŠKA DEVIZNA REZERVA od tega: Dejanska devizna rezerva Rezervirano za zdravljenje v tujini Rezervirana sredstva za financiranje manjšinskih organizacij SKUPAJ I + II + III + IV 0 7 24.000 — 53.700 — 5.000 — , 8.000 2.400 35.400 8.600 120.000 — 19.500 — 109.100 54.200 39.600 15.000 1,500.000 — 41,781.800 1,286.400 12,822.600 — 7,320.000 18,032.000 — 45.200 — 43.400 66.000 1,147.000 260.800 760.000 — 40,170.200 326.800 42.000 61.300 1.200 — 18.700 — 1.200 — 1.800 1.000 1.200 — 2.100 — 1.200 — 16.800 1.000 16.800 — 16.200 5.000 2.100 — 10.500 — 1.200 2.600 36.000 — 1.200 • — 1.800 3.000 16.800 — . 1.800 — 2.400 — 2.400 1.000 3.000 — 6.000 — 1.200 — ■ 9.500 — 6.000 — 1.200 — 3.000 — 8.100 — 6.000 — 1.200 — 3.600 — 244.200 74.900 82,196.200 1,688.100 22,803.800 33.311,900 7,303.800 33,311.900 1,000.000 14,500.000 — 105,000.000 35,000.000 124. Na podlagi 149. člena ustave SR Slovenije in tretjega odstavka 13. člena zakona o izobraževalnih skup-, nostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8-52/69) je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 11. aprila 1973 in na seji prosvetno-kulturnega zbora dne 11. aprila 1973 sprejela ODLOK o soglasju k enotnim osnovam meril za financiranje dejavnosti vzgojnih in izobraževalnih zavodov K enotnim osnovam meril za financiranje dejavnosti vzgojnih in izobraževalnih zavodov, ki jih je sprejela skupščina izobraževalne skupnosti SR Slovenije na seji dne 16. februarja 1973, se daje soglasje. St. 402-135/73 Ljubljana, dne 11. aprila 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 125. Na podlagi 149. člena ustave Socialistične republike Slovenije in 36. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8-52/69) je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 11. aprila 1973 in na seji prosvetno-kulturnega zbora dne 11. aprila 1973 sprejela ODLOK o soglasju k merilom in pogojem za zagotavljanje posebnih dopolnilnih sredstev temeljnim izobraževalnim skupnostim v letu 1973 K merilom in pogojem za zagotavljanje posebnih dopolnilnih sredstev temeljnim izobraževalnim skupnostim v letu 1973, ki jih je sprejela skupščina izobraževalne skupnosti SR Slovenije na seji 16. februarja 1973, se daje soglasje. St. 402-135/73 Ljubljana, dne 11. aprila 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ' 126. Na podlagi Vlil. amandmaja k ustavi SR Slovenije in 156. člena poslovnika skupščine SR Slovenije ter v zvezi z odlokom o ustanovitvi in imenovanju začasne komisije enotnega zbora delovnih skupnosti skupščine SR Slovenije za proučitev vprašanj s področja družbenoekonomskih odnosov in vprašanj financiranja družbenopolitičnih in samoupravnih skupnosti je skupščina SR Slovenije na seji enotnega zbora dne 20. aprila 1973 sprejela ODLOK o razrešitvi in imenovanju predsednika začasne komisije enotnega zbora delovnih skupnosti skupščine SR Slovenije za proučitev vprašanj s področja družbenoekonomskih odnosov in vprašanj financiranja družbenopolitičnih in samoupravnih skupnosti I Razreši se Anton Zimšek, predsednik začasne komisije enotnega zbora delovnih skupnosti skupščine SR Slovenije za proučitev vprašanj s področja družbenoekonomskih odnosov in vprašanj financiranja družbenopolitičnih in samoupravnih skupnosti. II Za predsednika začasne komisije enotnega zbora delovnih skupnosti skupščine SR Slovenije za proučitev vprašanj s področja družbenoekonomskih odnosov in vprašanj financiranja družbenopolitičnih in samoupravnih skupnosti se imenuje Lojze Fortuna, poslanec gospodarskega zbora skupščine SR Slovenije. St. 0209-1/73 Ljubljana, dne 20. aprila 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije Enotni zbor delovnih skupnosti Predsednik dr. Srečko Koren 1. r. 127 Na podlagi drugega odstavka 8. člena zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1973 (Uradni list SRS, št. 8-50/73) izdaja republiški sekretar za urbanizem NAVODILO o tem, kaj se šteje za čistilne naprave za vodo in zrak, za katere se ne plačuje republiški davek Iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela / 1 Za čistilne naprave za vodo in zrak po 1. točki prvega odstavka 8. člena zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1973 (Uradni list SRS, št. 8-50/73), se štejejo: a) Čistilne naprave za vodo: — naprave, ki služijo za pripravo pitne in industrijske (tehnološke) vode (vsedalniki, fluktuatorji, filtri, objekti pri uporabi naravnih filtrov, klora tor ji in podobno); — naprave za zbiranje in odvajanje komunalnih in industrijskih odpadnih voda v površinske, podtalne ali v kraške podzemeljske vpde ter naprave za transport teh voda (kanalizacija, jaški, lovilci maščob, zadrževalniki in podobno); — objekti, naprave, oprema in aparature, ki posredno služijo predčiščenju odplak (nevtralizacija, flo-kulacija, sedimentacija, homogenizacija odpadnih voda, deflegmatorji v vodi raztopljenih strupenih plinov, oksidacijske kopeli ali bazeni za cianidne odplake, kopeli ali bazeni za redukcijo višje molekularnih snovi v nižje molekularne spojine, ki jih je moč izločiti iz vode, naprave za podvodno sežiganje organskih snovi, naprave za izpihovanje v vodi raztopljenih plinov, naprave za vnašanje kisika v vodo in podobno; — naprave za ohlajevanje vroče vode pred izpustom v površinske, podtalne ali kraške podzemeljske vode; — naprave v lukah za prevzemanje odpadkov in mešanice nafte iz ladij in tankerjev (kot to določa konvencija o preprečevanju onesnaženja morja z oljem); naprave za čiščenje morske površine ob obali (plovni objekt); — naprave za uničevanje neuporabnih olj in ostalih trdih odpadkov. b) Či stilne naprave za zrak: — naprave, ki služijo za odstranjevanje smradu, — naprave za odstranjevanje emisij iz hišnih dimnikov (dim, saje), iz industrijskih in obrtniških dimnikov ter prostorov (prah, dim, saje, plin) ter iz nuklearnih central in podobno; — naprave, ki služijo za zboljšanje zraka v delavnicah (elektrofiltri za prah, tekočinska ali podobna prha, evakuacija metana v rudnikih, preprečevanje silikatnega ali azbestnega prahu in podobno; — čistilne naprave za odstranjevanje žvepla iz goriv in dimnih plinov; — visoki dimniki, ki omogočajo disperzijo dimnih plinov; — naprave za čiščenje izpušnih plinov pri motornih vozilih na naftni pogon. 2 To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 311-1/73 Ljubljana, dne 30. marca 1973. Republiški sekretar za urbanizem Boris Mikoš, dipl. gradb. inž. 1. r. SPLOSNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ 128. Na podlagi prvega odstavka 23. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 54/1972) — (v nadaljnjem besedilu: republiškega zakona) so skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, izvršni svet skupščine SR Slovenije, republiški svet zveze sindikatov Slovenije, gospodarska zbornica SR Slovenije in republiška skupnost za zaposlovanje sprejeli naslednji DRUŽBENI DOGOVOR o načinu zmanjševanja/ pokojnine upokojencem, ki ponovno stopijo v delovno razmerje, začnejo opravljati samostojno dejavnost ali delo na podlagi pogodbe o delu I Po prvem odstavku 23. člena republiškega zakona se upokojencu, ki je uveljavil starostno pokojnino s Pokojninsko dobo 40 let (moški) oziroma 35 let (ženska), Pa je ponovno stopil v delovno razmerje, začel opravljati samostojno dejavnost ali začel delo na podlagi Pogodbe o delu, pokojnina izplačuje nezmanjšana, če njegova pokojnina in dodatni dohodek skupaj ne presegata dvojnega zneska poprečnega osebnega dohodka vseh zaposlenih iz prejšnjega leta v SR Sloveniji. Ce Presegata to mejo, se za ta čas izplačuje le del pokojnine, ki je odvisen od višine skupnega dohodka upokojenca in od razmerja med višino pokojnine in višino dodatnega dohodka, vendar pokojnina ne sme biti zmanjšana za več kot 50 °/o. Po drugem odstavku istega člena se načelo iz prvega odstavka uporablja tudi za upokojenca, ki je uveljavil starostno pokojnino kot borec NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943's pokojninsko dobo 35 oziroma 30 let. Enako se po drugem odstavku 23. člena oziroma Po drugem odstavku 25. člena glede na skupni dohodek izplačuje le del pokojnine starostnemu upokojencu, ki je uveljavil pokojnino pred dopolnitvijo pokojninske dobe 40 oziroma 35 let, invalidskemu upokojencu in družinskemu upokojencu, če se zaposlijo z manj kot Polovico polnega delovnega časa oziroma, če opravljajo delo na podlagi pogodbe o delu. Za delovno razmerje v smislu prvega odstavka 23. člena republiškega zakona je razumeti vsa razmerja iz 7. in 8. člena zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. II Odstotek zmanjšanja pokojnine se izračuna po obrazcu: Znaki pomenijo; Z = odstotek zmanjšanja pokojnine, Dd ~ dodatni dohodek, P = pokojnina. Ds = skupni dohodek (Dd + P), Dp = povprečni mesečni osebni dohodek vseh zaposlenih iz prejšnjega leta v Sft Sloveniji. Ne glede na odstotek zmanjšanja po obrazcu iz prejšnjega odstavka zmanjšanje ne more znašati več kot 50 %>. Ce skupni dohodki presežejo trikratni znesek povprečnega osebnega dohodka iz prejšnjega leta, se ne glede na izračun odstotka po obrazcu iz prvega odstavka pokojnina zmanjša za 50°/o. III V skupne dohodke za določitev odstotka zmanjšanja pokojnine se razen pokojnine in dodatkov k pokojnini računajo naslednji dodatni dohodki: 1. osebni dohodki, doseženi na podlagi delovnega razmerja (s polnim' ali skrajšanim delovnim časom), v dejansko prejetem znesku s tem, da se naknadno obračunani ali dodatno izplačani osebni dohodki razdelijo na toliko mesecev, na kolikor se obračun oziroma izplačilo nanaša; kot osebni dohodki se štejejo tudi vsa nadomestila osebnega dohodka; 2. dohodki, doseženi z opravljanjem samostojne dejavnosti, na podlagi davčne napovedi za preteklo leto, oziroma ocene za tekoče leto s tem, da se izvrši dokončni obračun zmanjšanja pokojnine po pravnomočni odločbi o ugotovitvi davčne osnove; 3. dohodki, doseženi na podlagi pogodbe o delu v pogodbeno dogovorjenem znesku tako, da se ta znesek razdeli na toliko mesecev, kolikor je trajalo delo. IV Dodatni dohodki iz III. točke se ugotavljajo na podlagi prijave upokojenca, kateri je dolžan priložiti ustrezna dokazila in sicer: 1. potrdilo delovne organizacije ali delodajalca o višini osebnega dohodka; 2. overjen prepis pravnomočne odločbe o ugotovitvi davčne osnove; 3. overjen prepis pogodbe o delu. V Povprečni znesek osebnega dohodka iz prejšnjega leta kot osnove za ugotavljanje količnika iz II. točke objavi skupnost pokojninskega in invalidskega zavaro^ vanja v SR Sloveniji vsako leto v Uradnem listu SR Slovenije po uradnih podatkih zavoda za statistiko SR Slovenije ih se updrablja kot merilo za zmanjšanje pokojnine od meseca aprila do meseca marca naslednjega leta. VI Vsak podpisnik tega dogovora lahko po preteku koledarskega leta predlaga spremembo oziroma dopolnitev tega dogovora, za kar velja isti postopek, kot za njegov sprejem. VII Za razlaganje tega dogovora je pristojna komisija, v katero imenuje vsak podpisnik po enega predstavnika. VIII Ta družbeni dogovor je sprejet, ko ga podpišejo vsi udeleženci v enakem besedilu. Veljati začne osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1973 dalje. St. S-140/12-1973 Ljubljana, dne 30. marca 1973. Za Skupnost pokoj ninskga in invalidskega zavarovahja v SR Sloveniji predsednik skupščine Jože Globačnik 1. r. Za Izvršni svet skupščine SR Slovenije sekretar republiškega sekretariata za delo Pavle Gantar 1. r. Za Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije članica sveta Dolfka Boštjančič 1. r. Za Gospodarsko zbornico SR Slovenije v. d. predsednika mag. Rudi Babič 1. r. Za Republiško skupnost za zaposlovanje predsednik skupščine Janez Japelj I. r. 129. Na podlagi 108. in 112. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva in v zvezi s sklepi Skupnosti zdravstvenega zavarovanja v SR Sloveniji sta sprejeli Zveza skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev SR Slovenije in Zvezo skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov SR Slovenijo na skupni seji obeh zborov delegatov ,dne 9. aprila 1973 SKLEP o združitvi Zveze skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Sil Slovenije in Zveze skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov SR Slovenije v Zvezo skupnosti zdravstvenega zavarovanja SR Slovenije 1. člen Zveza skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zveza skupnosti delavcev) in zveza skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zveza skupnosti kmetov) se združita 9. aprila 1973 v zvezo skupnosti zdravstvenega zavarovanja SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zveza skupnosti). 2. člen Zveza skupnosti je pravna oseba s sedežem v Ljubljani, Kidričeva 1. Zveza skupnosti ima svoj pečat okrogle in štampiljko pravokotne oblike. Štampiljka ima napis: Zveza skupnosti zdravstvenega zavarovanja SR Slovenije. 3. člen Do sprejetja novega statuta in drugih aktov zveze skupnosti ostanejo v veljavi statuta ih akti zveze skupnosti delavcev in zveze skupnosti kmetov, kolikor ni v tem sklepu drugače določeno. Zveza skupnosti mora spr'ejeti statut zveze najkasneje do 15. maja 1973. 4. člen Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, prevzame zveza skupnosti pristojnosti in naloge ter pravice, obveznosti in terjatve dosedanjih zvez skupnosti delavcev in kmetov, ki so določene v zakonih, statutih in drugih splošnih aktih oziroma izhajajo iz poslovanja obeh zvez skupnosti. 5. člen Do novih volitev postanejo člani zbora delegatov zveze skupnosti delavcev in zveze skupnosti kmetov člani zbora delegatov zveze skupnosti, katerim teče mandatna doba od dneva, od katerega so bili izvoljeni za delegate zbora svoje zveze skupnosti. 6. člen ■ Zbor delegatov zveze skupnosti mora izvoliti na prvi seji predsednika in dva podpredsednika zbora delegatov, enega iz vrst zavarovancev delavcev in drugega iz vrst zavarovancev kmetov. 7. člen Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja' 1973. Ljubljana, dne 9. aprila 1973. Zveza skup. zdrav. zav. del. Zveza skup. zdrav. zav. SR Slovenije kmetov SR Slovenije Predsednik Predsednik Mirko Kocjan 1. r. Nande Vode 1. r. 130. Na podlagi 3. člena zakona o poklicnem izobraževanju in o urejanju učnih razmerij (Uradni list SRS, št. 26/70) izdaja Gospodarska zbornica SR Slovenije Dopolnitev nomenklature poklicev Nomenklatura poklicev za izobraževanje po zaKonu o poklicnem izobraževanju in o urejanju učnih razmerij (Uradni list SRS, št. 37/71 in Uradni list SRS, št. 34/72) se dopolni takole: Kovinska industrija: 1. Izdelovalec vijakov Tekstilna industrija: 1. Konfekcijski šivalec 2. Konfekcijski krojilec 3. Konfekcijski likalec Gostinstvo: 1. Natakarski pomočnik 2. Kuharski pomočnik Obrt: 1. Kamnosek Zveze: Gospodarska zbornica SR Slovenije 1. Vzdrževalec nadzemnih tt linij 2. Vzdrževalec tt kablov V. d. predsednika mgr. Rudi Babič, dipl. inž. 1. r. PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE 384. Na podlagi XIX. amandmaja k ustavi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 5/69) so skupščine občin Domžale na podlagi 134. člena statuta občine Domžale na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. III. 1973; Grosuplje na podlagi 102. člena statuta občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 14. II. 1973, Kamnik na podlagi 105. člena statuta občine Kamnik na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 8. II. 1973; Litija na podlagi 137. člena statuta občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. XII. 1972; Logatec na podlagi 94. člena statuta občine Logatec na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. III. 1973; Vrhnika na podlagi 94. člena statuta občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. III. 1973; Ribnica na podlagi 139. člena statuta občine Ribnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. I. 1973; Kočevje na podlagi 130. člena staluta občine Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 14. II. 1973; Ljubljana Bežigrad na podlagi 108. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. III. 1973; Ljubljana Center na podlagi 92. člena statuta občine Ljubljana Center na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. III. 1973; Ljubljana Moste-Polje na podlagi 93. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. III. 1973; Ljubljana Šiška na podlagi 92. člena statuta občine Ljubljana Šiška na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. III. 1973; Ljubljana Vič-Rudnik na podlagi 93. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji občinskega zbora'in zbora delovnih skupnosti dne 8. III. 1973 in skupščina mesta Ljubljane na podlagi 163. člena statuta mesta Ljubljane na seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. III. ^973 sprejela DOGOVOR o ustanovitvi sveta občin ljubljanske regije 1. člen Ustanovi se svet občin ljubljanske regije (v nadaljnjem besedilu: svet), ki združuje mesto Ljubljana in občine Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Kamnik, Domžale, Litija, Grosuplje, Ribnica, Kočevje, Logatec in Vrhnika. 2. člen Svet je medobčinski organ samoupravljanja, ki obravnava in koordinira delo skupščin in drugih organov mesta in občin v zadevah, ki so skupnega pomena za stanje in razvoj ljubljanske regije kot celote. .3. člen Zadeve skupnega pomena, naloge, pristojnosti in organizacija sveta bodo določene s statutom sveta, ki ga sprejme svet v soglasju z ustanoviteljicami. 4. člen Svet je sestavljen iz tričlanskih delegacij ki jih pošiljajo podpisnice tega dogovora. 5. člen Sredstva za delo sveta zagotavljajo ustanoviteljice. 6. člen Do sprejetja statuta sveta in konstituiranja organov sveta vodi in sklicuje seje sveta predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak. 7. člen Ustanoviteljice se dogovorijo, da bodo delegacije, ki sestavljajo svet izvolile najkasneje mesec dni po podpisu tega dogovora. 8. člen Ta dogovor se objavi v Uradnem listu SRS. Ustanoviteljice: St. 020-11/72-1 Domžale, dne 30. marca 1973. Predsednik skupščine občine Domžale Albin Klemenc, 1. r. St. 021-1/73 Grosuplje, dne 14. februarja 1973. Predsednik skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak, 1. r. St. 020-1/73 Kamnik, dne 8. februarja 1973. Predsednik skupščine občine Kamnik Vinko Gobec. 1, r, St. 06-1/66-1 Litija, dne 22. decembra 1972. Predsednik skupščine občine Litija Stane Volk, 1, r. St. 020-2/73 Logatec, dne 28. marca 1973. Predsednjk skupščine občine Logatec Vinko Haložan, 1. r. St. 1/1-022-011/73 Vrhnika, dne 27. marca 1973. Predsednik skupščine občine Vrhnika Marjan Krmavner, 1. r. St. 022-3-73-1/2 Kočevje, dne 14. februarja 1973. ■ Predsednik skupščine občine Kočevje Mirko Hegler, 1. r. St 02-3-73-01 Ribnica, dne 30. januarja 1973. Predsednik skupščine občine Ribnica Bogo Abrahamsberg, 1. r. St. 021-9/73-1 Ljubljana, dne 27. marca 1973. Predsednik skupščine občine Ljubljana Bežigrad Andrej Lasič 1. r. St. 021-010/72-03-UZ Ljubljana, dne 28. marca 1973. Predsednik skupščine občine Ljubljana Center Tone Kolar. 