2. oktober 1982	glasilo	delovne	organizacije
J O”e Hočevar Oarednjn knjižnica r6000 Kopor
mi
5MoE	1952-1982 /&u ^o\	:	JUGO	SLAV
»P 13 ^ 7tt _ />	<c\	r>
•0®^®O© (3 26. > 82 y ;	01A0,t
MEHA N OTF H N! K A '	'
mehanotehnika izola
»Naša temeljna usmeritev mora biti politika stabilizacije. Bojevati se moramo za bolj stabilna gibanja, četudi za to ceno, da bo gospodarska rast nekoliko počasnejša.« (Tito na VIII. kongresu ZSJ)
» ... Osnovna organizacija sindikata bi morala biti hkrati tudi močan dejavnik izvajanja politike sindikatov kot skupne razredne organizacije delavcev.« (Kardelj: Smeri razvoja...)
10. kongres ZSS
Pred nami so kongresi ZS republik, Jugoslavije ter konference pokrajin. Za nas je pomemben 10. kongres ZS Slovenije, ki je potekal v obdobju težke gospodarske situacije, ki jo prav posebno občutimo v združenem delu. Zato mislim, da delo delegatov na kongresu ne bo lahko, zlasti pri sprejemanju nalog, pri katerih mora sindikat odigrati eno odločilnih vlog za izboljšanje gospodarske krize. To bomo dosegli samo tako, da se bomo stabilizacijsko obnašali vsi, to je od zveznih, republiških, občinskih organov do združenega dela. Zato menim, da naj bi bil ta kongres ZSS prelomnica, kjer biprešliiz besed na odgovorno izvajanje že tolikokrat obravnavanih in sprejetih nalog na vseh področjih našega delovanja.
Nujno potrebno je natančno opredeliti naloge sindikata pri sprova-janju vseh ukrepov, obenem pa ločiti, na katerih področjih so zadolžene ostale odgovorne strukture.
Zaostritev odgovornosti na vseh področjih pa ne more biti samo stvar sindikata. Na delovnih mestih moramo odločno, samokritično spremljati odgovornost do dela samega sebe, pa tudi do dela slehernega sodelavca v delovnem okolju.
Celotno združeno delo mora samozavestno verjeti v sebe in odločno nastopiti proti pojavom vseh vrst nepravilnosti v naši družbi. Posebno je treba zaostriti odgovornost družbenopolitičnih delavcev, ki delajo v družbenopolitičnih skupnostih in njihovo nesocialistično — nestabilizacijsko obnašanje, ki izredno kvarno vpliva v danem trenutku na zaupanje vseh delovnih ljudi. Povsod v republiki, v organizacijah združenega dela potekajo pred kongresni dnevi, na katerih obravnavamo kongresno gradivo, to je statut, resolucija — naloge sindikata, itd.
V naši DO smo se odločili, da gradivo najprej obravnavamo po osnovnih organizacijah TOZD, DSSS, nato pa vse skupaj na IOK OOZSS Mehanotehnika. Delavci našega kolektiva smo enotnega mnenja, da so kongresna gradiva dobro sestavljena, obstaja pa bojazen, kot sem že uvodoma omenil, da bodo naloge na žalost zopet ostale samo napisane.
Ob koncu bi rad poudaril, da samo z dobro organiziranim delom lahko delavcu omogočimo ob ustreznem socialnem varstvu dober, delovni učinek Delavčeva socialna varnost pa je vsekakor pogojena z dohodkom, ki ga ustvarja. Zato si vsi želimo, da bi pokongresni dnevi, oz. kongresni sklepiprešliiz besedne utopije na resnične naloge — dejanja za boljši jutri vseh delovnih ljudi. Dušan Sosič
Uspešna proizvodnja za Alžirijo
Uspeli smo, uspeli smo izvesti tisto, kar je v začetku izgledalo sploh neizvedljivo.
Po realizaciji prvih dveh naročil za Alžirijo, ko smo konec lanskega leta in spomladi • letošnjega leta izdelali 115.000 kosov različnih garnitur električnega vlaka, smo 31. maja 1982 dobili novo naročijo in sicer za:
10.000 kos. elektro pionirja,
10.000 kos. garnitur električnega vlaka T 316, 20.000 kos. garnitur električnega vlaka T 326 in 10.000 kos. garnitur električnega vlaka T 351. Takoj smo pristopili k pripravi, nabavili smo material, naredili smo plan izdelave posameznih elementov in pakiranja. Po razpoložljivih kapacitetah strojev in montaže je bilo predvideno, da izdelamo naročene količine do konca septembra.
Prve dni avgusta, takoj po kolektivnem dopustu nam je komercialni sektor posredoval zahtevo kupca iz Alžirije: »Naročene količine izdelkov zahtevamo v avgustu, dobave, ki ne bodo izvršene v tem mesecu, ne sprejmemo. V kolikor realizirate zahtevane količine v avgustu, smo pripravljeni naročiti do konca leta še dodatne količine raznih igrač.«
Postavljena zahteva je bila zelo težka in na prvi pogled neizvedljiva.
Vendar takoj smo pristopili k spremembi plana in ob upoštevanju splošnih prizadevanj naše družbe za povečanje izvoza, zmanjševanje negativne devizne bilance države in zaradi zagotavljanja zaposlenosti naših delavcev v novembru in aecembru smo začeli pospe-
šeno delati. Za montažo električnega pionirja smo začasno premestili 30 delavk in izdelali nekaj podsestavov tudi v našem TOZD »Pliš igrače«. Tako smo uspeli izdelati celotno količino že do 20. avgusta. Veliko več težav je bilo pri usklajevanju izdelave posameznih elementov in pakiranju garnitur. Lokomotive smo izdelovali na dveh linijah, skupaj z zapornicami v DE »Elektrovlak«, kretnice in škatle za baterije ter tračnice pa v DE »Tirni elementi«. Za montažo vagonov smo organizirali kooperacijo v TOZD »Pliš igrače«, v obratu Centra v Gabrovici in OOUR »Vajda« v Novigradu. Pakiranje garnitur je seveda potekalo v DE »Elektrovlak«.
Pri tej proizvodnji moramo poudariti, da so naše delavke in delavci pokazali veliko pripravljenost in razumevanje. Povečali so intenzivnost dela v rednem delovnem času in opravili vse manjkajoče delovne ure v popoldanskem času in ob prostih sobotah. Za proizvodnjo tračnic in kretnic, kolesnih sklopov in vozičkov smo opravili na strojih za brizganje tudi precej nočnih izmen.
Ob koncu lahko rečemo, da smo s skupnim prizadevanjem in delavnostjo uspešno opravili zastavljeno nalogo. Prav lahko računamo, da si bomo tudi v bodoče prizadevali in vložili vse svoje znanje in delo za izpolnjevanje podobnih nalog, s tem pa ustvarili vtis delovnega in dobro organiziranega kolektiva tudi daleč onstran naših meja.
Janez Mišigoj
Nova tehnologija brizganja
Ni dolgo tega kar je pričel delovati nov brizgalni stroj »Plastiniector GBF«. Zanimanje zanj je bilo veliko, saj radovednežev okoli stroja ni manjkalo. Stroj kot tak se ne razlikuje od drugih strojev za brizganje plastičnih mas, bistvena razlika je pri polizdelkih, ki jih ta stroj izdeluje. Izvedba stroja omogoča brizganje plastičnih mas v dveh barvah.
Izkoriščen bo predvsem za izdelavo tipk našega novega proizvoda — pisalnega stroja. Stroj lahko uporabljamo tudi za manj zahtevne polizdelke, kjer lahko z dvemi orodji brizgamo dva polizdelka različnih barv hkrati.
Delo brizgalca na tem stroju je povsem varno, saj je opremljen z najmodernejšimi varnostnimi sistemi.
Stroj za dvobarvno brizganje plastične mase je za Mehanotehniko velika in pomembna pridobitev, saj smo prav s tem izenačili tehnologijo z ostalimi zahodnoevropskimi državami.
Krešimir Žeger
Iz odpadnih materialov nove surovine
N
Uredniški kotiček
Prav gotovo ste presenečeni, ko držite v roki že drugo številko glasila. Prav gotovo je to med drugim tudi odraz večjega zanimanja za izhajanje glasila Ml, predvsem pa ima največ zaslug za to uredniški odbor — pravzaprav člani uredniškega odbora, ki s svojo angažiranostjo pripomorejo k »rojstvu« posamezne številke glasila. Želeli bi, da bi k sodelovanju oz. k nastanku glasila pripomogli tudi vsi ostali, ki niste člani uredniškega odbora. Prav vaši prispevki bi glasilo popestrili in naredili toliko zanimivejše. Skratka, dogodkov, želj, mnenj je veliko, od vas pa je odvisno, če bomo te dogodke, želje in mnenja predstavili v našem glasilu.
