[ n , ji ARHEOLOŠKA ZBIRKA IN NJENI PROBLEMI V vrsto člankov, ki opisujejo posamezne zbirke loškega muzeja, naj bi se uvrstil tudi naslednji opis arheološke zbirke. Vzporedno z opisom sem se namenil na nizati nekaj problemov, ki so ozko na vezani na postavitev in urejanje arheolo ške zbirke v muzeju. V vsaki arheološki zbirki bi moral obiskovalec, pa naj bo strokovnjak ali ne, dobiti vsaj splošno, a čimbolj pregledno sliko razvoja življenja skozi vsa arheo loška obdobja, prikazane pa bi morale biti zlasti lokalne specifičnosti posamez nih obdobij. Arheološka zbirka je odraz razsežnosti raziskovanj, ki so bila oprav ljena na terenu; zato nam torej že bežen pregled zbirke pove, koliko in kakšna raziskovanja so bila opravljena. Ozemlje škofjeloškega muzeja je bilo glede arheoloških raziskav do nedavnega nedotaknjeno. Pred vojno je bilo oprav ljeno izkopavanje železnodobnih gomil v Godeških dobravah, ki pa je bilo rezultat amaterskih želja posameznih ljubiteljev starin, ne pa težnje po sistematičnem raziskovanju. Predmeti, ki so bili pridob ljeni s tem izkopavanjem, so danes veči noma v privatnih zbirkah, le nekaj jih hrani muzej. Po vojni je bilo opravljeno poizkusno sondiranje železnodobnega gra dišča PuStal nad Trnjem, začelo se je sistematično raziskovanje Kevderca, po novno je bilo organizirano tudi izko pavanje v Godeških dobravah. Vsa ta izkopavanja so se omejevala izključno ua prazgodovinsko obdobje. Predmeti iz rimske dobe. ki jih hrani muzej, so le slučajnostne najdbe. Izkopavanje na Kranclju ne spada v ožje območje arheo logije, sondiranje na starološkem pokopa lišču pa za arheologa ni dalo želenih rezultatov. Zato je razumljivo, da arheološka zbirka v loškem muzeju osvetljuje le nekatera obdobja in še ta bolj medlo. Na vpra šanje, ali je bilo loško ozemlje v paleolitu 217 že naseljeno, ne moremo dati točnega odgrovora. Nikjer na Gorenjskem do da nes še ni bilo raziskovanj, ki bi dala pozitiven ali negativen odgovor na to vprašanje. Vendar lahko kljub temu tudi tukaj pričakujemo tovrstne najdbe. Malo čudno bi namreč bilo. da Gorenjska ne bi bila naseljena, medtem ko imamo drugje po Sloveniji razmeroma mnogo paleolit- skili lokalitet. Na lo.škem ozemlju so znane nekatere jame. v katerih bi v pri meru raziskovanj utegnili priti do pozi tivnih rezultatov. Tudi neolitsko obdobje je na Gorenj skem slabo raziskano. Edino najdišče iz te dobe je Drulovka pri Kranju, ki leži skoraj na meji loškega ozemlja. Zaradi te neposredne bližine lahko upravičeno do mnevamo, da bomo v bodoče našli tudi na loškem ozemlju lokaliteto z neolitskim materialom. Edino doslej odkrito bronastodobno naj dišče je Kevderc na l.ubniku. Gradivo t'";a najdišča je najstarejše na našem ozemlju. Raziskovanja v Kevdercu bo treba vse kakor nadaljevati, če bomo hoteli dobiti jasnejšo sliko o življenju v tem času. V muzeju razstavljeno gradivo iz Kev- derca je bilo izkopano leta 1958. Razstav ljeno je koščeno in kamnito orodje in fragmenti keramike. Od koščenega in ventarja je treba omeniti zlasti lepo. v celoti ohranjeno bodalo in koščene igle. Razstavljenih je tudi nekaj