PROLETAREC JE DELA VSKI LIST ZA MISLECE ClTATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 201». i. im CHICAGO 23, ILL., 29. MAJA Princ Mozaffar Firouz in In pa, da ima vlada pravico po- perzijski poslanik pri ameriški vladi Hussein Ala, ki je ob enem Med vojno je oblast radi hra-j njenja gasolina odredila, da sc ' naj mleko družinam dovažn vsak drug dan. Sedaj te potrebe ni več. a družbe so ostale pri ! starem, ker jim to povečava dobičke. Oh enem so mleko od ta-Vselej kadar je princ Mozaf-! krat že parkrat podražili in obe- z dne 20. maja, da je iz množe čih se poročil jasno, da se vlada zvati stavkarje v "vojaško službo" in jih primorati vrniti se na delo pod vojaško disciplino. (Slično naredbo je nekoč šiloma far Firouz v Teheranu v imenu svoje vlade izjavil, da so vse ruske čete odšle iz Perzije (Irana), se oglasi pred varnostnim svetom Z. N. poslanik Hussein Ala perzijski delegat v organizaciji z zahtevo, da mora pritožba Per- Združenih narodov, so si poslednje tedne toliko v konfliktu. izvedla tedanja reakcionarna da sploh ne veš, ali je Hussein francoska vlada, ki je stavkujo-če železničarje proglasila za de! armade in jih poslala na delo pod oficirsko komando.) Cim je predsednik končal, je začela poslanska zbornica z razpravo o njegovem načrtu za uki-njenje stavk, ki je trajala samo — 40 minut. Pri glasovanju je bil Trumanov načrt sprejet s 300 proti 13 glasovi, kakih 100 poslancev pa ali ni bilo navzočih. Ala več kot pa vlada v Teheranu, ali pa Ala trdi o pritožbi proti Sovjetski uniji z ozirom na njeno vojaštvo v Perziji drugače kot vlada v Teheranu zato, ker jc to ljubo anglo-ameri.ski diplomaciji. Ker se sovjetska armada ni umaknila ob času kot se je glasilo v anglo-ameriški-sovjetski pogodbi, se je perzijska vlada na pobudo angleške in ameriške tajo novo zvišanje cene tej posebno za ubožne ljudi tako potrebni hrani. Tovarne obuval so dobile dovoljenje zvišati ceno tudi za taka obuvala, ki se jih je doslej tmatralo za cenene in so namenjene delavcem in revnim ljudem. Temu še dolgo ne »o ne konca ne kraja, oziroma dokler ne pride nov polom. enako brutalno, kakor v Rusiji, i v Titovi Jugoslaviji in v drugih lutkarskih državah, ki so pod sovjetsko sfero. K temu dodaja, da je poslušal nekega Američa- mokratično — saj ne v smislu marksističnega besednjaka. Anglija ima bogat aristokratski sloj, veliko plebejskih bogatašev, močan srednji razred, nižji srednji razred in pa kmete ter proletariat. Demokracija v predvojni Franciji se od angleške ni posebno razlikovala, razen da je na, ki se je nedavno vrnil iz Ju- imela več strank, manj aristo-goslavije. Tisti Američan trdi, (Konec na 5. strani.) ali pa se niso hoteli udeležiti vlad^ pritožila varnostnemu sve-glasovanja. Zadeva je bila nato tu Zdruzenlh narodov. Stvar se predložena senatu. Tako je prvič v zgodovini te je najprvo obravnavalo na seji varnostnega sveta in celotne organizacije Z. N. v Londonu, in dežele v zbornici sprejet zakon, sedaj je že več tednov na dnev-ki daje vladi moč delavca pri- nem redll pred varnostnim sve-(Nadaljevanje na 5. strani.) tom Z. N. v Nevv Yorku. zije proti Rusiji ostati na dnevnem rodu. dokler sovjetske četo ne odidejo. Pa se spet oglasi propagandni minister princ Firouz s pojasnjevanjem, da je Ala prenapet sentimentalnež, in pa da sicer govori le v svojem imenu. Ala nato odgovarja, da nima od svoje vlade nikakih drugih navodil kot tista, ki mu jih je dala v za-' četku svoje obtožnice proti Sovjetski uniji. Da se bi temu storilo konec, se le nedavno oglasil premier Qavam es-Saltaneh sam. da perzijska vlada pritožbo umakne. ____ ker je sovjetska vlada izpolnila svojo obljubo. In radio Moskva vidno je, da ga je pri tem naš k temu izjavi, da so vse ruske državni department vseskozi čete zapustile perziisko ozemlje, podpiral. Perziju je pač dežela Hussein Ala pa vztraja dalie oljnih ležišč in le radi tega tolik-pri obtožbah in pritožbah in oči-tšno zanimanje zanjo. Popravek Tomšičevega naslova V dopisu "Big" Tonyja v Proletarcu se je dogodila pomota v naslovu. Pravilen naslov je 2872 East 9th St., Oakland 1, Calif. Ako socializem nima bodočnosti, čemu se ga plutokracija tako boji? Zakoni bi odpora delavcev ne mogli ustaviti Cim se kje kaj dogodi, n. pr. časa osupnjeni, potcni pa se za- se jim jc za enkrat izognil. Kon-| John I,, I,cuis je nekoč, ko je stavka, ali cela vrsta stavk, gre vedli »n zaključili: "Ker je CIO čno-pa ie le padla naredha. ki je traiala stavka premogarjev že med poslanci in senatorji zvez- pod kontrolo komunistov, ergo, političnemu odboru CIO kar se precej časa in se je umešala vla- nega kongresa glas: "Nekaj bo je tudi politična akcija CIO ko- prispevkov iz linijskih hlagajen da vanjo, dejal: "premogarji. treba ukreniti! Novo postavo po- munistično maslo. Treba je pro- tiče, zavezala roke. Rer je to proti vladi ne smemo stavkati!" trebujemo, kl bo take pojave] ti temu ka) ukreniti!'* In so ovira, kakor |e hila slična po Vlada je takrat posegla vmes prepovedala." In takoj se dobi ukn pali, kaj hi v tej zadevi. Do- stava ovira angleškim unijam, edino v korist operatorjev, vz- republikanska demokratska kom mMili so se stare torijske posta- a torijev in Churchilla le ni re lic temu je Lewis podal svojo binacija ljuskih zastopnikov, k. ve v Angliji, ki delavskim uni- šila poraza. bedasto izjavo! Sedaj se tistega predloie novo postavo. Imajo jih jam prepoveduje prispevati v John D. Small. ki je admini- svojega nauka več ne drži. Vlada ponavadi ta take slučaje ie v sk'ade političnih strank ali ra- strator vladne ustanove za civil- naprej pripravljene. biti svo) denar v politične na- no produkcijo, je kongresu pri- Ko se ie v zadnji predsedni- mene na kak drug način. CIO je poročil z zakonom prepovedali *ki kampanji odločil CIO za med tem obetal zbrati kar šest zgraditev svoje politične akcije milijonov dolarjev in prispeva- — ne za delavsko politično giba le na) bi jih unije in posamezni- nje temveč da pomaga k ponov- ki. Kongresniki so študirali, če ima x njiin vsled njegove "trme" mnogo posla. A tudi če hi ne hilo Lewisa in drugih seda-stavke sa) za nadaljnih šest me- j njih voditeljev unij, delavstvo secev. Fksekutiva AFL je vsled se hi izkoriščanju vseeno upira-tega od Trumana zahtevala, da lo pa pod kakim drugim vod- __H _________. B naj Smalla vsled njegove pri- stvoin in zahtevalo enako kot ni izvolitvi Roosevelta in s tem jim hi bilo to mogoče preprečili stranosti odstavi iz službe. Am- zdaj izjmljšavanje življenskih demokratski stranki, so repuhll- v okviru že obstoječih zakonov pak (udi če hi kongres tak za- razmer. Te naravne pravice jim kanski in razni hurhonski de- proli koriiptnemu prispevanju kon sprejel, ne hi obveljal, kol niti i milico in sveznim voja-mokratski poslanci bili nekaj! v kampanjske sklade. Toda CIO ni tisoče .drugih. I šivom niso mogli vzeti. SVOBODA TISKA V ZED. DRŽAVAH BOLJ V FRAZAH KAKOR V RESNICI Senator Pepper iz Floride je v debati o predlogah proti unijam v senatu dejal, da je publika o vzrokih stavk in industrialnih konfliktov povsem napačno poučena. "Ako imaš kaj reči zoper delavce, bo tvoja stvar natisnjena na prvih straneh vsega dnevnega tiska v deželi/' Izvajal je dalje, da ako hoče senat javnost poučiti, o čem gre v takih sporih, naj bodo razprave v njemu oddajane po radiu, da bo ljudstvo čulo obe strani. Kajti dnevni tisk priobčuje samo bizniiko stran. Tednik "Labor", ki izhaja v VVashingtonu in je politično glasilo vseh ielezničarskih unij — sploh najboljše in najdražje urejevan delavski list v tej deželi, ugotavlja, da kontrolira dvajset mož 90 odstotkov ameriškega časopisja. Zbirajo se v Nevv Yorku in oni sklenejo, kaj boš jutri bral v dnevnem tisku. Ako se odločijo za kampanjo proti kaki uniji, n. pr. kot se je vršila proti uniji premogarjev in se z njo še nadaljuje, bo ves "ugledni" ameriški tisk, z velikimi revijami vred, prinašal kartune in članke, tendenčne novice ter jeremijade o težkih posledicah, ki jih stavke povzročajo ljudstvu. Isti velebankirji in časniški magnati poskrbe, da se začne istočasno propaganda i v radiu in v zveznem kongresu pa hite "ljudski" zastopniki usiljevati predloge, ki so jim jih napisali advokatje velekorporacij. Seveda, tega ne povedo, a vseeno ni to nobena tajnost. Pred nekaj tedni so isti magnati sklenili podvzeti 4 propagando proti Sovjetski uniji, ker jim je vsled sistema, kakršnega širi sedaj proti zapadu in vzhodu Evrope, trn v peti. Seveda, pri tem se delajo, da pomagajo naši vladi, ki pa jo tudi kontrolirajo isti interesi. Za ščuvanje proti Sovjetski uniji in njenim "satelit-kam" jim je pretveza zahteva Jugoslavije po Trstu, ščitenje "neodvisnosti" Perzije pred Rusijo, umešava-nje Rusije v Mandžurijo itd. Ameriški tisk je torej last velekapitala in svobode tiska je v njemu le toliko v kolikor je velebiznisu koristno. 31 PROUTAju*. PROLETAREC UST ZA INTERESE f>2«~AVSKECA LJUDSTVA. »4. ImUJ« IZHAJA VSAKO SREDO. D*l**»ka TUkovaa Dr.tb«, Ckic*fo, IU. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA * Zedinj«nih drtavan s« etlo leto $».0u; a« pol leU 91.11; i« četrt let« $1.00, laoienistvo: ia celo leto $3.60; sa pol leta $2.00. Vai rokopis ia ofktsi Morajo biti v nai* m uradu nanH>xn*je uo pundeljks popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna. PROLETAREC Published «r«ry Wednesd*y by th« Jugoslav Workmen's Publishing Co.. Inc. EstablUhed 1906. JOSKO OVEN: RAZGOVORI Editor................ Business Manager __________Frank Zaiti ------Charles Pogoreloc 8UBSCRIPTION RATES: Jnited States: One Year $3.00; Si* Months $1.75; Threo Montha $1.00. Fortifn Countries, One Year $3.50; Suc Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lavvndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone': ROCKWELL 2864 Proti Jugoslaviji veliko organizirane propagande in ščuvanja, da se jo očrni Sedaj največ pod pretvezo zahtev za pravično obravnavo Draže Mihajloviča. a v splošnem vsled sovraštva do presna vi jan ja Jugoslavije iz starega sistema korupcije in zanemarjanja koristi ljudskih množic v nov red, ki ga nasprotniki označujejo za "komunizem \ za krvavi teror in tolovajstvo, se je v mnogih deželah pojavila dobro organizirana propaganda, ki deluje po istem tiru kakor proti Sovjetski uniji. Hvale, ki je je bil deležen Tito s -svojimi partizani med vojno, je že dolgo konec. Posebno ker je osvobodilno gibanje tako naglo iztrebilo monarhijo, začelo z agrarnimi reformami in socializacijo, in ob enem si našlo še dovolj časa za poseganje v mednarodno politiko. N. pr. "Nevv Leadrov" vvashingtonski urednik Jonathan Stout si nabere v propagandnem biroju Konstantina Fotiča in pittsburškega "Srbobrana" podatkov o Titovi Jugoslaviji in New Leader jih priobči s primernim oglašanjem in z zatrdilom, da so podatki avtentični. "Srbobran" nato tisti članek ponatisne s pojasnilom, da je iz "Nevv Leadra*. Ta zveza z reakcionarnim vodjem velesrbske ideje in med "Nevv Leadrom" je že stara stvar, le da je poslednje tedne dobila spet več "krvi" vase. Podnaslov iz Nevv Leadra. ponatisnjen v Srbobranu na prvi strani, pravi: "Resnični obtoženci na beogradski obravnavi (proti ihajlovičui bodo medvojni voditelji Zed držav in Velike Britanije." Kakšna demagogija! Pa si ti ljudje upajo jezuitstvo in pro-vokacije komunistom očitati! Naj se slednjim očita kar koli, bolj zavajalni ne bi mogli biti kot so propagandisti sedanje reakcije. S člankom vred sta naslikana skupaj Stalin in Hitlerjev vnanji minister Ribbentropp v času nemškega-ruskega pakta. Da, takih prizorov in dejanj se ne more opravičevati. Ampak naj bi bila zraven tiste slike tudi ona iz Monakova, kjer bi se svetila v družbi s Hitlerjem samim marelar Chamberlain in pa predsednik francoske vlade! Njun namen leta 1938 je bil, da naj se Hitler zadovolji s tem, da mu žrtvujejo Cehoslovaško, potem pa, če ga že srbe pesti, naj zre rajše proti vzhodu! Taka je pač politika sile. Prvo kot drugo dejanje je bilo nedopustljivo in oba sta posledica politike velesil, oziroma politike imperializma. Proti sedanji Jugoslaviji se rad oglasi tudi newyorški "Call", glasilo S. P., ki je urejevano po Thomasovih navodilih. En članek v obrambo Mihajloviča in s tem proti sedanji vladi ima v izdaji z dne 20. maja. Ves tisk rimske cerkve je pridno in po višjih instrukcijah udeležen v tej propagandi. Dalje Francov v Španiji. V Zed. državah dobi Jugoslavija v buržvaznem tisku malokdaj dobro besedo ali kak članek, ki jo bi opisoval z razumevanjem, namesto s predsodki. . Iz Rima je bilo 21. maja poročano, da Jugoslovani plenijo italijanskim ribičem na Jadranu ladje in čolne. Poročilo iz Aten (istotako 21. maja) opisuje vpade Titovih mož v Grčijo, kjer vrše teroristična dejanja in nato pobegnejo čez mejo. Poročila o preganjanju duhovnikov v Jugoslaviji pa so že stara stvar. Kongresnik Stevenson (rep. iz Wisconsina) je Tita obdolžil, da je razprodal 54,000 ton (long tons) sladkorja, ki ga je poslala tja UNRRA za uboge. A Tito pa ga je zaplenil in ga dal na trg po $1,25 funt in napravil pri tem za svojo bankrotirano blagajno nad 151,000,000 dolarjev. Tako trdi omenjeni kongresnik. UNRRA se bo gotovo potrudila raziskati to stvar. Tendenca vse te propagande seveda je ustvariti v javnosti razpoloženje proti Jugoslaviji in jo pripraviti za možni oborožen udar vanjo. Kajti ljudje po svetu imajo vse sorte želje. Razredni boj v kapitalističnem sistemu neizbežen tudi če ne bi bilo radikalcev V tem listu nismo nikdar pritrjevali onim. ki so prerokovali, kako se bo po vojni vse nagloma preurejevalo za produkcijo civilnih potrebščin, ljudstvo se hipoma prilagodilo miru, ki ga je komaj čakalo, in uživali bomo sadove zmage ter pridobitve štirih svobodščin in demokracije širom sveta. Minilo je že leto po vojni, a socialni nepokoj narašča. Industrija je še vedno s tira. lastniki tovarn oblačil, obuval in neštetih drugih potrebščin so na sedeči stavki, ker hočejo ukinjenje kontrole nad cenami in odpravo drugih vladnih regulacij, črna borza cvete, prihranki ljudstva se krčijo in se stekajo nazaj v blagajne 'finančnih in industrialnih velikašev, borzijanov, zemljiščnih pijavk in raketirjev, delavstvo pa se čudi, kaj se godi okrog njega. In je zahtevalo od svojih voditeljev v unijah, da naj ali draginji zaatavijc pot, ali pa jim izvojujejo zvišanje mezde. Začele so se velike stavke v avtni, v jeklarski in v vse sorte drugih industrijah, ki se jih je poravnalo in v Beli hiši so se oddahnili. češ, vendar enkrat! Pa se je pričeTa'stavka pfemogarjev. Komaj je bilo proglašenega v stavki premogarjev dva tedna premirja.4n se je večina kopačev vrnilo v rove, že je zapretila stavka n^železnicah. Predsednik Truman je v tej največji indu-strialni krizi izdal ukaz, da prevzame premogovnike in železnice i Kljub vsem križem in težavam in diploroatičnim krizam j« končno tudi v naše kraje vendarle prilezla pomlad. Se zadnji teden sem s strahom sadil paradižnike, češ — kaj bo če jih opa-li slana, kot se mi je prisodilo lansko leto na tretjega junija. Ali kot izgleda sedaj — je nevarnost minula. Jaz se prav nič ne čudim ljudem v starem kraju, kateri so, kadar se je bližala nevihta s to DOM POKOJNEGA PREDSEDNIKA F. D. ROOSEVELTA v Hyde Parku, N. V., ki Je bil na dan prve čo — Škropili polja Z blagoslov njemu Je knjižnica, ki vsebuje Rooseveltove ljeno vodo ter molili rožni ve- ' nec, ali pa nekdanjim Inkam, -——-—-- kateri so častili solnce kot da- ubletniee njegove smrti uradno isročen vladi Zed. driav dokumente in padatke o njegovem delovanju. KATKA ZUPANČIČ: IVERI Partizan... Posneto iz pisma nekega slovenskega kmečkega fanta: Tudi jaz sem bil partizan. Naša vas je srednje velika in leži sama zase. Bili smo tiste prve dni veseli, da smo na 'kraju sveta', kakor smo rekli. Zakaj povsod so bili že Italijani, le k nam jih še ni bilo. Nazadnje so zlo-tvori le prišli. Popisali so nas in našo imovino, pa začeli jemati na debelo. Kdor je pogodrnjal, je dobil s kopitom po glavi. Naša mati je jokaje kazala na nas, češ. kako nas bo preživljala. Ko jim je tolmač razložil materino tožbo, so se zakrohotali. Ni bilo dolgo, pa smo razumeli njihov krohot. Na vse zgodaj so prišli. Pustili so. da smo spremembe. Da bi vsaj vode dobili! "Kar mirni bodite in ubogajte, karkoli vam poreko. Pa se vam ne bo ni£ hudega zgodilo. Saj so kristjani, kakor ste vi..." Tako nas je še zadnjo nedeljo opominjal župnik. Ampak župnika ni bilo zraven, da bi videl in okusil, kako so kristjani postopali s kristjani. Oglasil se je nekdo za mano! pa vprašal, kam nas ženejo. Za odgovor je dobil ta&šen sunek v hrbet, da je omahnil in pri tem skoro podrl še mene, ki sem stopal pred njim. Od prekipevajočega srda je nekoliko preglasno zaklel. Potegnili so ga iz vrste. pa ga ob kraju ceste pred našimi očmi ubili. Zgodilo se je tako naglo in ne-zajtrkovali, nato pa zgnali sku- j pričakovano, da smo stali kakor paj može in fante, pa hajdi na odreveneli. Oni spredaj menda pot. Mati naša seveda zopet v sploh vedeli niso, za kaj gre. jok za svoje tri sinove. Vdova Ampak mnogi so videli na tleh je, saj enega otroka ji naj pu- truplo s preklano glavo. In tru-ste ... Jaz sem bil najmlajši, i plo ni bilo v uniformi... In Nič niso povedali, kdaj pride- mnoge oči so tedaj štele glave jo po nas in. tako nismo imeli stražarjev, ki so bev skali in nas nekateri niti kruha za na pot. suvali dalje. Na glavni cesti smo zadeli ob Takrat sem vedel, da moram drugo skupino. Dotlej sem bil z pobegniti. A nisem bil sam, ki mojima bratoma skupaj. Zdaj je tako sklenil. Na ušesa so nam so nas vse premešali. Naša ža- udarili streli. Tudi za mano bo-i nedelja in sonce je zahajalo, ko lostna procesija se je med potjo do streljali... Naj! sem prvič zopet ugledal naše še parkrat povečala, in vsako- Poleg mene je stopal sivolas njive in za njimi naše selo Ni-krat so nas premešali kakor fi- mož. Nekaj je pošepetaval Spr-žol na rešetu, tako da bi bilo va sem mislil, da moli. Pa je še-med nami čim manj poznan- petal meni. "Ti kaniš pobegniti ... Preraven svet.. Ni kritja .., Počakaj... Pridemo do gozdu ... Ali vasi... Drevje ... Več prilike .. "A vi?" Odhrkal se je in se napol ozrl račun . . . Videl si, kako so ga ubili... To je bil danes že drugi... Prvi je bil moj sin ... Moj sin! Po nedolžnem so ga!" Od desne in leve smo ga s komolci suvali, opozarjali, naj molči. Toda mož se je od žalosti spozabil in vse glasneje je začel besneti: "Doma so ga! Z glavo na rojstnem pragu je obležal. Po nedolžnem!" Zagnal se je pri tem iz vrste in preden smo se zavedli, kaj se godi, so že mahali po njem. Ta trenutek sem porabil jaz in mnogi drugi. Na srečo je bilo že dokaj temno in oblačno. Padel sem nedaleč od ceste. Vendar ne od krogle, čeprav so frčale okrop mene. Z obrazom na zemlji sem negibno obležal in čakal, čakal ure Jn ure. Nato pa po vseh štirih dalje. Ko se je zdanilo, sem bil že v gozdu Pred mano so prišli tja ie trije drugi od naše skupine. Edtn od njih je imel vojaško puško. Spodnesel je Lahu noge ter namesto sebe njega poslal na oni svet, je pravil. "Puška! Ena sama za štiri? Treba jih bo več," sem rekel in se nehote zgrozil. O, bil sem takrat še mlad. Spogledali so se in mi podali roko, rekoč: "Torej nismo več trije, ampak štirje! Pa nas bo kmalu še več in gorje se tedaj Lahom!" Sele po nekaj mesecih sem se pritihotapil do naše vasi. Bila je stva Pa saj govoriti med sabo nismo smeli. Stražnikov je bilo z nami kot toče. Lačni in izmučeni smo krevsali po prašni cesti, ko se je že dan nagibal. Stražniki so se bili za tega že dvakrat izmenja- po bajonetih. "V nogah sem li, le za nas ni bilo nikakršne slab ... Ne pa v rokah ... Imam sem čakal noči, ampak sem krenil čez njive. Bil sem že blizu vrtov, ko sem ugledal ženo ter jo takoj spoznal. Saj je bila moja mati. Poklical sem jo. Za hip se je ustavila, rrato pa še boij jalca vsega življenja. Ter indijanskim plemenom na mehiški planoti, katerim je bil bog Tla-loc, ki je bil bog dežja ob enem tudi bog rodovitnosti — več kot vsi ostali bogovi. Tako so delali vsi ljudje od vsega pamtiveka od kar je zlezel človek z drevesa ter zasadil prvo seme. Rotil in molil je tiste sile, katere so mu bile dobre, in se tresel pred onimi, katere so mu grozile. Ali daroval je obema. Kar nas je kmetov tu v moji okolici, tega ne delamo več. Ali kadar mi slana uniči in opali drevje in vrt na tretjega junija — se mi ne zdi prav nič dobro. Politična situacija je prili-čno taka kot zadnji teden. Začasen vladni prevzem železnic, ?nako kot premogovnikov stvari ni veliko spremenil. Začasni državni obrat ni nacionalizacija in tega se delavstvo zaveda. Cim se kriza ublaži—dobijo vse te stvari nazaj lastniki v še boljšem stanju kot prej. Zato se jim tak prevzem ne zdi popolnoma nič opasen. Sedaj je vprašanje, kako se delavstvo odzove. Premogarji so odločni, da to pot ne bo kompromisa. Njih zahteve so pravične, ter vkljub vsem zavijanjem kapitalističnega^ časopisja izgleda, da bodo zmagali. s • • Državni tajnik Byrnes je v svojem poročilu na radiu omenil težave, katere je imela njegova delegacija na konferenci vnanjih ministrov v Parizu. Kajpada. glavni grešnik je bil Molotov. Če bi ne bilo Rusov, bi