Družabno srečanje delavcev in upokojencev Mehano-tehnike, ki je imelo letos velik poudarek na praznovanju 30. obletnice obstoja našega kolektiva, je torej za nami. O vaših doživetjih in zadovoljstvu na tem srečanju ste v tej številki spregovorili vi — udeleženci srečanja.
Poleg tega zajema številka sestavek o pripravah na 10. kongres zveze sindikatov Slovenije. Opozoriti vas velja tudi na sestavek »Prihranek je boljše delo«, ki govori o energetskih težavah in načinu varčevanja s prepotrebno energijo.
Pozabili nismo tudi na našo stalno rubriko »Predstavljamo vam« — tokrat se nam bo predstavil TOZD »Kovinski izdelki« — delovna enota »livarna«, ki je žal naša edina stalna rubrika. Vseskozi si prizadevamo, da bi v našem glasilu vključili več stalnih rubrik, ki bi bile še bolj zanimive, predvsem pa odprte, torej namenjene predvsem vam.
Predstavili smo vam novi stroj za dvobarvno brizganje v TOZD »Tehnične igrače «
Spregovorili smo o uspešni proizvodnji za Alžirijo. Skratka izbranih tem je veliko, koliko so za vas bralce zanimive, pa bomo ugotavljali preko vaših pismenih pripomb, mnenj, stališč, ki jih v skrinjici za oddajo prispevkov ne bo manjkalo!?
V_______________J
Varčevanje
Da je varčevanje s surovinami pomembno, verjetno ni potrebno posebej poudarjati, saj se v današnjih razmerah zaostrenega gospodarskega položaja zaveda vse več ljudi.
Kje so vzroki za pomanjkanje surovin?
Lahko bi naštevali za vsako gospodarsko panogo posebne vzroke, vendar bi v splošnem lahko opredelili glavne vzroke takole:
1.	Naravna bogastva kopnijo
Svet se že leta zaveda, da je nagel razvoj tehnologije vplival na izdatnejše izkoriščanje naravnih bogastev.
To velja za vse vrste surovin, tako pri črni in barvni metalurgiji, petrokemiji, lesni industriji, atomski tehniki.
Ta povečana poraba je bila tudi povod, da so začeli ugotavljati, spremljati in nazadnje tudi predvidevati z raznoraznimi po-
stopki zaloge posameznih vrst surovin.
Podatki, ki so jih dobili iz teh raziskav so bili alarmantni, saj so nekateri prikazovali pomanjkanje ali celo totalno izrabo posameznih surovin že čez nekaj desetletij. To je seveda sprožilo celo vrsto ukrepov, s katerimi naj bi optimalizirali porabo surovin. Med te ukrepe spada tudi obnova surovin.
2.	Izvoz surovin
Za našo državo je tudi ta dejavnik izredno pomemben, saj je to v večini primerov edini izhod za proboj na zunanji trg. Podobno je pri vseh nerazvitih državah, ker se zaradi zaostale tehnologije, šibkega znanja in večkrat tudi nedelavnih navad ne morejo na drugi način vključiti v mednarodno delitev dela.
To seveda siromaši domače tržišče in zahteva od vseh nas izredno veliko zavest pri izrabi surovin.
Malomarnost, neracionalnost in podobne naše »vrline« ne
smejo imeti več mesta v naši zavesti, kajti v nasprotnem, si bomo skrčili že takomajhen delež surovin, ki nam je še na razpolago, saj je jasno, da se še vrsto let ne bomo otresli tovrstnega izvoza.
Eden od bistvenih vzrokov, ki nas silijo na varčevanje je seveda tudi cena surovin, katere gibanje je nedvomno povezano z zgoraj navedenimi faktorji. Vzrokov zaradi nenehnega dvigovanja cen surovin je več, vendar je tudi tu, čeprav so v večini primerov cene pod družbeno kontrolo, močno zaznaven zakon ponudbe in povpraševanja. Drugi bistveni element je že omenjeno siromašenje rude za posamezne primere. Kot primer naj navedem pridobivanje bakra iz Bora. Pred cca 10 leti je ruda vsebovala 1,5 — 2% Cu, danes pa kopljejo rudo le še z 0,5% Cu. Pri isti tehnologiji pridobivanja je jasno, da je sedaj baker le iz tega naslova dražji (zanemarimo druge dejavnike) za 3—4 krat. Ob tem je znano, da vsebujejo rude na južnoameriških nahajališčih še vedno preko 55% Cu.
Koliko cena surovin v naših TOZD vpliva na povečanje cen končnih izdelkov, je razbrati iz poročil o poslovnem izidu, vendar predstavljajo za celotno OZD materialni stroški cca 50% celotnega prihodka. Kot vidimo, je to precejšen delež in bi morali ravno na tem področju iskati notranje rezerve.
Reciklaže
Hiter	industrijsko—tehnični
razvoj v svetu in tudi pri nas spremljajo tudi nekateri negativni pojavi. Nevarnost raznih škodljivih plinov in zastrupljenih odpadnih voda je vse večja. Zato so se tudi razvili razni postopki za odpravo teh nevarnosti, ki se v splošnem imenuje reciklaža.
Osnovna naloga reciklaže je zadovoljevanje ekoloških, energetskih in družbeno—ekonomskih ciljev.
Ti cilji so:
— izkoristiti je potrebno čim večji del odpadkov za nadaljnjo uporabo (čiščenje vode in drugih surovin),
— predelava odpadkov za sekundarne surovine (predelava papirja), ali v produkte visoke tržne vrednosti, pri tem pa naj bo količina neizkoriščenih odpad-, kov čim manjša in neškodljiva za okolico.
V svetu poznamo mnogo sistemov za reciklažo, ki so glede ’ na vrsto odpadkov različni, zajemajo pa postopke od zbiranja in skladiščenja surovin, transporta, obnove materialov, shranjevanje odpadkov do končnega uničenja ali odlaganja neizkoriščenih odpadkov.
Kot vidimo, je to kompleksen sistem, na katerega deluje mnogo zunanjih in notranjih
(nadaljevanje str 3)
(nadaljevanje z 2. str.) sprememb. Zato moramo tak projekt vsekakor projektirati z metodami simuliranja na elektronskem računalniku, s katerim dobimo tudi pregled nad vse materialne in finančne pokazatelje in nad dinamiko procesa.
Poleg omenjenega nam v daljšem časovnem razdobju predstavlja reciklaža tudi varčevanje, saj poleg uporabljenih očiščenih ostankov, pridobivamo še nove vrste materialov. Danes so za reciklažo primerni v glavnem vsi materiali. Naj naštejem tiste, ki jih uporabljamo v Mehanotehniki: vsi termoplasti (plastične mase), vsi materiali črne in barvne metalurgije, naftni derivati (razna olja), papir.
Za primer naj na kratko obravnavamo reciklažo plastičnih mas:
Plastične mase je skoraj nemogoče uničiti in je v veliki meri možna uresničitev nekega futu-rologa, ki pravi, da bo za dva tisoč let na svetu le še sonce in plastika. Ravno ta problem poi-skuša rešiti sistem za reciklažo plastike tako, da te odpadke vednc znova vrača v proizvodnjo.
Kako poteka?
Odpadki gredo preko linije prečiščevanja, kjer se razdvajajo in lomijo v izpiranje in sušenje, nato se segrevajo in preidejo v tekočo maso, iz katere se nato pridobiva granulat. V vsaki fazi procesa se odstranijo razne nečistoče in to glede na hidromehanske, težinske, volumetrične ali druge lastnosti materialov. Cel proces poteka praviloma av-tomatrizirano, dobljen granulat pa je v veliki meri podoben granulatu, narejenemu iz primarnih surovin, saj vsebuje izredno majhne količine nečistoče.
Ce hočemo te vrednosti tudi izrabiti, moramo v prvi vrsti vedeti, da odpad že dolgo ni več smetišče, kjer je material namenjen uničenju temveč, da postajajo iz naših odpadnih materialov nove surovine, ki nam pomagajo v svetlejšo prihodnost.