1. r. St. 020-4/73-1 Ljubljana, dne 29. marca 1973. Predsednik skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Polde Maček, 1. r. St. 1/2-020-5/73 Ljubljana, dne 28. marca 1973. Predsednik skupščine občine Ljubljana Šiška Danilo Sbrizaj, 1. r. St. 020-1/73 Ljubljana, dne 8. marca 1973. Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Slavko Korbar, 1. r. St. 9/62-73-3 Ljubljana, dne 29. marca 1973. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, 1. r. 385. Na podlagi 117. člena zakona o narodni obrambi (Uradni list SFRJ, št. 8-83/69), 3. in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7-31/73), 91. člena zakona p splošnem ljudskem odporu (Uradni list SRS, št. 28-180/71), 10. alinee 21. člena in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) je skupščina mesta Ljubljane na 48. skupni seji mestnega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 29. marca 1973 sprejela ODLOK o zakloniščih na območju mesta Ljubljane (prečiščeno besedilo) I. SPLOŠNE DOLOČBE L člen Za zaščito prebivalstva in materialnih dobrin pred posledicami vojne, se morajo na območju občin mesta Ljubljane graditi zaklonišča in drugi primerni objekti za zaklanjanje prebivalstva. 2. člen Zaklonišče je gradbeni objekt v zgradbi ali izven nje z ustrezno ureditvijo in opremo. Drugi primerni objekti za zaklanjanje so: kletni prostori, komunalni in naravni objekti ter rovna zaklonišča, ki se gradijo ob neposredni vojni nevarnosti. 3. člen Zaklonišča so: javna zaklonišča, zaklonišča organizacij združenega dela ter hišna zaklonišča. Javno zaklonišče je namenjeno vsem občanom, ki so v času nevarnosti v bližini zaklonišča. Zaklonišča organizacij združenega dela so namenjena zlasti za zaščito delavcev te organizacije. Hišna zaklonišča so namenjena zlasti za zaščito prebivalcev določene hiše ali skupine hiš. 4. člen Javna zaklonišča gradi in vzdržuje skupščina mesta Ljubljane kot samostojne objekte; zaklonišča so lahko tudi v drugih primernih objektih, če tako določa mestni načrt gradnje zaklonišč za posamezna območja mesta. Hišna zaklonišča ter zaklonišča organizacij združenega dela so dolžni zgraditi, oziroma urediti investitorji zgradb, vzdržujejo pa jih lastniki ali organizacije, ki upravljajo z zgradbami. 5. člen Za javna zcKlonišča se lahko uporabljajo tudi podzemni javni in komunalni objekti, ki so primerni za' ta namen. 6. člen Organizacije združenega dela in organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini so dolžne opraviti popis in urediti evidenco obstoječih zaklonišč in drugih primernih objektov za zaklanjanje, ter dostaviti podatke upravnemu organu pristojnemu za narodno obrambo najkasneje do 31. decembra 1973. 7. člen Svet za narodno obrambo skupščine mesta Ljubljane je pooblaščen, da izda navodila za izvajanje tega odloka. II. GRADNJA ZAKLONIŠČ 8. člen Javna zaklonišča se grade na osnovi razvojnega programa gradnje zaklonišč, ki ga na predlog sveta za narodno obrambo skupščine mesta Ljubljane sprejme skupščina mesta. , 9. člen Svet za narodno obrambo skupščine mesta Ljubljane sprejme mestni načrt gradnje zaklonišč, za posamezna območja mesta. Rok za izdelavo načrta je 1 leto po uveljavitvi tega odloka. Upravne zadeve v zvezi z gradnjo in vzdrževanjem zaklonišč ter drugih objektov v ta namen, opravlja, upravni organ, ki je pristojen za narodno obrambo, razen, če ni drugače določeno z zakonom ali s tem odlokom. 10. člen Zaklonišča se praviloma gradijo predvsem kot dvbnamenski objekti. , 11. člen Zaklonišča se gradijo na osnovi urbanistične dokumentacije in v skladu s pravilnikom o tehničnih normativih za graditev zaklonišč za osnovno zaščito prebivalstva. 12. člen Organizacije združenega dela, ki še nimajo zgrajenih primernih zaklonišč, so dolžne v obstoječih objektih zgraditi, adaptirati ali preurediti primerne prostore kot zaklonišča za zaščito ljudi in materialnih dobrin. Po potrebi določijo tudi prostore za gradnjo zasilnih zaklonišč. Zaklonišča iz prvega odstavka tega člena morajo biti zgrajena v skladu z razvojnim načrtom obrambnih priprav teh organizacij. 13. člen Za objekte, kjer je število stanovalcev ali zaposlenih manjše od 25, zaklonišča ni obvezno graditi. V primerih iz 1. odstavka tega člena gradijo investitorji zaklonišča za več objektov skupaj ali pa plačajo prispevek v sklad za gradnjo zaklonišč, ob soglasju organa za narodno obrambo skupščine mesta ljubljane. Zaklonišče se gradi praviloma v zgradbi. Ce to ni mogoče, se zgradi za enega ali več sosednjih objektov zaklonišče v eni izmed sosednjih zgradb ali v posebni zgradbi. 14. člen O Investitorji novih stanovanjskih ali poslovnih oo-jektov so dolžni graditi zaklonišče v objektu oziroma v njegovi neposredni bližini. Upravni organ, pristojen za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja, lahko izda tako dovoljenje le s poprejšnjim soglasjem upravnega organa pristojnega za narodno obrambo. Ce izgradnja zaklonišča iz tehničnih razlogov, zaradi geoloških in hidroloških razmer ni mogoča, odloča o oprostitvi od obveznosti gradnje zaklonišča, na podlagi predhodnega mnenja pristojne strokovne službe upravni organ za narodno obrambo skupščine mesta Ljubljane. Isti organ lahko tudi oprosti investitorja obveznosti gradnje zaklonišča, če ugotovi, da je v okolišu dovolj zaklonišč, tako da gradnja posebnega zaklonišča v novi zgradbi ni potrebna. V primeru iz 3. in 4. odstavka tega člena je inve-stitot dolžan plačati prispevek v sklad za gradnjo zaklonišč. 15. člen Pri adaptaciji stavb^kjer gre za povečanje koristne površine ali za spremembe namena objekta in je zato potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, je investitor dolžan graditi zaklonišče v okviru objekta. Ce to ni mogoče, mora investitor dobiti soglasje, da graditev zaklonišča opusti in vplača ustrezni znesek v sklad za gradnjo zaklonišč. III. DIMENZIONIRANJE ZAKLONIŠČ 16. člen Pri gradnji novih stanovanjskih objektov je potrebno predvideti zaklonišče za najmanj 50 % stanovalcev. Število stanovalcev v stanovanjski zgradbi se ugotovi tako, da se na 25 m* bruto površine stanovanja računa 1 stanovalec. V samskih domovih je potrebno zgraditi zaklonišče za polovično število stanovalcev in polovično število zaposlenih delavcev v tej zgradbi. 17. člen Organizacije združenega dela 'so dolžne graditi zaklonišča za svoje delavce in obiskovalce, in sicer: — organizacije združenega dela in organi, ki delajo v več izmenah — za število zaposlenih v največji delovni izmeni; — organizacije združenega dela in organi, ki delajo v eni izmeni — za vse zaposlene; — kulturno-prosvetne organizacije v zgradbah, kjer se zbira večje število ljudi — najmanj za 50% števila sedežev in za vse zaposlene v teh organizacijah; — v hotelih in drugih turističnih objektih — najmanj za 50 % celotnega števila ležišč in za število zaposlenih v naj večji delovni izmeni; — v zgradbah s trgovskimi lokali — za polno število zaposlenih in za kupce, račundjoč pri tem dvakratno številb zaposlenih; — v zgradbah z gostinskimi lokali — najmanj za 50 odstotno število sedežev v lokalu in za število zaposlenih v naj večji delovni izmeni: — v šolskih in vzgojno-varstvenih zavodih — za vse varovance, učence, dijake in študente in za število zaposlenih v na j večji delovni izmeni; — v zdravstvenih zavodih — v skladu z vojno nalogo in tako, da se oddelek za prvo pomoč, oddelek za trapsfuzijo in kirurški oddelek razporedijo v zaščitnih prostorih; — na železniških in avtobusnih postajah za enourno povprečno število potnikov na postaji in za število zaposlenih v naj večji delovni izmeni. Enourno povprečno število potnikov izračunamo tako, da vzamemo 80 % zasedenosti sedežev na vlakih oziroma avtobusih, ki dnevno prihajajo in odhajajo an to delimo s 14. 18. člen Največja dopustna razdalja med stanovanjem in zakloniščem je 200 m. Navpična pot med stanovanjem in izhodom proti zaklonišču se računa dvojno. 19. člen Glede na stopnjo ogroženosti delimo območje petih ljubljanskih občin na štiri cone: Meja 1. cone poteka ob sotočju Malega Grabna z Ljubljanico navzgor po Malem Grabnu do podaljška Kančeve ulice in po njej do Tomažičeve ulice in dalje do Tržaške ceste, čez njo po Viški cesti do križanja z železnico Ljubljana—Postojna, po železnici proti jugozahodu do opuščene proge proti Ljubljanskim opekarnam. od tu zavije po opuščeni progi proti severu do Ljubljanske opekarne — obrat Vič. nadalje proti severozahodu na zahodni strani eksploatacijske-ga območja Ljubljanskih opekarn do Brdnikove ulice, po njej proti severovzhodu in Glinščice do Večne poti, po Večni poti do Koseške ulice, po njej do ribnika v Kosezah, po njegovem jugozahodnem robu, južno od naselja Koseze do potoka Pržanec in po potoku do Pod- I utiške ceste. Meja se nadaljuje po rezervatu proge V. kongresa proti severovzhodu čez Celovško cesto in gorenjsko železnico do opuščene proge Šentvid—Črnuče, čez Miheličevo cesto do Savske ježe pri TP Kleče. Tu zavije meja proti vzhodu po gornjem robu Savske ježe skozi naselje Kleče, Savlje, čez kamniško progo do ceste Danile Kumarjeve in po njej do Titove ceste, nato čez njo do ceste »Mala vas« in od tu po Dečmanovi cesti proti vzhodu do Save. Po Savi dol vodno poteka meja do kraja severno od zaselka Perlez, zavije proti jugu mimo Perleza in vzhodno od ribogojnice po poljski poti, do Ceste v Zeleni gaj, po njej proti vzhodu do severnega roba naselja Zalog in do Ljubljanice. Od tu se nadaljuje po Ljubljanici navzgor do pritoka potoka Studenec, ob južnem robu vasi Zgornji Kašelj in Vevče do železniškega mostu čez Ljubljanico pri Papirnici Vevče. Meja poteka nadalje po Ljubljanici mimo Fužin do Hruševskega potoka, po potoku do Hruševske ceste, in od tu dalje tako. da v celoti vključuje naselje Gmajna. nato po vzhodnem robu naselja Gmajna, po cesti Ob potoku čez Golovec do ceste Rudnik, Spodnja Hrušica in po njej do Dolenjske ceste. Od tu poteka meja po Peruzzijevi cesti do Jurčkove poti. po njej do Ižanske ceste, po Kamniškem štradonu do Ljubljanice in po reki do sotočja z Malim Grabnom. Meja II. cone poteka po meji ureditvenega območja Ljubljane od Save pri Mednem proti jugu čez vzhodni obronek Polhograjskih Dolomitov, vključuje naselja Draževnik. Komanija in Podsmreka, poteka mimo Brezovice na Barje, vključuje naselja Crna vas, Lavrica, pri Molniku poteka čez Golovec, vključuje naselja Sostro in se po meji ureditvenega območja Ljubljane zaključuje na Savi pri Podgradu. Od tu poteka po Savi navzgor do meje med občinama Ljubljana Bežigrad in Domžale, poteka po tej meji proti zahodu do meje z občino Ljubljana Šiška. Od tu poteka dalje proti zahodu tako. da vključuje območja naselij Zgornje, Srednje in Spodnje Gameljne, poteka čez Šmarno goro proti jugozahodu s tem. da obsega naselji Šmartno pod Šmarno goro in Tacen ter se zaključuje na Savi pri Mednem. III. cona obsega območje naselij Brezovica pri Ljubljani, Dobrova pri Ljubljani s Šujico, Horjul, Medvode, Preska, Vaše, Svetje in Verje. Vodice, industrijska cona Kleče—Dolsko, Škofljica pri Ljubljani s Klancem in Zalogom, Ig, Velike Lašče in Polhov Gradec. IV. cona obsega vse ostalo območje ljubljanskih občin, ki ni zajeto v coni L, .11. in III. Območje iz prejšnjih odstavkov tega člena ponazarja grafični prikaz v merilu 1:25.000. ki ga je pod šifro projekta 1434/71 v marcu 1972 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod. Grafični prikaz je sestavni del tega odloka. 20. člen Pri gradnji zaklonišč je treba glede na cone upoštevati naslednje odpornostne stopnje: I. cona najmanj 2.0 atmosferi nadpritiska, II. cona najmanj 1.0 atmosfere nadpritiska, III. in IV. cona najmanj 0.36 atmosfere nadpritiska. Velja tudi za graditev zasilnih zaklonišč, če tako določi upravni organ za narodno obrambo. IV. PRILAGOJEVANJE PODZEMNIH KOMUNALNIH OBJEKTOV 21. člen Med podzemne komunalne objekte se štejejo: podhodi za pešce, javni podzemni parkirni prostori, javne garaže, cestni predori, zgrajeni pod zemljo, podzemni deli železniških postaj in postaj mestnega javnega prometa ter drugi, podobni komunalni objekti. 22. člen Upravni organ za narodno obrambo skupščine mesta Ljubljane v sporazumu s prizadetimi organizacijami določa, katere obstoječe in druge objekte je potrebno prilagoditi za zaščito prebivalstva. 23. člen Investitor podzemnih komunalnih objektov je na zahtevo upravnega organa za narodno obrambo dolžan prilagoditi te objekte za zaščito prebivalstva. Dodatni stroški, nastali zaradi prilagoditve ali povečave objekta za zaščito, gredo v breme sklada za gradnjo zaklonišč. V. UPRAVLJANJE ZAKLONIŠČ 24. člen Javna zaklonišča upravlja organizacija, ki jo za upravljanje pooblasti skupščina mesta Ljubljane. V hišah v družbeni lastnini in v hišah, v katerih so tudi stanovanja v etažni lastnini, upravlja zaklonišča organizacija za gospodarjenje s hišami v družbeni lastnini. ' Organ, ki upravlja zgradbo, ne sme spremeniti osnovnega namena objekta. VI. VZDRŽEVANJE ZAKLONIŠ« 25. člen Zaklonišča morajo biti redno vzdrževana. Javna zaklonišča vzdržuje skupščina mesta Ljubljane. Zaklonišča organizacij združenega dela vzdržujejo te organizacije. Hišna zaklonišča vzdržujejo lastniki hiš ali upravljavci stanovanjskih hiš na podlagi odloka o investicijskem in tekočem vzdrževanju skupnih' prostorov. Stroški za vzdrževanje zaklonišč se delijo kot to velja za tekoče investicijsko vzdrževanje objekta. Vzdrževanje in red v zaklonišču določi s svojim navodilom upravni organ za narodno obrambo. VII. FINANCIRANJE ZAKLONIŠČ 26. člen Za gradnjo, vzdrževanje in opremljanje javnih zaklonišč ustanovi skupščina mesta Ljubljane sklad za izgradnjo zaklonišč na območju presta Ljubljane (v na-nadaljnjem besedilu: sklad). Gradnjo in ureditev drugih zaklonišč financirajo investitorji zgradb, stroški vzdrževanja pa gredo v breme lastnikov oziroma organizacij, ki upravljajo z zgradbami. Investitorji novih stanovanjskih in poslovnih zgradb, ki so bili oproščeni gradnje zaklonišč po 14. členu tega odloka, so dolžni plačati v sklad prispevek v višini 2 % od gradbene cene in sicer še pred izdajo gradbenega dovoljenja. Za gradbeno ceno je šteti predvidene stroške gradnje z obrtniškimi in instalacijskimi deli brez opreme, pohištva in brez stroškov za pripravo gradbenega zemljišča. Upravni organ, pristojen za narodno obrambo (14. člen tega odloka), ki oprosti investitorja gradnje zaklonišča, izda odločbo po 3. odstavku tega člena, s katero določi višino prispevka, katerega mora investitor pla- / Oati v sklad za gradnjo zaklonišč na območju mesta Ljubljane. Upravni organ, pristojen za izdajo lokacijskega ali gradbenega dovoljenja, ne, sme izdati gradbenega dovoljenja, če investitor ne izkaže, da je plačal z odločbo določeni prispevek. 27. člen Imetniki pravice uporabe stanovanjskih in poslovnih zgradb ter poslovnih prostorov kot posameznih delov zgradb in organizacije za upravljanje s stanovanjskimi m poslovnimi zgradbami v družbeni lastnini plačujejo trimesečno v sklad 1 Vo na celotno stanarino ali najemnino. Imetniki pravice uporabe poslovnih prostorov in poslovnih zgradb v družbeni lastnini, ki jih sami uporabljajo. so dolžni prijaviti te prostore in zgradbe pristojni davčni upravi. Ta izda odločbo o višini prispevka, ki ga morajo plačevati v sklad za izgradnjo zaklonišč na območju mesta Ljubljane. Lastniki družinskih stanovanjskih hiš in stanovanj ter poslovnih prostorov kot posameznih delov zgradb plačujejo ta prispevek po enakih osnovah, kot so navedene v 1. odstavku tega člena, enkrat letno najkasneje do 10. decembra za tekoče leto. Odločbo o tem izda pristojna davčna uprava, ki dostavi en izvod odločbe tudi upravnemu organu, pristojnemu za narodno obrambo skupščine mesta Ljubljane. Za zbiranje Sredstev sklada so pristojne davčne uprave občinskih skupščin. Glede odmere, pobiranja in izterjave prispevka veljajo predpisi, ki veljajo za pobiranje in izterjavo davkov občanov. Obvezni prispevek se ne plačuje, če je bil plačan prispevek iz 26. člena tega odloka ali je bilo v zgradbi zgrajeno ali opremljeno zaklonišče. Organizacija za upravljanje s stanovanjskimi in poslovnimi stavbami v družbeni lastnini ter upravni odbor sklada se lahko s pogodbo dogovorita, da organizacija zadrži del najemnin iz prvega odstavka tega člena za namensko prilagoditev kletnih in drugih prostorov za zaklonišča ter za vzdrževanje zaklonišč. 28. člen Obveznost plačevanja prispevka iz 26. in 27. člena velja za vse objekte v L, II. in III. coni iz 19. člena tega odloka, ne velja, pa za organizacije združenega dela iz 17. člena tega odloka. VIII. UPORABA ZAKLONIŠČ V MIRNEM ČASU 29. člen Javna zaklonišča, zaklonišča organizacij združenega dela in hišna zaklonišča se v mirnem času uporabljajo v druge namene, pod naslednjimi pogoji: — da se v njih ne opravijo spremembe (adaptacije), ki bi vplivale na zmanjšanje zaščitne moči zaklonišča, spremembo osnovnega namena in na spremembo drugih zaklonišču namenjenih prostorov v zgradbi; — da se ne uporabljajo na način, s katerim bi poslabšali higienske in tehnične pogoje zaklonišča; — da se v njih ne uskladiščijo vnetljive in strupene snovi; če so zaklonišča oddana V najem, jih morajo najemniki v primeru vojne nevarnosti takoj, najkasneje pa v roku 12 ur izprazniti in usposobiti. Prostorov, ki so'potrebni za uskladiščenje opreme za zaklonišča, ni dovoljeno uporabljati v druge namene. 30. člen Najemno pogodbo o oddaji zaklonišča v najem sklene upravljalec zaklonišča iz 24. člena tega odloka, ko dobi soglasje upravnega organa za narodno obrambo. Pogodba o uporabi zaklonišča v druge namene (najemna pogodba) mora vsebovati tudi: — namen in čas uporabe zaklonišča, obseg in vrsto preureditve, vzdrževanje, prenehanje pogodbene obveznosti, ureditev po prenehanju najemne pogodbe, čas izpraznitve prostorov in stanje ob oddaji zaklonišča v najem; — zapisnik o stanju objekta, instalacij, opreme in ureditve ob oddaji objekta v najem. 31. člen V primeru neposredne vojne nevarnosti ali ob razglasitvi vojnega stanja, najemna pogodba preneha veljati. Pogodba preneha veljati tudi v primeru, če najemnik ne uporablja zaklonišča v skladu s pogodbo. 32. člen Dohodki, dobljeni z oddajo zaklonišč v najem, se pri upravljalcih vodijo posebej ih se lahko uporabljajo samo za vzdrževanje in upravljanje zaklonišč. Dohodki, dobljeni z oddajo javnih zaklonišč, se zbirajo v sklad za gradnjo zaklonišč. IX. KAZENSKE DOLOČBE 33. člen Z denarno kaznijo do 3.