Izhaja v Celovcu / Erscheinungsort Klagenfurt • Verlagspostamt / PoStni urad 9020 Klagenfurt/Celovec • P. b. b. • Zul.-Nr. 34959K50E
Celovec * četrtek * 14. december 2000 štev. 50 (5096)»letnik 55 * cena 10 šil. * 0,75 evra
Za uradno dvojezičnost in dvojezične napise
Johann Sebastian Bach
BOŽIČNI ORATOR!
V CELOVCU, VELIKA DVORANA DOMA GLASB
m
generalka v sredo, 20. decembra 2000, ob 19. uri (odprta za poslušalce, enotna cena 150.- šil.)
h m« A*
Koncerta:	četrtek, 21. decembra 2000, ob 19. uri petek, 22. decembra 2000, ob 19. uri
Izvajajo:	Madrigalchor Celovec Mešani pevski zbor »Danica« Komorni orkester »Orpheus« z Dunaja na originalnih baročnih instrumentih
Koncertni mojster:	Thomas Fheodoroff
Solisti:	Danja Lukan - sopran; Lydia Vierlinger - alt;
Dirigent:	Bernd Lambauer - tenor;	_ Bartolo Musil - bas Klaus Kuchling
ŠOLSTVO	
Z razsodbo v prid dvojezičnemu uradovanju in o protiustavnosti Zakona o narodnih skupnostih iz leta 1976 je avstrijsko ustavno sodišče 4. oktobra letos sprejelo zgodovinsko odločitev. Njegova razsodba bo imela daljnosežne posledice pri upoštevanju slovenščine pred uradi, predvsem pa se bo krepko, in to ne le zgolj formalno, moral spremeniti odnos uradov in deželne ter državne politike do slovenščine in do pravic koroških Slovencev. To posebej za občinske uprave.
Razsodbo je ustavno sodišče sprejelo na osnovi pritožbe, ki jo je leta 1995 vložil dobrolski občinski odbornik in odvetnik mag. Rudi Vouk. Vouk se je na sodišče obrnil, ker je župan Pfeiffer z odlokom preprečil slovensko uradovanje. Pri tem se je župan skliceval na določila Zakona o narodnih skupnostih. V njegovi argumentaciji ga je med drugim podprla koroška deželna vlada, deželni zbor pa je se je samovoljno šel arbitra mednarodnih pogodb in odločil, da je člen 7 ADP docela izpolnjen. Ta sklep je zdaj obsoleten.
Temelj je člen 7
Ustavno sodišče je namreč jasno in precizno ugotovilo protizakonitost Zakona o narodnih skupnostih (Volksgruppengesetz), sklep deželnega zbora pa ni vreden nič, je docela brezpredmeten. Ustavno sodišče se pri odstranjevanju zakonskih, pravnih in formalnih krivic nad koroškimi Slovenci namreč izrecno sklicuje na člen 7 Avstrijske državne pogodbe iz leta 1955.
Odstotki
Razsodba je večplastna. V oči stopa predvsem, da je sodišče razveljavilo procentno klavzulo zakona o narodnostnih skupnostih, na osnovi katere je neka občina bila uradno dvojezična šele, če je vsaj 25 odstotkov prebivalstva Slovencev.
Uradno sodišče se je v primeru Dobrle vasi zedinilo na 10-odstotni prag, pri čemer pa je seveda meja navzdol odprta. Na Gradiščanskem na primer je sodišče priznalo tudi 5-odstotni
delež kot kriterij uradne dvojezičnosti neke občine.
Izhodišče je okraj Velikovec
Ker je razsodba ustavnega sodišča do zdaj omejena na okraj Velikovec, kar pa sploh ne ovira njene veljavnosti za celotno dvojezično območje, so v veli-kovškem okraju južno od Dra-
ve, severno pa Djekše, vse občine uradno dvojezične. Vse imajo vsaj desetodstotni delež slovenskega prebivalstva. Po Zakonu o narodnih skupnostih pa občine Škocjan, Galicija, Djekše in tudi Hodiše v okraju Celovec dežela niso bile dvojezične.
Dalje na 2. strani
Evropski certifikat za slovensko gimnazijo
r vropski pečat za inovativne
Li
.jezikovne projekte« podeljujejo vsako leto. Akcijo je leta 1977 spodbudila evropska komisija. V Avstriji je za podeli-
llustracija ob uvodnem članku: velik uspeh ne le za Dobrlo vas, temveč za vso slovensko narodno skupnost na Koroškem: dvojezičnost naj bo vidna povsod, saj živita tu naroda z dvema jezikoma, ki naj bi bila vendar enakopravna. Ustavno sodišče to ve - se bodo tega zavedali tudi na Koroškem?
tev pristojno zvezno ministrstvo za pouk na Dunaju oziroma center za razvoj jezikov v Gradcu. Med 90 oddanimi projekti je bilo letos izbranih 13 šol oziroma izobraževalnih ustanov od ljudskih do visokošolskih; med njimi tudi slovenska gimnazija iz Celovca.
Odličje je dobila za štirije-zični Kugyjev razred. Prvi (letošnji 2. c) je odprl svoja vrata jeseni 1. 1999, drugi pa jeseni 1. 2000 (letošnji 1. c). V tem razredu se otroci učijo slovenščine, nemščine in italijanščine, pouk pa je tudi v angleščini. Pedagoško delo spremlja znanstvenik s kake univerze; do začetka leta 2000/2001 je bil to celovški univerzitetni profesor dr. Dietmar Larcher.
Podelitev letošnjega certifikata za kakovost je bila v torek, 12. decembra 2000, na ministrstvu na Dunaju. Za gimnazijo so certifikat prevzeli provizorični vodja Jože Wakounig, prešnji ravnatelj Reginald Vospernik in razredničarka 2. c razreda Olga Gallob. Slavnosti so se udeležili tudi razredničarka 1. c razreda Zalka Kuchling, profesor Miha Vrbinc in strokovni nadzornik Teodor Domej.
PREBLISK
■ Dobrla vas je dvojezična, to je ustavno sodišče nesporno ugotovilo in tako lahko vsak občan tudi uradno komunicira z občino v nemščini ali pa slovenščini. Znane so »dogodivščine« z dobrolskim tupanom, konflikti med občinskimi strankami (posebno SPÖ) in Enotno listo.
Koroška hvali (verjetno pod geslom, da se dobro blago samo hvali, hehe), kako je odprta. Drugače to ne bo dvojezičnost, temveč politika dveh jezikov, mislim na tiste v ustih.
Hudič je, kjer ni boga, kjer je bog, je pa krit, pravijo. In tako ima tudi deteta svoje krile in
Dvojezičnost in dvo-jezičnost
Zdaj ni na mestu zmagoslavje ali škodoleljnost, zdaj so na vrsti pogovori. Bo uspelo (vsaj večini) občinskim ntolem in lenam »dotajčati«, da zaradi dvojezičnosti ne bo nikomur zrasel mozolj na nosu ali pa da bi kdo dobil zaradi tega zobobol. Pred nedavnim mi je prišel v roke prospekt, na katerem se
teiave s svojo odprtostjo. Na vse kriplje bi radi veljali za napredne in odprte in modeme in za naj-naj-naj, ko pa je treba to z dejanji tudi pokazati in dokazati, pa sveta ne razumejo več. Bistvo je zelo enostavno: če ne priznavajo enakopravnosti jezika, tudi enakopravnosti narodov ne priznavajo. Pika.	S. W.
KPD ŠMIHEL, SPZ vabita na event koncert
\ 17. dec« 120. uri v k & k centru v !
Nastopaj Bemhari Helmut Karl Jem
ibner (Dunaj), r (Gradec) in lobasnica)
! vabljeni!
Strokovno pedagoško združenje
vabi na predstavitev knjige »Ping-pong«
didaktični pripomoček za dvojezični pouk
P ng
v soboto,
16. decembra 2000 ob 9. uri v k & k center v Šentjanžu v Rožu
Po predstavitvi prigrizek in družabnost!
Prisrčno vabljeni!
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Za uradno ...
K 10-odstotni meri se ustavno sodišče nagiba, ker je ta prag presežen v vseh dvojezičnih občinah in ker odgovarja dejstvom.
Pozitivna diskriminacija
V razsodbi ustavnega sodišča je pomembna še ena stvar: sodišče namreč priznava načelo pozitivne diskriminacije. Doslej je občan, ki je zahteval slovensko uradovanje, moral dokazati, da je občina dvojezična. To je bilo seveda povezano s šikanami in s stroški, kar je seveda ljudi ustrahovalo in odvračalo od dokazovanja.
Zdaj pa je pozicija spremenjena: odslej bo morala občina dokazati, da ni dvojezična, da nima slovenskih občanov.
Največja zareza pa je pri topografiji in pri uradni dvoježič-nosti. Dežela, država in občine ne bodo več mogle še naprej igrati priljubljene politične igrice s »pristojnostni ping-pong«, ko so pristojnost valile druga na drugo. Vouk ugotavlja, da bo Avstrija morala sedaj dokazati, ali je res pravna država, ki upošteva zakone in mednarod-
ne pogodbe, ali pa so njeni zakoni le drobiž v vetru.
Ker razsodba omogoča razširitev na celotno dvojezično območje, ki se pokriva z območjem manjšinskega šolskega zakona, Avstrija ne bo mogla mimo postavitve dvojezičnih topografskih napisov ter dvojezičnih napisov in formularjev pri vseh uradih. Med drugim to velja za občine, izpostave finančnih uradov, žandarmerijske postaje, šole in tudi za velikovško okrajno sodišče, kamor sodi Dobrla vas.
Razsodba ustavnega sodišča bo vplivala na parametre narodnostne politike v državi, pomembna pa je tudi v luči ustavnega določila, ki ga je Avstrija
letos sprejela in se tako obvezala, da bo skrbela za svojo pestro narodnostno podobo in za razvoj manjšin. Ob razsodbi pa je zanimivo to, da so bila med koroškimi Slovenci prav glede ocene novelizacije Zakona o narodnostnih skupnostih in o pomembnosti ustavnega določila (Staatszielbestimmung) deljena mnenja. Razsodba ustavnega določila je potrdila obojno pravilnost in upravičenost.
Razsodba ustavnega sodišča bo začela veljati s 1. majem 2001. Do takrat imajo uradi in upravne enote čas in priložnost, da se primerno pripravijo na izsledke razsodbe.