Jadran Stubelj
Nekaj misli
Ni večjega od oblasti nad samim seboj in nad svojimi slabostmii
(Gratian)
Uvod
S pričujočim sestavkom želim podati nekaj najsplošnejših misli o disciplini, o njenih pojavih, oblikah, o smislu spoštovanja discipline in o posledicah nespoštovanja. Razumljivo je, da se zaradi splošnosti preskoči in prezre marsikatera pomembna okoliščina. V kolikor bo bralec take okoliščine opazil in zaznal, bo s tem dosežen del namena.
Splošno o disciplini
Disciplina je tujka, je latinska beseda in ima svoj prvotni pomen:	znanje, nauk, učni
predmet, olika, sestav. Ker je torej za vsako pridobitev znanja potrebna neka zadržanost, nek red, so to značilnost prenesli tudi na gospodarsko področje, to je v odnose pridobivanja, proizvodnje, delitve, menjave in potrošnje dobrin. Zato pomeni pojem discipline red, podrejanje kakemu redu ali predpisom, poslušnost, pokorščina.
Kaj je disciplina in kaj kršitev delovnih obveznosti v organizaciji združenega dela?
Vsakdo, ki sklene delovno razmerje z drugimi delavci v katerikoli OZD, se mora podvreči disciplini. Brez te bi bilo v sleherni organizaciji delo nemogoče. Kaj je torej disciplina? Disciplina pomeni skupnost pravil za ravnanje in vedenje delavcev v TOZD, DSSS in v vsaki organizirani obliki dela. Kršitve teh pravil so disciplinski prestopki, za katere se lahko izrečejo disciplinske sankcije.
Na podlagi zakonskega izrazoslovja (zakon o združenem delu)
o disciplini
imenujemo disciplinske prestopke »kršitve delovnih obveznosti«.
Zakonodajalec je zato izrecno določil, kateri ukrepi se lahko izrečejo za kršitve delovnih obveznosti in delovne discipline seveda, v kolikor se delavca spozna za odgovornega oz. krivega za storjeno kršitev. Za katere kršitve delovnih obveznosti in delovne discipline se bo izrekel opomin, javni opomin, razporeditev delavca na druga dela in naloge za določen čas, denarna kazen in prenehanje delovnega razmerja, pa mora biti določeno v internih samoupravnih splošnih aktih.
Ne da bi se spuščal v razlago vsebine posameznih ukrepov, naj povemo samo, da je potrebno v internih samoupravnih aktih določiti kršitve delovnih dolžnosti in delovne discipline in predviden ukrep zanje, ali obratno za vsak ukrep naj bi bilo predvideno, katere kršitve ga pogojujejo.
Vendar pa je po samem zakonu možno izreči določene (zlasti najtežje) ukrepe samo v primerih, ki jih sam zakon taksativno našteva. Mislim, da bi morali temeljni idejni in akcijski nosilci samoupravne socialistične morale v OZD kot npr. družbenopolitične organizacije in samoupravni organi v svojem delovanju nenehno skrbeti za seznanjanje članov kolektiva z najbolj pogostimi odklonskimi pojavi (npr. zamujanje, predčasno odhajanje z dela, ipd.)
Zakonodajalec je s tem želel poudariti posebnost teh kršitev, tega negativnega odstopanja od samoupravno dogovorjenih ciljev vserh delavcev TOZD. Za uresničitev teh ciljev je potrebno določeno (normalno) obnašanje vseh subjektov, spoštovanje dogovorjenega reda, navad in postopkov. V praksi pravimo, da je potrebna disciplina, da moramo biti disciplinirani. Jasno je torej, da kdor ni discipliniran, običajno krši delovne obveznosti, v kolikor je taka disciplina opredeljena kot kršitev. Vnaprejšnja določenost kršitev delovnih obveznosti (primerov nediscipline), kakor tudi ukrepov (kazni) je obvezna. Velja namreč pravilo, da ne more biti nihče kaznovan za prekršek, prestopek, kaznivo dejanje oz. kršitev delovnih obveznosti, če niso ti bili predhodno (pred storitvijo) kot taki opredeljeni v zakonu, odloku oz. samoupravnem aktu.
Vse preveč prepuščamo disciplinskim organom v OZD golo
ugotavljanje odgovornosti za kršitve delovnih obveznosti in izrekanje ukrepov, vse prerrialo pa iz njihove dejavnosti povzemamo splošne pojave nediscipline in jih posKušamo v okolju, v katerem so nastali, tudi odpravljati.
Res pa je tudi, da bi moral sam disciplinski organ upoštevati določene subjektivne in objektivne okoliščine, v katerih je bila kršitev storjena in na določene načine vplivati na njihovo odpravo (npr. s seznanjanjem prijaviteljev, vodstva TOZD o izjavah prič, obdolžencu, preiskovalnega postopka ipd.).
Od razgledanosti (kulturnosti) članov disciplinskega organa pa bo odvisno, koliko bodo upoštevane naslednje okoliščine:
— neoporečno delo delavca,
— sposobnost in volja delavca do samokritike,
— stiska, v kateri seje delavec znašel zaradi socialnih in drugih okoliščin.
— osebne okoliščine in lastnosti kot npr. zrelost osebe, osebna deviiranost, intelektualne nerazvitosti, znižane stopnje samokontrole,
— starost delavca in podobno. Sklep:
Nedvomno vsi soglašamo, da je nedisciplina negativen pojav. Kršitelje discipline tako ali drugače kaznujemo:
z disciplinskim ukrepom, s prezirom, s posmehovanjem, z opravljanjem, ipd. Res je, da je kršitelj večidel za svoje negativno ravnanje, storitev oz. obnašanje sam odgovoren. Ponovno pa je poudariti, da premalo upoštevamo v praksi dve dejstvi:
1. da tudi okolje, v katerem kršitelj živi in dela, vpliva na njegovo nediscipliniranost, bodisi v aktivnem ali pasivnem smislu;
2. da se aktivnega družbenega prepričevanja in preprečevanja v delovnih okoljih premalo poslužujemo.
Milan Vuga
30 LET MEHANOTEHNIKE
DOPISUJTE
V
NAŠE
GLASILO
Odpadni material mnogokrat roma v koš za smeti — zakaj tako?!
Risparmio e lavoro migliore
Zaposlen invalid in psihodinamika medsebojnih odnosov
La crisi economica mondiale determinata in primo luogo dallaumento del costo del greggio, rifflessasi immediatamente sul settore energetico ha interessato e con-tinua tutt‘ora a farlo anche il no-stro paese.
Per far fronte airenorme au-mento delle spese si e dovuto quindi stendere un piano di sta-bilizzazione economico a livello nazionale nella realizzazione del quale si sono impegnate tutte le forze sia politiche che so cio economiche della Jugoslavia. Ma, al di la dele norme sono i la-voratori nelle fabriche quelli che vengano chiamati in prima per-sona a rendere fattive nella prossi quatidiana, tute le inizia-tive concordate in cammere per evitare inutili sprecchi di energia, per facendo funzionare nella maniera piu razionale e conve-niente possibile il processo lavo-rativo. Ecco perche in una fab-brica come la nostra sia il con-summo di energia destinata al processo tecnologico di produ-
Svetovna gospodarska kriza, ki jo je v prvi vrsti povzročilo povečanje cene nafte in se je prvenstveno odrazila na energetsko področje, je seveda prizadela in še naprej prizadeva tudi našo državo.
V boju za premagovanje izrednega povečanja stroškov smo zato morali pripraviti plan gospodarske stabilizacije na državnem nivoju in na realizaciji le tega so vpete vse sile družbenega, političnega in gospodarskega življenja celotne Jugosla-vijd. Toda poleg predpisov so prav delavci v tovarnah tisti, ki v vsakodnevni praksi pretvarjajo v stvarnost vse sprejete dogovore za smotrnejše izkoriščanje energije in to ne da bi zato trpela racionalnost in čimboljša pripravljenost delovnih procesov. Prav zato tudi v tovarni, kakršna je naša, je potrebno porabo energije za neposredni tehnološki proces proizvodnje, kakor tudi energije, namenjene človeškemu faktorju, nenehno spremljati in držati v dogovorjenih okvi-rijih.
zione che quello di energia destinata al fattore umano vanno rigorosamente controllati e con-tenuti entro i piani stabiliti.