bilo vse poteklo kot na maslu Byrnes ni omenil francoskih za- vojaška komanda s svojimi stražami in razobesila zvezdnato zastavo, ki pomeni, da so odslej posest zvezne vlade. A premogarji so ostali doma. In železničarji pa pričeli s svojo stavko 23. maja Zvezni kongres je zasedal vso noč. "To je upor proti vladi!" so vpili reakcionarni "delavski prijatelji" republikanske in demokratske stranke ter se zarotili ostati na svojih sedežih zdržema toliko časa, da se sprejme nove postave proti unijam in posebno proti njihnim voditeljem, ker*delavcev niso pozvali na delo z geslom, da "proti vladi ne smemo stavkati!" Zadnjič je bil ustavljen na ameriških železnicah ves promet pred petdesetimi leti. Toda takrat ta prometni sistem ni bil niti senca v primeri z današnjim modernim železniškim aparatom. Seveda je taka stavka katastrofa v tem, ker vrže vse ekonomsko življenje dežele s tira. Vrh tega povzroči ogromno škodo na takemu blagu, katero se pokvari, če ostane v skladiščih, ali pa v vagonih. Milijone ljudi je moralo ob 4. uri 23. maja, ko se je stavka pričela, obstati daleč od svojega cilja. Ljudje, ki so odvisni za prihajanje na delo od predmestnih lokalnih vlakov, so morali ostati doma, ako si niso mogli dobiti avta ali kakega drugega prevoznega sistema. Vsaka stavka zadene ne samo lastnike in njihnih dobičkov, ampak potiplje več ali manj tudi ljudske množice. Toda nobene ne bolj kot stavke delavcev transportnih sistemov, posebno če se razteza po vsi deželi. Kadar so na stavki delavci kake unije CIO, imajo v kongresu, v tisku in v radiu običaj kričati, da povzročajo to zmedo "komunisti", čeprav Philip Murray ob vsaki taki priliki poudarja, da CIO ni komunistična organizacija. Bratovščine železniških strojevodij in brativščini vlako-.sprem nega osebja ter njunim voditeljem ne more nihče očitati, da sta pod vplivom "komunističnih hujskačev". To sta zela stari, ugledni, konservativni organizaciji. Njuni člani so bili pred leti označevani za "aristocracy of labor". A sedaj pa taka patriotična unija stavka "proti vladi"! Kako prijetno bi bilo kongresnikom, H. V. Kaltenbornu, Peg-lerju in vsemu kapitalističnemu tisku, če bi mogli Johnu L. I,ewisu reči, da je "komunist" ali saj "sopotnik". Toda on oboje strastno sovraži. V politiki je republikanec z izjemo par let, ko je bil demokrat. Torej se te katastrofe ne more naprtiti komunistom še manj socialistom, ker njihen vpliv v unijah Je splahnel v per-sekucijah, ki so jih bili deležni v prvi svetovni vojni. Torej ako vržejo gospodarsko življenje te dežele z njenih tečajev tako konservativne unije, kot sta omenjeni bratovščini železničarjev, in pa John L. Levvis s svojo unijo premogarjev, potem je nekaj narobe v tej deželi, in ta "nekaj" je njen »istem, ki mu je profitarstvo in izkoriščanje temeljni smoter. Naredba. s katero je predsednik Truman stavko železničar- sklonjena korakala dalje. Vno- h,te>; £led* Porur3a. niti *n- vič sem jo poklical in stekel k ?,esk h zaht*v' katffe se P"**' njj križajo z našimi. Ali po njego- IT . ... , , vem poročilu so bile glavne ovi- Ustrasil sem se. ko sem jo vi-1 i « ii j ur o. T J . re sporazumu jugoslovanske zadel od blizu. Silno postarana in ! osivela je zrla vame, kakor da me ne pozna. "Da, jaz sem, Tone ..." Tedaj šele je razprostrla roke. "Noč in dan te vidim in čujem, tebe, Janeza in Petra. Zato ne morem več verjeti ne svojim očem in ne ušesom ... Ali si res ti?" In me je otipavala ter jokala. "Pojdiva, mama. zdaj domov. Truden sem in lačen, lačen." Tedaj se je mati nekam plašno ozrla okrog sebe, se spustila na skalino kraj poti in me potegnila k sebi. Počasi sem doumel besede, ki so se ji med ih-tenjem trgale iz grla. "Brez vsega smo ... Naš dom je v pepelu .. . Izdali so nas." Ni me pustila v vas. Naj se poprej izčisti. kdo je kdo, je rekla. Zakaj brat bratu več ne zaupa, ne sin očetu. Župnik se je pobratil z Italijani in potegnil mnogo f ara nov za seboj. A ne vseh. Mnogo jih je, ki se še niso znašli. "Jaz pridem lažje do tebe, nego ti do mene!" In povedati sem ji moral, kje jo bom počakal. V mesečini je prišla; prinesla je kruha in mesa in veliko ponev. Objela me je ter dejala skoro ponosno: "Jej, da boš jak in močan, ti moj partizan!" v svoj obrat vlada. To se je zgodilo v tednu z dne 20. maja. Pred rove je prišla! jev ukinil, ni te resnice v ničemer spremenila. KONVENCIJA SOC. STRANKE V petek 31. maja ob 10. dop se prične v Chicagu v hotelu Hamilton konvencija soc. stranke. Več o nji je bilo v prejšnji številki. Norman Thomas in Maynard C. Krueger, ter strankin tajnik Harry Fleisctoman bodo v dneh tega zborovanja govorili tudi po radiu. Cas bo oznanjen v radio sporedih v dnevnem časopisju. hteve glede Trsta in Julijske Benečije, ter vprašanje Balkana. Glede Trsta je bilo stališče ameriške delegacije, da mora ostati italijanski, kajti drugače pride pet sto tisoč Italijanov pod jugoslovanski jarem. Kje je Byrnes dobil te številke, ne vem. Pri tem so ga podpirali tudi Angleži in Francozi. Molotov je trdovratno vztrajal, da mora Trst po svoji legi in ozadju, kateri je slovenski — pripadati Jugoslaviji. Glede Balkana je vprašanje pri rodnega bogastva in pa trgovine. Vsakemu poznavalcu balkanskih razmer je znano, da so pred to vojno bili glavni lastniki vseh prirodnih bogastev, kot tudi prometnih sredstev — tujci. Ameriški, angleški, nemški in francoski kapital je bil tako trdno ukoreninjen, da je lahko diktiral ne samo ekonomske pogoje državam, ampak tudi politične. In za to se gre danes. Vse tisto besedičenje o demokraciji, svobodni trgovini — porušenju za-padne civilizacije, vere itd. je samo za kritje pravih namenov — kateri se kažejo vsak dan jasnejše. Kot izgleda, so se stvari na Balkanu spremenile in to ne velekapitalu v korist. Dobro vemo. da to križfnje zahtev in načrtov ni splošnemu miru v korist. Velesile kot je Anglija, Amerika in Rusija, se kosajo katera bo dobila v svojo službo več nemških strokovnjakov — ne v svrho miru, ampak v izdelavo še večjih in strahot-nejših strojev za ubijanje. V Zedinjenih državah se nadaljuje z izdelavo atomskih bomb ter s preizkušnjami s "Vergeltungs-orožja" — zračnih raket. Skoro štiri bilijone dolarjev bo vzela samo naša mornarica drugo leto. Proti komu? Da, svetovni položaj ni prav nič razveseljiv in postaja vsak dan slabši. Naša zu- nanja politika je skoro vsepovsod podpiranje reakcije. To vidimo glecje Španije. Kitajske, Italije itd Vprašanje Irana bo menda sedaj rešeno saj začasno z ujrad-nira poročilom predsednika vlade Ahmada Ghavana, katero uradno potrdi, da so ruske ček* zapustile Iran še pred določenim iasom Več o tej deželi prihodnjič. • * • V Argentini nastopi prihodnji mesec svoje predsedniško mesto Juan Peron. Našemu državnemu departmentu to ni ravno ljubo, še posebno ne, ker Je bil izvoljen proti naši želji. Ali ker sc naši državniki v takih stvareh realisti, bo menda vse pozabljeno, čeprav je znano o Perono-vem fašizmu. Da bo v prihodnjih mesecih precej zanimivih novic iz te dežele je gotovo in to velja za vso Južno Ameriko. Smrtna kosa Komaj je pred mesecem WgeJ v grob naš Milan Kokanovič v Detroitu, se je ponovno odpri grob — in to pot tu pri nas v Chicagu. Umrl je naš stari zna nec in sodrug Louis Volk. Komaj dober teden prej sem ga videl na veselici, in zgledal je zdrav. Ali menda ni bilo tako. Podvrgel se je težki operaciji in je umrl na operacijski mizi. Lojzeta Volka bomo težko pogrešali. Živel je v severnem delu mesta, kjer je bil vedno zelo aktiven. Naj mu bo zemlja lahka in njegovi družini naše sožalje. Podrobnosti V Vatikanu ne gledajo z veseljem na bližajoče se volitve v Italiji. Čeprav je odšel mali kralj iček s pozorišča. je še vedno nevarnost, da zaide italijansko ljudstvo preveč na levo. Sveti oče je že parkrat opozoril italijansko ženstvo, kako mora voliti ter da je vera in nje institucije steber Italije, socializem in komunizem pa satanov izrodek. Da je napravil svoj argument še močnejši, je sedaj zagrozil tistim grešnikom, kateri bodo volili za levico, z izobčenjem iz katoliške cerkve. Pač strašna kazen ... Španski Caudilo se je tudi razjezil nad Rusijo. V svojem govoru v parlamentu je med drugim omenil podlo politiko Stalina, ker je slednji odprl vrata cerkvam v Rusiji in s tem začel konkurirati z Rimom. Hm. kakšna podlost! Proletarec Menda razume vsak zaveden slovenski delavec potrebo našega lista. V časih, v katerih živimo, je nam naš list bolj potreben kot kdaj prej. Razumeti je treba, da so pri izdajanju delavskega socialističnega lista vedno težkoče ter potrebe pomoči velike. Zato je nujno, da uporabimo vsako priliko za agitacijo in če je mogoče, mu nabrati tudi kaj denarnih prispevkov. J. Oven. Clarendon Hills, 111. Ako verujete v poslanstvo, ki ga vrši "Prtdetarec", pomagajte mu v pridobivanju naročnikov in zbirajte prispevke v njegov tiskovni sklad! Tole mi ne gre v glavo? Cemu ne naš. vlada in kon greš uliko brigata za red m mir na Kitajfck^m, za vprašanje Trsta, za bodočnost in blagostanje Italije Itd., a naših domačih problemov pa ne moreta rešiti, to mi nikakor ne gre v glavo! IVAN VUK: W2 (Zgodba iz minulih dni.) mm (Nadaljevanje) Zamišljen v to nenavadnost, se je zadel s pleči ob mimoidočo damo. Nejevoljno ga je pogledala in se otrla z roko po obleki, kakor bi se je bilo kaj prijelo. Zamr-mrala je s stisnjenimi zobmi: MHauer." Kečko je snel klobuk, zakaj razumel je to besedo. "Iz Trioglove," je rekel. Dama pa se ni več zmenila za Kečka in je šla dalje. Osuplo je Kečko pogledal za njo. "Zakaj me je neki poklicala ta gosposka stvar, če noče počakati?" Po cesti je pridrdrala baron-ska kočija. Sest konj je bilo vpreženih vanjo. Kečko je naglo pozabil "gosposko stvar" in se nanovo začudil. "Smentano! Kaj je tisti človek v kočiji tako težak, da ga mora šest konj vleči? Ni mu videti. Pri nas s tremi konji peljejo poln voz gnoja, pa ga spe-ljejo. Tu pa vleče šest konj enega človeka." Kečko je stal in gledal za kočijo s šestimi konji še potem, ko se je že skrila njegovim očem. "Kaj človek vse ne vidi, če kam gre," je zmajal z glavo in se zagledal v napis na nasprotni strani ulice, kjer se je nad vrati v lahnem vetru majala velika, žolta, uri podobna teč. Počasi je cital. To bo frizer, brivec. "Kosmat sem, pa da se malo očedim, morda bodo potem ljudje iz mesta malo prijaznejši z menoj." Ko je Kečko odprl vrata, bi se bil skoraj prekrižal. V ogledalih, velikih m svetlih, postavljenih ob stenah, je zagleda^ samega sebe vse do kolen, kakor se še nikdar ni videl. Poleg ogledal so bile majhne kamenite mizice, kjer so bili postavljeni stoli