Št. 75. V Gorici, v soboto dae 19. septembra 1903 Tečaj XXXIII. Izhaja trikrat na teden r ftestlh fsdanjlh, in eioer: vsak torek, četrtek in soboto, ajutranje Iz-danle opoldne, refora* Udanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami «r s .Kažipotom* ob novem leto vred po pošti pre-emana ali v Gorioi na dom poSiljana: • Vse leto , ......13 K 20 h. ali gld. 6 60 pol leta........6 , 60 , , , 3-30 Setrt leta......:.. 8 , 40\, , . , -l:i%>.. Posamične Številke stanejo 10 vin. Od 23. julija 1902. do preklica izhaja ob sredah n sobotah ob 11. uri dopoludne. Naročnino sprejema npravniStvo -v Gosposki ulio Itv. 11 v Gorioi v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček vsak dan od 8. are zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brei dopeslaae nar »ialu« te ae oziramo. » -«*• - - - Oglasi la ¦•«!•¦!•• *e raCunijo po petit-vrstah 5e tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr.t 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. VeSkrat po pogodbi. — Večje Brke po prostora. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. —. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgotvj vornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Iv^jjfi Kavčič v Gorici. Urednlfitvo se nahaja v Gosposki ulioi 8t 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. opoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12.'dop. UpravniBtvo ss nahaja v Gosposki ulici St 11. Naročnino In oglase Je plačati looo Gorica. Dopisi n..; se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, Jiaj se pošiljajo le uprarnMtTD. ______ »PRIMOREC" izhaja neodvisno A cSoče* vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. «Soča» in «Primoreo» se prodajata k Gorioi v to-bakarni 8chwarz v Šolski ulioi vi pravite, da so gardisti Najeminentnejšega iskali razpora z vašimi mušketirji?« »Da, sire; kakor vedno.« »In kako se je stvar pripetila, povejte, kajti znano vam je, moj ljubi kapitan, da mora sodnik slišati oba zvona.* »Ah, moj Bog, na najbolj priprost in najbolj naraven način! Trije moji najboljši vojaki, katere Vašo Veličanstvo pozna po imenu in katerih udanost ste pripoznali več kakor enkrat in katerim, kakor morem I kralju zagotoviti, je njihova služba zelo na srcu; trije j moji najboljši vojaki, pravim, gospodje Athos, Porthos in Aramis, so hoteli z nekim mladim Gaskoncem, katerega sem jim priporočil Šele danes zjutraj, napraviti zabaven izlet. Za izlet je bil določen, kakor se mi zdi, Saint-Germain, in dogovorili so so, da se sestanejo pri samostanu bosonožcev, kjer so jih zmotili gospod de Jussac in gospodje Cahusac, Bicarat in še dva druga gardista, ki gotovo niso prišli v tako velikem številu brez slabih namenov proti zapovedim.« >Ah! ah! vi ste mi vdahnili novo misel,« pravi kralj: »brezdvomno so prišli, da bi se bili sami.« »Jaz jih ne maram ovajati, sire, ampak prosim Vaše Veličanstvo, naj premisli, kaj more pet oboroženih mož početi na tako samotnem kraju, kakor je okolica samostana bosonožcev.« »Da, vi imate prav, Trčville, vi imate prav.« »Ko pa so zagledali moje mušketirje, so izpre-menili svoje misli ter osebno sovraštvo zapostavili polkovnemu, kajti Vašemu Veličanstvu ni neznano, da so mušketirji, ki služijo kralju in nikomur razun kralju, naravni sovražniki gardistov, ki služijo kardinalu.« »Da, Trčviile, da,« pravi kralj melanholično, »in zelo žalostno je, verjemite mi, gledati na ta način dve stranki v Franciji, dva vladarja v kraljestvu; toda vse to preneha, Treville, vse to preneha. Vi torej pravite, da so pričeli gardisti boj z mušketirji?« »Jaz pravim, da se je pripetila stvar najbrže tako, a ne prisegam. Znano vam je, kako težko je spoznati resnico, in če človek ni obdarovan s tem občudovanja vrednim instinktom, ki je vam pridobil ime Ludovik XIII. Pravični...« »In vi imate prav, Trčville, toda vaši mušketirji niso bili sami, še neki otrok je bil pri njih.« »Da, sire, in neki ranjeni mož, tako da se trije kraljevi mušketirji, izmed katerih je bi? (eden ranjen, in jeden otrok niso samo branili napre peterim kar-dinalovim gardistom, ki slovejo za najboljše borilce, ampak so jih celo pobili na tla.« »Toda to je vendar zmaga!« vsklikne kralj ves žareč, »popolna zmaga!« »Da, sire, popolna, kakor ona na mostu Ce\« »Štirje možje, med njimi jeden ranjen in jeden otrok, pravite?« »Komaj mladenič; ta se je pri tej priliki vedel celo tako izborno, da si jemljem prostost, priporočiti ga Vašemu Veličanstvu.« , »Kako se zove?« »D'Artagnan, sire. To je sin jednega izmed mojih najstarejših prijateljev, sin moža, ki se je z vašim očetom kraljem slavnega spomina bojeval v državljanski vojski.« »In vi pravite, da se je ta mladi mož vedel izvrstno? Pripovedujte mi to, Tre"ville; znano vam je, da ljubim opise bitk in bojev.« In kralj Ludovik XIII. si ponosno pogladi brke in se postavi kot borilec. »Sire,« prične Treville, »kakor sem vam rekel, je gospod d'Artagnan še skoro otrok, in ker nima Časti biti mušketir, je bil oblečen meščansko; ker so gar- predsednik Bajt brezskrbneje stopal po Gorici ter govoril ljudem, ki so ga kaj popra-ševali: ,E, kaj "mi hočejo! Otroke naj mi vzamejo, drugega itak nimam nič zgubiti." — To je živa resnica! Predsedniku K. z. v slučaju potrebne odgovornosti bi ne bilo mogoče nič drugega vzeti nego nekaj otrok, ako bi jih rad odda!.. Kaj čuda, da je kot predsednik z lahkoto podpisal vse, kar so zahtevali od njega. In tako je izjavil 1. maja tudi na zapisnik v sodniji, da bi nikdo ne dal 44.000 K za blago, s katerim se Se zdaj ponašajo, da je med brati vredno nad 100.000 K. Tako je dopustil, da je prevzela C. vse blago za 55.000 K brez javne dražbe, — in končno je podpisal Se tisto pogodbo, s katero ,K. z/ obstoja brez novčiča imetja edino Se formalno in v knjigah Centrifuginih dolžnikov. Na informacijsko vprašanje dunajske tvrdke, kakoršnih dobivam mnogo, sem odgovoril .Creditoren-Vereinu" tisto .Vertrauliche F-chricht", s katero so kavči že toliko bobnali. Ali kaj sem povedal P Suho in kratko dejstvo, da je G. tožila za 42.000 K, da bo 5. maja narok in da ostali upniki zgube vse, ako se G. na tihem polasti vsega zadruginega imetja. Umevno, da so se takoj oglasili in zahtevali plačilo t »Gorica" je iz-bleknila, kako velik strah so imeli pred že spisano vlogo upnikov, naj se otvori konkurs in odborniki — denejo pod ključ. Strah je bil opravičen 1 Dunajčauje znajo drugače zahtevati, in klerikalni protektorji goriški ved6 prav dobro, da bi dosegli svoj namen, ako drugače ne, tudi čez njihove glave. — V strahu pred luknjo in konkursom je G. končno vendar izplačala vse upnike ter postala je-dina upnica, še več: od 2. maja naprej je jedina lastnica vsega imetja. Ka' pa je bilo treba vsega toga križe-vega pota, zvezanega z ogromnimi troški ?! Da ni bilo tine nesrečne tožbe, bi stala K. z. danes prosta na mnogo boljših nogah nego jo kažejo danes zmedeni Centriftigini računi! Naprednjaki smo drugače molčali o K. z., v naših listih ni bilo ni črke proti njej, podpirali pa smo jo s kupovanjem enako kakor poprej. LojalniSega postopanja si ni mogoč? misliti. Ako bi bilo kaj podobnega v naprednih zavodih, joj, to bi kavči planili po nas, in priobčevali bi poleg infamnih lažij še... pozive z obrazci vred, kako naj člani odpovedujejo deleže, kakor so storili brez slehernega povoda celo proti uzornl .Trgovsko-obrtni zadrugi". — Kljub takemu glavnemu dejstvu se drznejo kavči brbljati o uničevalnih naklepih naprednjakov, o konkursu, kateri smo baje ihtevali mi, dočim je res, da je K. z. tirala v konkurs edino le Centrifuga. (Pride še.) A. Gabršček. D ^ p 1 s 1. Z Vipaf6/.:g». (Odgovor .Primorskemu Listu" na uvodni članek .Liberalne veselice*.)