II nostro reparto energetico ha gia avviato seria iniziative per contenere i consumi di enegia. Una di queste riguarda 1‘instal-lazione di collettori solari per il riscaldamento dell‘acqua, pro-grammata entro la meta dell anno prossimo, mentre ha gia installato le finestre a doppia vetrata in diversi reparti ed ha proveduto montando porte a chiusura meccanica immediata a far si che il passagio, da un reparto alCaltro dei carrelli eletrici adibiti al trasporto da prodotti non causi un calo della temperatura nei reparti stessi. Con cio non si vuole soltanto elogiare il reparto energetico, ma si invi-tano tutti i lavoratori della nostra fabbrica a conthbuire, giomo per giorno, al risparmio di energia senza che per cio ne venga a pa-tire il processo lavorativo in generale.
Josip Valenta
Naš energetski oddelek je že prevzel resne mere za omejevanje porabe energije. Ena izmed teh mer zadeva inštalacije sončnih kolektorjev za ogrevanje vode, programa, ki naj bi se realiziral v prvi polovici naslednjega leta. Med že izvedene naloge pa sodi montaža dvojnotesnilnih oken v nekaterih oddelkih ter vrat na avtomatsko mehanično zapiranje in to z namenom, da bi onemogočili oz. omilili zniževanje prostornih temperatur ob prehodu električnih vozičkov med posameznimi oddelki.
Seveda s tem ne želimo samo pohvaliti energetski oddelek, ampak pozivamo vse delavce naše tovarne, da bi dan za dnem s svojo pozornostjo in prizadevnostjo prispevali k zmanjševanju porabe energije, ne da bi pri tem na kakršen koli način bil prizadet normalni delovni proces.
PREVEDLA: Dorjana Okretič
PRAVICA DO DELA
Delo daje človeku pogoje za obstoj, mesto v družbi in občutek lastne vrednosti. Vsakomur, ki lahko dela, zagotavlja ustava pravico do dela tudi invalidom. Toda nanje še vse preveč gledamo kot na socialno kategorijo, ali kot na stranski vir proizvodnje. O razvijanju njihovih preostalih sposobnostih pa razmišljamo šele tedaj, ko nas v to primora reševanje posameznih primerkov kljub temu, da smo z zakoni in dogovori že marsikaj uredili — pa naj gre za invalida od rojstva ali tistega, ki je postal invalid kasneje. V miselnosti zdravega človeka so še vedno usedline zakoreninjenega prepričanja, da je invalid revež, ki naj bo varno spravljen v zaščitniškem okolju, če pa že dela, pa je glavno, da ni škode. Res, da se v praksi ta miselnost umika enakopravnemu in tovariškemu odnosu, a žal še prepočasi. Pa tudi invalidi sami se velikokrat preobčutljivo in prehitro umaknejo.
Vsaka invalidnost torej povzroča v našem življenju, procesu samorealizacije, vrsto omejitev. Kako bo nekdo realno sprejel svoje omejitve, oblikoval nove cilje, usklajene s svojimi sposobnostmi, pa je zapleten proces, ki traja različno dolgo pri različnih osebnostih. Ta proces s pojmom adaptacije na invalidnost, je odvisen od več dejavnikov:
— od človekove osebnosti — njegovih predhodnih izkušenj, mnenj, stališč, vrednost, za osebo značilnih obrambnih mehanizmov, ipd.
— od njegovega okolja — koliko ga sprejema, ga vzpodbuja, mu pomaga, kakšne so realne možnosti za ponovno vključitev v okolje, ipd.
— od realne »teže« prizadetosti
V procesu sprejemanja invalidnosti lahko nastajajo tudi različne motnje: Znižana koncentracija, težave z zapomnivostjo, slabše intelektualno funkcioniranje, zniža se čustvena toleranca, poveča vzburjenosti, ipd.
Te težave pa ob ustreznem vodenju in razumevanju okolice s časoma obledijo. Take reaktivne psihične težave opazimo, tudi pri osebah, ki preživljajo hujše duševne stiske.
Vrsta teh psihičnih težav, ki so reaktivnega značaj (ker nastajajo kot reakcija na neugodne doživljanje in situacije) in praviloma sčasoma obledijo, pa lahko
zaradi neustreznega odnosa okolja do takšne osebe vztrajajo ter prerastejo v nadležne in trdovratne psihične težave. Tako neustrezno odzivanje okolice je večinoma rezultat nezadostnega poznavanja tovrstne problematike.
Kaj je torej tisto, kar naj bi bilo značilno za medsebojne odnose prizadete osebe, ki se vključuje v delo (rehabilitand), mentorje (navadno je to neposredni vodja) in sodelavce?
Osnovna relacija naj bo medsebojno zaupanje, vzpodbujanje, spremljanje. To pa nikakor ne sme biti usmiljenje do prizadete osebe, niti ne brezmejna toleranca za njegove morebitne napake. Pomeni naj, da osebi zaupamo, jo usmerjamo, vzpodbujamo, razumemo in jo spremljamo. Za uspešen potek rehabilitacije je potrebno, da oseba sprejme cilje, da se z njimi identificira ter, da so ti cilji usklajeni s cilji skupine, v katero so vključeni. Skozi skupno aktivnost, ki je usmerjena k doseganju skupnega cilja, se oblikuje odgovornost posameznika in povečuje medsebojno povezavo skupine.
Tudi način stimulacije ima pomembno vlogo pri medsebojnih odnosih. Najuspešnejša je vsekakor pohvala za ustrezno opravljeno delo, v primeru neuspeha pa kritiziramo samo napako, torej dejanje ločeno od osebnosti rehabilitanta. Graje še posebej javne, pred sodelavci se izogibamo, prav tako kritike osebnosti. Če se napake ali neuspešnosti ponavljajo, je ustrezneje, da poskušamo analizirati napako — morda je bila storjena že v poklicnem usmerjanju in raje pravočasno popravimo ali skušamo uvesti dodatne ukrepe za odpravo problemov.
Večkratni, ponavljajoči se neuspehi ob velikem vloženem naporu rehabilitanta, lahko kaj hitro povratno vplivajo nanj in izgubi motivacijo za nadaljevanje usposabljanja, oziroma mu ustvari občutek nesposobnosti.
Kadar konkretno obravnavamo problem ustrezne zaposlitve invalida, se moramo vprašati, kako bodo reševali naš problem, saj se morda lahko že jutri znajdemo v enakem položaju tudi tisti, ki smo danes še zdravi.
Skupine in kategorije invalidnosti
Čeprav imajo invalidi priznano določeno stropnjo socialne varnosti, pa njihov položaj ni enak.
(nadaljevanje str. 5)
iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimmiiiiiiiimiiiimiiiiHiiii111
— prevod — prevod —
tlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllMIliHIHII''
Prihranek je boljše delo
(nadaljevanje s 4. str.) Tako imamo pet različnih skupin formalno pravnih mehanizmov, ki obravnavajo pet različnih skupin invalidov:
— otroke in mladostnike z motnjami v telesnem in duševnem razvoju
— delovne invalide
— invalide — vojaške zavarovance
— vojaške invalide in civilne invalide vojne
— druge invalidne osebe
Delovni invalid je zavarovanec, ki je na podlagi invalidnosti dobil pravico iz invalidskega zavarovanja. Invalidnost pa je podana, če nastane pri zavarovanju izguba ali zmanjšanje zmožnosti za svoje delo, ki ga je zavarovanec opravljal neposredno, preden je postal invalid in, ki je ni mogoče odpraviti z zdravljenjem oz. medicinsko rehabilitacijo.
Invalidnost ugotavljajo v teh primerih posebne invalidske komisije pri Skupnosti pokojninsko—invalidskega zavarovanja, ki uporabljajo svoja merila in kriterije, pri čemer so invalidne osebe 7 ozirom na svojo delovno zmožnost kategorizirane v tri skupine:
— vi. kategorijo se razvrstijo tisti, ki so popolnoma nezmožni za svoje in drugo ustrezno delo in se tudi s poklicno rehabilitacijo ne morejo usposobiti za delo,
— v II. kategorijo spadajo zavarovanci, ki so še zmožni za svoje delo, a tudi s poklicno rehabilitacijo niso zmožni opravljati polnega delovnega časa,
— v III. kategorijo pa spadajo zavarovanci, ki so deloma ali popolno nesposobni za svoje delo, lahko pa polni delovni čas opravljajo drugo ustrezno delo. oziroma se lahko s poklicno rehabilitacijo usposobijo zanj.
