delavska enotnost
12- 6. 1976- ŠT. 23
GlAVN| UREDNIK:
vOJko Černelč
L. XXXV.-CENA 3 DIN
ODGOVORNI UREDNIK: BOJAN SAMARIN
Vr

re^nji ponedeljek je sekre-Dra Za orSan'zacijo javne raz-ve o osnutku zakona o zdru-~fnem delu pri RS ZSS pre-e aj dosedanji potek razprave 0 občinah, temeljnih organi-^acijah združenega dela in na ni8ih ravneh družbene in sa-?,0uPravne organiziranosti. J. ugodnim ocenam dose-nJega poteka javne razprave, Pa Sekretariat opozarja na ne-atere pomanjkljivosti. Še po-ebeJ So člani sekretariata opo-orili na mnenje, da z „dol-°lrn' organizacijskopolitičnimi Popravami kratimo možnost cjC avcem v temeljnih organiza-J1*1! da presojajo o posa-jOeznih določilih osnutka za-°na o združenem delu.
Stališče sekretariata je od-Jocn0:
”Kjer ni ocene o dosedanji m'P10UPravru organiziranosti, v,1..™ tako urejenih odnosov, J'u narekujejo določila nove ustave in kjer delavci niso spre-t R*n	tc ocene, je po-
re uo nemudoma to nado-|u®stiti in seznaniti z oceno vse Qe avce- Še posebej sekretariat Požarja na primere, ko posa-'|lezniki želijo prilagoditi se-^je samoupravne akte do-°čilom osnutka zakona in s
tem pokrpati dosedanje pomanjkljivosti v zakonodaji in praksi. Upreti se je treba vsem poskusom tistih, ki so v besedah za novi zakon, za uresničevanje ustave, vendar v praksi negirajo vse nove odnose in se še vedno vedejo po starem.“
Na seji sekretariata so opozorili, da pomeni javna razprava o osnutku zakona o združenem delu izziv tistim silam, ki se še vedno niso sprijaznile z uresničevanjem duha in črke nove ustave. Prav sedaj je priložnost, da z njimi obračunamo, kajti javna razprava — tako so poudarili na seji sekretariata — ni le seznanjanje z določili osnutka zakona o združenem delu, temveč je resnična priložnost za spreminjanje samoupravnih razmer.
Ne bo odveč, če posebej poudarimo misel, ki je bila izražena na seji sekretariata, da gre za zelo pomembno in celovito družbeno akcijo, v kateri moramo resnično omogočiti vsakemu delavcu, da bo odločal o pogojih in rezultatih svojega dela. To pa pomeni, da bo tudi odločal o svoji organiziranosti.
M. H.
Več kot tisoč udeležencev letošnjega vlaka Bratstva in enotnosti iz 30 občin SR Srbije so nekdanji izgnanci in današnji prijatelji prisrčno sprejeli, prav tako pa tudi prebivalci krajev, kjer se je vlak ustavljal. Godbe, pevski zbori, folklorni nastopi, taborniki, slavnostni govori in predvsem povsod veliko cvetja za prijatelje, ki so pred petintridesetimi leti nesebično sprejeli
naše izgnance. Sprejemi so bili nadvse veličastni v Krškem, pa v Mariboru, Celju, Kranju, Jesenicah in drugje.
Po treh dneh so se gostje poslovili in ob zadnjem stisku rok in objemu se je marsikomu utrnila solza. Vsi pa so si rekli: ..Prihodnje leto spet na svidenje!“ Na sliki: slovo na železniški postaji v Kranju. Foto: Andrej Agnič
SEJA PREDSEDSTVA RS ZSS
Visoke šole »odprte« do združenega dela
Ustavna preobrazba visokega šolstva je tudi skrb delavcev v materialni proizvodnji — Sprejet program ukrepov za vračanje zdomcev
V statutih in samoupravnih sporazumih visokošolskih TOZD niso dovolj jasno opredeljene naloge visokega šolstva. Enaka ugotovitev velja za delovno področje in dejavnost posameznih visokošolskih ustanov ter za njihovo organiziranost.
Način oblikovanja in sprejemanja študijskega programa, kot je sedaj opisan v statutih, ne zagotavlja uresničevanja posebnega družbenega interesa tudi pri nastajanju in oblikovanju študijskega programa. Statuti tudi ne posvečajo zadostne skrbi nadaljnjemu razvoju in uveljavljanju izrednega študija kot enakovredne sestavine vzgojnoizobra-ževalnega procesa, zelo pomanjkljivo pa razvijajo povezavo z združenim delom pri oblikovanju in izvajanju študija ob delu.
Zapisali smo le nekaj bistvenih ugotovitev iz analize o vsebini statutov in samoupravnih sporazumov visokošolskih TOZD, ki jo je že pred časom pripravila posebna komisija Skupščine SR Slovenije, zdaj pa je ta analiza prišla na dnevni red seje predsedstva RS ZSS. Člani predsedstva so se z vsebino omenjene analize sicer strinjali, so pa skušali prodreti globlje in
ugotoviti, zakaj pravzaprav stanje, kakršno ugotavljamo. Pri tem je pomembna ugotovitev, daje večina statutov in tudi samoupravnih sporazumov visokošolskih TOZD nastala, preden je bil znan osnutek zakona o združenem delu, ki ustvarja pogoje za dejansko svobodno menjavo dela. Javna razprava o „mali ustavi“ bi vsekakor morala odgovoriti na vsa pereča vprašanja s tega področja in tako pomeniti osnovo, da bi dovoljevala ustrezno vsebinsko in ne le formalno prilagoditev statutov in samoupravnih sporazumov sedanji stopnji razvitosti družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov. To med drugim pomeni, da ustavna preobrazba ni le stvar visokošolskih kolektivov, ampak vsaj -v enaki meri morajo nanjo — tudi v visokem šolstvu — vplivati tudi delavci iz materialne proizvodnje na podoben način, kot so zdaj, denimo, povedali svoje mnenje o preobrazbi srednjega
šolstva v usmerjeno izobraževanje ter o financiranju takega izobraževanja.
Dolžnost sindikatov je, med . drugim opozarjati na slabosti in predlagati ustreznejše oziroma boljše rešitve. Prav zato je predsedstvo še posebej zadolžilo sindikat delavcev znanosti in visokega šolstva, da nadaljuje s prizadevanji za dosledno ustavno preobrazbo visokošolskih TOZD. Pri tem mti morajo pomagati delegati vseh drugih republiških odborov, vključeni v organe upravljanja na fakultetah, visokih in višjih šolah. Skupna naloga in dolžnost naj bo boj za čim večjo odprtost izobraževalnega sistema za vse dogovorjene potrebe združenega dela.
V nadaljevanju pa je predsedstvo potrdilo še program ukrepov za vračanje naših delavcev iz tujine. Podrobneje o tem poročamo na 2. strani v sestavku „Na potezi".
M. G.
V	dvorani Tivoli je bila v torek slovesna akademija z revijskim prikazom razvoja kul-lTUre in telesno-kulturne dejavnosti invalidov. '° je bil zaključek praznovanj letošnjega med-narodnega dneva invalidov.
V	imenu pokrovitelja letošnjega praznovala republiškega sveta Zveze sindikatov Sloveli6 je predstavnike invalidskih organizacij in goste pozdravila generalna sekretarka RS ZSS Ivanka Vrhovčak. V svojem nagovoru je med drugim dejala:
i,Naslov letošnjega dneva invalidov — Delo invalidom, je predvsem poziv vsem, ki morejo m morajo tudi uresničiti njegov human in ustvarjalen pomen. To so predvsem organiza-cije združenega dela, ki morajo s stalnim izpopolnjevanjem tehnologije, organizacije in kadrovsko politiko pripraviti razmere, da bodo jrtvalidi lahko uspešno združili svoje delo z delom drugih delavcev v vseh temeljnih samoupravnih okoljih. Za najtežje invalide pa je potrebno z dodatno družbeno pomočjo po-
skrbeti, da se bodo za ustvarjalno delo usposobili in tudi vanj vključili."
Poudarila je tudi, da moramo še posebej poskrbeti za to, da bomo v proces osvobajanja človeka, ki ga zagotavljajo naši humani samoupravni odnosi, vključevali tudi invalide.
Ob koncu pa je Ivanka Vrhovčak dejala: „Še vedno vse prepočasi pronica v našo družbo zavest, daje problem invalidnosti potrebno reševati veliko prej. tedaj, ko smo še zdravi in polni ustvarjalne moči. To je odgovornost organizacij združenega dela za varno delo, dalje zdravstvenega varstva in drugih ukrepov, ki preprečujejo nastajanje invalidnosti. Pri tem moramo svojo nalogo dosledno opraviti tudi sindikati in uresničiti svoje kongresne sklepe. Veliko bolj vztrajno in odločno moramo zahtevati take delovne razmere na vsakem delovnem mestu, da bo delavec delal varno, da bo vse manj vzrokov za usihanje življenjske in delovne moči, za invalidnost."
Bodo otroške bolezni pustile posledice?

Dolge noči Gro-beljškove Neže in njenih petih majhnih otrok
STRAN 8, 9
/-------------- \
KAJ SMO STORILI...
NA POTEZI
Slovenski sindikati podpirajo izvajanje programa nalog, ki jih je predložil republiški sekretariat za delo in ki se bodo izvajale v sodelovanju z drugimi organi in organizacijami na podlagi zveznega programa akcij in ukrepov za postopno vračanje jugoslovanskih delavcev z dela v tujini.
K tej temeljni misli, izrečeni na zadnji seji predsedstva RS ZSS, velja pristaviti: angažiranje sindikatov naj bi bilo še zlasti usmerjeno k sprejemanju kar najbolj konkretnih ukrepov, ki bi spodbujali hitrejši razvoj manj razvitih območij oziroma bi pospeševalno vplivali na investicijsko dejavnost in zaposlovanje na teh območjih, toda tudi ukrepov, ki ne bi smeli nastajati brez neposrednega sodelovanja TOZD in OZD ter usklajevanja s samoupravno sprejetimi družbenimi načrti razvoja dejavnosti, regij in občin.
Kakšne so realne možnosti za uresničitev vseh teh nalog?
Pravega uspeha bržčas ne bo, če medobčinski in občinski sveti Zveze sindikatov ter osnovne organizacije sindikata ne bodo začeli takoj in sistematično obravnavati vse problematike v zvezi z odhajanjem in bivanjem naših delavcev na delu v tujini ter njihovim vračanjem in delovnim, samoupravnim in družbenopolitičnim angažiranjem v domovini. Zato velja pohiteti s pripravo analiz, ki bi OZD, krajevnim skupnostim, občinam, dejavnostim in območjem natančno razkrile, koliko delavcev je še na delu v tujini in zakaj so odšli tja, kje sedaj delajo, in kaj delajo, ali so sami ali z družinami, s kakšnimi problemi se soočajo, ali se zanimajo za vrnitev in zaposlitev v domovini in podobno.
Ob tem spletu vprašanj, ki naj bi jih le začeli sistematično analizirati in spremljati ob aktivnem sodelovanju sindikatov, velja pripisati še nalogo, ki terja doslednost pri navezovanju in razvijanju stikov z našimi delavci na tujem. V ta namen naj bi jim redno pošiljali glasila delovnih organizacij in občinska glasila, jih obveščali o možnostih in pogojih zaposlovanja doma in podobno. Da bi ,,glas“ o tem tudi prišel do njih, naj bi razpisne roke tudi ustrezno podaljšali.
Po vseh OZD, krajevnih skupnostih in občinah bi tudi morali, seveda ob tvornem sodelovanju sindikalnih organizacij, pripraviti natančne preglede delavcev, ki so se vrnili iz tujine. Ugotovili naj bi, kaj delajo ti delavci sedaj, kako so se vključili v samoupravno delovanje in družbenopolitično življenje, kako vplivajo na svojo okolico pa tudi to, kako so jih sprejeli drugi delavci in občani. So namreč območja pri ms, denimo mariborska regija, kjer bo moralo preteči več časa kot kje drugje, da bodo ljudje pozabili, kaj so jim storili njihovi nekdanji sodelavci, ko so množično odhajali na tuje, doma pa je zaradi tega zastalo delo v prenekaterem obratu ali oddelku, ki je odločilnega pomena za celotno delovno organizacijo.
Pri naporih za ustvarjanje pogojev, ki naj omogočijo postopno vračanje zdomcev, imajo sindikati še več drugih nalog, denimo tiste s področja sodelovanja z zavodi za zaposlovanje ali pa tiste, povezane z uresničevanjem kongresnih sklepov sindikatov, ki precej govore tudi o naših delavcih, začasno zaposlenih na tujem oziroma o njihovi vlogi pri rasti in mpredku naše družbe. Vendar naj bo naštevanja dovolj. Bistvena je pač ugotovitev, da moramo za vračanje naših zdomcev storiti veliko več kot le odpraviti vzroke za njihov odhod. Izvajanje programa, če bomo odločni tudi v dejanjih, mm bi to omogočilo. Poteza je torej mša...
M. G.
v__________________________________________________y
IZ OBČINSKIH ORGANIZACIJ
IZVRŠNI ODBOR RO SINDIKATA DELAVCEV KULTURE SLOVENIJE IZRAZIL SOLIDARNOST Z TRŽAŠKIMI UMETNIKI
Urediti status gledališča
Poziv oblastem v Italiji, da prizadevnemu kolektivu Stalnega slovenskega gledališča v Trstu omogočijo nadaljevati njegovo umetniško poslanstvo med Slovenci v Italiji — Kulturni delavci Slovenije in Jugoslavije naj bi pomagali zgraditi Kulturni center v Tolminu
KOPER
Gospodarsko stanje na kraško-obalnem območju ni zadovoljivo, v nekaterih dejavnostih, zlasti še kovinski industriji, ki ima največji del v družbenm proizvodu, se celo poslabšuje, so ugotovili na zadnji seji kraško-obalnega sveta ZSS.
Težišča gospodarske nestabilnosti so zlasti delovne organizacije, ki so minulo leto zaključile z izgubo. Največ teh izgub odpade na občino Izola, v tej občini na Mehanoteh-niko in Polimer, v Kopru na proizvodno trgovsko podjetje Center, v Sežani pa na opekamo Obrov, ki je v likvidaciji, ter na temeljno organizacijo Cimosa v Senožečah, Te izgube pa so organizacije v glavnem pokrile z lastnimi sredstvi, ostala je le napokata izguba v Izoli v višini 30 % (Polimer) in v Sežani v višini 40 % (Opekarna Obrov).
N a meji rentabilnosti so zlasti Delamaris, Cimos in Tomos, v katerih porabljena sredstva hitreje naraščajo kot realizacija. Tako na primer v Tomosu in Cimosu iz dohodka niso namenili nobenih sredstev v poslovni sklad, v Delamarisu pa je ena temeljna organizacija poslovala z izgubo.
Po mnenju članov sveta je pretežni del gospodarskih težav v industriji, saj kritične organizacije kljub zmanjšanim poslovnim uspehom, še vedno predstavljajo 43 % skupnega družbenega proizvoda industrije. Tudi politika osebnih dohodkov v minulem letu ni bila dosledna, saj so bili le-ti prekoračeni po samoupravnih sporazumih posameznih panog in nad rastjo produktivnosti dela v vseh gospodarskih panogah, razen v gradbeništvu. Takšno stanje so po-
vzročili slabi sistemi notranje delitve dohodka in osebnih dohodkov.
MI LOS SVAN JAK
LITIJA
V litijski občini so pred dnevi opravili zadnje organizacijske priprave za javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu v temeljnih in drugih organizacijah ter v samoupravnih interesnih in krajevnih skupnostih. Za usmerjanje in vodenje javne razprave v občini bo skrbel 76-članski politični aktiv, pri občinskem sindikalnem svetu pa komisija za samoupravljanje, ki je že sprejela program aktivnosti pri obravnavanju male ustave. Med drugim so litijski sindikati pripravili seminar za člane občinskega političnega aktiva, predsednike delavskih svetov, izvršnih odborov osnovnih sindikalnih organizacij, vodje delegacij in za vodilne delavce v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. Razveseljivo je, da je večina delovnih organizacij že pripravila analizo o dosedanjem razvoju in uveljavljanju samoupravnih odnosov. Na teh analizah bo temeljila javna razprava o osnutku zakona o združenem delu. Doslej so v nekaterih podjetjih že organizirali javne razprave o osnutku zakona, ki pa so bile bolj ali manj neuspešne in jih bodo morali ponoviti.
I. V.
KRANJ
Številnim klubom samoupravljavcev po Sloveniji se je pridružil še eden. Minulo sredo je bila v Delavskem domu v Kranju ustanovna skupščina kluba samoupravljavcev občine Kranj. Izvolili so organe skupščine in sprejeli program dela kluba.
G. S.
Izvršni odbor republiškega odbora Sndikata delavcev kulture Slovenije je na seji 9. junija obravnaval dve pomembni pobudi.
Posebna delegacija kolektiva Stalnega slovenskega gledališča v Trstu je najprej seznanila člane izvršnega odbora o položaju te ustanove in o razlogih, ki so narekovali kolektivu, da zasede Kulturni dom v Trstu. Tega dne, 9. junija, je zasedba gledališča trajala že 22 dni. Izvršni odbor je sprejel posebno izjavo, s katero v celoti podpira prizadevanja kolektiva SSG Trst za ureditev statusa tega gledališča. V izjavi izvršni odbor poziva pristojne italijanske oblasti, da nemudoma uredijo status SSG Trst in tako omogočijo prizadevnemu kolektivu te najpomembnejše kulturne institucije naših rojakov v Italiji, da nadaljuje s svojim umetniškim poslanstvom med Slovenci v Italiji.
Izvršni odbor je sklenil s problemi SSG Trst seznaniti tudi Zvezo sindikatov Slovenije in Sindikat delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije. Posebno izjavo so sklenili posredovati tudi Mednarodni federaciji umetnikov (FIA). Izvršni odbor je izrazil svoje prepričanje, da bodo pokrajinski sindikati CGIL-CISL-CCdl-UIL tudi vnaprej odločno podpirali boj tržaških umetnikov.
Izvršni odbor je obravnaval tudi akcijo za pomoč prizadetim krajem v Posočju. Poudarili so, da tokrat ne smemo dovoliti, da ne bi obnovili tudi pomembnih kulturnih objektov velike zgodovinske vrednosti. Izvršni odbor je obravnaval tudi pobudo, da bi kulturni delavci Slovenije in Jugoslavije pomagali s svojimi sredstvi zgraditi kulturni center v Tolminu. Čla-
Integracijski procesi so nujnost današnjega oziroma jutrišnjega dne. K temu spodbuja nadaljnji razvoj samoupravljanja, potrebe združenega dela pa tudi dohodkovni odnosi in svobodna menjava dela To velja tudi za samoupravno povezovanje in združevanje šol.
Posvetovanje, ki ga je ob koncu maja organiziral republiški odbor sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja je z razpravo in s poskusom uskladitve stališč o nekaterih perečih vprašanjih samoupravnega združevanja šol želelo razrešiti nekatere dileme, kot so: vprašanje najprimernejše oblike združevanja šol, optimalne velikosti integriranih vzgojno-izobraževalnih zavodov, vprašanje šolskih svetovalnih služb, vloga kolektivnih in individualnih organov s stahšča samoupravne organiziranosti in še kaj.
Integracija šol je širše družbeno vprašanje, zato naj poteka postopno, s solidno pripravljenostjo in s sodelovanjem vseh družbenopolitičnih dejavnikov ter na podlagi jas-
ni izvršnega odbora menijo, da bi na takšen način lahko najkonkretneje izpričali svojo solidarnost s prebivalci potresnega območja. V akciji za gradnjo kulturnega centra v Tolminu naj bi povezali tudi vse kulturne delavce v Jugoslaviji.
Kako zaostriti odgovornost, da v podjetjih pri delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke ne bodo z resolucijo in sporazumi prekoračevali dogovorjenih okvirov? To je bilo osrednje vprašanje razprave po poročilu o učinkovitosti samoupravnih sporazumov o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in delitev osebnih dohodkov na zadnji seji izvršnega odbora RO sindikata delavcev kovinske industrije Slovenije. Odgovor nanj je izkristalizirala razprava: resda niso samo sindikati odgovorni za takšno ali drugačno samoupravno in družbenopolitično vedenje kolektivov ali posameznikov v njih, vendar bo treba predvsem v sindikalnih organizacijah samih spodbuditi člane in funkcionarje, da bodo bolj bdeli nad spoštovanjem določil in meril, sprejetih v resolucijah in samoupravnih sporazumih. Odveč je namreč pričakovati, da bi nekdo od zunaj poskrbel za red, saj prav v samoupravnih sporazumih javno piše, da so se podpisniki zavestno odločili za
no izdelanega plana integracije. Združevanja šol ni samo sebi namen. Osnovni namen sta dvig kvalitete ter racionalizacija dejavnosti Povezanost šol naj bi bilo poroštvo za boljšo kakovost, kajti znotraj samoupravno združenih šol bo dogovarjanje in reševanje problemov mnogo lažje in celoviteje, hkrati pa je integrirana šola oblika, ki bo mogla maksimalno racionalizirati omejena finančna sredstva. Skratka gre za de lovno integracijo, ki obsega združitev dela in sredstev.
Združevanje vzgojno izobraževalnih organizacij pa ne sme povzročiti odmikanje šole in njenih enot od okolja, v katerem deluje. Tudi število učencev ne bi smelo biti preveliko, da se ne bi izgubila identiteta šol in posameznikov. Ne nazadnje je pomembna tudi ekonomska stran združevanja šol: poleg racionalizacije sredstev bi s tako obliko povezanosti morali doseči ekonomsko enovitost, občutek ekonomske varnosti in večje odgovornosti.
S tem je izvršni odbor sprejel pobudo, ki sta jo posredovala Društvo bibliotekarjev Slovenije in izvršni odbor mariborske kulturne skupnosti, posredoval pa jo bo tudi Sindikatu delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije.	MILAN BRATEC
takšno politiko in se dogovorili, da jo bodo spoštovali. Zavoljo tega je prav, da sami poskrbijo za to* da dogovorov ne bodo kršili.
Žal je bilo prav pri delitvi sredstev za osebne dohodke v minulem pa tudi v letošnjem letu veliko kršitev dogovorjenih meril. Približno polovica podpisnic samoupravnih sporazumov je prekoračila dovoljene in dogovorjene meje. Le posamezne delovne organizacije so ostale pri delitvi pod dovoljeno ravnijo sredstev za delitev OD. Ob tem so člani izvršnega odbora ugotavljali tudi številne pomanjkljivosti samoupravnih sporazumov in sklenili, da jih bo treba ponovno prevetriti ter predlagati morebitne spremembe. Hkrati so se dogovorili, da bodo v delovnih organizacijah začeli z akcijo, v kateri naj bi preverili, kje so prekoračevali dogovorjene okvire delitve osebnih dohodkov ter ugotovili vzroke, da delitev sredstev ni bila odvisna od dohodka posamezne organizacije združenega dela.	R. B.
V procesu integracije šol pa je seveda eden najpomembnejših motivov pedagoški aspekt. Združena šola bo v veliki meri razbremenila ravnatelja administrativnih dolžnosti in ga usmerila k njegovemu primarnemu poslanstvu pedagoškega vodje učiteljskega zbora. V na novo organizirani šoli se bo spremenila in poglobila tudi vloga šolske svetovalne službe in njenih delavcev. Ti bi naj delovali na posameznih šolali, pri reševanju skupnih problemov pa naj bo njihovo delo povezano. Tudi strokovni organi (razredni učiteljski zbor) naj bi delovali v vsaki organizaciji posebej, če pa je integrirana šola istovrstna, pa lahko tudi skupno za vse.
Posvetovanje je opozorilo tudi vse družbenopolitične organizacije v občinah, naj združijo svoje interese in podprejo nujen in potreben proces integracije osnovnih šol. S tem bodo prispevali tudi k odpravljanju neenakega položaja izobraževanja v me stu in na vasi
BREDA BERNETlC
PO POSVETOVANJU O SAMOUPRAVNEM ZDRUŽENJU ŠOL
Delovna integracija
Združevanje šol ne sme pomeniti odmikanja šole od njenega življenjskega okolja
SEJA 10 RO SINDIKATA DELAVCEV KOVINSKE INDUSTRIJE____________________
Kako spoštovati skupne dogovore?
Polovica podpisnic samoupravnih sporazumov o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke prekoračila dogovorjena merila — Akcija za analiziranje vzrokov — Zaostriti pa bo treba tudi odgovornost družbenopolitičnih organizacij, posebej sindikata
IZ REPUBLIS-. KIH ODBOROV
SINDIKAT DELAVCEV PROMETA IN ZVEZ SLOVENIJE: Komisija za samoupfaV' Ijanje je po dveh sejah izoblikovala teze za razgovor za okroglo mizo o samoupravnem položaju delavcev v gospodarskih dejavnostih posebnega družbenega pomena. Okrogli mizi sodita v javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu v X)ZD prometna sekcija ŽG Ljubljana in v TOZD za vzdrževanje cest Cestnega podjetja iz Maribora-
SINDIKAT GRADBENIH DELAVCEV SLOVENIJE: Komisija za nadaljnji razvoj samoupravljanja je analizirala (svojo) dosedanjo aktivnost v javni razpravi o osnutku „male ustave ■
SINDIKAT DELAVCEV LESNE INDUSTRIJE IN GOZDARSTVA SLOVENIJE: Ob sodelovanju predstavnikov republiškega odbora je bil v KGP K°j čevje razgovor o problematik* zdravstvenega varstva delavcev te panoge. Zanimivost: „na kraju samem" so govorili o vzrokih pretirano visokega bolniškega staleža, po katerem jim' gre eno prvih mest v Sloveniji.
SINDIKAT DELAVCEV TEKSTILNE IN USNJARSKE INDUSTRIJE SLOVENIJE: R° je pripravil razgovor o beneficirani u delovnih mest za nekatera delovna mesta v usnjat" nah.
TRIJE SINDIKATI (delavcev trgovine, delavcev tekstilne h* usnjarske industrije ter delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije) so na skupni seji njihovih komisij za samoupravljanje obravnavali osnutek samoupravnega sporazuma za ustanovitev SIS za področje prometa s stranskimi proizvodi klav-niške dejavnosti.
SINDIKAT DELAVCEV UPRAVE, PRAVOSODJA IH DRUŽBENOPOLITIČNIH DEJAVNOSTI SLOVENIJE: Z na: menom, da bi celovito spoznal* problematiko uveljavljanja samoupravnih sporazumov o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke RO prireja območne posvete s podpisniki sporazumov upravnih i** pravosodnih ojganov. Za širšo ljubljansko, zasavsko in posavsko regijo bo posvet v ponedeljek v Ljubljani. Delegati pri' morsko-notranj ske in goriške regije se bodo sestali v torek v Novi Gorici. Podpisniki sporazumov iz severovzhodne Slovenije in dela Koroške se bodo o problemih pogovorili v sredo v Mariboru. V petek bo v Ljubljani posvet za delegate iz celjske, gorenjske in dolenjske regije, naslednji torek pa se bodo v Ljubljani sestali podpisniki obel* sporazumov delovnih skupnosti republiških upravnih organov in pravosodnih organov, ki se financirajo iz sredstev r®" publiškega proračuna.
SINDIKAT DELAVCEV ENERGETIKE IN PREMOGOVNIŠTVA SLOVENIJE: L® z boljšim sodelovanjem med odgovornimi službami v delovnih organizacijah in v zdravstvenih ustanovah bomo lahko dosegi* več pri preprečevanju nezgod i** zmanjševanju boleznin v rudniških kolektivih, so ugotovili na posvetu, ki ga je RO tega sindikata pripravil v Zasavskih pr®" mogovnilah v Trbovljah.
SINDIKAT DELAVCEV TRGOVINE SLOVENIJE: Iz' vršni odbor je razpravljal o r®j kreaciji in oddihu delavcev v tej panogi gospodarstva. Obravnaval je tudi gospodarski položaj trgovine v letih med 1970 do 1975 in gospodarske rezultate v prvem četrtletju letos v primerjavi z enakim razdobjem lani.
SINDIKAT DELAVCEV GOSTINSTVA IN TURIZMA SLOVENIJE: Zasedala je komisija za samoupravno sporazumevanje delitvi dohodka. Ocenili so učinkovitost delovanja samoupravnih
sporazumov o osnovah in m® rilih za razporejanje dohodka i” delitvi sredstev za osebne dohodke v minulem letu.
v
t
v
c
c
1
š
1
s
I
(
I t
I
s
1
]
i
1
1
I 1 , (
1
]
i
:
Tematska razprava o svobodni menjavi dela in še kaj
Menjava? Najprej sporazum o merilih
razprava o osnutku zakona o združenem delu je že po-VSe a trdne korenine in postaja „vse ožja" in temu primerno tudi mi -i. ?sebinska. Nekaj podobnega bi lahko trdili za »okroglo zo, ki je pred dnevi zbrala v Mariboru številne družbenopolitične kvaTfi6’- un‘verzitetne učitelje in študente, ki so zelo tehtno in Unr ,c^ano spregovorili predvsem o uresničevanju samo-N ovijanja na visokošolskih zavodih in o svobodni menjavi v viso' p kih organizacijah združenega dela. m00^re<^tjiemo nekaj zanimivih mnenj iz razprave. Rs, misli so zan'- v‘^ett na prvi pogled »iztrgane", vendar kljub vsemu na v v-m!v tnčin ponazarjajo dileme, o katerih se ta čas veliko govori poll°j0^skih krogih. Pričakujemo tudi, da se bodo dileme na-ef. tudi »prečistile" in se sčasoma prelile v konkretnejše oblike ttčno sprejemljivih usmeritev.
Vet^^N POTRČ, predsednik uni-et,lega sveta univerze v Mari-
vorlfredVSenl se mora'i pogorela ’ a^* tud' ^ svobodno menjavo doh rlj^° načela za oblikovanje hodk 4 .'n 23 združevanje do-fp a- Mislim, da pravih kriterijev * mmamo.
btfjre za bistveno vprašanje, kajti sv , l2°blikovanih načel in meril je n °d3a menjava dela lahko le zu-°dnos *me *3rez Pravdi vsebinskih
Uver ^e,.za*caj *n kako bi lahko bolj nted3^-' nePostedi'o menjavo dela s zainteresiranimi organizacijami niza 10^.a vis°kega šolstva in orga-C1jami združenega dela s pod-2at a /Hateialne proizvodnje. Ne kaiT' da	112^i drugačno kvaliteto,
ust«1 ■Svo^°dna menjava dela se po ^ uresničuje na tri načine: neredno, prek organizacij in v sa-Upravnih interesnih skupnostih. "0Vni razlog je v ugotovitvi ne-u, Je^nih skupnih interesov. Nato
r._ 0 Pridemo do uskladitve interesov .
loža020-010 s' morab ogledati po-lia,J studentov kot - samouprav-ra ,C^V; Koliko le-ti v resnici prek rek * ■ ^ °bbk neposrednega iz-anla v družbenopolitičnih orga-zscijah in z delovanjem v samo-Praynih organih vplivajo na učno-^Sojni proces?
mki nednie vprašanje so uporab-levirnrc voriti bi morali o načinu de-tudi z in’ • ZastavlJa sb vprašanje -• ejneSa stališča — ali so pred-' Č)ZD v posameznih fakul-oziroma TOZD in kasneje iz
posameznih fakultet in TO ZLTv univerzi predstavniki teh institucij ali predstavniki družbe kot celote."
JANEZ ŠINKOVEC, član sekretariata za spremljanje javne razprave o osnutku zakona o združenem delu pri RS ZSS:
»Razrešiti bi bilo treba številna vprašanja delegatskega sistema, zlasti z stajišča uporabnikov in njihovega dejanskega vpliva na življenje visokošolskih zavodov. V tem smo na začetku poti in morali bi tem vprašanjem posvetiti posebno pozornost. Spregledati ne smemo, da uveljavitev delegatskega sistema ni najbolje zastavljena že v samem začetku, ob oblikovanju svetov. Osrednji problem, kjer mora priti vloga delegatov - uporabnikov in študentov v največji meri do veljave, je splet vprašanj o sprejemanju in vsebini študijskih programov. Treba bo odločno preseči mnenje, da je stvar delegacije uporabnikov in študentov le soodločanje ob sprejemanju eh aktov. Vključeni morajo biti že v pripravo aktov, tako da bo družbeni interes prisoten skozi celoten potek njihovega sprejemanja. Zanimivo je, da splošni akti, ki so doslej v veljavi, posvečajo sorazmerno malo pozornosti sprejemanju in vsebini študijskih programov, čeprav gre nedvomno za osrednje vprašanje.
Ob tem tudi ni mogoče prezreti dejstva, da je na visokih šolah nera.-zumljivo visok ospi ter da bodo morali biti ob sprejemanju novih študijskih programov sprejeti taki instrumenti, ki bodo omogočali sprotno in povezano delo študentov.
V zvezi s tem študenti pogosto poudarjajo, da so še marsikje, kljub zdavnaj deklariranim stališčem, v večji meri objekt namesto subjekt v celotnem delovnem procesu visokih šol. Tudi to vprašanje se lahko smotrno razrešuje z ustreznimi študijskimi programi, predpisanimi oblikami dela in preizkusi znanja."
DR. IZTOK W1NKLER, sekretar komiteja univerzitetne konference ZKS univerze v Ljubljani:
„Ta čas se vprašanje formiranja dohodka zastavlja kot osrednja naloga. Ne samo v povezavi s svobodno menjavo dela; ugotavljanje, da nismo uspeli uveljav ti načela celovitega dohodka. Zato, da se dohodek tudi v visokošolskih TOZD ne bi oblikovali samo iz svobodne menjave dela, namreč iz vzgojno-izobraževalnega dela, temveč tudi iz raziskovalnega, pospeševalnega in še iz nekaterih rutinskih poslov. Največkrat nas rešitve vodijo v to, da so vsi aranžmaji za raziskovalno delo v bistvu privatni in da zato - čeprav gredo formalno prek fakultete - nimajo z oblikovanjem skupnega dohodka fakultete ničesar ali prav malo skupnega. Poznamo tudi formiranje interesnih inštitutov, ki so v bistvu samo fasada za iste ljudi, ki sicer delajo vTOZD, vendar kot raziskovalci nastopajo v imenu takega ali drugačnega inštituta in ne prispevajo veliko k spreminjanju družbenoekonomskih odnosov.
Ta čas je pravi trenutek, da se stvari začno.urejevati na osnovi razprav o zakonu o združenem delu. Seveda ne smemo čakati, da bi nas ekonomska stiska prisilila v urejevanje. Opozarjam na primere, ki niso osamljeni, kako se pač bomo pogovarjali, ko bo zakon, prej pa ne. Treba je začeti že zdaj, in to odločno!
Predvsem naj bi veljalo, daje raziskovalno delo del 42-urne delovne obveznosti, torej del normalnega osebnega dohodka in ne morda kot nekaj dopolnilnega. Vemo pa za učitelje, ki imajo minimalne pedagoške obveznosti, vendar potem primanjkljaja ne pokrijejo z nujnim raziskovalnim delom. Ce bi uspeli razrešiti to, bi bilo drugače pri nastavljanju novih pedagoških de-
lavcev. N; bj šlo več samo za pedagoško obremenitev, temveč predvsem za sposobnost TOZD. da si v svojem izobraževalnem in raziskovalnem delu zagotovi primeren dohodek in obenem tudi raziskovalce z inštitutov vključi v svoj izobraževalni program."
Dr- VLADIMIR BRAClC, rektor univerze v Mariboru:
»Vse preveč sc je še ohranila miselnost državnega uradnika, češ, nekdo nam pač. mora zagotoviti osnovna sredstva za osnovno delo. Vse premalo je še razmišljanj, kako bi ustvarjali dohodek z delom in da bi morali obseg in kvaliteto delo v skrajni posledici povezati tudi z dohodkom, osebnimi dohodki in vse.m drugim. Ljudje so pač navajeni na dosedanjo prakso financiranja, ki je • bila proračunska. Verjetno bomo lahko najbolj opazne spremembe dosegli z izdelavo natančnih delovnih programov za vsako TOZD in tudi za vsakega člana TOZD."
Dr. AVGUŠTIN LAH, podpredsednik IS skupščine SRS:
»Pravimo, da bi lahko družbena sredstva upravljali mnogo bolj racionalno kot jih. Bili so primeri, ko so znanstveni delavci na tujem (na Švedskem) iskali drage aparate za opravljanje svojega dela. Švedi so jim povedali, da imamo take aparate tudi pri nas, v neposredni soseščini v Ljubljani. Vse to kaže, da se doma med seboj premalo poznamo. Boljše informiranje je vsekakor začetek racionalnejšega vedenja.
Danes smo veliko slišali o delegatskem sistemu. Povedal bi izkušnjo z včerajšnje seje izobraževalne skupnosti. Sh seji je bilo 42 izvajalcev, predstavnikov izobraževalnih inštitucij in 39 uporabnikov, vendar je bilo v resnici prisotnih le_ 20 uporabnikov. Med njimi so bili predvsem učitelji in ravnatelji, samo trije so bili iz neposrednih organizacij združenega dela. Zgodilo pa se je, da je razpravljal izvajalec kot delegat uporabnikov in še v imenu sindikatov. Potem je predsednik moral pripomniti: Videti je, da ste vi stališča usklajevali kar sami s seboj!
V bistvu gre za deformacijo: predstavljal je uporabnike, razprav-
ljal je kot izvajalec, skliceval seje na sindikat, v bistvu pa je govoril v neposrednem interesu svoje delovne organizacije..."	■*
Dr. FRANC ČERNE, redni profesor ekonomske fakultete:
»N; izgubljamo samo sredstev, temveč tudi dejansko udarno moč visokošolskega delovanja profesorjev! Ljudje se ukvarjajo z najrazličnejšimi zadevami, kar morda celo ni vredno univerzitetnega učitelja. . . Ce bomo tako nadaljevali, potem se bo svobodna menjava dela sprevrgla v nekaj drugega, kot pa smo si to zamislili z ustavo. Svobodna menjava dela je dejansko nekaj novega. Srveda imamo zaenkrat le delne načelne predstave o tem, za kaj naj bi šlo- Huje je, da nimamo izdelanega mehanizma za delovanje novega odnosa. Potem gre še za sistem delitve, ki je del gospodarskega sistema. Sstem svobodne menjave je podsistem ustvarjanja in delitve dohodka na področju negospodarstva znotraj tega je spet podsistem visokošolskega sektorja. Po mojem mnenju se skriva bistvo uveljavljanja tega sistema v ugotovitvi, koliko bo visoko šolstvo v resnici prispevalo - denimo - gospodarstvu in družbi, po drugi strani pa moramo ta prispevek ocenjevati tudi z družbenimi »merili in pričaJ kovanji."
FRANCI PIVEC, podpredsednik republiškega odbora:
»Država je pravzaprav vedno zagotavljala svobodno menjavo dela. Ce zdaj funkcije-igdobnc države primerjamo z obrazložitvijo, s katero utemeljujemo samoupravno interesno skupnost, pridemo do zelo velikih podobnosti.
Pri nas je, žal, v praksi še vedno močna miselnost o tržni in netržni sferi v družbi. Zdi se mi, da zakon o združenem delu naposled odločno pometa s to umetno mejo."
Dr. BOGDAN VOLAVŠEK, izredni profesor na visoki tehniški šoli:
»Govoril bom zelo poenostavljeno: po mojem mnenju stroški upravljanja nikakor ne bi smeli presegati koristi, ki jih to upravljanje prinaša. To je kakor pri pralnem stroju - upravljavski mehanizem
mora biti na moč majhen, ker bi se v nasprotnem primeru podrla vsa ekonomska upravičenost maši-nerije ...."
Dr. FRANC ČERNE:	pri-
merjavo razumem, vendar dvomim, če res lahko vse merimo samo z denarjem. Ris pa je, da moramo nenehno misliti na to, kako bi s kar najbolj sprejemljivimi vlaganji dosegli - z vsemi racionalizatorskimi prijemi kar najbolj velike rezultate."
FRANC CVETAŠ, član komisije pri RO:
»V skladu z družbenimi potrebami bi si morali prizadevati, da bi bilo naše delo kar moč kvalitetno in seveda tudi rentabilno. Oblike študija, ki jih razvijamo v višješolskem, visokošolskem in podiplomskem študiju, bi morale biti v skladu s potrebami in z razvojem družbenoekonomskih odnosov in družbe kot celote. Zdi se mi, da bi morali še bolj korenito uveljavljati vsebino reforme visokošolskega študija. Vzgojno izobraževanje in raziskovalno delo morata temeljiti na marksističnih temeljih, kajti če ne bo tako, bomo vse osiromašili, saj si bo v visokošolskih organizacijah vsak po svoje predstavljal, kaj je samoupravljanje."
ALBIN IGLIČAR, član komisije RO:
»Pozorni moramo biti na zvezo med delegati in delovnimi kolektivi, ker že slišimo mnenja, da je samoupravljanja zdaj manj, kot gaje bilo prej. Pedagoško znanstveni svet bi po mojem mnenju lahko gojili naprej kot zelo primerno delegatsko bazo. Vsaj za večino zadev ...“
MIK REBERNIK, študent - pro-
rektor univerze v Mariboru:
»Odnos med učiteljem in študentom bomo morali spremeniti in ga prilagoditi samoupravnemu vedenju. Samoupravna sestavina je prav gotovo neločljivi del študija in tudi znanstveno-raziskovalnega dela. V zvezi s tem je prav gotovo težko sprejemljivo stališče, da je študent sicer udeleženec v samoupravljanju, namreč toliko časa, dokler traja sa-
moupravljanje, potem pa učitelj študenta ne upošteva več in ga lahko vrže iz svojega kabineta."
IGO TRATNIK
GtJzdarskega tehnika Draga Oner-srriT’ Iev^ne8a gozdarja v Gozdnem ohr?darstvu Ljubljana TOZD Gozdni rn-Jt ^'Lja, sicer bolj znanega kot predsednika litijskih sindikatov, smo tre» °*®?VOr v naši rubriki ujeli zadnji znai1^' tiste’ Li v Litiji ne po-Dra° Plitka, sodi nedvomno tudi dam0’]Sa^ 56 nje80v delovnik, če done k s^užLenim še dmžbenopolitič-no? 0°Vezn°sti, razteza od jutra do dnpn^a večera- Dopoldne in popol-sv ■ P° navadi na »sprehodu1* pd tudi rev‘riu> Proti večeru, včasih PreL kakor pač nanese, pa na šte-Zat ^HtLLalnih in drugih sestankih. nio° ni budnega, če smo ga s.proš-Dos\fP08°VOr zmotili med delovnim svet °m n.a °Lčinskem sindikalnem števil V. To pa je bila le ena od ni»». * rogovih obveznosti v zad-nJem tednu.
je n ra|° 0rnei2u je tak od takrat, ko
Sln^aln0ihrnSctipn,,ČSt0pilVVrSte
ev.
»...po najkrajši poti do cilja«
»Kaj naj vam pravzaprav povem ... O mojem delu v litijskih sindikatih naj sodijo drugi, zase pač vem, da sem mesto predsednika občinskega sindikalnega sveta prevzel z vso odgovornostjo. Vztrajal bom do konca ... To pomeni, da bom vložil v delo vse svoje moči. Tudi v sindikatu se, podobno kot v vsakdanjem življenju, držim načela, da besedičenje ne pripelje daleč. Skoraj po pravilu je za akcijo potreben temeljit dogovor, zdaj še toliko bolj kot pred leti, saj je samoupravna praksa potrdila, daje prav akcijsko delovanje vrlina sindikalne aktivnosti. Če se že dogovorimo za akcijo, zakaj bi v nedogled ugibali, kako naj jo uresničimo. V svojem dolgoletnem sindikalnem delu sem se dokopal do spoznanja, da je odgovornost za izpolnjevanje konkretnih nalog daleč najkrajša pot do cilja, kot so zanesljivo najdaljša pot venomer ponavljajoči se sestanki na isto temo . . .“
Drago Omerzu je kritičen sogovornik. Zadovoljen je, če mu uspe, neko-
liko nestrpen, nezadovoljen in malce oster takrat, ko dogovorjenih sklepov ne uresničujejo. Ne pretirava ... Tudi ne podcenjuje ... Vesel je, ko se v vodstvu litijskih sindikatov dogovorijo o usklajenih akcijah, še bolj pa tedaj, ko te akcije obrodc konkretne rezultate.
Z očitnim zadovoljstvom je spregovoril o nekaterih otipljivih uspehih, ki so jim zadnji čas priče v litijski občini. „Po 8. kongresu slovenskih sindikatov tudi pri nas osnovne organizacije vedno bolj krepijo in uveljavljajo delegatska načela odločanja", pripoveduje. Tako organizirane osnovne organizacije sindikata so v primerjavi s prejšnjim forumskim načinom delovanja pokazale večjo akcijsko sposobnost, predvsem takrat, ko gre za pomembne odločitve bodisi v organizacijah združenega dela ali na občinski ravni. Ns bi rad idealiziral, daje sedaj vse dobro in najboljše, vendar na osnovi konkretnega dela ugotavljamo, da postajajo osnovne organizacije sin-
dikata pomemben dejavnik v samoupravnem organiziranju in delovanju našega članstva.**
Tako je razmišljal Drago Omerzu. Potem pa je pripomnil:
,jKo sem lani prevzel dolžnost predsednika litijskega sindikalnega sveta, sem opazil, da je v naši aktivnosti še veliko aktualnih tem, zlasti takih, ki zadevajo odgovornost nekaterih delegatov tako v osnovnih organizacijah kot v občinskem svetu. Tovarišem, s katerimi delam, sem brez ovinkarjenja dal vedeti, da neodgovornosti ne bom dovoljeval...! Soglašali so z menoj, zato bomo jeseni na seji občinskega sindikalnega sveta kritično ocenili odgovornost nekaterih za prevzete funkcije. Saj se le z delom in rezultati meri politična aktivnost, ta pa ni odvisna samo od mene, marveč od vseh sindi-kalnih delavcev tja do poverjenikov v osnovnih organizacijah .. .“, je sklenil naš pogovor predsednik litijskih sindikatov...............- I. V1RN1K
DRAGO OMERZU