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela: 1. ki zgradi zaklonišče v nasprotju s 17. členom tega odloka; 2. ki odda zaklonišče v najem v nasprotju z določili 29. in 30. člena tega odloka; 3. ki ne opravi popisa in sestavi evidence zaklonišč in prostorov, primernih za zaklanjanje ali ne pošlje poročila upravnemu organu, pristojnemu za narodno obrambo skupščine mesta Ljubljane po 6. členu tega odloka; 4. imetniki pravice uporabe poslovnih prostorov in poslovnih zgradb v družbeni lastnini, ki ne prijavijo teh prostorov pristojni davčni upravi v skladu z 2. odst. 27. člena tega odloka. Za prekrške iz 1., 2., 3. in 4. točke prejšnjega odstavka se kaznuje z denarno kaznijo do 300 din tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela. X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 34. člen Za območja, kjer je urbanistična dokumentacija že potrjena, se mora izdelati načrt zaklanjanja za celotni zazidalni otok najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega odloka. Ta načrt je sestavni del urbanističnega načrta. Do izdelave načrta zaklanjanja po prejšnjem odstavku. se lahko izdajo lokacijska in gradbena dovoljenja po prejšnjem soglasju upravnega organa, pristojnega za narodno obrambo skupščine, mesta Ljubljane. 35. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o zakloniščih na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 53-1092/72). 36. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 9/61-73-3 Ljubljana, dne 29. marca 1973. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r. Predsednik Predsednik mestnega zbora zbora delovne skupnosti dr. Majda Strobl 1. r. Andrej Levičnih, dipl. oec. 1. r. SKUPŠČINA OBČINE CELJE 386. Skupščina občine Celje je po II., III., IV. in V. točki odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6-28/73) 9. in 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32-287/72) in po 135. členu statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 2-45/71) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 23. marca 1973 sprejela ODLOK o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine 1. člen Cene proizvodov in storitev, ki so po 9. členu zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32-287/72) v pristojnosti občin, se oblikujejo na način in po postopku, ki ju določa ta odlok. 2. člen Maksijpirajo se cene za naslednja živila v prometu na drobno: — za pasterizirano konzumno mleko, — za osnovne vrste kruha (belega iz moke tipa 400, polbelega iz moke tipa 600, polčrnega iz moke tipa 800, črnega iz moke tipe 1000 in mešanega pšeničnega z dodatkom 30 %> ržene moke). Občinska skupščina pri določanju cen upošteva ugotovitve, ki jih Zavod SRS za cene sporoča občinski skupščini glede upravičenosti posameznih elementov, ki so osnova za določanje naj višje ravni cen. Cene za proizvode iz prvega odstavka te točke, ki so veljale na dan uveljavitve tega odloka, ni mogoče zviševati, dokler občinska skupščina na predlog zainteresiranih organizacij ne določi nove najvišje ravni cen. V primeru, da je za nivo cen iz prvega odstavka tega člena (zaradi enotnosti ali drugih razlogov) sklenjen družbeni dogovor oziroma samoupravni sporazum na ravni republike ali zveze, daje na tak dogovor ali sporazum soglasje občinski organ, pristojen za cene. 3. člen Za naslednje storitve se lahko cene spremenijo le s soglasjem občinske skupščine: — za komunalne storitve, — za dimnikarske storitve, — za mestni promet, — za stanarine, — za storitve socialnih zavodov. Pri dajanju soglasja k cenam storitev iz 1. odstavka te točke upošteva občinska skupščina tudi skupno dogovorjene osnove in merila za oblikovanje cen stanarin v smislu 10. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50-379/72). 4. člen Za naslednje proizvode v prodaji na drobno in za storitve se cene lahko spremenijo le s soglasjem občinskega organa, ki je pristojen za cene: — sveže telečje meso, meso mladih pitanih goved, goveje meso, svinjsko meso in meso piščancev broj-lerrjev, — za priključevanje na električno, ptt, vodovodno, kanalizacijsko, toplovodno in plinsko omrežje. Pri dajanju soglasja k cenam svežega mesa, upošteva organ, ki je pristojen za cene: — ugotovitve zavoda SRS za cene, ki jih le-ta sporoča občinski skupščini glede upravičenosti posameznih elementov, ki so osnova za določanje ravni cen; — enotni razsek in ostala merila in kriterije, ki jih zavod SRS za cene sporoča občinskim skupščinam; — določila eventualnega samoupravnega sporazum ma ali družbenega dogovora, sklenjenega na ravni republike; — ostala merila in dogovore na ravni republike. ' 5. člen Občinski organ, pristojen za cene, odredi najvišji odstotek marže za naslednja živila v prodaji na drobno: — za mlečne izdelke, — za mesne izdelke, — za mesne in ribje konzerve. Marža iz prvega odstavka tega člena pomeni 'skupen znesek, iz katerega krijejo svoje trgovski stroške organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom na drobno. Marža se sme zaračunati na nabavno ceno izdelkov. Z nabavno ceno izdelka je po tem odloku mišljena čista fakturna cena, povečana za odvisne stroške. Z odvisnimi stroški so mišljeni stroški z nakladanjem in razkladanjem, stroški s transportom od nakladišča dobavitelja do razkladišča kupca, stroški z zavarovanjem blaga v transportu, transportni kalo, razbitje in okvara blaga ter posebni pakirni in transportni stroški (zimsko pakiranje, vrnitev embalaže itd.). Ce trgovska delovna organizacija prodaja proizvode po cenah, ki jih določa proizvajalec, krije trgovske stroške iz pogodbenih rabatov. Pri odrejanju najvišjega odstotka marže mora organ, pristojen za cene, upoštevati tudi merila in kriterije, ki jih občinskim skupščinam posreduje Zavod SRS za cene. 6. člen Soglasje k predloženim stopnjam marž v prodaji na drobno v primerih, ko gre za novoustanovljeno podjetje ali prodajalno ali za razširitev poslovnega predmeta, daje organ, pristojen za cene. Pri dajanju soglasja mora organ, pristojen za cene, upoštevati stopnje marž, ki jih za enake ali podobne proizvode zaračunavajo sorodne delovne organizacije. 7. člen Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati 1. Odlok o načinu in pristojnosti glede določanja cen obrtnih storitev in izdelkov (Uradni vestnik Celje, št. 12-143/67), 2. Odlok o ukrepu neposredne družbene kontrole cen za gostinske storitve (Uradni list SRS, št. 2-47/71), 3. Odlok o maksimiranju cen določenih proizvodov in storitev (Uradni list SRS, št. 1-5/72), 4. Odlok o najvišji ceni mleka v prodaji na drobno (Uradni list SRS, št. 17-414/72), 5. Odlok o ukrepih neposredne družbene kontrole cen za kruh v občini Celje (Uradni list SRS, št. 47-969/72). 8. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-14/73-1 Celje, dne 23. marca 1973. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. 387. Skupščina občine Celje je po 10. in 12. členu zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32-287/72) in po 135. členu statuta občine Celje (Uradni list SRS, št. 2-45/72), na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 23. marca 1973 sprejela ODLOK o ureditvi livkaterih vprašanj družbene kontrolen een v občini Celje 1. člen Ce ni s tem odlokom drugače določeno, se za sklepanje družbenih dogovorov o cenah in za sklepanje samoupravnih sporazumov o spremembi zadržanih cen za proizvode in storitve iz pristojnosti občine up rahljajo določbe ‘uredbe o načinu in postopku pri sklepanju družbenih dogovorov o cenah in uredbe o načinu in postopku pri sklepanju sporazumov o spremembi zadržanih cen za proizvode in storitve (Uradni list SRS, št. 34-304/72). 2. člen Pri sklepanju družbenega dogovora o cenah o merilih za njihovo oblikovanje ipd. sodelujejo: zbor delovnih skupnosti občinske skupščine ali organ, ki ga ta pooblasti, strokovni odbor gospodarske zbornice SRS v Celju, poslovna združenja, katerih člani so organizacije združenega dela, ki dajejo v promet proizvode ali opravljajo Storitve na katere se nanaša dogovor, občinska konferenca SZDL, občinski sindikalni svet. Pri sklepanju družbenega dogovora o cenah za komunalne storitve sodeluje tudi komunalna organizacija združenega dela, ki take storitve opravlja. Pri sklepanju družbenega dogovora o stanarinah sodelujejo tudi organizacije združenega dela, ki gospodarijo s stanovanji in občinski solidarnostni stanovanjski sklad. Pri sklepanju družbenega dogovora o cenah za storitve na področju kulture in socialnega varstva sodelujejo tudi pristojne interesne skupnosti. 3. člen Sklepanje družbenega dogovora lahko predlaga vsak udeleženec družbenega dogovarjanja iz 2. člena tega odloka. ' Predlog za sklenitev družbenega dogovora se pošlje zboru delovnih skupnosti občinske skupščine. Zbor delovnih skupnosti občinske skupščine določi organ ali organizacija, ki naj organizira in izvede sklenitev družbenega dogovora-ter pripravi njegov osnutek. 4. člen Sklenjene družbene dogovore je treba poslati občinskemu upravnemu organu, ki je pristojen za cene, da jih evidentira. 5. člen Predlog, naj se začne postopek za sklenitev sporazuma o spremembi zadržanih cen za proizvode in storitve, se predloži strokovnemu odboru gospodarske zbornice SRS v Celju, oziroma poslovnim združenjem. 6. člen V predlogu, naj se začne postopek za sklenitev sporazuma za posamezne proizvodne storitve, ni potrebno navajati vseh podatkov, predpisanih v 4. členu uredbe o načinu in postopku pri sklepanju sporazumov o spremembi zadržanih cen za proizvode in storitve, če je na predlog strokovnega odbora gospodarske zbornice SRS v Celju, s tem sporazumen občinski upravni organ, ki je pristojen za cene. 7. člen Udeleženci pri sklepanju sporazuma so organizacije združenega dela, ki dajejo v promet proizvode ali opravljajo storitve ter veliki potrošniki takih proizvodov in storitev in pristojni organi krajevnih skupnosti kot predstavniki individualnih potrošnikov. 8. člen Sporazum se šteje za sklenjenega, ko se z njim strinja kvalificirana večina predstavnikov organizacij združenega dela, ki dajejo v promet proizvode ali opravljajo storitve in kvalificirana večina predstavnikov potrošnje. Kvalificirano večino krajevnih skupnosti predstavljajo krajevne skupnosti, katerih število prebivalstva ustreza najmanj dvem tretjinam prebivalstva v občini. 9. člen Sklenjeni sporazum pošlje strokovni odbor gospodarske zbornice SRS v Celju ali poslovno združenje občinskemu upravnemu organu, ki je pristojen za cene, da da nanj soglasje. Če organ za cene odreče soglasje, o sporazumu dokončno odloči občinska skupščina. 10. člen Svet občinske skupščine, ki je pristojen za blagovni promet, odloči, za katere proizvode in storitve, ki so v pristojnosti občine, morajo organizacije združenega dela poslati občinskemu upravnemu organu,, ki je pristojen za cene, obvestilo o cenah (cenik), da jih evidentira. 11. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-13/73-1 Celje, dne 23. marca 1973. Predsednik skupščine občine Celje Dušan Burnik, dipl. inž. 1. r. 388. Na podlagi 10. člena odloka o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v občini Celje (Uradni list SRS, št. 14-387/73) in 5. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6-28/73), izdaja svet za blagovni promet skupščine občine Celje ODREDBO o obveznem pošiljanju cenikov v evidenco 1 Organizacija druženega dela in zasebniki so dolžni pošiljati občinskemu organu, pristojnemu za cene, obvestila o spremembah cen (cenike), da jih evidentira za naslednje proizvode in storitve: — za pekarske izdelke, razen za osnovne vrste kruha, navedene v prvem odstavku 2. člena odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občin; — za gostinske storitve (tudi obrati družbene prehrane); — za obrtniške storitve (razen dimnikarskih storitev); — za transportne storitve zasebnikov. 2 Prodaja po cenah iz cenika, poslanega v evidenco, ni dovoljena pred potekom 30 dni od dneva, ko je bil cenik poslan ali osebno predložen v evidenco. Upravni organ, pristojen za cene, lahko izjemoma na obrazloženo in upravičeno zahtevo organizacije združenega dela ali zasebnika skrajša rok iz prvega odstavka tega člena. 3 Cenik mora obsegati najmanj tele podatke: 1. naziv proizvoda oziroma storitve, 2. mersko enoto, 3. sedanjo in s cenikom predvideno novo prodajno ceno za proizvod oziroma storitev, Organ, pristojen za cene, lahko zahteva tudi druge podatke. 4 1 Vsakokratne cene (cenike) obrtnih storitev in izdelkov morajo imeti organizacije združenega dela in obrtne delavnice samostojnih obrtnikov izobešene na vidnem mestu v prostorih, kjer sprejemajo naročila strank. Za storitve, ki jih ni mogoče oceniti po merskih enotah, morajo te organizacije in samostojni obrtniki, kakor tudi zasebniki, ki opravljajo transportne storitve, na vsakokratno željo, stranki predložiti splošne pogoje, na osnovi katerih opravljajo svoje storitve. 5 Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-15/1973-3 Celje, dne 23. marca 1973. Predsednik sveta za blagovni promet Zdravko Vidmar 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LITIJA ' 389. Na podlagi 137. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 6/70) in 53. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13/72) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. marca 1973 sprejela ODLOK o pogojih in kriterijih za upravičenost do varstvenega dodatka za kmete — borce 1. člen Pravico do varstvenega dodatka ima kmet — borec v primeru, če dohodki od kmetijske dejavnosti ter drugi redni dohodki kmeta — borca in njegovih družinskih članov ne presegajo mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov, kot ga vsako leto določi skupščina skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja. 2. člen Varstveni dodatek je enak razliki med mejnim zneskom naj nižjih pokojninskih prejemkov, ki jih za tekoče leto določi skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter seštevek starostne pokojnine kmeta in deležem dohodkov, ki odpade na kmeta — borca. Varstveni dodatek se zaokroži tako. da se znesek nad 50 par zaokroži na 1 dinar, znesek pod 50 par pa se ne upošteva. 3. člen Za družinske člane kmeta — borca, katerih, redni dohodki vplivajo na pravico in višino varstvenega dodatka, se štejejo: zakonec, otroci, starši in drugi sorodniki in preužitkarji, ki živijo s kmetom — borcem na kmetiji. 4. člen Za redne dohodke od kmetijske dejavnosti se šteje katastrski dohodek iz prejšnjega leta — povečan dvakrat. Če je n5 kmetiji več kmetov — borcev, ki imajo pravico do starostne ali družinske pokojnine po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, se šteje katastrski dohodek iz prejšnjega leta nepovečan. Če je kmet — borec nepokreten, rabi stalno tujo pomoč, če boluje za tuberkulozo, ali če je samohranilec in če živi na posestvu IV. katastrskega okoliša, se katastrski dohodek ne šteje v skupne dohodke družine. Za samohranilca se šteje kmet — bprec, ki živi sam ali z drugimi dela nezmožnimi sorodniki, pa tudi sicer nima ožjih družinskih članov, ki bi imeli redne dohodke. Za delo nezmožnega družinskega člana se šteje oseba, ki je stara nad 60 let, otroci, ki se šolajo, vojaški vojni invalidi od I. do V. skupine in tiste osebe, ki dokažejo dela nezmožnost z izvidom in mnenjem zdravnika zdravstvene službe. 5. člen Za osebni dohodek iz delovnega razmerja družinskega člana se šteje povprečni mesečni osebni dohodek iz prejšnjega leta, zmanjšan za 67 l/o. Za pokojnino družinskega člana se šteje znesek pokojnine za mesec december prejšnjega leta, zmanjšan za 70 »/o. Za osebni dohodek od samostojne poklicne dejavnosti in za dohodek od stavb in premoženja se šteje dohodek iz prejšnjega leta, ki je bil podlaga za odmero davka. 6. člen Med redne dohodke se ne štejejo invalidski prejemki po zakonu o vojaških vojnih invalidih, otroški dodatek, dodatek za nego in tujo pomoč ter invalidnina po predpisih o invalidskem zavarovanju, socialna podpora, prejemki iz naslova odlikovanj, nagrada učencev v gospodarstvu in štipendija. 7. člen Novi redni dohodki v gospodinjstvu vplivajo od prvega dne naslednjega meseca po nastanku. 8. člen Kmetu — borcu, ki prejema varstveni dodatek, se lahko dodeli občasna družbena pomoč, če je zaradi bolezni, elementarnih nesreč ali drugih okoliščin začasno v težkem materialnem položaju. Občasna denarna pomoč se lahko dodeli kmetu — borcu največ dvakrat v koledarskem letu. Občasna denarna pomoč lahko doseže znesek enomesečne pokojnine in varstvenega dodatka, ki je priznan kmetu — borcu. 9. člen Za odločanje o pravici do varstvenega dodatka kmetom — borcem, se določi komisija za zadeve borcev NOV pri skupščini občine Litija. 10. člen Komisija iz 9. člena odloka ugotavlja, potem ko dobi mnenje občinske organizacije ZB NOV, ali posamezni kmet — borec izpolnjuje po tem odloku pogoje in odloča o višini varstvenega dodatka posameznemu kmetu^— borcu. 11. člen Za ugotovitveni in pritožbeni postopek pri določanju varstvenega dodatka za kmete — borce, se smiselno uporabljajo določila odloka o priznavalninah (Uradni list SRS, št. 46/70). 12. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati 6. člen odloka o urejanju določenih zadev s področja starostnega zavarovanja kmetov (Uradni list SRS, št. 26/72). 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS,.uporablja pa se od 1. januarja 1973. Št. 010-3/73 Litija, dne 27. marca 1973. Predsednik skupščine občine Litija Stane Volk 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC 390. Svet za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve skupščine občine Logatec je na 26. redni seji dne 11. IV. 1973, na podlagi 11. in 13 člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) sprejel SKLEP 1. člen Javno se razgrne osnutek predloga zazidalnega načrta za Rovte. 2. člen Razgrnitev bo v prostorih Zadružnega doma od 12. aprila do 12. maja, vsak dan od 8. do 14. ure in ob sredah od 17. do 19. ure. 3. člen Ob razgrnitvi mora biti občanom na razpolago posebna knjiga, kamor lahko vpišejo svoje pripombe in predloge. Pripombe in predloge lahko občani in organizacije pošljejo tudi pismeno oddelku za gospodarstvo in finance skupščine občine Logatec do 12. maja 1973. 4. člen Sklep začne veljati takoj. St. 350-2/73 Logatec, dne 11. aprila 1973. Predsednik sveta za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve \ skupščine občine Logatec Niko Željko, inž. 1. r. SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE 391. Skupščina občine Mozirje je na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in 128. člena statuta občine Mozirje (Uradni vestnik Celje, št. 12/68 in 17/69 in Uradni list SRS, št. 16/72) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 20. aprila 1973 sprejela ODLOK o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju občine Mozirje za sofinanciranje programa izgradnje osnovnih šol in prostorov za otroško varstvo 1. člen Za območje občine Mozirje se na podlagi odločitve občanov na referendumu 15. aprila 1973 uvede krajevni samoprispevek za sofinanciranje programa izgradnje osnovnih šol in prostorov za otroško varstvo. 