V primeru, ko se ugotovi, da zavarovanec ne more več z delom samostojno pridobivati sredstev za življenje, so pravice zavarovancev usmerjene k ponovni pridobitvi te zmožnosti z rehabilitacijo. Za poklicno rehabilitacijo delovnih invalidov skrbi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, delovna organizacija, v kateri je delavec delal, predno je postal invalid, pa mu je dolžna zagotoviti ustrezno delo, če zaradi invalidnosti ni več sposoben opravljati dela, ki gaje dotedaj opravljal.
Boža Mrakič
Jubilantje
Kdaj organizirana rekreacija?
O razvoju in organiziranosti rekreacije slišimo in preberemo v različnih sredstvih javnega obveščanja (po TV, po radiu, v raznih časopisih) pri tem pa prav gotovo nihče ne pomisli, kako je z rekreacijo pri nas — v naši delovni organizaciji. Žal o njej nimamo kaj dosti povedati, kajti rekreacija je v naši delovni organizaciji občasna, neorganizirana in stihijska. 1600-članski kolektiv, kakršen je Mehanotehni-ka, bi po navodilih RSS moral imeti urejeno službo za rekreacijo. Vendar temu ni tako.
Organizirane rekreacije ni, organiziranih odborov, ki bi za rekreacijo skrbeli nimamo, referentov ali organizatorjev rekreacije pri sindikatu ali skupnih službah ni. Že leta in leta rekreacija životari v odvisnosti od volje posameznika Organizirano deluje edino kegljaška sekcija, pa še ta verjetno zaradi tega, ker vodja te sekcije aktivno deluje v kegljaškem klubu Izola, tudi večina članov te sekcije so člani kegljaškega kluba Izola Od lanskega novembra do junija letos je bila ob petkih dve uri delavcem našega kolektiva na razpolago telovadnica v Strunjanu. Žal moramo spet ugotoviti, da je rekreacijo obiskovalo le malo delavcev, mogoče 10—15.
Kje so ostale panoge: nogomet, streljanje, balinanje, šah,
odbojka, košarka, rokomet, telovadba, teki, kolesarjenje, plavanje, planinstvo in še bi lahko naštevali.
Kar ne moremo verjeti, da v tako velikem kolektivu, kot je naš, ne moremo dobiti ustreznega kadra, ki bi bil pripravljen voditi celotno rekreacijo z vsemi športnimi panogami
Skupni jezik bi morali najti tudi sindikalna in mladinska organizacija in s skupnimi močmi in programom rešiti problem rekreacije v Mehanotehniki. Rekreacija prav gotovo ni luksuz današnjega časa, temveč nujna potreba v sedanjem hitrem tempu življenja.
Boris Milošev
25 let
Babič Sonja, Čič Albert, Jakac Slava, Klun Libera, Kocjančič Milka, Korenika Marija, Pincin Terezija, Stojanovič Ivana
(TOZD »Tehnične igrače«)
Jukič Tomo, Plaveč Aloiz
(TOZD »Pisarniške potrebščine«)
Barut Virgiiij, Polh Anton
(TOZD -Kovinski izdelki«)
Opora vida
(Tozb-Pliš igrače«)
Bjelovuk Gojko, Petrinja Janko, Pirjevec Avrelij
(TOZD »Orodjeremont«)
Ilič Liljana, Krevatin Viktorja, Mulec Zora, Pavlovčič Anton, Podreka Bibjana, Slavec Marjan, Šinkovec Bernard, Zornada Ana
(DSSS)
20 let Sosič Dušan
(TOZD »Tehnične igrače«)
Gunjač Nerino, Gustinčič Emil, Jerman Ivan, Petretič Re-miaio, Pucer Ivan
(TOZD »Kovinski izdelki«)
Babič Julijan
(TOZD »Kovinski izdelki«)
Fabjančič Viktorija, Žnebelj Pavla (TOZD »PliS igrače«)
Antolovič Nada, Bohinec Venceslav, Cetin Pijerina
(DSSS)
15 let
Babič Bruno Klavdij, Erzetič Ana, Hrvatin Santina, Kruivar Radovan, Miiigoj Janez, Muženič Romana, Pucer Miroslav, Urdih Milka
(TOZD »Tehnične igrače«)
Reanik Jože (TOZD »Kovinski izdelki«)
Antolovič Albin, Šuligoj Ivan
(TOZD »Orodje—remont«)
Bembič Marjan, Brezec Jože, Drole Angela, Gabrijelčič Gordana, Vinovriki Stjepan
(DSSS)
10 let
Bartianj Slavica, Božič Danica, Briševac Ružiča, Butinar Judita, Dodič Milena, Fabjan Edvina, Fabjančič Miško, Fikfak Štefica, Furlan Milena, Glasnovič Marija, Grbac Mira, Grbec Loredana, Hajdukovič Ivan, Horvat Marija, Hrvatin Avgust, Hrvatin Neva, Humar Angela, Janjič Mira, Jelušič Ana, Juričič Marija, Kozlovič Laura, Likon Bogomir, Madruša Bogomila, Miško Marija, Močibob Lidija, Morato Aleksandra, Obrekar Jožefa, Ole-nik Veselka, Paladin Zdenka, Palčič Dragica, Perc Štefanija, Prodan Katica, Ribarič Terezija, Rojc Ruia, Smajlla Jožefa, Stibill Ivana, Miklavčič Jadranko. Ašič Pejo, Stojnič Nevenka, Skropeta Anita, šorgo Sonja, š'ihovič Slavka, Šuber Ivanka, Tomažič Miroslava, Tubič Živko, Vincek Ljubica, Vižentln Ekaterina, Vrčon Vilma, Zankolič Judita, Žabar Ivanka, (TOZD »Tehnične igrače«)
Gladovič Ljubica, Ličen Boris, Nusdorfer Ivo, Pečar Irena, Praprotnik Olga, Skok Marija (TOZD »Pisarniške potrebščine«)
Bertocchi Olivera, Bezek Svetozar, Cerkvenik Albin, Giosefin Mario, Lončar Dušan, Medica Aldo, Radulovič Zdravka, Stepančič Marjan, Veselko Ivan (TOZD »Kovinski izdelki«)
Miklavčič Albina, Morato Klavdijo (TOZD »Orodje—remont«)
Barborič Dušan, Flego Danilo, Glač Mara, Ličen Marija, Medoš Olga, Peršič Marija, Tribuljak Katica, Vežnaver Luciano, Zimerman Mario, Iskra Edvard (DSSS)
Vsem jubilantom za njihovo dolgoletno delo in prispevek Mehanotehniki iskreno čestitamo.
Predstavljamo vam:
DE »Livarno«
Da imamo v Mehanotehniki tudi Livarno, vedo več ali manj vsi delavci v Mehanotehniki, če ne prej, pa vsaj, ko imajo probleme z raznimi pipami, ventili oz. ostalimi deli iz bakrovih legur. Zato bolj kot na samo predstavitev se bom osredotočil na razne probleme pri naši proizvodnji.
Vodja livarne Igor Makovec
V DE Livarna je trenutno zaposlenih 14 delavcev (v primerjavi z letom 1972, ko je bilo 35 zaposlenih). Tudi število instaliranih peči se je zmanjšalo za več kot polovico, pa tudi polovico delovnih prostorov smo odstopili ostalemu delu TOZD. Trenutno imamo tri indukcijske peči za taljenje medenine, dve peči za taljenje brona na kurilno olje, dve peči na plin za taljenje svinca, kositrovih legur, včasih pa tudi cinka.
V letu 1972 je bila instalirana linija za taljenje A1 zvezdic oz. polkontinuirano litje A1 palic. Ta linija za Al je obsegala talilno peč, homogenizacijsko peč ter posebne z vodo hlajene kokile. Danes te linije ni več.
Za pripravljalna dela uporabljamo centrifugo, v kateri sušimo
medeninaste ostružke, magnetni separator za ločevanje železnih delcev iz ostružkov brona, dve za paketiranje pločevine v priročne bloke. Pripravljalno delo je zelo pomembno za vso nadaljnje delo saj, če material ni skrbno prebran, pride slaba kvaliteta šarže, reklamacije in ostali
Skladiščnik Franko Blaževič
neprijetni postopki. Če material ni izsušen, lahko pride do eksplozij v sami peči, ki so življenjsko nevarne.
Kvaliteto šarž spremljamo in kontroliramo v našem laboratoriju, ki je v ta namen skromno, vendar zaenkrat dovolj dobro opremljen.