— Do-bravska veselica je skončala, kakor prva, povsem povoljno. In to jezi naše klerikalce. Jezi jih tudi, ker jim najbrže v kratkem odklenka v-križki županiji. — Stavijo jo v zgled drugim veselicam radi lepe burke: .Bucek v strahu" in prekrasnih narodnih pesni, koje je harmoniziral g. Hubad. Kdor razume pomen in namen igre, ki je ta: da kaže, kako pobijajo anarhisti slamnatega moža, uvidi hitro, da je igra lepa burka, ki dopada našemu ljudstvu. Dalje se zgraža na tem, da se možfci na odru preobleče v žensko, kakor se razvidi hitro iz pisave. Kaj pa je bilo in anno Domini, ko so igrali v velikem semenišču neko igro, v kateri se je oblekel semeniščnik, bodoči duhoven« v žensko. Držal se je pa tako, da je bilo tako kakor v tistih zloglasnih his^. kakor so tistih ' govorili nekoji fdtruceljni. Kaj poreče„k; tej.-. Drejc? Slov. glas. matica, slišiš, kaj pravi glasilo vseh najhujših goriških klerikalcev t 1 Tvoje narodne pesmi, koje je g. Hubad har- ' moniziral, so ničeve, so nemoralne in Bog vedi še kaj 1 Veščaki, koji so slišali peti dobravski zbor, broječ 40 glasov, so se vsi čudili, da se se v tako malem času priučili peti tako izborcs. In soditi more le tisti, ki razume petje, a ti .Prismojenec", razumeš bore malo. Veš tako je — kopito in nič drugače. Veselice ni pripravilo liberalno učitelj-stvo, ampak pevsko in bralno društvo v Do-bravljah na Vipavskem. Uciteljstvo pa je le iz narodnega namena pomagalo pri petju in pri igri. Za red pa so skrbeli drugi. Laž je, kojo izusti mogoče še kakošan klerikalec, da so skrbeli učitelji za red pri plesu. Gospod predsednik ajdov. učit. društva ve dobro, kaj je govoril. Ž njim vedo vsi, ki so ga poslušali. Zavijati po svoje se pa da, kakor je kakošnemu drago. Govor je bil iz-boren, a politike se ni dotaknil najmanje, v kar pričujejo lahko vsi vdeležniki. Nad član-karjem se spopolnuje ravno njegov izrek: Kogar Bog hoče pogubiti, mu zmeša pameti Vam, dragi črnuhi, Vam jo je že zmešal. Ko govori o kaki zvezi, se mi zdi ravno tak kakor otroče. Bau, bau! Učiteljstvo čita, kar se njemu poljubi; naj bere napredne časopise pa tudi nazadnjaške, da razvidi njih | iumparijo. Ljudstvo čuvati pred klerikali-zmom, ter je sčasom popolnoma privesti v tabor napredka, ima napredno časopisje. Učiteljstvo ima drugo nalogo, in ta je: Mladino izobrazovati. .Zveza učiteljskih društev* in glasilo .Učiteljski Tovariš" imata svojo pot začrtano. Prašala ne bodeta klerikalne generale za milostno dovolitev, kaj naj zastopata. Naredita to, kar jim stanovska dolžnost veli. Denun-cirati in obrekovati ter škodovati ugledu duhovščine, gotovo nista še poskusila. Bilo pa bi jima prav lahka naloga. — Grdo ni, kar gre skozi usta notri, ampak kar gre ven skozi usta —. Pač* pa dela to vsako klerikalno glasilo, v prvi vrsti .Primorski List". Vidi, da se mu vdira pod nogama, pa se lovi za pene. Klerikalci, sedaj še marsikje mogočnjaki, se ljudstva dobrikajo, ugodijo vsem njegovim strastem ter jih Se podžigajo na vse mogoče načine, da jih le pridobijo za svoje sebične namene. Ljudstvo je posebno pri volitvah to pokazalo, ker je držalo le s tistimi, ki so najbolj znali zadovoljiti niegove strast;. Naše nerazsodno ljudstvo res veliko trpi pod vplivom klerikalizma. Bolj sebičnih namenov nima nobedna stroja nego klerikalizem. On vodi ljudstvo do neznačajnosti, do -propasti, kar se vidi V3aki l;ubi, božji dan. Kar se tiče končno naših in klerikalnih veselic, o tem se ne bomo prerekali. Namen klerikalnih veselic je prozoren ter se je o njem že dosti pisalo. Varajo se pa, ako mislijo, da s tako podlimi pamfleti, kakor je oni v ,Prim. Listu", odvrnejo od ljudstva tiste, katere bi tako radi odvrnili, v katero svrho denuncirajo in obrekujejo na vse stani.«. Nikar ne misliti, da se bodo predstavljale med nami le igre a la .Luržka pas tarča* in ,Sv. Neža", o ne, marveč v vedno večji meri poskrbimo za lepe veselice z vsporedom, ki odgovarja duhu časa, ne pa s predstavami, polnimi hinavščine, poneumnevanja in fma-tizovanja ljudstva. Iz Ročioja. — Z zavijanjem resnice v zadnjem .Primorskem Listu* hoče dopisnik prav imeti, da lažje udriha po meni. Dopisniku ne daja pokoja ona slama, o kateri vedno čveka, zato polaga na njo toliko važnost. Pred kakimi 8 leti je prinesel nekdo v moj vedno odprt skedenj nekaj slame, ne da bi jaz za to kij vedel, če bi ;mel slab namen, kakor mi spod tika moj prijatelj do-, pisnik, ne bi }o pustil ležati do drugega dne tako, kakor je bila prinesena. Dopisnik v predzadnjem dopisu .Primorskega Lista" ni le povedal, da je žan-darmerija zadevo te slame preiskovala, ampak nt ravnost trdil, da bc o tej zadevi še govoril. Ker pa ima v takih zadevah govoriti le c. kr. sodnija, zato ga poživljam, da z vsem na dan, pa tudi s pravim podpisom! Župan ni povzročil organistu nikake škode, če jo pa ima, si jo je le sam, ker se je trdovratno ustavjal, zidati podrti zid svoje hiše, ki leži ob cesti, ki pelje iz RoČinja na Kambreško, po nalogu županstva oz. cestnega odbora. Dopisnik mora bili toliko neumen ali se pa le dela, da ne ve, da je sprejel gradnjo ceste iz Ročinja na Kambreško cestni odbor kanalski, ker o tem vedo že vrabci na strehah, in po takem ima le on pravico določiti, kako naj se ta cesta gradi in ne občinsko starašinstvo, na čegar sklep polaga dopisnik toliko važnost. Ako ne bi imel cestni odbor v tej zadevi nikakega posla, n<» bi prišel na lic j mesta onega poderišča, ki leži ob oni cesti, dvakrat gosp. načelnik cestnega odbora, da je pregledal, kolike š'rokosti je tam cesta, in prvič ž njim tudi gosp. nadinž, Machnitsch; zadnjič je bil poslan gosp. načelnik celo od deželnega odbora radi te zadeve. Gospod dopisnik, laž ima le kratke noge! Ivan Ipavec 1. r., župan. Domače in razne novice. Akademteno fes. društvo „Adr!Ja* v Gorici naznanja, da bode imelo svoj IL izredni občni zbor dne 23. t. m. ob 8. uri zvečer v »Hotelo; Cen'ral"~rjedilnici na levi" strani pri vhodu s aledečira dnevnim redom: 1. Poročilo odborovo; 2. Poslovnik občnega zbora; 3. Ljudske knjižnice; 4. Akcija z* slovenski gimnazij v Gorici; 5. deželne podpore; 6. Slučajnosti. — Vabijo se vsi člani, starešine, ustanovniki, podporniki in učiteljstvo, da se v obilem številu udtMi tega izrednega občnega zbora. Vsi gostje dobrodošli l Premeščen je sod. avskultant g. Jos. Levpuščekiz Pu'ja v Rovinj. Jutri v De vin! — Opozarjamo z nova na veselico društva ..Ladija* v Devinu, ki se bode vršila jutri. Čisti dobiček se porabi v pomoč toli potrebnemu šolskemu vrlcu v Devinu; zato je namen veselice vzvišen, v narodnem pogledu svet, zalo pa je tudi upati, da bo udeležba na jutrišnji veselici jako lepa, tako da bo gmotni vspeh zadovoljiv Kdor ne more priti na veselico, naj se spomni »Ladije* s prispevkom! Učimo se v tem oziru od Lihov, ki ves jako požrtvovalno delajo za svojo „Lego\ ki je naperjena proti naši šolski mladini. Za .Lego* nabirajo jako pridno in za »Lego* med njimi vsakdo daruje svoj prispevek. Delajmo tudi mi tako za naše šolske potrebe! V tern pogledu je med nami še premalo požrtvovalnosti I Veselica .Ladije" ima biti vesel pojav v narodnem gibanju vrlih Devincev, zato priskočimo jim na pomoči Dobro lekcijo nam je dalo v sredo drž. pravdništvo z zaplembo, ko smo poročali same teiinite reči, katere so uganjali laški visokosolci iz Avstrije v Vidmu in Čedadu. Zaplemba je bila nam naznanjena precej pozno, šele ob I1/«, kar menda kaž?, da si gospodje niso bili kar precej na čistem, ali bi zaplenili in kaj bi zaplenili. Vse je bilo sestavljeno previdno, in če smo menda cesarjevo ime v zaplenjenih vrstah le markirali, pa bi ne bili našli nikakega povoda za zaplembo, in svet bi bil vedel, s kom so .častili" laški visokosolci v Čedadu avstrijskega cesarja. Mi smo .tega mnenja, da tudi res ni bilo nikakega povoda za zaplembo, in je bila ista le posledica nervoznosti visoke gospode, katera se je poloti vselej, kadar jej (Dalje t prilogi.) disti gospoda kardinala spoznali njegovo veliko mladost, in še več, ker ni bil mušketir, so ga pred napadom pozvali, naj se odstrani.« »Tukaj torej vidite, Treville,« ga prekine kralj, »da so bili oni, ki so napadli.