fragmentira- nih orodij. Kamnito orodje je zastopani) s sekiro in konico puščice. Sekira je lepo grajena, konica puščice pa je izdelana s tehniko retuširanja. Lupine školjk, ki jih vidimo v zbirki, so služile kot obeski. Keramika je zastopana le s fragmenti. Že na prvi pogled lahko opazimo, da je večina razstavljenih fragmentov pripa dala večjim posodam. Na nekaterih kosili vidimo lepo oblikovane trakaste ročaje. Ornamcntika keramike je enostavna tako glede motivov kot tudi glede tehnike. Iz vedena je največkrat z vbodi ali vrezi. Posode so ornamentirane največkrat pod ustji ali pod vratovi. En fragment je in- krustiran. Gradivo je večinoma iz bro naste dobe, nekaj kosov pa bi lahko datirali v starejši čas. Naidbe. ki so bile izkopane v letu 1959 še niso raz stavljene, so pa mnogo lepše in bogatejše od prejšnjih. Poudarek je vsekakor na keramičnih predmetih, kamnitih in ko ščenih je manj. Posode so v večini pri merov ohranjene v celoti in bo moč napraviti rekonstrukcije. Skoraj vse po sode so ornamentirane z inkrustacijo. Na splošno pa je gradivo, ki je hilo izkopano v letu 1959; mlajše od podobnih najdb v prejšnjem letu. Nadaljnja izkopavanja bi vsekakor mnogo prispevala k prouče vanju življenja v prehodu iz eneolita v zgodnjo bronasto dobo. Železna doba je v arheološki zbirki prav tako le slabo prikazana. Predmeti, ki so razstavljeni, so iz gomil v GodeSkih do bravah. Razstavljenih je tudi nekaj kera mičnih fragmentov z gradišča Puštal nad 1 rnjeni. Izkopavanje gomil v GodeSkih dobra vah je prispevalo gradivo iz 5. stoletja pred n. š. Izkopane so bile štiri gomile, vendar je le ena izmed njih dala nekaj več gradiva. Grob v tej gomili je bil žgan. Najdeni so bili ostanki dveh žar, bronasta spona za pas, ki pa je močno patinirana in se ne da z gotovostjo ugo toviti, ali je bila ornamentirana ali ne. Poleg tega je bilo najdenih tudi nekaj okrasnih predmetov: obsenčni obročki, zapestnica, ovratnica in fragmenti nedo ločenega železnega predmeta. Vsi našteti f)redmeti so razstavljeni v zbirki. Raz iskovanje v GodeSkih dobravah bo treba nadaljevati: zanimivo pa bi bilo. tigott)- toviti mesto naselbine, ki ji gomile ])ri- padajo. Kot sem že omenil, je z gradišča Puštal razstavljenih le nekaj kosov keramike, ki so bili pridobljeni s sondiranjem leta 1954. .Najdbe so vsekakor preskromne, da bi z njih pomočjo izvajali kake posebne zaključke. Sicer pa je bil namen sondi ranja le-ta. da se dokaže obstoj gradišča. Gradivo je absolutno |)razgodovinsko, kaj več o tem gradišču ))a bo mogoče po vedati po obsežnejših izkopavanjih, ki bi v bodoče vsekakor morala biti opravljena. Ta izkopavanja bi bila nedvomno po trebna, saj bi imela vse več kot le lokalni pomen. Obdobje Rima je v arheološki zbirki zastopano le s slučajnostnimi najdbami. Večina teh najdb je bilo izkopanih na prostoru sedanje šole v Škofji Loki. Našli so jih delavci, ki so kopali temelje zanjo. Predmeti vsekakor pripadajo grobu. Noži, oljenke, vrč in čaSa so namreč pogosti grobni pridatki v rimskem času. Ti pred meti so bili najdeni skupno z deli člo veške lobanje. Precej })redmetov je bilo ob kopanju