Naša proizvodnja obsega v glavnem pretaljevanje odpadnih komadov iz bakrovih legur v bloke z garantirano sestavo. Največ predelamo medenine, ki jo včasih vlivamo tudi v obliki trupcev (0 105 x 1250), ki so bili predvsem namenjeni za izvoz. To je bilo še pred leti, ko je bil material v tujini razmeroma drag, surovina na našem trgu pa poceni. Danes je situacija povsem obratna, poleg tega, da tudi surovine nimamo oz. je ne dobimo,
Naftna peč za taljenje brona
ker gre v izvoz v najnižji možni obliki (brez minimalno vloženega dela). Drugi po količini je predelan bron. Včasih smo proizvajali vse vrste kositrovih bronov, danes pa delamo le še 5%, ker se ostalih enostavno ne dobi več. še pred dvemi leti smo predelali nad 100 ton brona letno, letos pa ta količina ne bo segla nad 30 ton. Tudi kvaliteta zbraih surovin je izjemno slaba.
Proizvodnja ležajnih zlitin in lotov je že skoraj zgodovina. Osnova za te zlitine je kositer, ki ga ni v naši domovini. Vse je odvisno od uvoza. Tudi cena kositra v primeru, da ga dobiš, je tako’ fantastično visoka, da ga ne moreš predelati v zlitine, ker bi morali vse prodajati z izgubo. Predelava svinca obsega taljenje svinčevih odpadkov, čiščenje taline ter ročno vlivanje v kokile, kjer dobimo uteži za lokomotive za TOZD—I. Danes je tudi odpadnega svinca vedno manj tako, da se velikokrat zgodi, da moramo taliti čisti svinec v bloku ali celo svinčene cevi, ker so včasih cenejše od samega bloka. Vendar je cena v tem primeru tudi neprimerno višja tako, da postane že močan faktor pri prodajni ceni lokomotive.
Opisani program je vse, kar danes proizvajamo. V načrtu pa imamo, da bi se lotili druge stopnje predelave medenine in bronov. Vzpostavili smo že prve stike in dogovore za proizvodnjo raznih ladijskih delov, vendar je to vezano na investicije, kako pa je danes z investicijami, dobro vemo.
Velik problem pa nam predstavlja vzdrževanje peči. Vse peči so že precej dotrajane in potrebna so vsakodnevna popravila. Svojega vzdrževalca, ki bi bil posebej usposobljen za to vrsto popravil nimamo, pomagamo si sami, kolikor so nas izkušnje naučile, ostala dela pa izvršijo vzdrževalci v TOZD.
Ker ni stalnega vzdrževalca, pristopimo k popravilu, ko kak del odpove in tedaj je že prepozno. Ugasniti moramo peč, čakati da se ohladi, popraviti, zopet greti. Pri vsakem malem popravilu pride do velikega izpada proizvodnje. Temu bi se delno izognili tako, da je stalno ena peč v rezervi, kar pa ni vedno enostavno, ker vsi rezervni deli prihajajo iz uvoza.
Problem je tudi z delovno silo, ker so delovni pogoji zelo slabi. Že prvi občutek je neprijeten, ko (nadaljevanje str. 7)
Olivera Bertocchi v laboratoriju
6.	STRAN - Ml
Vlivanje MS trupcev nekoč ...
(nadaljevanje s 6. str.)
pogledaš v halo Livarne, saj je vsepovsod črno, saje, dim. Temperaturne razlike so precej velike (predvsem v zimskem času, ko je na peči+50°C, zunaj pa okoli 0°C in še burja). Nemalokrat je potrebno po osem ur delati zunaj na soritiranju, ko nosi veter dež do sredine skladišča, ko tudi streha nič ne pomaga. Sedaj, ko smo strešino zaprli s treh strani, je situacija nekoliko boljša.
V sami hali pa je povsod prisoten dim, čeprav imamo kar uspešno ventilacijo z novo fil-terno napravo. Vendar, če bi hoteli povsem prečistiti pline in povsem jih odstraniti iz hale, bi potrebovali najnovejša sredstva, ki pa so zelo draga, pa tudi današnje peči so povsem drugačne konstrukcije kot naše, saj gre tehnika z velikimi koraki naprej, mi pa smo se ustavili pred desetimi leti, ko smo opremili Livarno.
V zadnjem času se vse pogosteje pojavljajo novi problemi, ki bodo vse težje rešljivi in mi lahko vse manj vplivamo nanje. To so redukcije elektrogospodarstva in pomanjkanje naftnih derivatov.
IGOR MAKOVEC
Izlivanje brona v livarni
Vlivanje MS trupcev
Sortiranje materiala v skladišču
Oče moderne ceste
Ernest Guglielminotti, imenovan DOK TOR GOUDRON /e prvi uporabil katran za tlakovan/e ceste. DOKTOR GOUDRON /e italijanskega porekla (njegov oče se je boril v Garibaldijevih vrstah) in je doktoriral v medicini v Bernu leta 1886. nakar je služboval nekaj let kot zdravnik v nizozemskih kolonijah. Leta 1891 se je vrnil v Evropo in postal zdravnik ekipe, kije gradila observatorij na Mont Blancu; leta 1901 /e v cilju proučevanja, kako deluje razredčeni zrak na človeka, organiziral serijo poletov z balonom, itd.
Kako je prišel do tega, da je odkril lastnosti katrana in ga izkoristil za tlakovanje cest? Sam pravi o tem naslednje:
••Bil sem zdravnik v klimatskem zdravilišču na Ažurni obali, kjer sonce velikodušno pripeka in ceste pokajo od suše. Prah, ki se je tako dvigal, je bil za nas vse prava muka. Boril sem se proti n/emu na razne načine — s polivanjem ceste z morsko vodo ali petrolejem, kakor to delajo v Kaliforniji, kjer je nafte dovolj. No, oboje ni nič pomagalo, pa mi je šinilo v glavo, da bi cesto polil s katranom, kije največkrat ostajal neizkoriščen. Na to misel pa sem prišel zato, ker sem na Javi in Sumatri videl, kako so bolniške pole mazali s katranom. Tako sem s pristankom oblasti 13. marca 1902 pristopil k prvemu poskusu katraniranja
na 40—metrskem cestnem traktu proti Monte Carlu. Katran smo segreli do tekočega stanja in ga nato z metlo razmazali po cesti. Čeprav je bil naš postopek skrajno primitiven, je bil rezultat vendarle presenetljiv in tako smo pristopili k ••asfaltiranju•• glavne ceste. O uspehu smo poročali v Mooaco in Nico m tisk se je razpisal o zadevi . Kljub temu. so me nekateri proglašali za •>usijano glavo- in vsi predlogi za katraniranje cest so naleteli na hud odpor.«
Tako so ga tudi nazvali DOKTOR GOUDRON kar pomeni DOK TOR KATRAN. Toda kmalu so morali vsi priznati, da je zamisel pametna, kajti ko so cestna tla vsrkala katran, se prah na cesti ni več dvigal.
Leta 1902 so v Ženevi napravili poskus katraniranja in ženevski uspeh je Anglijo prepričal, da so k temu pristopili tudi v Angliji. Leta 1905 se je za katraniranje odločil tudi Pariz. In tako naprej.
Ker je bilo katraniranje cest občekoristna zamisel, je DOKTOR GOUDRON odklonil patentiranje svojega sistema in svojih naprav, ki so jih med tem izpopolnili. Tako je dobil tudi najvišja odlikovanja raznih evropskih dežel m poleg naslova DOKTOR GOUDRON tudi naslov OČETA MODERNE CESTE.	j	K
Mi velika smo družina
Letošnje družabno srečanje delavcev in upokojencev Mehanoteh-nike je za nami. Organizacijski odbor si je prizadeval srečanje čimbolj popestriti in ga izpeljati tako. da bi vsak na tem pikniku našel tudi kaj zase. da bi se vsak kar najbolje počutil in zabaval. Želel si je, da bi vsem udeležencem ostal kar največ časa v spominu, tudi zaradi tega, ker so na tem srečanju vsi delavci kolektiva, pa tudi upokojenci — graditelji današnje Mehanotehnike proslavljali 30. obletnico obstoja naše velike družine.
V kulturno zabavnem programu smo poslušali nastop koroškega partizanskega pevskega zbora, nekaj pesmi pa nam je zapel tudi obalni oktet. Udeležence srečanja je uvodoma pozdravil direktor DO tov. Starc Marjan. Osrednja točka prireditve je bil nastop humorista Jake Šraufcigra. Seveda ni potrebno posebej poudarjati, da smo se ob njegovem pripovedovanju od srca nasmejali.