2. člen Krajevni samoprispevek se uvede za dobo 5 let (80 mesecev), od 1. 5. 1973 do 30. 4. 1978. 3. člen Krajevni samoprispevek plačujejo naslednji zavezanci, ki stalno prebivajo na območju občine Mo- zirje oziroma opravljajo obrtno dejavnost na območju občine Mozirje: 1. zavezanci, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oziroma nadomestila, po stopnji 1,8% od neto osebnih dohodkov; 2. zavezanci, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti, po stopnji 4 % letno od katastrskega dohodka in od gozdov (od posekanega lesa); 3. zavezanci, ki imajo dohodke od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ali intelektualnih storitev po stopnji 3 % od osnov za prispevke; 4. zavezanci, ki prejemajo pokojnino, po stopnji 1,5% od zneska pokojnine. . I 4. člen Z denarnimi sredstvi, ki se zberejo od krajevnega samoprispevka se bodo sofinancirali naslednji objekti: 1. novogradnja štirirazredne šole v Rečici ob Savinji, 2. dozidava in preureditev obstoječega šolskega objekta na Ljubnem ob Savinji, 3. dozidava in preureditev obstoječega šolskega objekta v Lučaji, 4. dozidava in preureditev obstoječega šolskega objekta v Gornjem gradu, 5. obnova in preureditev obstoječega šolskega objekta v Bočni za potrebe posebne šole, 6. novogradnja dvorazredne osnovne šole v Lepi njivi, 7. montaža centralne kurjave v šolske objekte: a) Solčava b) Šmartno ob Dreti c) Nova Štifta, 8. obnova in preureditev obstoječega šolskega objekta v Šmihelu nad Mozirjem. Skupna okvirna vrednost del po navedenem in sprejetem programu za izgradnjo osnovnih šol in pxo-storov za otroško varstvo v občini Mozirje znaša po trenutnih cenah 20,855.000 dinarjev, od tega zneska bo iz samoprispevka vplačano po sedanjih osnovah 9.595.000 dinarjev. Ta predvidena sredstva pa bodo naraščala v odvisnosti dviga osnov, od katerih se obračunava samoprispevek. 5. člen Krajevnega samoprispevka so oproščeni: — občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja ali pokojnine, ki ne presega 1.000 dinarjev mesečno, — občani, ki imajo osebni dohodek od kmetijske dejavnosti, če letni KD ne presega 1.000 dinarjev na gospodarstvo, — občani, ki prejemajo dohodek, za katerega velja oprostitev po zakonu, — učenci v gospodarstvu, dijaki in študentje od mesečnih nagrad, pomoči in štipendij, — invalidi, od vojaških vojnih invalidnin. Samoprispevek se tudi ne plačuje od rejnin, socialnih pomoči otroškega dodatka, terenskega dodatka, priznavalnine in od regresa za stanarino. Občani, ki imajo dohodek iz več virov, so oproščeni plačevanja krajevnega samoprispevka, če vsota iz vseh teh virov ne presega 1.000 dinarjev. 6. člen Samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava in plačuje od izplačil čistega osebnega dohodka oziroma od pokojnin, obračunavajo pa ga delovne organizacije oziroma skupnosti invalidsko-pokojninske-ga zavarovanja. Kmetijski proizvajalci in druge osebe, ki se ukvarjajo z obrtno in drugo gospodarsko dejavnostjo in intelektualnimi storitvami, morajo svoje obveznosti izpolniti vsako leto najkasneje do 30. avgusta, za leto 1978 pa do 31. maja 1978. Odmera samoprispevka se opravi na enak način, kot se odmerjajo prispevki in davki občanov. Osnova za odmero samoprispevka za zavezance iz tega odstavka je KD oziroma davčna osnova za preteklo leto. Od zavezancev, ki ne izpolnijo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. 7. člen Sredstva, ki se zberejo od krajevnega samoprispevka se stekajo na poseben račun skupščine občine Mozirje — sredstva za izgradnjo šol in so strogo namenska. Za zbiranje in njihovo namensko uporabo skrbi poseben odbor, ki šteje 15 članov. V njem je tudi po en predstavnik krajevne skupnosti kraja, kjer se bodo vršila dela po programu. Odbor po prejšnjem odstavku skrbi za ustreznost načrtov, razpisuje natečaj o oddaji del, zbira izvajalce del in sklepa pogodbe o oddaji del. Poseben odbor imenuje skupščina občine Mozirje. 8. člen Poseben odbor iz prejšnjega člena je dolžan, da vsako leto potom občinskega glasila ali na drug krajevno običajen primeren način, seznani občane o višini zbranih sredstev, o njihovi uporabi in o drugih važnejših podatkih, ki se tičejo samoprispevka in izvajanja programa iz 4. člena tega odloka. 9. člen Po izteku petletnega obdobja, za katero se uvaja krajevni samoprispevek, mora poseben odbor sestaviti zaključni račun o zbranih in uporabljenih sredstvih samoprispevka ter ga predloži v sprejem skupščini občine Mozirje, le-ta pa v primernem roku s podatki zaključnega računa seznani tudi zbore volivcev. Za morebitni višek dohodkov nad izdatki, ki se bodo zbrali od samoprispevka, bo sestavljen nov program o usmeritvi sredstev. Program usmeritve sredstev morajo potrditi zbori volivcev. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. maja 1973 dalje. Št. 010-18/72-1/1 Mozirje, dne 20. aprila 1973. Predsednik skupščine občine Mozirje Jože Deberšek 1. r. 392. POROČILO o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju občine Mozirje Občinska volilna komisija v Mozirju daje po 10. členu zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29-263/72) skupščini občine Mozirje tole poročilo: Skupščina občine Mozirje je s sklepom, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 12/73 razpisala referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa izgradnje osnovnih šol in prostorov za otroško varstvo na območju občine Mozirje. Referendum je bil 15. aprila 1973. Občinska volilna komisija v Mozirju je na podlagi pregleda glasovalnih spisov, ki jih je prevzela od glasovalnih odborov preizkusila zakonitost referenduma in ugotovila, da je bil postopek za izvedbo referenduma iri sam referendum izveden v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja. Po ugotovitvi izida glasovanja je občinska volilna komisija v Mozirju ugoto”’la, da je od 10.486 vpisanih glasovalcev glasovalo 9.742 vseh vpisanih glasovalcev, da je glasovalo »ZA« 8.303, »PROTI« 1.375 vseh vpisanih glasovalcev in da je bilo neveljavnih glasovnic 64. S tem je dana skupščini občine Mozirje zakonita možnost za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa izgradnje osnovnih šol in prostorov za otroško varstvo na območju občine Mozirje. St. 5/73 Mozirje, dne 16. ap^'a 1973. Občinska volilna komisija v Mozirju Tajnik Predsednik Rudi Zager 1. r. Edvard Centrih 1. r. Član Jože Brunšek 1. r. SKUPŠČINA OBČINE SLOVENSKE KONJICE 393. V skladu z določili 6. in 10. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29-263/72), daje občinska volilna komisija Slovenske Konjice POROČILO o izidu referenduma na dan 8. aprila 1973 Referendum je razpisala skupščina občine Slov. Konjice s sklepom o razpisu referenduma za obnovo plačevanja samoprispevka za financiranje programa gradnje osnovnih šol, objektov -za namene prosvete, kulture in telesne vzgoje ter komunalnih objektov na območju občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 8-120/73 in 12-257/63). Program gradenj in obnove šolskih objektov, domov kulture in komunalnih objektov splošne porabe na območju občine Slovenske Konjice za čas od 1. 5. 1973 do 30. 4. 1978 iz sredstev samoprispevka je bil objavljen v Uradnem listu SRS- št. 8-121/73. Referendum je bil ločeno za naslednja območja krajevnih skupnosti: I. območje: Slov. Konjice, Konjiška vas, Bezina, Dobrava — Gabrovlje, Polene, Sp- Grušovje, Tepanje, Stranice, Vešenik-Brdo, Zeče, Špitalič, Sojek-Kamna gora, Loče pri Poljčanah, Jernej pri Ločah, Žiče, Draža vas in Zbelovo. II. območje: Zreče, Resnik in Skomarje. III. območje: Vitanje a) V prvem območju je potekalo glasovanje na 39 glasovalnih mestih. V imenike na tem območju je bilo vpisanih 8793 občanov; upravičeno odsotnih 569 občanov; glasovalo je 7814 občanov ali 95,01 %>; za samoprispevek je glasovalo 6305 občanov ali 76,66 °/o. Izid glasovanja za I. območje je tedaj pozitiven. b) V drugem območju je potekalo glasovanje na 6 glasovalnih mestih. V imenike na tem. območju je bilo vpisanih 1857 občanov; upravičeno odsotnih 116 občanov; glasovalo je 1626 občančv ali 93,39 “/o; za samoprispevek je glasovalo 1255 občanov ali 72,08 "/o. Izid glasovanja za II. območje je tedaj pozitiven. c) V tretjem območju je potekalo glasovanje na 16 glasovalnih mestih. V imenike na tem območju je bilo vpisanih 1659 občanov; upravičeno odsotnih 77 občanov; glasovalo je 1507 občanov ali 95,25 °/o. Za samoprispevek je glasovalo 1229 občanov ali 77,68 "/o. Izid glasovanja za III. območje je tedaj pozitiven. Občinska volilna komisija, ki je vodila referendum in neposredno spremljala potek glasovanja na glasovalnih mestih, ugotavlja, da je glasovanje na glasovalnih mestih potekalo v redu, da ni bilo nobenih nepravilnosti in tudi ne pritožb občanov, zato razglaša, da je samoprispevek za vsa tri prispevna območja za obdobje od 1. maja 1973 do 30. aprila 1978 zakonito izglasovan. To poročilo se objavi v Uradnem listu SRS. St. 21-1/73 Slovenske Konjice, dne 10. aprila 1973. Občinska volilna komisija Tajnik Predsednik Ivan Marguč 1. r. Bojan Planinšek, dipl. iur. 1. r. Član Truda Nemeš, dipl. iur. 1. r. SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC 394. Na podlagi določb resolucije skupščine SR Slovenije o osnovah kadrovske politike v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 43/71) so organizacije združenega dela s sedežem na območju občine Žalec, skupščina občine Žalec, občinski sindikalni svet Žalec, občinska konferenca SZDL Žalec, občinska konferenca ZKS Žalec, občinska konferenca ZMS Žalec, upravni odbor sklada občine Žalec za štipendiranje in posojila za izobraževanje sprejele DRUŽBENI DOGOVOR o osnovah kadrovske politike v občini Žalec I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Podpisniki družbenega dogovora sklenejo družbeni dogovor o osnovah kadrovske politike v organizacijah združenega dela s področja gospodarstva in družbenih služb z namenom, da z uveljavljanjem kadrovske politike kot neločljivega sestavnega dela samoupravne, razvojne in poslovne politike ustvarijo take družbene razmere, ki bodo omogočile vsestranski razvoj potencialnih sposobnosti delovnih ljudi, zlasti mladine, ki bodo zagotavljale vsakemu njegovim sposobnostim in znanju ustrezno delovno mesto in ki bodo omogočile uveljavljanje svobodne, odgovorne in kulturno osveščene ter ustvarjalne osebnosti in njenih socialističnih moralnopolitičnih vrednot. 2. člen Podpisniki bodo zagotovili v skladu s tem družbenim dogovorom, predpostavkami družbenega plana in razvoja občine Žalec za obdobje 1971—1975 ter v skladu s stališči in zaključki družbenopolitičnih organizacij o kadrovskih vprašanjih in problematiki, v programih razširjene reprodukcije in v politiki delitve dohodka, da se bo delež za izobraževanje kadrov ter strokovno in družbenoekonomsko usposabljanje delovnih ljudi gibal v skladu z rastočimi kadrovskimi potrebami podpisnikov družbenega dogovora. 3. člen Podpisniki bodo v svojih samoupravnih aktih, ki vsebujejo elemente kadrovske politike, uveljavili v skladu s tem družbenim dogovorom takšne odnose in pogoje, ki bodo ob delovnih izkušnjah in drugih kriterijih zahtevali ter zagotavljali stalni dvig celokupnega izobrazbenega ter kvalifikacijskega sestava delovne skupnosti, zlasti pa izobrazbeno raven vodilnega in vodstvenega kadra. 4. člen Podpisniki bodo omogočili tistim, ki ne izpolnjujejo pogojev in zahtev svojega delovnega mesta, da si manjkajočo izobrazbo pridobe v roku. ki ga določijo njihovi samoupravni akti v skladu s tem družbenim dogovorom. 5. člen Podpisniki bodo skrbeli za tako organizacijo permanentnega izobraževanja, ki bo zagotavljala vsem članom delovne skupnosti, njihovim materialnim razmeram ustrezne pogoje izobraževanja ob delu, na vseh stopnjah v smeri strokovnega, družbenopolitičnega izobraževanja ter izobraževanja na področju narodne, obrambe in civilne zaščite ter v skladu z dolgoročnim programom kadrovske preobrazbe organizacije združenega dela oziroma programa družbenopolitične skupnosti občine. 6. člen Podpisniki bodo stalno izpopolnjevali sistem štipendiranja dijakov in študentov in zagotavljali stalno rast sredstev za štipendiranje in kreditiranje ter njihovo razdeljevanje v skladu z družbenim dogovorom o štipendiranju izobraževanja v občini. 7. člen Podpisniki bodo zagotavljali z bolj smotrno organizacijo dela, medsebojnimi odnosi, ustreznejšo razporeditvijo na delovna mesta, vspodbudnim sistemom delitve dohodkov in osebnih dohodkov ter družbenim priznavanjem strokovnosti in znanja, optimalnejšo angažiranost oziroma izkoriščenost strokovnih kadrov. 8. člen Podpisniki bodo proučili in postopoma odpravili vzroke odhajanja delavcev, zlasti strokovnjakov iz delovnih organizacij na začasno delo v tujino ter ustvarjali pogoje, ki bodo vspodbujali njihovo čim hitrejše vračanje in ponovno vključevanje v delovne skupnosti na območju občine. 9. člen Podpisniki bodo v skladu in v rokih iz tega družbenega dogovora na podlagi ocene stanja kadrov in kadrovskih potreb sprejeli ustrezne pravilnike in dolgoročne načrte s potrebnimi materialnimi, organizacijskimi in drugimi pogoji. t 10. člen Podpisniki družbenega dogovora bodo pri njegovem uresničevanju med seboj sodelovali, koordinirali svoja interna stališča'in' ukrepe tako, da se namen tega družbenega dogovora čimpreje in čim popolneje doseže, sodelovali pa bodo tudi z družbenopolitičnimi skupnostmi, zainteresiranimi samoupravnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami. II. ENOTNI ELEMENTI KADROVSKE POLITIKE 11. člen Podpisniki bodo v šestih mesecih od dneva, ko začne veljati ta družbeni dogovor, analizirali obstoječo kadrovsko strukturo v primerjavi s sistemizacijo delovnih mest. V tem roku bodo tudi preverili sistemizacijo delovnih mest glede na realnost zahtev posameznega delovnega mesta. , Pri ocenjevanju realnosti zahtev delovnega mesta se lahko uporabljajo kot merilo organizacijska delitev organizacije združenega dela, zahteve vz analitičnih ocen delovnih mest glede izobrazbe, prakse in sklenjeni sporazumi o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Podpisniki, ki še niso sprejeli svojih splošnih aktov o sistemizaciji delovnih mest, bodo v roku iz prvega odstavka sprejeli svoje splošne akte-o sistemizaciji delovnih mest, ostali pa bodo v tem roku po potrebi vskladili svoje splošne akte o sistemizaciji. V tem roku bodo podpisniki vskladili tudi ostale samoupravne akte, ki vsebujejo elemente kadrovske politike. i 12. člen Podpisniki bodo ugotovitve analiz obstoječe kadrovske strukture obravnavali na pristojnih 'samoupravnih organih v roku iz 11. člena tega dogovora. 13. člen Podpisniki bodo v 3. mesecih od dneva, ko bodo samoupravni organi obravnavali analizo obstoječe kadrovske strukture, izdelali in sprejeli plan, kako bodo v določenem roku odpravili razlike med dejansko in po sistemizaciji delovnih mest zahtevano kadrovsko strukturo. Rok za odpravo razlik ne sme biti dgljši od petih let za eno manjkajočo stopnjo strokovne izobrazbe oziroma ne sme biti daljši od sedmih let za dve manjkajoči stopnji strokovne izobrazbe. Podpisniki bodo zagotovili potrebna sredstva za realizacijo plana iz prvega odstavka v taki višini, da bodo vsem delavcem organizacije združenega dela pod enakimi pogoji omogočili, da si pridobijo manjkajočo strokovno izobrazbo, prav tako pa bodo ustvarili tudi druge potrebne pogoje za uresničitev te naloge. 14. člen Podpisniki bodo najpozneje do konca leta 1973 sprejeli vsaj srednjeročni program potrebnih kadrov, ki mora temeljiti na razvojnem programu organizacije združenega dela in tudi predvidevati, kako se bodo zagotavljala potrebna sredstva za njegovo realizacijo. 15. člen Podpisniki bodo organizirali in zadolžili ustrezne strokovne službe, ki bodo stalno spremljale in sistematično obravnavale probleme s področja kadrovske politike, pripravljale strokovno gradivo za organe upravljanja in jim s tem omogočile sprejemanje z razvojnimi cilji usklajene odločitve ter izvrševale odločitve organov upravljanja. Pri sistemizaciji delovnih mest v kadrovski službi bodo podpisniki upoštevali, da gre za tako odgovorno strokovno in politično delo, ki ga lahko opravlja le delavec z ustrezno strokovno izobrazbo, z ustreznimi moralnopolitičnimi in moralnoetičnimi vrlinami, s pravilnim odnosom do samoupravljanja in do delitve po delu. Podpisniki bodo zagotavljali kadrovski službi take pogoje dela, da bo v celoti prišla do izraza samostojnost dela kadrovske službe in njena odgovornost za opravljanje dela pred delovno skupnostjo. Podpisniki soglašajo, da morajo imeti strokovni delavci v kadrovski službi najmanj višjo strokovno izobrazbo. 16. člen Podpisniki, ki imajo okrog 100 zaposlenih, bodo za izvrševanje kadrovskih zadev zaposlili enega strokovnega delavca, do 500 zaposlenih dva strokovna delavca ter za vsakih nadaljnjih 300 zaposlenih praviloma nadaljnjega enega strokovnega delavca. 17. člen Podpisniki bodo občasno, najmanj po enkrat letno preverjali svoje splošne akte, s katerimi določajo in usmerjajo kadrovsko politiko in določajo kadrovsko strukturo in jih usklajevali s svojimi dejanskimi potrebami. Pri tem bodo upoštevali spremembe v tehniki, organizaciji delovnih procesov in družbenih odnosih. III. IZOBRAZBENI IN DRUGI POGOJI ZA VODILNA IN VODSTVENA DELOVNA MESTA 18. člen Podpisniki se sporazumejo, da je velikost organizacije združenega dela oziroma temeljne organizacije združenega dela in doseženi dohodek merilo za razvrščanje organizacije združenega dela v določene skupine, po katerih se določajo s tem družbenim dogovorom izobrazbeni in drugi pogoji za vodilna in vodstvena delovna mesta. V prvo skupino se razvrščajo organizacije združenega dela oz. temeljne organizacije združenega dela, ki izpolnjujejo enega izmed navedenih pogojev: a) industrija, kmetijstvo, gozdarstvo, gradbeništvo in promet — zaposlujejo nad 400 delavcev — ustvarjajo nad 50 milijonov din celotnega dohodka b) trgovina — zaposlujejo nad 300 delavcev — ustvarjajo nad 100 milijonov din celotnega dohodka c) komunalna dejavnost — zaposlujejo nad 250 delavcev — ustvarjajo nad 25 milijonov din celotnega dohodka. V drugo skupino se razvrščajo organizacije združenega dela oz. temeljne organizacije združenega dela, ki izpolnjujejo enega izmed navedenih pogojev: a) industrija, kmetijstvo, gozdarstvo, gradbeništvo, promet, obrt — zaposlujejo nad 50 delavcev — ustvarjajo nad 5 milijonov din celotnega dohodka , b) trgovina in gostinstvo — zaposlujejo nad 50 delavcev 's — ustvarjajo nad 20 milijonov din celotnega dohodka c) komunalna dejavnost * — zaposlujejo nad 50 delavcev — ustvarjajo nad 7,5 xmilijonov din celotnega dohodka. V tretjo skupino se razvrščajo vse ostale organizacije združenega dela, ki imajo status posebnega družbenega pomena, organizacije, ki opravljajo intelektualne storitve ter organizacije s področja družbenih služb ter državne uprave. Za naštete se uporabljajo izobrazbeni in drugi pogoji, za vodilna in vodstvena delovna mesta v skladu z zakonitimi določili, najmanj pa je za ta delovna mesta potrebna višja strokovna izobrazba, če ni z zakonom določena višja stopnja strokovne izobrazbe. 