Franc Wakounig
STALIŠČE ZSO IN NSKS
Predsednik ZSO Marjan Sturm: Razsodba ustavnega sodišča se uvršča v niz pozitivnih razsodb v prid koroških Slovencev, ki jih je v zadnjih desetih letih sprejelo ustavno sodišče. Zelo jo pozdravljamo. Na njeni osnovi bo moralo priti do nove odredbe o uradnem jeziku in o dvojezičnih topografskih napisih. Vsekakor bomo o razsodbi in o njeni posledičnosti razpravljali že na prihodnji seji sosveta,
ki bo v ponedeljek popoldne v Celovcu. Razsodbo je treba realizirati, tu ni diskusije ali mešetarjenja«.
Predsednik Narodnega sveta Bernard Sadovnik pa je napovedal skorajšnje 'pogovore obeh osrednjih organizaacij z Uradom zveznega kanclerja o uresničitvi razsodbe. »Pripravili bomo predlog, kako razsodbo čim hitreje in najbolje izvesti.«
Geometer ♦
RUTAR
CENTER
InansaHil+^ra^",
riSänt post~-^liiiLiMj'-J-
4 s««rodewfl |<0? |f Apotheke 0
^ Frisiersalon
^""Schnabel
Steinmelzmeister
Markowitz
SLOVENIJA
Normalizacija odnosov Slovenija - Jugoslavija
Qlovenska vlada je sprejela ^sporazum o navezavi diplomatskih odnosov z Zvezno republiko Jugoslavijo. Minuli vikend se je v Ljubljani mudil jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanovič. Z dr. Dimitrijem Ruplom - zunanjim ministrom - sta omenjeni sporazum tudi svečano podpisala. Kako pomembno je normalno meddržavno sodelovanje z ZR Jugoslavijo tudi za Slovenijo, priča dejstvo, da je nova vlada o teh vprašanjih odločala že takoj na začetku mandata, prav tako pa tudi odbor za mednarodne odnose v slovenskem parlamentu. Jugoslovanska vladaje odstopila od devetletnega vztrajanja, daje ZR Jugoslavija edina naslednica nekdanje SFRJ. Prav vprašanje nasledstva je pomembno pri vzpostavljanju in
dogovarjanju dobrih meddržavnih odnosov v ospredju. Že te dni se bo odvrtela usoda razdelitve za cca. 400 milijonov dolarjev vrednih zlatih palic, deponiranih kot zlate rezerve v baselski banki. Sicer pa sta se slovenski zunanji minister Rupel in jugoslovanski zunanji mi-
SL0VEN1JA
Pomorska država
Qred tednom dni je Slovenija I potrdila svojo odločenost, da je in ostaja pomorska država. Pomemben mejnik take odločitve je bila postavitev oceanografske postaje natančno 1,4 milje od piranskega rta v smeri proti italijanskemu Gradežu. Praktično gre za veliko plava-
nister Svilanovič dogovorila, da naj bi v kratkem odprli veleposlaništva v Beogradu in Ljubljani. Še pred tem pa bo Slovenija odprla v Črni gori konzularno predstavništvo. Od sedaj dalje bodo lahko reševali tudi druga pomembna vprašanja, ki so odprta že celo desetletje.
jočo bojo z napravami za merjenje vetra, radijsko zvezo, to-komer z merilci tlaka, temperature ... Podatke, ki jih bo tako pridobivala morska biološka postaja, bodo tudi javni, saj bo v ta namen odprta posebna stran, kjer bo moč v vsakem trenutku razbrati smer in jakost vetra na slovenskem morju, moč morskega toka in temperaturo na različnih globinah.
A. K.
n« je v SV dopuščeno imeti o LJ kaki stvari drugačno mnenje kot predsednik ZSO, ki je najvišji predstavnik lastnika tednika, je razveseljivo in pomembno dejstvo. Dejstvo je seveda tudi, da verjetno vsi ne odobravajo, da se nasprotujoča mnenja (tičejo se obeh organizacij, oziroma vseh nas) kolportirajo preko časopisa. A v tem slučaju ni druge možnosti -vsaj do sedaj je ni bilo. O tem enkrat pozneje.
Predsednik ZSO dr. Marjan Sturm je v svojem komentarju o šolstvu, kjer ga moti moje »pesimistično ocenjevanje situacije« uporabil tri polresnice, ki lahko učinkujejo na nezadostno informiranega bralca kot resnica.
Ni pa spregovoril k nakazani konkretni problematiki v mojih prispevkih (posebno SV 16. 11. 2000). Ni zavzel stališča k zavlačevanju pričetka dela v (nezateljeni) šolski komisiji. Njegov prispevek je bolj filozofiranje o meni in o komisiji, ki še ni bila sklicana in pri tem ne upošteva dogajanja v komisijah 1987 in 1988-1991 terne zagovarja potrebnih pravočasnih konkretnih ukrepov po pisnih predlogih npr. SPZdr, ki že tedne ležijo na njegovi mizi. Njegova izvajanja ne morem vzeti na znanje, ker služijo le odvračanju ljudi od pravih problemov.
meni le razvrednotenje kvalif ikacije za pouk v slovenskem jeziku, temveč novo, v demokraciji očitno možno obliko ponemčevanja z uradno podporo.
* Imenovanje nemškonacio-nalnih krogov okoli »Platforme« v komisijo omogoča politizacijo šolskega vprašanja v smeri onemogočanja vsakega konsenza od vsega začetka, kar je v interesu nekaterih. Podobno se nam je že zgodilo. Imenovanje teh oseb se ni zgodilo slučajno. S to politično potezo se uspešno poudari tudi našo pripravljenost pogovaijati se o njihovih zahtevah. Zakaj se za pogovore v komisiji dovoli združiti razsodbo Ustavnega sodišča s političnimi zahtevami? Proti temu naša predsednika nista protestirala. Se strinjata? Strokovni argumenti v komisijah ne zadostujejo, kar poznamo iz preteklosti. Zasleduje se preprečevanje možnosti ustvarjanja konsenza, kar ob našem pristanku pomeni, da se vnaprej odrekamo izvršitvi razsodbe Ustavnega sodišča.
Omenjena intervencija za SPZdr je ob vsem tem povsem nepomembna stvar in jo v predvidenem, za nas škodljivem, dogajanju ni mogoče ocenjevati kot dosežek. Ni mi všeč, da dobri politiki med nami (vede ali nevede) tolmačijo ljudem stvari drugače, kot so.
POTREBNE PRIPOMBE k prispevku predsednika ZSO v SV JO. 7 7.
laka] izmikanje razčiščevanju pravih problemov?
Spregovorim o polresnicah:
*	Strokovno pedagoško združenje (SPZdr) me je predlagalo v šolsko komisijo. Ampak ne, da tam zastopam interese SPZdr, pač pa interese koroških Slovencev na osnovi sklepa v razširjenem KOKS. Predlog je organizacijama znan. Moje konkretne predstave o delu v komisiji je podrobneje lahko razbrati v prispevku »Se bomo navadili demokratičnega ravnanja med nami?" v SV, po naključju objavljenem istočasno s prispevkom (v NT teden poprej) predsednika ZSO.
*	Zahtevati komisijo je bila (v scenariju predvidena?) napaka. Za uresničitev odločbe Ustavnega sodišča ni potrebna nobena komisija. Zato trditev o potrebi razčiščevanja vprašanj, »ki so v povezavi z uresničitvijo odločitve...« v komisiji, ne odgovarja resnici. S par spremembami v šolski zakonodaji je vse rešeno. To delo lahko opravi celo samo en poznavalec šolske situacije. Ministrica je to takoj pričela, a se je iz Koroške iz političnih razlogov in z našo pomočjo zavrlo. Zakaj smo (ste) takrat pomagali in zakaj še danes o tej zadevi med nami ni mogoč resen in pošten pogovor?
Izjava koroške politike o nameri »reševanja vprašanj v konsenzu« je vprašljiv papir. Nanj se ni mogoče kar naprej sklicevati. Saj je deželni glavar le malo pozneje brez našega pristanka (se motim?) imenoval dva nezadostno kvalificirana učitelja za ravnatelja dvojezičnih šol, kar ne po-
Brez konsenza ostane vse pri starem - tudi to razberem med vrsticami! Potek dogajanja mi da misliti, da se kaj takega verjetno zares pripravlja. Z naše strani se da preprečiti.
Poudarjam, da se takoj vse špekulacije o nadaljnjem poteku dogajanja po sklepanju v razširjenem KOKS prenehajo, ker bomo vsi vedeli, kaj hočemo kako doseči - seveda le, če bo KOKS sploh sklican in smel o tem sklepati.
Odločno nasprotujem izraženemu mnenju o različnih vlogah osrednjih organizacij in naših »strokovnjakov« v komisiji. Naj se odpira možnost naprtiti komu krivdo za (predviden?) neuspeh, ker ni znal prepričljivo strokovno argumentirati? Osrednji organizaciji, ki »imata drugo vlogo« v komisiji, pa sta nedolžni. Nepri-pravljanje na komisijsko delo in neupoštevanje stavljenih predlogov meče vedno daljšo in morečo senco na odgovorite v organizacijah, ne le na oba predsednika.
Zaključujem s povabilom predsednikoma ZSO in NSKS, da v troje predebatiramo (v KOKS Žal še vedno ni mogoče) nastalo šolsko problematiko (ravnatelji, 4. razred) v slovenski oddaji ORF, pri AGORA ali (in) KOROTAN. Ljudje po vaseh naj bi o tem malo več zvedeli. Vsak čas sem pripravljen. Za naslov oddaje predlagam, upoštevajoč pustni čas: »Do smrti prestrašen je vse preživel.«
Franc Kukoviča, 1. 12. 2000
Tjred uprizoritvijo smo posta-X vili duši projekta, znanemu glasbenemu pedagogu in zborovodji mag. Stanku Polzerju nekaj vprašanj. Z njim se je pogovarjala Sonja Wakounig.
Mešani pevski zbor Danica, katerega dirigent ste, je že spet pred uresničitvijo velikega projekta, kakršnih ste v preteklosti pripravili že kar nekaj. Iz katerih nagibov se lotevate tako zahtevnega dela?
Če hočeš biti ustvarjalen, je potreben napredek. Pravzaprav so taki projekti nekakšno iskanje lastnega profila, pa tudi profila zbora, ki ga vodim. Pomembno je, da ima vsak zbor zase izbrano svojo pot, po kateri je tudi prepoznaven. Spominjam se na primer zbora »Rož, ki si je s svojimi projekti ustvaril svojo podobo. Ko so najavili nastop, smo že vedeli: aha, nekaj zanimivega bo!
Poleg tega pa je tak projekt pomemben tako za zborovodjo kot tudi za pevce zato, ker jih dodatno motivira, ker je nekaj drugega, ker je izziv, kjer se lahko vsi merijo, kakšno stopnjo bodo dosegli. In take inten-
GRADIŠČANSKA PO VOLITVAH
Zeleni z debelim snopom predlogov
Qo precej nepričakovanem izi-I du deželnozborskih volitev so se na Gradiščanskem pričeli pogovori strank o možnih koalicijah oziroma o razdelitvi resorjev. Prvič so v te pogovore vključeni tudi Zeleni, ki so pri nedavnih volitvah na mah osvojili dva mandata (5,4 % glasov). S tem bodo pri odločitvah igrali pomembno vlogo jezička na tehtnici.