Program smo zaključili z zabavnimi družabnimi igrami, v katerih so sodelovali naši delavci — udeleženci srečanja.
V igrici »tek v vrečah« je zmagala Liljana Jelenc.
V tekmovanju »pumpanje balona« je
bila najhitrejša Danica Cah.
Naslednja igra je bila »nošenje jajca na žlici.« Seveda so morali tekmovalci čimprej priti čez ciljno črto, ne da bi pri tem jajce razbili. Zmagala je Danica Cah.
Tekmovalo se je v igri »potiskanje škatle.« Tudi tukaj je bila za zmago odločujoča hitrost. Najspretnejši je bil Fabio Šorgo.
V zadnjih dveh igrah so delavci tekmovali v parih. V prvi igri sta tekmovalka in tekmovalec morala preteči tekmovalno stezo. Najbolje sta se »ujela« Marica Biščan in Petar Trivlč.
V zadnji igri so na svoj račun prišli sladokusci. Tekmovalni par si je sedel nasproti, drug drugega sta hranila s kremnimi rezinami. Da pa vse
skupaj ne bi bilo preveč enostavno, smo jim zave-zalioči. Najbolj »požrešni« sta bili Marija Klobas in Olga Jurcola.
Po končanem programu smo vsi že dobre volje pozno v noč ple-saliobzvokih glasbe ansambla Ottavija Brajka.Tudi prepevanje se je tu in tam slišalo, prepevanje veselih, razpoloženih in prijateljskih skupin.
Ko so se razgrete glave udeležencev po srečanju nekoliko ohladile, ko smo veselo rajanje in dobro voljo nadomestili v ponedeljek s prvim delovnim dnem v tednu, sem se z beležko in svinčnikom v roki odpravila k udeležencem srečanja. O svojem počutju in zadovoljstvu na družabnem srečanju so povedali:
Baruca Lidija, DE 1500
Letošnje družabno srečanje mi bo ostalo v najlepšem spominu, tudi zato, ker smo na tem srečanju obeležili 30. obletnico obstoja naše Mehanotehnike.
Vsako leto sem bila na srečanju, vendar mislim, da je bilo letošnje enkratno. Vso pohvalo moram izreči organizatorjem, saj je bil program dobro pripravljen in odlično izveden. Pevski zbor (Nadaljevanje na 9. strani)
(Nadaljevanje z 8. strani) in oktet sta lepo pela, nastop Jake Sraufcigra pa je bil fantastičen. Resnično od srca sem se nasmejala. Tudi prostor je bil dobro izbran, pa jedača in pijača odlično pripravljeni. Res vse je bilo lepo in iz piknika sem se vračala zadovoljna in vesela. Ob vsem tem pa ne pozabite napisati, da si takih srečanj še želim in ne samo jaz, tudi moje sodelavke. Želim si, da bi tudi na srečanja, ki bodo organizirana v bodoče, pripravili kulturnozabavne programe, da bi še povabili tako dobre humoriste.
Glavno želim si, da letošnje srečanje, takšno, kot je bilo, ne bi bilo zadnje.
Ardenko Morato, orodjarna
Na družabna srečanja hodim vsako leto. Letos je bilo srečanje najboljše, v primerjavi s prejšnjimi leti. Program je bil zelo dober, čeprav bi lahko mogoče vključili še kaj več družabnih igric. Vreme je bilo lepo, kar je pripomoglo k še boljšemu razpoloženju. Prostor je bil primeren, čeprav bi lahko kakšno leto piknik organizirali tudi kje drugje. Premalo je bilo sicer miz, vendar je za takšno maso ljudi zelo težko organizirati vse brez pripomb. Mislim, da bi takšno družabno srečanje, kot je bilo letos, morali še v bodoče organizirati. Motilo me je nekoliko edino to, da so na srečanje prihajali tudi drugi, čeprav je bilo namenjeno samo nam članom in bivšim članom kolektiva. Prav gotovo jih je na piknik privedel nastop Jake Sraufcigra, ki je bil res odličen.
Ob koncu pa lahko rečem, bilo mi je zelo všeč, zabaval sem se, nasmejal in sprostil.
Štikovič Slavka, DE 1200
Organizatorji srečanja so se letos res potrudili. Predvsem so nas presenetili s pestrim in lepim programom. Pevski zbor je zelo lepo zapel, čeprav ga je bilo slabše slišati, ker je pel brez ozvočenja. Družabne igrice so vse skupaj zelo popestrile. Všeč mi je bil tudi kratek, a zelo jasen pozdravni govor tov. Starca, izvrsten je bil Jaka Šraufciger. Hrana je bila okusna, mogoče je bila pleskavica za moj okus nekoliko preveč pikantna. Tudi glasba je bila v redu, saj so zame, ki sem nekoliko starejša, domače pesmi zelo lepe. Kaj mi je bilo najbolj všeč, sprašujete? Vse, res vse je bilo čudovito, seveda pa sem se najbolj zabavala ob pripovedi Jake Sraufcigra.
Na srečanje bom še prišla in upam ter želim, da bi takšna srečanja še organizirali, saj kulturno—zabavni program, pa naj bo še tako skromen, celotno srečanje izredno poživi in popestri.
Čekič Marija, DE 1100
Družabna srečanja niso bila še nikoli tako prijetna in zabavna, kot je bilo letošnje.
Pevci so lepo peli, koroški partizanski pevski zbor se je slabo slišal, ker ni bil ozvočen. Jaka Šraufciger je bil odličen, nasmejali smo se mu do solz. Želim si, da bi še prišel, da nas bi zabaval še na prihodnjih srečanjih. Njeni želji se je takoj pridružila vsa skupina sodelavk. Glasba je bila dobra, nekateri, predvsem mlajši so pogrešali moderno glasbo, prazaprav se mi zdi, da Brajko ni igral svojega običajnega programa. Pijača in hrana je bila dobra, čeprav menim, da je je bilo preveč. Mogoče bi bilo v bodoče boljše in bolj varčno, če bi delili samo en obrok hrane. Družabne igre so bile zabavne in prav gotovo ne bi smele izostati na nobenem srečanju. Najbolj všeč mi je bil »Jakec« in njegov nastop.
Mislim, da je letos lahko vsak udeleženec na srečanju našel kaj zase, da mu je piknik ostal v lepem spominu tako, kot je meni
pa se skoraj ni slišalo. Če se program že organizira, je treba poskrbeti, da se ga lahko tudi nemoteno spremlja in posluša. Sicer pa na pikniku nisem bila ves čas prisotna.
Všeč mi je bilo to, da so se ljudje zabavali in se veselili.
Resimovič Ema, računo vodstvo
Družabno srečanje je bilo odlično, precej boljše kot prejšnja leta. Program je bil zelo pester, všeč mi je bil tudi govor direktorja, je bil kratek in jedrnat.
Jaka Šraufciger je bil perfekten, nasmejali smo se mu in menim, da je smeh in dobra volja tisto, kar danes v tem tempu življenja, nujno potrebujemo. Glasba je bila dobra, čeprav so bile pavze nekoliko predolge. Všeč so mi bile tudi družabne igre, ki bi lahko bile organizirane na vsakem srečanju. Nekoliko več pozornosti bi morali posvetiti varnosti in redu, saj tudi letos negativni izgred, na žalost ni mogel izostati. Pretep se je zgodil pri naši mizi, kar me je nekoliko spravilo v slabo voljo. Prav gotovo ravno taki dogodki kvarijo veselo razpoloženje.
Sicer pa sem bila zelo zadovoljna, na srečanju sem se nasmejala, sprostila in zabavala. Bilo je pač O.K.
Babič Olermo, upokojenec
Letošnji piknik je bil odličen. Dan je bil lep. Sedel sem med upokojenci, vesel sem bil, da
smo se zbrali v tako velikem številu. Program je bil dobro organiziran in lepo izveden. Šraufciger je bil zelo v redu, nasmejali smo se mu. Mogoče je za moje poglede, ki sem »starejša generacija«, uporabljal nekoliko preveč neprimernih izrazov, sicer pa je imel pravi humoristični nastop.
Hrana je bila dobra, pijača tudi. Všeč mi je bil njegov jeder-nat pozdrav. Na pikniku sem se zabaval in mi je bilo zelo všeč, tudi ostali upokojenci, ki smo sedeli skupaj, so se o pikniku izrazili zelo pohvalno.