s čudnimi pripravami zadaj. "Tu je pa imenitno," mu je šinilo po možganih. Na klopi je sedel mlad gospod v suknji, ki je bila kakor sneg bela, a nekoliko prekratka in igral na kitaro. Ko je zagledal Kečka, je odložil kitaro in vstal. "Guten Tag," je glasno rekel. No, Kečko se je ogledoval v ogledalu in ni slišal pozdrava. Le, ko se mu je mladi gospod približal, se je zdrznil in rekel: "Bitte, Herr, ali brijete pri vas?" "To pa, očka," je rekel mladi gospod in pripravil stol pri ogledalu. "Sedite in še čutili ne boste, da*vas brijem, pa boste že obriti." Kečku je bilo močno všeč, da je v ogledalu vse lepo videl, kako ga brije mladi gospod. Čudil se je, kako da ni prav nič čutil britve. Ko pa se doma brije s svojo britvijo, mu je prav tako, kakor bi kožo rezal. "Britev imate, britev," je z občudovanjem rekel,, ko se je ogledal, kako je obrit. Tako je rezala kakor kosa na travniku, čedobro ski epa na. Ej, in kako je obrito! Kakor sploh ne bi bilo nič raslo." "Kaj vaša ne brije tako?" je vprašal mladi gospod. "Smenta brije! Kakor bl pulil travo, tako brije." Oči so se mu ustavile v žepu na prsih, kjer je imel mladi gospod zataknjeno britev. Rekel je: "Ali mi je ne bi hoteli pokazati?" "O, ftakaj ne. Izvolite." Kečko je ogledoval britev. Bila je ozka in močno obrušena. "Ta, da tako brije?" se je v novič začudil, poskušajoč ostrino na nohtu. "Ne verjel bi, če me ne bi bili z njo obrili!" Mladi gospod je z nasmehom gledal Kečka. Ta pa je vzkliknil: "Prodajte mi jo, gospod!" "Skoda bi je bilo!" "Kaj škoda?! .. . Drugo kupite, ker ste v Mariboru. Za koliko jo daste?" "Draga je, očka," se je mladi gospod nasmehnil. "No, koliko?" "Pet kron." "Smentano," je vzkliknil Kečko. "Res je draga. Ves mesec ne zaslužim sedem kron ... Zelo je izbrušena. Malo manj že lahko zahtevate zanjo." "Brije pa izborno,".j$ važno rekel mladi gospod. * "Tega pa ne tajim," je Kečko potrdil. "Vendar pa je pet kron vzlic temu preveč. Veste kaj?... Tri krone vam dam, kaj?" "Ne, pet, očka.** "Ne bodite trdi, gospod. Štiri . . ." "Pet.1; Kečko je vnovič pogledal britev "Veste, kaj? ... Naj ne bo ne po mojem in ne po vašem. Tri krone." Mladi gospod je pogledal v tla, kakor bi se globoko zamislil. Nato pa je rekel: "Naj bo, ker ste vi, štiri kro- _ _ »» ne. Kečko se je počesal po tilniku, potem pa je veselo spravil britev in nerad odštel štiri srebrne krone. Naštel jih je na ka-menito mizo, da so zazvenele in ga gledale iz ogledala. "Sicer pa štiri krone tudi niso mačje solze," je dodal in potipal britevf v žepu. Mladi gospod je spravil srebrne krone.. Kečko pa je odprl vrata, da bi stopil na ulico. Med vrati se je iznenada ustavil in vprašal: "Nenavadne besede imate v Mariboru na tablah napisane. Povejte mi no, kaj pomeni pravzaprav tisto 'friseur'?" "Frizer, to pomeni, da pri nas izmenjavamo tudi obraze." "Smenta, kaj ne poveste," je dejal Kečko in se pogledal v ogledalo, ali že nima morda zamenjanega. Mladi gospod pa je nadaljeval: "Kdor hoče biti mlajši in lepši, pride sem, sede na stol in napravimo mu vse po njegovi želji. Kdor hoče biti starejši, mu tudi ugodimo." "No, tolikšnih bo 'pač malo. da bi bili rajši starejši." "O, najdejo se." "Verjamefn," je pokimal Kečko. "V Mariboru je vse mogoče." Mladi gospod ga je vabil: "Kaj, ali bi si vi ne dali spremeniti obraza?" Kečko ga je pogledal s široko odprtimi očmi in spomnil se je Barbe. "Smentano, to bi Barba gledala." "To bi vas ljubila." Kečko se je bojeval sam s seboj. "Koliko bi stalo?" "Vam, očka. bi napravil zastonj." "Pa napravite," je rekel kratko Kečko in sedel na stol. A hitro je v skrbeh vprašal: "Ali boli?" "Boli pa," je rekel mladi gospod, ko je videl, da postaja stvar resna ... V glavo mu je šinila rešilna misel. Pristopil je. kakor da hoče začeti. Pa se je spomnil in vprašal skrbeče: "Ali imate dovoljenje?" "Kakšno dovoljenje?" "Dovoljenje od politične oblasti. Brez dovoljenja seveda ne smemo izpreminjati obrazov." "A. šmentano? Ali je tudi za to treba dovoljenja?" "O, seveda ... Oblast mora vendar vedeti, kdo ste. Pomislite, če bi vas z novim obrazom več ne spoznali?" Kečko je rekel, da bi bilo to povsem dobro, ker ne bi vedeli, od koga pobirajo davek. Ker pa ni imel dovoljenja, ki je bilo potrebno, se je pač zahvalil za dobro voljo. Vstal je in se poslovil. (Konec prihodnjič.) IZGUBA STANOVANJA pomeni dandanea katastrofo xa družino. Ilivši vojaki s svojimi družinami to demonstrativno dokaiujejo s tem, da se nastanijo v kakem parku ali pa na uličnem pločniku, dokler se kdo ne pobriga, da se jim preskrbi saj satasno stanovanje. Ciornja slika prikatuje enega izmed takih slučajev, ki se je dogodil v Chicagu. Ta odpuščeni vojak se je nastanil s svojo ieno in otrokom v stanovanju sorodnikov. Pa so se jih kmalu naveličali, češ, da on preveč žvižga, otrok pa preveč skače in vpije,.. Morali so ven. predne ideje in za koristi nove Slovenije v takih organizacijah in listih, ki jih smatrajo za svoje, namreč za katoliške. Tržaško vprašanje je za enkrat spet položeno na polico, da se duhovi velike četvorice malo ohlade. Na pariški konferenci so izrekli precej trpkih. Naš državni tajnik Byrnes posebno proti Molotovu, ker je tako vztrajno pri svojih zahtevah, Molotov pa mu je enako odgovoril, da so zahteve, ki jih zastopa v vprašanjih mirovnih pogodb sovjetska vlada pravične in upravičene in še posebno ni hotel odnehati v tržaškem vprašanju. Pa tudi Byrnes ne,* čeprav mu je podpredsednik jugoslovanske vlade Edvard Kardelj znova dokazoval, da Trst z zaledjem spada po vsi pravici Jugoslaviji. Rekel je, da ako se to ne zgodi, tedaj Jugoslavija take pogodbe z Italijo ne bo priznala. Mnogi govore, da ti spori ne bodo rešeni brez nove vojne. Ali se res dogodi? pijače na trgu. Sicer pa bi na naših priredbah lahko opravili brez močnih pijač in s tem dajali mladini dober vzgled. Res, da v žeji in vročini kozarec piva dobro dene, torej naj bi se ga na priredbah še točilo, žgana voda pa naj le izostane. Kdor si slednjo kdaj hoče privoščiti, saj se je dobi v vladnih likerskih prodajalnah in to popolnoma zadostuje. ** * • Prvo nedeljo v juniju bo zabava v prosti naravi, ki jo priredi odbor tukajšnje farme elevelandske federacije SNPJ. Namen je, da se iztrži nekaj dolarjev za kritje stroškov, ki jih je imel s popravili in olepša-njem tega našega letovišča. Pričakovati je že iz tega razloga velike udeležbe. Posebno ker bo to v tej sezoni prva slična priredba med nami.—J.F.D. Razno iz Clevelanda V naši državi smo imeli 7. maja primarne volitve v državno zbornico in pri tem sevedu nominirali kandidate za governerja in v druge urade. Na demokratski listi je dobil nominacijo ponovno sedanji 'guverner Frank Lausehe, "sin naših gora", kot se ga rado naziva v naših lokalnih listih. Iz kampanje je izšel zmagoslavno, dasi ne toliko kot v prejšnjih kampanjah. Se vidi, da celo mexl našimi rojaki nima več tiste zaslombe kot v prejšnjih letih. Ker je Lausehe ameriški po-litičar slovenske krvi, bi s svojim ugledom in vplivom na naše državnike lahko precej vplival, n. pr. glede tržaškega vprašanja. dijo od trgovca do trgovca, in ženske od hiše do hiše, ki trkajo in prosijo za prispevke v ta sklad, morajo marsikje precej preslišati. Se vedno je nekaj "naših" rojakov, ki so zavedeni in si iščejo raznih izgovorov, čemu ne dajo. Ali pa nabiralce, ki nesebično pomagajo dobri stvari, celo žalijo! N. pr. nekdo je dejal, "Tito naj jim pomaga!" Drugi pa je izrazil nado, da čemu tega naroda sploh treba — naj se vrže atomsko bombo nanj pa ga bo v hipu konec! Take "rojake" si je dobro zapomniti. Nerad kritiziram in tudi ne bi, a kar je prav je prav. Priznanje pa tistim našim cem, obrtnikom in posameznikom, ki so se tako lepo odzvali z lepimi vsotami. Se vidi, da Ne bi se mu bilo treba izreči za imajo srce človeka, ki čuti po- kako politično ideologijo, ker kot Amerikanca ga v to nihče ne sili. Pač pa bi na merodaj-nih mestih le lahko rekel kako dobro besedo, da je Trst z zaledjem slovenski in zato bi moral po vseh pravicah spadati Sloveniji in s tem federativni Jugoslaviji. Če si n. pr, bivši new-yorški župan La Guardia upa to delati in propagirati med Itali- tre bo pomoči nedolžnim, bolnim sirotam v stari domovini. V tednu z dne 13. maja se je pričela konvencija Slovenske dobrodelne zveze, ki ima svoj delokrog v Ohiu. Konvencija se je vršila v Lorainu, O. Glasilo bo še izhajalo tedensko, dasi je bilo za zmanjšanje Zunanja politika Anglije in tudi naša je zelo piškava. N. pr., mojega svaka nečak, ki je profesor na belgrajski univerzi, je nas nedavno v svojem pismu vprašal, kaj vendar Amerikanci počnemo? Pravi, da so imeli Slovenci in ostali Jugoslovani vso vero vanje in bili so prepričani, da bodo mejo med Italijo in Jugoslavijo pravično odločili. Sedaj pa z Jugoslavijo tako postopajo kot da je bila ona v vojni PROTI zaveznikom, torej naša sovražnica, dočim ravnajo z Italijo kakor da je bila zvesta zaveznikom skozi vso vojno! Omenja tudi, da sc naši vojaki v anglo-ameriški zoni Julijske krajine obnašajo napram trgov- Slovencem zelo neprijazno, na svoje plesne zabave pa vabijo italijanska dekleta v Trstu. Da. da. ali bo morala Primor- j ska še enkrat skozi Golgoto? Dolenjka v Prosveti meni, da se naši ljudje ne znajo prilagoditi hinavščini okupacijskih sil. In naši yojaki pa se ne brigajo za politiko, ali pa če se brigajo, so pod vplivom proti jugoslovanske propagande. Uboga pravica, kako barantajo s teboj! NE PREZRITE PRITI NA KONFERENCO P. M. V MILVVAUKEEJU Važnost konference Prosvetne matice in JSZ, ki bo dne 2. junija v Milvvaukeeju, smo v tem listu že večkrat omenili. Pričela se bo ob 10. dop. v Reberšnikovi dvorani na 539 S. 6th St. Prej smo ta prostor poznali pod imenom Sostaricheva dvorana, torej je našim ljudem vsem znana. Po končani seji bo oddan tudi lep namizni radio. Vsi, ki imajo knjižice v okoliških naselbinah—Chicagu, Wau-keganu, Milvvaukeeju in She-boyganu, naj jih najpozneje do konca tega tedna vrnejo onim, od katerih so jih prejeli. Na konferenci bo podal svoje poročilo tajnik Anton Garden, potem bodo poročila zastopnikov in zastopnic, njim pa slede referati in razprave o njih. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUsTVO NAROČITE SI DNEVNIK "PBOSVETA 99 Naročnina ta Združene driave (liviemšl Chleaga) In Kanado S6-00 na leto; $3.09 sa pol Uta; $1.50 m četrt leta; sa Chleago in Cicero 17.50 sa celo leto; IS.75 ta pol lota; sa Inoscmstvo $9 00. Naslov za liti in tajništvo je: 2657 SOUTH LAVVNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS t KONVENCIJA KLOBUČAR. SKE UNIJE SE PRIČNE 3. JUNIJA V NEVV YORKU Konvencija v naslovu označene unije bo največja v zgodovini te organizacije. Tako ugotavlja eksekutiva. In bo peva, od kar so bile vsled vojnih odredb konvencije ukinjene. Vrše se vsaki dve leti. V tej uniji (katere uradno ime je United Hatters, Cap and Mil-linery VVorkers International Union) je bilo včasi tudi mnogo Slovencev (moških in žensk), posebno v Nevv Yorku in na drugem mestu v Chicagu. Sedaj so se njihne vrste zredčile. Naši ljudje so delali v delavnicah ženskih klobukov, ki so bile največje v Nevv Yorku in na drugem mestu v Chicagu, tovarne moških klobukov pa so največje v Danburryju in v raznih drugih mestih po vzhodu. Svoječasno sta tekmovali med sabo samostojna unija delavcev ženskih klobukov in unija delavcev moških klobukov, ki sta posegali na jurisdikcijsko polje druga drugi v škodo. Nastajale so tudi nove unije in v stavkah ali pa vsled drugih neuspehov propadle, omenjeni dve pa sta se združili in od tod tudi njeno sedanje ime. Ena izmed delegatov iz Chicaga je Angela Zaitz, ki je članica odbora svojega • lokala in članica centralnega odbora (joint board), v katerem so zastopani vsi lokali. Unija klobučarjev pripada k AFL. Nekateri izmed njenih voditeljev so bili pred leti socialisti, sedaj pa sodelujejo z Wm. Greenom in v newyorški politiki pa simpatizirajo z liberalno • stranko. Glavni stan unije je v New Yorku. Izdaja svoje glasilo, mesečnik "The Hat Worker\ ki velja z unijskega stališča za zelo dobro urejevan list. jani, zakaj bi se tudi Lausehe: >"ta veliko kampanje, pa tudi lahko ne potegnil za pravice svo- " ^injenje. »e gre la- jega naroda, iz katerega se je k!A"aMn , ko je bi- rodil? To nam za vzgled tudi |la A ,D *lasll° te tistim našim sodrugom in dru I ^proU^anje so eni vrsih bolj gim naprednim ljudem, ki so pri Protl Sabcu' kl ** nl' tukajšnjih županskih volitvah ^ in potem pri governerskih delali in tekmovali, kdo bo zanj več storil med demokrati. kot takem. Urednik Sabec namreč zapise kako dobro besedo za SANS in v prid borbene Slove- v , , A A u i niie- kakor j« to storil bivši Ko so v prejšnjem letu tukaj- urednik «Glasila KSKJ", pa se Pro~ je radi tega Lemontu in gospodom okrog "A. D." močno zameril. Zelo je po Clevelandu in drugih naselbinah, kjer ima SDZ svoja društva, dne 15. maja šinila vest, da je na konvenciji je odzval in govoril. Zato so se I "T,' Joh" ________4____Gornik. Zadela ga je kap. šnje Sansove podružnice slavljale v SDD na Rechar Ave. v Euclidu slovenski dan, se je ob tej priliki povabilo na slavnost tudi Lauscheta. kar je prav točno odklonil. Kmalu potem je imela slično prireditev druga skupina drugorodcev, njim pa se naši ljudje napram temu naših gora" ohladili. sinu Kampanja za otroško bolnico v Sloveniji tu pri nas dobro uspeva. Sedaj imamo enomesečno kampanjo, v kateri sodelujejo podružnice SANSa št. 39, 48 in 106 ter Progresivne Slovenke. Naš cilj je zbrati v Clevelandu $30,000, kar je približno 18 odstotkov skupne vsote, ki jo je določila eksekutiva in širši odbor SANSa, namreč $150,000. Tukajšnja društva in podjetja so se s prispevki dobro postavili, n. pr. SDD na« Waterloo Rd., ki je postal ustanovni član akcije za zgraditev otroške bolnice v Sloveniji. Bila naj bi mo-nument ameriških Slovencev v njihni rojstni domovini. Tudi nekateri posamezniki so se dobro odzvali. Niso se pa tako kaj preveč odzvali naši trgovci, kot se bi pričakovalo, izvzemši nekaterih. Seveda bodo imena pri-spevateljev objavljena v naših dnevnikih. Zbiralci v tej kampanji, ki ho- Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 WE8T 2«th STREET Tel. Crfwford 221* OFFICE HOURS r 1:30 to 4 P M. (Except Wed . Sat and Sun ) 0:30 to 1:19 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) Ren. 2219 So. Ridgewajr Ave. Tel. Crawford 0440 If na an*wer — Call Austln 5700 Konvencija je odpravila urad gl. blagajnika, in ustanovila novo pozicijo pomožnega tajnika. Tajniška-blagajniška služba je odslej v eni osebi. Konvencija je bila zaključena v petek 17. maja. Gornikov pogreb se je vršil v soboto 18. ma* ja. Udeležili so se ga vsi delegati. Za gl. predsednika je bil ponovno izvoljen Joseph Ponik-var, za 1. podpredsednika John Sušnik, za 2. Louis Balant, za tajnika Max Traven, za pomožnega tajnika blagajnika Joško Penko, za urednika Anton Sabec in za vrhovnega zdravnika An-thony Skur. Sedanji vrhovni zdravnik dr. Kern je bil poražen. Napredni blok je štel na tej konvenciji okrog tretjino delegacije. Predlagal je resolucijo, s katero bi SDZ izrekla svoje simpatije sedanji Jugoslaviji in njeni osvobodilni borbi. Resolucija je bila poražena. "4- Kaplan Gabrovšek in njegovi tovariši bi radi zadušili vse, kar je naprednega, posebno tiste posameznike, ki delujejo za na- BARETINCIC & SON! POGREBNI ZAVOD Tvtl. 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. ti IIMIM IIIMimiM ***** Naše priredbe so vsled raznih sedanjih odredb močno prizadete, ker se ne dobi zlahka pijače in jedače zanje. Ko človek zadnje čase poseča veselice, se mu zdi kot da smo nazaj v prohibiciji. Prvič pijače ne dobiš kot bi želel, drugič pa mestni očetje naženejo paznike nate, da se ne bi kaj preveč pretakalo prepovedane pijače po baru. Res je, da se je moralo v tem oziru nekaj storiti in to se je pričakovalo. Med vojno je bilo preveč pijančevanja; tudi mladina, posebno 16-letniki in mlajši so pili to žgano vodo veliko bolj kakor pa zares vodo. V tem oziru je bilo premalo kontrole in paznosti, da se bi pustilo k žgani pijači ne mlajše kot 21 let stare. Sole so se začele zadnje čase močno pritoževati, da dosti fantov pride že omotenih k pouku, ali pa jim žganje diši iz ust, ki so ga použili prejšnji večer. Torej je bilo potrebno res nekaj ukreniti v svrho zmanjšanja tega zla. Seveda, posledice regulacij in prepovedi zadenejo tudi druge. Tako kot že rečeno so zadele tudi naše priredbe. Za enkrat se fie da pomagati, dokler se duhovi ne umirijo in bo radi zmanjšanja dobav žita distilarnam in pivovarnam v bodoče še manj NAZNANILO UPRAVNIKA Ker s prvim junijem zapustim mesto tajnika Jugoslovanske socialistične zveze, Prosvetne matice, ter uprav-ništvo Proletarca, prosim vse prizadete upoštevajte sledeče: Vse denarne transakcije na JSZ ali Prosvetno matico naj se glase na: Jugosla v Soc. Federation, kar pa ima stike z listom, koledarjem itd. pa na ime: Proletarec. Pod temi imeni so naši čekovni računi na banki. V mnogih slučajih so se denarne transakcije dozdaj glasile na mene osebno, to pa je dalo nepotrebnega dela s prepisovanjem istih, ki bi ga bil lahko porabil za druge stvari. Ista bo tudi z mojim naslednikom. Chas. Pogorelec. Ako varujete v poslanstvo "Proletarca', priporočajte ga znanccm in prijateljem v naro-čitev ob vsaki priložnosti. NE ČAKAJTE, da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost nauram listu. PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21 st Street CHICAGO 8, ILL Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno _______________TELEPONIi CANAL *17I—7173 ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ! ADRIA PRINTING CO. j Tat MOHAWK 4707 j 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL. * PROLETAREC SE TISKA PRI NAS ♦»♦0009000999900999999009009099999099999000t9900l09g SOVJETSKA ARMADA je do 6. maja izpraznila Perzijo, kakor je obljubila, dasi je prvotno obljubo za umik zaeno z angleškimi in ameriškimi četami prelomila. Gornje je prizor iz Mašheda v Perziji, od kjer so pred začetkom maja odšli zadnji sovjetski oddelki. MALA ISLANDIJA EN DOKAZ, KAKO SE I MALE DEIELE LAHKO BRANIJO Zed. države hočejo vojne baze sirom sveta. Tako tudi v Islandiji (Iceland), ki smo jo zasedli z njenim dovoljenjem kmalu po vstopu v vojno. Tam smo zgradili velika letalska in mor-narična oporišča, ki so nam bila v vojni z Nemčijo res opora. Islandiji smo ob enem obljubili, da čim vojna neha. se umaknemo iz nje. Te obljube nismo izvedli. Rajše kot da se bi je držali, smo islandsko vlado vprašali za dovoljenje, da si vsa tista oporišča pridržimo. Vlada pa je rekla "ne". Kajti dokler se ^e šlo zoper Hitlerjevo Nemčijo dobro. A sedaj bi mogle baze y, Islandiji Zed. državam koristiti le, če kanimo začeti vojno proti Sovjetski uniji. V Moskvi to zelo dobro vedo. Pa tudi islandska vlada. Zato jih je nam kratko-malo odrekla. Donald Bell, ki je korespon-dent časniške agencije ONA, je napisal o tem sledeči članek: Velikim silam je vedno skrajno neprijetno, ako jih porazi mala državica — tem bolj neprijetno pa bo najmogočnejši državi sveta, da je dobila zaušnico od najmanjše in najslabotnejše države. Islandija je vulkanski otok približno tako velik kot država Kentucky. Tri četrtine otoka je neobljudene, a tretjina prebivalstva, ki šteje okrog 120 tisoč duš, živi v prestolnici Rey-kjaviku. In vendar, ta neznatna skupina ribičev in kmetov je zadala mogočnim Zed. državam odločen udarec v zadevi vojaških oporišč, katere smo zahtevali. Storili so to na miren način, brez vsakega hrupa in trušča, brez varnostnega sveta zedinjenih narodov — pa so nas vendar temeljito porazili kot je Perzija porazila Sovjetsko unijo. In uspeli so sami s svojimi lastnimi močmi, ne da bi jih podpirala katera koli velika sila. Lahko bi si bili prihranili ta poraz, toda zdaj, ko smo ga doživeli, si smemo šteti v čast, da smo ga sprejeli. Dokazali smo s tem, da spoštujemo mednarod ne zakone. Bilo pa bi seveda še lepše, ako bi ne bili skušali vsiliti svoje volje malemu narodu, ki nam je bil od vsega začetka povedal, da ne bo odnehal. Islandija je najstarejša demokracija na svetu. Njen parla- Ne le Rusi, temveč tudi Islandci so postali vznemirjeni Rusija je naznanila, da bo zahtevala baze na otočju Spitzbergen, da si svoje strani zavaruje. Is- men t A1 th ing j e .fus=- ljen leta 930, polnih 300 let predno je na Angleškem nastala ta-kozvana spodnja hiša. House of Commons. Ko so leta 1381 Danci zavladali na otoku, si niso drznili dotakniti se lokalne vlade. Islandija se je proglasila za neodvisno republiko, ko je Hitler leta 1940 zasedel Dansko. Tako je postala ta najstarejša demokratična dežela obenem tudi najmlajša republika. Istega leta se je izkrcalo 70,000 angleških vojakov na Islandiji, da prepreči, da bi se je Nemci polastili, da bi jim služila kot baza za podmornice. Islandcem je navzočnost tujih čet na otoku malo pogodu. Sprejeli so okupacijo le pod pogojem. da se bodo Angleži zopet umaknili po koncu vojne. Toda islandska vlada je istočasno začela pogajanja z Ameriko, ki je bila takrat še nevtralna, v želji, da nadomesti Angleže z Ameri-kanci. V teh svojih prizadevanjih je tudi uspela. Tudi