Za Zelene sta bila v gradiščanski deželni zbor izvoljena Greti Krojer in Joško Vlasič, oba gradiščanska Hrvata.
Včeraj so se za pogajalsko mizo srečali socialdemokrati in Zeleni, torej zmagovalci volitev. Tik pred pogovorom smo se pogovarjali z Joškom Vlašičem, ki je dejal, da gredo Zeleni z debelim snopičem predlogov in zahtev na pogajanja. »Nam ne
BACHOV BOŽIČNI ORATORIJ
»Kvaliteta, izziv in motivacija«
Kakor smo že najavili, bodo v petek, 21. decembra, ter v soboto, 22. decembra, v veliki dvorani Doma glasbe člani Mešanega pevskega zbora »Danica« in pa Zbor koroških madrigalistov (Madrigalchor Klagenfurt) izvajali Bachov »Božični oratorij«.
zivne vaje so seveda koristne tudi kasneje pri drugem petju, saj se vsak veliko nauči.
Pa vendar: leta 1991 Mozartova maša, leta 1994 Carmina burana, leta 1997 Schubertova maša - zelo zahtevna klasična glasba. Skoraj nenavadno za zbor. Moja ljubezen velja seveda tudi ljudskemu petju, torej narodni in umetni slovenski pesmi, kot tudi klasiki. Zbor je vendar nekoč nastal zaradi slovenske pesmi in to je treba gojiti naprej, tu sploh ni dvomov in je tudi prva naloga zbora. Vendar pa sem si vedno želel, da bi zbor nekako stal na dveh stebrih, torej tudi v smislu zborov-sko-orkestralne glasbe. Zato se vsakih nekaj let posvečam takim projektom in s tem nameravam tudi nadaljevati. Ni nujno, da je projekt tako velik kot tokrat - zdaj smo po mojem mnenju že tako dosegli zgornjo mejo - toda nadaljevali bomo v tem smislu.
Jasno je, da to še zdaleč ni vse. Moj cilj je prav tako, da bo zbor dobro pripravljen za pevska tekmovanja - tako kot na primer za tekmovanje v Trgu, kjer smo osvojili zlato odličje. Radi bi šli tudi na tekmovanje »Naša pesem« v Maribor, vendar smo se odločili, da se bomo tja prijavili šele leta 2003.
Povejte, prosim, nekaj več o Bachovem »Božičnem oratoriju« ...
Praizvedba tega dela je bila v Leipzigu v dveh delih: prve tri kantate leta 1733, leto navrh pa še druge tri. V Leipzigu je bil Bach tedaj kantor v Tomaževi cerkvi. Bach je izdal vseh šest del skupno z besedilom v eni knjigi, saj je to cikel, ki se predvaja v božičnem času, to se pravi ob glavnih praznikih. Ni dvoma, da so vse kantate ena celota.
' Mi bomo izvajali vseh šest kantat tega cikla. Izvajalci pa so znani komorni orkester »Orpheus« z Dunaja, katerega člani so edinstveni strokovnjaki za baročno glasbo in jo tudi igrajo na originalna baročna glasbila, kar daje izvajanju še poseben, svojevrsten čar. Kaj takega je po svetu
Johann Sebastian Bach se je rodil leta 1685, umrl pa pred 250 leti in tako je ta okrogla obletnica kaj primerna za uprizoritev tega velikega - šestdelne-ga - dela velikega skladatelja.
gre za pozicije in stolčke, ampak za vsebine in potrebne spremembe«, je dejal. Na vrhu lestvice stoji zahteva, da je treba strankarskim društvom ukiniti podporo iz sklada za podporo narodnim skupnostim. Ti dve društvi sta soacialdemokratsko usmerjena Konferenca županov jezikovno mešanih in hrvaških občin ter Delovna skupnost hrvaških komunalnih politikov, ki je pod okriljem ljudske stranke. Vsaka od njih letno dobi
650.000	šilingov. S to vsoto bi lahko podprli delovanje šestih dvo-ali večjezičnih vrtcev.
Romom je treba zajamčiti bazično financiranje socialnih in kulturnih projektov. Zeleni se zavzemajo za podporo medijem in za zasidranje narodnih skupnosti v deželni ustavi.
Na področju otroške vzgoje predlagajo zeleni pilotne projekte za dvo- in večjezične vrtce. V teh vrtcih je razpolovno število za skupine treba znižati z 25 na 21 otrok.
Predvsem pa Zeleni v smislu obširne in temeljite izobraževalne ponudbe za mladino zahtevajo ustanovitev večjezične strokovne višje šole. Pri tem se zgledujejo po šoli v Šentpetru pri Šentjakobu.
Sploh pa je treba predvsem okrepiti gospodarstvo v regijah, kjer živijo narodne skupnosti. Zato Zeleni zahtevajo, da je manjšinska in jezikovno mešana območja dežele treba vključiti v podporno kuliso eujev-skih programov cilj Ib, interreg in leader. Edinole tako in z novimi delovnimi mesti bo možno zaustaviti dramatično odseljevanje ljudi.
Osem Hrvatov v dež. zboru
Na Gradiščanskem ure res bijejo drugače. V novem sestavu deželnega zbora sedi osem zavednih Hrvatov: po dva pri Zelenih in pri ljudski stranki ter štirje pri socialdemokratih. Norbert Daraboš bo postal predsednik socialdemokratskega kluba v deželnem zboru, Martin Ivanšič pa bo vodja biroja deželnega glavarja Nies-sla. Dosedanji deželni tajnik ljudske stranke Niki Berlakovič pa bo svojo stranko zastopal v deželnem zboru.
To dejstvo je Joško Vlasič pokomentiral takole: »Na Gradiščanskem res ne potrebujemo lastne manjšinske stranke. Tudi v tem se razlikujemo od Koroške. Pa ne samo«.
Franc Wakounig
zelo malo in lahko smo veseli, da smo jih pridobili za projekt. Nekateri izvajalci so tudi člani Harnoncourtovega orkestra na Dunaju. Pevci pa so člani zbora madrigalistov »Madrigalchor« iz Celovca ter seveda pevci MePZ »Danica«, skupno okoli 95. Solisti so prav tako priznani avstrijski pevci. Dirigent pa je Klaus Kuchling, stolni organist v Celovcu, ki poučuje tudi na glasbeni univerzi na Dunaju, in sicer orgle. Kuchling že dve leti vodi zbor madrigalistov in je odličen poznavalec baročne glasbe ter glasbe 20. stoletja.
Bo sledila tudi kakšna zgoščenka?
Ja, res bo. Tu nas je podprl Raiffeisnov koncern, ki bo prevzel finančno breme za
zgoščenko. ORF pa bo celoten koncert posnel in ga tudi v živo predvajal po radiu, posnetki pa bodo na razpolago za zgoščenki. In, da ne pozabim, zgoščenko bodo obiskovalci lahko naročili že kar v dvorani, kjer bomo razdelili naročilnice. Takoj ko bo izšla, jo bo vsak naročnik zanesljivo dobil.
Sliši se, da je že težko dobiti še kakšno vstopnico. Zanimanje je izredno, zato smo se odločili, da odpremo generalko za tiste, ki kart niso več dobili. Generalka bo v sredo, 20. decembra, ob 19. uri, vstopnice pa bodo imele tistega dne enotno ceno 150 šilingov.
Želim vam še veliko uspehov in hvala za pogovor!
NOVA ROCK SKUPINA BALIŠ
Koncert v soboto v KUM STU
IXaj storiš, če iščeš lepo do-l\mače ime za novo rokovsko skupino? Sežeš po Kar-ničarjevi študiji o obirskem narečju. In glej, že imaš, kar si iskal. To je beseda BALIŠ, ki pomeni balo za nevesto, svojčas pa tudi odpravnino za hlapce in dekle.
Odslej bo BALIŠ tudi sinonim za mlado slovensko koroško glasbeno skupino, ki se predvsem predaja rocku in bluesu, sestavljajo pa jo Marko Stern (ustanovitelj in bobnar), Izi Stern (kitara), Norbert Lipuš (pevec) in Davorin Lempl (kitara).
Skupino BALIŠ je ustanovil Marko Štern. Že dolgo sije želel, da bi tudi med koroškimi Slovenci bila rock skupina, ki bi pela v materinščini. »To je pri nas zelo zanemarjena zvrst glasbe, kar ni prav. Sicer je bilo že nekaj poskusov v gimnazijskih letih (ŠOK, Ja-tagani, pa tudi Zmeda), a so prekmalu utihnili«, pravi Marko Štern. Pred tremi leti se je projekta resno lotil. Začel je
pisati besedila na glasbo znanih skupin (cover-verzija), a po obetavanih začetkih je spet moral začeti z znova.
Letos vigredi je končno posijalo sonce: uspelo mu je zbrati ustrezno ekipo - Izija, Norberta in Davorina, organizacijsko pa jim je priskočil na pomoč Miha Dolinšek. Klapa se ni dala ugnati v kozji rog. Pred nekaj dnevi, na kla-bingu Mlade EL v pliberškem Kulturnem domu je BALIŠ prvič stopil na oder in zaigral. Odmev je bil presenetljivo dober. »Na pravi poti smo«, so si godci dali duška in se že veselijo sobotnega koncerta v Kumstu v Žitari vasi, 16. 12. 2000.
Koncert se prične ob 20.uri, vstopnice so po 80 šilingov v predprodaji in po 100 šilingov pri večerni blagajni. Precej zmerne cene. Kot predskupina bo igrala grupa ZIPI.
Več o BALIŠU pa lahko zveste na njihovi domači spletni strani. Naslov je: ms88692@i-one.at. pitij
Že kar pri prvem nastopu je Bališ navdušil
Foto: Štukelj
ZANIMIVO ZA VSAKOGAR
Koroški koledar 2001
Koroški koledar 2001. (Napisala in uredila Irena Destovnik.) Slovenska prosvetna zveza Celovec. Založba Drava. Celovec, 224 str.
Tudi letos so se pri Slovenski prosvetni zvezi v Celovcu odločili, da Koroški koledar, ki izhaja od leta 1946, posvetijo eni aktualni temi. Lani so ob stoletnici rojstva skladatelja Pavleta Kernjaka podrobno predstavili delovanje slovenskih kulturnih društev na Koroškem. Povod za letošnjo temo je bil sklep Ustavnega sodišča o razširitvi dvojezičnega pouka na četrto stopnjo ljudskih šol in dogajanje, ki ga je ta odločitev sprožila v deželi, kjer je na oblasti nemško nacionalistično usmerjena politična stranka.