!
S
5
*
*
*
\
4
%
4
4
*4
'4
4
4
4
*4
4
' 4
4
5
i
i
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
\

Nadaljujemo z objavo vprašanj, ki so jih zastavili razlagalcem osnutka zakona o združenem delu nekateri udeleženci dosedanjih posvetov v osnutku zakona o združenem delu. Opozarjamo, da odgovori niso avtorizirani, vendar sodimo, da bodo v pomoč pri razčiščevanju vprašanj. Bralce, osnovne sindikalne organizacije in druge pa vabimo, da nam pošljejo svoja vprašanja o osnutku zakona ali o posameznih določilih, mi pa si bomo prizadevali poiskati tiste, ki bodo nanje čimbolj celovito odgovorili.
teh teženj. Govori le o dodatku na delovno dobo, kar pa je seveda nekaj povsem drugega.
VPRAŠANJE:
Osnovnih sredstev temeljne organizacije združenega dela ni mogoče prodati. Ali je možen stečaj temeljne organizacije ali organizacije združenega dela?
Kljub temu, da smo že dokaj natančno oblikovali kriterije za pravice delavcev iz minulega dela, pa nas še čaka mnogo razčiščevanja. Pri minulem delu je potrebno opredeliti predvsem pravice iz tega naslova. V praksi pa to pomeni, da je treba v temeljni organizaciji najprej ugotoviti, kateri delavci imajo pravico za delitev dohodka iz minulega dela. Določiti je potrebno torej obseg sredstev, ki so udeležena v proizvodnem in poslovnem procesu, in ugotoviti, kako ta del sredstev, ki je rezultat minulega dela, vpliva na velikost dohodka. Seveda pa se ob tem ugotavljanju srečamo z drugo, težjo nalogo: ugotoviti je potrebno, na osnovi katerih kriterijev ta delež v dohodku razdelimo na vsakega posameznega delavca; potrebno je ugotoviti njegov prispevek pri gospodarjenju s sredstvi in hkrati upoštevati tudi solidarnostno načelo.
sije četrtina članov iz družbenopolitične skupnosti oziroma delavcev zunaj temeljne in delovne organizacije. Pričakujemo, da bomo s takšno sestavo dosegli večjo objektivnost pri delovanju disciplinske komisije.
Vse ukrepe, ki jih predlaga disciplinska komisija, mora na osnovi pritožbe delavca dokončno sprejeti delavski svet, ki lahko ukrep sprejme, potrdi, razveljavi ali spremeni. Ne nazadnje je namreč naloga samoupravnih organov skrb za urejanje posameznih medsebojnih odnosov.
Na vprašanje odgovarja VLADO KLEMENČIČ, član izvršnega sveta skupščine SRS:
VPRAŠANJE:
Ali je p6 dosedanjih razlagah zakona denarna kazen predvidena le za delavce v proizvodnji? Že doslej so bili delavci v proizvodnji kritični do odgovornosti v drugih - skupnih službah in mnogokrat jemljejo zaposlitev v njih kot privilegij.
Stečaj oziroma prenehanje delovanja temeljne organizacije je možno. Točne pogoje stečaja bo opredelil poseben zakon. Osnutek zakona o združenem delu predvsem jasno določa, da so temeljne organizacije odgovorne z vsemi sredstvi, s katerimi razpolagajo v procesu gospodarjenja vendar pa so glede na funkcijo, kijih imajo posamezna sredstva v procesu reprodukcije, lahko tudi izvzeta iz izvršbe. Izločitev iz izvršbe velja takrat, ko so to sredstva temeljne organizacije, ki še gospodari. Če pa organizacija preneha delati, niso več nobena sredstva v funkciji, zato je tudi razumljivo, da se lahko razprodajo vsa sredstva, s katerimi upravlja družbena pravna oseba.
VPRAŠANJE: ,
Zakaj je potreben v disciplinski komisiji predstavnik skupščine občine?
Odgovarja IGOR URŠIČ, član IK CK ZKS:
VPRAŠANJE:
Jasno je, da je minulo delo pogoj za ustvarjanje novega dohodka. V dosedanji praksi smo srečevali različno pojmovanje minulega dela. Tudi vrednostih smo ga različno. Ali je v osnutku zakona o združenem delu to vprašanje rešeno?
i
4
l
VLADO KLEMENČIČ:	V
sindikalni listi ni nikjer zapisano, kako je treba opredeliti minulo delo niti nima sindikalna lista
V novih zakonskih določilih se čedalje bolj približujemo natančnejšemu opredeljevanju odgovornosti širše družbenopolitične skupnosti oziroma njenih organov za razvoj, krepitev in graditev samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov v samoupravnem združenem delu. To se kaže tudi v opredeljevanju odgovornosti, da so organi družbenopolitičnih skupnosti neposredno odgovorni za vprašanja v procesu gospodarjenja temeljnih organizacij, pa naj gre za vprašanje sanacije, vprašanje postopka, ki ga morajo organi družbenopolitičnih skupnosti urejevati, v katerem sodelujejo kot spodbujevalci pri organiziranju temeljnih organizacij združenega dela, ustanavljanju delovnih organizacij itd. Sodelujejo tudi pri urejanju dohodkovnih odnosov, sprejemanju in utrjevanju^ meril za delitev dohodka inl osebnih dohodkov ipd. Torej se odgovornost družbenopolitične skupnosti „vpleta“ v celoto družbenoekonomskih odnosov. In predvsem v tem je potrebno iskati odgovor na vprašanje, zakaj osnutek predvideva, da mora biti v sestavi disciplinske komi-
IGOR URŠIČ: Zakon predvideva denarno kazen za vse, izreka pa se lahko v primerih, če nekdo ne izpolnjuje delovnih dolžnosti (malomarno ali neredno) in delovnih nalog. Scratka, gre za primere, ko sta ogrožena varnost in življenje ljudi oziroma materialnih dobrin večje vrednosti. Seveda pa je to za vsako temeljno organizacijo združenega dela različno - odvisno pač od specifičnosti posameznega proizvodnega in delovnega procesa in tudi ureditve tega vprašanja v internem samoupravnem splošnem aktu. Denarno kazen je možno uporabiti kot disciplinski ukrep tudi za delavce v skupnih službah oziroma za delavce na poslovodnih in vodilnih delovnih mestih. Zakon predvideva, da se izreka denarna kazen za vse tiste primere, kjer ni zadoščeno ukrepom za varnost pri delu delavcev oziroma ko tisti, ki vodijo proizvodni proces, niso posvetili dovolj pozornosti zagotavljanju varnosti dela in delavcev. Možna pa je denarna kazen tudi pri krat vi samoupravnih pravic delavcev. Če nekdo krši samoupravne pravice delavca oziroma če zlorablja svoj položaj, če prekorači pooblastila, ki jih ima v procesu vodenja in organiziranja, če je dal napačne podatke delavcu ali skupini delavcev in jih s tem prevaral, ga je prav tako možno denarno kaznovati. Torej gre za hujše kršitve dela, kjer je predvidena denarna kazen.


KOLEDAR
NALOG
Ob javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu, ki se je razmahnila v vseh delovnih in samoupravnih okoljih, bo v tem tednu najpomembnejši dogodek plenarno zasedanje republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije.
bh plenarni seji bo RS ZSS obravnaval preoblikovanje srednjega šolstva v usmerjeno izobraževale ter s tem povezano ustanavljanje posebnih izobraževalnih skupnosti. Člani repu-bl iškega sveta pa bodo spregovorili tudi o nalogah -sindikatov pri uresničevalcu družbene samozaščite.
PONEDELJEK, 14. JUNIJA
-	seja organizacijskega odbora za pripravo proslave 40-letnice stavk tekstilnih in gradbenih delavcev Slovenije;
-	skupna komisija IK predsedstva CK ZKS in RS ZSS za usmerjanje in usklajevanje družbne akcije za gradnjo stanovanj za delavce bo razpravljala o uveljavljanju samoupravnih stanovanjskih skupnosti ter o procesih in stanju v stanovanjskem gospodarstvu;
-	10 RO sindikata gradbenih delavcev Slovenije bo razpravljali o osnutku družbenega dogovora o ukrepih za racionalizacijo stanovanjske gradnje v Sloveniji.
TOREK, 15. JUNIJA
- tO RO sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije bo med drugim obravnaval predlog o beneficiranju nekaterih delovnih mest v usjarski industriji ter odločal o več kadrovskih vprašanjih.
SREDA, 16. JUNUA
- 10 RO sindikata delavcev v prometu in zvezah, skupna komisija v dejavnosti cestnega prometa in Center za samoupravno sporazumevanje o dohodku in njegovi delitvi pri RS ZSS sklicujejo posvetovanje o razporejanju dohodka is delitvi sredstev za osebne dohodke v dejavnosti cestnega prometa.
ČETRTEK, 17. JUNIJA
—	republiški svet ZSS bo obravnaval reformo usmerjenega izobraževanja in ustanavljanje posebnih izobraževalnih skupnosti ter spregovoril o nalogah sindikatov pri uresničevanju družbene samozaščite;
-	na razširjeni plenarni seji bo RD sindikata delavcev bank, SDK in zavarovalstva Slovenije prisluhnil aktualnim informacijam, med drugim o pripravah na ustanovitev slovenske zavarovalske skupnosti in pripombam k predlogu zakona o temeljih bančnega sistema in osnutku zakona o Narodni banki Jugoslavije.
PETEK, 18. JUNIJA
- RO sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja je pripravil posvet o problematiki uveljavljanja samoupravnih sporazumov na področju vzgoje in izobraževanja.
IZ JAVNE RAZPRAVE O PREOBRAZBI SREDNJEGA ŠOLSTVA V USMERJENO IZOBRAŽEVANJE
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
^4
$
\
'4
4
'4
4
4
4
\
4
4
'4
4
4
4
4
4
4
4
4
5
4
4
4
4
*4
'4
*4
4
*4
4
4
*4
*4
4
\
\
*
*4
4
4
i
4
Začetni korak v dolgotrajnejši proces
ZP Iskra: Glavna pomanjkljivost predlaganega modela je, da ne vključuje funkcionalnega izobraževanja
Razprava, ki jo je o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje organiziralo predsedstvo sindikalne konference ZP Iskra, je zelo celovito razčlenjevala dobre in slabe plati predloženega projekta. Vsega povedanega seveda ni mogoče povzeti, ponoviti pa kaže njihovo že v uvodu poudarjeno misel, da je ta model pač kompromis med družbeno sprejetimi stališči in dejanskimi sedanjimi možnostmi, da ga je torej obravnavati kot začetni prvi korak v dolgotrajnejši proces, pri čemer se moramo zavedati, da ga bo nemara najbolj ovirala zastarela miselnost, seveda pa upočasnilo tudi pomanjkanje kadrov, ustreznih prostorov in ne nazadnje tudi omejena finančna sredstva. In pomembna je načelna misel, ki je sklenila to javno razpravo: zamišljeni model usmerjenega izobraževanja izpolnjuje vendarle temeljne zahteve, id jih narekujeta tehnološki razvoj in razvoj samoupravnih odnosov, to pa sta
Novosti založbe ZKRO