mi smo se obvezali, da bomo zapustili Islandijo takoj po koncu vojne, j - # Zidali smo baze in vtaknili to- y ffo/lfl Ifl Franci/I tujih čet, so se začeli bati, da utegne njihov otok postati po-zorlšče bojev med velikimi silami. Islandska vlada je radi tega predložila ameriške zahteve svojemu parlamentu. Althingu. Islandski ministrski predsednik je nedavno naznanil, da je parlament odklonil, da sploh razpravlja o prepuščanju vojaških baz. Naša vlada je bila o tem obveščena 6. novembra 1945. Odgovorili smo, da odlagamo razpravo o tem vprašanju. To je bil položaj te zadeve do pred nekaj tedni. Naše stališče v zadevi Perzije, kjer smo zahtevali takojšnjo evakuacijo, je tako okrepilo položaj islandske vlade, da je objavila note izmenjane z našo vlado ter nas prisilila, da izpolnimo svoje obljube. Tako je naj-slabotnejša državica porazila najsilnejšo na svetu. Veliko parcel se res "izgubi" - večinoma liko denarja v te vojaške naprave, da je mlada republika postala nezaupna. Ze v avgustu 1944 nas je opozorila islandska vlada, da nam po vojni ne bo prepustila teh naprav ali nam dovolila, da obdržimo na otoku vojaške baze. Kdaj je bila vojna končana? Bogve. če naši vse pakete prejmejo, ali pa jih kdo pokra-de*"' Tako so se vpraševali v začetku vsi naši ljudje, ki so jih začeli pošiljati. Nato so prejeli pisma z zahvalami za prejete stvari, "ki so jim tako prav prišle." SANS se je zelo potrudil, da se bi prejemnikov ne nadlego- V slučaju Perzije je šlo za ko- vaj0 s carino, jugoslovansko po-nec sovražnosti' in 6 mesecev oionictvn mu ie šio ori tem na nec sovražnosti' in 6 mesecev potem. To je bilo dne 2. marca Toda v diplomaciji je nekaj razlike med 'koncem sovražnosti' in 'koncem vojne'. Diplomat bo rekel, da je treba počakati mirovne pogodbe. Na podlagi tega smo smatrali, da smo upravičeni ostati še dalje na ozemlju islandske republike in smo nadaljevali svoje pogajanja z islandsko vlado. Tako je prišel čas. ko je naše razmerje s Sovjetsko unijo postajalo čezdalje slabše. Islandija leži na najkrajšem potu iz Zed. držav v Leningrad, Moskvo in Harkov. Zime v Islandiji so mile, tako da bi mogla letališča poslovati vse leto — za bombne polete proti Sovjetski uniji. slaništvo mu je šio pri tem roko, in kar se pošiljatev v Jugoslavijo tiče, je iz dosedanjih poročil razvidno, da se to pomoč naših ljudi svojcem oddajo zelo vestno in upoštevajoč sedanje prometne razmere, kolikor hitro mogoče. Drugače pa je v Franciji in Italiji. Tja prihajajo paketi hitreje, toda ko pridejo čez mejo, se navadno "izgube", prejemnik pa dobi le pismo: "Tole in tole smo ti poslali. Si vse dobil?" In odgovori, da o kakein paketu nima ne duha ne sluha. Ray Mitten piše o tem iz Wash-ingtona v čikaških Daily News zelo obširno. "Nihče, niti Mednarodna poštna poslužba (posebna organizacija za mednarodni poštni promet), ni siguren, da-li bo poslana stvar res prišla v roke naslovljencu. Francoski in italijanski naslovi so najbolj nezanesljiv cilj." V. B. Waters, ki je pomožni direktor mednarodne pošte, smatra. da je odstotek nedostavlje-nih pošiljatev nizek. Priznava pa, da prejema mnogo pritožb Tipična izmed njih je ena iz New Yorka. Pošiljatelj je poslal bratu v Italijo obleko, za katero je plačal $50 Ko je njegov brat v Italiji paket prejel, je bilo v njemu le nekaj ponosene ženske spodnje obleke. Nekdo v Italiji —bodisi poštar« carinar ali kdor že, ki je paket odprl, je poskrbel, da je obleka izginila iz njega in ga napolnil v zameno s capami. Drugi so prejeli pakete, iz katerih je bil del ali pa vsa vsebina vzeta ven in čestokrat so prejemniki dobili praznino nadomeščeno s kamenjem, zavitim *v cunje ali papir. "Vse kar mi moremo je to, da poskrbimo za zanesljiv dovoz paketov v deželo, v katero so naslovljeni. Tam jih prevzame pristojna oblast, ki ima mandat od svoje države dovršiti razpošiljanje. Od tega momenta odgovornost mednarodne pošte neha," je dejal V. B. Waters. Vsled silnih pritožb je mednarodni poštni urad v Washing-tonu vprašal francoske in italijanske avtoritete, kaj je na stvari, namreč čemu poslanih paketov ne dobe tisti, katerim so bili naslovljeni. Odgovori izbe-gavajo vprašanju. Francoska oblast n. pr. tolmači, da čim pridejo paketi v Francijo, jih cari-narji odpro. Ko vse pregledajo in zabeležijo, jih zavijejo nazaj. A ker papirja in vrvice manjka, so tako prevezani paketi na poti radi razderejo in vsebina se porazgubi. .. V Franciji je razpošiljanje paketov v rokah železnic. v Italiji pa Je v področju pošte. Iz Italije pojasnujejo, da je njihen poštni in sploh ves drug promet še vedno iz reda. In vrh tega iz obeh dežel pojasnujejo, da ker ljudje v Ameriki pošiljajo svojcem živež, obleko, tobak, milo — torej stvari, ki jih tam najbolj manjka, je naravno, da se jih rad polasti tisti, ki pride najprej do njih. Francoska revija Pour La Victorie v New Yorku je objavila že celo vrsto pritožb new-yorških Francozov, ker njihni svojci ne dobe paketov. Urednik revije se je vsled tega javno obrnil na francoske oblasti, čemu kaj ne store v preprečenje teh tatvin. Žena pisca tega poročila v Proletarcu mu je pripovedovala: Delam s prijateljico francoske narodnosti, ki ima brata in sestro v Parizu. Poslala jima je denar. "Kaj mi bo denar," ji je pisal brat. "ko pa nimam z njim česa kupiti. Potrebujem par čevljev. To mi pošlji! Toda vsakega v posebnem paketu. Ce pošlješ oba skupaj, ju jaz ne bom nikdar dobil." Omenjeni V. B. Waters pravi v pojasnilih, da je paketna pošta iz Zed. držav v Evropo o-gromna. N. pr. od 13. do 16. maja letos je bilo poslanih iz New Vorka 107,128 vreč paketne pošte samo v Italijo! In naravno, velike pošiljatve gredo tudi v druge dežele Iz teh ugotovitev je razvidno, da je pošiljanje paketov v Jugoslavijo veliko bolj zanesljivo, ker v uji jih naslovljenci tudi dobe. Ne dobe pa jih v demokratični Franciji in ne v "demokratični" Italiji. In treba pomisliti, da tudi v Jugoslaviji vsega manjka. Saj je šla tudi ona skozi vojne plamene in tudi v nji so "uz-moviči". Toda očividno v nji red in poštenost vestnejše cenijo in ga boljše izvajajo kakor pa marsikatera druga dežela. Seveda, to samo na sebi ne jamči, da pridejo tja vse pošiljatve, posebno ne, ako gredo v njo skozi druge dežele. SEJA PODRUŽNICE SANSA Detroit, Mich. — Seja podružnice št. 1 SANSa bo v nedeljo 2. junija ob treh popoldne v | Slovenskem narodnem domu na 17153 John R. Vljudno ste vabljeni vsi zastopniki društev, ustanov in posamezniki. Mnogo članov še ni poravnalo članarine za leto 1946. Prosijo se, da to store na bodoči seji. Naše delo še ni zaključeno. Da bo dovršeno domovini v korist in nam v čast, je potrebno sodelovanje vseh poštenih ame riških Slovencev in Slovenk. Lia Menton, tajnica. PRIREDBA "DELAVCA" V POCAST VETERANOM So. Chicago, III. — Društvo Delavec št. 8 SNPJ priredi to nedeljo (2. junija) ob 3. pop. spored in po programu plesno zabavo v počast vmivšim se veteranom (članom društva) in njihnim materam. Vršila se bo v Hrvatskem domu, 9618 Commercial Avenue. Vstopnina je 60c. Društvo vabi vse naše občin stvo v tem mestu in v okolici, da pride dne 2. junija na njegovo prireditev. — V. Help Wanted (Experienced) SHOE MAKER Good Pay — Steady Ali year round work 935 N. DAMEN AVENUE Brunswick 4050 COOK Excellent Working Conditions Hours from 7 to 3 P. M. Very Good Salary STATE STREET CAFETERIA 751 South State Street Priredba v počast vrniviim se članom-vojakom j društva "DELAVEC" št. 8 SNPJ j v nedeljo 2. junija 1946 v Hrvatskem domu na 9618 Commercial Avenue SOUTH CHICAGO, lil. ' * 4 j Pričetek ob 3. pop. Vstopnina 60c. (Davek vitet.) ; PESTER PROGRAM Sodeluje KROŽEK St. 26 SNPJ. SPEAKING OF HOUSING 4 OPERATORS Experienced in single and dou-ble needle sevving machines.— Plesant factory. Excellent pay vvith overtime OTTENHEIMER & CO. 401 South Green Street SALESLADIES Experienced — Better Dresses Hrs: 10 to 6 — Excell. carnings KANEŠ 4742 VVEST MADISON ST. Phone COLUMBUS 0893 B A K B R ALL AROUND MAN Night Work — South Side Good Pay Apply before 9 A. M. or after 5:30 P M Phone Wentworth 458t YOUNG VVOMAN Expericncer. Grand opportun-ity for reliable woman betw. the ages of 20-35 to do house -work in lovely home. School age child. Room & radio. Stay Conv. transport. MER. 6168 STENOGRAPHER Attractive position for capablc girl vvho desires congenial sur-roundings. Very good salary. Advancement. Permanent A. RUSSO St CO. Mohawk 0853 CourfM? Apptpctaf A trne. VVAITRESSES Mcal fumished.—Exc. eamings Possibilities for qualified girls Hrs. 11 to 8 P. M. Don't call during dinner or supper hours ANN S RESTAURANT 4007 VV. 26th St. Rockwell 2447 TYPIST — BILLER Motor Freight Experience Preferred KIMBEL LINES. Inc. 2243 South Union St. CANal 8944 NURSEMAID Young vvomen, 25-35 —Patlent vvith to čare for the children. Stay. Ovvn rm & bath. Excell. home and vvorking condition«. Good »alary. ATLAltTIC 1344 Ml MAKF.RS Highest pay and best working conditions in the elty. New Factory. Niče plače to work (timeo Die & Tool Horks 3939 Ogden Ave. ROČK 7200 Help Wanted MEN FOR HAND SANDING Frame Making Factory STEADV — TIME AND H FOR OVERTIME N. S* Blankenberg Co. 4543 VVEST ADDISON ST. Single — Douhle Needle OPERATORS Hemstitching Operators PACKERS 5-day VVeek — Time Vi over 40 hours — Good Pay Bonus — Paid Vacation (Apply 3rd floor) Angwell Curtain Co. 367 VVEST ADAMS ST. GIRLS - VVOMEN Light Easy Factory VVork 5 DAY VVEEK GOOD PAY — STEADY Hochstadter Co. 732 S. Federal Street VVabash 6538 J ANITORS SVVEEPERS ( Must be able to handle ODD JOBS) Good VVages — Exccllent Transportation F. H. SMITH MFG. CO. 3037 CARROLL AVENUE Steno-Secretary SOUTH SIOE OFFICE INTERESTING VVORK GOOD SALARY Pleasant VVorking Conditions. CAL. 5200 MR. SHAFFER HAND SEWERS AND SEWING MACHINE OPERATORS (Expcrience Not Necessary) STEADY — GOOD PAY STANFORD WILLIAMS Company (Room 1281) 222 NO. BANK DRIVE OPERATORS ON POVVER SEVVING MACHINE Expcrienccd and Learncrs Apply at once povvers & CO. 7310 CENTRAL AVENUE RIVFR FOREST Near Harlem Ave..& Lake St. GIRLS lland VVork in Transparent Plastie Candy Rox Factory Hours 4:30 P. M. to Midnight. 