V Koroškem koledarju 2001, ki je nastal na temelju številnih razgovorov z ljudmi, povezanimi z dvojezičnim šolstvom, je avtorica in urednica Irena De-
Ob stoletnici organiziranega planinstva na Koroškem, ene najstarejših oblik organiziranosti koroških Slovencev, je Jože Rovšek uredil zbornik, v katerem je zbral različne prispevke številnih koroških planincev. V njih pišejo o pomenu zgodnjega društvenega organiziranja slovenskih planincev, o
tične mehanizme jezikovnega, kulturnega in socialnega zatiranja koroških Slovencev. Čeprav so od prve izdaje v letu 1971 minila natanko tri desetletja, se odnos do slovenskega jezika in kulture na Koroškem ni bistveno spremenil, le meha-
■lanka
Messarr
Skurili1
štorije
obračunavajo z vsem domačijskim, nacionalističnim, folklornim in politično korektnim.
Dramaturg Blaž Lukan je v gledališkem listu zapisal, daje treba iti »malo čezz« zato, da spregledamo, da vidimo ostreje. Treba je razgaliti svet, da bi bolje videli sebe. Sedem pevcev na glasbo Gabriela Lipuša pre-

harmoniji, čim bolj približata izvirnemu koroškemu pevskemu izročilu.
Tamburaška skupina »Tamika«, zgoščenka
Tamburaška skupina »Tamika« 2000. Producent: Slovensko prosvetno društvo »Zarja«, Železna Kapla.
Tamburaška skupina »Tamika« iz Železne Kaple nadaljuje tradicijo tamburaštva, ki se je v Slovenskem prosvetnem društvu »Zarja« začela že pred drugo svetovno vojno. Tudi obe skupini, ki sta v šestdesetih in sedemdesetih letih za nekaj let uspešno oživili tambu-raštvo, sta prenehali delovati.
Skupina sedmih deklet, ki jih od leta 1995 druži ljubezen do glasbe in želja po ohranitvi tamburaške tradicije v Železni Kapli, je pod strokovnim vodstvom Hanzija Gabriela posnela zgoščenko, na kateri je ena klasična in dvanajst popularnih in narodnih slovenskih, ruskih, armenskih in grških pesmi.
Knjižni dar Slovenske prosvetne zveze v Celovcu za leto 2001
stovnik, želela poudariti dvoje: politično motivirano zunanje dogajanje in potrebo po nujnosti kritične presoje dvojezičnega šolstva samega. Ker je vsebina razgovorov razumljiva le skupaj z vednostjo o preteklem dogajanju, je v uvodnem delu predstavila zgodovino in organiziranost dvojezičnega šolstva ter opisala potek aktualnega dogajanja.
Politične zahteve po spremembi zakonodaje na področju dvojezičnega šolstva so namreč sprožile številne dogodke in težko je vnaprej napovedati izid razgovorov med politično motiviranimi zahtevami na eni in strokovno motiviranimi zahtevami na drugi strani. Treba se je zavedati, da so bile vse reforme dvojezičnega šolstva do sedaj politično motivirane in so odvzemale oziroma zmanjševale že pridobljene pravice.
Za razvoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem pa je prav tako pomembno, da se sooči s problemi in z dilemami znotraj samega dvojezičnega šolstva. Neskladje med vedno večjim številom k dvojezičnemu pouku prijavljenih otrok in vedno slabšim znanjem slovenskega jezika je namreč vedno večje. Vse to zahteva jasno arti-kulacijo lastne pozicije in oblikovanje skupne razvojne strategije ter nadomestitev formalne z dejansko odgovornostjo.
Na planine vleče me srce ...
Na planine vleče me srce. Sto let organiziranega planinstva na Koroškem. (Zbral in uredil Jože Rovšek.) Slovensko planinsko društvo Celovec, Slovenska prosvetna zveza Celovec. Založba Drava. Celovec, I4S str.
zgodovini delovanja tako predhodnikov kot Slovenskega planinskega društva Celovec samega, o gradnji lastne planinske postojanke na Bleščeči in o številnih že tradicionalnih dejavnostih in posameznih dogodkih. Poglavja, v katerih se spominjajo preminulih članov in razmišljajo o svojem doživljanju gora ter o medsebojnih odnosih, ki imajo v planinah prav poseben pomen, so še posebej čustveno obarvana.
Močna osebna angažiranost avtorjev je razumljivejša ob dejstvu, da se slovenski planinci na Koroškem - tako kot povsod drugod na Slovenskem - niso društveno organizirali le zaradi veselja do planinarjenja ali posebnega odnosa do gora, temveč so bila planinska društva del močnega protiponemčeval-nega gibanja, ki se je začelo že v drugi polovici 19. stoletja. Prav zaradi povezave z gibanjem proti ponemčevanju so se gore vse do danes na obeh straneh meje ohranile kot simbol slovenstva in poleg jezika in kulture predstavljajo enega pomembnejših vidikov nacionalne identitete. Med drugim so, kot nam povedo imena številnih slovenskih kulturnih društev od Dobrača do Pece, vzpodbuda tudi za delovanje na kulturnem področju.
Janko Messner:
Skurne štorije
Messner, Janko 2000: Skurne štorije. Založba Drava. Celovec, 272 str.
Knjiga je že tretji ponatis razprodanih Messnerjevih »Skur-nih štorij«, ki so začele nastajati v drugi polovici petdesetih let in v katerih je pisatelj z umetniško besedo tematiziral poli-
nizmi so subtilnejši in zato včasih težje prepoznavni.
Ob prvem izidu knjige je Boris Paternu zapisal, da »Messnerjevo pisanje domuje v skrajnih legah«, pisatelj sam pa je svoje pisanje označil za politično literaturo, ki črpa iz »resnično ogroženega narodovega življenja«. »Skurne štorije« - beseda je koroški sinonim za nekaj grdega in mračnega -koroško stvarnost, iz katere črpajo, na vseh ravneh presegajo in so prav zato predvsem kot osebna izpoved razumljive tudi tistim, ki te stvarnosti ne poznajo. Po mnenju Borisa Paternuja v ozadju Messnerjeve literature ni mogoče prezreti izrazitih obrisov evropske literarne kulture, predvsem se po zgledu Karla Krausa, ki je drzno razkrival družbeno in moralno resničnost, ni odločal za »estetiko lepote«, temveč za »estetiko resnice«. Pisatelj pa v knjigi ne obračuna le z »narodovimi zatiralci«, temveč se kritično spopade tudi z »lastnimi vrstami«, predvsem z vsemi oblikami skrajnega konservativizma.
»Malo čezz«, zgoščenka »Malo čezz«, glasbeni kabaret 2000. Producenta: Slovenska prosvetna zveza Celovec in Gabriel - Glasbeno gledališče, film in mediji, Celovec.
Slovenska prosvetna zveza in Glasbeno gledališče Gabriel sta v začetku oktobra predstavila glasbeni kabaret z naslovom »Malo čezz«, v katerem je Gabriel Lipuš uglasbil besedila sodobnih slovenskih avtorjev z obeh strani meje, ki pišejo ostro in nesentimentalno družbeno angažirano in intimno poezijo na račun (koroških) Slovencev ter s samoironijo in humorjem
peva besedila dveh koroških pesnikov - Janija Oswalda in Gustava Januša, in dveh s slovenske strani meje - Andreja Roz-mana-Roze in Borisa A. Novaka.
Duo Albert & Pavle: »Čej so tiste stezdice«, zgoščenka
Duo Albert & Pavle: »Čej so tiste stezdice« 2000. Producent: Slovenska prosvetna zveza Celovec.
Ljudska vižarja, pevec Sima Albert in harmonikar Pavle Kernjak, sta kot duo začela nastopati šele po svoji upokojitvi. Za izdajo zgoščenke sta se odločila ob 100-letnici rojstva skladatelja Pavleta Kernjaka, har-monikarjevega očeta, katerega delo nadaljujeta s takšnim načinom interpretacije slovenskih in nemških pesmi, da se tako v besedilih kot v melodijah in
O pastirčku in debeli uši. Slovenska ljudska pravljica.
O pastirčku in debeli uši. Slovenska ljudska pravljica. Priredila Anja Stefan. Slovenska knjiga. Ljubljana, 2000.
Dodatek h knjižnemu daru je slovenska ljudska pravljica iz vasi Dragotinci na Štajerskem »O pastirčku in debeli uši«, ki je v zbirki Slovenske ljudske izšla pri Slovenski knjigi v Ljubljani. Pravljico je zapisal slovenski jezikoslovec in zbiratelj ljudskega slovstva Matija Valjavec, za slovenske bralce priredila Anja Štefan, ilustriral pa Matjaž Schmidt. Namenjena je predšolskim in otrokom na nižji stopnji osnovne oziroma ljudske šole.
Irena Destovnik
OB KONCU LETA
Iz delovanja Društva slovenskih pisateljev
/”\b izteku leta 2000 se je V^zaključila tudi vrsta literarnih nastopov domačih avtorjev, ki jih je pripravilo DSPPPA ob svoji 25-letnici skupaj s kulturnimi društvi. Ob svojem jubileju je društvo izdalo tudi literarni zbornik »Literatura - kultura«, ki ga je ob teh literarnih nastopih podrobneje predstavilo publiki.
Literarna branja s predstavitvijo zbornika so bila v Šentjanžu v Rožu, v Pliberku, Šentprimožu, na Obirskem in kot zaključek v knjižnici
»France Sušnik« na Ravnah na Koroškem. Vse te prireditve so bile dobro obiskane in sprejete. Izredno lep literarni večer je bil pri Kovaču na Obirskem, saj je bil namenjen v spomin bivšemu predsedniku DSPPPA Valentinu Po-lanšku.
DSPPPA se ob zaključku svoje 25-letnice zahvaljuje vsem avtqrjem, pevcem in instrumentalistom, ki so oblikovali te literarne večere, vsem društvom, ki so nam s pomagala pri organizaciji in izvedbi, pa seveda tudi vsem obiskovalcem, ki so nam s svojo prisotnostjo vedno znova dokazovali, daje slovenska pisana beseda na Koroškem še vedno dovolj privlačna in priljubljena. Tako se še zdaleč ni bati besednega oz. literarnega molka.	Anita Hudi
SLUGA DVEH GOSPODARJEV
Ljubljansko MG navdušilo občinstvo
Q meh, smeh in dobra volja. «J Tako bi lahko na kratko in nedvomno tudi najbolj verodostojno opisali vzdušje in počutje 8. decembra v celovškem mestnem gledališču.