-	^K*«-*.*«*	Ml
perjeno proti
L	K-.—«:	j



-	JUUJC

.. ... . ..
riam
Vse naštete publikacije lahko kupite pri ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, p. p. 313/VI.
tisti dve izredno dinamični komponenti, ki sta bili zanemarjeni v sedanjem vzgojno-izobraževalnem sistemu.
Razprava je izoblikovala tudi več konkretnih pripomb. Dejali so, da je glavna pomanjkljivost predlaganega modela, da ne vključuje funkcionalnega izobraževanja, s čimer zanemarja precejšen del populacije, zlasti pa tiste učence, ki se izobražujejo za poklice, pri, katerih ni pogoj zaključena popolna osnovna šola Opozorili so tudi na nujnost uskladitve izobraževalnih sistemov v republikah na osnovi enotne nomenklature in klasifikacije poklicev, saj to ter-jajo delitev dela in integracijski procesi v jugoslovanskem prostoru.
Ugodno so ocenili prvo fazo izobraževanja ki naj bi dala široko splošno izobrazbo, ki bo omogočila kasnejšo adaptiranje znanja na zahteve nove tehnologije in organizacije dela, omogočila tudi poklicno odločitev v zrelejših letih. Opredeliti pa je treba tvomejšo vlogo poklicnega usmerjanja prav v tej fazi izobraževanja, so poudarili na posvetu.
Enotno so v Iskri negatiyno ocenili zelo boren časovni fond proizvodno tehničnega pouka v prvi fazi (delež 9,5 %), dve uri tedensko, kar je vse premalo, da bi s tem lahko bistveno vplivali na pravilno vrednotenje umskega in fizičnega dela.
Druga faza usmerjenega izobraževanja je za združeno delo zelo pomembna, je pa še nejasno izoblikovana, so ugotovili. Pozitivno so zato ocenili le opredelitev treh finalnih vzgoj-noizobraževalnih programov. Znova pa so opozorili na težave, ki bodo nastajale pri tistih učencih, ki bodo iz drugih republik prišli k nam na finalno izobraževanje, če bodo izobraževalni sistemi zelo različni. Poudarili so tudi, da je povezovanje umskega in fizičnega dela v tej fazi izobraževanja izrednega pomena in terjali tudi v programih večji delež aplikativnih ved, kar naj bi spodbujalo in usposabljalo strokovne kadre za inventivno dejavnost.
Združeno delo ima najbolj neposreden vpliv na usmerjeno izobraževanje s planiranjem kadrov. S tem v zvezi pa so ugotovili, da imajo temeljne organizacije oziroma strokovne službe preveč površen odnos do te naloge , zato tudi sedanji kadrovski plani niso zanesljivi. Menijo, da je treba vztrajati pri ustanavljanju posebnih izobraževalnih skupnosti, pri čemer bi se Iskra vključila v elektro, strojno in ekonomsko skupnost. Prispevek za usmerjeno izobraževanje naj bi bil za vse temeljne organizacije enak, saj prihaja do precejšnjega prelivanja kadrov. Poudarili so, da bodo v Iskri morali imeti svojo mrežo usmerjenega izobraževanja tudi zaradi potreb funkcionalnega izobraževanja, saj prav v Iskri zaposlujejo največ novih delavcev. Seveda pa se bo morala Iskrina mreža usmerjenega izobraževanja vključiti v regijske in širše sisteme, da bi bila usklajena tudi s potrebami širše družbe.
PRED ZAPOSLITVIJO NAJ SE ZA DELO IZOBRAŽUJE VSA MLADINA
. TZ Litostroj: Nekatere razprave o ustanavljanju centrov usmerjenega izobraževanja potekajo v Ljubljani mimo združenega dela.
Sindikalna organizacija v
Titovih zavodih Litostroj J organizirala razpravo o .P1® obrazbi srednjega šolstva usmerjeno izobraževanje v 9 ^" meljnih organizacijah in skupno razpravo predstavnik0 družbenopolitičnih in sa®0^ upravnih organov ter vodstvi nih delavcev.	]
’ Pomembna je načelna ugot° [ vitev, da bo reforma i zob ra#' j valnega sistema uspela tej če J, bodo usmerjali tudi dejavna0 zunaj vzgojnoizobraževalner področja, sicer lahko ostane1
pri sodobno zasnovanem pf
goško-didaktičnem mo<
del°:
Zato je treba čimprej oblikova1
iti
konkretne povezave združene!? dela z usmerjenim izobražev2' njem, prek katerih si bo zd®' ženo delo zagotavljalo svojs#’ len in organiziran vpliv na ^ obraževahje. Zavzeli so se # čimprejšnjo ustanovitev pose0 ne izobraževalne skupnosti #
kovinsko industrijo in pre
dla-
gali, da naloge v zvezi s pri?*" vami prevzame gospod arik3 zbornica
Opozorili so na nujnost ce® vite preobrazbe sedanjega vzg°l j noizobraževalnega sistema " j tudi osnovne šole in višjih t®1 ‘ visokih šol — kajti sicer, tak° pravijo, napori za racionaliz3' cijo in usklajenost v vzgoj00* izobraževalnem sistemu 116 bodo obrodili pričakovanih83' dov. Tudi v Iskri so opozorili °3 tisti del mladine, ki ne ho uspešno končal osemletke. Z3;1 vzeli so se odločno za to, da hi pred zaposlitvijo zajeli vso ml3; dino v izobraževanje za delo,53 temu v prid govore tudi razlog1 o varnosti pri delu. Seveda P3 sedanji model reforme še J16 kaže na možnosti, kako to mi3' dino vključiti v usmerjeno h' obraževanje.	i
Tudi v Litostroju so mnog0 govorili o potrebi usklajevanj3 sistemov usmerjenega izobra#' vanja med republikami, o nuj' nosti enotne nomenklature Jj! klasifikacije poklicev. Opozom! so, da bodo različni pogoji p11 izvajanju sicer enotno postavlj0' nih poklicnih programov # tako povzročali različne stop' nje poklicne usposobljenost* učencev. Glede nomenklatur0 in klasifikacije poklicev so ®°' nili, da je že veliko zamujeneg3; da je treba temeljito pregleda0 zdajšnje poklicne profile h1 učne načrte. V zadnjih letih80 se, denimo, v elektro pokli°^ pojavile številne novosti zavolj0 uvaj anj a elektronike.	,
Zavzeli so se za tedensko p°',
ur	"proizvodno-tehničneg3
pouka v prvi fazi izobraževanj3. Seveda, so dodali, to ne P0" meni, da bi vsi učenci l3®0. imeli ta pouk v delovnih org®0' zacijah. Potekati bo moral yd°' lavnicah pri centrih usmerje110. ga izobraževanja, zlasti tistih p organizacijah združenega del3 Predlagajo tudi, naj bi bila učU obveznost učencev v drugi 13® večja kot 30 ur, saj bi si mor® učenci večino znanja pridobi v centrih usmerjenega izobra#" vanja in ne doma. Med drugi® so se tudi zavzeli za večje vklju' čevanje že zaposlenih delavcu, , v osnovne šole za odrasle, da lahko nadaljevali z usmerjeni® izobraževanjem ob delu. V zve zi s konkretnimi pripr-*ami n usmerjeno izobraževanje p3 3 opozorili, da bi morali v Ljuu Ijani, kjer je šolsko omrežje ze ^ razvito, novo omrežje centro 'usmerjenega izobraževanja n črtovati skupaj z združen® delom gospodarstva in družb nih dejavnosti.
1
i
S. G.
Kako živi in dela SOZD Gozdarstvo in lesna industrija Gorenjske
^•likalno sestavljena SOZD Trna odlične možnosti, da preraste v repro-rukcijsko celoto in postane trden temelj razvoja gorenjskega gozdarstva lesne industrije — Hitrejši razvoj SOZD zavirajo ozki podjetniški aspek-’vposameznih članicah
ihri Sestavkeni organizaciji združenega dela Gozdarstvo in lesna ustrija Gorenjske smo slišali dokaj različna mnenja. Da se^zapira . Se< da delovne organizacije - članice SOZD sedaj slabše sodelu-J°’ da so po letu dni vendarle razdelili med lesno industrijo hlodo-ZT\ ki jo posekajo v gorenjskih gozdovih, da je ta organizacija Rženega dela ena najboljših SOZD pri nas, ena redkih, v katerih zdaj jasno kažejo obrisi bodoče reprodukcijske celote. aliV0 jmo se odločili, da pri članicah SOZD poiščemo potrditev
vin
^ir?nb GG Bled, A ero
0: vanjo so vključene Alples, Jelovica, LIP Bled, Zlit Tržič, GG TOZD Celoloza Medvode in Gradis
vitnlanikanje omenjenih ocen. Naj pa to SOZD nqprej~predsta-
Tn J’ y-''J alea, A ero — J UZ.U L-eiOlOZU meuvuuc m \jruuiz —
dpi Škofja Loka. Skupaj je v teh kolektivih zaposlenih 6400 _ avcev, ki so lani ustvarili skupno 1,73 milijarde dinaijev celot-Sa prihodka in 419 milijonov dohodka. Članice SOZD izdelujejo e od surovin do končnih izdelkov, imajo pa tudi trgovinsko lavnost (LIP Bled in Jelovica).
ra.5^° Je tc,rej zaživela in se omenjena SOZD v ^drugem letum kar deluje? slov Pu?timo ob strai - ^e' češ da so se ta in druge v gozdarstvu
pustimo ob strani pomi-
n ~ > *
inj ^ v gozdarstvu in lesni d ust rij j Slovenije preveč 'uejile na svoje geografsko Področje, lahko na kratko in PM površno rečemo nasled-Nje: „ SOZD pravkar preboleva '	bolezni. Ali ji bodo
' s ile kakšne posledice, pa je
’ ibati	še prezgodaj
Nekateri SOZD očitajo: v dt času niso članice storile č drugega, kot da so uspele ^deliti med predelovalce lesa Rodovino, ki jo posekajo v -Ju56*1 gozdnih gospodarstvih in ' Je, kot kažejo izračuni, za vse s' dovolj. Takšna trditev je eveda preveč enostavno pove-anp b1 površna in predvsem ni tes?jična: v SOZD so razreševali udi probleme skupnega raz-la, delitve proizvodnih pro-grarnov in njihovega usklaje-^ja, skupnega vlaganja v neka-
tere objekte, lotili pa so se tudi dohodkovnih odnosov. Res pa je, da na nobenega od naštetih vprašanj še niso našli dokončnega odgovora.
KAMEN SPOTIKE
Spotaknili pa so se tam, kjer se praviloma spotikajo tudi v drugih SOZD: pri usklajevanju in delitvi proizvodnih programov. V sporu sta dve članici SOZD — Jelovica iz Škofje Loke in LIP Bled, kamen spotike pa je proizvodnja vrat. Oziroma bolje rečeno — nepripravljenost enih in drugih, da bi popustili pri svojih stališčih, ki so za sedaj še daleč od tega, da bi jih bilo možno uskladiti.
Na kratko povedano: obe tovarni izdelujeta različne tipe vrat. LIP Bled je nedavno tega zgradil moderno tovarno za proizvodnjo vrat in je prav ta izdelek eden najpomembnejših pri ustvarjanju prihodka. V Jelovici je ta dejavnost sicer pomembna, vendar je podjetje usmerjeno predvsem v izdelavo
montažnih hiš. Logično bi torej bilo, da bi se kolektiva naglo in mimo dogovorila o tem, kdo bo še delal vrata. Vendar ne!
V Jelovici pravijo: „Smo pripravljeni odstopiti proizvodnjo vrat Blejcem - tako, kot je že zapisano v naši razvojni politiki, vendar nam ta dejavnost prinaša približno 110 milijonov dinarjev celotnega prihodka, v tem programu pa je zaposlenih, če prištejemo še režijo, skoraj 300 delavcev!“
To z drugimi besedami pomeni, da hoče Jelovica nadomestilo za ta program, sama pa glede na visoke investicijske stroške za zaposlitev tolikšnega števila delavcev, ni sposobna uresničiti novega programa. Zavoljo tega je postavljeni rok, da bi do leta 1978 ta proizvodni program opustila, za kolektiv Jelovice prekratek, zlasti še, ker se ne more nadejati večje pomoči niti v SOZD.
Gospodarski položaj nobene od OZD in TOZD namreč ni
tako močan, da bi za podobne primere ostajala skupna intervencijska kreditna sredstva. '
STIČNE TOČKE V LIP Bled pa so kajpak nestrpni; radi bi- čimprej prevzeli Jelovičin program. Zanimivo pri tem pa jer da imata podjetji mimo te proizvodnje še nekaj drugih stičnih točk. Med njimi je prav gotovo najpomembnejša trgovina, oskrba Jelovice z žaganim lesom, vendar se kolektiva v nobeni izmed njih ne ujameta.
LIB Bled zamisel, da bi obe trgovinski mreži združili v enotno TOZD, ne ustreza, utemeljujejo pa strah pred sedaj močnejšo trgovino Jelovice z naslednjim primerom: ,Jčo smo prek njihove mreže prodajali naše izdelke, smo ugotovili, da prodajalci naša vrata kupcem predstavljajo kot zastarele in v bistvu že opuščene modele.“ Jelovica, ki je v preteklosti večino potrebnega lesa kupovala v tujini, češ da ga doma ni možno dobiti, se je ob lanskoletnih stabilizacijskih ukrepih znašla na „suhem“. Člani SOZD so jim potem velikodušno pomagali. Za letos dogo-
vorjeno količino 3600 kubičnih metrov žaganega lesa pa LIP Bled že ponuja s pogojem. Jelovica naj bi se zavezala, da bo za vrednost tega lesa prodala v svojih trgovinskih mrežah ustrezno količino vrat, izdelanih v LIP Bled. Tako bi v LIP radi nekolikanj popravili lanskoletni sorazmerno slab iztržek pa tudi nadomestili razliko med prodajno ceno lesa doma in na tujem trgu.
Ob tem pa v LIP pomirjevalno zatrjujejo: „Sicer pa jim bomo les dali, kot smo se dogovorili, čeprav ne bodo pristali na naš prediog.“
NALIJTE
ČISTEGA VINA '
V SOZD pravijo o delitvi proizvodnih programov, da je prav,-da Jelovica prepusti izdelavo vrat LIP Bled in da postavljeni rok nikakdr ni prekratek. Na vprašanje, ali lahko SOZD kakorkoli pomaga Jelovici pri iskanju novega dela za omenjenih 300 delavcev, pa pravijo: »Ljubljanska banka nam je zagotovila, da nam bo za dobre proizvodne programe vedno pripravljena pomagati s potrebnimi posojili. V Jelovici morajo
LIP BLED: „Ves les lahko predelamo sami, toda dali jim ga bomo, kot smo se dogovorili".
le najti ustrezen proizvodni program. Povečati bi morali proizvodnjo montažnih hiš...“
Tako ostajata podjetji, povezani v okviru SOZD, zavoljo medsebojnega nerazumevanja dlje vsaksebi, kot sta bili pred ustanovitvijo, Gozdarstva in lesne industrije Gorensjke.
TEMELJ RAZVOJA
Kljub temu, da kaže SOZD simptome otroških bolezni, pa je to vendarle na zdravo podlago cepljen poganjek. V vsakem podjetju, obiskali smo jih pet od osmih, zatrjujejo, da je SOZD velik napredek za gorenjsko lesno gospodarstvo. Razrešujejo dva, za lesno industrijo najpomembnejša problema: kako priti do lesne mase in kako zagotoviti v ne prevelikih gorenjskih gozdovih dovolj poseka za bodoče potrebe. Dogovarjajo se o skupnih vlaganjih v gozdne komunikacije in v pogozdovanje.
Lesna industrija obljublja, da se bo v bodoče bolj prilagajala kakovosti lesa, kakršno dajejo gorenjski gozdovi: ostaja namreč les slabše kakovosti,, boljšega pa zmanjkuje.
In najvažnejše: »Začeli smo se dogovarjati, sporazumevati", pravijo v podjetjih.
Ob jasno začrtani poslovni in razvojni politiki ter urejenih dohodkovnih odnosih — kar zavoljo skoraj idealne strukture različnih stopenj predelave lesa ne bi smelo predstavljati težje ovire — bo SOZD postala trden temelj razvoja gozdarstva in lesne industrije na Gorenjskem. Seveda pa bodo morali predstavniki posameznih podjetij pri dogovarjanju pustiti doma podjetniške koristi in se dogovarjati strpno in z medsebojnim razumevanjem.
B. RUGELJ
V PODLISTKU
(Piše Janez Šinkovec)
Po ustavni določbi mora biti delav-^ * svet sestavljen iz delegatov vseh j0v delovnega procesa. To pomeni, Je te dele delovnega procesa P rebno jasno opredeliti v splošnem , u> sicer ni možno uveljaviti delegat-saM? s'stema C™ znano, kaj je dele-8 ska baza, kje delegat dobiva smer-, Ce in stališča, komu je odgovoren, k°Wu poroča).
n endar je treba pri tem paziti, da uveljavljamo brez potrebe večtir-‘e8a sistema OZD. Tako bi se kaj lahko pojavili:
" Tehnično-stroškovni deli,
" samoupravne delovne skupine, " deli delovnega procesa v volil-nei£ sistemu.
Res je, da je lahko del delovnega lav CCSa v^asih prevelik (več 500 de-j ,Cev) ali pa premajhen (2 ali nekaj
ueiavcev).
Zato je treba ta vprašanja posebej P °učiti. Ta problem je posebej ak-t,e en v fleksibilni organizaciji (grad-za -i^0 in podobno), kjer se organi-pijska struktura neprestano spre-staha ^ato Je treba iskati sorazmerno une elemente, ob tem pa tudi POstevati število delavcev. Vsak del 2a,0VTlega procesa namreč po osnutku °na o združenem delu delegira naj-čit ene8a delavca; kriterij za dolo-ev števila delegatov je torej število n avcev in je zato potrebno ključ °Predeliti v splošnem aktu.
Sestava delavskega sveta
V temeljnih organizacijah trgovske stroke kaže urediti pojem delovnega procesa po teritorialnem načelu -določene krajevne skupnosti, pri čemer velja posebno pozornost posvetiti še vprašanju sveta potrošnikov, tako da bi našli stične točke tudi na tem področju.
Ustava tudi določa, da mora sestava delavskega sveta odražati socialno strukturo delovne skupnosti. Socialna struktura ima lahko zelo številne ka-, zalce - jemljemo najbolj bistvene, saj sicer nikoli ne bi mogli vseh zadovoljiti. Osnutek zakona o združenem delu ne navaja elementov strukture taksativno, omenja pa kvalifikacijsko strukturo, strukturo po delovni dobi, po vrstah nalog, ki jih delavci opravljajo, po spolu in drugo. Bistvena je kvalifikacijska struktura, ki naj prepreči prisvajanje odločanja v rokah visokokvalificiranih delavcev ali drugih. Zato bo morala sindikalna organizacija zahtevati od kadrovske službe pregled socialne strukture delovne skupnosti, da bi lahko zagotovila pravilen kandidacijski postopek. V tem primem naj opozorimo na pravila osnovne organizacije sindikata v TOZD in na pravilnik, ki sta ga sprejela RK SZDL Slovenije in RS ZSS.
KANDIDATNA LISTA
Da bi delavski svet TOZD zadostil ustavnim zahtevam, mora biti kandi-
datna lista ustrezno sestavljena. Da bi bili zastopani vsi deli delovnega procesa, uporabljamo tako imenovano deljeno kandidatno listo. To pomeni, da je kandidatna lista enotna za TOZD, vendar je deljena po delih delovnega procesa; delavci torej volijo vse delegate, čeprav so ti opredeljeni po vseh delih delovnega procesa.
Da bi zagotovili zahtevno in opredeljeno socialno strukturo, so možne naslednje rešitve:
-	kandidatna lista je zaprta (voh se toliko kandidatov, kolikor jih je na kandidatni listi),
-	Kandidatna lista je sestavljena po delih delovnega procesa, pri čemer so v vsakem delu delovnega procesa zastopane povsem enake strukture, tako da ni pomembno, kdo je izvoljen (ker je struktura enaka) - socialna struktura se torej zagotovi tako, da v vsak del delovnega procesa dogovorno kandidiramo povsem enako opredeljen element strukture (samo KV delavci - mladi in moškega spola, samo VK delavke - starejše) itd.
Še enkrat naj poudarimo, da kandidatno tisto, čeprav je sestavljena po delih delovnega procesa, volijo vsi delavci TOZD.
Zakoni, ki urejajo volitve v skupščine družbenopolitičnih skupnosti, delajo razliko o večini potrebnih glasov, ki jih morajo dobiti kandidati glede na to, ali je lista zaprta ali od-
prta. Analogija je koristna, očitno pa ni nujna. Vse določbe o izidu glasovanja in podobna vprašanja lahko razrešujemo z analogijo volilnih zakonov.
ORGANI, POSTOPKI
Rečeno je že bilo, naj bi pri volitvah uveljavili analogijo s splošnimi vojilnimi zakoni. Tako se imenujejo: volilna komisija v TOZD, volilni odbori, komisija za volilne imenike. Volilno komisijo imenuje delavski svet, njeni člani pa tudi člani volilnega odbora ne morejo kandidirati na volit-vah.
Posebej naj opozorimo na potrebno ureditev pristojnosti volilne komisije glede njene vsebinske naloge, to je, da ugotavlja, ati je kandidatna lista, določena na kandidacijski konferenci, v skladu z zakonom, ustavo (deli delovnega procesa, socialna struktura); ali je bil pravilno izveden kandidacijski postopek, ali je priložen zapisnik o poteku kandidacijske konference in pismeni pristanki vseh kandidatov. Kandidati morajo biti vpisani na kandidatno tisto po abecednem zaporedju, seveda za vsak del delovnega procesa posebej, v primeru delegacije za delovno ati sestavljeno OZD pa kot celota, če ni določeno, da se vpisujejo po vrstnem redu, kakor so bili predlagani.
V roku 3 dni bi morala volilna komisija odločiti, ati naj kandidatno tisto zavrne ati pa jo pošlje predlagatelju, da popravi formalne napake, oziroma jo razglasi s pristavkom, da je ugotovila, da je lista skladna z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti. Skratka, v OZD je potrebno uveljaviti že omenjeno analogijo in že znotraj TOZD odpraviti pomanjkljivosti, tako da ne bi bila potrebna intervencija zunaj TOZD (glej poglavje ustave o družbenem varstvu samoupravnih pravic -in družbene lastnine ter ustrezno poglavje osnutka zakona o združenem delu, ki predvideva ukrepe, če delavski svet ni sestavljen po elementih, ki smo jih obravnavati.)
Analogija je potrebna tudi v primeru , če pride do napak pri volitvah, ko bi morala volilna komisija razpisati ponovne volitve: enako število glasov dveh kandidatov pri odprti tisti, če pri zaprti listi en ali več kandidatov ni dobilo predpisane večine glasov, težje nepravilnosti pri glasovanju/ kot denimo agitacija na volišču za kandidate, kršitev tajnosti' in podobno, napačen sestav delavskega sveta oziroma delegacije itd.
Vse, kar zadeva volilne imenike, delo volilnega odbora itd. se ni spremenilo in zato v praksi ne more priti do težav.
(Nadaljevanje prihodnjič)
dogodki in odmevi
Do kod sega oblast delavca?
Ob izjemnih uspehih, ki smo jih dosegli po 21. seji predsedstva ZKJ in 29. seji CK ZK Slovenije, še^iedno ugotavljamo, da gre za določeno neprizadevnost na nekaterih področjih družbenega življenja. Preveč govorimo in ponavljamo, kaj bi vse bilo treba storiti, premalo pa je resničnih sprememb. V zvezi s tem mora biti .Komunist" brezkompromisen in pogumen ter v prvih bojnih vrstah našega boja, je dejal sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZK
Komunist«
Slovenije Rane Šetinc na zadnji seji uredniškega odbora slovenske izdaje časnika .Komunist", ki je bila v Tržiču skupaj z občinskim partijskim vodstvom.
V razpravi o združenem delu ne bo šlo brez boja in spopada, je dejal Franc Šetinc in menil, da se je potrebno odločno pogovoriti posebej z ljudmi, ki so na odgovornejših delovnih mestih, ali sp pripravljeni -'ali niso za uresničitev tega, ali pa tega ne zmorejo, nimajo volje, znanja itd. To je pomembno, kajti mi smo se odločili za pot, na kateri bomo vztrajali: ustvarjamo nov socialistični samoupravni organizacijski odnos, in sicer na vseh ravneh, v vseh okoljih. Gre za to, da s temeljno organizacijo združenega dela ni že tudi sklenjeno samoupravno konstituiranje naše družbe, temveč je to šele njen začetek, prvi korak. Zdaj se bomo morali spopadati z
ozkostjo, zaprtostjo posameznih temeljnih organizacij. Pri tem ne gre za to, da bi bili delavci proti integracijskim procesom, temveč da so ponekod vodilne strukture presegle samoupravljanje ter si laste pravico, da same, mimo delavcev, govore v imenu temeljfie organizacije združenega dela. Po drugi strani pa niso dovolj učinkovite — ker so še preveč obremenjene s starim — tudi druge strukture v občini pa v republiki.
Treba se bo spopasti še s pojavi neodgovornega odnosa do človeka, samoupravljavca, ki na svoji koži občuti, kak6 ga ponekod v uradih, občinskih in včasih prav tako v republiških obravnavajo kot podložnika. Komunisti morajo biti bolj pogumni v kritikah takšnih pojavov, njihovem razgaljanju, je poudaril Šetinc. Tb navsezadnje predstavlja nekakšen indikator ne le kulture in vedenja posameznika, temveč tudi razvitosti samoupravnih odnosov. Tako najbolje vidimo, do kod je segla oblast delavca — ali jo ima resnično on, ali pa jo hoče imeti vsak uradnik.
V zvezi z letošnjim tednom Komunista v Sloveniji, ki je posvečen človeku, delu in kulturi, je Franc Šetinc poudaril, da želimo s to akcijo doseči aktiven odnos ZK, vsake njene organizacije do knjige, glasbe, umetnosti, vprašanj razvoja kulture itd., hkrati pa naj se osnovne organizacije ZK tako usposabljajo tudi za nosilke široke akcije, v delovnem kolektivu, socialistični zvezi, sindikatih in druge. V tej akciji, je dejal Šetinc, pa je hkrati potrebno temeljito •analizirati nekatere idejno nesprejemljive pojave ter se konfron-tirati z njimi. Gre torej za to, da je treba kulturo vpeti v naše vsakodnevno življenje, v naše prizadevanje za krepitev položaja človeka, za poglabljanje samouprave.
MARJAN KUNEJ
CE SE DOBER ZGLED SPREVRŽE V SVOJE NASPROTJE .. .
»STOJEČE« ČAKALNICE
Kje in kako odmotavati klobčič težav v zdravstvu na Reki?
Potem ko je bilo pred petnajstimi leti reško zdravstvo celo v državi zgled organiziranosti in urejenosti je postopoma z leti vse bolj nastajal zwstoj. Le tu in tam je bil ta zastoj prekinjen s kakšnim svetlim dogodkom, kot je na primer presaditev ledvic, ki jo je opravil dr. Vinko Franciškovič. Ti svetli trenutki so bili sad individualne pobude, nikakor pa ne organiziranega in skupinskega delovanja. Zdaj je reško zdravstvo znova na dnevnem redu — kritičnih razprav.
Sanitarna inšpekcija je namreč ugotovila, da je treba od 48 objektov, ambulant, dispanzerjev in poliklinik, ki so na voljo splošnemu zdravstvu, kar na 35 objektih izvesti nujne obnovitve. Inšpektorji so namreč naleteli na pretesne čakalnice in ambulante, ki so neprezračene, z razpokanimi in nepobarvanimi zidovi, nezadostnim gretjem, pokvarjenimi vodovodnimi in drugimi napravami. Nekatere ambulante bi morali po oceni inšpekcije takoj zapreti. Predračuni zavoda za
zdravstveno varstvo predvidevajo, da bi za odpravo teh pomanjkljivosti potrebovali tri milijone 122-000 dinarjev, zavod pa ima na voljo le dva milijona 220.000 dinarjev.
Položaj v bolnišnicah je še slabši. Reška bolnišnica Bratje dr. Sobolje bila zgrajena pred sto leti - kot poslopje vojaške akademije. V njej so sobe, kjer je tudi po 20 postelj, pa tudi več; tega ni več niti v vojašnicah. Zidovi teh sob že dolga leta niso bili prepleskani, medtem ko so sanitarni vozli slabši kot na najbolj neurejeni železniški postaji. Poleg tega bolniki ležijo v 18 različnih zgradbah. Ginekologija je, denimo, na drugem koncu mesta, v poslopju s tremi nadstropji, kjer pa nimajo dvigala za prevoz bolnic.
Bolnišnico doktor Zdravko Kočič na Sušaku so zgradili pred pol stoletja za 150 bolnikov; Zdaj jih ima redno 430. Zunanji pacienti, ki v to bolnišnico prihajajo na specialistične preglede, morajo stoje čakati na pregled. Tudi razsvetljava ni dobra, prav tako ne prezračevanje v
operacijskih dvoranah. Enota te bolnišnice v Kraljeviči pa je v nekdanjem hotelu. Tudi tam so sobe nabito polne. Podobno je tudi v otroški bolnišnici na Kantridi pa tudi v nekaterih lekarnah.
Na eni od sej izvršnega sveta Reke so zastavili vprašanje, ali naj bi potrkali na vrata združenega dela. To misel so opustili - ne toliko zaradi tega, ker je mesto zdravstvu z izrednim samoprispevkom že dalo za investicije približno ,330 milijonov dinarjev, k čemur je treba prišteti še 33 odstotkov proračunskih in drugih dotacij, ampak zato.ker na ftki zunaj zdravstva pa tudi v zdravstvu samam prevladuje prepričanje, da so tudi druge bolj racionalne poti za dosego istih ciljev.
Izvršni svet pa, kot so to že prej počeli drugi organi, praviloma objavi samo splošne obrazce: integracija, združevanje posameznih služb, ponovna razdelitev postelj po oddelkih ali drugačna organizacija. Zapostavljajo pa dejstvo, da imajo že veliko različnih načrtov in pro-
jektov, o katerih se.dolga leta pričkajo predvsem zdravstveni delavci sami.
O nekaterih zadevah pa očitno ne more biti kompromisa. Denimo ali je optimum bolnišnica s tisoč ali velikan s 3.000 posteljami. Verjetno imajo po svetu dovolj izkušenj, ki bi jih nekdo moral zbrati, tako da bi lahko v tem pogledu postavili piko na i. Problem reškega'zdravstva, še zlasti bolnišničnega, je prav v tem, kako naprej. Združeno delo s težavami daje svoj z muko priborjeni denar, če ne ve, da bo objekt, v katerega je vloženo njegovo prizadevanje, ostal vsaj 20 let in bo koristil svojemu namenu.
Kako doseči, da bi zdravstvo krenilo po enotni in čimbolj racionalni poti. Zdi se, da bi zdravstvu morali pomagati predvsem s kadri, močnimi kadri družbenoekonomskega in političnega profila, ki bi bili katalizator ekonomskih gibanj, ne pa da se s tem, ukvarjajo ljudje, katerih specialnost je zdravljenje bolezni človeškega organizma.
M. B.
12. junij 1976
stran

MILOŠ MINIC, podpredsednik ZIS in zvezni sekretar za zunanje zadeve, na 4. ministrskem sestanku koordinacijskega biroja neuvrščenih držav v Afriki:	r
Po našem mnenju določa celotni razvoj politike neuvrščanja in mednarodnega položaja že sam po sebi prioritete pete konference. Peta konferenca mora ne le izoblikovati glavne smeri delovanja in s tem akcijske usmerjenosti politike neuvrščanja, temveč mora še bolj okrepiti enotnost in solidarnost neuvrščenih držav v njihovih združenih akcijah za reševanje najpomembnejših mednarodnih problemov in za razvijanje medsebojnega sodelovanja na vseh področjih. Glavni cilj pete konference na vrhu vidimo v tem, da se neuvrščene države bolje organizirajo in še bolj prerastejo tako v politično kot materialno silo. To je treba postaviti v središče pozornosti in temu podrediti vse, vštevši posebne interese med nami. Na dosedanjih konferencah neuvrščenih držav smo sprejeli veliko dobrih sklepov, vendar je treba zagotoviti njihovo popolno uresničevanje v praksi — tako da bi bila nadaljnja dejavnost neuvrščenih
držav in njihov boj čimbolj učih" j kovita in uspešna. Predvsem za-radi takšne strategije gibanja neuvrščenosti, ki je v skladu a objektivnimi razmerami in p^" trebami sodobnega sveta, se g>' banje neuvrščenosti nenehno širi in krepi, število neuvrščenih
držav se veča, vpliv politike neuvrščenosti pa že presega njih0'' krog in se širi tudi na druge drž*" ve, celo na nekatere take, ki so v blokih.
Prepričani smo, da bo peta konferenca še bolj okrepila svetovno vlogo politike neuvrščanja in moč gibanja neuvrščenih držav.