« »Čisto gotovo, sir©, tu ni nikakega dvoma več; pozvali so ga torej, naj se odstrani; toda on jim je odvrnil, da je mušketir po srcu, ki mu bije samo za Njegovo Veličanstvo, in da se bode torej bil skupno z gospodi muškettriji.« »Hraber mladenič!« zamrmra kralj. »Res je ostal ž njimi; in Vaše Veličanstvo ima v njem jako hrabrega bojevnika, ker on je bil tisti, ki je zadal Jussaeu, katerega se vse boji, oni strašni sunek, ki spravlja gospoda kardinala v tako jezo.« »On je ranil Jussaca ?« zakliče kralj, »on, otrok t To je nemogoče, Treville.« »To je resnica, kakor imam čast pripovedovati Vašemu Veličanstvu.« »Jussaca, jednega prvih borilcev v kraljestvu!« »In vendar je našel svojega mojstra, sire.« »Jaz hočem videti tega mladega moža, Treville, jaz ga h/ >č",in videti, in če je možno zanj kaj storiti, torej dobro! pobrigava se zanj.« »Kdaj ga Vaše Veličanstvo izvoli faslišati?« »Jutri opoldne, Treville.« »Ali naj ga pripeljem samega.« »Ne, pripeljite mi vse štiri skupaj. Vsem naenkrat se bočem zahvaliti; udani možje so redki, Treville, in udanost je treba poplačati.« »Opoludne, sire, bodemo v Louvru.« . »Pripeljite jih po malih stopnicah, Treville, po malih stopnicah. Kardinalu ni treba vedeti...« .»Da, sire.« »Saj veste, Tršville, edikt je vedno le edikt; in poleg tega je prepovedano biti se.« »Toda ta bitka je nekaj, kar se od dvoboja popolnoma razlikuje; to je poboj, in dokaz obstoji v tem, da je pet gardistov gospoda kardinala stalo proti trem mojim mušketirjem in gospodu d'Artagnanu.« »To je res, pa je brezpomembno,« odvrne kralj; vsejedno pridite po malih stopnicah.« -. Treville se nasmehne. Toda ker je bilo zanj veliko že to, da je spravil tega otroka do tega, da se je uprl proti svojemu mojstru, se kralju spoštljivo pokloni in z zadovoljstvom poslovi. Še isti večer so bili mušketirji obveščeni o časti, ki jih je doletela. Ker so kralja že dolgo časa poznali, se zaradi tega niso razburjali; toda d'Artagnan je v svoji gaskonski domišljiji že videl, kako se mu bliža njegova sreča, in prebil noč v zlatih sanjah; in zjutraj je bil že ob osmih pri Athosu. D'Artagnan je našel muškotirja popolnoma oblečenega in pripravljenega za odhod. Ker je bil obisk pri kralju določen šele za opoludne, so sklenili s Portho-som in Aramisom, da pojdejo na igrišče blizu Iuxem-bourških konj arn igrat neko igro z žogo: Athos ga povabi, da bi šel z njimi, in dasi ni znal te igre, katere se ni vdeležil še nikdar, sprejme povabilo, ker ni vedel, kaj naj počne s svojim časom od komaj devete ure zjutraj tja do poludneva. Mušketirja sta bila že na mestu in sta igrala. Athos, ki je bil jako izvežban v vseh telesnih vajah, se postavi z d'Artagnanom proti njima kot nasprotna stranka. A dasi je igral z levo roko, opazi takoj pri prvem gibljaju, da je njegova rana Še preveč sveža, da bi mu dovolila tako vajo. D'Artagnan ostane torej sam, in ker je menil, da je preokoren, da bi mocel igrati pravilno partijo, prično drug drugemu metati žoge brez vsakih pravil. Toda žoga, ki jo je vrgla Porthosova herkulska roka, prileti tako blizu d'Ar-tagnanovega obličja, da mladi mož prične misliti, da bi v slučaju, Če bi ga bila zadela, z njegovo avdijenco pri kralju pač ne bilo nič, kajti potem bi se težko mogel kralju predstaviti. Ker je bila po njegovi gaskonski domišljiji od te avdijence odvisna vsa njegova bodočnost, se Pc**thosu in Aramisu uljudno pokloni, rekoč, da se zopet vdeleži partije, ko bode mogel z njima tekmovati, ter si poišče prostor izven igrišča, in sicer na galeriji. Nesreča je hotela, da je bil med gledalci ^eki gardist Njegove Eminence, ki je bil še ves razburjen vsled včerajšnjega poraza svojih tovarišev, in ki je trdno sklenil, vporabiti za maščevanje prvo priliko, ki se mu ponudi. Misle" torej, da je ta prilika prišla, pravi svojemu sosedu: »Ali ni čudno, da se ta mladi mož beji žoge, dasi je brezdvomno mušketirski novinec« D'Artagnan se okrene, kakor bi ga bila pičila kača, in. se ostro ozre v gardista, ki je izrekel te nesramne besede. »Prokleto!« pravi oni, izzivalno si vihaje svoje brke, »glejte me, kakor dolgo hočete, mladi gospodič; kar sem rekel, sem rekel.« »In ker je to, kar ste rekli, čisto jasno in vaše besede ne potrebujejo nikakega pojasnila,« odvrne d'Arfcagnan tiho, »vas prosim, da mi sledite.« »In kdaj ?« vpraša gardist z istim zaničljivim obrazom. »Takoj, če vam je prav.« »In vi pač veste, kdo sem?« »To mi je Čisto neznano in me tudi malo zanima.« »Tu pa nimate prav, kajti če bi vedeli moje I ime, bi se vam mudilo nekoliko manj.« Priloga mScčb" it. 15. z dne 19. septembra 1903. pride kaj takega pred oči! Ako so kon-fiscirali tistih 10 vrst edino le radi tega, ker se spravlja tam z dogodkom v zvezo cesarjevo ime, potem bi bili morali zapleniti tudi klice laske mladine v gledališču in pa z debelimi Črkami označeni klie v Čedadu! N6, pa nekaj se je moralo storiti ne proti Lahom, ne, ampak proti listu, ki je tako predrzen, da ne pusti na miru Lahov! Z zaplembo smo imeli * niaterijelho škodo. Pfa? nam je, zakaj pa smo taki, da Čutimo še dandanašnji potrebo, tuiatam izustiti, kako besedo, ki bi dišala po patriotizmu l To je pač od nas velika nesramnost, d s se prcdrznerao dregniti v laško gnezdo t*«, .pokazati Lahe take, kakor so, in to tudi t« krat, kadar gredo Cez vse meje, ter ni najti vec posTeneg adoveka, kibi njihovo početje molče gledal! Pustiti jih v miru, na tem stališču stoji mogočna c, kr, gospoda v Primorju, in kdor jih moti celo takrat, kadar žalijo naj ter pozivlje slov. poslance, zlasti dež. odbornika slovenska, da se vpsreta Pajerjevemu sistemu in njegovi jezikovni praksi. Vse prav, ali povemo pa tu z nova, da pojde slovenščina na dež. odboru pod klerikalnimi slov. odborniki še vedno bolj nizdol, ker se ne brigajo za tako reC. Saj smo prav pred kratkim povedali, da se je dopisovalo poprej na slov. uloge drugim oblastim -v sloven-^CiTOV^^fledaj.-se-^-ia-opustiLa^n zamenjalo z laSčino, naši s 1 a vni sF o v. odborniki pa tega niti vedeli niso, no, ker se za take reci ne brigajo! Glede uradovanja v slovenščini smo bili pod po-Lkojnim grofom Corohinijem na boljšem, sedaj gre vse rakovo pot; smo v dobi suhih let. Apelirati na klerikalce v takem oziru pa se '"p1rlvl~"^^'^bF"melaTi_v_i^noT Laiki vlsokošolel sklicujejo jutri v Pazin svoje drugo redno letno zborovanje. Na dnevnem redu tega zborovanja je tudi v s e- hujše Njegovo Veličanstvo, temu se mora j uCiliško vprašanje. Poročila, kaj so pa -u-edati v obraz, da se nahaja v nevar- i no O/ da mu natvezijo na vrat tožbo radi razžaljenja Njegovega Veličanstva! Nikari ne zmigujte z glavo, tako je pri nas v deželi neverjetnosti! Policija ve vse, kaj se je godilo v Italiji, ima tudi imena, ali se ne zgane ne zdaj ne pozneje, no, ker sistem dovoljuje Lahom — v s e l Pri obravnavi na Dunaju taCa-s, ko so sodili žrtve avstrijskega patriotizma povodom smrti cesarice, je rekel sam generalni prokurator, d a ni nikdo obvezan biti patrioticen. Naši Lahi to umejo, ker vedo, da se jim ne zgodi nič, pa naj grešijo v takem pogledu še tako hudo. Le mi Slovenci smo tako nespametni, da je med nami in Lahi v takem oziru Se toliko razlike I N6, zato pa dobivamo dobre lekcije, in za predrznost, ako povemo kako resnično o Lahih, nas doleti takoj kazen. Vlada in Lahi so vedno skupaj. Ako kaj naklepi jejo ter pride v javnost, pa se trudijo vladni možje, kako bi to potlačili, in trudijo se toliko bolj, kolikor sitnejša se jim zdi prizadeta reC. Hiro plenijo in mašijo usta javnosti. Tako je bilo tudi pri zadnji zaplembi. Lahi so se v pest smejali ter se radovali, Ceš, saj nam se ne zgodi ni C. Policija ve vse, ali pisati se o tem ne sme, zato že poskrbi - policija! Zopet so skup! Rekli smo že zadnjic, da smo prepričani, da se jim ti" zgodi nič, po tej zaplembi imamo popolno ugotovilo za to. čez par let pa bomo videvali te Garbaldinee v avstrijskih cesarskih uniformah med nami! In vse to pozabljeno. Ali mi tega ne pozabimo, marveč bomo te reči po svoje izrabljali. Delati začnemo pa tudi z vso močjo na to, da bo vladal med nami tak patriotizem, kakor nam služi. S sedanjim vlada ni zadovoljna ; morda bo z novim! V opozorjenjo goriškim deželnim poslancem je napisala .Edinost* Članek, t katerem graja samo laški razpis ustanov od strani našega dež. odbora v ,Osserv. Triest.