Na povabilo Krščanske kulturne zveze je gostovalo Mestno gledališče ljubansko (MGL) z Goldonijevo komedijo »Sluga dveh gospodarjev«.
Z izbiro letošnjega gosta na »njen gledališki dan« je KKZ napravila posrečeno in izvrstno potezo. Saj se ljudje v gledališču že dolgo niso tako nasmejali kot ta večer.
Premarsikateri je prag kulturnega hrama prestopil z mešanimi občutki, kaj če se bo na odru spet odvijala mrka in črna zadeva. Pa je bilo presenečenje tem večje, čeprav je
količkaj podkovanemu poznavalcu odrske literature bilo znano, da je Goldoni dejansko zlat dečko humorja.
A od besedila do izvedbe je dolga pot in končno šteje le rezultat. Ta pa je bil, kot že rečeno, odličen.
Vsebina je znana: prebrisan sluga, ki meša štrene in se sam vanje zamota. Je pa fant bistre glave, prebrisanega duha in prav tako hitrih nog in jezika. Ljubezen stori svoje in na koncu Arlecchino, tako je ime mojstru zapletov, ne odnese le zdrave kože, ampak mu uspe, da svoja gospodarja združi v srečen par. Pa tudi sam odslej ne hodi več sam skozi življenje. Srečen konec na vsej črti.
Režiser Boris Kobal je komedijo tudi dialektno postavil v
bližino italijanskega prostora, saj smo čuli primorski naglas. Ta barvna komponenta ni motila, marveč je situacijsko komedijo še dodatno podžigala. Poslušalci so vsekakor tudi ob tem izjemno uživali.
Igralska ekipa iz Ljubljane je Slugo dveh gospodarjev odigrala na zavidljivi ravni, predstava je slonela na angažmaju celotnega kolektiva ob sočasnem dovršenem obvladanju posamezninih vlog.
Aplavz in odobravanje na odprti sceni ter zaključni aplavz so pokazali, da je bila koroška publika s predstavo zares zadovoljna. To pa, kot vemo, prav v gledališču ni zanemarljivo.
Franc Wakounig
NOVA ZGOŠČENKA »TRTE«
Poklon pevcev Pavlu Kernjaku
II/loški pevski zbor SPD IVI »Trta« iz Žitare vasi je izdal novo zgoščenko, ki nosi pomenljiv naslov »Moja ljubezen«. Dejansko je zgoščenka ena sama ljubezenska izpoved slovenski koroški pesmi. Zgoščenka je poklon pevcev Pavlu Kernjaku, velikemu glasbeniku koroških Slovencev. Korenine zgoščenke segajo v lansko leto, ko smo se spomnili 100-letnice rojstva in 20-letni-
ce smrti harmonizatorja, zborovodje in skladatelja s Trebi-nje pri Šentilju.
Pevci »Trte« so posebej za to priložnost naštudirali koncert z izključno Kernjakovimi pesmimi. Koncert je bil pravo doživetje in je potrdil, kako globoko je Kernjakova pesem zasidrana med ljudmi.
Zgoščenko »Moja ljubezen« je MoPZ »Trta« predstavil minulo soboto, 9. decembra, zvečer v pliberškem Kulturnem domu. Žitrajski pevci so ponovno pokazali visoko pevsko ravan, vezno besedilo med posameznimi točkami pa je bral Pavli Zablatnik.
Naslovnica nove zgoščenke MoPZ »Trta« s Kernjakovimi pesmimi
Zgoščenko »Moja ljubezen« dobite pri pevcih MoPZ »Trta« in v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu.	F. W.
PRI MIKLAVŽU V BILČOVSU:
Klaričeve poezije
nežnega
šepetanja
~1 a Ivana Klariča vemo, da je I— mojster kamere. On svojega poklicnega medija (beri: orodja) ne uporablja s fatalistično mehaničnostjo, ampak je to, v prenesenem smislu, zanj in v njegovih rokah čopič, s katerim riše dogodke na celuloid. Tako nastajo posnetki, ki prav zaradi nenavadnega in često presenetljivega zornega kota ostanejo v spominu. Vemo pa, da Ivan Klarič tudi sicer skuša zadostiti
svoji umetniški žilici, najsi kot pesnik ali pa kot slikar.
Tokrat ga lahko pobliže spoznamo kot slikarja. Slike so na ogled v gostilni pri Miklavžu v Bilčovsu.
Klariča je zelo težko vpeti v določen stilni ali siceršnji klišej, saj se preveč samosvoje in svobodno giblje v izraznem svetu. Morda bi zanj še najbolj obveljalo, da se nam predstavlja romantik v dno svojega srca.
Klarič ne sledi slepo modnim pojavom časa, ampak se ravna edinole po svojem notranjem kompasu, s tem ostaja zvest sebi in postaja, oz. je že, zanimiv in privlačen za druge.
Razstava pri Miklavžu je omembe vredna tudi zato, ker
ADVENTNO PETJE V VOGRČAH
Podpora »Koroški vasi« na Madagaskarju
I/ niz adventnih koncertov so V se letos vključile tudi Vo-grče. Krajevno Katoliško kulturno društvo za Vogrče in okolico je v nedeljo, 10. decembra, zvečer vabilo na predbožično petje v farni cerkvi.
Čeprav so vremenske okoliščine dajale videz in občutek pomladnega dne, je sodelujočim le uspelo posredovati vsaj kanček adventnega vzdušja.
gostinsko podjetje išče pot do likovne umetnosti. Vemo, da to pri nas še zdavnaj ni nekaj povsem normalnega. Pa bi pravzaprav moralo biti. Kajti gostilna kot kraj kulinaričnega doživetja in užitka s tem postane tudi kraj vizualne konzumacije razstavljenih umetnin. In s tem dejansko kulinarično-umetniško središče vasi.
Pri Miklavžu sta likovna umetnost in pa kulinarika že sklenili plodno simbiozo.
Franc Wakounig
POVSEM RAZLIČNI Sl LIKOVNI RAZSTAVI ZVEZA-BANK V CELOVCU
Benetikove
puščavske
podobe
Q uščava in Jutrovo, dva poj-\ ma, ki slej ko prej burita človeško misel in fantazijo, ki privabljata in obenem odbijata. To nista le geografska in klimatska pojma - vselej sta bila in bosta kraja, neodtuljivo povezana s kulturno, civilizacijsko in z versko-meditativno dimenzijo človeštva.
V te kraje se je, kot mnogi drugi, ki iščejo navdiha, novih pristopov ali pa sploh le umir-jenja, podal Rudi Benetik. Doživljanje, vtise, trenutna počutja in občutke, kako je doživel Levant, je vlil v podobe. Nabralo se jih je precej.
Razstavljene slike so živopisne, kar dopušča domnevo, da je slikarja nedvomno prevzel čar tiste posebne barvne igre puščave. Znano je, da je puščava kraj stalnega spreminjanja oblik, senc, barvnih odtenkov in sledov. Ta na videz
mrtva pokrajina nenehno menja svoj zunanji videz tudi tako, da briše sledove in na ta način izpričuje polnost življenja, ki jo nosi v sebi. Saj puščava ni zaman kraj poglobitve vase, posta in razmišljanja, obupa in pričakovanja, prerojenja in smrti.
Barvitost slik gledalca preseneti tudi zato, ker Benetika pozna kot mojstra redukcije, ne samo formalne. Tokrat pa si je dovolil pravcato opulent-nost barv, podprto z arabsko pisavo. Pravo tihožitje veselja in pisanosti. Puščava in jutrovo sta v njem zapustila zares globoke sledove.
Razstava v poslovnih prostorih celovške Zveze-Bank se je pričela v četrtek, 7. decembra, zvečer. Na ogled je v poslovalnem času. Razstavi na pot je spregovoril Marko Košan, ravnatelj slovenjgraškega muzeja, glasbeni del pa sta prevzela Janez Gregorič in Roman Verdel.
S to razstavo Zveza-Bank v določeni obliki nadaljuje zamisel nekdanje »Aule sloveni-cae«, ki je v svoji dobi bila sinonim viskokvalitetnih in aktualnih likovnih razstav.
Franc Wakounig
Poslušalci so prišli od blizu in daleč, starodavni vaški božji hram so napolnili do zadnjega kotička ter prisluhnili ubranemu petju in recitacijam. Kot prvi je zapel vogrški cerkveni zbor pod vodstvom Jožka Koncilje, zatem sta sestri Katarina in Mateja Ker-bitz ob spremljavi kitare izvedli dve lastni skladbi. Nato pa so Vogrjani prostor pred oltarjem prepustili gostom - in sicer ženskemu oktetu »Pet in tri«, Šmi-helskemu kvintetu ter Kvartetu bratov Smrtnik. Med posameznimi skupinami pa so Verena Plöschl, Reinhold Paulič in Eli-
zabeta Končič recitirali pesmi Lojza Bajca, Ljubke Šorli, Helge Duffek-Kopper, Milke Hartmanove in Hermana Germa.
Kaj bi bilo adventno petje brez duhovne misli? Povedal jo je domači župnik Florjan Zer-goj, njeno sporočilo pa je, da bi veselje moralo biti vodilo ljudi.
Izkupiček adventnega petja je prireditelj namenil gradnji Koroške vasi na Madagaskarju, torej v dober in socialen namen.
V farovžu se je adventno vzdušje nadaljevalo ob pokuhanem vinu in sladici.	F. W.
Sestri Katarina in Mateja Kerbitz
@	14. december 2000
OBVESTILA
SLOVENSKI VESTNIK
PRIREDITVE
ČETRTEK, 14. 12.______________
VELIKOVEC, okrajno glavarstvo, Spanheimerg. 2
19.30	Razstava keramike Nežike Novak »Aschenwesen - pepelno bitje«; glasbena spremljava: Janez Gregorič (do 12. 1. 2001)
GRADEC, v klubu - KSŠŠG
20.00	Božičnica in koncert.
Nastopajo: Red Max
PETEK, 15. 12.________________
ROŽEK, galerija Šikoronja
17.00	Približevanje umetnosti z Janjo Zikulnig k razstavi »15 let galerije Šikoronja«
CELOVEC, Slomškov dom -Narodopisno društvo Urban Jarnik
19.00	Občni zbor
SOBOTA, 16. 12._______________
ŠENTJANŽ, k & k - SPZdr
9.00	Predstavitev knjige »Ping -pong«. Avtorji: prof. Ferdinand Stefan, Nada Malle, Leni Sticker, Ketca Sticker, Marica Pörtsch in Rezika Iskra
LOČE, ljudska šola -SPD Jepa-Baško jezero
16.00	Lutkovna predstava »Sonček in kužek«. Nastopajo »Navihanci« iz Celovca in učenci Glasbene šole
ROŽEK, farna cerkev -K D »Peter Markovič« in Katoliška mladina
18.30	Adventni koncert z dvojezičnim mladinskim zborom Rožek, Oktetom Suha
RADIŠE, kulturni dom -SPD Radiše
19.00	Družabni večer
PLIBERK, mestna cerkev - V0X
19.00	Adventni koncert. Nastopajo:
Pet in tri, MePZ Podjuna Pliberk, Vidrinska dekleta,
VOX in mag. Ivan Olip
ŠKOCIJAN, turistični center -KD Škocijan
19.00	Prizor Svetonočna legenda (S. Darina); režiserka: Breda Pugelj. Nastopajo: otroški zbor, NOMOS, cerkveni zbor
BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati -SPD Borovlje
19.00	Božičnica. Nastopajo: Komorni zbor SPD Borovlje in ženski kvartet Borovlje. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva!