5 days a vveek. Monday thru Friday. —Clean, light, steady vvork. Apply any day 9-4. VVEINMAN BROS. 325 NORTH VVELLS ST. Mh floor. Superior 6076 Oppositc Mcrchandise Mart T Y P I S T VVith Good Head for Figure* Good VVorking Conditionk 5-Day VVeek Exccllcnt Starting Salary APPLY IN PERSON Chat. A. Ander*en & Co. Room A-915 175 VV. JACKSON BLVD. Ask for Mr. Anderscn Help VVanted J A N I T O R S J ANITRESS DAY OR NIGHT SHIFT Excellent VVorking Conditions Modern Equipment. — Rest Perioda — Well established program of Employec Benefits, including tvvo weeks vacation after one year service. Group insurance. — Pension. — Hos-pital plan. — Employees Cafe-teria. — Good starting rate, vvith premium for night work. Good transportation. Street car E1 — Bus & R R PLANTS LOCATED Vicinity Halsted & Jackson TEL. AND. 5246 Vicinity Lake & Sacramento TEL, SAC. 2628 VVE NEED DIE MAKERS and TOOL ROOM MACHINISTS Excellent VVorking Conditions MODERN SHOP Medium Size in Midwest Town o t 3000 Population Steady Job—Plenty Overtime VVrite stating Age, Salary Education (VVhen vvou could . start to work) Hughes Brothers Seward, Nebraska » SOUEEZER » MOLDER • CORE MAKER "Good VVorking Conditions" TOP VVAGES (Experienced) Apply at Once Employment Office or Call HAMMOND 3200 Hammond Brass Works 1844 Summer Blvd. HAMMOND, IND. VVOMEN - GIRLS FOR BINDERY VVORK Stcady Employment — Full Time — 40 Hours per VVeek — Time and % over 40 Hours. Paid Vacation & Sickness and Hospital Insurance at Normal Cost Internationad Tag & Salesbook Co. 319 N. VVhipple Street VVE NEED AT ONCE Experienced Knitting Machine Operators Also VVinding Machine Operators Plcasand surroundings—5-day week. Permanent positions. — Good starting rate—Insurance and other employee benefits. Rug-La-Tex Carpet Mills Company 1814. S. Michigan CAL 3400 MEN Easy Assembly Work (MUST BE ABLE TO DRIVE COMPANIES CAR) » • i CHICAGO ART NOVELTY CO. 3551 LINCOLN AVF.. GIRLS NEEDED For Bindery—Table vvork only No expcrience required Good salary, Steady work. Plesant working conditions Stromherg-Allen Companv 430 S Clark St. Har 5600 Ask for Mr Homer SHIPING CLERK HIGH VNION pAY CLOSE TO YOUR HOME ANDERSEN BROS. STORAGE 3141 NORTH SHEFFIEiD AVENUE Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St.# Chicago 23, ILL Zadeva Draže Mihajloviča Piše MIRKO G. KUHEL (Nadaljevanje.) Konferenco je odprl Pavel Gjurišič, ki je naznanil, da je namen nuditi mladini priliko, da izrazi svoje misli o bodočem organiziranju države. Delegata je nat6 pozdravil v imenu vojnega ministra Mihajloviča osebni zastopnik major Ostojič, ki je omladincem prigovarjal, da se izrazijo kar odkrito. Z drugimi besedami rečeno, konferenca se je vršila z vednostjo in odobre-njem Draže Mihajloviča. Zaklju- j čni govor je imel Pavel Gjuri-šič, ki je izrazil svoje zadovolj-i stvo "z odločnostjo mlajše gene- ] neije, da nadaljuje borbo, ki so vrši danes — borba, ki nam je bila usiljena in katero je odobril in zapovedal naš kralj." Edina borba omenjena na konferenci, je bila borba proti partizanom. Ko je bilo naznanjeno, j da je konferenca svoje delo izvršila je njen predsednik Milan Bandovič delegate opozoril, da nikar ne pozabijo edinega na-1 mena te konference, ki je bil sestaviti načrte za borbo proti j partizanom. Konferenca je sprejela 17 resolucij, izmed katerih so naslednje posebno zanimive: j — Bodoča država mora biti dedna in ustavna monarhija — kraljevina Jugoslavija — koje vladar bo kralj Peter II. iz Ka-radjordjevičeve dinastije in v kateri bo četniška organizacija — z dovoljenjem krone — izvajala popolno oblast v državi toliko časa, kolikor ga bo treba za popoplno obnovo in prerojenje dežele. — Privatna lastnina je zajamčena, toda njen obseg je omejen po postavi v interesu ljudstva. — Zemlja pripada onim, ki jo obdelujejo. Osebna velepose-stva morajo biti odpravljena in izročena državni kontroli. — Vsa industrija mora biti v rokah države. — Trgovina na debelo mora biti v rokah države, toda trgovina na drobno bo v privatnih rokah pod nadzorstvom države. — Trgovina, finančne in kreditne usUtnove pripadajo pod kontrolo države. — Cerkev kontrolira država. Narodna ver4 je pravoslavna.— Cerkev sv. Save. Rimo-katoliška cerkev mora biti upravljana ločeno od Vatikana. — Vsi člani pravosodja morajo biti izbrani iz cetniških vrst, kakor tudi vsi drugi državni uradniki. — Zandarmerija se oblikuje iz četniških vrst in mora biti pod posredno kontrolo četniške organizacije. — Tisk bo glas pravičnosti in resnice v službi narodne obnove. Tiskarne in založbe morajo biti v rokah države. — V duhu teh resolucij in sporazumno s krono bodo četni-ki izvedli organiziranje državne in bodo edini nosilci državne oblasti, dokler ni njihov program uresničen in so vzpostavljeni pogoji za prehod do širših ustavnih pravic. Te resolucije govorijo same zase. Opomniti je treba seveda, da so bili četniki strogo le srbska organizacija ter da bi nameravana četniška diktatura bila strogo srbska diktatura, proti kateri bi se s silo protivili Hrvati, Slovenci in Macedonci, katoliški in muslimanski elementi, kakor tudi vse demokratične sile v deželi. Opazi se tudi lahko, da v tem presenetljivem dokumentu muslimanska in judovska vera nista omenjeni! Končno je vreden pozornosti tudi četniški gospodarski program. Daleč bolj radikalen je nego karkoli je skušala v Jugoslaviji izvesti narodno osvobodilna fronta. Dasi ni nobenega dvoma, da bi ta dei programa bil zavržen, čim bi Mihajlovič zmagal in bi se kraij povrnil na tron, vendar kaže sprejem tega programa karakter ljudi, katere so skušali četniki pritegniti na svojo stran. SODELOVANJE 8 SOVRAŽNIKOM V ČRNI GORI IN SANDJAKU Kot je bilo že povedano, je bil kapitan Gjurišič najzaupnej-ši poveljnik Draže Mihajloviča. Poročilo komisije vsebuje večje število listin, ki kažejo Gjuriši-čevo sodelovanje s sovražnikom. Dokument št. 11 je fotostati-čni posnetek pisma, ki ga je 5. maja 1942 poslal Gjurišiču general Silvio Gonini, komandant italijanske pehotne divizije "Ve-nezia". V tem pismu pošilja Bo-nini sporoč i k) od komandanta italijanskih čet v Črni gori — generala Luigija Mentastija. svetujoč mu, da se formirajo četniški odbori v Črni gori z namenom, da se vzdrži postava in red z italijansko kooperacijo. General Bonini sili Gjurišiča, da mu pošlje seznam kandidatov, ki bi z odobritvijo generala Mentastija postali četniški oblastveniki v službi italijanskih okupacijskih čet. Taki četniški ali "narodni" odbori so bili imenovani po vsej Črni gori in Gjuriši-čev brat Vaso je postal predsed nik odbora v Be ranah. Dne 26. decembra 1943 je Pa vel Gjurišič pisal komandantu italijanske divizije "Venezia", zahtevajoč, da se skupina italijanskih vojakov kaznuje, ker so namlatili nekaj četnikov in spustili iz zapora neko Črnogorko, ki je bila osumljena, da simpa-tizira s partizani. (Dokument št. 16.) V pismu z dne 26. maja 1944, zapo veda joč četnikom, - da se preselijo v Mileševo, je Pavel Gjurišič rekel: "Pojasnite Nemcem, da greste v Mileševo v svrho nabiranja novincev za novo edinico." (Dokument št. 17.) KRI2ARKA "PRIN7. EUGEN" je bila ponos nenike bojne mornarice. Njena teia je lt.ett ton. Sedaj je posest ameriške mornarice. Ameriški mornarji so jo pripeljali v Boston, kjer čaka, da bo bržkone dana •a preizkušnjo atomskim bombam. 7 Nova "KUHARICA ZA AMERIŠKE SLOVENKE — "SLOVENSKO-AMERISKA KUHARICA" Isdala MRS. IVANKA ZAKRAJftEK KNJIGA, KI JO JE VSAKA GOSPODINJA ŽELELA IMETI! Poleg obilnega informativnega gradiva svoje stroko vsebuje tudi okrog 1200 receptov za amerikanska in starokrajska, ozi-roma cvr^iska jedila.- V njej je tudi ANGLEAKI ODDELEK, kjer so v angleščini podana pojasnila in recepti za take naše jedilne^ posebnosti kot POTICE, AARKLJI, KRAPI, BUHTELJ-NI CMOKI Itd — To bo našim tu rojenim kuharicam «elo dobrodošlo in se Jim ne bo teiko navaditi pripraviti "speclall-tete", kl so Jih vedno tako rade imele doma. Ker ameriške Slovenke do sedaj niso imele svoje KUHAR SKE KNJIGE. BO TA NOVA "KUHARICA" veliki večini naših gospodinj in kuharic zelo dobrodošla. Nova knjiga ima velikost 8x5'/4 inče, obsega skoro 500 strani, (40 poglavij), ter jc vezana v trde in močne platnice. Tiskana na dobrem papirju, z vidnimi črkami. Cena $5.00 t poštnino NAROČILA SPREJEMA PROLETAREC 2301 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO 23, ILL. Po italijanski predaji je Gjurišič postal poveljnik četniške-ga glavnega štaba v Črni gori, medtem ko ga je kralj Peter še pred tem povišal za polkovnika JugoslovaAske kraljeve vojske. Četnikom je tedaj tiktakala zadnja ura. Dne 18 julija 1944 je Gjurišič izdal strogo zaupno povelje, ki se deloma glasi: "V namenu, da zadušimo komunistično i partizansko) propagando, moramo ustaviti njihovo kurirsko službo in likvidirati njihove pomagače itmed ljudstva; zato bodo poveljniki brigad in mest izdali ukaz, da je ljudem prepovedano zapustiti stanovanja od mraka do zore. Vse osebe zasačene izven svojih stanovanj ob tem času bodo brez vsakega svarila pobite. Nobena oseba ne sme zapustiti svoje občine brez pisanega dovoljenja mestnega komandanta. Vse osebe zasačene izven svojih občin brez takega dovoljenja, bodo naše lovske edinice usmrtile " Povelje, ki ga je Gjurišič dal četniškim trupam 16. avgusta 1944. vsebuje sledeči stavek Zahtevajte od nemškega komandanta, da vam izroči na razpolago ambulanco za prevoz ranjencev iz poljske bolnice v ... (ime nečitljivo). (Dokument št. 22 » Fotostatični posnetki vseh teh povelj in pisem Pavla Gjurišiča (Mihajlovičeve desne roke) — z njegovim lastnoročnim podpisom — so reproducirani v poročilu komisije za vojne zločince. Poleg tega je v poročilu tudi dosti dokazov o Gjurišiče-vem sodelovanju z Milanom Ne-dičem, načelnikom srbske lutkarske vlade v Belgradu. Gjurišič je bil imenovan za poveljni ka Nedičevega srbskega korpusa prostovoljcev v Črni gori Gjurišič je s svojimi delegati obiskoval Belgrad in tam svobodno prebival. Od Nemcev je dobival konje, orožje in ambulan-ce za svojo borbo proti partizanom. (Dokumenti št. 23 do 26). Ta izdajalec ni bil samo četniški poveljnik glavnega štaba in poveljnik Nedičevega prostovoljnega korpusa v Črni gori, temveč tudi redni oficir kralja Petra in poveljnik Jugoslovanske domovinske vojske za'Črno goro, Boko in Stari Ras. V tej poziciji je Gjurišič izdal povelje (dokument šL 29), v katerem je oklical zapovedano mobilizacijo vseh državljanov moškega spola od 17. do 55. leta. Prvi odstavek tega povelja, izdanega 13. septembra 1944, se glasi: "Ozirajoč se na preteče razvoje na polju mednarodnih odnosa je v ter na priporočilo štabnega komandanta pri glavni komandi in vojne ministra Draže Mihajloviča, je Njegovo Veličanstvo in Vrhovni poveljnik kralj Peter II. — strogo zaupna št. 1254 od 5. septembra 1944— zapovedal splošno mobilizacijo vseh razredov med starostjo 17 in 55 let, s svojim dekretom z dne 4. septembra 1944." (Se nadaljuje.) Nauki iz stavke železničarjev dragi 10 unije % (Nadaljevanje s i. straai.) morati delati za privatnega delodajalca, pa če