verjetno uničenih, saj je delo potekalo brez nadzorstva. V zadnjih letih je bilo v neposredni bližini šole oprav ljenih precej zemeljskih del, vendar ni bilo nikjer opaziti niti najmanjših sledov, ki bi podjjrli domnevo, da je na tem mestu večje arheološko najdišče. Poleg naštetih predmetov so razstavljene v /birki tudi rimske vodovodne cevi. Na loškem ozemlju so bili ugotovljeni sledovi rim- 218 skega vodovoda v Javorjih in v Davči. Na obeh mestih bi bila potrebna izkopa vanja, ki bi zelo verjetno dala pozitivne rezultate, saj hi iiecKonino odkrila vsaj manjšo rimsko naselbino. Med predmete iz rimskega časa je uvrščena tudi fibula iz Podgore; dokončno jo bo moč klasifi cirati šele po izkopavanju, ki bi bilo tudi tukaj brez dvoma jjotreljno. Iz obdobja preseljevanja narodov in zgodnjega srednjega veka nimamo zaen krat nobenih najdb. Edino vodilo, kje naj bi se nahajala najdišča te dobe, imamo v darilni listini iz leta 973. V njej so nam reč omenjena slovenska imena vasi, ki so jih dobili v fevd škofje iz Freisinga. V teh vaseh: Gosteče. Suha. Zabnica in Selca bi verjetno mogli naleteti na sledove staroslovanske naselitve. Z namenom, da bi dokazali naselitev Starih Slovanov, je bilo opravljeno son diranje na stčuološkem pokopališču, ki pa je dalo zadovoljive reztiltate le umetnost nim zgodovinarjem. Zelenega dokaza, da se nekje v bližini starološke cerkve na haja staroslovansko pokopališče, pa to sondiranje ni dalo. Ce pogledamo arheološko zbirko kot odraz terenskih raziskovanj, vidimo, da nam nudi kaj reven vpogled v najstarejše življenje na loškem ozemlju. V bodoče bo vsekakor treba misliti na načrtno raz iskovanje celotnega ozemlja. V ta namen bi bilo najprej treba organizirati in iz vesti široko zasnovano arheološko-topo- grafsko obdelavo ozemlja. Šele nato bomo lahko mislili na izkopavanja, ki bodo prinesla zadovoljive rezultate. Delo bo vse prej kot lahko in kratkotrajno, če pa bo načrtno, uspeh nikakor ne sme izostati. Vzporedno s tem pa bo treba misliti tudi na preureditev arheološke zbirke. Danes je ta zbirka postavljena v slepem kraku hodnika v pritličju. S tem je se veda porušeno zaporedje zbirk, kar bi bilo vsekakor treba odpraviti. Zbirko bi morali uvrstiti med narovoslovno in prvo zgodovinsko t. j. zbirko, ki prikazuje na stanek freisinSkega gosj)ostva. Prostor, kjer se zbirka danes nahaja, ]^a je zanjo tudi zelo neprimeren. Zbirka ima videz utesnjenosti, kar jo v veliki meri loči od drugih zbirk. Ob morebitni prestavitvi zbirke bo treba misliti tudi na sodobnejši način razstavljanja, ki je v sedanjem prostoru domala nemogoč. Literatura: J. Korošec: Neolitična na selbina v Drulovki pri Kranju, Arheološki vestnik VII, 1—2, Ljubljana 1956, str. 5 in si. — F. Leben: Nova arheološka od kritja v okolici Škofje Loke, Loški raz gledi (= LR) VI, Škofja Loka 1959. str. 85 in si.: Arheološka izkopavanja v Kev- dercu in Lubniški jami, LR VII. 1960, sir. 219—220. — J.Eržen: Najdba rimske fibule, LR VII, 1960. str. 220—221. C. Av guštin: »Zgornji stolp« na Kranclju in nekdanja župna cerkev v Stari Loki, LR i. 1954, str. 107 in si. Janez Eržen 219