% počeli v Vidmu in Čedadu, ni na dnevnem redu! Predsednik društva »Innominata* je Aldo Forti, tisti tržaški visoko-šole c, ki je govoril v Vidmu na vseučiliškem shodu! Zahtevali bodo bržčas laško vseučilišče v Trstu. N6, potem kar so počeli v Vidmu in Čedadu proti Avstriji in njenemu cesarju, res ne zaslužijo drugega nego da se jim da kar hitro laško vseučilišče v Trstu! Upamo torej, da poseti jutri to zborovanje vladni avstrijski komisar, ki smehljaje prijavi, da dobijo za dar za junaško postopanje v Italiji laško vseučilišče v Avstriji I Tako bo prav, ker driigače paC Avstrija ni veC — Avstrija! Državna užltulna. — O tej užitnim, kako se v novejšem času oddaja v .zakup* ali pravzaprav interesentom samim v roke, smo pred par leti obširneje razpravljali. —-Prav najveC radi te užitnine smo delovali na to, da bi se ustanovile po davčnih okrajih krčmarske zadruge, ki bi že po svojh pravilih imele pravico, sklepati v imenu vseh interesentov pogodbo s finančnim erar-jem. Toda bil je zaman nal klic t Premalo je v deželi mož, ki bi se hoteli Žrtvovati za splošni blagor. — Ker torej krčmarskih zadrug ni, je ostala tudi letos ob oddaji erar-ske užitnine stara težav?. Majhni okraji so še lahko združili interesente, da so prevzeli užitnino sami, drugod pa je prešla v roke zasebnikom, tujcem. — Najlepše ima vre-jeno k o b a r i š k i okraj. Vsi interesenti so združeni v društvo, kateremu je zdaj načelnik g. Anton Jureti C, poslej pa bo g. Ivan M i k l a v i C. Val krCmarji, mesarji itd. v okraju so pod nadzorstvom dacarja, ki je zdaj domačin g..Ferd. V o lar i C. Ako bo kaj preostanka ali primankljaja, se razdeli po interesentih v razmerju s prodanim blagom. — To je mogoče v majhnih okrajih. Kaj pa z večjimi okraji, kakor je n. pr. naš goriški okraj, ki obsega okolico, Brda in Čepovansko planoto ? Malo dnij pred razpisanim rokom za oddajo erarske užitnine se je oglasilo pri nas par rodoljubov iz okolice, da bi jim šli na roko. Žal, da smo jim morali povedati, da se tako veliko delo ne da dognati v kratkem Času, kajti združiti treba najmanj dve tretjini interesentov iz celega okraja. Ako bi imeli zadrugo, bi gotovo kar njen odbor zadoščal za izvršitev celega naCrta! — In tako je ostala molzna kravica zopet v rokah podjetnika. Pomagal je klerikalen župan^rčinarjki-ima v zahvalo prosto klet, a vsi drugi bodo plačevali po tarifu. Zanaprej bo treba paziti tudi v g o r i-škem okraju, da bi ga dobili domači inte-resentje. To pa bo mogoče le na ta način, da se razdeli okraj v tri oddelke, recimo: L^ občine( nadesnemi bregu Soče (Brda), ¦— 2. občine na severni strani, (Solkan, Grgar in Čepovanska planota), — 3. okolica Gorice. Morda bi ne bilo napačno, ako bi se ustanovile prej tri krčmarsk* zadruge. ~ Finančni oblasti sami je na tem, da dobe državno užitnino sami interesentje, zato bi bilo prav, da se začnejo naši ljudje brigati zato vprašanje. Toda oglase naj se najprej tisti, ki so tu največ prizadeti; mi drugi jim poj-demo radi na roko, V Gorici sami vladajo čudne razmere. Čujemo, da se tu resno misli; pobirati užitnino v lastni (erarski) upravi, da se bo videlo, kako pravzaprav stojimo danes ž njo v glavnem mestu dežele. Ne bilo bi napačno ! Zarobljene terjatve iztožujejo pri ,Kr. zadrugi*. Med tistimi, katere tožijo, se nahaja tudi gospod predsednik ,Kr. z.*, nahaja se pa tudi kdo, ki ni nic dolžan. Te dni smo videli neko tako tožbo. Bilo jih je več, in Kr. z. je izgubila že marsikak vinar pri tem, nO, kakor se vidi, ga še izgubi za tožbe proti ljudem, ki niso nic dolžni. Se' pač vidi, da ti uzorni »urejevatelji« zadrugo so napravili iz nje pravo zadrego! Porotno zasedanje. — Letos bržčas tudi odpade tretje porotno zasedanje, ako se ne pripeti do novembra kaj takega, da bi dalo gradiva za obravnave. Sedaj sta le dva slučaja, ki tiCeta pred porotnike, ali radi dveh obravnav se ne sklicuje porotnikov. Zato se bržčas preložita na zasedanje meseca febru-varija prih. leta. Mešdarja Braulin in Louvier, ki sta zapletena v znane Kerkočeve sleparije, ne prideta veC pred porotnike, marveč pred okrožno sodnijo. Brzojavnim potom je ml poslal nekdo iz gor danes teden denar v Gorico. Stvar je bila nujna. Denar pa je dobil naslovljenec šele drugi dan, prepozno. O stvari smo se informirali ter poizvedel!, da je glede uradovanja s tem denarjem vse v redu, ali tisti, ki je poslal, in oni, ki je imel prijeti, ne moreta biti zadovoljna s takim uradovanjem, ker jima isto niC ne služi. Ako se dostavljajo navadne brzojavke vsaki čas, zakaj bi se ne tudi denarne? Saj so prav tako ali še bolj nujne! Z to bi bilo umestno urediti urado- vanje med brzojavom in blagajno tako, da bi • se moglo vstreči stranki tudi po 6. uri zveCer. Tako bi bilo prav, kajti tako, kakor je sedaj, ni prav. Čemu jemati potem, od stranke brzojavko in drag denar, ako se ne votreže tako, kakor misli stranka PI Zahtevamo v tem oziru oporno či! Odbor slovenskega bralnega In podpornega drnStva naznanja svojim članom, da je vsled stalne preselitve gosp. dr. A. Lisjaka odslej društveni zdravnik gejsp. dr. Aleksij R o j ic v ulici Gontavalle. »Venec slovanskih povestlj" izdaja »Goriška Tiskarna« A. GabršCek v nedoločenih rokih. Prinaša prevode iz ruščine, poljščine, Ceščine in vseh slovanskih jezikov. Doslej je izšlo 7 knjig najrazlicneje zabavne in poučne vsebine. Vsak zvezek prinaša 5—9 povestij. Opozarjamo na današnji oglp na zadnji strani, kjer je razvidna vsebina posameznih zvezkov. »Venec slov. povestij" priporočamo CitajoCemu občinstvu najtopleje. Nesreča pri dela. — Na 80 letnega Jurija GrujciCi iz Hrvatske se je prevrnil »hund*, ko je peljal materijah Grujcie dela namreč v Sv. Luciji pri železnici. Voz je padel nanj ter mu zmečkal desno nogo pod kolenom, Morali so ga pripeljati v Gorico v bolnišnico. ArtUerlJa tukajšnje garnizije se je vrnila v Četrtek v jutro nazaj v Gorico. Ceniki 47. polka in domobranskega so jim šli naproti do Tivoli, vojaška godba pa do Ru-deče hiše. Blemanje. —• Kakor se poroči iz Rima, je odobril papež postopanje tržaškega škofa Nagla v riemanjskem vprašanju, zlasti to, da je odstavil dr. Požara, Na osnovi svojecasne odločbo pokojnega papeža Leva XIII. pa ostane Ricmanjo pod jurisdikcijo briževaCkega škofa Droho-beekega, da se si obod ti o poslužl gligolice. V Čepovan so privedli te dni 25-Iet-nega Henrika Arivoita, ki je rojen v Lendu pri Gradcu, pristojen pa v Čepovan. Ta Človek je bil zaprt v Gradišču radi razžaljenja Njeg. Veličanstva, potem pa, ker se je obnašal nekam čudno, so ga poslali v tukajšnjo bolnišnico usmiljenih bratov na opazovalnico, kjer je bil od 3. jun. do IS. t. m. Sedaj pa so ga oddali v Čepovan, ker je baje ozdravel. — Ta »domovinska pravica" privede marsikateri občini kakega neljubega gosta na vrat Pretep &U delavci. — V soboto zvečer so se sprli delavci boh. železnic v Sv. Luciji; pri tem je bil ranjen neki Furlan Gasparini iz Vidma, in sicer z nožem v hrbet. Ko mu je dal okr. zdravnik prvo pomoč, so ga pripeljali v Gorico v bolnišnico usmiljenih bratov. Izpustili so Iz zapora v Kopru onega učiliščnika Šuca iz Pliskovice, o katerem smo, poročali svoj Cas, da so ga aretirali vsled ovajanja pravoslavnega popa Ra-ničiči, da je zapeljal njegovo nečakinjo. »Kako se torej zovete?« »Bernajou*, na uslugo.« »Prav torej, gospod Bernajoux,« odvrne d'Ar-tagnan mirno, »počakam vas pred vrati.« »Pojdite, gospod, jaz grem z vami.« »Ne hitite preveč, gospod, da kdo ne opazi, da odhajava skupaj. Jasno vam jo, da bi nama pri tem, kar nameravava, preveč sveta ne bilo ljubo.