19. člen V organizacijah združenega dela oz. temeljnih organizacijah združenega dela, ki se razvrščajo v prvo skupino, morajo imeti vodilni delavci visoko strokovno izobrazbo, v izjemnih primerih višjo strokovno izobrazbo. V organizacijah združenega dela oz. temeljnih organizacijah združenega dela, ki se razvrščajo v drugo skupino, morajo imeti vodilni delavci najmanj višjo strokovno izobrazbo, v izjemnih primerih srednjo strokovno izobrazbo. V organizacijah združenega dela oz. temeljnih organizacijah združenega dela. ki se razvrščajo v tretjo skupino, lahko »majo vodilni delavci najmanj srednjo ali njej ustrezno strokovno izobrazbo, če način proizvodnje in organizacija proizvodnega procesa to dovoljujeta. Kot izjemni primeri iz prvega in drugega odstavka tega člena, zaradi katerih se upošteva za eno stopnjo nižja strokovna izobrazba, se smatrajo dosedanja uspešnost in prizadevnost ter moralnopolitična neoporečnost. 20. člen Podpisniki se sporazumejo, da se štejejo kot vodilna naslednja mesta: — vodje organizacij združenega dela oz. temeljnih organizacij združenega dela, — vodje samostojnih služb organižacij združenega dela oz. temeljnih organizacij združenega dela (račd-novodje, vodje komerciale, vodje proizvod no-teh ničnih služb, vodje splošnih služb in podobno). 21. člen Podpisniki bodo v svojih sistemizacijah delovnih mest določili tudi, katera mesta so vodstvena delovna mesta. 22. člen Podpisniki bodo pri vodilnih In vodstvenih delovnih mestih upoštevali kot poglavitno merilo sposobnost, ki temelji na zahtevani strokovni izobrazbi in ustreznih izkušnjah, izraža pa se v doseženih rezultatih dela. V svojih splošnih aktih bodo podpisniki določili merila za ugotavljanje ustreznih izkušenj in osnove ter merila za ugotavljanje doseženih rezultatov dela. Merila za ugotavljanje dpseženih rezultatov dela, ustvarjenih na osnovi letnega programa, ki si ga je zastavila organizacija združenega dela, morajo imeti za izhodišče kot minimum za pozitiven rezultat dela povprečni uspeh, ki ga dosežejo organizacije združenega dela panog oziroma podpanog SRS, po kateri se posamezni podpisnik razvršča po registrirani panogi dejavnosti. Podpisniki bodo dosežene rezultate vodilnih in vodstvenih delovnih mest ugotavljali najmanj vsako leto ob potrditvi zaključnega računa, lahko pa tudi preje. Podpisniki bodo obravnavali tudi analizo oz. poročilo občinske skupščine o doseženih rezultatih dela za preteklo leto. S temi ugotovitvami bodo seznanili organe upravljanja. 23. člen Podpisniki bodo na vodilna in vodstvena delovna mesta razvrščali samo delavce, ki izpolnjujejo vse zahtevane pogoje delovnega,mesta po sistemizaciji delovnih mest oziroma po splošnih aktih. Izjemoma lahko podpisniki odločijo, da ostane na vodilnem ali vodstvenem delovnem mestu delavec, ki ne izpolnjuje izobrazbenih zahtev delovnega mesta, če je bil na takem delovnem mestu, ko je začel veljati ta družbeni dogovor in je imel tedaj najmanj dvajset let delovnih izkušenj (od tega najmanj polovico na ustreznih strokovnih delovnih mestih), delo na delovnem mestu pa uspešno opravlja. Da delavec uspešno opravlja delo na delovnem mestu, ugotavljajo organi upravljanja na način in po merilih in osnovah iz 22. člena. Spregled izobrazbenih zahtev iz tega člena velja tudi za izbiro kandidatov ob reelekciji. IV. POGOJI IN ROKI ZA PRIDOBITEV ZAHTEVANE IZOBRAZBE 24. člen Podpisniki bodo V skladu 8 svojimi plani, kako bodo v določenem roku odpravili razlike med dejansko in po sistemizaciji delovnih mest zahtevano kadrovsko strukturo (13. člen), individualno vsakemu delavcu, ki ne izpolnjuje zahtev delovnega rpesta, na katerega je razvrščen, določili rok, v katerem si mora pridobiti manjkajočo izobrazbo in pogoje, pod katerimi si mora manjkajočo izobrazbo pridobiti. Podpisniki se obvezujejo, da bodo vsem delavcem zagotovili enake materialne možnosti za pridobitev manjkajoče izobrazbe, 25. člen Podpisniki lahko oprostijo delavcu, ki imajo na dan, ko začne veljati ta družbeni dogovor, najmanj 40 let starosti oz. najmanj dvajset let delovnih izkušenj na istih ali podobnih delovnih mestih, delo na delovnem mestu pa uspešno opravljajo, obveznosti, da si pridobijo manjkajočo strokovno izobrazbo. Uspešnost takih delavcev ugotavlja na predlog posebne komisije pristojni organ samoupravljanja v organizaciji združenega dela oziroma organ iz 35. člena tega dogovora, V. ZAPOSLOVANJE NOVIH DELAVCEV IN PRIPRAVNIŠTVO 26. člen Pri vključevanju novih delavcev se podpisniki zavezujejo, da bodo ob objavljanju ali razpisovanju prostih delovnih mest upoštevali v sistemizaciji delovnih mest zahtevane pogoje. 27. člen Podpisniki, ki nimajo strokovnih delavcev za poklicno usmerjanje ter zaposlovanje, bodo ob izboru novih delavcev in pri sestavljanju predlogov za sprejem sodelovali s strokovno službo pristojnega zavoda za zaposlovanje. 28. člen Podpisniki se zavezujejo, da bodo v skladu z veljavnimi predpisi o sprejemanju pripravnikov na delo sistemizirali potrebno število pripravniških delovnih mest. 29. člen Podpisniki se zavezujejo, 'da bodo vprašanje funkcionalnega usposabljanja pripravnikov Uredili z ustreznimi programi, določili pripravnikom mentorje ter v programih določili pravice in obveznosti pripravnikov in mentorjev. VI. ENOTNI POGOJI PRI IZBIRI VODILNIH KADROV 30. člen Podpisniki bodo upoštevali, da je izbira vodilnih kadrov realna osnova za selekcijo kadrov in eden od elementov optimalnejše angažiranosti kadrov v proizvodnji. Zato bodo predsedniki ustvarjali pogoje za realno izvajanje izbire vodilnih kadrov oh upoštevanju, da je merilo sposobnosti izobrazba in ustrezne izkušnje, ki morajo najti svoje potrdilo v doseženih rezultatih dela. Podpisniki morajo pri izbiri vodilnih kadrov upoštevati tudi moralnopolitične kvalitete ter odnoš do samoupravljanja. VII. ELEMENTI STIMULACIJE 31. člen Podpisniki se bodo sporazumevali o poenotenju osnov In meril za stimulacijo vodilnega, vodstvenega in strokovnega kadra in s tem izenačili pogoje dela teh kadrov ter tako onemogočili nezdravo migracijo teh kadrov. 32. člen Podpisniki se sporazumejo, da med seboj ne bodo nelojalno konkurirali pri pridobivanju kadrov. Za nelojalno konkurenco smatrajo podpisniki zlasti: — tiho dogovarjanje-snubljenje kadrov brez javnih razpisov, — preplačevanje kadrov istih’ profilov nad dogovorjenimi osnovami, — dopolnjevanje obračunskih osnov na račun materialnih stroškov, kreditiranja individualne stanovanjske izgradnje nad določili internih aktov, — dajanje drugih materialnih nadomestil kot dopolnilo obračunskih osnov. VIII. SREDSTVA ZA IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE 33. člen Podpisniki bodo za izobraževanje in usposabljanje namenili tolikšna sredstva, da bodo svoje plane izobraževanja in usposabljanja lahko izpolnjevali. Najmanj pa bodo v ta namen namenili sredstva v višini 1 “/o od bruto sredstev za osebne dohodke. Navedena sredstva se izločijo in koristijo v okviru sklada skupne porabe ter so strogo namenska. IX PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE 34. člen Podpisniki bodo zagotavljali dopolnilno in stalno izobraževanje članov delovne skupnosti, da bi le-ti lahko sledili sodobnim, hitrim spremembam v tehniki, organizaciji delovnih procesov in družbenih odnosih. Podpisniki bodo v šestih mesecih po uveljavitvi tega družbenega dogovora sprejeli plane dopolnilnega in stalnega izobraževanja vodilnih in vodstvenih kadrov ter ostalih članov delovne skupnosti. To izobraževanje bo obsegalo tako strokovno izobraževanje kot tudi družbeno-ekonomsko izobraževanje v skladu s sklenjenim družbenim dogovorom o družbenem izobraževanju, s čemer se bp omogočilo vsakemu delavcu, da dejansko postane proizvajalec in upravljalec. X. IZVAJANJE NALOG 35. člen Podpisniki bodo ustanovili posebne kolektivne izvršilne organe, ki bodo zagotavljali sistematično obravnavanje In stalno spremljanje problemov s področja kadrovske politike m s tem omogočili sprejemanje z razvojnimi cilji usklajene odločitve. XI. KOMISIJA ZA IZVAJANJE DRUŽBENEGA DOGOVORA O KADROVSKI POLITIKI 38. člen Podpisniki se sporazumejo, da komisiji za pripravo družbenega dogovora po njegovi uveljavitvi prenehata z delom. Ustanovi pa se komisija za izvajanje družbenega dogovora o kadrovski politiki. Komisijo imenuje občinska skupščina izmed podpisnikov dogovora Komisija šteje 7 članov, mandatna doba pa traja 4 leta. Komisija ima predvsem tele naloge: — spremljanje izvrševanja družbenih dogovorov s področja kadrovske politike in v ta namen lahko od podpisnikov zahteva potrebne podatke, — razlaganje določil tega družbenega dogovora na zahtevo posameznega podpisnika, — sprejemanje predlogov podpisnikov za spremembe in dopolnitve družbenega dogovora s tem, da je o vsakem predlogu dolžna sprejeti stališče in ga sporočiti predlagatelju najpozneje v 60. dneh od prejema predloga, — pripravljanje osnutkov sprememb in dopolnitev tega sporazuma ter predlaganje v obravnavo podpisnikom. XII. DOGOVORJENE SANKCIJE 37. člen Primere neizvajanja oziroma kršenja določil družbenega dogovora obravnava komisija iz 36. člena tega družbenega dogovora, ki o svojih ugotovitvah obvesti samoupravne, izvršilne in politične organe organizacije združenega dela ter jih opozori na neizvajanje določb dogovora. Po potrebi lahko komisija o neizvajanju oziroma kršenju določb družbenega dogovora informira tudi samoupravne in politične organe v občini. Obenem določi komisija tudi rok za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. 38. člen Primere neizvajanja ali kršenja določb tega družbenega dogovora ugotavlja ali obravnava na osnovi ugotovitev komisije iz 36. člena tega dogovora, komisija za presojo kršitev družbenega dogovora, ki izreka tudi denarne kazni. Komisijo imenuje občinska skupščina izmed podpisnic družbenega dogovora. Komisija šteje 5 članov, predsednik komisije pa je odbornik občinske skupščine. Vsak član komisije ima svojega namestnika. Mandatna doba komisije je 4 leta. Komisija dela po poslovniku, ki ga sprejme občinska skupščina po predhodni obravnavi vseh podpisnikov družbenega dogovora. 39. člen Za neizvajanje ali kršitev določb tega družbenega dogovora po lastni krivdi in kljub predhodnemu opozorilu komisije iz 37. člena tega dogovora, dogovorijo podpisniki naslednje denarne kazni: za določbe II. poglavja od 2.000 do 20.000 din za določbe III. poglavja od 1.000 do 10.000 din za določbe V. poglavja od 1.000 do 10.000 din za določbe Vil. poglavja od 500 do 5.000 din za določbe VIII, poglavja od 1.000 do 10.000 din Sredstva iz naslova denarnih kazni se odvajajo v sklad občine 2alec za štipendije in posojila za izobraževanje. XIII. KONČNE DOLOČBE 40. člen Ta družbeni dogovor se začne uporabljati, ko ga podpišejo skupščina občine Žalec, občinski sindikalni svet. občinska konferenca SZDL Žalec, občinska konferenca ZKS Žalec, občinska konferenca ZMS Žalec in upravni odbor sklada občine Žalec za štipendije in posojila za izobraževanje ter vse organizacije združenega dela s sedežem na območju občine Žalec. 41. čleij Ko so izpolnjeni pogoji za uporabo tega družbenega dogovora iz prejšnjega člena, se besedilo objavi v Uradnem listu SRS. Osmi dan po objavi začnejo veljati določbe tega družbenega dogovora za vse podpisnike. St. 117-4/73-1/3 Žalec, dne 20. marca 1973. Predsednik skupščine občine Žalec Jožko Rozman 1. r. Za organizacijo združenega dela: direktor in predsednik delavskega sveta Montaže Žalec Keramične industrije Liboje Ferralit Žalec Predsednik občinskega sindikalnega sveta Žalec Venčeslav Satler 1. r. Predsednik občinske konference SZDL Žalec Vlado Plaskan 1. r. Predsednik občinske konference ZMS Žalec Janez Kroflič 1. r. Strojne industrije SIP Šempeter Minerve Žalec Pohištvene industrije Garant Polzela Tekstilne tovarne Prebold TT »Juteks« Žalec Tovarne nogavic Polzela Kombinata Hmezad Žalec Gradbenega podjetja »Gradnja« Žalec Avtoprevoza Šempeter Trg. podjetja Savinjski magazin Žalec Gost. podjetja »Hotel Slovan« Vransko Obe Zarja Žalec Gradb. obrtnega trgovskega podjetja »Usluge« Polzela MIK Prebold Sigme Žalec Stanovanjsko komunalno podjetje Žalec Veterinarske postaje Žalec Temeljne izobraževalne skupnosti Žalec Sekretar občinske konference ZKS Žalec Vlado Gorišek 1. r. Instituta za hmeljarstvo Žalec Občinske matične knjižnice Žalec Invalidskih delavnic Vransko Doma upokojencev Polzela i- VSEBINA: stran «74 Zakon o dopolnitvi zakona o davkih občanov 57* 118.) Zakon o dopolnitvi zakona o republiškem prispevku od sredstev skupne porabe 579 119. Zakon o spremembi zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev 57* 120. Zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov in prispevkov za leto 1973 580 121. Priporočila in sklepi o nočnem delu žena in mladine v industriji, gradbeništvu in prometu 580 122. Odlok o razglasitvi določenih trofej za naravni spomenik • 5gj 123. Odlok o razdelitvi deviz za potrebe republiških orga-' nov, zavodov, organov družbenih organizacij, ožjih družbenopolitičnih skupnosti in civilnih pravnih oseb v SK Sloveniji za leto 1973 5*1 121. Odlok o soglasju k enotnim osnovam meril za financiranje dejavnosti vzgojnih in izobraževalnih zavodov 581 125. Odlok o soglasju k merilom in pogojem za zagotavljanje posebnih dopolnilnih sredstev temeljnim izobraževalnim skupnostim v letu 1973 581 126. Odlok o razrešitvi in imenovanju predsednika začasne komisije enotnega zbora delovnih skupnosti skupščine SK Slovenije za proučitev vprašanj s področja družbenoekonomskih odnosov in vprašanj financiranja družbenopolitičnih in samoupravnih skupnosti 581 1271, Navodilo o tem, kaj se šteje za čistilne naprave za l ^Jvodo in zrak, za katere se ne plačuje republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela 581 SPLOSNl AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ 128. Družbeni dogovor o načinu zmanjševanja pokojnine upokojencem, ki ponovno stopijo v delovno razmerje, začnejo opravljati samostojno dejavnost ali delo na podlagi pogodbe o delu 5*5 129. Sklep o združitvi Zveze skupnosti zdravstvenega za- varovanja drlavrev SR Slovenije in Zveze skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov SR Slovenije v Zvezo skupnosti zdravstvenega zavarovanja SR Slovenije 586 130. Dopolnitev nomenklature poklicev 586 PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN 381. Dogovor o ustanovitvi sveta občin ljubljanske regije (Ljubljana) 587 385. Odlok o zakloniščih na območju mesta Ljubljane (prečiščeno besedilo) 588 386 Odlok o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Celje) 592 387. Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v občini Celje 593 388. Odredba o obveznem pošiljanju cenikov v evidenco (Celje) 594 389. Odlok o pogojih in kriterijih za upravičenost do varstvenega dodatka za kmete — borce (Litija) 5*1 390. Sklep o javni razgrnitvi osnutka predloga zazidalnega načrta Rovte (Logatec) 5*5 Predsednik upravnega odbora sklada občine Žalec za štipendije in posojila za izobraževanje Dolfe Naraks 1. r. Doma oskrbovancev Novo Celje Občinskega sodišča Žalec Uprave SO Žalec Organa za kaznovanje prekrškov Žalec Kina Žalec 391. Udlok o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju občine Mozirje za sofinanciranje programa Izgradnje osnovnih šol in prostorov za otroško varstvo (Mozirje) 595 392. Poročilo o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju občine Mozirje 597 393. Poročilo o izidu referenduma na dan 8. aprila 1973 (Slovenske Konjice) 597 394. Družbeni dogovor o osnovah kadrovske politike v občini Žalec 597 Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik: Milan Biber — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča«, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1973 110 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni oo Izidu vsake številke — Uredništvo in uprava: Ljubljana. Veselova 11. poštni predal 379 VII - Telefon- direktor, uredništvo, uprava In knjigovodstvo: 20 701, prodaja, preklici In naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-603-40323 — oproščeno prometnega davka po mnenju sekretariata za informacije v Izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, št. 42I-1'72 Številka 14 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Razglasni del z dne 25. aprila 1973 LETO XXX V sodelovanju s skupščino pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji je CZ Uradni list SRS izdal brošuro STATUT SKUPNOSTI POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA V SR SLOVENIJI IN DRUGI PREDPISI S PODROČJA POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVA-' ROVANJA s pojasnili Cena 25 din CZ Uradni list SRS, Ljubljana, Veselova 11 p. pr. 379/VII Razglasi m objave Postavitev stalnega sodnega tolmača Št. P 74/A-1/73 2883 Z odločbo republiškega sekretarja za pravosodje in občo upravo SRS v Ljubljani št. P 74/A-1/73 z dne 5. 2. 1973 je bila postavljena za stalnega sodnega tolmača za nemški jezik zs območje SR Slovenije Dunja Brezovar, Maribor. Razlagova 5. Odločba se objavlja na podlagi S člena pravilnika o stalnih sodnih tolmačih z dne 27 12 1967, Ur, 1. SRS, št. 1/68. Št. P 74 A-5/73 ’ 2884 Z odločbo republiškega sekretarja za pravosodje in občo upravo SRS v Ljubljani z dne 14. 3. 1973, št. P 74/A-5/73, je bil postavljen za stalnega sodnega tolmača za nemški ;n srbohrvaški jezik za območje SR Slovenije Bogdan Polajner, Maribor, Ruplova 7 c. Odločba se objavlja po 9. členu pravilnika o stalnih sodnih tolmačih z dne' 27. 12. 1967, Ur. 1. SRS, št. 1/68. St. P 74/A-6/73 3246 Z odločbo republiškega sekretarja za pravosodje in občo upravo SRS v Ljubljani št. P 74/A-©, 73 z dne 14 III. 1973 je bil postavljen za stalnega sodnega tolmača za nemški jezik za območje SR Slovenije Stanislav Modic. Novo mesto Valantičeva 14. Odločba se objavlja na podlagi 9 člena pravilnika o stalnih sodnih tolmačih z dne 27. 