MITJA RIBIČIČ, predsednik republiške konference SZDL Slovenije, na otvoritvi sedme republiške razstave cvetja „Brežiška pomlad":
V temeljna načela jugoslovanske in slovenske ustave smo zaenkrat edini v svetu zapisali: „Za varstvo in izboljšanje človeko-
vega okolja zagotavljajo delovni ljudje in občani, organizacij6 združenega dela, druge samoupravne organizacije in skup' ; nosti in socialistična družba možnosti za ohranitev in razvoj naravnih in drugih vrednot človekovega okolja, ki so pomembne za zdravo, varno in ustvar , jalno. življenje in delo sedanjega in prihodnjih rodov."
To je nekaj razlogov, zaradi katerih socialistična zveza pod' pira hortikulturno gibanje irivsa ! prizadevanja za varstvo človekovega okolja, kot podpira vse tisto, kar vodi k napredku, gospodarskemu in kulturnemu hkrati-„Cvet z bridkostjo izgublja peresca ali namesto njih z veseljem pričakuje plod," je zapisal Tagore. Tudi cvetje na Brežiški P0" mladi 76 bo v nekaj dneh ovenelo, seme pa bo marsikje našlo tla za novo rast O tem pa se bomo lahko prepričali drugo leto v tem mesecu sonca h1 cvetja morda na Goriškem, Gorenjskem ali v Pomurju.
OD SOBOTE T DO SOBOTE
Minulo soboto je bil v Novi Gorici osmi kongres Gasilske zveze Slovenije. Kongresa se je udeležilo poleg 270 delegatov tudi precej gostov, med njimi Tina Tomlje, Rudolf Hri-bemik-Svarun, Marjan Orožen, Miha Ravnik, Franc Poglajen, predsednik Gasilske zveze Jugoslavije Pero Detelic ter predsedniki gasilcev iz drugih jugoslovanskih republik in avtonomnih pokrajin. Pokrovitelj kongresa je bila novogoriška občinska skupščina, v njenem ime-nu pa je goste pozdravil njen predsednik Jože Šušmelj.
Na množičnem zborovanju, ki se ga je ude-
ležilo več kot 8000 ljudi, med njimi 4000 gasilcev in 500 pripadnikov enot civilne zaščite, je spregovoril predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič. Poudaril je velik po-men te ljudske in humane organizacije, ki predstavlja veliko oporo vsem našim ljudem pri elementarnih in drugih nesrečah.
V počastitev VIII. kongresa Gasilske zveze Slovenije je bilo pred tem v Mariboru republiško tekmovanje moških in ženskih gasilskih tekmovalnih enot, ki se ga je udeležilo blizu 3000 gasilcev iz vse Slovenije. Od tod tudi naš posnetek .. . (Foto: A. Ul.)
Čez meje republik
Nekateri dogodki minulih dni so po svojem pomenu in vsebini segali čez republiške meje, prizadevali pa so predvsem posamezna slovenska regionalna središča. Med take štejemo slavje ob občinskem prazniku in obletnici prvega slovenskega tabora v Ljutomeru, na katerem je o aktualnih notranjepolitičnih in zunanjepolitičnih vprašanjih spregovoril sekretar IK CK ZKS Franc Šetinc. V Brežicah so priredili razstavo Hortikultura 76, kjer je v okviru prireditev ob svetovnem dnevu človekovega okolja spregovoril o naših lastnih tovrstnih prizadevanjih predsednik RK SZDL Mitja Ribičič. Brežiška prireditev, namenjena varstvu in olepševanju človekovega okolja, je imela po eni strani vseslovenski značaj, po drugi pa tudi mednarodnega. Po vsebini se je navezovala tudi na širše zasnovano vsejugoslovansko posvetovanje o združenem delu in varstvu okolja v Prištini, kjer je o vlogi industrije v človekovem prostoru govoril Mika Špiljak, predsednik ZSJ. V teh dneh je dal izjavo za Tanjug o pomenu varstva človekovega okolja tudi predsednik ZIS Djemal Bijedič. Žal pa lahko ugotovimo, da smo imeli prav ob teh prireditvah in izjavah tudi primere neodgovornega in malomarnega vedenja do narave, ki so močno skazili celotno akcijo. Naj med temi omenimo samo katastrofalno uničenje ribjega zaroda v Savinji, ki je nastalo zaradi nepazljivega ravnanja z amoniakom v hhzarjah. Nič manj pa niso v teh spomladanskih dneh narasli kupi odpadkov na odlagališčih v gozdovih in ob rekah, kar postaja čedalje bolj neodgovorno in nevarno početje.
Dve izrazito medrepubliški prireditvi, ki sta potekali v znamenju bratstva, prijateljstva in seznanjanja med narodi, sta se prav tako sklenili v minulih dneh. To je bila letošnja akcija ob vlaku Bratstva in enotnosti, ki je razgibala prebivalstvo na širšem območju med Krškim, Celjem in Mariborom, pa gostovanje kulturnih delavcev, likovnikov in gledališčnikov s Kosova v Ljubljani. V času, ko sta se iztekali obe
medrepubhški prireditvi, so se na šestih gradbiščih mladinskih brigad od Kbzjankega do Brkinov začel6 letošnje delovne akcije mladine iz Slovenije in drugih repubhk.
Slovenski gasilci so letos priredili svoj kongres v Novi Gorici in ga programsko usmerili predvsem v protipožarno dejavnost znotraj sistema ljudske obrambe in družbene samozaščite. Tej usmeritvi je veljal tudi nagovor predsednika RK SZDL Mitja Ribičiča. Mednarodni dan invalidov, ki so ga proslaviti v vseh invalidskih organizacijah v Sloveniji, je bil Po£* pokroviteljstvom zveze skupnosti za zaposlovanje iri zveze sindikatov Slovenije ter ob govoru generalne sekretarke RS ZSS Ivanke Vrhovčakove slovesno počaščen s slavnostno akademijo v ljubljanski hali Tivoli.
Pomembne delovne odločitve, s katerimi se začenja vseslovenska akcija vpisovanja posojila za ceste in sanacija v elektrogospodarstvu in v železniškem prometu, so bile te dni na dnevnem redu tudi v slovenskem izvršnem svetu. Kot je znano, se je IS dokončno odločil za zakonski predlog, da bi tako nadomestili slab odziv podpisnikov samoupravnih sporazumov iz gospodarstva in rešili pereča vprašanja izpadov dohodka v elektrogospodarstvu in v železniškem ter luškem prometu. Akcija za vpisovanje posojila za ceste pa je že široko zajela slovensko gospodarstvo in občine ter kaže že na začetku zelo spod" budne uspehe.
Zanimivo je nemara tudi stališče, da bi se po dolgoletnih pripravah in razpravah v Sloveniji dokončno odločili za svojo narodno himno. Predlog, hi ga bo kmalu pretresala slovenska skupščina, pravi, naj bi tako zaradi melodije kot teksta, predvsem pa ^ zaradi tradicije razglasili kot himno besedilo Simona Jenka ,,Naprej zastave slave".
gok
I I
MILIJON TON JEKLA
Okoli 6 milijard din investicij v proizvodnjo in dodelavo 1 milijona ton jekla leta 1980 — Delež slo-Venskih železarn v jugoslovanskem železarstvu kljub novim vlaganjem nezadržno pada
strije. Žal pa za zdaj še ni doseženo medrebliško soglasje o tem, koliko in kakšne vrste jekel naj bi izdelovale posamezne železarne.

V sestavljeni organizaciji Mruženega dela Slovenske žele-2ame so zastavili obsežen sred-nJeročni razvojni načrt. V njem 50 predvideli postopno širjenje 111 posodabljanje proizvodnih naprav in tehnologije, poveče-proizvodnje, prodaje na tuJe trge, zniževanje proizvod-stroškov, izboljšanje živilskih ter delovnih razmer za kot 16.000 v tej SOZD zaposlenih delavcev. Prav tako pa Je cilj srednjeročnega načrta razvoja oblikovati takšne do-Jtodkovne odnose v SOZD, da 0 le ta prerasla v organsko ce-°to. T0 pa je pravzaprav tudi ®den od pogojev, pod katerimi oo razvojni načrt lahko uresni-oon, zato bodo slovenski žele-
LJUBLJANA
zarji oblikovanju dohodkovnih odnosov morali posvetiti vso pozornost že na začetku uresničevanja razvojnega načrta.
Po zastavljeni razvojni politiki bodo leta 1980 železarne izdelale milijon ton surovega jekla, kar pomeni, da bodo potrošniki dobili kakih 850 tisoč ton različnih vrst in do različne stopnje obdelanih jeklenih izdelkov. Računano po cenah iz lanskega Jeta naj bi SOZD Slovenske železarne, članice so poleg vseh treh železarn še Veriga Lesce, Plamen iz Krope, Tovil iz Ljubljane, žična iz Celja ter metalurški inštitut, v letu 1980 izvozile za 100 milijonov dolarjev izdelkov, s čimer bi tudi v
UGODNA MENJAVA
V prvem četrtletju letos je bil izvoz za 8 %večji kot v ena-kem času lani. Na tržišča razvitih zahodnih držav, kjer imamo največji deficit, pa smo izvozili Za 16,5 %več. V prvih treh mescih smo izvozili za 8,8 % manj blaga kot lani. Ob tem je treba povedati, da je industrija založena z zadostno količino uvoznih surovin in reprodukcijskega materiala. Izvoz v aprilu se je v Primerjavi z lanskim aprilom v razvite države Zahoda povečal cel° za dobrih 40%. Zaradi takšnih rezultatov se je zunanjetrgovinski deficit zmanjšal za 550 milijonov dolarjev.
Na tako ugodno gibanje zunanjetrgovinske menjave so predvsem vplivali ukrepi za usklajevanje uvoza in izvoza. Druga okoliščina so ugodnejši tokovi na svetovnih trgih, še posebno v razvitih državah. Treba pa je poudariti, da je kunjunk-tura v svetu zajela le nekatere gospodarske panoge in področja, da pa so druge še glo-
boko zamrznjene" tudi v teh državah in da je vse več napovedi, ki konjunkturi ne obetajo dolgega življenja.
B. V.
celoti pokrile uvoz surovin (90 milijonov dolarjev).
Da bodo lahko izdelale takšno količino jeklenih izdelkov, bodo članice SOZD morale po dosedanjih načrtih in računano po lanskih cenah vložiti v modernizacijo tehnologije in povečevanje obsega proizvodnje od skupno 5,5 do 6 milijard dinarjev. Od te vsote bodo v vseh treh železarnah investirali kar 5 milijard din. Dobro polovico potrebnih investicijskih sredstev bodo zagotovile članice SOZD iz lastnega dohodka, preostala sredstva pa bodo prispevali tuji dobavitelji opreme ter tuje in domače banke.
Seveda bo treba ta srednjeročni razvojni načrt še uskladiti tako z republiškim načrtom razvoja kot tudi jugoslovanskim. V Jugoslaviji danes proizvodnja jekla znatno zaostaja za potrebami industrije in zavoljo tega uvažamo letno blizu 1,3 milijona ton jeklenih izdelkov. Do leta 1980 naj bi po zbiru srednjeročnih republiških načrtov domača proizvodnja jekla dosegla 6 milijonov ton in s tem prerasla potrebe domače indu-
Slovenske železarne bodo morale v bodoče odpraviti še eno težavo: Razpete so namreč med lastnimi možnostmi in potrebami slovenske predelovalne industrije. Ne izdelujejo namreč dovolj takšnih vrst jekel, kot jih potrebuje slovenska predelovalna industrija. Pri tem pa jim kajpak ni moč zameriti, da so se zavoljo oddaljenosti od virov surovin, zavoljo delovne tradicije in drugih vzrokov odločile za proizvodnjo visoko kakovostnih jekel.
Kljub predvidenim vlaganjem pa se bo delež slovenskih železarn v jugoslovanskem železarstvu manjšal tudi v tem srednjeročnem obdobju. Še lani so v Sloveniji izdelali 28 odstotkov vsega v Jugoslaviji izdelanega jekla. Leta 1980 pa naj bi ob sedaj zastavljenih proizvodnih srednjeročnih načrtih delež slovenskih železarn padel na pri-bližno 17 odstotkov
R. B.
L
AMERIŠKO-JUGOSLOVANSKI gospodarski dogovori__
Dolarji za gospodarske naložbe
Ameriški kapital se je začel močneje zanimati za sodelovanje z jugoslovanskim gospodarstvom — Največje sovlaganje z INA v petrokemijo na Krku v vrednosti 12,75 milijarde dinarjev
Ameriško gospodarstvo se je začelo zelo močno zanimati za trgovanje z Jugoslavijo in za možnosti sovlaganja kapitala v gospodarske naložbe v Jugoslaviji. To so potrdili tudi uspešno zaključeni tridnevni razgovori ameriških in naših gospodar-
Škofja loka
NOVA PREDILNICA
Pred nedavnim je kolektiv gorenjske predilnice iz Škofje Čoke pognal stroje v obnovljeni Predilnici, v obratu, kjer so bili stroji in druga oprema najbolj Grabljeni. Dobro polovico potrebnih 87 milijonov dinarjev sredstev je kolektiv prihranil sam. Kolikšnega pomena je npva strojna oprema v predrl-rrici za podjetje, naj povedo naslednji podatki: storilnost se je Povečala za trikrat, zavoljo tega pa bodo v predilnici - ko bo P°lno izkoriščena — izdelali
3000 ton preje. Celotni dohodek bo v letošnjem letu, ko predilnica še ne bo delala s polno paro, dosegel 360 milijonov di-naijev, v prihodnjem letu, računano s sedanjimi cenami, pa že blizu 450 milijonov din ob nespremenjenem številu zaposlenih delavcev — 850. Podjetje bo lahko tudi močno povečalo izvoz, po sklenjenih pogodbah bo trikrat večji kot lani, izvozili pa bodo za 30 milijonov dinarjev preje.
R B.
LJUBLJANA