ŽITARA VAS, KUMST
20.00	Koncert skupina »Bališ«; predskupina: zipi
NEDELJA, 17. 12.______________
CELOVEC, Pastoralni center -PC in SKD Celovec
10.30	Po maši lutkovna predstava »Kosmata žaba«. Gostuje lutkovna skupina iz Šmihela
ŠENTJAKOB, farna dvorana -Društvo upokojencev Šentjakob
14.00	Redni občni zbor in božičnica
ŠENTJANŽ, k & k
19.00	Advent-electronic (koncert-event). Nastopajo: Bernhard Loibner (Dunaj), Helmut Schäfer (Gradec) in Karl Jenšac (Globasnica)
BELA, pri Podobniku -Alpski klub Obir
19.00	Občni zbor
ČETRTEK, 21. 12._____________
CELOVEC, Dom glasbe, velika dvorana
19.00	Bachov Božični oratorij. Nastopajo: MePZ SPD Danica in zbor koroških madrigalistov
PETEK, 22. 12._______________
ŠENTJANŽ, k & k - k & k
12.00	Finisaža del Karla Vouka (do 18. ure)
CELOVEC, Dom glasbe, velika dvorana
19.00	Ponovitev Bachovega Božičnega oratorija. Nastopajo: MePZ SPD Danica in zbor koroških madrigalistov
SOBOTA, 23. 12.______________
SELE-KOT, v šoli -SPD Herman Velik
19.00	Božičnica
ŠENTILJ, farna cerkev - Fara Šentilj, cerkveni pevci, KP
19.00	Adventni koncert. Sodelujejo: Ljudska šola, otroška in mladinska skupina, Duo Albert in Pavle, cerkveni pevci, MGV St. Egyden, Tamburaši iz Loč, Vaščani pojo
TOREK, 26. 12._______________
SELE, farni dom - KPD Planina
15.00	Gledališka predstava »Mož, ki se ne upa«. Nastopa gledališka skupina KPD Planina
PLIBERK, kulturni dom
20.00	Ples Podjune. Za ples igra trio Korenika
PETEK, 29. 12._______________
ŠENTPRIMOŽ, Kulturni dom -ZKP
13.30	Občni zbor Zveze koroških partizanov
PETEK, 5. 1.
CELOVEC, v domu sindikatov -SPZ
20.00	49. Slovenski ples. Igrajo
»Gašperji«
NEDELJA, 7. 1._______________
ŠENTPRIMOŽ, kulturni dom -SPD Danica
14.30	Novoletni koncert. Sodelujejo: Gemischter Chor »Heimatklang« Bach, zbor »Korenine Danice«, otroški zbor »Danica«, MePZ SPD Danica
Zveza koroških partizanov
vabi na
redni občni zbor
VESTNIK

PRAZNUJEJO! Mici Lauritsch v
Klopcah pri Škofičah — rojstni dan in god; Tonči Haderlap iz Trga - 70. rojstni dan; Erika Rudolf iz Čirkovč - rojstni dan; Doroteja Rulitz iz Kotmare vasi - rojstni dan; Cilka Mikula iz Sva-ten - 90. rojstni dan; Franc Podrečnik iz Dobrle vasi - 65. rojstni dan; Franc Grilc iz Libuč - rojstni dan; Kristina Stropnik iz Pliberka - rojstni dan; župnik mag. Ivan Olip iz Pliberka - 50. rojstni dan; Tomi Ogris iz Bilčovsa -70. rojstni dan; Reinhold Terbuch iz Libuč - 40. rojstni dan; Marija Ogris s Šajde - rojstni dan; Pepi Kelih iz Sel -rojstni dan; Štefan Bradač s Kota - rojstni dan; Pavla Singer iz Celovca - 85. rojstni dan; Kristina Pavlič z Obirskega - rojstni dan; prof. Janko Messner z Osojnice - rojstni dan; Tanja Stern iz Rikarje vasi - rojstni dan; Franc Černut iz Loč - rojstni dan; Berta Kropivnik s Kota - rojstni dan; Valentin Kar-gl iz Loč - rojstni dan; dr. Mirko Messner iz Celovca - rojstni dan; Nataša Iskra iz Čahorč - rojstni dan; dr. Ivan Ramšak iz Sel pri Miklavčevem - rojstni dan; Sabina Hribernik iz Šenturha pri Žihpoljah - rojstni dan; dipl. inž. Štefan Hobel iz Šmihela - rojstni dan; mag. Peter Waldhauser iz Borovelj -49. rojstni dan; Pepca Picej iz Šentpri-moža - rojstni dan; Regina Smrtnik iz Kort - rojstni dan.
Slovenski vestnik čestita! Za posredovanje imen slavljenk in slavljencev se zahvaljujemo predvsem slovenskemu oddelku ORF v Celovcu!
Slovensko prosvetno društvo
Borovlje
vabi na
božičnico
v soboto,
16. decembra 2000,
ob 19. uri v kulturni dom pri Cingelcu na Trati
Nastopajo: Komorni zbor SPD Borovlje, ženski kvartet Borovlje
Vabljeni vsi člani in prijatelji društva!
Dr. Dušan Schlapper - kirurg
sporoča, da je njegova privatna ordinacija odslej v Celovcu na Radetzkystrasse 20 (lekarna Kreuzbergl). Odprta je ob četrtkih od 18. ure dalje ter po dogovoru.
Tel. št. 0543 / 509 520-99 ali pa mobilni telefon 0664 /141 10 10.
Slovenski vestnik - usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin.
ŠMIHEL, farna cerkev - KPD Šmihel, MePZ Gorotan
14.00	Adventno petje. Sodelujejo: cerkveni zbor iz Šmihela, otroški zbor Katarina, mladinski zbor iz Šmihela, Šmihelski kvintet, učenke glasbene šole, skupina V0X iz Pliberka
ŽELEZNA KAPLA, farna cerkev
18.00	Adventni koncert - pojejo
______kapelški zbori_________________
Zveze koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora
v petek, 29. decembra 2000,
ob 13.30
v Kulturnem domu »Danica« v Šentprimožu
Po občnem zboru družabnost in slovo od starega leta!
Prisrčno vabljeni!
tel. 0463/514300-0 • faks -71
UREDNICA
Sonja Wakounig...............................(.50)
Tajništvo .....................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba................Milka Kokot (-40)
Prireditve ................Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
VSI
Tarviser Straße 16, A-9020 Ktagenfurt/Celovec
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299
ČE 14. 12.118.10 Rož - Podjuna - Zilja
PE 15. 12. | 18.10 Utrip kulture_____
SO 16. 12.118.10 Od pesmi do pesmi - ...
NE 17. 12.1 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.00 Glasbena
PO 18. 12. | 18.10 Kratki stik_______
TO 19. 12. | 18.10 Otroški spored____
SR 20. 12. | 18.10 Glasbena mavrica 21,04 Večerni spored_________________
DOBER DAN, KOROŠKA
NE 17. 12. | 13.30 ORF 2 • Ustavno sodišče je kot protizakonito označilo uredbo avstrijske vlade, ki omejuje uporabo slovenskega jezika pred sodišči, pri upravnih oblasteh in v drugih uradih • Poduhovljena materija slovenskega kiparja Franceta Rotarja • Hiša glasbe v Celovcu v znamenju 40-letnice MePZ Gallus iz Celovca • Otroške svitne: Priprave na veseli praznik leta • Naj pesem poveže srca: Ad-ventno petje v Pliberku.________________
PO 18.12. | 2,55 ORF 2, 16.00 TV SL01 (Pon.)
RADIO KOROTAN
na frekvencah 105.5, 106.8 in 100.9
P0-PE | 6.00 Dobro jutro, sonce 8.00 Viža 8.30 Živa 14.00 Viža 14.30 Korota-nov zimzelen 15.00 Kratek stik 16.30 KoroDan (KORO-žurnal 17.15-17.30)
SO | 7.00 Domača budilka 8.30 Korotanov mozaik 14.00 Južni veter 16.00 Smrklja
NE | 6.30 Sedem pred sedmo 7.00 Domača budilka 8.00 Otroški vrtiljak 8.30 Zajtrk s profilom 14.00 Iz zlate dvorane 15.00 Žborovska 15.30 Čestitamo in pozdravljamo 17.30 Šport in kratke vesti
RADIO AGORA 105,5
Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at
PE 5.12. I 10.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News 12.00 Poročila 12.07 Divan
13.00	Glasba 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Proud to be loud 20.00 BBC News 20.06 Musič for the masses
23.00	The rest of the day 24.00 Tamera
(pon.) 01.00 Soundtrack tedna_________
SO 16.12. I 10.00 Forum: Simpozij v Osojah - M. Bolz 11.00 BBC News 11.30 Campus Radio: Hochschulstudium und Akademikerlnnenbeschäftigung in Europa 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Svet je vas 18.00 Glasba 18.45 Poročila
19.00	Glasba 20.00 BBC News 20.06
Yugo-Rock 23.00 Glasba________________
NE 17.12. I 10.00 Evropa v enem tednu 10.30 Glasba 11.00 Literarna kavarna 12.00 Poročila 12.07 Divan 12.30 Glasba 18.00 Topel veter 18.45 Poročila 19.00 Club Karate
20.00	BBC News 20.06 Sunday Loops 22.00
For those about to rock 24.00 Glasba__
PO 18.12. I 10.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News 11.06 Zdrava ura 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Druga glasba: Slovenski interpreti 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Diditalizacija ljudske zavesti 20.00 BBC News 20.06 Take the Jazz Train 22.00 Svet je vas (pon.) 23.00 Glasba 24.00 Forum: Simpozij v Osojah
TO 19.12. I 10.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News 11.06 Glasba 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Druga glasba: Slovenski interpreti 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 KakRoi 20.00 BBC News 20.06 Noche Latina 21.00 Glasba 21.30 Planet mušic 22.00 Literarna kavarna (pon.) 23.00 Nachtfalter 24.00 Glasba
SR 20.12. I 10.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News 11.15 Voz Latina 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Druga glasba: Jazz
18.00	Glasba 18.45 Poročila 19.00 Me-diterraneo 20.00 BBC News 20.06 Ruff Radio 22.00 Mad Force 24.00 Glasba
ČE 21.12.110.00 Kalejdoskop 11.00 BBC News 11.06 Glasba 12.00 Poročita 12.07 Divan 13.00 Ta mera 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Yesterday & Today 20.00 BBC News 20.06 Freak Show 21.00 Glasba
22.00	Club Karate 23.00 Glasba
LOČE OB BAŠKEM JEZERU
Franc Černut 70-letnik
podil se je 15. 12. 1930 pri l\Kovaču v Ločah ob Baškem jezeru. Doraščal je na mali domačiji, kjer je v krogu rodoljubne družine zorel v zavednega člana naše narodne skupnosti. Kot tak se je kmalu soočal s svetom, ki Slovencem ni bil naklonjen.