« »Prav, odvrne gardist, čudš se, da njegovo ime na mladega moža ni napravilo nikakega večjega utiša. Res je bilo ime Bernajouxa znano vsakomur, morda z jed:no izjemo d*Artagnana: bil je namreč jeden onih, ki se je vdeleževal najpogostejše vsakdanjih pobojev, katerih vsi kraljevi in kardinalovi edikti niso mogli zatreti. Porthos in Aramis sta bila tako zatopljena v svojo igro, in Athos ju je opazoval s tako pazljivosttjo, da niso niti opazili, kako je izginil njihov mladi tovariš, ki je, kakor je rekel gardistu Njegove Eminenee, obstal pri vratih; trenotek pozneje je dospel na mesto tudi ta. Ker d'Artagnan z ozirom na avdijenco, ki je bila določena za opoludne, ni imel zgubljati časa, pogleda okoli sebe, in ko vidi, da je cesta prazna, pravi svojemu nasprotniku: »Resnično, srečnim se morete šteti, da imate opraviti samo s človekom, ki postane mušketirski novinec, dasi so imenujete Bernajoux; vendar bodite mirni, potruditi se hočem, koUkor mi bode možno. Nastop !* »Toda,« pravi on», ki ga je d'Artagnan tako izzival, »zdi se mi, da je kraj izbran jako slabo, in storila bi boljše, če bi Šla za opatijo Saint-Germain ali na Pr6-aux-Cleres.« »Kar pravite, je čisto pametno,* odvrne d'Ar-tagnan; »žalibog imam premalo časa, ker imam opoludne neki sestanek. Nastop torej, gospod, nastop! . Bornajoux ni bil mož, ki bi si pustil tak poklon ponoviti dvakrat. V istem hipu se v njegovi roki posveti meč, in vrže se na svojega sovražnika, nadejajo se, da ga pri njegovi veliki mladosti oplaši. Toda d'Artagnan je dan poprej izvršil svoje moj-stersko delo in Še ves pijan svoje zmage in ves nadut vsled izkazane mu milosti, sklenil, da se ne umakne niti za korak; in res zdrsneta meča drug po drugem do ročajev, in ker je d'Artagnan trdno stal na svojem prostoru, je moral njegov nasprotnik napraviti korak nazaj. A d'Artagnan izrabi trenotek, v katerem pride Bernajousov meč iz preme črte, skoči naprej in zadene svojega nasprotnika v ramo. Takoj stopi d'Artagnan korak nazaj in dvigne svoj meč kvišku; toda Berna-joux mu zakliče, da to ni nič, skoči naprej kakor slep in se sam zaleti v meč. Toda ker se ne zgrudi, ker ne prizna svojega poraza, ampak se samo prične umikati proti palači gospoda de Trčmouille, kjer je služil neki njegov sorodnik, sili d'Artagnan, ki sam ni vedel, kako težka je bila poslednja rana, katero je dobil njegov nasprotnik, strastno za njim, in brezdvomno bi mu bil takoj zadal še tretji sunek, kar vsled rožljanja mečev, ki je prodrlo s ceste na igrišče, prihitita dva gardistova prijatelja, ki sta videla, kako je ta spregovoril s d'Artagnanom nekaj besed in nato odšel za njim, z golimi meči v rokah z igrišča, in padeta po zmagalcu. Toda takoj se prikažejo tudi Athos, Porthos in Aramis in v hipu, ko napadeta gardista njihovega mladega tovariša, prisilijo ta dva, da se okreneta. V tem hipu se zgrudi Bernajoux, in ker gardista vidita, da stojita sama proti štirim nasprotnikom, pričneta klicati: »Skupaj, ljudje, iz palače de La Tremouille U Na ta klie prihiti vse, kar je bilo v palači, ven in se vrže na štiri tovariše, ki s svoje strani prično klicati: »Skupaj, mušketirji!« Ta klic običajno ni bil brezuspešen; kajti znano je bilo, da so mušketirji sovražniki Njegove Ejninence, in ljubili so jih zaradi gnjeva, katerega so javno kazali napram kardinalu. Tudi gardisti drugih stotnij, ki niso pripadale »Rudečemu vojvodi«, kakor ga je imenoval Aramis, so pri takih rabukah navadno stopili na stran mušketirjev. Od treh gardistov stotnije gospoda des Essarts, ki so šli mimo, prihitita dva štirim tovarišem na pomoč, dočim tretji odhiti proti palači gospoda de Treville, ves Čas glasno kli-čoč: »Skupaj, mušketirji, skupaj!« Ker je bila palača gospoda de TreVille običajno polna vojakov te vrste, je bila pomoč hitro na mestu; pretep postane splošen, a premoč je bila na strani mušketirjev. Kardinalovi gardisti in ljudje gospoda de LaoVemouille se umaknejo v palačo, katere vrata se morejo apreti za toliko časa, da njihovi sovražniki ne vdero notri istodobno ž njimi. Ranjenca so odstranili takoj pričetkoma in sicer, kakor že rečeno, v jako slabem stanju. Razburjenost je dosegla med mušketirji in njihovimi zavezniki svoj vrhunec, in že so se posvetovali, ali naj bi zažgali palačo gospoda de La Tremouille, da bi kaznovali nesramnost njegovih služabnikov, katero so ti napravili z napadom na kraljeve mušketirje. Že je nekdo to predlagal, in sprejeto je bilo z oduševljenjem, ko na srečo ura bije jednajst ter se d'Artagnan in njegovi tovariši spomnijo avdijence in, ker bi bilo Škoda, če bi se kaj tako lepega zgodilo brez njih, polagoma pomirijo duhove. Zato se ljudstvo zadovolji z metanjem kamenja v vrata, toda vrata to vzdržijo, nato so tega naveličajo; sicer pa so oni, katere bi bilo mogoče imenovati voditeljem celega podjetja, že nekaj hipov preje ljudstvo zapustili in odšli v palačo de Treville, ki je Že vedel za njihovo nedostojno vedenje in jih pričakoval. (Dalje pride). Zaprt je bil tudi pop, ker je sum glede za- I peljevanja letel več nanj nego na Šuca. Šuc je sedaj prost. Zopet Lah za davkarja v Kobaridu! | — Cujemo, da pride na izpraznjeno mesto davkarja v Kobaridu zopet Lah, neki Tasini, ki ne zna seveda nič slovenski. Po odhodu prejšnjega davkarja Zanella se je obče zahtevalo, da mora biti novi davkar Slovenec, mož, ki razume naše ljudstvo ter zna ž njim občevati. Kobariški davčni okraj je čisto slovenski, zato je tudi edino prav le to, da bodi davkar v Kobaridu Slovenec. Tako zahtevamo In tako mora biti. Protestijemo pa energično proti usiljevanju laških uradnikov, nepoznavajočih naš jezik, med naše ljudstvo I Prav bi bilo, da se vzdignejo proti temu tudi gg. Wpanrna Kobariškem. ^ Mestna realk* ˇ Idriji. — Otvoritev novega poslopja se je vršila včeraj ob 11. uri dopoludne. Po otvoritvi je bil ob 1. uri banket v novi čitalnični dvorani. Letos se je vpisalo v »"-vi razred 55 dijakov, v pripravni razred pa Krog 40 učencev. V zavodu, kateri bo imel letos tri razrede in pripravni tečaj, bo poučevalo 10 učnih moči. T zapore t Gradišče je privedel orožnik iz Viška na meji dva mladeniča, tam nekje od Ljubljane, ker sta jo hotela popihati Č2Z mejo v Ameriko, ne da sta zadostila vojaški dolžnosti. Odprti lekarni. — Jutri pop. bosta odprti v Gorici lekarni Gironcolijeva in Gliu-bicheva. Gospodinje, pozor! Velika priljubljenost Kathreinerjeve Kneippove sladne kave, ki se je že leta in leta izborno obnesla povsod, provzročuje vedno nove, manj vredne posnemke. Da se jih obranite in se izognete škodi, zahtevajte vedno le »pristno" Kath-reinerjevo kavo in si pri nakupovanju natanko oglejte vsak zavoj, ali sta na njeiu slika župnika Kneippa kot varstvena znamka in ime Kathreiner. Dostikrat se nudi priložnost, da se išče m priporoča pri ranjenju dobro obvezo. Pri tem najbolj pravilno in skušeno sredstvo k?tero vsled svojega antiseptičnega, hladečega in bolečino olajšujočega učinka zabranjuje vnetja in poprej zaceli rane, je v celi monarhiji dobro znano praško domače mazilo '.z lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi. Ker se to mazilo tudi pri večletni shranitvi ne spremeni ali izgubi svojega učineka, naj bode isto za nepričakovane slučaje v vsaki družini vedno pripravljeno. 