hoče ali ne. Kam i dobički, ki jih vlada napravi? v katerih so organizirani razni drugi delavci, ki delajo za železnice, toda ne v vlakih ali pa na progah. Vse so zahtevale zvišanje mezde in vse so ga dobile od 16 do 18c na uro. Prvo omenjeni bratovščini pa sta zahtevali tudi spremembe v poslovnem redu, ki jim bi omogočil prebiti več časa doma pri dru- tvoji ofenzivi prvič priški blizu HpJjskega glavnega mesta, toda J9 morala cbstati v predmestju Pipaga (vzhodno od Varšave!, ker vsled nemškega ognja ni mogla preko reke Viatule. Borove u-porniške oddelke so Nemci premagali in uničili. Bor je pobeg-uil in ne daj predava po Ameriki s staltšča poljskega klltikalizma in ostale reakcije. Bil je v avdi-jcnci tudi pri kardirtalu Strit-chu. V enakem namenu deluje v Zed. državah gen. Kwasniewski. Vji ti so iz poljsKe višje družbe. Baje se, da ako sedanji režim na Pojjskem ostane\ bo poljska šlahta (plemstvo) le šc list v zgodovini in z njim vred tudi aristokratska, poljska vojaška kamarila. Vzelo bo še precej časa, predno bodo vse tc klike spoznale, da se prošlost nc vrača. To 53 po mnogih letih — že ko so se postarali — spoznali tudi ubežni ruski caristi, ki so rovarili v Parizu. Zed. državah, v Angliji in veliko tudi v Beogradu ter opajali samega sebe z, uganjanjem dvornih ceremonij. Radio jc blagoslov, ako se ga uporablja v koristne namene. Ampak opevanje miia v verzih ("soap operas") in raznih pilul, alkoholnih ter drugih pijač, ci- ma . _ . . . . . .. |ini namesto večinoma na šihtu Ker jc Truman tak načrt imel j y v)>klh in na ^^^^ do. že precej časa v žepu, so ga kri- mov ajj prenofevanju v drugih. . . . , , , tiki prijemali, da po ustav, m- krajih zahlevj se družbe gar m cigaret ,e brez vsake kul pravice pnmorat. človeka uprle in tidi Truman jih je od-.................. bil za dobo enega leta. Druge unije so se zadovoljile s po viškom in sedaj mnogi kritiki med njimi prijemajo Whit-neva in Johnstona, češ, da sta s svojo nepremišljeno taktiko iz-poslovala udarce, ki bodo imeli težke posledice ne samo za unije železničarjev temveč za vse organizirano delavstvo. človeka delati za profit drugemu v korist, in pa da je to v nesoglasju posebno z zakoni, ki segajo v dobo osvoboditve sužnjev. Vsled tega je v svojem govoru omenil, da njegov načrt določa, naj se dobiček, ki se ga napravi v od vlade zaseženem podjetju ali podjetjih, v času vladnega obratovanja prepiše v zvezno blagajno. Večina poslancev je bilo toliko razkačenih nad stavkujo-čimi železničarji, da so Truma-nove opazke o ' prepisu profita v državno blagajno" prezrli in sedaj jim je žal. ker je niso črtali in sprejeli le tiste točke, ki so proti unijam naperjene. Nesoglasja med železničarji A F. Whitney od bratovščine vlakospremnega osebja je minulo soboto priznal: "Tepeni smo bili popolnoma in to po Tru-manovi zaslugi. Tega mu ne bomo pozabili." Med železničarji samimi v teni spopadu z mogočnimi železniškimi magnati ni bilo nobene sloge. 2elezničarji so organizirani v petih bratovščinah, poleg teh pa je še 15 drugih unij. Čemu sc ne učiti od delodajalcev? Minula stavka železničarjev je znova pokazala razne slabosti organiziranega etelavstva. Čemu n. pr. treba železničarjem kar dvajset različnih unij? In če jih že imajo, cemu ne bi bile med sabo močnejše povezane namesto da se prevevajo z ljubosumnostjo'* Ako imajo kapitalisti svojo trgovsko komoro in pa zvezo industrialcev, čemu ne bi imele unije svojo delavsko zbornico, če se že nočejo združiti v enotno telo? Da, čemu? Ako se bodo to dovolj dolgo vpraševale, morda se bodo iz dobljenih ba-tin in iz zaničevanja, ki so ga deležne v kongresu, kaj naučile! s/ Posojilo proti"komunizmu Kongresnik Robertson, demokrat iz Virginije, je dne 17. maja dejal, da če Angliji posodimo vsoto tri in tri četrt milijarde dolarjev, za katero vpraša, bo to največ pomagalo, da se Anglijo obvaruje za trdnjavo proti komunizmu. Čudno, kako vsem takim ljudem le komunizem roji po glavi. Poslušajte vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja VVGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan. (Nadaljevanje s 1. strani.) k racije in pa nobenega kronane-ga kralja. Sovjcti se ponašajo, da le nji hna demokracija je prava, ker v nji ni razredov, ne posedigoče-ga sloja na eni in proletariata na drugi strani, in vsled tega ne izkoriščevalcev, ne izkoriščanih Svojo ustavo smatrajo za naj bolj ljudsko in vsled tega za najbolj demokratično. Toda glavarji zapadne demokracije pravijo, da kar imajo sovjeti, ni demokracija temveč diktatura in komunizem Nova jugoslovanska ustava je ponos sedanje federativne dr-žave.Neki ameriški reporter je Titu dejal, da je res idealna, ampak Mi je tudi že izvedena? Tito bi mu lahko odgovoril n. pr. takole: "Mi smo n^šo šele sprejeli in pred sabo imamo ogromno delo: rekonstrukcijo. Vse se bo polagoma izvedlo, kakor se glasi v ustavi. Toda vi (Američani), ali ste vi že izvedli svojo ustavo, pa bili of rights in razne dodatke k ustavi? Vaša konstitucija je lepa, tudi stara je že in časa ste imeli dosti, da jo bi izvedli tako kot se glasi na papirju. Toda ali ste jo?" Tito mu seveda ni tako odgovoril. Navajal je težave rekonstrukcije, ustava je še nova, a je temelj federativne Jugoslavije in se bo razvijala po nji. « Demokracija v bistvu pomeni vlado ljudstva Ali po Lincol-novo, vlado ljdstva za ljudstvo. Toda če je človek zrl po predvojni Franciji, po torijski Angliji, po Italiji, ali prebiral zapisnik ameriškega kongresa, tedaj ima ali je imela demokracija zapadnih dežel vsekakor drugačen pomen kot pa se glasi tolmačenje o nji v besednjaku. Saj v praksi je ali je bil drugačen. Ako odloča o vsem gospodarstvu dežele kakih dvajset ali šestdeset ekonomskih aristokra-tov, teflaj je čisto naravno, da je v taki deželi tudi politična demokracija pod njihno oblastjo. Te opazke so napisane na na- slov onih. ki se venomer dušajo: Mi smo za demokracijo!" Za katero, torej- Predsednik Truman je v svojem govoru po radiu v petek 24. maja udarjal po voditeljema dveh prizadetih bratovščin železničarjev, ker sta s stavko u-stavila ves železniški promet, a na veliko presenečenje stavkar-jev ni rekel niti ene zal besede proti onim, radi katerih so šli na stavko. To je proti direktora-tu, ki kontrolira ameriško železniško omrežje. Morda pa je predsednik s tem nevedoma priznal, da so za vzdrževanje železniškega prometa samo delavci potrebni. Velebankirji v-Nevv Yorku, ki tvorijo železniški di-rektorat (interlocking direetor-ates) se razumejo na finance in njihov življenski smoter so dobički zanje in njihne klijente. Vlakov pa ne bi znali voziti tudi ako Jim bi kdo plačal desetkrat več za vsak šiht kot pa prejemajo sedanji železničarji. Poljski general Wladyslaw Anders, Tadeus Komorowski (Bor) in Stanislav Kwasniewski so na delu za "drugo osvoboditev Poljske". Prva je bila po po-raženju Hitlerja, druga bo, kadar se sedanjo "lutkarsko vlado v Varšavi" izžene in z njo vred rdečo armado. Ampak svoje "osvobodilne" akcije ne vrše na Poljskem pač pa največ v Zed. državah, v Angliji, Italiji in v— Nemčiji. General Anders je poveljnik poljske armade v severni Italiji, blizu Morganove črte v Julijski Benečiji. Vzdržuje jo Anglija. Šteje nad 100.000 mož. Jugoslovanska vlada je že pred tedni vprašala, kakšne namene ima Anglija s poljskimi četami tako blizu jugoslovanske meje. Bevin je odgovoril, da se Jugo slaviji radi nje ni treba vine mirjati. Delavska vlada je te Poljake pozvala, naj se vrnejo domov, a le okrog šest tisoč se jih je odzvalo. General Komo-rowski *SoF AtfftCKANT SHlPfVJd NAVALV^SSELS SENATOD CAPEHART, Indiana Republican and juke-box king, came up vvith a vvistful plea for the "good old days" during Senate com-mittee hearings on the OPA bili. "There are two ways to get pro duetion," he suggested. "One is to work more men and the other is to work a given number of men more hours. During the vvar vve encou* raged men to vvork forty-eight hours a vveek. Why can't vve novv?" ooo /tU* S^CATOVD OF A MAT IS VOO* GoMtAN\tr Of 1*10*1 Our difficulty in 9eeing ourselves as others see us must account for the fact that few commentators on the draft of the Inter-American Military Cooperation Act, vvhich the President has recently submitted .to Congress. have realized how much support this move gives to Russian foreign policy. We have looked very much askance at Soviet military missions in Eastern Europe and have freely criticized the plans Moscow is believed to cherish for organizing the countries in its sphere of in-fluence into a strong military bloc. Yet here vve go blithely planning the organization of just such a bloc in the Western Hemisphere In his message to Congress Mr. Truman explained that he vvanted legislative authority for the army and navy to continue and extend their collabora-tion with the armed forces of the American republics, and vvith Canada niso. It vvas "highly desirable," he said, "to standarize military organization, t rani mj methods, and equipment" so as to assist other American countries in assuming their responsibilities under the United Nations Charter and the Act of Chapultepec. Leadership by this country, he suggested, rested upon its predominancc in technical, cconomic, and military resources. Therefore it vvas desirable to permit the transfer of military cquipment to our partner countries by sale "or other method." No doubt Mr. Truman genuinely believes that this program is "in every way consistent vvith the vvording and špirit of the United Nations Charter," nad that most Americans vvill think so too. Some cyincal foreigners, hovvever, are certainly going to regard it as just another example of power politics.—The Nation. LOOKING AHEAD The Steel vvorkers had no easy ta«*k. Farlier union, drive* had been ruthlessly crushed by the mightiest corporation in the land. The fear in the vvorkers* hearts vvas the first enemy the CIO had to overcome. It took brave aid clearsighted men and vvomen to risk their jobs. to defy the labor spies, to see through the deceptions of company unionism, and to strike against companies that had armies of thugs and huge arsenals of vveapons of destruetion. In the Little Steel strike of 1937, seores of steelvvorkers vvere killed or vvounded. But this union vvas never "beset with fear." IN THE SAME BOAT ""Guide—This castle has stood for 600 years. Not a stone has been touched, nothing altered. nothing replaeed. Visitor—Uh, they must have the same landlord as vve have. The union became strong. too, because It vvas never beset vvith "prejudice, bigotry or hatred "