12. 1967, Ur. 1. SRS. št. 1/68. Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo Re zdelane vseh kvalitet in izdelav sanitarni ip instalacijski material, od tega: kovinske cevi za razne instalaciie (vodne, parne, plinske, kanalizacijske), fazonski deli in spo.ini deli ifi-tingi), spojnice, loki, razdelilniki, reducirke, sifoni, rešetke, čepi, stenski vodnjaki. Pri prodajalni št. 8, Šentlovrenc se izbriše poslovodkinja Kužnik Tilka in vpiše nova poslovodkinja Majde Rozalija. Ljubljana, 19 februarja 1973. Zadr I 108/54 453 Kmetijska zadruga »Krka«, Novo mesto. Vpišejo se nove enote: prodajalna št 5 Uršla sela ZD, prodajno mesto »Bife-" Uršna sela. zadružni dom, ki ima takle poslovni predmet: opravljanje bife storitev; prodaja na drobno in točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač, nudenje toplih in hladnih jedi, prodaja tobačnih izdelkov in vžigalic. Poslovodkinja je Blatnik Marica. Enota nima samostojnih pravic. Ustanovil jo je ZS dne 27. XI. 1972; Blagovnica Žabja vas 18, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno: vrvarski izdelki ter izdelki iz konoplje in jute; železnina in kovinsko blago, bicikli, šivalni stroji in potrebščine; motorna vozila, nadomestni deli in potrebščine: kmetijski stroji in orodje, umetna gnojila in sredstva za varstvo rastlin: čebelar-; ski material in potrebščine; elektrotehnični material; gradbeni material (razen točke 7 in 8 nomenklature); -eiejsui ui lujtrpues Igouiaid uj RA.ip cijski material; steklo, porcelan in keramika; živina in krma; semensko blago; zdravilna zelišča; barve, laki, kemikalije in potrebščine; naftni derivati, mazila, olja in masti, od tega strojne masti (tovotna mast za kroglične in vroče ležaje); tekstilno blago, kratko in pleteno ter konfekcija; galanterijsko in bazarsko blago ter igrače; krzneno blago: obutev; proizvodi iz gume, kavčuka in plastičnih mas; glasbila, radijski aparati in po- trebščine; športne potrebščine; ure in izdelki iz plemenitih kovin; par-fumerijsko in kozmetično blago; pohištvo; pisarniški material, papir, pisalne in šolske potrebščine; meso in mesni izdelki; žito in mlevski izdelki: živila in gospodinjske potreoščine; delikatese; izdelki s , sladkorjem in kakavom; zelenjava, sadje ip njihovi izdelki; alkoholne in brezalkoholne pijače; perutnina, jajca, perje in divjačina. V. d. poslovodje je Brulc Peter. Pravice enote so razvidne iz 34. čl. statuta zadruge. Enoto je ustanovil ZS 27. XI. 1972- Blagovnica Žabja vas 18, prodajno mesto Bife Žabja vas 18, ki ima takle poslovni predmet: opravljanje bife storitev — prodaja na drobno in točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač, nudenje toplih in nladnih jedil, prodaja tobačnih izdelkov in vžigalic. V. d poslovodje je Brulc Peter. Enota nima .samostojnih pravic. Ustanovil jo je ŽS 37. XI. 1972. Pri prodajalni št. 5, Uršna sela, zadružni dom se vpiše razširitev predmeta poslovanja še na prodajo na drobno: pohištvo: pisarniški material. papir, pisalne in šolske potrebščine; meso in mesni izdelki, od tega sveže pakirano meso in zaklana perutnina; pri prodajalni št. 5, Brusnice 7 se izbriše poslovodja Malnarič Vida in vpiše novi poslovodja Medle Janez ter vpiše razširitev preameta poslovanja še na prodajo na drobno; pohištvo; meso in mesni izdelki, od tega sveže pakirano meso in zaklana perutnina; pri prodajalni št. 13, Bršljin 18 se izbriše poslovodja Grašak Jože in vpiše novi poslovodja Bobnar Jože; pri prodajalni št. 17, Kiosk na Trdinovi c., Novo mesto se izbriše poslovodja Pelko Jože in vpiše novi poslovodja Jaklič Alojz, ml.; pri prodajalni št. 10, Škocjan 5 se izbriše poslovodij! Luzar Vladimir in vpiše poslovodja Nečimer Emil in pri prodajalni 12 -Kmetijski stroji--, Novo mesto, Cesta Kom. Staneta 10 se izbriše poslovodja Brulc Peter in vpiše novi poslovodja Avbar Marko. Zadr II 204/80 454 Kmetijska zadruga Stična. Pri Mesoizdelkih Stična se pri poslovalnici št. 2, Ljubljana, Karunova 5 izbriše poslovodja Rehorič Nikola in vpiše Rehorič Gabrijela, poslovodkinja. Zadr I 77/27 452 Ljubljana, 26. februarja 1973. I Kmetijski kombinat KZ Slovenska Bistrica. Pri hranilno-kreditni službi se izbriše Friderika Pečnik, vodja hranilno kreditne službe in vpišeta Ivana Hribernik, vodja hranilno-kreditne službe, ki podpisuje v okviru 24. člena pravilnika o poslovanju hra-nilno-kreditn(> službe skupaj s po- oblaščenim odbornikom Braćko Jožetom, kmet. inž. in Jože Sokolec, ki v odsotnosti pooblaščenega odbornika podpisuje skupaj z vodjem hranilno-kreditne službe; pri prodajalni -»Sadje-zelonjava-III v Slovenski Bistrici, Ljubljanska c. 13, se izbriše dosedanji poslovodja Jože Levart in vpiše nova poslovod-kinja Marija Kuhi. ki podpisuje za prodajalno v okviru poslovanja prodajalne; pri prodajalni »Sadje-zelenjava« II v Slovenski Bistrici, Ljubljanska 5, se izbriše dosedanji poslovodja Jože Levart in vpiše nova poslovod-kinja Jožica Javernik. ki podpisuje za prodajalno v okviru poslovanja prodajalne. ' Maribor, 19. marca 1973. Zadr 197/1-204 493 Register zavodov Vpisi Okrožna gospodarska sodišča razglašajo Računovodski biro Ribnica, Ribnica na Dolenjskem (Struška ulica 4). Poslovni predmet' vodenje računovodskih, knjigovodskih in drugih finančnih opravil za posamezne interesne skupnosti, zavode, društva, organizacije, družbenopolitične organizacije in druge komitente. Direktor zavoda v ustanavljanju je Lavrič Ludvik. Zavod je ustanovila skupščina občine Ribnica s sklepom z dne 23. XI. 1972 št. 023-1-73-01. Ljubljana, 22. februarja 1973. Rgz IV 506/1 472 Spremembe Okrožna gospodarska sodišča razglašajo Zavod za medicinsko rehabilitacijo Zdravilišče Laško. Izbriše se' dosedanji upravitelj Ivah Suša in vpiše pooblaščeni podpisnik zavoda Miha Prosen, upravitelj. Celje, 16. marca 1973. Rg IX 72/3 380 Osnovna šola Sečovlje. Izbriše se dosedanji ravnatelj Ba-žec Ivan in vpiše Jureš Ludvik, v. d. ravnatelja. Koper, 13. marca 1973. Rgz 124/5 415 Klinične bolnice Ljubljana. Izbrišeta se pooblaščenca za podpisovanje Vuga Jure mgr. oec. in Eva Naglič, dipl. iur. Pri že vpisanih pooblaščencih za podpisovanje, ki so spodaj navedeni se vpiše sprememba naziva oz. obsega pooblastitve tako, da ti vpisi glape odšle' ’ Milovan Ilich, vodja gospodarsko računske službe, podpisuje vse listine finančnega in komercial- nega značaja, Wolbang Vida, vodja knjigovodstva osnovnih sredstev in skladov, podpisuje vse listine finančnega značaja v odsotnosti šefa računovodstva, Zon tar Janez, vodja finančnega knjigovodstva, podpisuje vse listine finančnega značaja v odsotnosti šefa računovodstva, Kikelj Angela, knjigovodja-bilan-cist, podpisuje vse listine finančnega značaja v odsotnosti šefa računovodstva; Vpišejo se novi pooblaščenci za podpisovanje: Svoljšak Ivan, dipl. pravnik, vodja pravne službe, podpisuje v vseh pravnih zadevah, Zarnik Janez, vodja komerciale, pod- pisuje vse listine v zvezi s komercialnim poslovanjem, Drobnič Marija, šef računovodstva, podpisuje vse listine finančnega značaja. Ljubljana, 22. februarja 1973. Rgz I 106/12 457 Strokovni izobraževalni center Zagorje ob Savi. Izbriše se pooblaščenec za podpisovanje Hribar Leopold in vpiše Smrkolj Maks, računovodja, ki podpisuje) vse listine finančnega po- mena. Ljubljana, 26 februarja 1973. Rgz II 145/3 469 Ljubljanski investicijski zavod, Ljubljana Izbrišeta se dosedanji pooblaščenki za podpisovanje Dobnik Terezija in Vrhovnik Anica ter vpišeta Petkovič Marta, računovodja, ki ppdpisuje finančne dokumente in ' Dintinjana Majda, računovodja investicij, ki podpisuje v odsotnosti računovodje. Ljubljana, 28. februarja 1973. Rgz I 59/10 455 Kmetijjska srednja šola Rakičan. Firma odslej: Kmetijski šolski center, Rakičan. Poslovni predmet odslej: strokovno izobraževanje mladine v tehniški kmetijski šoli za poklic kmetijskega tehnika, usposabljanje mladine za bodočega kmečkega gospodarja in kmečke gospodinje, zagotovitev stanovanja in prehrane za gojence centra, prodajo poljščin in sadja, občasno oddajanje neizkoriščenih kapacitet doma tretjim osebam; Izbrišeta se Franc Skledar, dipl. inž. agr., ravnatelj in Marija Skledar, dipl. inž. agr., namestnik ravnatelja ter vpišeta Marija Skledar, dipl. inž. agr., ravnatelj, ki za zavod podpisuje samostojno v okviru zakonitih določil in statuta zavoda, Albert Ku-ronja, računovodja, ki v odsotnosti tajnika šole podpisuje z enakimi pooblastili. . Maribor, 21. marca 1973. Rg 346/1-12 504 Zavod za spomeniško varstvo, Maribor. Izbriše se Ružica Franko, tajnica-računovodkinja in vpiše Anica Leskovar, računovodkinja-tajnica, ki skupaj z ravnateljem podpisuje vse listine finančnega značaja. Rgz 29/1-5 509 Zavod za zaposlovanje in rehabilitacijo invalidov "Bodočnost«, Maribor. Firma odslej: Zavod za rehabilitacijo in zaposlitev invalidov "Bodočnost«, Maribor, skrajšano: Zavod "Bodočnost«, Maribor. Poslovni predmet odslej: zaposlovanje invalidnih oseb v zaščitnih delavnicah in službah na vseh delovnih mestih, kjer lahko delajo Invalidne osebe, ki se ne morejo zaposliti v redni proizvodnji; organizacija dela na domu za v zavodu zaposlene invalide, ki jim je zaradi stanja invalidnosti ali stopnje telesne okvare precej otežkočeno odhajanje na delo v zavod; poklicna rehabilitacija tistih invalidnih oseb, katerim je potrebno zagotoviti posebne pogoje poklicnega usposabljanja zaradi vrste in stopnje invalidnosti; raziskovalno delo na področju metodologije dela za invalidne osebe v procesu poklicnega usposabljanja in poklicne rehabilitacije in habilitacije, zlasti pa iskanje novih načinov adaptacije delovnih mest in delovnih pripomočkov za invalide: proučevanje novih načinov zaposlovanja invalidov in iskanje možnosti za uvedbo novih poklicev in delovnih mest primernih za invalide; organizacija strokovnega tretmana po metodi teamskega jiela in socialnega dela za invalidne osebe v procesu poklicnega usposabljanja oz poklicne rehabilitacije in habilitacije; iskanje sodobnejših načinov poklicnega usposabljanja invalidnih oseb v smeri prehoda od obrtnega k industrijskemu načinu proizvodnje s pomočjo kooperacije ustanavljanja lastnih industrijskih delavnic itd.; proučevanje varstva pri delu za delovna mesta invalidnih oseb pri poklicnem izobraževanju; proizvodnja industrijskih in obrtnih izdelkov, opravljanje obrtnih storitev ter uslug, in to; izdelovanje in montaža vseh' vrst kovinskih izdelkov, naprav, embalaže, kovinske galanterije, skladiščne opreme ter opravljanje vseh vrst storitev; izdelovanje in montaža vseh vrst lesenih serijskih izdelkov, izdelovanje pohištva in opreme po naročilu ter opravljanje vseh vrst storitev in uslug; izdelovanje vseh vrst konfekcije in opravljanje uslug šivanja, tiskanje vseh vrst merkantilnih tiskovin, blokov, brošur, knjig, etiket, prospektov, embalaže in reklamnih tiskovin s pomočjo ročnega in strojnega stavka in klišejev, vezanje in izdelava vseh vrst blokov, ^oj ig, brošur, map, albumov, papirne in usnjene galanterije, obrezovanje in zlatotisk, izsekovanje potiskane in natiskane embalaže, izdelava vseh vrst kartonske in papirne embalaže, izdelava vseh vrst vrečk in futrol. papirna galanterija, nabavlja in dopolnjuje izbiro svojih izdelkov z izdelki domačih in tujih proizvajalcev ter vrši prodajo izdelkov lastne in tuje proizvodnje, kooperacija, posredovanje uslug, opravljanje vratarsko-čuvajne službe, čiščenje oken, upravnih, poslovnih in drugih prostorov ter opravljanje vseh vrst reklame in drugih uslug, opravljanje prevozov za lastne potrebe in opravljanje javnih prevozov z lastnimi vozili, opravljanje drugih nalog, ki so določene v splošnih predpisih, statutu in drugih splošnih aktih zavoda. Izbriše se Ida Mlakar in vpiše se Emil Koren j alt, analitik, ki v odsot-npsti vodje finančno-računskega sektorja skupaj z direktorjem ali njegovim namestnikom sopodpisuje vse finančne listine. Rg 24/1-19 508 Maribor, 23. marca 1973. Delavska univerza Gornja Radgona. Poslovni ‘ predmet odslej: trajno opravlja naslednje vzgojno izobraževalne naloge in druge naloge na področju izobraževanja odraslih in mladine: ugotavlja in proučuje vzgojno izobraževalne potrebe v občini v sodelovanju z drugimi institucijami, zavodi itd., to funkcijo opravlja tudi na širšem območju, programira, planira in načrtuje vzgojno izobraževalne naloge za določeno obdobje z upoštevanjem realnih potreb, možnosti in pogojev za uresničitev programiranih izobraževalnih nalog, s programiranjem izobraževanja upošteva izobraževalno politiko v občini, s programpm skupščine občine s politiko drugih zainteresiranih institucij, sodeluje s skupščino občine, njenimi organi, delovnimi organizacijami, družbenopolitičnimi organizacijami, občani in po potrebi z institucijami izven občine, pripravi, organizira in izvaja vzgojno izobraževalni proces po pedagoško andragoških načelih na področju družbenega, strokovnega in splošnega izobraževanja odraslih in mladine, redno obvešča oziroma informira zainteresirane o možnostih izobraževanja v zavodu in na drugih ustreznih institucijah, za izobraževalne potrebe pripravlja in izdeluje ustrezne učne (didaktične) pripomočke, opravlja knjižničarsko in ozkotračno kinematografsko dejavnost, opravlja tudi druge rx>sebne dejavnosti vzgojnega in prosvetno kulturnega pomena za potrebe občanov. ki so določene s statutom ali drugimi akti delavske univerze. Rgz 134/1-20 503 Zavod za časopisno in radijsko dejavnost. Murska Sobota. Izbriše se Jože Šabjan, namestnik direktorja in vpiše Franc Maučec, namestnik direktorja, ki v odsotnosti direktorja podpisuje z enakimi pooblastili, kakor iih ima direktor. Rgz 439/1-33 505 Maribor, 26. marca 1973. Razglasi sodišč Dražbeni oklici I 85/70-24 3801 Dne 20. junija 1973. ob 8. uri bo v sobi št. 5 občinskega sodišča v Trebnjem prisilna dražba naslednjih nepremičnin: pare. št. 54/1-travnik in pare. št. 367/42-pašnik in vinograd, pripisani pri vi. št. 1 k. o. Omuška vas. Cenilna vrednost je 2.364,40 din, varščina 236,45 din, najmanjši ponudek pa 1.576,20 din. Pravice, ki ne bi dopuščale dražbe, je treba priglasiti pri sodišču najkasneje pred začetkom dražbe na samem naroku, ker bi se sicer ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na uradni deski tega sodišča. Občinsko sodišče v Trebnjem, dne 10. aprila 1973. Oklici dedičem R 97/72 i240 Franc Zajc, Količevo 26 prej 15 prosi za amortizacijo hipotekarne terjatve. Pri predlagateljevih neprem. vi št. 367 k. o. Dob je dne 1. 10. 1931 pod DN št. 464 na podlagi izvršljive zamudne sodbe razsodišča Ljubljanske banke za blago in vrednote v Ljubljani z dne 26. 8. 1931 št. P 1315/31 vknjižena zastavna pravica za izvršljivo terjatev Firme Gregorc & Co., veletrgovina v Ljubljani V znesku SD 17.785,20 z 12 %) obrestmi od 10. 3. 193i dalje pravdnih stroškov iz sodbe v znesku SD 2.504,50, izvršilnih stroškov I 267/31 v znesku SD 970, stroškov izvršilnega predloga z dne 26. 9. 1930 I 289/31 odmerjenih na SD 1.113 in stroškov tega predloga odmerjenih na SD 287 in zaznami skupna zastava z vi. št. 64 k. o. Podrečje z glavnim vložkom (zneski so navedeni v Starih jug. dinarjih). Poziva se Firmo Gregorc & Co., veletrgovina v Ljubljani, kakor tudi njihove dediče in tudi vse druge osebe, katere imajo kakšne zahteve glede te terjatve, da uveljavijo svoje pravice v roku enega leta, tako da se šteje zadnji dan tega roka 14. februar 1974, sicer se bodo po preteku tega roka te terjatve v zemljiški knjigi izbrisale. Občinsko sodišče v Domžalah, dne 1. februarja 1973. O 161/72 3504 Draksler Julijana, gospodinja iz Kranja, Cirilova 1 je umrla 25. II. 1972 in je zapustila oporoko. Do dediščine ima pravico tudi zapustničin sin Draksler Vladimir, rojen 8. VII 1933, po poklicu električar, ki živi baje nekje v Čilu, v Južni Ameriki. Ker sodišču ni znano njegovo prebivališče, ker je imenovani v tujini, v SFRJ pa nima pooblaščenca, naj se priglasi sodišču v enem letu od te objave. Dediču je postavljen za skrbnika Rode Jože, Kranj, Zasavska cesta 20. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika in na podlagi podatkov, s katerimi bo razpolagalo. Občinsko sodišče v Kranju, dne 3. aprila 1973. O 750/70 5487 Pri tem sodišču v Mariboru teče zapuščinski postopek po pokojnem Mahorič Janezu, sinu Franca, osebnem upokojencu, rojenem 18. III. 1901, jug. državljanu, vdovcu, stan. v Mariboru, Jerovškova 3, ki je umrl 18. V. 1970. Dediči dedujejo na podlagi zakona; zakoniti dedič je tudi zapustnikov sin, Mahorič Anton, ki živi nekje v tujini. Pozivamo Mahorič Antona, da se v enem letu od te objave priglasi temu sodišču, ker bomo sicer po preteku roka opravili obravnavo na podlagi izjave skrbnika in na podlagi podatkov, s katerimi bomo razpolagali. Občinsko sodišče v Mariboru, dne 16. maja 1972. O 501/71-7 3336 Fartek Alojz, kmet, iz Dol. Slaveč 84 je umrl 26. julija 1971 brez oporoke. Do dediščine imata pravico razen zap. vdove tudi otroka Fartek Marija roj. 15. 8. 1946 in Fartek Alojz roj. 17. 8. 1947 oba neznanega bivališča nekje v Nemčiji. Ker sodišču ni znano njuno prebivališče, naj se priglasita sodišču v enem letu od te objave. Dedičem je postavljen za skrbnika Rajbar Jožef, D. Slaveči 84. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika in na podlagi podatkov, s katerimi bo razpolagalo. O 481/72-5 . 3334 Sedonja Katarina, kmetica iz Lu-kačevec 6 je umrla 24. VI. 1972 in je zapustila oporoko. Do dediščine ima pravico med drugimi tudi zap. hčerka Sedonja Cecilija roj. 1915, ki je neznanega bivališča nekje v Franciji. Ker sodišču ni znano njeno prebivališče, naj »se priglasi sodišču v enem letu od te objave. Dedinji je postavljen za skrbnika Cipot Geza iz Mlajtinec 6. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika in na podlagi podatkov, s katerimi bo razpolagalo. Občinsko sodišče v Murski Soboti, dne 26. marca 1973. O 627/71-5 3335 Baranja Alojzija roj. Baranja po poklicu delavka iz Pertoče 124 je umrla 4. junija 1970 brez oporoke. Do dediščine imata pravico med drugimi tudi zap. otroka Cenor Etel-ka roj. Baranja, roj. 1933 in Hajdinjak Hermina roj. Baranja, roj. 1935, obe neznanega bivališča nekje v Nemčiji. Ker sodišču ni znano njuno prebivališče naj se priglasita sodišču v enem letu od te objave. Dedičem je postavljen za skrbnika skrbstveni organ SO Murska Sobota. Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika in na podlagi podatkov, s katerimi bo razpolagalo. Občinsko sodišče v Murski Soboti, dne 27. marca 1973. O 94/73 _ 3675 Dne 5. I. 1973 je umrl Franc Spen-de, upokojenec iz Nazarij 71. Njegovo hčerko Marijo Glazer, roj. Spen-de, ki biva v ŽR Nemčiji, vabimo, dase priglasi sodišču za dedinjo ali si postavi pooblaščenca v SFRJ, ki bi jo' zastopal v zapuščinskem postopku. Ce tega ne bo storila v enem letu po objavi tega oklica, bo njene koristi v postopku zastopal začasni skrbnik. Občinsko sodišče v Šoštanju, dne 5. aprila 1973. Amortizacije vrednotnic, katerih imetniki sc pozivajo naj v danem roku priglasijo sodišču svoje pravice, sicer se bodo vrednotnice izrekle za neveljavne Rnp 95/73 2452 »Jugotekstil-impex«, Ljubljana prosi za amortizacijo čeka št. MN 241434, ki se je izgubil pri Gospodarski zbornici v Ljubljani, izdanega dne 6. XI. 1972 od Jugotekstil impek-sa za preferencialne certifikate. Priglasitveni rok je dva meseca od te objave. Občinsko sodišče I v Ljubljani, dne 6. marca 1973. Rnp 177/73 3505 Janežič Frančiška, Ljubljana, Sva-bičeva 15, prosi za amortizacijo življenjske zavarovalne police »Zavarovalnica Sava«; Ljubljana, številka Z 235723 na ime Jože Hribar, zavarovalna vsota 9.870 din začetek zavarovanja 1. Vil. 1971, konec zavarovanja 1. VII. 1983, upravičenec za primer doživetja zavarovanec sam. za primer smrti pa Frančiška Janežič. Občinsko sodišče II v Ljubljani, dne 29. marca 1973. Razpisi delovnih mest St. 533/1-73 3890 Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, razpisuje prosto delovno mesto fakultetnega sodelavca (asistenta) pri odseku za kemijo (analizna kemija). Pogoj: izpolnjevanje določb zakona o visokem šolstvu in statuta fakultete oz. univerze. Prijave, kolko-vane s kolkom za 2 din sprejema tajništvo fakultete, Aškerčeva 9a. Prijavi morajo kandidati priložiti življenjepis, bibliografijo in odtise del (separate). Razpis velja 30 dni od dneva objave v Uradnem listu SRS. Fakulteta St. 40/73 3968 Pravna fakulteta v Ljubljani razpisuje — 1 mesto asistenta pri katedri za sociologijo in teorijo države in prava (sociologija) in — 1 mesto asistenta pri katedri za civilno pravo (rodbinsko pravo). Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa fakultetni statut. Prošnje z navedbo bio- in bibliografskih podatkov sprejema tajništvo fakultete en mesec po objavi tega razpisa. Pravna fakulteta Izgubljene lisline preklicujejo Adamovič Vlade, Ljubljana, Poljanska 66, zdravstveno izkaznico. 3576 Adrinek Jure, Maribor, Ob parku 7, zdravstveno izkaznico, številka 21541. 3509 Alibašić Fikret, Donje Dubrave, Gornje Dubrave 56, zdravstveno izkaznico. 3851 Alibegič Arif, Ljubljana, Kolezij-ska 2, zdravstveno izkaznico. 3769 Aličič Sulejman, Ljubljana, Koželjeva 8a,, zdravstveno izkaznico. 3803 Antolin Martin, Beltinci, Ižakovci 62, spričevalo OS Beltinci. 3654 Arbi Franc. Lukovica 37, zdravstveno izkažnico. 3804 Arsenovič Branko, Ljubljana, Cesta v Rožno dolino 42, indeks fakultete za strojništvo, Univerze v Ljubljani. 3679 Artnik Jože, Ljubljana, Štemba-lova 15. spričevalo tehnične srednje šole — strojne stroke, Izdano leta 1966 v Ljubljani. 3632 Atanasov Bone, Jesenice, Železniška postaja, zdravstveno izkaznico, št. 598!j8. 3763 Avsec Ivan. Dob pri Ljubljani. Be-ričevo 10, delovno knjižico. 3439 Avsenak Rajko, Brestanica 92, delovno knjižico, reg. št. 7052, ser. št. 963477. * 3577 Avguštin Ivan, Dobrovce 55, Orehova vas, spričevalo za 7. in 8. razred, izdano 1971. leta. 3510 Babič Marija, Sečovlje, Paredag 13. zdravstveno izkaznico. 3656 Babič Mario, Portorož, Senčna pot 5, zdravstveno izkaznico. 3655 Bah Franc, Ljubljana, Djakoviče-va 59, zdravstveno izkaznico. 3805 Bajraktarevič Zena, Rogaška Slatina, SGP, zdravstveno izkaznico. 3660 Balek Zlatica, Murska Sobota, Trstenjakova 59, zdravstveno izkaznico, št. 009638. 3764 Baltič Raso, Ljubljana, Zelena pot 20, zdravstveno izkaznico, številka 36560. 3806 Banič Janez, Kamnik, Smarca 9 a, zdravstveno izkaznico. 3757 Baša Lucija, Dornberk, Zalošče 40, zdravstveno izkaznico. 3765 Baraga inž. Evgen, Ljubljana, Celovška 30, zdravstveno izkaznico. 3807 Baranja Ladoslav, Murska Sobota, Zenkova 9, zdravstveno izkaznico. 3620 Balaneskvić Ilija, Ljubljana, Pokopališka 2, zdravstveno izkaznico. 3808 Barber Milan, Pragersko n. h. zdravstveno izkaznico, številka 281063. 3511 Barovnik Tanja, Maribor, Goriška 16, zdravstveno izkaznico, številka 948007. 3715 Bečirbašič Zulfikar, Ljubljana, Mivka 23, delovno knjižico. 3410 Bega n ,Emil, Ptuj, Zagrebška 116, zdravstveno izkaznico, številka 817678. 3472 Beganovič Jusuf, Zivinlce, Nevren-ča b. b., zdravstveno izkaznico. 3758 Begič Bečir, Ljubljana, Vilharjeva 58, zdravstveno izkaznico. 3578 Bekrič Sadmira, Maribor, Prera-dovičeva 33, zdravstveno izkaznico, št. 26200. 3512 Beloglavec Ivan, Maribor, Ruška 4, zdravstveno izkaznico, številka 966516. 3513 Benčič Olivija, Izola, Jagodje 56, ' zdravstveno izkaznico. 3473 Benko Gizela, Ljubljana, Gotska 13, zdravstveno izkaznico. 3441 Beriša Faik, Golnik 25, zdravstveno izkaznico. 3621 Bevc Branka, Maribor, Beograjska 45, zdravstveno izkaznico, številka 949793. 3514 Bezgovšek Denis, Celje, Maistrova 1, zdravstveno izkaznico, številka 15017. 3852 Bilič Mu jo, Ljubljana, Malčl Beličeve, zdravstveno'izkaznico. 3633 Binder Ljudmila, Grosuplje, Par-■ tizanska 6, zdravstveno izkaznico. 3341 Blagojevič Drago, Ljubljana, Pokopališka 42, zdravstveno izkaznico, 3740 Blaj Stanka, Ljubljana, Puterleje-va 15, zdmvstveno izkaznico. 3809 Bodlaj Stane, Šmartno v Tuhinju, Gradišče, zdravstveno izkaznico, številka 126881. 3657 Božič Zoran, Ljubljana, Prule 8, zdravstveno izkaznico. 3681 Bratina Stojan, Kranj, Tavčarjeva 5, delovno knjižico, reg. št. 8737, ser. št. 685834 3474 Brčan Ivan, Ljubljana, Kajuhova 2, zdravstveno izkaznico, številka 015408. 3741 Brečko Marija, Šentjur pri Celju. Goričica 20, zdravstveno izkaznico in zdravstveni izkaznici na ime Brečko Olga in na ime Brečko Maks. 3607 Breher Ludvik, Maribor, Ledine 17, zdravstveno izkaznico, številka 948131. 3515 Bremec Jožef, Sred. Lokovec 97. zdravstveno izkaznico na ime Bremec Ana. 3841 Breznik Elizabeta, Portorož, Obala 33, zdravstveno izkaznico. 3475 Bršan Jože, Marezige, Boršt 27, delovno knjižico. 3476 Budja Stane, Maribor, Zupančičeva 45 d, indeks PA. izdan 1961. leta v Mariboru. 3716 Burja Neda, Radovljica, Prešernova 14, zdravstveno izkaznico, številka 4609764. 3622 Buzečan Srečko, Ljubljana, Gerbičeva 51 a, dijaško avisto vozovnico, št. 1389 za relacijo Mestni log—Triglav, izdano od podjetja »Viator«. Ljubljana. 3680 Cestnik Bernarda, Tabor, Crni vrh 18, zdravstveno izkaznico, številka 218207. 3608 Ciglanečki Josip, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 3579 Colja Frida, Branik 39, zdravstveno izkaznico. 3842 Crnogalj Stefica, Maribor, Tyrše-va 3, indeks VTS II. letnik, izdan 1969/70. • 3516 Cunja Angel, Ljubljana, Pokopališka 40, dijaško avisto vozovnico št. 6815 za relacijo Kajuhova—Stan in dom, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. 3810 Cvelbar Martin, Ljubljana, Podutiška 68, zdravstveno izkaznico, št. 118138. 3742 Čadej Marija. Dobje, Završe 2, zdravstveno izkaznico. 3477 Čadež Anka, Ljubljana, Goriška 56, zdravstveno izkaznico, številka E 249829. 3811 Cajič Ahmo, Ljubljana, Viška 58. zdravstveno izkaznico. 3580 Cararevič Luka, Ljubljana, Prule 8, zdravstveno izkaznico. 3682 Carkič Mesud, Ljubljana, Viška 58, zdravstveno izkaznico. 3581 Catovič Džemo, Zenica, Nikola Tesla 7, zdravstveno izkaznico. 3582 Čehovin Anton, Gaberje 75, Štanjel na Krasu, zdravstveno izkaznico. 3581 Černe Franc, Ljubljana, Španova pot 5. zdravstveno izkaznico. 3583 Černe Ivana, Ljubljana, Dolenjska cesta 25, zdravstveno izkaznico. 3442 Černivec Alenka. Ljublajna, Za krajem 17, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja. 3812 Ceskimovič Cazim, Ljubljana, Koželjeva 8a, zdravstveno izkaznico. \ 3743 Cevnik Branko, Celje, Malgajeva 8, spričevalo o pomočniškem izpitu za avtomehanika, izdan leta 1965 v Celju. 3634 Čibej Marija, Maribor, Barvarska 6, zdravstveno izkaznico* številka 966552. • 3517 Cižič Marija, Maribor, Mlinska 7, zdravstveno izkaznico, številka 265588. 3518 Čuden Katarina, Boh. Bistrica, Gorjuše 50, zdravstveno izkaznico, št. 345664. 3353 Cufurovič Rešid, Ljubljana, Dolenjska 46, zdravstveno izkaznico. -, 3584 Dabič Nikola, Beograd, Kružna 16, zdravstveno izkaznico, številka 113186. 3770 Dajčman Marija, Zg. Jakobski dol 16, zdravstveno izkaznico, številka 122843. 3717 De Corti Borko, Maribor, Krekova 5, zdravstveno izkaznico, številka 686200. 3519 Dedič Adil, Koper, Ulica 15. maja 9, zdravstveno izkaznico. 3658 Defar Branko, Ljubljana, Grubarjevo nabrežje 20, delovno knjižico. 3813 Devetak Zvezdana, Maribor, Slave Klavore 6, maturitetno spričevalo, 1968/69 I. drž. gimnazija v Mariboru. 3520 Dobaj Karl, Maribor, Cesta 14. divizije 37, zdravstveno izkaznico, št. 110289. 3718 Dolenc Marija, Maribor, Pupinova 6, zdravstveno izkaznico, številka 101884. 3719 Doler Franci, Celje, Kemikova ulica, zdravstveno izkaznico, številka 609993. 3366 Dolmovič Anton, Tržič, Žiganja vas 44, zdravstveno izkaznico, št. C-018169. 3611 Domadenik Štefan, Fram, Ranče 18, zdravstveno izkaznico, številka 134956. 3720 , Domitrov Dimitri, Ljubljana, Ra-kovniška 4, zdravstveno izkaznico. 3814 Dragovan Martin, Rosalnice 10. spričevalo, izdano leta 1963 od Šolskega centra za blagovni promet, Ljubljana, Poljanska cesta 28. 3248 Drozdek Vlado, Ljubljana, Vide Pregarčeve 34, zdravstveno izkaznico. 3744 Družanovič Hazim, Ljubljana. Dalmatinova, zdravstveno izkaznico. 3815 Duspara Ulja, Teslič, Mirka Popiča 2, zdravstveno izkaznico, številka 006431. 3521 Džokovič Radivoj, Ljubljana, Dja-kovičeva 50, zdravstveno izkaznico. 3816 Ernecl Marija, Kamnica, Šober 10. zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja. 3721 Eržen Dušan, Ljubljana, Staretova 13, dijaško avisto vozovnico, številka 1494 za relacijo Mestni log—Zupančičeva, izdano od podjetja »Viator«* Ljubljana. 3817 Fišer Viktor, Polzela, Breg 42, delovno knjižico. , 3759 Fras Hilda, Tomaž 12/a pri Ormožu, spričevalo osemletke, izdano 1959/60. leta. 3722 Furman Vladislav, Majšperk; Lešje 46, delovno knjižico, številka 16783/917361. 3478 Gačnik Bogomir, Sp. Vrtiče 17, zdravstveno izkaznico, številka 981866. 3723 Gajšek Stanislav, Koper, Stjenko-va i9a, propustnico, št. 9960. 3479 Gajšek Terezija, Zadobrova 134, Škofja vas, zdravstveno izkaznico, št. 286998. 3843 Gavrič Milorad, Ljubljana, Stavbenik, zdravstveno izkaznico. 3771 Glavica Gabrijel, Ljubljana, Topniška 29, zdravstveno izkaznico. 3443 Gligorič Zdravjco, Gornji Galipo-ci, zdravstveno izkaznico. 3884 Godler Marjan, Maribor, Frankolovska 23, zdravstveno Izkaznico, št. 916997. 3522 Gojser Franc, Polenšak, Drevor 47, zdravstveno izkaznico. 3792 Gole Alojz, Kamnik, Medvedova 15, spričevalo o maturi gimnazije Kamnik, izdano leta 1960/61. 3818 Gorjup Branka, Maribor, Gregorčičeva 54, indeks VEKŠ, številka 81122123. 3524 Gorjup Branka, Maribor, Gregorčičeva 54, zdravstveno izkaznico, št. 21643. 3523 Gorup Ivan, Postojna, Matenja vas 2, zdravstveno izkaznico. 3585 Govc Janez, Kranj, Savska loka 5, delovno knjižico, ser. št. 619314, reg. št. 6509. 3480 Grajžl Stanislav, Štore, (Prožinska vas, zdravstveno izkaznico. 3612 Grandovec Rozalija, Ljubljana, Ulica na grad 5, zdravstveno izkaznico. 3444 Grčman Bojan, Ljubljana, Poklju-karjeva 100, zdravstveno izkaznico. 3772 Gregorič Danilo, Gračišče, Sočerga 21, zdravstveno izkaznico. 3481 Grgič Luka, Grčarice 24, zdravstveno izkaznico, št. 111547. 3767 Grm Jože, Ljubljana, Gradišče 10, zdravstveno izkaznico, številka 377163. 3445 Grosman Darja, Ljubljana, Topniška 2, dijaško ayisto vozovnico, št. 6109 za relacijo Topniška—Aškerčeva, izdano od podjetja »Viator«. Ljubljana. 3685 Grošelj Majda, Ljubljana, Štefanova 22, zdravstveno izkaznico. 3683 Gruden Hilda. Velike Lašče 119. zdravstveno izkaznico. 3635 Gumzej Ludvik, Bohinj, Srednja vas 105, zdravstveno izkaznico. 3659 Gvero Dušan, Ljubljana, Misleje-va 3, zdravstveno izkaznico, številka 19657. 3596 Had-šlin Aleš, Ljubljana, Langusova 16, brezplačno mestno vozovnico za slepe. 3636 Hadler Drago, Ljubljana, Trubarjeva 37, zdravstveno izkaznico, št. J-4821Z/II. 3773 Hadžič Novalja, Idrija, Kapetana Mihevca, zdravstveno izkaznico, št. 152863. , ' 3686 Hamza Hamza, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 3446 Hasić Suljo, Maribor, Gosposvetska 86, zdravstveno izkaznico, št. 21915. 3526 Hat Zlatko, Ledinek 68, Zg. Ščavnica, zdravstveno izkaznico, številka 379178. 3527 Hauschild Erika, Ljubljana, Obir-ska 25, dijaško avisto vozovnico, št. 5965 za relacijo Kino Šiška—Triglavska, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana; _ 3587 Herbst Vojka, Ljubljana, Šišenska 31,' dijaško avisto vozovnico, št. 3888, za relacijo Zg. Šiška—Splošna bolnica, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. 3745 Hergon Stefan, Cirkovce, Sp. Jablane, zdravstveno izkaznico, št. 087095 kmetijskega zavarovanja. 3660 Hli Cvetka, Kočevje, Koprivnik 8, delovno knjižnico, št. 629/10. 3793 Holi Stevan, Ljubljana, Ptujska 23, zdravstveno izkaznico, številka 081344 DV. 3588 Holy Nataša, Ljubljana, delovno knjižico. 3688 Horvat Marija, Ljubljana, Krini-ška 2, zdravstveno izkaznico. 3687 Hovnik Zdenko, Ljubljana, Djako-vičeva 59, zdravstveno izkaznico. 3819 Hrastovec Alojzija, Vače, Cveteš 2, zdravstveno izkaznico. 3447 Hriberšek Karel, Kamnik, Jurčičeva 16, zdravstveno izkaznico. 3667 Hrovat Ivan, Dragomilo 2, Šmarje pri Jelšah, zdravstveno izkaznico, št. 350303. 3637 Hudorovac Ignac, Črnomelj, Srednja vas, delovno knjižico. 3448 Humic Alija, Tojšići, Donji Rain-ci 110, zdravstveno izkaznico. 3623 Huseih Spahič Semir, Zenica, Raz-potičje 39, zdravstveno izkaznico. 3589 Huzjak Anton, Vrbanovec 74, Mar-tijanec, zdravstveno izkaznico. 3449 Hvale Jože, Ljubljana, Miklošičeva 8, zdravstveno izkaznico., 3638 Ibrahimovič Hajro, Celje, Riharjeva 3, zdravstveno izkaznico, št. A 869387. 3860 Učenko Marija, Ljubljana, Gornji trg 13, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico. 3689' Ilmič Hasan, Pečigrad 57, zdravstveno izkaznico. 3746 INTEREUROPA mednarodna špedicija in transport, Koper, štampiljko z naslednjo vsebino: »Intereuropa — mednarodna špedicija in transport — Koper — filiala Kranj. 3063 Jagodič Mileva, Celje, Muzejski trg 3, zdravstveno izkaznico, številka 873988. 3482 Jakupovič Jasmina, Jesenice, Cesta v Rovte 14, zdravstveno izkaznico, št. J-647778. 3483 Janežič Majda, Ljubljana. Prijateljeva 21, delovno knjižico. 3640 Japič Huso, Ljubljana, Arharjeva 34, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico. 3774 Jarc Ivan, Domžale, Jelovškova 17, knjižico za znižano vožnjo vojaškega invalida. 3641 Jekovec Vinko, Preddvor, Zg. Bela 51, zdravstveno izkaznico, številka 512113. 3485 Jelenko Karl, Oplotnica 76, spričevalo o šoferski kvalifikaciji za poklicnega šoferja, izdano od Šolskega centra Boris Kidrič v Celju leta 1972. . 3092 Jemec Igor, Ljubljana, Jamova 46, dijaško avisto vozovnico, številka 1257o za relacijo Dolgi most—Javna skladišča, izdano od podjetja »Via-tor«, Ljubljana. 3642 Jereb Marjeta, Ivančna gorica, Studenec 19, spričevalo o zaključnem izpitu OS Stična, izdano leta 1969. 3450 Jerenko Olga, Maribor, Linhartova 14, diplomo medicinske srednje šole, št. 8 izdano 1972. leta. 3724 Jaklič Franc, Vel. Bučna vas 6, zdravstveno izkaznico. 3639 Jankovič Živko, Škofja Loka, Tavčarjeva 16, zdravstveno izkaznico, št. 655366. 3367 Josimovič Elizabeta, Ljubljana, Vojkova 34, zdravstveno izkaznico. 3590 Jugovac Matej, Gradin 5, Slovensko Gračišče, invalidsko zdravstveno izkaznico, št. 89992. 3064 Jukan Hasib, Ljubljana, Gradis, zdravstveno izkaznico. 3451 Jušič Dušan, Ljubljana, Povšetova 12, zdravstveno izkaznico. 3452 Kadrič Ifeta, Djurdjevik, Nevren-ča 131, zdravstveno izkaznico. 3854 Kajtazavič Halil, Ljubljana, Cigaletova 5, delovno knjižico, reg. št. 438/56, ser. št. 816115. 3690 Kaligaro Zvonko Anton, Limbuš, Lackova 213, končno spričevalo ŽIS lXXIX) 28, izdano leta 1970. 3528 Kancler Stanko .Radizel 25, Orehova vas, zdravstveno izkaznico, št. 970217. 3529 Kapun Anica, Zg. Duplek 92,/a, zdravstveno izkaznico, številka 918937. 3530 Kapun Anton, Dolna Počehova 27, Pesnica, zdravstveno izkaznico, št. 106274. 3726 Kasarni Barij e, Kidričevo, Slaščičarna, zdravstveno izkaznico. 3586 Kaučič Stanko, Pušenci 25, zdravstveno izkaznico na ime Kaučič Karolina. 3844 Kavazovič Ramiza, Malešiči, zdravstveno izkaznico, številka 111618. 3725 Kelih Sašo, Zg. Bistrica n. h., zdravstveno izkaznico, številka 317204. 3727 Kenk Marija, Grosuplje, zdravstveno izkaznico na ime Kenk Marija. 3794 Kern Jože, Kranj, zdravstveno izkaznico in spričevalo o pomočniškem izpitu mizarske stroke, izdano leta 1956 v Kranju. 3820 Kersnik Andreja, Ljubljana, Veselova 17, zdravstveno izkaznico, št. 547550. 3691 Kirbiš Tone, Maribor, Prvomajska 9, zdravstveno izkaznico, številka 197661. 3728 Kladnik Ernest, Bezena 53, Ruše. zdravstveno izkaznico, številka 190560. 3729 Klapčič Nevija, Šmarje pri Kopru, Pomjan 15, spričevalo o zaključnem izpitu, št. 4/69. ' 3487 Kobilica Anica, Bled, Partizanska 53, zdravstveno izkaznico, št. 090728 na ime Kobilica Matjaž. 3281 Kolenc Janez, Mirna 114, zdravstveno izkaznico, št. 577875. 3453 Komljenovič Ivo, Ljubljana, Delavski dom, zdravstveno izkaznico. 3776 Kopše Janez, Slov. Konjice, Celjska cesta 3, zdravstveno izkaznico, št. 60087. 3613 Korak Mihaela, Ljubljana, Moškri-čeva 40, dijaško avisto vozovnico, št. 11119 za relacijo Moste—Kino Šiška; izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. 3454 Korenjak Ivan, Maribor, Kajžerje-va 9, spričevalo III. letnika ESŠ, leta 1963/64. 3531 Kos Slavka, Litija, Trg na stavbah 6, zdravstveno izkaznico, številka 235415. 3591 Kos Slavka, Litija, Trg na stavbah 6, zdravstveno izkaznico, številka 235415. 3591 Kos Rozalija, Trnovska vas, zdravstveno izkaznico, št. 341918. 3662 Kos Trstenjak Alojzija, Ljubljana, Poljanska 14, zdravstveno izkaznico- 3592 Koser Stanislav, Sp. Hoče 126, zdravstveno izkaznico, številka 278176. 3532 Kosta Eva, Ljubljana, Jamova 38, zdravstveno izkaznico. 3643 Koštomaj Marija, Celje, Jamova 7, zdravstveno izkaznico, številka 392351. 35i4 Košutar Anton, Žalec, Nade Cilšek 12, zdravstveno izkaznico. 3661 Kotnik Miha, Dravograd, Cerneška gora 25, delovno knjižico, ser. št. 425817, reg. št. 17. 2235 Kotnik Olga, Ljubljana, Študentsko naselje blok 7, indeks filozofske fakultete, Univerze v Ljubljani. 3593 Kotnik Zofija, Kamnik, Vrh polje 62, zdravstveno izkaznico, št. 1391. ^ 3692 Kovačič Jože, Maribor, zdravstveno izkaznico, št. 3403. 3533 Krajnc Anica, Vojnik, zaključno spričevalo trgovske šole v Celju. 3488 Krajnc Ivan, Celje, Zagrad 38, delovno knjižico. 3775 Kranjc Fanika, Ljubljana, Kersnikova 11, zdravstveno izkaznico. 3644 Kreutz Milan, Celje, Ul. V. Prekomorske brigade 4, spričevalo o zaključnem izpitu na Gradbeni tehniški šoli v Ljubljani, št. 46/6-59/60. 