2 Razgled po svetu. Državni zbor je sklican na dan 23. tega meseca. Cesarjevo pi3tno do Kčrberja, ki naroča sklicanje, je datirano s 15. t. m. v Chlopih. Armadno povelje cesarjevo. — Cesar je izdal armadno povelje, v katerem pravi: »Čim bolj opravičena — je" n.oja ugodna sodba o mHitarično resnični uda-nosti, o vnetosti v službovanju in složnem skupnem sodelovanju vseh delov moje skupne vojne sile, tem bolj se moram in hočem drMi. obstoječih in izkušenih naprav. Moja vojska, katere trdno zvezo hočejo zrahljati enostranska prizadevanja, ne poznavajoča visokih nalog, ki jih ima ista izvrševati v blaginjo obeh državnih ozemelj, naj ve, da se nikdar ne odpovem pravicam in oblastim, ki so zagotovljene najvišjemu ojnemu poveljniku. Skupna in jednotna, kakor je, naj ostane moja vojska^ močna straža v obrambo Av-stro-ogrske monarhije proti vsakemu sovražniku. Sklicanje drž. zbora in cesarjevo armadno povelje sta vzbudila splošno senzacijo, zlasti še, ker je jasno, da je povelje očitno naperjeno proti Madjarom. Kriza na Ogrskem ni rešena, cesar ne pojde tako kmalu v Budimpešto, ampak povedal je, da na nikak način ne ugodi znanim ogrskim zahtavam glede armade. Z napetostjo se pričakuje, kako bo učinkoval na vročekrvne Madjare ta mrzel curek iz galiških Cblopov! — V drž. zboru, ki bo zboroval dne 29. t. ra„ utegne priti do burnih debat, zlasti od strani soe. demokratov, ki stoje na stališču, da treba tretjeletnike odpustiti, novih vojakov pa ne poklicati, dokler jih ne pokličejo tudi na Ogrskem.... Vsekakor stojimo v jako resnih časih, morda pred velikimi pomembnimi dogodki! Kranjski deželni zbor. — V »Slov. Nar." čitamo: Z ozirom na obstrukcijo klerikalnih poslancev, ki je doslej ovirala zborovanje in vsako delovanje deželnega zbora, je deželni predsednik baron Hein sklical na-čelništva vseh treh deželnozborskih klubov na posvetovanje, kako bi se dala obstoječa nasprotja vsaj v toliko poravnati, da bi deželni zbor sploh mogel delati, da bi sploh mogel izvršiti svoje dolžnosti. Klerikalcev pa sploh ni bilo na to posvetovanje. V imenu klerikalne stranke je dr. Šusteršič pisal deželnemu predsedniku baronu Heinu, ,da ka-toliško-narodna stranka ni v položaju, spustiti se v pogajanja o formalnih deželnozborskih vprašanjih, dokler ni osigurana zado-voljujoča preosnova deželnega reda in deželnega volilnega reda." To je kratko in jasno povedano in ne pomeni nič drugega, kakor da bodo klerikalci nadaljevali svojo obstrukcijo, da hočejo z obstrukcijo onemo-čiti delovanje deželnega zbora. »Zadovolju-joča preosnova deželnega reda in deželnega volilnega reda" je seveda samo pretveza. Klerikalcem ne gre za premembo deželnega reda in volilnega reda, marveč za večino v dež. zboru. Ko bi jim bilo res . za stvar samo, bi pripravili popolnoma izdelan načrt zakona in g* predložili zbornici, saj vendar vedo, da deželnega reda in deželnega volilnega reda ne more nihče drugi preme-niti kakor le dež. zbor sam. In istotako vedo, da je vsaka prememba ustave popolnoma izT ključena, dokler zanjo ne pridobe veleposestnikov. Sklep naših klerikalcev nas ni niti najmanj presenetil. Če klerikalci nečejo pripustiti rednega delovanja deželnega zbora, vladal bode pač deželni odbor. Kmetsko prebivalstvo, ki je potem najhuje prizadeto, pa naj se zahvali pri kranjskem Barabasu dr. Šusteršiču in pokrovitelju obstrukcije knezo-škofu Antonu Bonaventuri. New-Gorice. Srečno sem se pripeljal — v New-Go-rice. Že iz vlaka sem zagledal na prijaznem holmu kraljujoči grad sredi mesta. Zares čudna stavba, in paznemu gledalcu se vsiljujejo nehote misli, da je bila sezidana na pustni torek, ko se našemi marsikatero pošteno bitje, ko vlada popolna anarhija barv. Polovica gradu je namreč pobeljena, polovica na črna in temna. Na vprašanje po vzrokih < .A je pravil prijazen sopotnik, da označuje dvojna barva gradu dve stranki, liberalno in klerikalno, s tem prirastkom, da zre črna-klerikalna stran gradu smehljajočega obraza proti živinskemu trgu, kjer se bode vzdi-goval v kratkem .Katoliški dom* in .deželna norišnica" z enim samim vhodom in brez izhoda. Prijazni spremljevalec mi je dal prve informacije v boljšo orijentacijo po New-Gorici. Kakor vsako amerikansko mesto ima i to dve predmestji, in sicer zamorsko in kitajsko. Zamorcem, ki so bili v začetku osamljeni, so se pridružili J. 1898. tudi Kitajci, katerim je Bog dal le iz tega vzroka kite, dolge kite, da lažje lasajo svobodomiselni meščani to nazadnjaško ljudstvo, katero izdaja kitaj?1? list »Nevv-Gorice*, med tem ko se zbirajo zamorci okrog hotentotskega »Ne-primorskega lista", umevno, ker dežela ne leži ob morju. Vsled povodnjt In nalivov zadnjih dnij je prizadeta posebno Koroška. Tu je razdevalo hiše, donašalo mostove, rulo drevje ter zahtevalo tudi človeške žrtve. Železniški most in drž. cesta pri Malborgetu sta raz-djana, v Jezerski dolini je izginila cela gozdarska hiša z 9 prebivalci vred. Vas Dkve je pokrita 2Vi visoko s peskom, ki ga je voda nanesla. Povsodi je velika škoda; vse je pod vodo. Dalje čitamo v »Miru*: Hudourniki so razrili vsa pota, vodovje razrušilo je več hiš in potrgalo vse mostove. Drava, ki je narastla nad površje, pokrila je vso ravno zemljo, razdejala vse mostove od Spitala doli do Beljaka; tudi most črez Hum-berg je v sredi raz*rgan, ona v Podravljah in Rožefcu sta pa docela porušena. Donašala je voda razno pohištvo, omare, zaboje, hlode, drva, mostove, cele koče, poljske pridelke, mrtvo živino in Bog zna, koliko Ijudij je po-nesrečilor ker je voda kar hitro preplavila vse ozemlje široko na okolu in podrla ter razdjala več hiš in drugih gospodarskih poslopij. Železniški promet je ves ustavljen po progi proti Spi tam in Pontebi. Ravno tako so tudi pota po večini vsa nerabljiva, k t so preplavljena in vsled podrtih mostov nimajo zveze. Razdejana je glavna cesta in vsi mostovi tudi od Spitala gori proti Sovodnji. ~ Hudourje je grozno razsajalo po celi Ziljski dolini, posebno na Bistrici, v Bac«h in po drugih krajih, kjer je promet popolnoma ustavljen. Na Višarjah je v noči od nedelje na ponedeljek razsajal strašen orkan, trgal strehe, podiral drevesa in povzročil neizmerno škodo na raznih poslopjih. Žabnice so preplavljene, hiše deloma v veliki nevarnosti. Železnica je večkrat pretrgana; cela kanalska dolina je pod vodo in vas Ukve večjidel podsuta. V Trbižu je vihar hudo razsajal. Neizmerno mnogo drevja je uničenega, streha šole odnesena, varnostne stavbe v Breznicah spodplute, deloma porušene. Promet proti Rabeljnu in Predilu je ustavljen. Rešilnih del se udeležuje pogumno in neutrudljivo 8. lovski batalijon, ki je nastanjen v Trbižu, neprestano že od ponedeljka popoludne. — V Beljaku je stanje Drave 5 metrov nad ničlo. Dvajset hiš ob dravskem bregu stoji do prvega nastropja v. vodi. Glavni trg je po dolžini 100 metrov za meter visoko preplavljen. Napravili ste se dve brvi za silo, da je vsaj glavni promet omogočen. Usnjuska in strojarska ulica ste p' d vodo. Prebivalci dravskega obrežja se nahajajo v nepopisnem strahu. V ponedeljek zvečer ob 7. uri se je po južni železnici odpeljala 7. in 13. kompinija pešpolka št.. 17. iz Celovca na Gorenje Koroško, da pomagajo pri rešilnem delu. Nemški cesar Viljem je prispel včeraj dop. na Dunaj. S cesarjem sta se pozdravila presrčno. Navzoči so bili nadvojvode, dostojanstveniki, mnogo vojaštva itd. Slovesni vsprejem je motil velikansk dež. Kazni radi tihotapljenja tobaka. — Mececa decembra 1. I. so bili radi tihotapljenja inozemskih svalčic zasačenih v borzni kavarni in v prostorih trgovskega društva v Trstt; aretirani trgovec Homer Kristofidis ter natakarji Robert Pasutti, Jurij Zalakosta in Ivan Gobbo. Prvi trije so bili vsled položene kavcije izpuščeni na svobodo, Gobbo pa je ostal v preiskovalnem zaporu celih devet mesecev. Preiskava je trajala do julija in so ?e potem vse listine odposlale višjemu pristoj-binskemu sodišču v Gradec, ki je obtožencem 16. t. m. dostavilo tozadevne razsodbe. Na podlagi §§ 258, 223. 