;<
i
Arabsko posojilo za infrastrukturo
Ljubljanska banka pripravlja y Združenih arabskih emiratih o in prodajo svojih obvezne v skupni vrednosti 80 milijonov dirhamov (valuta Združenih arabskih emiratov) ah približno 21 milijonov dolarjev. Po dogovoru z republiškim sekretariatom za finance naj bi del sredstev tega posojila namenili ?a dograditev termoelektrarne
Šoštanj IV, za 380 KV električno prenosno omrežje ter za modernizacijo magistralnih železniških prog v Sloveniji. Za železnico bi tako porabih skoraj 8,5 milijona dolarjev tega posojila, za prenosno omrežje 4,5 milijona, za TE Šoštanj IV pa 8 milijonov dolarjev.
R B.
stvenikov na Bledu, kjer so se v okviru vsakoletnega skupnega sestanka ameriško-jugoslovan-skega ekonomskega sveta dogovarjali o sklenitvi blizu 500 različnih poslovnih stikov. Zanimivo je, da so tokrat večinoma sodelovali partnerji, ki se še ne poznajo in so na Bledu nave-zovali prve medsebojne stike. Nekaj poslovnih dogovorov pa je teklo med partnerji, ki so te dogovore sklenili že prej, pa so priložnost izkoristifi za razčiščevanje posameznih težav, do katerih je prišlo med uresničevanjem dogovorov.
Zavoljo takšne vsebine pogovorov o rezultatih pravzaprav nismo mogli veliko zvedeti, saj so bili pripravljeni postreči s podatki le predstavniki tistih podjetij, o katerih sodelovanju so novice že prej prišle v javnost Tako, denimo o sodelovanju ameriške jeklarske družbe Armco Steel Co. z jugoslovanskimi železarnami v Sisku, Zenici in Jesenicah. Najraje pa so posredovali podatke o sklenjenem sovlaganju med INA in ameriško naftno tvrdko DOW Chemical, ki bosta v naslednjih sedmih letih s skupnimi vlaganji več kot 750 milijonov dolarjev (12,75 milijarde dinarjev) zgra-dili na otoku Krku celoten petrokemij ski kompleks z 11 tovarnami za predelavo nafte in naftnih derivatov.
Ker bo ta petrokemijski velikan eden največjih v Evropi, si nekohko bolj oglejmo načrte. Načrtujejo, da bodo na Krku izdelali 400 tisoč ton etilena, po 180 tisoč ton propilena in ben-
zena, 120 tisoč ton oglikovih frakcij, 150 tisoč ton etilenklo-rida, po 200 tisoč ton vinilklo-iida in stifena, 240 tisoč ton etilen benzena, 50 tisoč ton gostega ter 70 tisoč ton redkega polietilena. Ta proizvodnja bo temelj močnejšega razvoja kemične industrije pri nas, zalagala pa bo tudi dobršen del Evrope. Ameriško podjetje je izračunalo, da bo lahko INA s Krka izvozila letno za blizu 100 do 150 milijonov dolarjev (po sedanjih cenah).
Vsekakor pa bodo tudi razgovori o trgovinski izmenjavi, ki tako po vrednosti kot po gospodarskem pomenu zaostajajo za dogovori o skupnih vlaganjih, že v letošnjem letu pripomogli k izboljšanju jugoslovanske zunanjetrgovinske menjave z ZDA. Lani je jugoslovanski izvoz v to deželo pokrival le dve tretjini uvoza. V letošnjih prvih mesecih pa se je položaj povsem spremenil: Jugoslavija je izvozila za blizu 12 milijonov dolarjev več, kot je uvozila, izvoz pa je bil za 18 odstotkov večji kot v lanskih prvih štirih mesecih. Čeprav ni moč računati, da bi jugoslovansko gospodarstvo letos zaključilo trgovanje z ZDA s pozitivnim saldom, omenjeni premiki hkrati z uspešno končanimi razgovori naših in ameriških gospodarstvenikov — na Bledu je sodelovalo 46 ameriških in 93 jugoslovanskih podjetij ter bank — vendarle zbujajo upanje, da se jugoslovanskim izdelkom na ameriškem trgu obetajo lepši časi.
S. J.
Edina rešitev cene?
V ocenah letošnjih gospodarskih gibanj se je kot rdeča nit vlekla „hvala“, da se je rast cen vendarle	zaustavila
oziroma napreduje po znatno nižjih stopnjah, kot denimo v prvi polovici minulega leta. Že v drugi polovici minulega leta se je tempo naraščanja vseh cen krepko zmanjšal, prav tako počasi pa so cene nara-
JlllilgS
KOMENTAR
mili
ščale v prvih letošnjih mesecih. Dejali bi torej, da smo vendarle uspeli stabilizirati to gospodarsko področje, ki je odločilnega pomena za nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj.
Žal ni tako. Cene so se ustalile izključno zavoljo lani sprejetih administrativnih ukrepov in recesije na zunanjem trgu. V letošnjem letu se je zlasti zvezna administracija posluževala tudi taktike zavlačevanja pri dajanju soglasij za nove cene, češ da zahtevki niso dovolj dokumentirani. Že v maju pa so se povečale cene električne energije, stanovanjske najemnine, nekateri izdelki široke porabe. Zvezna in republiška administracija pa še rešujeta številne zahtevke za zvišanje cen, med njimi surove nafte, železniških tarif, tarif v cestnem prometu, žitaric itd. Med zahtevki so tudi takšni, ki so v nasprotju z gibanjem cen na svetovnem trgu, po katerih naj bi se ravnalo tudi jugoslovansko gospodarstvo.
Razumljivo je, da mnogim zahtevkom ni moč oporekati upravičenosti, denimo, zahtevku premogovnikov in elektrogospodarstva! Prav tako drži, da bo povečanje cene električne energije, nafte in njenih derivatov, tarif v prometu in še cen nekaterih temeljnih izdelkov sprožilo verižno reakcijo v proizvodnih in poslovnih stroških drugih delovnih organizacij. Zavoljo tega bi nemara kazalo - tako kot je dogovorjeno v elektrogospodarstvu — probleme posameznih dejavnosti reševati ne le s ceno izdelka, pač pa tudi s sovlaganjem sredstev in na druge načine. Za takšno pot se zavzemajo, denimo, tudi m železnici
Kaže torej, da ocena zveznega sekretariata za finance, da gibanje cen tudi v drugi polovici leta ne bo živahnejše, kot je bilo doslej, ne drži. Gospodarski položaj mnogih podjetij, katerih akumulacija je vkleščena med naraščajoče proizvodne stroške in sorazmerno prenizke cene izdelkov, zahteva prav nasprotno - namreč izboljšanje pogojev gospodarjenja tudi z višjimi cenami.
Vendar bi bilo tudi v tem primeru možno doseči isto, namreč boljši gospodarski položaj delovnih organizacij z drugimi ukrepi in ne le z navijanjem cen. Resnici na ljubo je treba povedati, da so se sicer v podjetjih otresli dovčerajšnjega mnenja, češ da je bolje zahtevati previsoko ceno kot realno, vendar pa v celoti novi zahtevki presegajo predvideno inflacijsko stopnjo v letošnjem letu. Kaže torej, da se v delovnih organizacijah še vedno niso otresli miselnosti, da je možno z višjo ceno reševati vse probleme. Tržno se vedejo samo tiste delovne organizacije, ki jih je trg „trdo zagrabil".
V usnjarski in čevljarski dejavnosti, kjer imajo velike težave z uvozom surovin, s cenami in s prodajo, ne govore več o nujnem povečanju cen oziroma o uskladitvi cen s proizvodnimi stroški, pač pa o drugih ukrepih, ki naj poživijo proizvodnjo in prodajo. Ti pa so višja cena domačih surovin, večje izvozne premije, nižje carinske stopnje na uvoz surovih kož, nižje stopnje prometnega davka. Podobno sodijo tudi v tekstilni industriji; razmišljajo o tem, kako bi preprečili nadaljnjo rast cen in tako poživili prodajo tekstila. Zaposleni v naštetih dejavnostih, sem bi lahko prišteli še pohištveno industrijo in nemara še katero dejavnost, so spoznali, da reševanje gospodarskih težav samo po stroškovnem načelu ni več primerno.
Seveda pa rešitve, ki jih predlagajo - različne oblike družbene pomoči -niso tisti ukrep, ki jih bo rešil gospodarskih težav zavoljo neusklajenih cen. Od prave rešitve, urejenih dohodkovnih odnosov v reprodukcijskih celotah pa so za zdaj še vsepovsod precej daleč.
B. RUGELJ
LJUBLJANA
POSOJILO ZA CESTE - HITRO!
Družbenopolitične organizacije v Veletekstilu so predlagale samoupravnim organom podjetja, naj bi kar najhitreje prispevali posojilo, ki ga bodo v tej delovni organizaciji zaposleni prispevali za gradnjo cest. To naj bi storili tako, da bi vsaka temeljna organizacija — v OZD jih je 5 — založila za vsakega delavca vsoto, ki jo bo pripravljen prispevati od svojega osebnega dohodka kot javno posojilo za ceste.
Delavski svet je predlog sprejel in tako bo VeletekstU v enkratnem znesku odštel blizu 850 tisoč dinarjev, namesto da bi se ta vsota stekala — polagoma v dveh letih, od osebnih dohodkov zaposlenih. Tako bo podjetje kar najbolj učinkovito pomagalo zbirati dodatna sredstva, ki jih potrebujemo za gradnjo novih magistralnih cest.
RB.
DE
ljudje med ljudmi
12. junij 1976 stran
8 pra
ljudje med ljudmi
12. junij 1976 stran
KRAMLJANJE O SINDIKATIH,
SLO IN SAMOZAŠČITI
Obrambne priprave — odsev samoupravljanja
Pogovarjal sem se s predsednico koordinac’jskega odbora sindikatov MTT Lučko Floijančič. Vedel sem že, da obrambne priprave niso „de-veta skrb“ kolektiva, saj imajo svoje enote za zaščito, redno pa organizirajo tudi tečaje za množično usposabljanje članov kolektiva. Znanje vseh preverjajo in ocenjujejo na praktičnih vajah, ki jih ne manjka. Udeležba je zelo dobra, saj v pripravah za obrambo sodeluje domala ves kolektiv. .
V pogovom je sodeloval še Karlo Dimnik, predsednik izvršnega odbora sindikalne organizacije v Meljen.
Začeli smo s samoupravljanjem, ki je pravzaprav osehna izkaznica sleherne delovne organizacije, obenem pa svojevrsten barometer prizadevanj za izvajanje obrambnih ukrepov.
„Med našimi delavci — je dejala predsednica Florjančičeva — se je samoupravljanje uveljavilo kot sestavni del njihovega vsakdanjega življenja. Zato si upam trditi, da so naši ljudje pripravljeni braniti to pomembno pridobitev. Najboljši dokaz za to je vsekakor nenehna krepitev samoupravljanja, vzporedno s tem pa tudi krepitev obrambnih priprav."
Že po nekaj besedah sobesednikov sem se prepričal, da je sindikalna organizacija v MTT tudi moralnopolitični pobudnik in nosilec dejavnosti, ki tako ali drugače vplivajo na obrambne pri-pra.ve. O tem je spregovoril tudi Karlo Dimnik:
,jLahko rečem, da smo o obrambi in zaščiti začeli resneje razmišljati šele pred dobrimi šestimi leti. Takrat smo v osnovnih sindikalnih organizacijah začeli ustanavljati odbore, ki naj bi v primeru neposredne vojne nevarnosti — pa tudi med morebitno vojno skrbeli za vojnim razmeram ustrezajočo proizvodnjo. Torej ni no-
L.
LUCKA FLORJANČIČ
bena skrivnost, da so o dobavi sredstev in opreme za naše obrambne in zaščitne enote odločali organi samoupravljanja. Pri tem seveda ne bi smeli pozabiti na vlogo sindikatov, na njihovo politično akcijo. Naj omenim samo to, da so prav sindikalne organizacije dale pobudo za delo ob prostih sobotah, s
čemer smo kot kolektiv prispevali k obrambnim pripravam."
Lani so, denimo, osnovne organizacije sindikata v MTT nekajkrat razpravljale o splošnih načelih ljudske obrambe, kot tudi o konkretnih nalogah posameznikov in skupin. Mimo tega so se sindikalni poverjeniki nekajkrat udeležili tečajev in seminarjev, kjer so na ravni občine govorili o varnosti in družbeni samozaščiti, s tem pa so pozneje seznanjali članstvo v osnovnih organizacijah.
Sindikat se tudi sicer ukvarja s pripravami na SLO. Danes, v miru, skrbi za prehrano delavcev, za njihovo rekreacijo in za vzgojo, saj je tudi to del obrambnih
KARLO DIMNIK
priprav. V MTT delujejo različne športne sekcije, kot so smučarska, strelska in planinska, ki šteje več kot petsto članov. Pri tem bi veljalo omeniti še nogometni, rokometni, odbojkarski in teniški klub, zatem še dva rekreacijska centra tega kolektiva, na Dravi ter Dom na Pohorju.
Gonilna sila vseh akcij so organi samoupravljanja in ves delovni kolektiv, ki je že usposobljen in pripravljen živeti in delati tudi v primeru ■ vojne ah začasne zasedbe ozemlja. Nič jih torej ne sme presenetiti, še manj pa si želijo, da bi jih čas potisnil na j rob dogajanj. Morda bi veljalo omeniti še to, da se delavci MTT redno in množično vključujejo v krvodajalske akcije, ki jih vodijo njihove sindikalne organizacije, da ne govorimo o množičnem prostovoljnem gasilstvu, o stalni dežurni službi ne samo poklicnih, ampak tudi prostovoljnih gasilcev prostovoljcev. Morali bi poudariti, da imajo delavci tudi svoje glasilo ..Razgledi", ki izhaja dvakrat na mesec, v vsaki številki pa je dovolj prostora tudi za obrambne priprave. Sindikat v MTT ima zelo dobro in razvejano službo obveščanja svojega članstva. Lani je to tudo dokazal na številnih taktičnih vajah ali na vajah enot civilne zaščite.
Zato so tudi njihove priprave za obrambo le odsev samoupravljanja.
Besedilo in sliki
BRANE JAKOVLJEVIČ
ZDOMCI IIM DOMAČINI IZ ČRENŠEV-CEV TER OKOLIŠKIH VASI ZBIRAJO DENAR ZA TOVARNO - POMURJU PRIMANJKUJE DOBRIH PROJEKTOV, KI BI ZDOMCEM IN NEZAPOSLENIM DOMAČINOM NUDILI KRUH DOMA - DENAR NI NAJVEČJI PROBLEM - KDO BI NAJ ISKAL IZVAJALCA IN NOSILCA PROGRAMA -POLITIČNI NAPORI IZZVENE V PRAZNO, ČE DOMA NI DOVOLJ DOBRE VOLJE
Kako dolga in trnova je lahko pot od ideje do uresničitve, ugotavlja kakih 500 zdomcev in nezaposlenih občanov iz Čren-ševcev ter okoliških vasi, ki so verjeli občasnim agitacijam nekaterih funkcionarjev, da jim bodo doma preskrbeli kruh. Ker so obljube in napovedi vse bolj vodene le, so se oprijeli ideje pisatelja in rojaka Ferda Godine, da bi sami zbrali denar in začeli s proizvodnjo v obstoječih neizkoriščenih objektih ali v novi tovarni. Toda tudi zdaj, ko je že dobrega pol leta od prvih pogovorov in načrtovanj, ugotavljajo, da so le malo napredovali. V resnici pa so sprožili veliko gibanje, od katerega še res nimajo otipljive koristi, vendar so premaknili miselnost, kije vse doslej zavirala razvoj tega dela Prekmurja in še prenekaterega nerazvitega območja v Sloveniji. Dokazali so namreč, da samo prepričljivi govori občinskih funkcionarjev zbranim zdomcem ob Novem letu ali kakšnem drugem prazniku niso osnova za odpiranje novih delovnih mest, če ti funkcionarji svojih govorov nimajo podkrepljenih s projekti, z znanimi nosilci ali izvajalci teh projektov.
NAVDUŠEN SPREJEM PISATELJEVEGA PREDLOGA
Pomurje je še vedno območje z velikim presežkom delavcev, ki si služijo kruh v tujini. Prav zato vsaka recesija v sosednjih državah sproži doma obilo težav. Poznavanje razmer in ljubezen do svojih rojakov je pisatelju domačinu Ferdu Godini pomagala do zamisli, da bi si naj ljudje poskusili sami pomagati, če jim drugi ne morejo. Zato so se oprijeli pisateljeve ideje, da bi združili prihranjeni denar zdomcev in domačinov ter ga ponudili kot osnovo za odpiranje novih delovnih mest. Prve dogovore in pogovore so razčlenili in šli korak naprej. Na osnovi pripravljenosti in vsote ponujenega denarja so ugotovili, da imajo možnost zgraditi majhno tovarno ali nakupiti strojno opremo, ki bi jo vgradili v že obstoječe in premalo izkoriščene zadružne ali kulturne domove.
„Zamisel pisatelja Ferda Godine je imela izreden odziv," pripoveduje Ferdo Doma, upokojenec iz Črenševec, ki je bil do nedavna tajnik iniciativnega odbora za gradnjo tovarne. „Ob novem letu, ko se večina zdomcev vrača domov, smo se z njimi o tem pogovarjali," pripoveduje., J5ogovarjali smo se tudi z mladimi in z nezaposlenimi, ki žive doma. Gre za krog petih kilometrov, na katerem živi kakih deset tisoč občanov. Približno desetina jih je zaposlena v naši državi, skoraj toliko pa v tujini. Tako zdomci kot mnogo naših ljudi, ki so zaposleni v večjih industrijskih krajih, je pripravljena prispevati sredstva, ker bi se rada zaposlila doma ali bliže domu. Z anketo smo ugotovili, da gre v bistvu za kakih 600 delavcev, ki bi bili voljni prispevati — skupaj, s prostovoljnim delom — blizu tri milijone dinarjev, ki bi vročeni banki predstavljali osnovo za najem kreditov."
Ustanovili so iniciativni odbor, ki so ga pozneje zamenjali z zborom delavcev. Toda od ideje do uresničitve je dolga pot. Danes, pol leta po prvih trdnejših dogovorih z družbenopolitičnimi organizacijami in gospodarstveniki lendavske občine, žalostno ugotavljajo, da so še vedno na začetku poti, saj mnogo dlje od tega, da so ugotovili pripravljenost ljudi, število dela voljnih občanov in praktično vrednost obstoječih objektov, niso prišli.
SAMO IDEJE SO MNOGO PREMALO
Ko je ,jnali ritar", kot pravijo v Pomurju nekdanjemu razgla-ševalcu obvestil oblasti in dacarjev, s svojim bobnom oznanjal
vabila za sestanke o gradnji nove tovarne, se je v bistvu začelo gibanje, ki je vneslo novost v miselnost tudi prenekaterega, doslej že nekoliko uspavanega gospodarstvenika v Pomurju. Ideja o tovrstni naložbi in pripravljenosti občanov je namreč opozorila gospodarstvenike v lendavski in še kateri slabo razviti občini, da v resnici niso pripravljeni na uresničitev predlogov. Iniciativni odbor ali zbor delavcev iz Črenševec je imel in ima sicer vso podporo izvršnega sveta lendavske občine in njegovega predsednika, vendar je tudi to premalo, ker niti lendavska niti soboška občina nimata ustreznih projektov za uresničitev takšne ideje. Ne projektov, še manj nosilcev teh projektov in ne investitorjev, saj je še tolikšnemu nevednežu jasno, da se danes s tremi milijoni ne da zgraditi tovarne.
,,V bistvu gre pri tej zamisli za dve stvari," trdi Adolf Mišja, tajnik medobčinskega odbora Gospodarske zbornice Slovenije za Pomurje v Murski Soboti. „Gre za nadaljnje oplajanje sredstev, ki sojih občani zbrali in za uresničitev njihove zamisli. Ob tem naj takoj povem, da to ni'edini primer, saj so s podobno akcijo začeli tudi občani v Rogaševcih.
Nosilci naše zamisli imajo smolo, da je prišla pobuda v najbolj neugodnem času, to je v času sprememb policentričnega sistema, v času pomanjkanja obratnih sredstev, v dobi poostrenih plačilnih pogojev in zmanjšanju investicijske dejavnosti.
Po drugi strani pa je dejstvo, da v Pomurju nimamo ustreznih projektov za še večji gospodarski razmah. Kolikor vem, so podobne razmere tudi na drugih manj razvitih območjih, zato moramo projekte iskati drugod. Samo ideje o gradnji tovarne so mnogo premalo. Da se prav razumemo, sam sem z vsem srcem za uresničitev ideje, vendar moram, žal, povedati, daje denar še najmanjši problem za novo investicijo. Denar tudi v današnjih gospodarskih razmerah lahko zberemo, če bi imeli projekt, ki ima stvarno zagotovljeno surovinsko osnovo, ustrezen tehnološki proces, zagotovljene delavce in prodajo proizvodov.
Žal Pomurje danes, kakorkoli se to že čudno sliši, nima dovolj strokovnih kadrov — projektantov, ki bi tu živeli in tu delali. Poleg tega pomursko gospodarstvo nima niti dovolj sredstev za dinamičnejši razvoj že usposobljene industrije. Zato menimo, da bi morali vlagati predvsem v predelovalno industrijo, ki ima najrealnejše možnosti za razvoj. Idealno bi bilo, če bi lahko še bolj razvila svojo dejavnost INA-NAFTA, ki ima tu surovinsko osnovo, žal pa je IN A sama v kapitalni izgradnji in v naslednjih petih letih ne bo imela možnosti za investiranje v nove dejavnosti."
KLJUB VSEMU REALNA UPANJA
Zbor delavcev iz Črenševcev, katerega predsednik je Anton Žabot iz Zgornje Bistrice, je skupaj s pisateljem Godino k uresničevanju zamisli o gradnji tovarne z denarjem zdomcev pritegnil poleg predstavnikov družbenopolitičnih organizacij lendavske občine in Ladislava Ivaneca, predsednika Izvršnega sveta lendavske občine, še gospodarstvenike Gospodarske zbornice Slovenije in posamezne osebnosti iz slovenskega gospodarskega življenja Malo pred tem so v Pomurju organizirali in ustanovili že omenjeni medobčinski odbor gospodarske zbornice za Pomurje, ki je prvi koordinator naporov za hitrejši gospodarski razvoj Pomurja.
ZALOŽBA ČZP DELAVSKA ENOTNOST
SPOROČA,
DA IMA NA ZALOGI:
Vse omenjene publikacije, knjige in brošure lahko naročite na naslov CZP DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4/11. Na naročilnici navedite plačilne pogoje."
Dolge noči Grobeljškove Neže in njenih petih majhnih otrok
” kot arS^a Tomiča v Pomurju doslej ni bila tako prj-^/ to zdaj," pravi Adolf Mišja. „Ni naloga zbornice, da P je| konkretne elaborate, je pa tu zato, da posreduje med ^ niIhi organizacijami in terenom. Pri tem imamo uspe jo ^o nekaj projektov, razumljivo je, da vsi ne razmeram- Vsekakor pa lahko povem, da bodo na g eni že na jesen začeli graditi nov obrat. Ta res ne bo za. fliemb St° ^udi> vendar začetek je. Zame kot Pomurca je najP0 ^ riejže to, da smo končno ugotovili vsa dejstva, ki so po11^ ir|Qa.za nadaljnji razvoj Pomurja. O konkretnih projektih še ne a ern govoriti, ker je tu še marsikaj nerazčiščenega, r0ar^Ot°V'm’ da smo Precej naprej od časov, ko smo na P ■ msrt0vad tovarne ali obljubljali med in mleko ...“
^po^^ki zk°rn'ci ustanavljajo odbor, ki bo koordi-
,,, -zovalec med območji in zbornico. Tak medobčin-ski ^anavljajo zdaj tudi v Murski Soboti. Gre za skupino str°^o.. 0v> ki bo lahko realno načrtovala, povezovala in .skal^v®0«. za hitrejši gospodarski razvoj regije. Pri tem naj ne „ C' de povemo, da so prav z idejo pisatelja Godine in z nap°r ^mcev ta proces pospeših ne samo za potrebe Po-mi#. Ven tudi za potrebe drugih nerazvitih območij. Tako so z 3^.aro^e obljube na zborih volivcev v resnici dobile trde* ^ v katerem bo možno vgrajevati tudi denar zdomcev in d° j m°v’ ki bi radi delali blizu svojega doma, ne pa da se vrač3!0 Sveta s skromnimi prihranki le ob večjih praznikih.
JANEZ SEVER
Danes devetintridesetletna Gro-beljškova Neža, po domače Pre-civekova Nežka, rojena Poljšak v Pristavi nad, pod, ob ali pri Lesičnem, kakorkoli obrneš, ostanejo iste kozjanske rovte, se nerada spominja dosedanjega življenja. Od takrat, ko ji je šestletni bajtarski hčeri oče izdahnil zaradi v nemških rudnikih razžrtih pljuč pa do lanskega novembra, ko ji je avtomobil do smrti zbil moža, ko je izstopil iz delavskega avtobusa pred štorsko železarno.
To je bilo malo za :m, ko so jih z miličniki iztrgali iz hiše v Vir-štanju, kjer bi naj že drugič končno zagospodarili in mimo zaživeli na moževega očeta hribovskem gruntu.
Čudna je ta Nežkina zgodba in žalostno njeno življenje. Se mrač-nejše od življenja njene, na pol oslepele matere. Nežka pestuje enajstmesečnega sina in včasih posedi pred razpokano bajto, ki ji je bila sodno odločena in odmerjena kot dom. Bajta, poleg nje pogorel in znova zgrajen svinjak ter pod-zidan kozolec, vse to se naslanja na Bistrico, ki mirno odteka mimo, ji zdaj, poleti, nudi topel dom. Kaj za to, če je razpokan, če so morali tisto bomo opremo zaradi vlage in preperelosti zavreči v kozolec, če otroci spijo na eni in ona z najmanjšim na drugi postelji.
hfežka je tega navajena. Petkrat sta z možem poskusila dokončno
Cvetke iz domačih logov
s bomo v Jugoslaviji izdelali 3200 avtobusov, 'te. K ^om° izvozili, 800 avtobusov pa bo pre-L,;. 'Ub temu so zvezni organi odobrili uvoz
inS Vt0bus°V.
(Z odv^U domačih proizvajalcev avtobusov je ta rfil v t6C glede na pojasnilo, da gre za uvoz Siam tUrKt‘^ne namene. , .Enake avtobuse lahko fJjjnj ° pri nas- Če morajo biti opremljeni s prezra-l>vizn mi, naPravamL jih lahko uvozimo, centralne .'e sklade pa bi tako uporabili za uvoz repro-ga materiala, ki ga potrebujemo vsak dan
diteijslce z« Proizvodnjo
vozil," je dejal o tem Mirko Žlender,
direktor TAM, za časopis „Večeme no-
affle" v ia2*°80v> U govorijo za gradnjo ,,mini želeti itak ■■ atujah’ s« marsikdo sprašuje, kdo je tisti, den^° zaUstavil. Po domače povedano: volja je 0 nj .L proizvodnja bo rentabilna - nekomu L mve.tVSeč'- ^emo’ da so imeli največ pripomb k ' tako ,lciji železarji, ker so bili prepričani - ali pa os1* zad* 80VOrili - da lahko z razširitvijo zmoglji-laldtie ov°ljijo vse domače potrebe in da je racio-koPtoi? Pos°biti že obstoječe obrate za velikoserij-* Sljub VOdni°’ kot pa graditi majhne železarne. ftSU, k0K5cb s katero so nas razveseljevali, pa so v
v#jo p
snto se v Sloveniji bojevah za lastno proiz-
jpjlavjj jTjP^irebnega betonskega železa, zrasle v Ju-
m uprav "atlVa * vedno ni bila ustrezno preskrbljena čuteo .,Ceno s« lahko vprašamo, za kakšno igro gre. fipogliiv n 10116d. da železarna z razmeroma majhno °stjo in kljub štirim na novo zgrajenim žele-
zarnam, tako zelo moti ,,celotno" jugoslovansko železarstvo. Sedanja sorazmerno dobra preskrba tega z železom namreč ni toliko posledica izpolnjenih obljub RMK Zenica in drugih dobaviteljev, kot zmanjšanega obsega investicijske dejavnosti. Tako je komentiral negotovo usodo slovenske „mini železarne" Gospodarski vestnik.
Pred tremi leti je „ Jeklo" iz Ruš kot prvo v Jugoslaviji povsem osvojilo proizvodnjo bazenske tehnike. Naše tržišče je sprejelo tehniko „made in Ruše", zvezna gospodarska zbornica pa je potem, ko je ugotovila, da so ruški izdelki vsaj enakovredni uvoženim - prepovedala uvoz iz drugih držav. Toda kaže, da prepoved ,.velikih" ni preveč ganila. Našli so luknje v zakonih, tudi v carinskem. Metalka je uvozila filtre za bazen jkonkretno za dom v Strunjanu) kar z napačno carinsko deklaracijo. Tudi Emo-nina TOZD za uvoz je lani, kot so povedali v ,,Jeklu", opremo za Bernardin raje uvozila, kot da bi enako kupila doma — v Rušah in še: Metalka je skušala pregovoriti investitorja Park hotela na Bledu, naj kupi uvoženo bazensko tehniko, ne pa domačo, a je v tem boju, Jeklo" zmagalo.
Delavce v ruškem „Jaklu“ boli takšna politika velikih. Odločeni so, da ne bodo popustili „Jeklo“ želi razkriti resnico s prijavo Emone devizni inšpekciji Za uvod .. .
,,Njihova odločitev je pravilna. Tudi tako se je treba boriti za stabilizacijo našega gospodarstva, če ne gre drugače. Žal!" je zapisal mariborski,.Večer".
V ŠOPEK ZBRAL - BODEŽ
splesti družinsko gnezdo. Gradila sta v Tehaijih, dograjevala na Pristavi in v Virštanju, dokler dokončno nista prisilno pristala tu, ob Bistrici, med Šonovim in Mestinjem, v tej mali kajži, ki jo je dokončno dotolkel potres. Kot tisto bajtico njenega očeta v Pristavi. Možje, ki se na to spoznajo, so rekli, da je hiša v „četrti stopnji". Za porušit. Zdaj, skoraj dve leti po potresu je prišla ekipa gradbincev in postavila temelje za novo, montažno hišo.
Skozi kuhinjsko okno zro čez cesto, kjer stoje temelji in klet za njihovo hišo. Samo njihovo. Končno njihovo. Zadnjič, ko so že bili prepričani, da imajo „svojo“ hišo, je „družba“ razsodila, da po sporu z očetom in materjo tista hiša v Virštanju le ni njihova. Grobeljšek, ključavničar in varilec, priden kot črv, priljubljen med železarji v Štorah, je ob prisilni izselitvi splezal na svisli in vpil, da se bo ubil, če ga bodo vrgli ven. bi se ubil, iz pištole izstreljena krogla mu je raztrgala meče, vendar še štirinajst dni, ki jih je presedel v zaporu, ni popustil in podpisal, da se bo Virštanja odpovedal. Potem so ga otroci in žena preprosili...
Istega usodnega dne so jih ponoči s tovornjakom, skupaj s kokošmi, psom, svinjo in kravo odložili tu, ob Bistrici. Z gnojnimi vilami so jim delavci s tovornjaka zmetali kramo in plenice najmlajšega ob cesto, da so se nato stiskajoč telo ob telo vsi, pet otrok, bfežika in njena ostarela mati, čepeč ogreli v jutranji zarji, od katere niso vedeli, kaj jim pri-
naša. Ne, nihče, tudi otroci niso obupah. Toda tistega dne, ko jim je očeta in moža podrl avtomobil na cesti pred'vhodom v železarno, tisto jutro, ko se je razprla zemlja za očeta petih otrok (najmlajši ni bil star niti pol leta) tisto novembrsko jutro je zapečatilo njihovo usodo.
Nežika se spominja, da so moževi sodelavci zbrali denar, da so ji v železarni izplačali tri plače, da sta prišla dva iz šmarske d)čine, da so ob odprtem grobu za Grobeljška dokončno izzvenele fanfare v koračnico, ki je ni več potreboval, otrokom pa so pomenile vstop v življenje, za katero niso bili rejeni. Nežika je z zbranim denarjem izplačala sedmino in prepis zemlje, potem pa se je ozrla na svojih petero kuštravih glavic in rekla:
,.Otroci, ti Daniel, zdaj ti je trinajst let, ki si naj večji, boš prevzel največji kos bremena, tudi del, ki si ga ne more oprtati Bojan, ki je najmanjši. Delali bomo, kot je rekel oče, pošteno in marljivo, da bomo lahko krenili v svet z dvignjeno glavo . ■.“
Otroci so jo razumeli. Daniel, ki , bi rad postal miličnik, je nedavno s svoje hranilnice dvignil sedemdeset starih, mesece in mesece prihranjenih tisočakov in jih dal materi, da je kupila pijačo in meso za delavce, ko so gradili temelje za njihovo hišo.
Pridni so ti otroci. Lepo vzgojeni in razraščeni, čeprav so odraščali ob kruhu, v katerega moko je bil primešan kuhan krompir. Daniel je celo najboljši športnik šole v Lesičnem. Dobil je lep pokal, ki se blešči v razpokani izbi. Branko ga
je za pol glave prerasel, Silva leze za njim, Drago je šele dodol ra shodil, toda vsi vedo, kaj morrjo postoriti, da bi olajšali delo materi. Na tihem si žele videti morje, se popeljati v svet na ono stran Bohorja, žele si igrač kot njihovo vrstniki, predvsem pa si žele v novo hišo na ono stran ceste. Danes še ne vedo, kaj bi naj dali v tisto novo hišo, ker jim je pohištvo, kar ga niso ob prisilni preselitvi razbili, sprhnelo, vendar imajo postelji in majavo mizo. Za začetek je to dovolj. Potem bodo pa zaslužili, kot pravijo. Ko bodo odrasli, ko bodo miličniki, šoferji, frizerke in še kaj. Takrat, ko bodo materi prinesli prvo plačo. Tako, kot jo je prim .el mož. hfežika se tega dobro sr > minja. Takrat so ravnokar natisnili prve desetake, osem jih je dobila in hranila na polici kredence. Bili so tako svetli, da jih je hodila na skrivaj otipavat in preštevat.
Ne, niso lačni. Žive od pokojnine, ki jo dobivajo po očetu, žive od podpore. Denarja je ravno toliko, da lahko vsak mesec kateri od otrok dobi kakšen kos obleke ali par čevljev, nobeden ni bos in gol-To Nežiko razveseljuje. Osrečuje. Dani klonila, da ni obupala, da je ona otrokom in otroci njej v oporo, da so srečni, ker so zdravi.
Za poletje so jim obljubili novo hišo. Njihovo hišo. Ostalo bodo postorili sami. Zdaj bo laže, ker so prvi trije že večji. Odrasli. Prezgodaj sicer, vendar odrasli. Tu, v bajti ob Bistrici, med Šonovim in Lesičnim, pod Pilštanjem na Kozjanskem.
JANEZ SEVER
OB ROB HUMANI DEJAVNOSTI
KRI JE ŽIVLJENJE
4. junija 1945. leta je.pri nas v Sloveniji začela organizirano delovati transfuzijska služba; in ta dan vsako leto praznujejo krvodajalci kot svoj praznik.
Leta 1953 je mejnik v našem krvodajalstvu, saj smo tedaj od plačanega krvodajalstva prešli na brezplačno, prostovoljno in anonimno krvodajalstvo. Ta prehod ni bil la-
1. V knjižnici SINDIKATI:
-	Slavko Grčar: ORGANIZIRANOST IN DELOVANJE SINDIKATOV, št 2 - cena 20,- din
-	Olga Bručan in Slavko Grčar: FINANČNO POSLOVANJE V SINDIKATIH, št. 3 - cena20.- din
-	SAMOUPRAVNO UREJANJE DOHODKOVNIH ODNOSOV V ZDRUŽENEM DELU, št. 6 - cena 40,- din
-	AKTUALNE DRUŽBENOPOLITIČNE NALOGE SINDIKATOV DANES, št. 7 - cena 30.- din
-	LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA — temeljna naloga sindikatov, št. 8 — cena 30.— din
-	Bogdan Kavčič:	SAMOUPRAVLJANJE V
ZDRUŽENEM DELU, št. 9 - cena 30,- din
-	Roman Albreht: NOV KORAK PRI GRADITVI TEMELJEV SOCIALISTIČNE SAMOUPRAVNE DRUŽBENE UREDITVE (Pogledi na nekatera idejnopolitična vprašanja zasnove osnutka zakona o združenem delu in nadaljnje družbene preobrazbe na ustavni podlagi), št. 10 — cena 20.— din
2. '^ntivna
DEJAVNOST V ZDRUŽENEM
u|CR.r'Cena150.-din 3- HitRARH|jA
l7!rdin
4>a|dan Pašič NACIONALNO
(Mednarodna raziskava) — cena
oANiv* aslc:,'IAUIUNALNU VPRAŠANJE - ’ ASNJEM OBDOBJU - cena 130,- din din lnkaus: VELIKA STAVKA - oena 150.-
5. ^ko Tri
Tomaž Kožuh: NAVTIKA — cena
6- ka 7. vzalo2biZKpn-
:
„ priročnik mma ~ cena 30-- din
cena 15 za or9anizatorje kulturnega življenja —
"	ARENI ŽIVLJENJA SEM STAL -
pdeči a
c6n 1X1 'Izbor svetovne revolucionarne poezije)
a20 ~ din
—	Ali ste kaj prispevali k Cankarjevi stoletnici?
—	Nameraval sem kupiti zbrana dela, toda žal se barva ne ujema z ostalo opremo v moji sobi .. .
Karikatura: A. Antič
hek in marsikdo se je takrat spraševal, ali se bodo količine krvi zmanjšale ali povečale, bh pobudo zavoda za transfuzijo krvi so se meseca januarja 1953. leta med prvimi kolektivi ponudili za organiziranje brezplačne krvodajalske akcije medicinska fakulteta, kolektiv zdravstvenih zavodov v Ljubljani, kolektiv zagorskih rudarjev in z njimi rudarji iz Trbovelj.
Takrat je tudi Rdeči križ Slovenije v sodelovanju s sindikati začel zbirati krvodajalce, tako je ena najbolj humanih akcij stekla in uspela. Še več, akcija je presegla vsa pričakovanja, saje od leta 1945,ko so v Sloveniji dali prvo transfuzijo krvi, pa do leta 1952 bilo 11.694 registriranih krvodajalcev; za leto 1953, v prvem letu brezplačnega krvodajalstva pa je bilo 20.210 darovalcev krvi, v letu 1975 jih je bilo 100.574 ali petkrat več kakor v letu 1953.
Vsi ti uspehi na področju krvodajalstva imajo izreden družbenopolitični pomen, saj je prostovoljno krvodajalstvo na Slovenskem doseglo vrh svetovne lestvice. Solidarnost naših občanov-krvodajal-cev pa ni samo v rednih akcijah, to so pokazali že-pri neštetih solidarnostnih akcijah, denimo v pomoči v času katastrofalnega potresa v Skopju in drugod.
Osnovna načela — brezplačnost in anonimnost — ki jih je Rdeči križ Slovenije propagiral že od vsega začetka, so bila najbolj ustrezen
animator ljudi za darovanje krvi. Prav tako je bila dolgoročna akcija RKS, naj bi sleherni zdrav in sposoben občan postal krvodajalec. Temu cilju smo se že močno približali, saj imamo zadnji čas vsako leto blizu 30% novih krvodajalcev in med njimi vedno več mladine. Največ zaslug za takšne uspehe ima dobra organizacija krvodajalskih akcij, v kateri sodeluje na tisoče aktivistov Rdečega križa in tudi sami krvodajalci: Vsako leto neutrudno delajo v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih, šolah ter ob vsej prepagandi krvodajalstva po RTV in časopisih opravljajo najpomembnejše težavno delo, ki ga je treba opravljati od hiše do hiše in od človeka do človeka. Pri tem je treba poudariti, da ne gre vedno vse tako preprosto, da se še vedno marsikje pojavljajo težave. Razveseljivo je dejstvo, da RK pri organiziranju krvodajalskih akcij ni več osamljen, ampak postaja krvodajalstvo vedno bolj družbena skrb v zavesti samoupravljavcev, da je človek in njegovo zdravje najpomembnejše. Naša celotna usmeritev v zbiranju prosto-voljnih krvodajalcev jnora biti tudi v tem, da vključujemo v vrste krvodajalcev vedno več občanov in da skušamo vsakega zdravega človeka pridobiti, da bo dal kri vsaj nekajkrat v življenju. Samo tako bomo zagotovili dovolj krvi in krvne plazme za ohranitev življenj in zdravljenja bolnikov ter v primeru narav-
iz osnovnih organizacij
12. junij 1976
stran
novice iz organizacij
KAJ DELAJO RAVENSKI SINDIKATI
Tri pomembne akcije
CELICA POD DROBNOGLEDOM
Svet sindikalnih organizacij ravenske železarne je nedavno tega sklical konferenco, na kateri so se dogovorili o treh obšir nih akcijah, s katerimi se zdaj ukvarjajo v železarni
V kratkem se bo končala javna razprava o sprejemu samoupravnega sporazuma o sistemizaciji delovnih mest in o novem sistemu delitve osebnih dohodkov. Ta akcija naj bi bila končana do koncu junija, ko bo začel veljati novi sistem.
Nedavno tega so tudi organizi rali prve javne razprave o osnut ku zakona o združenem delu, za katerega je med zaposlenim1 čutiti veliko zanimanje. Ker je snov zelo obširna, so se dogovorih, da bodo o tem zakonu razpravljali po delovnem času, da bi bil iz-
pad proizvodnje čim manjši.
Nič manj pomembna akcija je reorganizacija samouprave v Železarni Ravne, ki so jo načrtovali že dve leti. Predlagajo ustanovitev novih temeljnih organizacij in delovnih skupnosti. Po tem predlogu bi v bodoče železarna združevala 21 TOZD in 4 DSSS. Sprejeli so tudi program izvedbe, po katerem naj bi bil celoten postopek končan v decembru letos, s 1. januarjem prihodnjega leta pa naj bi uveljavih novo samoupravno organiziranost
Na konferenci je bilo poudarjeno, da je ta program zelo zahteven in le s pomočjo vseh družbenopolitičnih dejavnikov bo možno akcije uspešno uresničiti v predvidenih rokih.
J. GLAVICA
Nova prijateljstva
Koordinacijski svet osnovnih organizadj zveze socialistične mladine Železarne Ravne na Koroškem je pripravil za soboto, 29. maja, v središču Mežiške doline šesto majsko srečanje mladih delavcev slovenskih železarn.
Dopoldne se je zbralo pred upravno zgradbo ravenske železarne več sto mladih. Prišli so z Jesenic, Štor in Raven ter mladi delavci iz tovarn Plamen Kropa, Tovil ^ubljana. Veriga Lesce, Žična Cilje, Metalurškega inštituta in skupnih služb slovenskih železarn.
Na srečanju, ki je bilo že drugič na Ravnah na Koroškem, so mladinci in mladinke obnovili in utrdih prijateljske in tovariške stike iz prejšnjih let Ker pa se dan za dnem srečujejo s truščem
strojev v zakajenih tovarniških proizvodnih prostorih, jih mladi koroški jeklarji niso peljali na ogled njihove železarne, ki je sicer dosegla v zadnjih letih velik napredek, pač pa so jim razkazati znamenitosti svojega kraja, popeljati so jih na ogled tehniškega muzeja, študijske knjižnice in likovnega salona, ogledati so si Prežihovino ter obiskali Na-ravske ledine.
Letošnje majsko srečanje mladih železarjev slovenskih žlezam je omogočilo še tesnejšo povezavo med mladimi delavci, iti pa so hkrati izmenjati izkušnje, nabrane v bogati družbenopolitični in samoupravni praksi organizacij zveze socialistične mladine.
M. A.
Povsod, kjer je treba
V gozdnem obratu Litija je urejanje delovnih razmer in celovita skrb za družbeni standard zapos' lenih najbolj pomembna naloga osnovne organizacije sindikata — Sindikalne skupine utrdile svoje mesto in položaj
V Gozdnem gospodarstvu Ljubljana — TOZD Gozdni obrat Litija se po letu dni izkušenj, odkar so se na novo organizirali, zavedajo, da postaja vloga osnovne sindikalne organizacije čedalje večja. Sindikat danes dejansko pomeni organizacijo delavcev, saj sodeluje pri reševanju domala vseh problemov, s katerimi se srečuje 85-članski kolektiv litijskih gozdarjev. Predvsem po 8. kongresu slovenskih sindikatov v Celju se je okrepila vloga te osnovne organizacije, vendar pa velja poudariti, kot nam je dejal predsednik izvršnega odbora osnovne sindikalne organizacije v TOZD Gozdni obrat Litija Boris Copar, da so k temu v precejšnji meri prispevale tudi naloge, ki jih je z ustavo, partijskimi in sindikalnimi kongresnimi dokumenti dobila sindikalna organizacija.
Čeprav je bil sindikat v litijskem gozdnem obratu dokaj dejaven že pred slovenskim sindikalnim kongresom, je izvršni odbor osnovne organizacije v zadnjem letu z vso zavzetostjo posegel v delo in življenje svoje delovne skupnosti. Seveda pa je treba pri tem povedati, da so skoraj vsa prizadevanja sindikata med litijskimi gozdarji v zadnjih letih veljala sprotnemu, učinkovitemu urejanju delovnih in življenjskih razmer zaposlenih. Za hitro in učinkovito reševanje problemov s tega področja so zdaj zadolženi vsi člani izvršnega odbora osnovne sindikalne organi-
Boris Čopar: „Dobro smo se organizirali za opravljanje vseh nalog, ki so pred našo osnovno organizacijo sindikata.14
zacije, ki so s pomočjo drugih članov opraviti pionirsko delo v sindikatu.
,,V našem kolektivu,“ pravi Boris Čopar, „se zavedamo, kakšno vlogo ima sindikalna organizacija v procesu samoupravljanja. Letni delovni načrt, ki smo ga sprejeti na konferenci osnovne organizacije, bomo uresničevali v vsakodnevni samoupravni praksi, kar pomeni, da si bomo še bolj prizadevali pritegniti k uresničevanju naših nalog vse člane delovne skupnosti. Prepričan sem, da to ne bo težko, kajti delegatski
odnosi so v vseh štirih revirjih, kjer imamo sindikalne skupine, že doslej polno zaživeti. Pri nas doma je velika pripravljenost za delo in trdno je spoznanje, da je predvsem od delavcev odvisen razvoj delovne organizacije."
Boris Čopar nadaljuje:
„Čeprav ne sodimo med tiste delovne organizacije v občini, ki so dobile zadnja leta za svojo sindikalno aktivnost posebna priznanja, smo z dosedanjim delom dokazali, da se jim bomo kmalu pridružiti. Vse tisto, kar smo doslej storiti za naše gozdne delavce, nas obvezuje, da še bolj okrepimo dejavnost Geslo celjskega kongresa — Nič, kar je pomembnega, mimo sindikata! - velja za nas že lep čas. To smo dokazali z dejanji in ne s praznim besedičenjem in z obljubami."
Litijski gozdarji, katerih delovni okoliš se razteza od občine Moste-Polje do Zagorja na skupni površini 20.000 ha - od česar je v družbenem sektorju 5000 ha — z zadovoljstvom ugotavljajo, da danes aktivno dela v sindikalni organizaciji veliko več članov kakor pred leti To se najbolj odraža v delu sindikalnih skupin. Delavci se v ožjem krogu laže pogovorijo o svojih problemih, veliko hitreje kot sicer sprejemajo odločitve, s katerimi prihajajo pred samoupravne organe.
„Tak način dogovarjanja in odločanja se nam je zdel najbolj pri-
ČZP Delavska enotnost obvešča vse, ki še niso naročili zadostnega števila
OSNUTKA ZAKONA ^ O ZDRUŽENEM DELU Z OBRAZLOŽITVIJO,
da to store čimprej
Naročila sprejema ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, II. nadstopje — soba 17. Naročnike iz Ljubljane prosimo, da brošure dvignejo sami
Cena za komplet — osnutek in obrazložitev — je 30.— dinarjev, posamična brošura pa velja 15,— dinarjev.
Nepreklicno
Ljubljane
naročamo pri ČZP Delavska enotnost iz
izvodov Osnutka zakona o združenem delu.in Obrazložitve osnutka Zakona o združenem delu 3. in 4. zvezek serije XIII. Knjižnice Skupščine SFRJ po ceni 30.— dinarjev za komplet.
Zvezka pošljite na naslov:
Kraj in poštna štev.
I
Izjavljamo, da bomo naročena zvezka plačali v roku 15 dni z virmanom, s čekom (ustrezno podčrtajte!)
J Kraj in datum:
I
Žig in podpis naročnika:

merea Samoupravna pot je v naše obratu zelo enostavna, vendar P dovolj učinkovita: sindikat je pobudnik akcij, o katerih se najp^J dogovorimo na političnem ki ga sestavljajo predstavniki sin > kata, ZK in delavskega sveta,
pa pred sleherno samoupravno oni
čitvijo obravnavajo gradivo še n lavd v sindikalnih skupinah. Ko bimo mnenja, stališče, predloge zahteve skupin, je znano tudi mn®" nje kolektiva, in je treba sarrl0p0. uskladiti pripombe in mnenja- F stopek odločanja je torej hiter učinkovit."	.i.
Z učinkovitim delom sindikati1 ‘ skupin so v litijskem gozdnem 0 tu razrešili tudi vprašanje, kaj stoti za obveščanje kolektiva. Vsakokr® ko se sestanejo skupine, dobijo lavd tudi glasilo delovne zacije, ki jih z majhno zamudo,s > izhaja vsaka dva meseca, seznam ^ vsemi pomembnejšimi dogajanji organizaciji združenega dela. .
Ko pripoveduje o uspešnih ake jah sindikalne organizacije, B0Ir Čopar ne skriva zadovoljstva, dal bil lani sindikat v gozdnem obr® Litija pobudnik akcije za priznanj zavarovalne dobe s povečanjem z gozdne delavce - sekače.
,,Naši delavd po revirjih pa so tvorno vključiti tudi v razpravo ^ predlogu samoupravnega sporazum o življenjskih in delovnih razmer gozdnih delavcev, ki smo ga pred ea" som tudi skleniti. Ljudje so m16 precej pripomb, kar je razumljN0; saj so bili življenjsko zainteresiran1 za čimprejšnjo uveljavitev tega sp0-razuma."
Sindikat v litijskem gozdnem obratu pa je zadnja leta usmem svoje delo tudi na področje življenj' skega standarda zaposlenih. Tako imajo v Premanturi pri Puli svoj počitniški dom s 100 ležišči, na brezplačna letovanja ob morju Pa vsako leto pošiljajo vse zdravstven0 ati sodalno ogrožene delavce. Z druge, ki ne želijo preživeti svojega
letnega dopusta v Premanturi, org® nizirajo po sezoni tridnevne izlet®' Predvsem zato, da bi ljudje po ty kem delu v gozdovih vsaj m®10 spremenili okolje ..."
Ob vsem tem seveda ne gre Pf® zreti dejstva, da so prejšnja leta res1 domala vse žgoče stanovanjske prf bleme. Tistih nekaj, Id jih je * ostalo, pa bodo rešili v prihodnji11 treh letih. Po zatrdilu našega sogm vernika jim je potemtakem ost®1® ena sama skrb — kako po revirj1*1 organizirati družbeno prehrano, km je zavoljo posebnosti v gozdnem delu težko izvedljivo. Kot kaže, P® bodo v kratkem dali z dnevneg reda tudi ta problem, saj bodo vs1 gozdni delavci kmalu prišli do vs® kodnevnih toplih obrokov.	v
IVO VIRNIK
NAŠI PRIJATELJI
OLGA POLJANŠEK, vrtec Stari Vodmat, Ljubljana
ŠE BLIŽE DELAVCEM
Olga Poljanšek, vzgojiteljica, ki že sedem let dela v vzgojnovarstvenem zavodu Stari Vodmat v Ljubljani, sodi sicer v vrsto najmlajših sindikalnih aktivistov, vendar se je kljub temu že dodobra seznanila s sindikalnim delom.
.Jzkušnje, ki jih imam, ne pomenijo veliko. Šele po osmem kongresu slovenskih sindikatov v Celju sem začela delati v naši sindikalni organizaciji. Mlada sem še in seveda tudi mlada v sindikalnem delu. Vem pa, da se sindikat povsod in tudi v naši organizaciji lahko uveljavi le tedaj, če v njegovi dejavnosti sodeluje čimveč članov, če je pobudnik najboljših samoupravnih rešitev. In pri tem še kako potrebujemo Delavsko enotnost.“
Olga Poljanšek šele zori kot sindikalna delavka, vendar je že kljub temu — z izjemno prizadevnostjo in mladostnim poletom — dokazala, da tudi med delavci v družbenih dejavnostih delujejo dobri aktivisti in že zdaj v
praksi kažejo in uveljavljajo svoje sindikalne izkušnje.
»Razveselila me je nova vsebinska zasnova Delavske enotnosti. Zdi se mi, da je neprimerno boljša kot pred leti. Zato je tudi najbrž več novih naročnikov, predvsem pa je večje zanimanje sindikalnih delavcev za časopis. Sodim pa, da bo morala delovna skupnost Delavske enotnosti še kar precej storiti, da se bo časnik uveljavil tudi med delavci. Čeprav sem vzgojiteljica in torej ne delam v neposredni proizvodnji in ne občutim vsega tistega, kar čuti delavec, se mi zdi, da mora biti Delavska enotnost predvsem namenjena proizvajalcem v tovarnah. Torej mora odkrito, objektivno in nepristransko spregovoriti o njihovih problemih. Ko bo to dosegla, sem prepričana, da bomo lahko govorili o delavskem časniku — edinem v Sloveniji. Časopis pa po mojem mnenju ne more biti le stvar zaposlenih pri Delavski enotnosti, pač pa v dobršni meri tudi stvar sindikalnih organizacij. In bral-
cev! Zdaj bolj kot kdajkoli prej. Saj samouprava z novo ustavo in z zakonom o združenem delu vse bolj postaja resnično delavska.44
Olga Poljanšek meni, da bi veljalo v novi vsebinski zasnovi Delavske enotnosti upoštevati vse dobre ideje in predloge bralcev.
»Časnik je treba s pestro, zanimivo, aktualno, zlasti pa z objektivno in kritično vsebino približati delavcem, ki bodo v njem našli možnost, da izmenjujejo svoje samoupravne izkušnje. Čeprav precej pišete o problematiki otroškega varstva, vendarle včasih novinarji ne pridete stvari do dna. Ko prebiram prispevke o tej problematiki, se mi zdi, da ne mislite tako kot prizadeti, predvsem pa ne kot vzgojitelji. Nčkoliko je že bilo prelitega črnila o prostorski stiski v vzgojnovarstvenih zavodih, o kadrovskih vprašanjih - najmanj pa o naših osebnih dohodkih. Vse lepo zveni, kar je napisano, toda kdor živi vsak dan z otroki, ve, kako velika je odgovornost
svojo zavzetost in zrelost, marsikaten otrok pa je še vedno prepuščen s®‘ memu sebi. Njegovi starši delajo o jutra do večera. Nudijo mu vse, karJe moč kupiti v trgovinah, in mnogim^ zdi, da so s tem storili vse, kar je treba storiti za otroka.	.
„Živim na Kodeljevem. Ko vsa" dan vidim otroke brez varstva, m stisne pri srcu ... Gradimo velika sta; novanjska naselja, vendar le malokdaj pomislimo na otroke, ki so ob vseh naših akcijah za gradnjo novih vzgo)' novarstvenih ustanov še vedno Pr®’ puščeni ulici in tavajo po cestah. Tum o teh zadevah bi morala Delavska enotnost pisati bolj podrobno in učinkovito.44	rrt,
IVAN VIRNIK
do njih ve tudi, da osebni dohodki zaposlenih v teh ustanovah niso v skladu s pomembnostjo njihovega dela.44
Problemi, s katerimi se srečuje naša prijateljica, zadevajo vso družbeno problematiko, na katero pa vzgojitelj ne more kdo ve kako vplivati. Ne gre zgolj za to, da so v njeni delovni organizaciji, kjer je dnevnega varstva deležnih 150 otrok, med njimi 38 dojenčkov, odklonili kakih 200 otrok. To so dejstva, ki jih zapišemo v poročila, z njimi prihajajo delegati na sestanke in s temi podatki potrjujejo
poverjeniki PE
13.	OLGA GALVANSKI
14.	BOGOTURIČNIK
15.	MARJAN BEDENK
16.	JERNEJ LENIČ
17.	ŽELJKO VIDJAK
18.	FERDO DEMŠAR
19.	AVGUST DOBRIMA
20.	LADO ERBEŽNIK
21.	OLGA POLJANŠEK
Izkušnje iz tovarne »Primat« v Mariboru
Zlati ključ konkurenčnosti
Rast produktivnosti je dolgoročen proces, uspešen pa je ta proces le, če temelji na smotrno in umno začrtanem razvojnem programu
Na enem izmed sestankov v republiškem odboru sindikata delav-Cev kovinsko-predelovalne industrije, ki je bil posvečen obravna-v“niu prizadevanj za dvig produktivnosti, je predstavnik tovarne kovinske opreme „Primat“ v Mariboru omenil proizvodno speciali-Zac‘jo in uvajanje velikoserijske proizvodnje kot osnovo in izhodišče za trajno rast delovne storilnosti v njegovi delovni orga-nizaciji.
NAKLJUČJE NE PRINESE VELIKO
. Ta informacija naravnost
d^Vala k	^	°b'
j^lavi Primatovega zgleda, tem b°lj, ker v tem primeru ne gre a dvig produktivnosti, kot ga P°navadi preveč poenostavljeno Pojmujemo s fizičnimi dosežki, s fizičnim prizadevanjem ali Ojorda še z varčevanjem mate-pala oziroma zmanjševanjem 'zmeta, marveč za zviševanje delovne storilnosti ob uporabi Pameti, se pravi z dolgoročno Zasnovanim programom, kate-reSa cilj je do skrajnosti specializirati proizvodnjo v sicer dislociranih, a med seboj — Prek proizvodnega in razvoj
uspešen razvoj podjetja ob nenehni rasti delovne storilnosti odprle nekako pred 13 leti. Ko še nihče v Sloveniji in verjetno tudi v državi ni osvojil teze o dislociranih obratih, je „Pri-mat“ osnoval tak obrat v Lendavi. Smotrno združevanje drugih delovnih organizacij z matičnim podjetjem je kasneje pripomoglo k združevanju istovrstnih ali vsaj sorodnih tehničnih in proizvodnih potencialov, tako da Primat zdaj združuje 5 TOZD, od katerih so 3 v Mariboru, po ena pa v Lendavi in v Ormožu.“ svojo misel strojni inženir, vodja marketinga Erih Štefanec, „smo si prizadevali poiskati naj-
nega programa - najtesneje po- * primernejše rešitve tako glede
^zanih temeljnih organizacij združenega dela.
Vsaka od petih TOZD tovar-ne »Primat11, je, kot rečeno, Specializiran proizvajalec, zaključena ekonomsko-tehnična celota, ki lahko samostojno de-fuje in nastopa na trgu s svojimi |zdelki. Vendar pa se proizvodni programi vseh temeljnih organizacij med seboj dopol-njujejo, kar je mogoče pokazati na primeru proizvodne skupine I® integralni transport, kjer 3 TOZD ne le proizvajajo opremo, marveč nudijo tudi celovite re&tve pri reševanju problematike integralnega transporta industrijskim, trgovskim in dru-8!m organizacijam. „Primat“ Potemtakem nudi kupcem in-zeniring za področje integralnega transporta, kar je višja stopnja v tej dejavnosti glede na o, da si v tovarni prizadevajo tudi uveljaviti take konstrukcijske rešitve in sisteme opreme, m »Primat1* uvrščajo med visoko konkurenčne in vodilne Proizvajalce posameznih skupin kovinske opreme v jugoslovanskem in delno tudi v evropskem merilu.
Tako je tovarna „Primat“ vo-mlni jugoslovanski proizvajalec kovinskega pohištva pralne teh-mke (strojev za večje pralnice) m tudi skladiščne opreme, med y°dilnimi v državi pa je v pro-'zvodnji dvižnih vozil, neke Vrste viličarjev za integralni ransport pa tudi v proizvodnji Opreme, kot na primer visečih, krožnih in talno-krožnih transporterjev, skratka vse transportne opreme, ki je danes nepogrešljiva v malodane slehernem tehnološkem procesu pro-izvodnje.
PO POTI
POVEZOVANJA ‘
Erih Štefanec, ki je v tovarni ■primat** pomočnik glavnega ^rektorja in direktor za mar-eting, je zato da bi utemeljil in j razložil svojska pota svoje de-°vne organizacije pri zago-avljanju trajne rasti produk-ivnosti, posegel v zgodovino nmatovih integracij.
»Kot vsi vemo, rast produk-ivnosti ne more biti plod naključne kratkoročne akcije. Pri as so se možnosti za trajnejši v v združevanju teh proiz-v°dnih potencialov,“ je razširjal
stroškov in potrebnih naložb kot tudi glede kadrov. Tako so bile znatnejše naložbe potrebne ob pripojitvi dela „Hitromon-taže , se pravi ob vzpostavljanju proizvodnje strojev za pralno tehniko, preudarek glede najmanjših možnih naložb in razpoložljivega števila delavcev pa je terjala združitev ormoškega podjetja ,Kran“ s Primatom. Nikoli se nismo ogre-vali za rešitve, katerih plod bi bile politične tovarne, vselej je pri 'naših združevanjih prevladoval stvaren gospodarski interes,“ je poudaril Erih Štefanec.
Vsaka od petih Primatovih temeljnih organizacij, tedanjih obratov, je imela zelo pester -proizvodni program, ki ga je . bilo treba seveda specializirati v skladu z dobro premišljenim programom matične hiše „Pri-mat“, ki je podrejen dolgoročnim razvojnim ciljem.
REŠITEV SE IMENUJE SPECIALIZACIJA
Skladno s temi cilji je potekala specializacija v petih te-
meljnih organizacijah, pri čemer je bila proizvodnja kovinskega pohištva prenešena iz Maribora v Ormož, tamkajšnja temeljna organizacija „Kran“ pa je pri tem povsem spremenila predmet poslovanja oziroma proizvodni program. Druge temeljne organizacije so si tako rekoč razdelile delo oziroma program, da bi dosegle čimvečje proizvodne serije. Dejansko je specializacija spodbudila uvajanje večjih serij, tako da za izdelavo maloserijske opreme „Primat“ angažira zvečine svoje kooperante, ki nimajo specializirane strojne opreme.
Poudariti je namreč treba, da je specializacija programov in proizvodnje v ,,Primatovih“ temeljnih organizacijah seveda terjala opremljanje s specialnimi stroji. Tako je, denimo, prenos proizvodnje kovinskega pohštva v Ormož tamkajšnji temeljni organizaciji ob uporabi le debele pločevine in poenostavljenih postopkih razreza omogočil ogromne prihranke časa in materiala ter Seveda tudi občutnejše povečanje serij. Medtem ko so v ormoški temeljni organizaciji „Kran“ pri predelavi pločevine različnih debelin na klasičnih stiskalnicah prej opravljali kar 6 operacij, je zdaj v ta namen potreben pravzaprav le en udarec. Ugodne posledice opisane specializacije programa in opreme v ormoški TOZD „Kran“ so poleg drugih predvsem v tem, da so ob večjih količinah izdelkov dosegli manj poškodb materiala, ker ni več toliko prekladanja materiala in polizdelkov, pohvalijo pa se tudi lahko z manjšim izmetom.
TRDNA
KONKURENČNA
SPOSOBNOST
Glavni direktor tovarne „Pri-mat“ Janez Pograjc je omenil, da strokovne službe nenehno sledijo razvoju konkurentov doma in po svetu ter dajejo oce-
ne konkurenčne sposobnosti sorodnih tujih in domačih podjetij, kar je poleg drugega pri-pomoglp, da „Primat‘T na nekaterih področjih nastopa enakovredno in enakopravno s tujimi partnerji.
Katera so ta področja? To so, denimo, posode za naftne derivate (bencinske ročke), ki jih ,Primat“ izdeluje kot edini proizvajalec v državi, pri čemer tudi za tujimi konkurenti ne zaostaja niti po tehnologiji niti po serijah.
Tovarna „Primat“ je nadalje visoko konkurenčen proizvajalec evropskih box palet in tudi skladiščne opreme, od naj-preprostejših enot, gospodinjskih polic pa tja do visoko re-galnih, povsem avtomatiziranih skladišč. Poudariti velja, da so v mariborski tovarni ob spoznanju, da s kosovno prodajo ni mogoče več priti daleč, začeli že pred leti razvijati nove sisteme, primatovi** sistemi skladiščne opreme so izvirni.
Še in še bi lahko naštevali in razčlenjevali rezultate, ki jih je delovni kolektiv tovarne ,JPri-mat“ dosegel na svojski, a dolgotrajni in dolgoročni zastavljeni poti do višje produktivnosti. Naj ob koncu zapišemo le vodilo mariborske tovarne, kot ga je navedel Erih Štefanec. Tako je dejal:
„Če smo na nekaterih področjih vodilni, na drugih spet med vodilnimi, vodilni pa želimo postati, potem se moramo v konkurenčnem boju dokopati do najboljših izvirnih rešitev. Naš cilj je prodajati več pameti kot mišic, s čimer se bodo povečevale možnosti, da postanemo ne le vodilni proizvajalec, temveč tudi nosilec posamezne dejavnosti doma in morebiti tudi na tujem.“
..Konkurence se ne bojimo,“ je še poudaril Janez Pograjc, „vendar pa najresneje računamo z njo. Kdor se boji konkurence na trgu, pomeni, da ji ni kos, da ne bo nikoli šel v korak z njo.“
NANDE ŽUŽEK

*
*
*
0
'
*
0
0
'0
0
0
'0
0
0
0
0
0
0
—	Ali vas kot neposrednega kmetijskega proizvajalca kaj skrbi, kakšne bodo jeseni odkupne cene krompirja?
—	Hja, če bomo imeli krompir s krompirjem, bo kar v redu . . .
Karikatura: I. Antič
S
!
S
S
s
s
!
S
s
s
s
s
!
*
s
*
N
S
S
S
s
N
*
N
S
N
A
Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in izvršni odbor republiškega odbora Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije sta sprejela, skladno z dogovorom na seji predsedstva republiške konference SZDL, tale
NAČRT
nalog sindikatov v zvezi z javnim posojilom za ceste v SR Sloveniji
Posojilo vpisujemo za boljše ceste, za večjo varnost na njih, ?a hitrejši razvoj vsakega kraja, za skladnejši razvoj SR Slovenije in za njeno boljšo povezanost v širše prometne tokove.
Z razpisanim posojilonf v znesku 900 milijonov dinarjev bo republiška Skupnost za ceste lahko uresničila celoten srednjeročni program vzdrževanja in izgradnje magistralnih ter regionalnih cest v SR Sloveniji, za katerega uresničitev bo predvidoma potrebovala 10.848 milijonov dinarjev. Sredstva, ki jih bo skupnost za ceste zbrala s posojilom, bodo omogočila znatno hitrejše uresničevanje celotnega programa. Ta program med drugim predvideva, da bo v obdobju 1976—1980 moderniziranih 728 km makadamskih cest, ojačanih 601 km moderniziranih cest, rekonstruiranih 216 km cest, na novo zgrajenih 117 km cest, od tega 36 km avtocest, zgrajenih 22 cestnih mostov itd.
Posojilo lahko vpišejo delovni ljudje in občani na vpisnih mestih, ki bodo organizirana v njihovih organizacijah združenega dela oziroma v krajevnih &upnostih. Delavci, člani sindikata, vpišejo posojilo praviloma v svoji organizaciji združenega dela oziroma v samoupravni delovni skupnosti. Posojilo vpisujejo^udi organizacije združenega dela (pravne osebe).
Vpisano posojilo vplača delavec naenkrat ali v največ 24 mesečnih obrokih, organizacije združenega dela pa naenkrat ali v dveh obrokih po predložitvi zaključnih računov. Posojilo se vpisuje od maja do oktobra letos. Posojilo se obrestuje po 10-odstotni obrestni meri. Posojilo bo skupaj z obrestmi vrnjeno v petih letnih obrokih (1979-1983).
,
Delavci v organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih delovnih ieupnostih vpišejo praviloma polovico svejega neto mesečnega osebnega dohodka in ta znesek vplačajo v največ-24 mesečnih obrokih.
Vpis posojila za ceste je politična in moralna dolžnost slehernega člana sindikata. Osnovne organizacije sindikata si prizadevajo, da se to načelo dosledno uveljavi v njihovem okolju.	*
Da bi akcija za posojilo potekala kar najbolj organizirano in da bi bila zanesljivo uspešna:
1.	Predsedstvo republiškega sveta ZSS skupaj z izvršnim odborom republiškega odbora Sindikata delavcev prometa in zvez Sovenije imenuje štab za cestno posojilo, ki ga sestavljajo: Ivan Slamnik kot predsednik, Janko Kušar, Stjepan Šaubert, Franc Možina in Franček Kavčič. Štab za cestno posojilo spremlja potek in rezultata vpisovanja posojila za ceste, po potrebi pa tudi usmerja politične akcije s tem v zvezi. >hjmanj enkrat mesečno obvešča predsedstvo RS ZSS o rezultatih vpiso-vanja posojila za ceste med delavci. Štab opravlja svoje delo tako, da neposredno sodeluje z republiškim odborom za izvedbo posojila za ceste, ki je pri Skupnosti za ceste SR Slovenije.
2.	Izvršni odbori republiških odborov sindikatov spremljajo potek vpisovanja posojila v osnovnih orga-nizacijah svojega sindikata in jim po potrebi pri tem pomagajo.
3.	Občinski sveti Zveze sindikatov Slovenije prek svojih predstavnikov aktivno sodelujejo v deupnih občinskih štabih za vpis posejila. Predsedstva občinskih svetov spremljajo potek in rezultate akcije za vpis posojila med delavci — člani sindikata v svoji občini in po potrebi sprejemno akcijska napotila za uspešen vpis posejila v slehernem okolju. Pri svojem delu predsedstva neposredno sodelujejo z občinskimi odbori sindikatov in osnovnimi organizacijami sindikata.
4.	Izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata na eni izmed rednih sej v mesecu juniju obravnavajo akcijo za vpis posojila za ceste in se dogovorijo o vpisovanju posojila v svojem okolju. Ni tej seji sprejmejo potrebne sklepe o usmerjanju akcije med vsemi delavci in o nalogah izvršnega odbora ob tem. Izvršni odbori bodo kot nosilci politične akcije v svojem okolju zlasti zagotovili, da bodo delavcem temeljito pojasnjeni razlogi za razpis posejila in opisani cilji, kijih želimo z njim doseči.
Izvršni odbori se bodo zavzeli za to, da se v njihovi organizaciji združenega dela čimprej ustrezno organizirajo za politično mobilizacijo in da določajo ustrezno strokovno službo, ki bo opravila vpis in vodila evidenco v zvezi z vpisom posejila.
5.	Izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata, predsedstva občinskih svetov ZSS in štab za cestno posojilo pri predsedstvu RS ZSS bodo o svojem delu in ugotovitvah obveščali ustrezne skupne organe na svoji ravni, ki delijejo v skupni družbeni akciji za cestno posojilo.