Ko je prišel na obzorje nemški nacionalni socializem in se je Avstrija z evforičnim plebiscitom priključila Hitlerjevi Nemčiji, je tudi mladi Franček spoznaval nasilje režima, ki je sklenilo podjarmiti svet in uresničiti svojo vizijo o tisočletnem rajhu. »Macht mir das Land deutsch!« seje glasilo führerjevo povelje, ki je veljalo tudi za slovenski živelj na Koroškem ter ga soočilo s temno zarjo prihodnosti.
Tako je napočilo usodno jutro aprila leta 1942, ko je tudi Cernutova družina morala zapustiti svojo domačijo in pod nadzorstvom diktatorskega škornja stopiti na pot v pregnanstvo. Najprej v Zrelec pri Celovcu, od tam pa v taborišče Frauenaurach v Nemčiji, kjer je s številnimi slovenskimi družinami iz južne Koroške delila isto usodo. Čeprav je Franček štel komaj 12 let, je tudi on moral na delo.
Dodelili so ga mesarju, ki je dečku nalagal težaška dela, nudil pa pičlo odmerjeno hrano, vrhu tega pa ga še poniževal s pridevkom »Rusla«. Kljub trp-
ljenju in prisilnemu delu tudi Franc Černut ni obupal. Tako kot ostali sotrpini je veroval v zmago pravice, da bo napočil dan, ko se bodo vrnili na rodni dom. In tako je tudi bilo. Bližal se je propad zločinskega režima Hitlerjeve Nemčije. Iz taborišča Frauenaurach so Černutovo družino premestili v Miesenbach v Nižji Avstriji, kjer je dočakala svobodo. Od tam so se spomladi leta 1945 vrnili v rodne Loče. Kljub izčrpanosti in trpljenju v pregnanstvu so Čer-nutovi takoj pričeli z obnovo opustošene domačije. Franček, znanja željen, se je priključil skupini koroških dijakov, ki so se šolali v Sloveniji, od koder se je po opravljeni maturi vrnil domov in šel s trebuhom za kruhom. Prvo službo je našel pri Zvezi slovenskih zadrug, kasneje pa nastopil službo pri Avstrijski železnici in dosegel mesto vodje prometa. Kot tak je služboval na raznih postajah.
V tem času je spoznal svojo življenjsko družico Lojzko Kotnik, s katero sta si postavila dom v Ločah. Kot zavedna Slovenca sta svoja otroka Ireno in Aleksandra vzgojila v materinem jeziku in ju vključevala v kulturno delovanje naše narodne skupnosti.
Franc Černut svojega narodnega izvora nikoli za utajil, svoji besedi in kulturi je ostajal zvest. Po upokojitvi se je aktivno vključeval v naše prosvetno življenje. Tako smo ga srečavali kot predsednika SPD »Jepa-Baško jezero«, v cerkvenem zboru ali navdušenega planinca in prostovoljnega izvajalca dežurstva na koči nad Arihovo pečjo.
Kot podpredsednik Zveze slovenskih izseljencev Franc Černut nastopa kot govornik in je tudi odgovoren za nastope kot priča časa, ko ob raznih priložnostih, zlasti na avstrijskih šolah, spregovori o svojih doživetjih med drugo svetovno vojno ter tolmači usodo naše narodne skupnosti v času nacizma. Bralci SV ga poznamo tudi kot vestnega poročevalca o dogodkih v domačem kraju in predelih zgornjega Roža. Poznamo ga tudi kot kritičnega opazovalca političnega dogajanja znotraj naše narodne skupnosti in cenimo njegovo odkrito mnenje.
Ko mu ob njegovem življenjskem jubileju izražamo naše čestitke, iskreno želimo, da bi naš Franček, kakor ga vsi kličemo, ostal zdrav in takšen kakršen je: razmišljujoč in kritično preudaren sopotnik utripa našega časa.
40 LET MEPZ »GALLUS«
V gosteh bili pevci iz Črenšovec
II JI inulo nedeljo, 10. decem-IVI bra, popoldne je Mešani pevski zbor »Gallus« praznoval svojo 40-letnico. Slavnostni koncert je bil v Mozartovi dvorani celovškega Doma glasbe. Zbor je 6. maja 1960 ustanovil dr. France Czigan, znani glasbeni pedagog, zborovodja, skladatelj in harmonizator, pa
tudi zbiratelj ljudskega glasbenega izročila. Czigan je bil velik ljubitelj slovenskega renesančnega skladatelja Jakoba Petelina-Gallusa, zato je zbor tudi po njem imenoval.
Doma je bil Czigan v Črenšov-cih na Prekmurskem, kjer je po njem imenovan cerkveni zbor. Z njim je zbor »Gallus« letos navezal stike in črenšovski pevci so sooblikovali nedeljski koncert. Z njimi je prišlo tudi občinsko zastopstvo, ki je Gallusu podelilo najvišje odličje občine, to je črenšovski kovanec. Oba zabora sta koncert zaačela s Czi-ganovima skladbama, in sicer s
pesmima »Koroška domovina«, ki jo je napisal Valentin Po-lanšek, in »Slovenska krajina«. Predsednica zbora Lenčka Küpper je vsem zaželela dobrodošlico, Miha Vrbinc je na kratko orisal zgodovino zbora, predstavil delo in lik ustanovitelja, ob tem pa je še vodil skozi program.
Za »Gallus«, ki ga že vrsto let vodi prof. Jože Ropitz, je predvsem značilno, daje v štirih desetletjih svojega obstoja redno obiskoval slovenske rojake po svetu, med drugim je bil v Ameriki (ZDA, Kanada, Argentina), po Evropi in tudi v Avstraliji. Franc Wakounig
SELE
Malejevega Foltija ni več med nami
r^ovjak Valentin LJ- Folti se je rodil pri Maleju v Selah - Srednjem Kotu leta 1923 na majhni gorski kmetiji 1050 m nadmorske višine.
Že kot mlad fant je moral prijeti za težko gozdarsko delo.
Leta 1942 je moral v nemško vojsko, toda ko je aprila 1944 prišel na dopust, je odšel v partizane. Tri mesece navrh je bil v boju z SS težko ranjen v nogo, tako da ni mogel več zbežati. Ujeli so ga, odpeljali na gestapo, kjer so ga tako pretepali in mučili pri zasliševanju, da je od tega trpel še do konca svojega življenja. Kot politično nevarnega so ga premestili v lazaret, kjer so ga ves čas stražili, čeprav ni bil sposoben, da bi stopil na
noge. Hoteli so ga postaviti pred vojaško sodišče in ga obsoditi na smrt. Toda noga se ni in ni hotela zaceliti, imel je tako rekoč »srečo« in tako je v vojaški bolnišnici pričakal konec vojne. Maja leta 1945 je prišel domov.
Leta 1952 se je oženil s Senčniko-vo Marto in v složnem družinskem življenju so se jima rodili štirje otroci. Bil je zelo priljubljen in prijazen mož, znan daleč naokoli po tem, da je rad pomagal drugim, saj je bil vešč vsega mogočega dela. Pred dvema letoma je težko zbolel, operirali so ga, a si ni več opomogel. Po težki bolezni, ki jo je potrpežljivo prenašal, je 9. novembra za vedno zatisnil oči. 11. novembra ga je velika množica pospremila k zadnjemu počitku na pokopališče v Selah.
Vsi, ki smo ga poznali, ga bomo ohranili v trajnem spominu kot tovariša - borca in rodoljuba!
Ing. Peter Dovjak
Dušan Schlapper (levo) v krogu stanovskih kolegic in kolegov
MEDICINA
Predavanje o novostih kirurgije
Plovensko zdravniško društvo, Jstrokovno združenje slovenskih medicincev na Koroškem, predseduje mu boroveljski zdravnik splošne medicine dr. Franc Wutti, je minulo soboto, 9. 12. 2000, pri Miklavžu v Bilčovsu
priredilo strokovno srečanje. Tovrstne ponudbe služijo predvsem dodatnemu strokovnemu izobraževanju zdravnikov. Tokrat je dr. Dušan Schlapper, priznani kirurg šentviške bolnišnice, predaval o novostih kirurgije. Hkrati pa je to bila seveda tudi priložnost za prijateljski pomenek ter za čestitke predavatelju, ki je v Celovcu odprl lastno ordinacijo na Radetzkystraße.	F. W.
SLOVENSKA ŠPORTNA ZVEZA
Od 11. do 17. februarja 2001 -smučanje, carving in snowboarding v zimsko-športni regiji Arlberg!
Slovenska športna zveza vabi v zimskih semestralnih počitnicah od nedelje, 11., do sobote, 17. februarja 2001, na tradicionalni smučarski tečaj - vključno s tečajem v carvingu in snowboardingu - v zimsko-športno regijo Stuben na Arlbergu. Udeleženci bodo bivali v hotelu »Mondschein« v Stubnu.
Cena za odrasle (vključno prevoz, bivanje in smučarska karta) 7.600 šilingov, otroci do 14 let plačajo 5.400 šilingov.
Podrobne informacije, program itd. še sledijo!
Prijave z naplačilom 1.000 šil. na osebo: Posojilnica-Bank Borovlje, poslovalnica Celovec, Bahnhofstraße 1, BLZ 39102, konto štev. 1-03,029.113.