271 in 108 so bili obsojeni: Homer Kristofidis na 40.000 kron globe in na dve leti strogega zapora ; Robert Pasutti na 20.000 kron globe ter na 7 me- V mestu živi sedemnajst Nemcev, ki imajo velike privilegije, namreč gimnazijo in realko s svojim učnim jezikom, ker hočejo, da postanejo vsi blaženi, ako govore blaženi jezik »Njega" z »Es ist erreichf-brkami. Napotil sem se po new-goriških ulicah. Zelo sem se čudil, ko mi je naznanil redar, da moram hodifi po lesenem hodniku, ki je pritrjen ob hišah v visočini prvega nastropja. To pa radi tega, ker leži ob lepem vremenu par metrov visoko gost prah, ob dežju pa pokriva ulico velikansko blato, tako da bi bil človek, stopajoč po ulicah, vedno v veliki nevarnosti, potopiti se v morju prahu ali p; blata, ako ne bi bilo onih varstvenih priprav, namreč hodnikov. Pred kratkim je padel raz hodnik sedemletni deček v cestno blato, in le s pomočjo rešilnih ladjic je bilo mogoče rešiti mlado življenje iz bučečih valov temno-sivega blata. Opazoval sem tudi urne, žilave in čile konjičke takbzvanh tramway-ev. Kakor blisk (toda kaj pravim, bisk je pavivska železnica proti onim slokim postovicam) šinejo mimo tebe, le škoda da voz za njimi ne more dohajati teh »bliskov*, kerje res pretežak. Stopal sem po ulicah. Razun pripro-stih kuharic nisem zapazil ni jednega človeka. Pač pri mestni hiši je bilo nekaj Ijudij, ki so se pogovarjali in razgovarjali o občinski seji. Sel sem v prvo nadstropje in kmalu pozabil svojo lakoto in žejo, kajti new-goriške starešinske seje so res amerikanske. secev zapora; Ivan Gobbo na 40.000 kron globe in na tri leta in sedem mesecev strogega zapora; Jurij Zalakosta na 1632 kron globe in na šest mesecev strogega zapora in slednjič lastnik kavarne v borzni palači, Fran Zakrajšek, na 8000 kron globe, katero mora plačati v slučaju neiztirljivosti pri natakarjih. Globe se v slučaju neiztirljivosti spremene v razmerho dolgi zapor. To so glavne kazni, poleg tega pa je bilo kaznovano z globami od 10.000—1000 kron še kakih petdeset ku-povalcev utihotapljenih svalčic. V zavodu sv. Nikolaja v Trstu bodo imeli jutri 20. t. m. veliko veselico z vojaško godbo. Namen zavoda je znano vseskozi lep in blag, ker dobivajo v njem zavetje dekleta, ki iščejo službe v velikem Trstu, kjer so tako razspostavljena vsem nevarnostim. Ve-selici kakor zavodu sploh, želimo najboljšega vspeha, Pred veselico bo občni zbor. Priprave nafe mornarice za odhod. — Prošlo soboto je dobil zapovednik admi-ralata v PuljU brzojavni nalog, da pripravi in oboroži jeden del brodovja in to Habsburg, Arpad, Szigetvar in Magnet zi odhod iz Pulj8. V nedeljo pop. so bile vse priprave « gotove ter se čaka na zapoved, da odplovejo v morje. Govori se, da krene to brodovje v turške vode proti Solunu. Na dopustu se nahajajoči častniki so bili pozvani v službo brzojavnim potom. >'< Upor vojakot-tretjeletulkov. — V honv d*ki vojašnici v Šopronju so se sprli aktivno služeči vojaki in rezervisti. Neki častnik je skušal posredovati, ali so mu zagrozili. 87 upirajorih se vojakov so zaprli. Iz garni-zije v šopronju je dezertiralo v zadnjih dneh 40 mož. Oflcijelno se ve3t zanika ! Nesreča na morju. — Lidja »Cirlo", last dr. Filipa Brunnerja in Rudolfa Brun-nerja v Trstu, je ponoči od sobote na nedeljo vsled viharja zadela v zadarskem kanalu ob neko skalovje in se je potopila. Ladja je bila na potu iz Metkov'č4 v Trst in je bilo otovorjen^ z rudo za fužine Kranjske obrtne družbe v Š'ni čarobni lepoti, to je 'baš, kar vjezi .človeka. Ljudstvo pa divja po ulicah in zahteva vodo. Ko zasveti mogoče prav po nesreči -elektrika, se pa vidi blede, žeju^ obraze, ki mole jezik do prsi j, in jezik je suh kakor saharska ravnina sredi Afrike. Vode ni, in ako se v tem oziru kaj spremeni, gospod urednik, že sporočim v svojem četrtem pismu I iz divne, divje, daljne Amerike. Do tedaj pa : 1 ,Na zdarl" h stanom in in sprejme boljša obitelj 1 gospoda ali 2 dijaka iz boljše družine. — Naslov pove upravništvo. Dr. Marij Bresca kirurgični zdravnik naznanja, da je otvoril svoj ambulatorij v pritličja hiše št. 8. ns cesti Frana Josipa? kjer zdravi posebno bolezni v grla nosu in tešili — Sprejema od 10—11 dop, in od 3-4popv Trgovski pomočnik e^e slovenskega, laškega iu nemškega jezika, v starosti ne čez 25 . let, vojaščine prost, se sprejme takoj v trgovino na debelo Vašo Petričič Ljubljana. Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrat, različne moke i/ Mnjdicevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevcc, domači tropinovee, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko »padajoče blago. Postrežba točna in po mornih cenah Z odličnim upo&tovanjem Josip Kutin, trgovec f SeniHilšU uliH it. 1 v lastni hiši kjer je »Trgovska obrtna zadruga« Veliki požar! zamore se lahko in naglo pogasiti samo s Smekalovimi = = brizplnicami nove sestave, koje od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalmee nepotrebno'. R. A. Smekal Zagreb, skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev. ! I 129 odlikovanj i i se priporoča slavnemu občinšhii * iz mesta in dežele. ' Karel prašču\, pekovski mojster" in siadčičar v Gorici na Kornu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za )innance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za rnnogobrojna naročila ter obljublja solidn. oslrežbo po jako zmernih cenah. Pouk daje gospa v giasovirju, citrah = in angleščini, = (angleško le 'nemščine veščim). Pride poučevat tudi na dom. Pismene ponudbe je pošiljati pod naslovom M. H. na upravništvo toga lista, kjer se tudi dajo natanjčneja pojasnila. Dve hiši na prodaj na Solkanski cesti (od mitnice do Solkana) blizu bodoče že-lezniČne postaje in arsenala. Hiši ste dve- in trinadstropne s kletjo in obsežnim dvoriščem, vrtom in hlevi. — Ponudbe na naše upravništvo. Anton Pečenko u,.«h 8 GORICA - Via Giardino 8 priporoča briških, dalmatinskih in Istorskih vinogrodo''. dom iT razpošilja po železnici na s« kraje avstro - ogrnit« monarhije v soiiih od 56 itr«Y naprej. Na zahtevo pošilja tudi azorce. C«*« ntni Paatroiha poitan«, Gospica, katera je z dobrim vspehom absolvirala trgovski tečaj in že službovala kot knjigovoditeljica, Išče službo kot komptoaristiiij a. Zmožna je nemškega in slovenskega jezika ter stenografije. Ponudbe je pošiljati pod »E. M." na upravništvo tega lista. Na predaj posestvo. Podpisani proda, ali dd za več let v najem mlin s 4 kamnina stalni vodi. Z mlinom je združena hiša s 4 sobami, kuhinjo, kletjo in hlevom. Pred hišo so nahaja lepa senožet, konec senožeti je stopa za ječmen, za hišo lepa njiva; vse v najboljem stanu, par minut od žel. postaje sv. Križ-Cesta, na "lepem krasnem kraju. Mlin ima veliko melje ter dela noč in dan. S tem se odda tudi konja, en voz za vožnjo moke in vse mlinsko.orodje za ceno 5000 kron. Proda se tudi na obroke za več let; obroke lahko predlaga kupec sam. Ustmene ali pismene ponudbe do konec tega meseca na lastnika Frana MihelJ, mlinar, pošta sv. Kril-Cesta na Vipavskem. Vpokojenec elar 36 let, liLe .služb« pri kaki trgovin', podjetništvu, v taki tovarni nli pri kakšni drugi obrti. Vešč je slovenščine in nemščine v besedi in pisavi iti nekaj laščine, — Naslov \m\o iiii*e iipravniftlvn. Brivskega učenca sprejme takoj Anton Pucelj brivski mojster v Gcrtai na Travniku. Odlikovan« krojaška delavnica Ant. Krušic krojaški mojster v Vrtni ulici štev. 28. Priporoča seklavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Ima bogato zaloga vsakovrstnega blaga za vse letne 5asa in. vsak stan, Gotove obleke lastnega izdelka kakor tudi površne suknje itd, Cene smerne. H#" Bavnokar mi je dospelo svefce raznovrstno blago za nastopno jesensko in zimsko sezono, -fd Izdelke iz lastnega blaga jamčim! Ob jednen naznanjam slavn. občinstvu, da som preselil svojo krojaško delavnico in prodaj alnico v ravno isto ulico pod štev. 33 t. j. nasproti dosedanjim mejim prostorom in nasproti novemu stavbiSČu »Trgovskega doma«. sNjega parobrodje ' oblega" L80 - velikanskih s- pa m i Kov. "(J (v Ameriko a2šž!Jim^&feih V—^direktna.najhitrejšaprekomorska vožnja z brzoparniki iz Haniburg^ NoviYork a^fa vlialifax. Brezplačna vsakovrstna pojasnila daje od visoke vlade potrjeni zastopnik; tlambiirg-Amerika Linie r Fr. Seunki v Ljubljani L punajska-ces^aštvžl poleg-velike mitnice ališrange.j J. Medved naznanja, da otvori v Gorici tekom meseca oktobra novo-==5= založeno trgovino === z gotovimi oblekami v bftrsi Vrtni ulici št. 38. (Corso Giuseppe Verdi) nasproti kavam« Schwarz, poleg glavne pošt^, Trgovina bode v velikem sasssa dunajskem sloga. == »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Načalstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: Hranilno vlogo se obrestujejo po 4*/»%- Stalne vloge od 10.000 kron daljo z odpovedjo l leta po 5 %. Rentni davek pla&tj« posojilnica sama. Posojila: na vknjižbe po 51/, #, na varSSIrio ali zastavo 6$, na menice 6$, s l/»% uradnino. Glavni deleži koncem leta 5%%, Stani« 31. dee. 1902. (v kronah): Članom 1853 z deleži K = 129.025. — Hranilne vloge 1,479.00670. — Posojila 1,443.030-10 — Vrednost hiS 142.643 (v resnici so vredne vec). — Reservni zalog 68,050.90. Hranilne vloge se sprejemaj« ad vsakogar. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnlci-Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje iti smrt z zmanjšujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteka petih let pravico do dividende. «6 vzajemno zavarovalna banka v Pragri. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapttalije: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše drŽave z vMskozI sIo««Mko-naroiao uprava. Vsa pojasnila daje: Generalni zastop v LJubljani, čegar pisane so v Iastnej banžnej hiši Gospodskih ulicah štev. te.______ Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. J. Zornik Gorica, Gosposka »lica štev. 7. Priporoča toplo sorojakom svojo zalogo modnega blaga s Za damo: Za gospodo s Krasne okraske za obleke, Raznovrstno belo in barvano trakove, svile zadnje novosti perilo najbolje vrste, jopice za bluse, pajColane, pasove, za hribolazce, kolesarje, veslarje; predpasnike, rokavice, nogavice, zadnje novosti ovratnic, dežnike, solnčnike, bluze, Čevlje, ovratnikov, zapestnic, nogavic, vse potrebščine za obleke, kakor: rokavic, hlačnikov, čepic, podloge, sukanec, svilo, gumbe, čevljev, dežnikov itd. vezenja, zaponke itd. Opozarja prečastite dame, na svojo veliko zalogo obče priznano najboljih m o dere e v vsake cene. Za blrmanco in otroke: rokavice, nogavice, pajčolane vsake vrste, obleke, Cepiče, razno perilo. Za slavnostl in druge veselice; vsakovrstne narodne trakove, kojira preskrbi na zahtevo vsakovrstne napise. Cene brez vsake konkurence. 'WfM Mizarska zadruga Jf| v iorici (Solkan) Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem In založnikom pohištva, da ima veliko zalogo pfr| veliko zalogo izgotovljenega pohištva vseh slogov v Solkanu pri Gorici. Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza vecchia št. t, katero bodemo vodili pod jednakim imenom. v Solkanu pri Gorici. Kar ni v zalogi, se izvrši točno po naročilu v najkrajšem času. .-.-^-.^ cnne zmerne. Delo je lifins ter dobro osušeno. Christofle & C.^ c. in kr. dvorni založniki jvarnc Heinrieliliof Dunaj I. Opern Ring 5. Težko posrebrnjeno namizno orodje !n pssadje vseh vrst (žliee, vilice, noži itd.) ; Pri poznan i najboljši izdelki izredne trpežnosti. Največja izbera najlepših modelov. * 0P- Ilustrovan cenik na zahtevanje. "^QJ Vsi Christoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime Christofle. Znamka tovarni Ranjenja vsake vrste naj se skrbno varuje pred vsako nesnago, ker vsleil te vsaka majhna ranitev lahko nastane velika, težko ozdravljiva rana. Že 40 let je odkar se imenuje mecilno mazilo, praško domače mazilo priznano kot zanesljivo obvezno sredstvo. To mazilo varuje rate olajšuje vnetja iu bolečine, hladi in pospešuje celenje ia zdravljenje. Razpošilja se vsak dan. Proti naprej poslanem znesku K 3-10 se pošilja */, škatljic ali K 336 % šk., ali K 4-60 6/t šk., ali K 4-96 % šk. franko na vse postaje avstro-agersko monarhije. — Vsi delt omota imajo ' varstveno znamko. B, postavno deponirano Glavna zaloga Fragner, e. kr. dvorni založnik, lekarna „Prt črnem orlu1' Praga, Mala strana, na voglu Spornerove ulice 6. 203. PontoJB!j?rLiJoJick,iril11 Avstr°-°gerske- ~ V GorIc! y lekarnah Crlstofolettl, Glfubieli, Anton Potatzky v Gorici. i Na sredi Raštelja 7. t TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO- Najceneje kupovališče nirnberikefla In drobnega blaga fer tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje. Svctlitjlec — Rožni venci. — Masne knjižice. Hišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce pejmiho s in trgih C, kr ^3&yra3a** privil. civilna, vojaška in uradniška krojačnica M. Poveraja v Gorici na Travniku it. 5» Se dobivajo vsakovrstna moderna sukna kam-garn, piqnot lastink, adria, Sovjnt itd., bla^a j/, avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotovo obleku, purilo vseh vrst in spmlajrif-u priprave k paradnim oblekam za vsaki slan. Hlago na meter in gotovo obleke ho prodajajo tako po ceni, da jo z mojo trgovino nemogoča vsaka konkurenca. Obleke vsake mode od 5 do 0 let K . . »¦50 , 15 dalje . . , 15 — vrlme suknje vsake mode......2V— , „ „ za častito duhovščino , 28— , hlače.............., f>-— . Havcloke in sobno plašle 15 K napro-. Za dume iu gosplee: Haveloke...............25 K Sako in pelegrine............ J) „ V slučaju da se kaj ne dobi v zalogi po zahtevi, se izvrši točno po naročilu. Razprodaja dežnikov! Cena vžigalic 1 orig. zaboj s 500 zavitki (nonnal)jK 48* Tranko Ljubljana, 2% popusta. 1 orig. zaboj s 500 zav. (Flaming) K 52-fr;.nko Ljubljana, %% popusta. Doslej je izšlo u zalogi „Goriške tiskarne fl. Gabršček" u 0orld ? knjig „Denca slouanskih. pouestij" s s I. knjiga: 1. Figura. — 2. Iz križarskih bojev na Poljskem, — 3. Slepčovodja. — 4. Slika iz gladnih let. — 5. Slovaške sličice. — fi. Ada. 7. Očonaš. — 8. Sovražnik. — Cena........K P— II. knjiga: 1. Mati in sin. — i. Vsakdanji dogodki. — 3. Ded Liben. — 4. Sanjarije in resničnost. — 5. Na brodu. — 6. Zlatija, vojaška nevesta. — 7. Žywila ali moč domovinske ljubezni. — 8. Črnogorski stotnik. — 9. Odrtnik. — 10. O Hiljakih. — Cena . ..K1-- III. knjiga: 1. »Prokleti ste...!« — 2. »Kadar pridem z vojne !< — 4. Pomladni mraz«. — 5. Slike. — 6. »Narodne pripovedke*. Cena............K 1-20 IV. knjiga: 1. Rusinja, — 2. Prve rože. - 3. Mala igra. — 4. Stara pestunja. — r>. Maščeval se je. — C Jetnikovi otroci. Cena.............K 1-20 V. knjiga: 1. Lux in tcnobris lucot, 2. Moč ljubezni. — .'5. Žo zopet. —• 4. Glasovi iz groba. - 5. Noč v gozdu. 6, Izdajalec. 7. Gozd Sumi. — H, Dva bazarja. — Cona.....K 1-20 VI. knjiga: 1. Črtice z ogljem. — 2. Ta tretja. -¦• 3. Poroka po pomoti. — Cena K 1*20 VII. knjiga: 1. Bolnik. 2. Dež, - - 3. Svetla prikazen. — 4. Pripovedko o ošabnem Ageju. ",. Stari oče Zahar. -- (5. Go- rolomov, ......- 7. Strašna osveta. 8. Dva sina. — !). Zakaj? Cena K 1*20 »Veno« slov. povestij« prinaša prevod*, iz ruščine, poljščino, cosčiiio, .slovaščine in .srlio-lirviiM-me. — f/.luijii v nedoločenih rokih. Kdor naroči po pošli, noj pridene t? M. za poštnino. W- Pošilja se jedino po povzetju ali naprej poslanim zneskom, -^a lla zalilcuanjf poSiljiimo cenik naše knjižcune zaloge. Zahtevajte rmij iluslrovani cctiik z vei kakor 500 podobami od ur, zlatih, srebrnih In muzikaličnlh predmetov, katerega poSilja zastonj in poštnine prosto Hanns Konrad, tvornica ur in eksportna hiša Elea: it. !!49. — (ČeSko). Novost! Fotografije, zdelane navadno in v najmodernejšem stilu, akozvane Jmperial* platino bromit, priporoča A. Jerkič, odlikovan fotograf v Ooriel, Gosposka ulica 7. Vsakdo naj si ogleda izložbo, naj primerja izdelke z izložbami konkurenčnih tvrdk in naj sodi. Prva kranjska z vodno silo na turbino delujoča tovarna stolov Fran Švigelj na Bregu, p« Borovnica, Kranjsko priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini, imete-Ijem in predstojnikom zavodov in šol, krčmarjera in kavarnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. natančno in trpežno izdelane stole, foteUa, vrtne stole, gugalnike, naslonjače itd. itd. Blago je izdelano iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano ali v naravni barvi imitirano. Največja izbira stolov, naslonjačev in gugalnikov iz trstov i ne. Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga in cene, zastonj in franko. Naročevalcem na debelo se dovoli znaten popust.