Po večmesečni izredno živahni javni razpravi'o tem, kako bo treba zasnuti prihodnji petletni razvoj cestnega omrežja v Sloveniji, je že povsem jasno, da smo cestam priznali tudi gospodarski pomen. Zato je toliko laže razumeti, da so se tudi razpravljavci izrekli za širšo inačico programa cestnih del, ki sicer ne bo v celoti uredila perečega stanja na naših cestah, vseeno pa bo zagotovila vsaj dela naglavnih in pomembnejših prometnicah ter postorila še marsikaj na prvi pogled bolj obrobne-ga.
Vsekakor gre tudi za to, da je bila v osnovnih potezah slovenska prometna politika opredeljena z resolucijo o regionalnem policentričnem razvoju SR Slovenije. Pri tem pa je prometna politika prilagojena tako stanju kot težnjam razvoja Slovenije in sosednjih regij tudi glede na urbanizacijo, industrializacijo, demografijo in podobno. Upoštevati pa kaže tudi prometno vlogo Slovenije v širšem evropskem prostoru. Osnovni pogoj, ki ga postavlja regionalni prostorski razvoj v planiranju prometa, je medsebojna povezava urbaniziranih območij Slovenije z razvojnimi središči in hkrati povezava osnovnega prometnega omrežja SRS z mednarodnim. Zato je na eni strani potrebna koncentracija prometa v prometnih koridorjih, vendar pa zahteva policentrična zasnova urbanizacije podoben policentri-zem tudi v zasnovi prometnega omrežja, ki mora tako omogočiti enakovreden razvoj tudi tistih območij, ki ležijo zunaj naravno in mednarodno pogojenih prometnih koridorjev. Pravočasno in učinkovito ukrepanje na mreži magistralnih cest pa je nujno tudi zato, ker sosednje države pospešeno modernizirajo in dograjujejo osnovne evropske prometne smeri.
Ob tem je zanimivo navesti podatek, da je v zadnjih 20 letih motorni promet tudi v Sloveniji dosegel sorazmerno velik obseg. Tako v naši republiki odpade eno motorno vozilo na 5,9 prebivalca, medtem ko v Avstriji na 4,2, v ZR Nemčiji na 3,5, v SFRJ pa pride eno vozilo na 15,4 prebivalca.
Mednarodne prometne smeri, ki se z izgradnjo novih mednarodnih cest približujejo našim mejam, zahtevajo, da tudi sami poskušamo kar najhitreje izpopolniti domače magistralno cestno omrežje. Seveda pa moramo ob tem upoštevati dokaj šibke finančne vire, ki marsikdaj krepko premečejo domače zamisli ali pa jih vsaj oklestijo. Tako smo tudi prvotne dovolj zajetno zamišljene posege na cestnem področiu morali zožiti. Med te ukrepe lahko prištejemo predvsem to, da smo gradnjo sodobnega slovenskega cestnega križa časovno precej razpotegnili ter hkrati uvedli postopno ureditev nekaterih cestnih odsekov.
V dveletnih pripravah na izdelavo srednjeročnega programa vzdrževanja, rekonstrukcij, modernizacij in graditev magistralnih in regionalnih cest v SRS za obdobje 1976 do 1980 je bil izoblikovan minimalni program potreb po cestnih delih. Po sedanjih ocenah bi zanj potrebovali okoli 10,8 milijarde dinarjev.
Še vedno pa lahko zapišemo, da tudi na teh 10,8 milijarde dinarjev ne moremo upati, da bi uredili več kot 70 odstotkov tega, kar bi morali pravzaprav nujno napraviti na naših cestah.
Že spočetka so morali snovalci bodočih cestnih del upoštevati tudi takšne bistvene postavke družbeno-gospodarskih koristi naložb v nove ali posodobljene ceste:
—	prihranki pri obratovalnih stroških vozil (neposredne koristi)
—	prihranki pri vzdrževanju rekonstruiranih cest in če gradimo novo cesto — tudi prihranki pri vzdrževanju obstoječih vzporednih cest
—	zmanjšanje števila nesreč
—	časovni prihranki za potnike in blago
—	večja varnost in udobnost pri vožnji
—	pospešeni gospodarski razvoj
—	ostale pomembne koristi, ki jih težko določimo z denarnimi merili, vendar so pogosto odločilnega pomena za gradnjo določenega cestnega objekta; lahko govorimo o koristih kul-turneaa^političnega, strateškega značaja in podobno.
Že ob načrtovanju dolgoročnega programa razvoja cest so natančnejša preučevanja pokazala, da skupne koristi presežejo višino naložb pred iztekom planskega obdobja.
Kakšne ceste pa imamo sedaj? Za osnovo ocene obstoječega stanja je bila v marcu 1974 opravljena inventarizacija cestnega omrežja v Sloveniji, iz katere lahko povzamemo podatek, da imamo v Sloveniji 1051,55 kilometrov magistralnih cest ter 3721,80 kilometrov regionalnih cest, tem pa že lahko prištejemo še 92 kilometrov avtoceste med Vrhniko in Razdrtim (41 km) in polovične avtoceste Hoče—Arja vas (ob dokončani gradnji bo dolga 51 km).
Bolj nas mora skrbeti, da republiško cestno mrežo, predvsem pa njen regionalni del, sestavljajo ceste, ki po prometnem standardu, gradbeni vrednosti in namembnosti ne ustrezajo zahtevam sodobnega prometa. Preozka, slaba, neustrezno utrjena in neravna vozišča, neusklajeni in neustrezni horizontalni in vertikalni poteki cest niso kos zahtevam sodobnega prometa, pri čemer propustnost večjega števila cest ne zadošča za sedanjim, kaj šele predvidenim prometnim obremenitvam.
Kaj nam obljublja plan cestnih del v naslednjih petih letih?
Če bo šlo vse po Sreči (predvsem denarno), naj bi v petih letih modernizirali 728 kilometrov makadamskih cest, ojačili 601 km moderniziranih cest, rekonstruirali 216 km cest. Na novo bi morali zgraditi 117 km cest, od tega bo zgrajenih 36 km novih avtomobilskih cest. Postaviti bo treba tudi 32 cestnih mostov. Vse to pa napoveduje, da bo potrebno najprej dokončati modernizacije in rekonstrukcije cest, začete že v preteklem srednjeročnem obdobju.
Srednjeročni program cestnih del ustreza še zlasti zato, ker je tudi dejansko zagotovljen enakomernejši razvoj cestne mreže v SR Sloveniji. Podatki iz programa po regijah kažejo, a bo leta 1980 dolžina moderniziranih cest v SR Sloveniji 83,6 %, medtem ko je v letu 1975 68,4 %, od tega bodo razvita področja imela v letu 1980 83,6 % cest asfaltiranih, v letu 1975 pa so imela 72,3%. Manj razvita področja bodo imela v letu 1980 asfaltiranih 83,4 %, medtem ko je ta podatek za leto 1975 58%.
IS

Regija	% 1980	% 1975	manj razviti	% 1980	% 1975
Maribor	84,5	69,8	_	85,8	65
Novo mesto	83,4	60	—	79,1	47,4
Nova Gorica	84,8	74,2	—	100	17'
Ljubljana	81,1	65,1	—	—	—
Kranjska	81,9	70,3	—	—	—
Koprska	90,8	84,4	—	100	69,8
Celjska	80,4	62	—	76,3	49,6
Tako ponazorjene številke pa med drugim zagotavljajo, da bo po letu 1980, kar je še posebej pomembno, v vsaki slovenski občini moderniziranih vsaj polovica njenih regionalnih cest-Manj razvitim občinam in manj razvitim obmejnim območje^ pa bodo za hitrejšo modernizacijo njihovih cest namenili kar 29 odstotkov vseh finančnih sredstev, predvidenih za modernizacijo in rekonstrukcijo regionalnih cest celotnega območja Slovenije. Seveda pa bo zgrajenih tudi več podpornih zidov, ob' cestnih počivališč, zavarovanih bo več železniških prehodov, odpravljenih pa bo tudi v,eč črnih točk na naših cestah. S terni ukrepi in boljšim vzdrževanjem magistralnih in regionalnih cest bo povečana prometna varnost uporabnikov cest.
POSOJILO ZA SLOVENSKE CESTE
Zakaj javno posojilo za slovenske ceste? Zahtevni cestn' programi terjajo tudi precej denarja. Načrtovalcem cestnega razvoja, kar smo navsezadnje vsi, ki se nas kakorkoli tičejo ceste, je priskočila na pomoč temeljita javna razprava ob srednjeročnem programu cestnih del v Sloveniji med 1976. io 1980. letom. Pokazala je, da lahko pričakujemo solidarnost delovnih ljudi in občanov še ob novi vseslovenski akciji, razpisu javnega posojila za ceste v naši republiki. Vsem je omogočeno, da med 1. majem in 31. letošnjim oktobrom vpišejo posojilo, s katerim naj bi zbrali 900 milijonov dinarjev, ali devet odstotkov potrebne vsote, ki jo narekuje zahteven položaj na- < šega cestnega gospodarstva.
Snovalci javnega posojila za ceste se že vseskozi zavedajo, da bo potrebno mnogo dobre volje in dela, da se bo lahkotako zastavljena akcija uspešno iztekla. Pri tem se nedvoumno opi" rajo tudi na načelo, da akcije v sklepni fazi pričenjajo voditi z geslom »najmanj polovico osebnega dohodka v največ 24 obrokih za boljše ceste, za večjo varnost na naših cestah, za hitrejši razvoj vsakega kraja, za skladnejši razvoj SR Slovenije in njeno boljšo povezanost v širše prometne tokove!«
Kmetje, obrtniki, osebe svobodnih poklicev in upokojenci pa naj bi akcijo podprli glede na svoje možnosti.
Ravno zato je tudi poziv za vpis posojila naslovljen na vse delovne ljudi in občane, vse organizacije združenega dela, delovne skupnosti in druge samoupravne organizacije, skratka, na vse, ki ceste uporabljamo in nad njimi večkrat tudi zmajujemo z glavami.
Ne gre le za to, ali bomo s skupnimi močmi posodili 900 mili' jonov dinarjev, kar naj ne bi bilo le zbiranje manjkajočega d®'
|'aria' temveč tudi spodbuda pri želji po pospešitvi dograditve 'n zboljšanja republiške cestne mreže. Ponovno kaže omeniti, a smo se po nekoliko zamujenih letih tudi v Sloveniji pričeli Zavedati pomena cestnega gospodarstva in prednostnega Pomena, ki ga lahko dobre ali vsaj boljše ceste zagotovijo cestnemu gospodarstvu in ne nazadnje vsem skupaj za var-eJso vožnjo. Opazili smo tudi, da preslabo razvito cestno sjjirežje že zavira marsikatero dejavnost. Na glavnih sloveniti cestah naj bi zagotovili hitrejšo in varnejšo prevoznost, P°2abili pa ne bomo tudi na manj razvita območja, kjer naj bi °dernizacija in rekonstrukcija njihovih cest pospešila tudi nji-0v gospodarski in splošni družbeni razvoj.
Marsikdo se ta hip sprašuje, kaj bo pravzaprav natančneje °rnenil njegov delež, ki ga bo orisoeval v celotni znesek nr-®ga slovenskega javnega posojila za ceste. Tako, denimo, a 1 bo teh devet odstotkov, kolikor pomeni 900 milijonov dinar-ev v celotnem finančnem programu z 10.8 milijarde dinarjev v Petihletih sploh kaj koristilo. Nihče seveda ne bi rad. da se namensko posojilo kakorkoli porazguui. Na vsa takšna vnašanja ahko Republiška skupnost za ceste kot nosilec posojila od-Sovori takole:
Ni mogoče natančno odrediti, za kateri odsek katere ceste naj bi porabili posojilo. Vsi pa lahko najdemo »svoje« ceste v ^ednjeročnem planu, razdeljene po etapnosti del kot tudi po-enu- T°da nekaj je znano: posojilo kot dodatni finančni vir bo Pomagalo premostiti denarni primanjkljaj na takšnih cestnih al|h, ko je nujno najprej dokončati tisto, kar je še ostalo plan-sl<ega dolga, obenem pa končati tudi avto cesto Hoče—Arja Vas 'n začeti gradnjo odseka avtomobilske ceste med Ljubl-JPno in Vrhniko. Posojilo se bo oplemenitilo tudi z začeto 9radnjo cest po družbenih dogovorih' v Ljubljani, Mariboru, Ce|ju in še kje, pa s tem, da se ga bomo spomnili tudi pri gradnji žejnega prehoda v Vrtojbi ali pri nadaljevalnih delih na obalni Cesti, da ponovno ne omenjamo pospešenega razvoja cesf-^e9a omrežja na področju manj razvitih občin ia mejnih ob-
Razpisovalec posojila, Republiška skupnost za ceste, upra-^'beno pričakuje, da bo zavest vsakega občana, delovnega loveka izpolnjena v taki meri, da pričakuje večji odziv, kar je 'lo v jayni razpravi že razglašeno. Zato predlaga, da bi prese-,ek nad predvideno vsoto za vsako področje občine uporabili Prav tako za ceste in to sporazumno z občino na njenem po-r°bju kot dodatna sredstva.
li .____ PREDVIDENI IZVEDBENI UKREPI
l _	NA NAŠIH CESTAH
Programi del predvidevajo na posameznih regijah naslednja ,t Večja dela:
Na Gorenjskem bodo modernizirali cesto na Vršič, povedo med Jesenicami in Gorjami, nadalje cesto na Pokljuko, 0	Prav tako delno povezavo med Tržičem in Begunjami, cesto od
^ Rudnega prek Dražgoš proti Kropi, od Železnikov v Selški do-
r.
lini do Petrovega brda, nadalje Vodice—Brnik ter iz Trebije prek Sovodenj na Kladje, iz Žirov proti Logatcu. Na Tolminskem cesto na Vršič, odsek Žaga—Učeja, tudi Breginj bo povezan z asfaltom, kakor tudi cesta v Baški grapi, nato odsek ceste Kladje—Cerkno ter Predmeja—Col. Na Primorskem pa od Vrem do Ribnice, iz Knežaka do Ilirske Bistrice, nadalje cesta prefc Brkinov od Prema do Obrovega ter od Zabič proti Novokračinam.
Na ljubljanskem območju so predvidene naslednje večje modernizacije:
Polhov Gradec—Ljubljana, Podpeč—Ig—Pijava gorica, Rašica—Videm—Račna—Mlačevo, nadaljevanje in končanje ceste Kamnik—Vransko, pričetek del od Stahovice proti Gornjemu gradu, nadalje od Ivančne gorice proti Višnji gori, kakor tudi iz Litije do Velike reke. Tudi Cerknica bo povezana s Sodražico z asfaltnim voziščem. Na novomeški regiji pa bo modernizirana povezava med Kočevjem in Žužemberkom, predvideva se pričetek del na cesti od Kočevja proti Črnomlju, nadaljevana in končana bo tako imenovana Partizanska magi-auaia Črnomelj—Soteska, nato odsek Trebnje—Čatež, nadalje cesta ob Kolpi iz Vinice prek Adlešičev do Podzemlja. Predvidena je modernizacija iz Mokronoga do Sevnice, kakor tudi v smeri proti Zburam in šmarjeti, nato iz Podbočja do Krške vasi, iz Senovega do Podsrede ter od Bizeljskega do Klanjca. Na Kozjanskem se lahko ozremo na nadaljevanje modernizacije med Sevnico in Planino ter iz Šentjurja proti Planini. Precejšen poudarek velja Obsotelski magistrali, ki nosi ime po XIV. diviziji, nadalje odsek Kumrovec—Podsreda. Mo-
dernizirana bo povezava čez Kozjansko v smeri šmarje-ta—Jurklošter, nato iz Šentjurja proti Lesičnemu ter odsek Virštajn—Golobinjek.
Na celjskem območju je predvidena modernizacija odsekov Dobrna—Čmova, Polzela—Velenje, naslednje leto bodo končana dela v Logarski dolini, moderniziran bo odsek iz Rogatca proti Majšperku, iz Gornjega grada proti Črnivcu, nadalje odsek Stranice—Vitanje in iz Konjic do Žič ter dalje proti Poljčanam. Tudi mariborsko območje bo imelo več moderniziranih cest. Iz Raven bo potrebno prek Kotelj doseči povezavo s Slovenj Gradcem, dalje Radlje—Ribnica na Pohorju ter iz Doliča proti Vitanju. Tudi cesta iz Trat proti Lenartu bo modernizirana oziroma bodo dela nadaljevana na cesti Lenart—Senarska—Ptuj. Tudi odsek od Ptuja proti Žihlavi je v programu, nadalje Vinska cesta med Ormožem in Stročjo vasjo, iz Križeve do Žihlave ter Senarske proti Vidmu. Asfaltirana cesta bo stekla med Beltinci in Dobrovnikom, Lendavo in Dobrovnikom ter dalje proti Murski Soboti, iz Lendave do Pinc ter iz Razkrižja prek črenšovec do Turnišča.
Rekonstruiranih bo 216 km cest. Med drugim naj omenimo, da prištevamo sem tudi tista dela, ki jih bomo v naslednjih letih opravili v Mariboru, Celju in Ljubljani po družbenih dogovorih med Republiško skupnostjo za ceste in posameznimi občinami. Ostale večje rekonstrukcije bodo izvršene na odsekih Poljana—Črna, iz Velenja proti Arji vasi, med Zagorjem in Trbovljami z novima mostovoma v Zagorju in Trbovljah, rekonstrukcija mostu v Radečah. Na Gorenjskem je posebnega pomena

N?
rekonstrukcija ceste od Jeprce proti Škofji Loki ter dalje proti Gorenji vasi, nadalje odsek Bled—Bohinj, dokončanje obvoznice v Podkorenu in dalje proti Ratečam ter iz Jesenic do Hrušice. Na Primorskem bodo večja dela od Sežane proti Dutovljam za boljšo povezavo z novogoriškim območjem, dalje Ankaransko križišče—Valdoltra—Lazaret, Koper—Šmarje, ki naj bi razbremenila dosedanjo obalno cesto, kot tudi nadaljevanje del na obalni cesti. Na Dolenjskem pa Straža—Novo mesto z dokončanjem del na mostu v Novem mestu z obvozom, Krško—Drnovo ter novim mostom v Krškem. Tudi cesta iz Postojne proti Reki bo doživela več pomembnih sprememb od prevlek do rekonstrukcij, dalje sta predvidena nova mostova v Tacnu in Šentjakobu. Tudi v Radmirju ter v Borlu in Krški vasi so predvideni novi mostovi. Ojačili bodo cesto med Ptujem in Ormožem, uredili več mejnih prehodov z dostopi kot so: Radlje, Šentilj, Kuzma, Vrtojba.
Tu smo navedli samo večja dela iz srednjeročnega programa do leta 1980. Za vsa ta dela pa je nujen prispevek vsakega izmed nas, tako da bomo lahko uredili še več manjših odsekov skozi naseljene kraje širom po Sloveniji. Vse to bo imelo za posledico udobnejšo in predvsem varnejšo vožnjo po naših cestah.
Večkrat presojamo cestne zmožnosti nekega območja ali celo države po tem, koliko ima avtomobilskih cest. Kot že rečeno, naj bi v naslednjih petih letih zgradili 36 km novih avtomobilskih cest našega bodočega slovenskega cestnega križa. Vendar je potrebno omeniti, da bo odsek Hoče—Celje odprt za promet konec julija letos, odsek Celje—Arja vas z obvozom okoli Žalca pa drugo leto. To bo sicer le polovična avtomobilska cesta, dvopasovnica, vendar bo njenih 51 km izredno mnogo pomenilo za izboljšanje prometnih razmer na tem območju Slovenije. Ta del avto ceste se bo tako kljub zamudi dobro vklopil v delno dograjeno Sloveniko, ki bo sčasoma tekla od Šentilja prek Maribora, Celja, Ljubljane, Postojne, Razdrtega, Senožeč in nato v dveh krakih proti morju oziroma Novi Gorici. Vsekakor je težko reči, kdaj bo Slovenika končana, saj je bilo doslej zgrajenih 32 km med Vrhniko in Postojno in 9 km med Postojno in Razdrtim. Na kasnejši čas pa je prestavljeno nadaljevanje med Razdrtim in Senožečami, medtem ko bomo letos pričeli graditi 11,15 km avto ceste od Dolgega mostu pri Ljubljani do Vrhnike. Ilirika, naša druga, 183 km dolga avtomobilska cesta od bodočega Karavanškega predora prek Kranja, Ljubljane, Bregane do meje s SR Hrvatsko, ki naj bi kasneje spadala v okvir 1185 km dolge avtomobilske ceste Bratstva in enotnosti od Karavank do Gevgelije tudi postaja realna. Srednjeročni program do leta 1980 predvideva pričetek gradnje predora Karavanke, tudi odsek od Ljubljane do Kranja je naveden v materialih, kakor tudi tretji pasovi za počasni promet med Ljubljano in Novim mestom. Zapadni in južni obvoz Ljubljane se bo vsekakor usp' šno vključil v to avtocestno povezavo.
Programi so sprejeti na osnovi široke javne razprave in v skladu s samoupravnim dogovarjanjem, zato naj ponovimo apel:
Prispevajmo za boljše ceste, za večjo varnost na naših cestah, za hitrejši razvoj vsakega kraja, za skladnejši razvoj SR Slovenije in njeno boljšo povezanost v širše prometne tokove!

Da bi omogočili našim državljanom, ki delajo in živijo v tujini, in njihovim organizacijam, kot tudi državljanom in organizacijam, da izrazijo svojo solidarnost in pripravljenost pomagati po potresu prizadetemu prebivalstvu v Posočju pri obnovi, je republiški odbor Rdečega križa Slovenije odprl tudi DEVIZNI RAČUN, na katerega je možno nakazovati prispevke v devizah, in sicer:
50100-620-107-3096-285, Republiški odbor Rdečega križa Slovenije, Ljubljana, Mirje 19, z oznako: za pomoč in obnovo Posočja.
Istočasno sporočamo, da je dinarska sredstva možno nakazovati na žiro rapun:
50103-678-51579, Republiški odbor Rdečega križa Slovenije, Ljubljana, Mirje 19, z oznako: za pomoč in obnovo Posočja.
REPUBLIŠKI ODBOR RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE
I
s
*
$
S
*
*
!
0.
*
*
$
$
$
*
N