Slavljenec pod taktirko prof. Jožet Ropitza
CELOVEC / ŠAH GALA
Kraljevi igralci v Domu glasbe
^Vi 5. do 7. 12. je v Celovcu,
\Jv Domu glasbe, potekala 13. Alpe-Jadran šah gala 2000, na kateri je sodelovalo nad 300 šahistov in šahistk iz Hrvaške,
Slovenije, Madžarske in Avstrije. Šolske ekipe so tekmovale v dveh starostnih skupinah, pod 16 (do 15. leta ali nižja stopnja) in pod 20 (višja stopnja). Napetih dvobojev med posamezniki je bilo kar precej, zmagovalci in zmagovalke pa so prejeli lepe nagrade. Mednarodnega turnirja se je udeležila tudi ekipa glavne šole Sinča vas z učiteljem Justinom Polanškom na čelu. Njegovo moštvo je igralo v skupini pod 16 in se je uvrstilo v zadnji tretjini lestvice. Justin Polanšek:
»Za nas velja olimpijsko geslo -pomembno je sodelovati«. M. Š. Vodja ekipe Justin Polanšek s svojimi varovanci	Foto: Štukelj
ODBOJKA
Salzburg je bil premočan
1/ soboto so Dobljani nastopili V v Salzburgu proti neposrednemu konkurentu za 3. mesto v 1. zvezni ligi in morali so priznati, da so Salzburžani na domačem terenu le premočni. Rezultat po eni uri in petnajstih minutah se je glasil 3 :0(18/22/21) za domačine. Letos ima moška ekipa Doba na sporedu le še eno tekmo, in sicer prihodnjo soboto na tujem proti Döblingu ob 19.00, doma pa bo nastopila
spet 6. januarja ob 19.00 proti zadnjemu na lestvici Feldkirchu.
Ženska ekipa SK Dob je nastopila prejšni četrtek proti nasprotnicami iz Krottendorfa, in je po začetnih težavah le še jasno zmagala s 3 : 1 (-15/19/17/15).
Zadnji dve tekmi ekipe v tem letu pa bosta na tujem - v soboto, 16. 12., ob 16.45 proti Ottakringu in v nedeljo, 17. 12., ob 11.00 proti Bad Vöslauu.
T.C.
KOŠARKA
Napeta
tekma juniorjev
Juniorska ekipa KOŠ-a je proti Landskronu odigrala zelo napeto tekmo, v kateri so gostje iz Landskrona vodili že s 14 točkami napredka, toda so slovenski košarkaši le še enkrat zbrali svoje moči in dve minuti pred' koncem končno povedli in zmagali s 109 : 100.
KOŠ - ASKÖ Landskron 109 : 100 (58 :
54) / Brezavšček (34), Šporar (29), Perko (24), Trifunovič (16), Gomez (4), Vavti (2)
ALPSKO SMUČANJE
Tekmi v Kranjski Gori odpovedani
Zimskošportno središče Kranjska Gora bi moralo 20. in 21. decembra gostiti moški tekmi svetovnega pokala v alpskem smučanju. V sredo bi morali pripraviti veleslalom in v četrtek slalom, vendar pa zaenkrat na podkorenski strmini ni niti krpice snega, prav tako pa so temperature previsoke, da bi lahko začeli z umetnim zasneževanjem. Mednarodna smučarska federacija FIS je v ponedeljek odpovedala obe tekmi za svetovni pokal v Kranjski gori, saj tudi v primeru, če bi ob koncu tedna zapadel sneg, prog ni
mogoče več pripraviti. Veleslalom bi naj nadomestili v Alta Badii, slalom pa v Madonni di Campiglio.
Gimnastika: Petkovšek (vendarle) najboljši na svetu
23-letni telovadec Mitja Petkovšek je na olimpijskih igrah v Sydneyju veljal za favorita za olimpijsko zlato na bradlji, a je po napaki končal tekmovanje že v kvalifikacijah. Takrat je bilo razočaranje Ljubljančana, ki je moral pred televizijskimi kamerami tolažiti tako sebe kot vso Slovenijo, ogromno. Aktualni evropski prvak pa je minulo nedeljo vendarle zbral dovolj moči in v Glasgowu zmagal na finalu svetovnega pokala, s čimer je postal tudi skupni zmagovalec.	D. T.
ŠAHOVSKI OREH Št. 137	Silvo Kovač
Levickij - Marshall / Breslau 1912
Z napadom na črno damo in grožnjo Tc7 je beli razmišljal tudi o osvojitvi »nerodno« postavljene črne trdnjave na polju h3, ki je trenutno v varstvu nepredvidenega skakača na polju d4. Toda zviti
abcdefgh
lisjak, velemojster Marshall, ki je na potezi, je z enkratno in duhovito potezo postavil belega pred nerešljive probleme. Izplača se potruditi in odkriti pot do zmage črnega!
Rešitev št. 136
Kolikor ste pri reševanju problema poizkušali z belim skakačem doseči ugodno pozicijo za matiranje in izpustiti črnega kralja iz kota šahovnice, ste spoznali, da rešitev ni mogoča. Le poteza belega kralja l.Kf3! vodi do željenega cilja. Sedaj na L..gID sledi 2.Sf2+ Df2: 3.Kf2: mat; tudi po L..gIS 2.Kf2+ Sf3 3.Lf3: mat.
SLOVENCI V ITALIJI
Slovesno ob 50-letnici uspešnega delovanja ZSŠDI
druženje slovenskih športnih društev v Italiji (ZSSDI) je 30. obletnico svoje ustanovitve počastilo s pokroviteljstvom številnih tekmovanj, ki so jih v letu 2000 organizirala slovenska športna društva, sklenilo pa jo je v nedeljo zvečer v dvorani »Olimpia« deželnega sedeža CONI na nogometnem stadionu Rocco v Trstu, kjer je priredilo slavnostno izredno sejo izvršnega odbora.
Poleg predstavnikov včlanjenih društev, teh je skupno 52 (!), so bili prisotni številni gostje, med njimi je bil tudi predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije mag. Janez Kocjančič, deželni predsednik CONI-ja Emilo Felluga, predsednik goriške pokrajine in go-riškega CONI-ja Giorgio Bran-dolin, konzulka Republike Slovenije Jadranka Sturm-Kocjan, predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavčič in Sergij Pahor ter drugi predstavniki športnega, političnega in družbenega življenja.
Med častnimi gosti je bil tudi predsednik Slovenske športne zveze (SŠZ) na Koro-
škem Marijan Velik, ki je združenju čestital v imenu slovenskih športnikov na Koroškem ter ob tem izpostavil tesno sodelovanje med obema krovnima športnima organizacijama Slovencev v Italiji in v Avstriji. Hkrati je poudaril, da so športniki in športni delavci, še posebej slovenski, bili tisti, ki so kot prvi znižali oz. sploh odstranili meje v glavah ljudi in s tem bistveno prispevali k zbliževanju v alpsko-jadran-skem prostoru. Ob tem je še posebej izpostavil kandidaturo za OI 2006 na tromeji Avstri-ja-Italija-Slovenija, ki jo je aktivno podpirala tudi SSZ.
Po pozdravu gostitelja večera Emilia Felluge je predsednik ZSŠDI Jurij Kufersin uvodoma pojasnil, da gre za praznovanje dvojne obletnice: poleg ustanovitve ZSŠDI tudi Zveze slovanskih športnih društev iz leta 1924, katere je ZSŠDI neposredni naslednik.
Da je krovna športna organizacija zamejskih Slovencev eden od stebrov manjšinskega delovanja, pove podatek iz najnovejše študije prof. Peterlina, da šteje slovenski šport v Italiji
m
preko 2200 tekmovalcev, nekaj stotin več rekreativcev, 750 otrok, nad 200 trenerjev in 600 odbornikov.
Slavnostni govornik, podpredsednik ZSSDI Ivan Peterlin, je v svojem poglobljenem posegu poudaril pomembno vlogo športa v današnji družbi in o težkem, včasih konfliktnem odnosu družbe do športa. »Šport je področje, na katerem je dialog močen tudi med drugače svetovnonazorsko mislečimi ljudmi, je dejal Peterlin, a tudi področje »kjer lahko pride do novega konstruktivnega in ne konfliktnega dialoga z večinskim narodom. Šport lahko postane tudi tisti magnet, ki mlade generacije pritegne nase, jih'združuje, jih oplaja s prerojenim narodnostnim čutom in jim neprisiljeno preprečuje utapljanje v morju večinskega sveta«.
Peterlin je ob tem izrazil prepričanje, da je športno gibanje v politično-miselnih vzorcih povsem prehitelo vso našo družbo od politike do kulture, vendar je pri tem potožil, da širša družba tega ni razumela niti ni skušala razumeti in je
morda šele v zadnjih letih mogoče opaziti konkretne znake nekega razumevanja in treznejše obravnave fenomena šport, čeprav, meni Peterlin, družba pade ob vsakem resnejšem izpitu, ko je treba šport obravnavati enakopravno, in pri tem omenil primer globalnega zaščitnega zakona, iz katerega je med obravnavo v poslanski zbornici izpadel člen o športu. »Nihče se do danes ni potrudil, ali zbral toliko poguma, da bi naši široki srenji razložil, zakaj 6000 ljudi ni vrednih, da bi jih zakon zaščitil,« je dejal slavnostni govornik.
Peterlin je ustanovitev ZSŠDI označil za pomemben dogodek, ki pa ima svoje korenine daleč v preteklosti, kar je dokaz o tem, da so znali tudi Slovenci v začetku 20. stoletja stopiti v korak z drugimi razvitimi evropskimi narodi, ki so znali ceniti za tiste čase revolucionarno misel o človekovem boljšem počutju ob organizirani telesni vadbi. Rdeča nit, ki vso množico športnikov in športnih funkcionarjev povezuje skozi desetletja je po Peterlinovem mnenju pred-
vsem velika ljubezen do slovenstva, skrb, da se ne bi izvotlili, da bi se ne umaknili v kake folklorne rezervate. Tudi v odnosu do večinskega naroda je šport znal biti korak pred drugimi, saj je srečevanje z večinskim svetom zanj nekaj vsakdanjega, je poudaril govornik.
Peterlin je svoj govor sklenil z mislijo, da je šport tisto področje, ki »zna mladega človeka še vedno pritegniti in ga odvrniti od stranpoti«. Pomeni nam torej izredno bogato pedagoško orožje, lahko pa je tudi eden od bistvenih instrumentov, s katerimi podiramo nasprotstva in meje ter ustvarjamo dialog.
V okviru slovesnosti ob 30-letnici ustanovitve ZSŠDI je bila pomembna točka tudi predstavitev najnovejše publikacije novinarja Primorskega dnevnika Branka Lakoviča »Naši azzurri?«, v kateri so podrobno zaobjeti uspehi vseh 71 zamejskih športnikov, ki so v različnih obdobjih in na različnih ravneh oblekli dres italijanske državne reprezentance. Zajetno dvojezično publikacijo je predstavil predsednik deželnega odbora Združenja športnih novinarjev Augusto Re David.
I. L.