3713 Krivošinja Stevo, Maribor, Moše Pijade 11, zdravstveno izkaznico, št. 905489. 3534 Krstič Slobodan, Maribor, Vilsono-va 15, delovno knjižico, številka 6274. 3535 Krušeč Iva, Batuje 15, Črniče, zdravstveno izkaznico, številka 716309. 3845 Krušeč Zoran, Batuje 15, Črniče, vojaško knjižico. 3846 Kruškonja Milivoj, Ljubljana, Zelena pot 20, zdravstveno izkaznico. 3693 Kržišnik Marija, Škofja Loka, Šolska ulica 6, zdravstveno izkaznico, št. 272871. 3455 Kumar Sretan, Koper, Tominčeva 2, zdravstveno izkaznico. 3489 Kušar Borut, Brezovica 298, zdravstveno izkaznico, št. 330964. 3450 Kutnar Jurij, Šentvid pri Stični. Zaboršt - 6, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja. 3490 Lah Jože, Svečina, zdravstveno izkaznico, št. 283573. 3343 Lajk Srečko, Dornava 158, zdravstveno izkaznico, št. 031043. 3703 Lazarevič Radosav, Maribor, Sern-čeva 8, zdravstveno izkaznico, št. 677119. 3530 Lendero Ivan, Vumpah 49, zdravstveno izkaznico, št. 105079. 3537 Lendvaj Jože, Murska Sobota, Mo-ščanci 56, zdravstveno izkaznico, št. 078326. 3608 Lesjak Jože, Zg. Negonje 6, zdravstveno izkaznico, št. 494048. 3344 Lešnik Franc, Rače 167, mesečno vozovnico za relacijo Rače-Tez-no. 3538 Lezar Jože, Nazarje, Potok 1, zdravstveno izkaznico, številka 432659. 3881 Libič Alfa, Selo.vejnec, Velika Kla-duša,'zdravstveno izkaznico. 3594 Lorber Stanko, Brežice, Cankarjeva 10, spričevalo 3. in 4. letnika srednje tehnične šole — strojna smer, izdano leta G'l/62 in 62/03 v Krškem. 3045 Lužar Ivan, Ljubljana, Titova 93, zdravstveno izkaznico. 3595 Macanovič Ašim, Gor. Koprivna, zdravstveno izkaznico. 3747 Maguša Marija, Maribor, Goriška la, zdravstveno izkaznico, številka 571004. 3539 Majal Anton, Planica 29. Fram. zdravstveno izkaznico, številka 119341. 3540 Makarić Boro, Kranj, Šmarjetna gora la, hranilno knjižico, številka 108779/40 in zdravstveno izkaznico, št. 49232. 3646 Malar Nevija, Ljubljana, Veselova 2, zdravstveno izkaznico. 3457 Markelj Ivanka, Radovljica, Tavčarjeva 2, zdravstveno izkaznico, št 346183. 3847 Markež Tatjana. Maribor, Nasipno 82, zdravstveno izkaznico, številka 285609. 3541 Markič Ana, Golnik, Goriče 13, zdravstveni izkaznici, št. 146090 in št 14009. 3491 Martinčevič Andrej, Maribor, Kettejeva 3, zdravstveno izkaznico, št. 624975. 3542 Matanrgič Jovan, Jesenice, Titova 106, zdravstveni izkaznici na ime Ma-tarugič Vidosava, št. 610181 in na ime Matarugič Dragan, številka 610053. 3663 Matjašič Lidija, Celje, Cesta na Dobrovo 1, zdravstveno izkaznico, št. 047919. 3848 Mavec Bojan Alojzij, Ljubljana, Friškovec 1, zdravstveno izkaznico. 3695 Medved1 Zmagoslav, Koper, Izolska vrata 5, zdravstveno Izkaznico, št. 98064. 3492 Mejač Peter, Kamnik, Medvedova 44, zdravstveno izkaznico. 3458 Mencinger Franc, Bohinjska Bistrica, Pot ob Belci 2, spričevalo šole za voznika motornih vozil Ljubljana Ježica, št 116/63. 3748 Merić Muhamed, Bjelina, Jozeia Koukala, zdravstveno izkaznico. 3777 Merkelj Ida, Velike Žablje 78, zdravstveno izkaznico. 3282 Merlak Ivan, Ljubljana, Gerbičeva 59, zdravstveno izkaznico. 3459 Metličar Zdenka, Hajdina, Slovenija vas 74, zdravstveno izkaznico, Št. 820355. 3795 Miklavčič Ksenija, Maribor, Sarajevska 5, zdravstveno izkaznico, št. 457438. • 3543 Miloševič Anželkd, Ljubljana, C. v gorice 23, zdravstveno izkaznico. 3821 Miloševič Mladen, Jesenice, Heroja Verdnika 38, zdravstveno izkaznico, št. 469757 na ime Miloševič Desa. 3024 Milovanovič Savo. Milanoviči b. b., zdravstveno izkaznico. 3694 Miščič Jožica, Anhovo 1, zdravstveno izkaznico. 3625 Mlinar Cirila, Krajnče n. h., zdravstveno izkaznico na ime Mlinar Dorica. 3673 Mugerli Milan, Kanal, Lig 75, zdravstveno izkaznico. 3669 Muhič Asim, Brezova Kosa 11, Cazin, zdravstveno izkaznico, ševilka 501559. 3778 Munda Majda, Pragersko 95, spričevalo gimnazije pedagoške smeri leta 1969/70, izdano v Mariboru. 3731 Muršec Alojz, Maribor, Roze Lu-xemburg 14, zdravstveno izkaznico, št. 673839. 3730 Musizza Miranda, Portorož, Senčna pot 10a, zdravstveno izkaznico, št. 996417. 3435 Nikolič Radoš. Celje, Drapšinova 17, zdravstveno izkaznico, številka 599793. 3749 Nadbalh Jože, Ljubljana, Sp. Rudnik IV/7, spričevalo št. 847/922 2. T. šole MB z dne 13. III. 1965. 3590 Nestorovič Slobodan, Ljubljana, Pokopališka 42, zdravstveno izkaznico. 3597 Nikolovski Stefan, Ljubljana, Podutiška cesta, zdravstveno Izkaznico, št. J 195089. 3750 Novak Stanko, Ljubljana, Grasse-lijeva 10, zdravstveno izkaznico. 3647 Novinec Angela, Lavrica, Srednja vas 21, zdravstveno Izkaznico na ime Novinec Nataša. 3460 Oblak Sergej, Domžale, Simona Jenka 13, zdravstveno izkaznico. 3493 Obradovič čedo, Dornberk, zdravstveno izkaznico, št. 9332. 3849 Obrenovič Srečko, Jesenice, Heroja Verdnika 38, zdravstveno izkaznico, št. 46'9682. 3626 Omerzel Anton, Velikik Kamen 46, delovno knjižico, reg. št. 6865, ser. št. 947776. 3494 Oprešnik por. Ogrin Lucija, Ljubljana, Pot im Fužine 12, zdravstveno izkaznico. 3779 Oprešnik Milan, Trbovlje, trg Franca F'akina 14, zdravstveno izkaznico, št. 317768. 3436 Ornik Marjan, Maribor, Splavarski prehod 7, zdravstveno izkaznico, št. 047790. 3544 Osojnik Tajko, Gradiška 11, Pesnica, spričevalo osemletke, izdano v Zg. Kungoti leta 1908. 3545 Pajk Vida, Ivančna gorica, potrdilo o preizkusu znanja za servirko, spričevalo o zaključnem izpitu gostinske šole v Ljubljani, izdano leta 1971. 3696 Paveo Jože, Starše 88, indeks VEKS II. letnik, št. 81105018. 3546 Pavlič Ivanka, Vuzenica 173, delovno knjižico, št. 2557. 3547 Pavlin Aleksander, Ljubljana, Rimska 25a, spričevalo o zaključnem izpitu industrijske grafične šole, izdano leta 1959/60 v Ljubljani. 3697 Pelko Angelca. Črnuče, Titova 323, zdravstveno izkaznico. 3598 Perc Rudoll, Ljubljana, Herbersteinova 33, dijaško avisto vozovnico, št. 4662, za relacijo Triglavska—Aškerčeva, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. 3751 Perger Slavko, Kasaze 73, spričevala I., II. in III letnika šole za lesno stroko v Sevnici. 3283 Perklič Zdenku, Lovrenc na Pohorju 100, zdravstveno izkaznico, št. 5192016. ' 3548 Pešl Drago, Maribor, Trubarjeva 27, zdravstveno izkaznico, številka 1889. 3732 Petrovič Milivoje, Ljubljana, Gradis, zdravstveno izkaznico. 3698 Peurača Rihard, Kramarove! 14, spričevalo KSŠ Maribor, izdano 1904. leta. 3550 Pevec Dušan, Murska Sobota, Štefana Kovača 11, zdravstveno izkaznico, št. 409171. ' 3629 Pfeifer Borut, Ljubljana, Zupančičeva 4, zdravstveno izkaznico. 3649 Pisk Marija, Nova Gorica, Kidričeva 34, zdravstveno izkaznico, št. 700318. 3760 Pivk Janez, Vrhnika, Opekarska 23, zdravstveno izkaznico. 3599 Plestenjak Pavel, Kranj, Pševska 16, zdravstveno izkaznico, številka 610527. 3495 Počkaj Branko, Ljubljana, Langusova 16, brezplačno mestno vozovnico za slepe. 3648 Počkar Ivan, Ljubljana, Ilirska 2, indeks Višje šole za zdravstvene delavce. 3822 Podgorelec Alojz, Ljubljana, Celovška 22, zdravstveno izkaznico in zdravstveno izkaznico na ime Podgorelec Dajana. 3461 Podlogar Slavko Ljutomer, Nor-šinci 6, spričevalo o zaključnem izpitu poklicne kovinarske šole v Ljubljani, izdano leta 1962. 3600 Podržaj Ivanka, Ljubljana, Milana Majcna 7, zdravstveno izkaznico, št. 1383. 3650 Popovič Zorka, Sanski Most, Petra Skordriča 122, zdravstveno izkaznico. 3490 Potež Lidija, Maribor, Betnavska 2, spričevalo 5. razreda osnovne šole, izdano leta 1971. 3549 Potrč Milka, Ljubljana, Galjevica 198, zdravstveno izkaznico. 3462 Povirk Steian, Zagorica 5, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico. 3463 Protner Alojz, Kočevje, Dolga:vas, zdravstveno izkaznico, številka 293874/11. 3704 Pšag Mirjana, Ljubljana, Celovška 90a, dijaško avisto vozovnico, št. 4322 za relacijo Kino sišioa—Siauion, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. 3699 Punčoh Metod, Ljubljana, Trubarjeva 31, zdravstveno izkaznico na ime Punčoh Milan A 383134. 3823 Purg Marija, Majšperk, Preša 27, zdravstveno izkaznico, številka 037067. 3615 Pušenjak Erika, Ljubljana, Mala vas 13, dijaško avisto' vozovnico, št. 11396 za relacijo Ruski Car—Stan m dom, izdano od podjetja »Viator-, Ljubljana. 3464 Rade Stane, Radomlje, Rova 16, zdravstveno izkaznico. 3705 Radič Nikola, Maribor, Slovenska 28, zdravstveno izkaznico, številka 682965. 3551 Raišič Marina, Ljubljana, Na jami 1, zdravstveno izkaznico. 3780 Rajher Vinko, Maribor, Iztokova 22, zdravstveno izkaznico, številka 503493. 3733 Rajnarol Erika. Kranj, Planina 4d, delovno knjižico, reg. št. 14666, ser. št. 873692. 3497 Rakuša Mario, Maribor, H. Staneta 6, zdravstveno izkaznico, številka 129745. 3552 Ramšak Stanislava, Velenje, Crno-va 21, zdravstveno izkaznico. 3761 Rant Viktorija, Škofja Loka, Spodnji trg 5, spričevalo 3. razreda nižje gimnazije v Škofji Loki, izdano leta 1950 na ime Stanonik Viktorija. 3409 Rebernik Terezija, Zg. Zerjavci 8, zdravstveno izkaznico, številka 076592. 3553 Renko Marija, Ljubljana, Vojkova 26, zdravstveno izkaznico. 3781 Ristič Jovan, Ljubljana, Pokopališka 42, zdravstveno izkaznico. 3752 Ristič Mirko, Rakek. GP »Mavrovo« zdravstveno izkaznico, številka 416685. 3609 Rižnar Tatjana, Maribor, Tyrševa 24, zdravstveno izkaznico, številka 103261. 3554 Robič Niko, Jesenice, Titova 104, zdravstveno izkaznico, številka 087023. 3664 Roj Rudolf, Plintovec 16, Zg. Kungota, zdravstveno izkaznico, št. 909581. 3555 Rojht Albina, Maribor, Sempetr-ska 8a. delovno knjižico, št. 159. 3556 Ropret Janko. Tržič. Bistrica 176 zdravstveno izkaznico. 3601 Rovšček Milena, Most na Soči, Bača pri Modreju 54, zdravstveno izkaznico, št. 110256. 3670 Rozman Janko, Radovljica, Gorice 10, zdravstveno Izkaznico, številka 104398. 3855 Saksida Branko, Štanjel, Hruševi-ca 16, zdravstveno izkaznico, številka A 385642. 3498 Saksida Milena, Ljubljana, Zaloška 83, zdravstveno izkaznico. 3782 Salkič Esad, Ljubljana, Delavsko naselje Gameljne, zdravstveno izkaznico. 3602 Sandič Drago, Ljubljana, Stavbenik, zdravstveno izkaznico. 3783 SAP Ljubljana, Smartinska 104-106, certifikat TIR, izdan v carinarnici Ljubljana 18. X. 1972, št. 297 in velja do 18. X. 1973. 3753 Sattler Miran, Ljubljana, Kolezij-ska 24, zdravstveno izkaznico, št. 049663. 3824 Savič Radomir, Teslič, Mladikovi-ne, zdravstveno izkaznico, številka 139188. 3796 Sedej Teja, Ljubljana, Titova 93, zdravstveno izkaznico. 3603 Sedonja Štefan, Mlajtinci 33, zdravstveno izkaznico, številka 198056. - 3616 Selimovič Alija, Ljubljana, Gradis, zdravstveno izkaznico. 3754 Senekovič Stanislav, Zg. Gasteraj 23, Jurivski dol, zdravstveno izkaznico, št. 071328. 3734 Seničar Franc, Petrovče, Brnica 7. zdravstveno izkaznico, številka 35680. 3071 Slokar Franc, Ajdovščina, zdravstveno izkaznico, št. 719497 na ime Slokar Zdenka. 3437 Sluga Marija, Vrhnika, Idrijska n. h., zdravstveno izkaznico. 3825 Smajilovič Ramo, Kočevje »Zidar«. zdravstveno izkaznico, številka 8554. 3499 Smej Štefan, Ljubljana, Kolezij-ska 13, indeks filozofske »fakultete, Univerze v Ljubljani. 3784 Smerkolj Vladimir, Celje, Grudnova 14, zdravstveno izkaznico, številka 607276. ■ 3766 Smode Anton, Trbovlje, Na sipi 34, zdravstveno izkaznico. 3825 Smodej Valburga, Polička vas o5, Jarenina, zdravstveno izkaznico, št. 073123. 3557 Smolej por. Oitz! Vera, Kranjska gora 2, spričevalo 5. razreda gimnazije na Jesenicah, št. 26 z dne 22. VI. 1951. . 3285 Sraga Bariča, Piran, Ulica svobode 51, zdravstveno izkaznico. 3707 Srčič Marija, Jesenice, Cesta že-lezarjev 33, zdravstveno izkaznico, št. 027150. 3500 Srebišek Marija, Kamnik, Trobcino 5, zdravstveno izkaznico, številka 134846. 3706 ^Stajnšek Roman, Rogatec, zdravstveno izkaznico. 3617 Stojakovič Vitomir, Ljubljana. Povšetova 12, zdravstveno izkaznico. 3465 Strašek Stanislav, Celje, Aškerčeva 1, zdravstveno izkaznico. 3850 Strmšek Cvetka, Maribor, Lovčeva 22, spričevalo 8, razreda, izdano 1965/66. leta. 3658 Subašić Rukib, Lukavica, -zdrav- 1 stveno izkaznico. 3785 Šabič Irlan, Ljubljana, Jesenkova 3, zdravstveno izkaznico. 3826 Sčuiija Katica, Duplice 32 g, zdravstveno izkaznico. 3466 Seleker Robert, Maribor, Meljski dol 34, spričevalo 1. letnika gimnazije, izdano v Celju. 3559 Šeško Alojz, Maribor, Teslova 6, delovno knjižico, št. 6670. , 3560 Sikonja Magda, Domžale, Trzinska 3, zdravstveno izkaznico. 3827 Šimenc Metka, Dol pri Ljubljani, zdravstveno izkaznico, številka 1-618583. 3786 Simič Nikica, Ljubljana, Fabianijeva 29, dijaško avisto vozovnico, št. 3232 za relacijo Zale<—Mestni iog, izdano od podjetja »Viator«, Ljubljana. 3787 Simonaci Zlatko, Domžale, Prešernova 1, delovno knjižico. 3738 SKet Anton, Teharje, Vrhe 33, zuravstveno Izkaznico, številka 600512. 3856 Skergot Tina, Piran, Vilfanova 1, zdravstveno izkaznico, številka 745143. 3708 Škof Vanja, Ljubljana, Partizanska 27, zuravstveno izkaznico. 3828 Skul Dragica, Grosuplje, Cesta pod gozdom 5/15, delovno knjižico. ■ 3829 Šober Marta, Moškajnci 9 pri Ptuju, indeks VEKS izdan 1966 leta, št. 31050684. 3563 Soline Terezija, Maribor, Turnerjeva 3, spričevalo osemletke, izdano 196'6. leta. 3561 Sprincer Alenka, Maribor, Aljaževa 6, zdravstveno izkaznico, številka 676902. 3'362 Štampar Zvonko, Ljubljana, Vodovodna 38 b, delovno knjižico. 3830 Steianec Gaber, Piran, zdravstveno izkaznico. 3709 Steicer Mateja,- Maribor, Ronkova 10, zdravstveno izkaznico, številka 410230. 3564 Stumberger Srečko, Pišečki vrh 1,’ Trnovska vas, zdravstveno izkaznico, št. 834269. 3565 Tahasič Katarina, Maribor, Pintarjeva 13, zdravstveno izkaznico, št. 678084. 3566 Tanko Marija, Kočevje, »Itas«, zdravstveno izkaznico, številka 205650 na ime Tanko Janez. 3797 Tatalovič Slavica, Rogaška Slatina 193, spričevalo osmega razreda, št. 81, izdano leta 1968. / 3170 Tavčar Marjan, Nova gorica, Tolminskih puntarjev 2, zdravstveno izkaznico na ime Tavčar Igor. 3857 Tišler Mišo, Kopor, Gen. Levični-ka 13 a, zdravstveno izkaznico. 3501 Tkalec Anton, Prebold 127, vojaško knjižico, izdano v Novem Sadu. 3467 Todorovski Ljubo, Maribor, Zolajeva 12, zdravstveno izkaznico, št. 77894. 3587 Toplikar Silva, Črniče 50, zdravstveno izkaznico, št. 130715. 3618 Torkar Janez, Kamnik, Tun j iška Mlaka 21, zdravstveno izkaznico, št. 15807. 3202 Trs- Franc, . Prepolje 9, Starše, zdravstveno izkaznico, številka 833635. 3735 Uljam Mirko, Ilirska Bistrica. Zabiče 26 b, zdravstveno izkaznico. 3501 Urbančič Marjan, Čonje 40, delovno knjižico, ser. št. 835775, reg. st. 5325. 363» Urtič Sejfudin, Ljubljana, Prule 8, zdravstveno izkaznico. 3700 Vajdič Stanislava, Maribor, Košaki 10, zdravstveno izkaznico, številka 299160. 3568 Valder Radko, Lenart, Trg osvoboditve 9, zdravstveno izkaznico, št. 978381. 3736 Valentinčič Danica, Portorož, Pomorščakova 20, zdravstveno izkaznico. 3502 Valentinčič Janez, Krešniški vrh 4, Kresnice, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico. 3468 Varga Anto'n, Ivanovec 176, zdravstveno izkaznico, št. 328702. 3604 Vasiljevič Radovan, Medvode 107 a, zdravstveno izkaznico. 3469 Vaupotič Marta, Križevci, Lukavci 69, zdravstveno izkaznico, številka 137012. 3858 Vernik Bogomir, Maribor, Limbuška 3, delovno knjižico, številka 13409. 3569 Videmšek Drago, Ljubljana, Grab-lovičeva 36, zdravstveno izkaznico. 3605 Vidič Jožica, Idrija, Tomšičeva 14 zdravstveno izkaznico, številka 723084. 3286 Vidovič Dragica, Maribor, Mladinska 4, zdravstveno izkaznico. 3570 Vlahovič Miloš. Maribor. Cankarjeva 25, delovno knjižico, številka 2443. 3571 Voglar Anton, Hrastnik, Aleša Kaple 12, spričevalo. 3094 Vogrinc Vincenc, Tržič, Bistrica 87, zdravstveno izkaznico, številka 309946. 3665 Volavšek Ivan, Loka 53 pri Žusmu, zdravstveno izkaznico, številka 487472. 3862 Volčanjk Marija, Ljubljana, Martina Krpana 3», delovno knjižico, št. 2337. 3606 Voršič Martin, Maribor, Trubarjeva 4, zdravstveno izkaznico, številka 266756. 3572 Vraničar Fedja, Škofja Loka, Soriška cesta, spričevalo 1 gimnazije leto 1964/65. 2769 Vrečič Marija, Ljubljana, Cešnji-kova 26, zdravstveno izkaznico, številka 307098 II. 375Š Vrhovec Milivoj, Ljubljana, Pokopališka 42, zdravstveno izkazni-cg. 3830 Vučkovič Sonja, Zemun, Pavla Marganoviča 11. zdravstveno izkaznico na ime Vučkovič Džordže. 3789 Vukobrat Jovan, Ljubljana, Vodnikova 96, dijaško avisto vozovnico, št. 10250 za relacijo Zg. Šiška—Drama, izdano od podjetja »Viator-, Ljubljanfi. 3651 Vukodinl Jovo, Maribor, Frankolovska 10, zdravstveno izkaznico, št. 914650. 3573 Vukosavljevič Milan, Vrhnika, ob Potoku 8, zdravstveno izkaznico, št 64089 in delovno knjižico, Jer. št 967730, reg. št. 3918. 3790 Vunič Marko, Kranj. Savska Loka 16 a, zdravstveno izkaznico. 3503 Zabric Marija, Sepulje 16, delovno knjižico, reg. šf. 9256. 3799 Zadražnik Martin, Temenica 33 vojaško knjižico izdano v Skopju. 3653 Zapletal Toni. Ljubljana, Ulica Stare pravde 6, zdravstveno izkaznico, št. 176823. 3832 Zavec Ernest, Ljubljana, Tabor 9 zdravstveno izkaznico. 3652 Zemlič Peter, Ljubljana, Cesta na Loko 4, zdravstveno izkaznico. 3756 Zgonc Rudi Ljubljana, Gerbičeva 14, zdravstveno izkaznico. 3701 Zima Janez, Zg. Gorje 36, zdravstveno izkaznico, št. 342907. 3859 Zorko Maks, Maribor, Zidovska 2, zdravstveno izkaznico, številka 216045. 3574 Zrilič Vinko, Benkovac, Bruška 55, zdravstveno izkaznico. številka 5894. 3737 Zrim Stanko, Spodnje Škofije 130, spričevalo osemletke in spričevala 1, II. in III. letnika Gostinske šole v Izoli in na Bledu. 2727 Zukič Saban, SrrJarje pri Jelšah, zdravstveno izkaznico, številka 28549. 3627 Zulič Zuhdija, Ljubljana, Velika čolnarska 10, zdravstveno izkaznico. 3833 Zupančič Marija, Litija, Sp. Hotič 2, zdravstveno -Izkaznico, številka 154444. 3791 Zupančič Marija, Zagorje ob Savi. Loka 5, zdravstveno izkaznico, številka 369210. 3619 Zitek Marija, Murska Sobota, Rakičan n. h., zdravstveno izkaznico, št. 282992. 3610 Živec Milka, Šempas 70, zdravstveno izkaznico. 3782 Žnidaršič Jože. Ljubljana, Vaška pot 10. delovno knjiži eh? 3702 Žnidaršič Ludvik, Piran, Rozmanova 51, obmejno propustnico, številka 4675. 3470 Žorž Zdenka, Ajdovščina, Splošne kovinsko podjetje, zdravstveno izkaznico, št. 717421. 3768 Žunko Sonja. Kamniška grapa 28, Kamnica, zdravstveno izkaznico, št. 982446. 3575 Žunko Zvezdana. Bresternica 174. zdravstveno izkaznico, številka 964763. 3738 Žunkovič Vida, Prepolje 7, zdravstveno izkaznico št 915687. 3739 obveščamo občinske skupščine in stanovanjska podjetja, da je CZ Uradni list SRS založil vse obrazce (razpredelnice A. BI. B2, B3, B4, B5, B6. B7, C1 in C2). ki so predpisani z navodilom o metodologiji za izdelavo programa stanovanjske graditve v občini (Uradni list SRS. št. 23-218 72) Naročila sprejema CZ Uradni list SRS, Ljubljana, Veselova H, poštni predal 379 Vil Izdala »Uradni Ust SRS- — Direktor In odgovorni urednik: Milan Biber — Tlaka tiskarna -Toneta TomSiča- v Ljubljani