Najlepše mi je bilo to, ko smo prišli na srečanje (bilo nas je kakšnih 5 skupaj), nas je direktor sprejel in poiskal prosta mesta za sedeti, kajti bilo je že vse zasedeno. Prostor prireditve je bil dobro izbran. Taka srečanja so zelo pozitivna, saj poglabljajo odnose med delavci v kolektivu. Na srečanje bom še prihajal, letošnje me je namreč zelo navdušilo.
Zelo sem zadovoljen, ker gre podjetju dobro, veselim se uspehov kolektiva in sem ponosen, ker se pri tem čutim soudeležen.
Polh Marija, upokojenka
Družabno srečanje mi je bilo letos izredno všeč. Organizacija in izvedba programa sta bili odlični. Všeč so mi bile uvodne direktorjeve besede. Pijača in jedača je bila odlična, čeprav je bila pleskavica preveč papricirana, kar je za nas starejše ljudi težko prebavljivo. Program je bil zabaven, od srca sem se nasmejala Jakovim šalam, ki je svoj program izvedel perfektno.
Družabne igre so bile zabavne, vse je bilo zanimivo in veselo tako, da smo se lahko resnično zabavali in sprostili. Glasba mi je bila .:elo všeč, sploh mi je ansambel Ottavija Brajka od vseh najbolj všeč. O tem pikniku sem se pogovarjala z velikim številom udeležencev in povem vam, da so bili vsi izredno zadovoljni, rekli so, da boljše sploh ne bi moglo biti. Prostor je bil primerno izbran za tako veliko množico. Ne vem, kaj mi je bilo najbolj všeč, vse resnično čisto vse je bilo lepo in nepozabno. Zadovoljna in vesela ter z nepozabnimi vtisi sem ob koncu odšla domov.	Sandra	Grbec
Ukmar Eleonora, TOZD »Pisala«
Družabno srečanje mi ni bilo všeč, prevelika gužva, premalo je bilo prostora, muzikantje so imeli predolge pavze in so igrali premalo modernih pesmi. Tudi program ni bil kaj prida. Jaka Šraufciger je bil nekoliko preveč vulgaren, petja pevskega zbora
  n mn mn im miimiiiiiiiiiiimiim im i mi iiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m i m iiiiiimiiiii um um im m m muhi iiiiiiiiiiiiiiiiiiii Milinimi   mm
— utrinki v slikah — utrinki v slikah —
IIIIUIIIIIIIIUIIIIIIMUIUIIIUIUIIIIIUIIIUIIIUIUUIUUIIIIIIUUIUIUIUUIUUIIIIIHUMIIIUIUIIIIIIMIIUIIIUIUUIUIIIUIIIUIIIUIIIUIIIIIIIIUIIIUIIIUIIIUIIIUIIIUIUIIIUIIIIIIIUIIUIIUUIIIIIUIIIUIIUIUUIMMUIUIIIUUIIIMIIIMIMMMIMMI
Prepevali so nam tudi fantje iz Obalnega okteta
Smeh in dobra volja ... spremljali smo Jakov nastop
pa saj ga poznate
Ocenjevalna komisija pri družabnih igrah
Na naše kuharje tudi nismo pozabili .... Oh, kako lepo dišijo klobase .
Družabno srečanje 1982
Kadrovske vesti
Odšli iz podjetja TOZD I
1. Mihajlevič Stanislav, v JNA
2. Horvat Marija, sporazumno
3. Kiš Durdinka, sporazumno
4. Smaljcelj Ivanka, invalidsko upokojena
5. Koblar Marija, starostno upokojena
6. Evdjič Ljubica, sporazumno
7. Lazarevič Mirjana, sporazumno
TOZD IV
4
1 Madžar Stojan, sporazumno
2. Cvijanovič Stojan, sporazu-• mno
3. Janeš Dragutin, invalidsko upokojen
Prišli v podjetje TOZD I
1. Krulčič Roman, oskrbovalec strojev
2. Kineže Boris, obhodni kontrolor
TOZD VI
1. Skoberne Janja, strojni šiva-lec
2. Cvijič Cvijeta, sestavljalka
3. Lever Klara, sestavljalka, ši-valka
4. Ludvik Nadja, sestavljalka, ši-valka
5. Drožina Kristina, sestavljalka šivalka
TOZD VIII
1. Hudales Iztok, orodjar
2. Črnac Jordan, vodovodni inštalater
3. Majnik Darko, strojni ključavničar
Humor
Zakonski mož opazuje svojo ženo pri oblačenju in jo začudeno vpraša:
»Zakaj pa imaš vozel na ne-derčku?«
»Oh«, odgovori ta malomarno, »to je zato, da moj šef ne pozabi opraviti nujnih poslov «
Janez pobara svojo prijateljico: »Preden se poročiva! Znaš sploh kuhati?« Ona pa: »Preden se poročiva, znaš vsaj pomiti posodo?«
Ob zajtrku sprašuje mama svojo hčerko:
»Kako je bilo na zabavi pri prijateljici?«
»Čudovito, mamica!« »So bili fantje spodobni?«
»Ah, ne govori, tako spodobni in dolgočasni so bili, skoraj so pokvarili vse vzdušje!« — »Toda zakaj si se vrnila šele ob šestih zjutraj?« — »Preneumno, veš mama, prišla bi že prej, pa sem nederček in hlačke iskala po sobi kar dve uri!«
— Oče, oženil se bom! ..
— Ne boš se, sinko! Za ženitev še nisi dovolj razsoden in zrel.
— In kdaj bom po tvojem dovolj razsoden in zrel?
— Ko ne boš več mislil na ženitev...
Petrinčičeva se zvečer peljeta z avtom v gledališče.
Daleč naokoli so parkirni prostori že zasedeni in po desetih minutah iskanja pravi žena možu:
»Danes si zopet dokazal, da si teslo. Vsi drugi so našli parkirni prostor, le ti ga nisi!«
Ml Mehanotehnika izdaja delovna organizacija »Mehanotehnika« Izola.
Glasilo izdaja uredniški odbor: Jože Bolha, Andrej Dujc, Vojko Mahnič. Albin Lovrečič, Željko Popovič, Dušan Sosič, Boris Šlosar. Glavni urednik: Sandra Grbec Odgovorni urednik: Milan Vuga Tehnični urednik: Brigita Kukovec Fotografije: Žika Jovičič Naslov uredništva: Ml MEHANOTEHNIKA, 66310 Izola, Polje 9. telefon 62—121, int. 205.
Priprava za tisk IBM—Dnevnik Ljubljana.
Tiska: BIROTISK Grosuplje.
Glasilo izhaja v nakladi 2000 izvodov.
Po mnenju republiškega komiteja za informacije SR Slovenije št. 421—1/72 z dne 2.9.1980 je glasilo Ml Mehanotehnika oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov (7 točka 1. odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu — Ur list SFRJ 3372).
Upokojili so se...
šmajcelj Ivanka, — pri nas je bila zaposlena od 3.5.1963 do 31.7. 1982 na delih in nalogah sestavljalke-pakovalke
Koblar Marija — pri nas je bila zaposlena od 13.9.1962 do
21.9.1982 na delih in nalogah sestavljalke-pakovalke
Janeš Dragutin — pri nas je bil zaposlen od 1.8.1964 do
30.9.1982 na delih in nalogah skladiščnik polizdelkov
Našim sodelavcem, ki so odšli v pokoj, želimo veliko osebne sreče in zadovoljstva.
Križanka
sl
'OJ
I**2
II
•a -
-
¥
1
h
3l
>• j
Z “
„ UJ
Ul P
X
z * 8 3
iis
g3ž
* F
s
ifls
ii
II
■3BJ
SM
3fU
sili
f
15»
*Sš
M
lil
sili
5§z< *e?°
I I
n -« <
=>f 5
j *
.ur
it
3„ j
o
Sž i
II
Is|
o J
mi
a!k
o9
3 ii
a t*f-
P
h
a?.
fin
5 2
2 3
M
TJ **§ s
IT
e 5 s>?
3?
Ipfe
l!|S
n
flš
* u
ii §
Hi
Z 5 Ui P < x
5 5 w < g *
5-^u
fot
5iS-
osuju,
si32
“sS*
“9
cnp
11
I
i
ifč
|fe
M |f£°
H
EJL
Vi
»1
d > 3
tsgs
sg
<bj j
5£f
13*|
N*-«i
a!
3»
.3 3
< U*
qy4"*-S UJ UZ 3
gajo
8??
m
i
p
■>■ _ tfl
1*3
§i
■s*
M
li
S «