'l
HRVAŠKA
Uskladitev
pokojnin
Na seji komisije sveta Zveze sindikatov Hrvaške za zdravstveno in invalidsko zavarovanje delavcev so ugotovili, da so se v zadnjih petih letih pokojnine dvakrat povečale in da so poprečne pokojnine naraščale hitreje kot poprečni osebni dohodek. Minimalna pokojnina lani je bila 1510, maksimalna pa 6196 dinarjev. Eden pozitivnih rezultatov je tudi zmanjšanje udeležbe invalidnih pokojnin in povečanje števila delovnih invalidov s pravico do zaposlitve. Zmanjšalo se je število nezaposlenih invalidov. Samo lani so odobrili beneficirani staž 8710 novim delavcem.
V naslednjem obdobju na meravajo na Hrvaškem posvetiti posebno pozornost usklajevanju sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja delavcev z dohodkovnim sistemom. Z usklajevanjem starih in novih pokojnin nameravajo popraviti napake do tistih delavcev, ki so se prej upokOjjili in prejemali nizke osebne dohodke. Posameznim TOZD pa je potrebno onemogočiti, da bi svoje trenutne probleme reševale s pošiljanjem delavcev na bolezenske dopuste ali teijale zanje invalidsko upokojitev.
V. O.
V_________________
GRADBENIKI IN BENEFICIRANA DELOVNA DOBA
Preveriti seznam delovnih mest
Šestletna dejavnost sindikata gradbenih delavcev za uresničitev beneficirane delovne dobe za posamezna delovna mesta v gradbeništvu in v industriji gradbenega materiala je v sklepni fazi.
Elaborati o beneficiranju delovne dobe so v republiških in pokrajinskih skupnostih invalidskega in pokojninskega zavarovanja. Vendar je potrebno še enkrat oceniti realnost predlaganega seznama delovnih mest za beneficiranje. Elaborat, ki ga je izdal Zavod za sociologijo v Nišu, je bil namreč dopolnjen z novimi delovnimi mesti, na katerih naj bi tudi šteili delovno dobo s povečanjem. Tega pa skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja niso odobrile.
Prav zato se je ta problematika znašla prejšnji teden na seji izvršnega odbora Sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije. Sklenjeno je bilo, da komisija za beneficiranje dobe znova določi seznam delovnih mest s skrajšano de-
lovno dobo, s tem da bi na seznam uvrstili samo tista delovna mesta, kjer se v tem času, odkar poteka akcija, razmere niso izboljšale. Poleg tega je treba vsem temeljnim organizacijam združenega dela v gradbeništvu ter v industriji gradbenega materiala čimprej poslati vprašalnik o natančnem številu delovnih mest, ki bi jih morali beneficirati, in o številu delavcev, ki delajo na teh delovnih mestih. Organi upravljanja so dolžni, da poleg izpolnjenega vprašalnika predložijo zveznemu odboru tudi soglasje, da bodo nosili vse stroške za benefici-ranje predlaganih delovnih mest, za pooblastilo zveznemu odboru, da to akcijo nadaljuje.
V republikah in pokrajinah bodo ustanovili koordinacijska telesa za neposredno spremljanje te akcije in stike s svojimi skupnostmi invalidskega in pokojninskega zavarovanja. Rok, do katerega je treba to akcijo končati, je 1. oktober letos.
Z. B.
Tekmovati! Toda kako?
Piše Azra Kristančič, diplomirana psihologinja
Za dobre odnose je zelo pomembno, da delavec živi s svojo delovno organizacijo, da v kolektivu vsi delajo in da nekateri ne poskušajo živeti od dela drugih. Skratka potrebna je močna zavest in pripadnost skupnosti pri vsakem posamezniku — in ta zavest je nedvomno najlepši in najpomembnejši motiv! To smo v tej rubriki že večkrat poudarili, kot tudi to, da pot do tega cilja ni lahka, da same referati na sestankih mnogo ne zaležejo, temveč je treba poskrbeti za prave samoupravne in človeške odnose ter za organizacijsko urejenost
Menim, da sem morala to spet zar pisati, preden spregovorimo nekaj stavkov ob razveseljivih poročilih, da so marsikje spet obnovili različne oblike tekmovanj pri delu.
Tekmovanje je občečloveško in v bistvu tekmujemo pri vsakem delu, naj se tega zavedamo , ali ne. Na
svetu je že dolgo dolgo znano, da bi človek delal samo za zadovoljitev svojih osnovnih potreb, če bi živel sam in ne bi imel s kom tekmovati, iz tekmovanja rastejo tudi mnoge druge »potrebe". (Denimo: »Sosed ima avtomobil; zakaj ga ne bi imel tudi jaz? “) In ker tudi mi živimo na tem svetu, smo se »nalezli" mnogih dobrih pa tudi slabih strasti in navad.
Medtem ko je dlj tekmovanj v naših delovnih organizacijah jasen, marsikje ne vedo, po katerih-poteh bi ga dosegle. Izkušnje iz minulih let so še žive, očitno je, da so bili marsikje rezultati boljši, da je imela od skupnega uspeha večina koristi in da se je večina povzpela na višjo materialno pa tudi. duhovno raven. Pri mnogih je oživel delovni polet. Toda ne povsod, kajti ponekod je naraslo tudi malodušje, ki je gnojna rana
dobrih odnosov v kolektivu.
%
Na kaj velja zato zlasti paziti pri organiziranju delovnih tekmovanj?
'V kolektivu, kjer so dobri, zdravi človeški odnosi, kjer vsi izpolnjujejo svoje dolžnosti, tako delovne kot samoupravne — kjer vsi poznajo skupni cilj in vsak ve za svoje naloge, bo tekmovanje gotovo uspelo. Drugo, čemur velja posvetiti vso skrb pa je, da med tekmovalci ni velikih razlik. Če tekmujemo s takšnimi, o katerih vemo, da jih še dolgo časa ne bomo mogli dohiteti in prehiteti, postanemo malodušnl In tretjič - bistvo kolektivnega tekmovanja je, daje cilj - deljiv.
Premalo je prostora, da bi vsaj omenili še mnoga pomembna dejstva, o.katerih so drugi napisali knjige. Namen je bil opozoriti, da dobrih tekmovanj ni lahko organizirati, da se zaradi dobrih odnosov velja izogniti nezdravemu stihijskemu tekmovanju med posamezniki, ki rodi le razdirajočo zavist, glavne koristi pa žanjejo le nekateri, ker vse, ki so tako ali drugače slabotnejši,’surovo odrivajo.
VARSTVO PRED OGNJEM NI LE STVAR GASILCEV
Skupna odgovornost in državljanska dolžnost
Ko v ogenj usmerimo vodni curek ali peno, je bitka že na pol zgubljena
Kadaikoli so v Križevcih na Hrvaškem hoteli zagotoviti, da bi se na zboru občanov zbralo čimveč prebivalcev, so na prvo mesto dnevnega reda uvrstili probleme gasilskega društva, nato pa so sledila vprašanja, zaradi katerih so zbor pravzaprav sklicali. Dvorana je bila po navadi polna.
Gasilci v Križevcih niso brez razloga deležni velikega ugleda in predsednik skupščine občine ni kar tjavendan negodoval (skoraj vsi občinski funkcio-naiji so aktivni gasilci), ko so ga hoteli iz operativnih vrst premestiti med častne člane. Gre za družbeno organizirano akcijo za varovanje premoženja pred požarom, saj so v Križevcih dojeli, da ne smejo dovoliti, da bi malomarnost nekoga pogoltnila milijone dinarjev.
Kljub temu pa imamo v Jugoslaviji še nekatere občine, ki sploh nimajo gasilske enote. Res pa je, da gre za nerazvite, * majhne občine, vendar prav te imajo veliko škodo, ko jim pogorijo hiše, šole, ambulante in podobno. Vendar pa niso samo te- občine malomarne, malomarni so tudi številni delovni kolektivi, ki nimajo pravega odnosa do varovanja^družbenega premoženja. Čeprav je bilo treba, denimo, že leta 1970 sprejeti programe protipožarnega varstva, v približno 50 odstotkih občin in organizacijah združenega dela te obveznosti niso izpolnili, kar pomeni, da ni zagotovljen niti minimum varstva. Prav zato niti ne preseneča podatek, da je bilo lani evidentiranih več kot 10.000 požarov, gmotna škoda pa presega milijardo dinarjev. Življenje je izgubilo 108 ljudi, 539 pa jih je bilo poškodovanih. V Gasilski zvezi Jugoslavije zatgujejo, da vseh požarov niti ne prijavljajo, kar seveda pomeni, daje škoda mnogo večja. Da bi oceniU pravo vrednost uničenega premoženja, moramo k škodi prišteti tudi druge posledice, kot so zastoji v proizvodnji,' nezaposlenost delavcev, škodo, ki jo imajo poslovni partnerji. ..
Ali smo res tako bogata dežela, da lahko brez skrbi prenašamo posledice požarov? Toliko prej, ker le-ti niso edina nevarnost za družbeno premoženje. Gre tudi za gospodarski kriminal, za ljudi, ki s svojimi »poslovnimi11 operacijami in z malverzacijami grabijo zase denar in spodkopavajo gospodarsko moč države. Lani so organi za notranje zadeve obravnavali več kot 18.000 kaznivih dejanj gospodarskega kriminala, v prvem trimesečju letos pa 5.250 ali 21 % več kot lani v enakem obdobju. Na veliko srečo pa to ne pomeni, da gospodarski kriminal narašča, ampak da je odkrivanje teh dejanj mnogo bolj učinkovito.
Pri tem pa moramo dodati tudi to, da nevarnosti ne cenimo samo po številu kaznivih dejanj, ampak tudi po njihovih družbenopolitičnih in materialnih posledicah. Te pa niso zanemarljive. Milijoni težko zasluženega dohodka delovnih ljudi gredo v žep posameznikov, katerih kriminalno delo se najpogosteje odkrije z veliko zamudo. Delovne organizacije in njihove samoupravne delavske kontrole niso dovolj budne in ne dajejo pobud za postopek proti tistim, ki jim škodujejo. Gasilci in organi za notranje zadeve najpogosteje intervenirajo, ko jim požar kdo prijavi ali pa ga sami vidijo. Vendar niso fako številni niti tako organizirani, da bi lahko vse videli in vse odkrili.
Človek je vedno glavni krivec. Približno 80 odstotkov požarov je posledica človekove malomarnosti ali neznanja posameznikov: V gospodarskem kriminalu je iskra nedovoljena transakcija posameznika. OO odgovornosti pa govorimo šele potem, ko ogenj ali »zvijačnost" nekega posameznika povzročita škodo družbenemu premoženju.
Odločno je treba podpreti zahtevo članov Gasilske zveze Jugoslavije, da je treba vedeti, kdo je odgovoren za neizvajanje ukrepov zaščite in kdo za to, da
je požar izbruhnil. Podporo z3' služi tudi zahteva sindikata, d3 morajo delovni ljudje vedeti’ kaj se dogaja v njihovem de' lovnem kolektivu, kdo bogati na nepošten način. Ko tak pti' mer pride na sodišča, ko je 23 ogenj že potreben vodni curek:
P(
k
M
J
Pr
je bitka na pol zgubljena. ,	^
SVETLANA JELAČIČ ' ^
IZ SINDIKALNEGA TISKA
V Vojvodini j(f letos za letovanje delovnih ljudi toliko denarja, da bi vsak zaposleni v pokrajini lahko teden dni brezplačno preživel na morju ali v planinah-Vendar, kaj nam to pomaga, 2e imamo denar, ko pa ni dovolj počitniških domov. Prav o tem govori' uvodnik časopisa Dolgo-zok: »Vprašaj nad letovanji".
Dogaja se, da se tudi sami zasebni kmetijski proizvajalci pre senečeno sprašujejo, kako da so cene posameznih izdelkov tako visoke. Na trgu zdaj stanejo trije korenčki tudi 10 dinarjev. Ali to kmetovalci znajo izkoristiti in načrtujejo setev tistih povrtnin, ki gredo dobro v prodajo? Kako gledajo na to gibanje ceri na tržišču in na vzroke njihovega nihanja? Na ta vprašanja je iskal odgovore sodelavec časopisa Dolgozok, da bi zbral gradivo za reportažo.
Zdravstvena služba v Vojvodini na leto opravi približno 45.000 prekinitev nosečnosti, tako da na vsak porod odpadeta dva abortusa. Mnoge ženske poznajo samo to obliko' preprečevanja nosečnosti. Le 10 odstotkov žensk v pokrajini uporablja bolj sprejemljive in bolj zdrave oblike kontracepcije. Neznanje ima pogosto zelo visoko ceno, ki pa je ne plačujejo samo ženske, ampak tudi družba. Časopis Dolgozok se s tem problemom ukvarja v članku z naslovom »Cena neznanja".
Članek »Dovoljenje za delo na nemški način" nas seznanja s predpisi zahodnonemške vlade, ki skušajo omiliti nezaposlenost irr se postopoma znebiti delavcev iz tujine. Zanimivi članki, ki jih objavlja časopis Dolgozok, so tudi »Sovražniki zakonov", »Vojne ladje v Kikindi", »Svetli trenutki življenja", »Beli mercedes" in »Somrak cenjene obrti".
ka
Pq
Sl
Pc
k
k
na
i di še k< Pi
tli I ve
P(
ži
M
l
Vc
Vs
tu
an
sk
i
Vs;
let
M;
i Tc Sle Vc žij
Nadomestilo za čas
porodniškega dopusta
VPRAŠANJE:
Prosim vas, da mi odgovorite, kako se obračunava nadomestilo osebnega dopusta za čas porodniškega dopusta. Ni mi jasno, ali se vzame kot osnova za nadomestilo poprečje dohodka -enega leta in katerega leta, ali pa je že v veljavi predpis, po katerem se jemlje kot osnova za obračun nadomestila poprečje osebnega dohodka zadnjih treh mesecev.
A D. - VELENJE
ODGOVOR:
Po samoupravnem sporazumu o najmanjšem obveznem obsegu zdravstvenega varstva v SRS, ki so ga sklenile občinske in regionalne zdravstvene skupnosti v Sloveniji, gre zavarovanki, ki je na porodniškem dopustu, nadomestilo osebnega dohodka, pri tem pa *se jemlje kot osnova za nadomestilo
i
kupon
PRAVNIK SVETUJE
mesečno poprečje osebnih dohodkov, kijih je dobila za svoje tekoče in minulo delo po zaključnem računu za poln delovni čas v poslovnem letu pred letom, v katerem je prišlo do začasne zadržanosti zaradi poroda. Za zdaj velja omenjeno določilo samoupravnega sporazuma, zato nadomestilo osebnega dohodka na podlagi osnove zadnjih 3 mesecev ne pride v poštev.
E
ki Po na Pii te ste j dil
Usi
se<
Sp
Pr
skj
iCa
da
ni,
ral
ri<
v
Pa
sli
ta
Sl,
iti
dr
Ogenj, žar in dim ljubiteljstva
Pot iesen se začne znova, najprej pogovori - kaj bi igrali, \>etl ni Se začn° vaje. Amaterji tarejo bolj ali manj trde uprizorit-hled °re^e’ se vzPeniai° ‘n padajo ob svojem gledališkem zanosu.
etn se zgodi, da zopet kdo na Slovenskem sproži v javnosti pf n° ^emo“ ° smislu amaterizma, o tem, ali amaterizem sploh kakšne kulturne vrednote. Toda premiere, ponovitve, ob-j ^ e in področne revije gredo svojo pot. Amaterji doživljajo pri P^liki aplavz in kdaj pa kdaj tudi hladen tuš. In tako vse do Pomladanskih dni, ko se vsakoletno gibanje slovenskih gle-‘h amaterjev prevesi v svoj veliki finale: zaključno prireditev. Sl0 et°Snia’ ze devetnajsta zaključna prireditev gledaliških skupin poleniK je bila na Vrhniki od 31. maja do 5. junija. Bila je v le. astitev Cankarjevega jubileja na njegovi Vrhniki, ki je letos de-iVsestranske pozornosti. Pokrovitelja zaključne prireditve sta olektiva Lesno industrijskega kombinata in Industrije usnja n Vrhniki.
I dnf4^ln*''an' 50 s' v šestih j® ogledali deset uprizoritev, ko ^re^stav za odrasle, dve lut-.J11.* Igrici in dve predstavi za - .nuie oziroma mladino kot
JooJjši z 5)Naše besede 76‘. eQstavam v dvorani Cankaije-Sa doma so sledili razgovori, unenovani ..uprizoritveni ka-jPoti“. Umerjala sta jih dr.
■ ^o Zupančič in Vlado vOcjančič. Letos so bili pogo-vJk ’zre^n0 dobro obiskani, večer jim je prisostvovala , 1	mladih gledaliških
ratei3ev z Vrhnike. Kako ta uPina ocenjuje ta gledališki ogodek na Vrhniki, je opisal siva p16"? niimi: stoletnica roj-na	i® letos prinesla
13 Vrhniko marsikaj, toda so-
s terni kako so Vrhničani g'enJali te amaterske gleda-b if “neve> se je očitno prav ta nQ Ur.n' dogodek najbolj intim-Približal ljudem; njim, ama-
sn^au1’ k° ia teden nova Podbuda za delo, s katerim so
let^6^’ ^r^nika je bila enajst stalnega gledahške pu-
JOHN PATRICK
1 Ni nikogar do kraja osvojil
bulvarko „Opalo ima letj j 0 ract" Johna Patricka so pred na odrih Šentjakobskega in Tokr ?Iske8a dramskega gledališča.
gledaii5ktm0.jo videli v uPrizoritvi Vora K lupine KPD Prežihov žii; kaven na Koroškem v re-• Cebulj-s. Breznik.
Predstava nam je predstavila izjemno dobro igralsko skupino, ki ima vsekakor večje ustvarjalne možnosti, kot jih je lahko pokazala tokrat. Kje je nastal osnovni nesporazum? „Opalo ima vsakdo rad" je
Prizor iz „Kurenta‘
sicer res uprizoritveno vabljivo odrsko delo, manj pretresljiva pa je njegova sporočilnost. Mogoče ga je igrati kot komedijo, sentimentalko, psihološko igro, grozljivko. Režiser bi se moral odločiti za enovit uprizoritveni koncept, tega pa očitno ni storil, saj smo gledali zmes pretirano komedijsko igro in dramske resnobne igre. Režiserju so na „uprizoritve-nih kažipotih" očitali rutinski pristop k delu, to pa so tiste „ošpice“, ki jih je slovenski gledališki amaterizem v glavnem že prebolel. Krivde ni mogoče pripisovati igralcem, kajti režiser mora biti amaterjem tudi pedagog in mentor njihovega igralskega izražanja. Po dialogu, s katerim je pač treba izčiščevati to, kar v amatersko početje ne sodi — za to so se odločili amaterji že zdavnaj! - sem si v beležnico zapisala: Patrick ni navdušil Čebulja (tako je sam dejal!), režiser ni znal pravilno navdušiti igralcev, zato vsi skupaj, žal, tokrat tudi niso osvojili gledalcev.
ODRSKEGA NASILJA NAD CANKARJEVO BESEDO - NIKAR!
Je že tako, da včasih najbolj plemenit nagib potegne za seboj sporno dejanje. Tokrat so ceho plačali igralci amaterskega gledališča DPD Svoboda Medvode, ki so v počastitev Cankarjevega jubileja pripravili krstno uprizoritev (režiser Peter Mi-litarov) , .Milana in Milene", nekakšne dramatizacije po Cankarjevih motivih (Milan in Milena, Gospa Judit, Cankarjevi politični spisi), ki sta jo napisala Rode in Vozny. Skupina, ki je lani prvič odločneje krenila na pot sodobnejšega gledališča, je s to dramatizacijo hotela ..avditoriju pokazati naš, še vedno malomeščanski obraz", ob njihovem dobrem hotenju pa je bil spodrsljaj več kot očiten.
Kritične in polemične misli so veljale predvsem dramatizaciji: besedilo, ki je hotelo biti fabulativno (prizori se nizajo kot zgodbe), je ostalo deklarativno; liki so označeni le z zunanjimi simboli, oznakami, osebe na odru nimajo psihofizičnih lastnosti. Dramatizaciji je sledila režija pretiranih odrskih simbolov, ki so nas gledalce, žal, le odtegovali od Cankarjeve besede. Predstava je iskala efekte, hotela je osmisliti nesmisle na odru. Tega pa zlasti amaterji ne bi smeli nikoli početi.
Glede besedila še tole: Cankarje končno napisal šest dram in res ne kaže dramatizirati za vsako ceno tistih njegovih besedil, katerih pomene, simbole in besede očitno ni mogoče spremeniti v odrsko govorico. Ob tej uprizoritvi smo lahko le
..gledali" očiščevanje, ne pa ga tudi doživljali. Sicer pa - Cankar je marsikaj preživel, bo pač še to. Toda upajmo, da brez ponovitev!
POŠTENO
GLEDALIŠKO HOTENJE MLADIH IZ TRNOVELJ
Predstava irske igre Brendana Behana „Talec“ v uprizoritvi mladih igralcev KUD Zarja iz Trnovelj in v režiji Stefana Žvižeja je bila lep gledališki večer. Ne brez pomanjkljivosti, vendar je izražala pošteno gledališko. hotenje, ki je plod študioz-nega pristopa k delu. Predstava z mnogimi kvalitetnimi je upostavila stik med odrskim dogajanjem in z gledalci v avditoriju.
„Talec“, ki ga je prvič uprizorilo londonsko Delavsko gledališče (pri nas Drama v Ljubljani in gledališče ,.Slava Klavora" v Mariboru), je še vedno uprizoritveno zanimivo in sporočilno delo, saj nam ponuja v premislek skrajne absurdnosti današnjega sveta. Uprizoritev tega dela je za skupino iz Trnovelj tudi prvi resnejši korak k sporočilnostno vrednejšemu gledališču. Režiser Žvižej se je lotil težke naloge, zahtevne tudi za mnogo bolj izkušenega režiserja. Ob tej predstavi pa lahko tudi zapišemo, da se je v amaterizmu marsikaj spremenilo in da smo veseli predstav, ki jim je tuje posnemanje, saj le tako lahko verjamemo, da so te predstave med svojim nastajanjem prodrle s svojim sporočilom tudi v zavest igralcev samih.
OČARALI S SVOJIM PLEMENITIM GLUMAŠKIM OGNJEM
Tržaško amatersko gledališče, ki deluje v svojem narodnem okolju že pet let, nam je pokazalo izredno predstavo ..Burkaškega misterija" Daria Fo, nekakšnega ..laičnega" pasijona v odlični režiji Sergeja Verča. Po prvih dveh predstavah, ki so puščale za seboj preveč zadimljeno ozračje, po predstavi Trnoveljčanov, ki je že izžarevala pristno ljubiteljstvo, je tržaška predstava ogrela s pravim glumaškim ognjem.
Repertoarno in uprizoritveno je bila to predstava, o katere kvalitetah bi lahko mnogo govorili. Delo temelji na starih prilikah, govori o kmečkem odnosu do življenja, o boju z vsemi zlemi silami, o svetu, ki nam ga odkriva burkež in svetu, ki nam ga odkriva pijanec. Režijsko jasno zasnovana predstava, z gluma-škimi kreacijami visokega umetniškega ustvarjanja (Boris Kobal), polna izrednih odrskih detajlov, odlično izvedenih songov itd. Lahko si se ob njej smejal in jokal, trpel, razmišljal. Vsekakor je bil to redek gledališki dogodek za katerekoli gledališče, eden doslej najvišjih dosežkov amaterskih gledališč pa prav gotovo.
NAJBOUšE PREDSTAVE ZA OTROKE IN MLADINO
Videli smo tudi dve najboljši lutkovni predstavi: Jiri Streda „Pravlji-co o Janku in Metki" v uprizoritvi Lutkovnega gledališča Kranj in Milčinskega ..Zvezdico Zaspanko" lutkovne skupine KUD Kobanci Kamnica. Gledališče malih DPS Svobode Mežice-Prevalje je pokazalo predstavo Rozmanovega ..Čudovitega pisalnega strojčka". Posebno doživetje, tudi za odrasle, pa je bila Makarovičeva „Sovica Oka“ v uprizoritvi pionirske gledališke skupine DPD Svoboda Pekre-Limbuš, saj nam je pokazala izreden dosežek režiserja Petra Ternovška pri delu z otroki na odru.
„DVA BREGOVA"
STA OSTALA LE NA ENEM BREGU
Gledališka skupina DPD Svoboda Mežica in DPD Svoboda Prevalje je posegla po Leskovčevih „Dveh bregovih", zahtevnem tekstu, ki ga je letos uprizorilo tudi Tržaško gledališče. Ce gre posebna pohvala izboru dela, pa je za uprizoritev treba ugotoviti, da je ostala na pol poti. V delu se prepletata realizem (avtorjeva ideologija o nepremagljivosti dveh socialnih bregov) in ekspresionizem (človekovo hrepenenje po boljšem svetu), zato je to zelo trd uprizoritveni oreh.
Režiser Vili Strel se je očitno res-
Prizor iz „Talca“ v uprizoritvi Trnoveljčanov
no lotil dela, toda njegova režija je zaobjela le ideološke razsežnosti dela, ne pa tudi ekspresionistične. Predstavi tudi niso bili v poseben prid songi, saj so jo preveč razbijali. Predstava pa je vendarle izžarevala pošteno ljubiteljstvo, le da nalogi njeni akterji v celoti niso bili kos.
„KURENT“ GRE NA BORŠTNIKOVO SREČANJE
Igralska skupina prosvetnega društva Horjul nam je tokrat pokazala odlično krstno uprizoritev Belinove dramatizacije Cankarjevega Kurenta. Predstava, ki smo jo videli na Vrhniki, je bila sicer okrnjena zaradi v naglici na novo posnete glasbene opremo (večer pred predstavo je bil trak z glasbo ukraden!), ne glede na to pa je bila izredno sugestivna. Da je dramatizacija proznega teksta delikaten posel, smo že govorili. Belina se je izognil fabuliranju in ohranil jezik simbolov, ki izražajo Kurentovo pot skozi tri družbene plasti, kmečko, delavsko, meščansko, skozi tri poti umetnosti, ljudsko, komercialno, visoko umetniško. Režiser Franci Končan nam je pokazal urejeno in vizualno zelo sugestivno predstavo s simbolno odrsko govorico, z zelo ustrezno sceno in glasbeno opremo. Kurenta je odigral odlični poklicni igralec Silvij Božič, ki mu je amaterski del ansambla zelo dostojno sledil.
Predstava ..Kurenta" bo zastopala slovenske amaterje na letošnejm Borštnikovem srečanju, na Večerih bratstva v Zrenjaninu in na Tednu slovenske drame v Kranju. Na Festival dramskih skupin Jugoslavije v Trebinju pa bodo odšli Tržačani z ..Burkaškim misterijem". Povejmo ob koncu še to, da so letošnjo Linhartovo plaketo ob zaključku srečanja prejeli: Peter Militarov iz Medvod, Vlado Podgoršek iz Brežic, Franc Zagoričnik iz Trnovelj in Sergej Verč iz Trsta.
SONJA GAŠPERŠIČ
TU HM TAM - OD TU IN TAM -
TlSoc Najboljših
žanV^®LJANA: V letnem gledališču Kri-p^. Je bila minuli četrtek tradicionalna Mi j~v Priznanj in zlatih petič tisočim Dja n učencem srednjih šol. Ta prizna-U,pljuje republiška konferenca ZSMS.
, StcdnS 50 Podelili tudi priznanja najboljšim tj dii0 7eSolskim glasilom, kar naj bi spodbu-ustv . 0rmativno, publicistično in literarno Zbran^ u®enccv srednjih šol. sednjc31'6 Srpdnješolce je nagovoril pred-5 Sl ^apščine izobraževalne skupnosti pro„r°VenUc Franc Braniselj, v umetniškem i s1q 7h^U so s°rielovali akademski pev-I Čaji* °r ’.’^or's Kraigher" iz Maribora in s čaii*,ari?v‘m recitalom skupina mladih gle-cmkov iz Ljubljane.
^VlC v SLOVENIJI
nicj^^riCA: Salon pohištva Brest C
rala r ^°m 'z Postojne sta orgai tita iaZslavo slikarja naivca Mattea B. Li vkra' U?ar’<' sc ie r<xlil pred dvajsetimi parj^ bl‘.zu Hlcbin, izučil se je za avto s^an'^0 5olaniu Pa * ic povsem posi tai(U ]u' Zdaj služi vojaški rok v Postojr ^0VenC' Pri^° do njcg°vc prve razstai italjj ^°slej je razstavljal že v štcvi j (lrug^Skih mestih, v Švici, ZR Nemči
RAZSTAVLJALI DELAVCI
LJUBLJANA:	Osnovna organizacija
zveze sindikatov v ljubljanskem kovinskem podjetju IMKO je spet pripravila likovno
Vojak Lugarič razstavlja v Cerknici
razstavo, na kateri so razstavljali svoja slikarska in kiparska dela nekateri delavci tega podjetja.
KIPARSKA KOLONIJA MLADIH
VELENJE: Mentor likovnega življenja v velenjski občini je akademski slikar Lojze Zavolovšek, ki skrbi za likovne razstave v velenjski knjižnici in v šoštanjskem domu kulture, vodil pa je v mesecu maju zaključni šestmesečni likovni tečaj za mlade talente. V Šmartnem ob Paki je pripravil prav ta čas razstavo Lojzeta Perka. V juniju pa bo Zavolovšek organiziral v Zavodnju nad Šoštanjem kiparsko kolonijo mladih.
DVA POMEMBNA JUBILEJA
LJUBLJANA: Akademski pevski zbor „Tone Tomšič" praznuje letos dva pomembna jubileja: trideset let povojnega zbora in petdeset let Akademskega pevskega zbora, katerega delo je prekinila vojna. Pokrovitelj osrednje proslave; ki je bila v petek v letnem gledališču Križanke, je republiška konferenca ZSMS. To je bilo hkrati množična srečanje nekdanjih pevcev APZ.
Poleg rednega letnega koncerta, ki so ga že imeli v Slovenski filharmoniji, so jubilej označili tudi z izdajo LP gramofonske plošče in s kaseto, ki predstavljata zbor v povojnear-obdobju, obsežnejša koncertna
knjižica pa obravnava tudi zborov predvojni razvoj in njegove uspehe.
Delavke iz TOZD Jutranjka-Orlica rade prepevajo
DELAVKE RADE POJO
BREŽICE: Med šestnajstimi zbori, ki so letos nastopili na 4. reviji posavskih zborov, je nastopal tudi ženski pevski zbor Jutranjke TOZD Orlica. Ta zbor ima med zbori brežiške občine prav posebno mesto, saj v njem pojejo dekleta in žene, ki kljub dvoizmenskemu delu najdejo čas, da obiskujejo pevske vaje in sodelujejo na vedno števil-
nejših nastopih zbora. Po težkem delu v tovarni in delu, ki ga morajo žene opraviti doma, je to zanje vendarle zelo lepa sprostitev. Zbor sodeluje na različnih proslavah v domačem kraju, lani so nastopile pevke na šentviškem pevskem taboru, nedavno tega pa so se predstavile tudi televizijskim gledalcem v oddaji o amaterski dejavnosti v brežiški občini. Zbor vodi Pavla Kalan, kije dalavka v Orlici.
STO PESMI JE PETLETNA BERA
PREVALJE: Že v mesecu maju je moški pevski zbor ,,VRES‘‘ s Prevalj imel svoj jubilejni koncert, s katerim je proslavil pet let dela in nastopanja. V zboru je 45 pevcev, 17 jih sodeluje že od ustanovitve zbora. „Vresovci“, ki jih vodi Jožko Kert, so sprva prepevali predvsem koroške pesmi, zdaj pa polovica njihovega repertoarja predstavlja slovenska ljudska pesem, drugo polovico pa umetne skladbe slovenskih in drugih skladateljev. Petletna bera prizadevanj tega zbora je naštudiranih sto pesmi
Doslej so nastopili že 79-krat in to doma, v krajih po Sloveniji, lani pa so gostovali tudi na Češkoslovaškem. Lani so tudi pripravili več koncertov, namenjenih glasbeni vzgoji šolske mladine. Ob jubileju pa so izdali tudi lepo urejeno koncertno knjižico.
M. L.
Na Tolminskem že začeli z obnovo
Komisije strokovnjakov, ki so ocenjevali škodo, nastalo po potresu, so že končale svoje delo. Tisti občani, katerih hiše so bile manj prizadete, so že začeli z obnovo, drugi še čakajo. Najhujše je že zdavnaj mimo, saj 570 prikolic na potresnem območju zagotavlja kolikor toliko varno streho najbolj prizadetim. Kljub temu pa večino tistih, katerih hiše je komisija označila z rdečo barvo, kar pomeni rušenje, skrbi, kje bodo dočakali zimo.
Sicer pa so se ljudje na najbolj prizadetem področju že skoraj navadili na nov ritem življenja. Manjši potresni sunki jih ne vznemirjajo več. Zaposluje jih delo v podjetjih in na polju. Zvečer pa namesto v razmajano hišo odhajajo počivat v prikolice.
„Ceprav nas je hudo prizadelo, razen v prvih urah ni bilo posebne panike," je zatrdil Anton Školč, vodja izmene v obratu TIG v Bregi-nju. „Pomoč je prišla hitro. Dobili smo šotore in potem prikolice, tudi zasilne kuhinje so nam postavili. Čeprav smo odmaknjeni od sveta, smo dobili občutek, da so nam ljudje blizu. Prijeten je ta občutek. In vnaprej? ... Ljudje teh krajev smo trmasti in navezani na svojo zemljo. Popravili bomo svoje domove, s pomočjo, ki nenehno prihaja, bo slo hitreje in laže.“
Tako pravijo v Breginju, tako mislijo v Podbeh in številnih drugih vaseh. Marjan Šturm, vodja splošnega sektorja tovarne igel v Kobaridu, pa nam je povedal, da je pri njih že po petih dneh proizvodnja
stekla normalno, predvsem po zaslugi delavcev, ki so kljub temu, da so doma imeli na pol porušene hiše, žrtvovali večino dneva, da bi čim-prej usposobili tovarno. In kaj so v tovarni storili za svoje delavce? Razveljavih so sklep o dodeljevanju stanovanjskih kreditov, odpovedali so se proslavi 25-letnice podjetja. Skupaj z vročenimi sredstvi v banki so tako zbrali 150 starih milijonov, ki jih bo posebna komisija razdelila v obliki dolgoročnega kredita najbolj prizadetim in socialno najbolj ogroženim delavcem.
Dušan Jug, sekretar občinskega sindikalnega sveta v Tolminu, pa je povedal, da je sindikat od prvega dne sodeloval s štabom civilne zaščite pri odpravljanju posledic potresa in razdeljevanju pomoči ter načrtovanju obnove. Pred dnevi so družbenopolitične organizacije sprejele predlog kriterijev za razdeljevanje finančne pomoči za obnovo, ki bo določal merila, komu, koliko in kako bodo razdelili sredstva, ki se stekajo na žiro račun. Dogovorili so se tudi, da bo poraba teh sredstev javna in bodo z njo seznanjeni tako občani kot tisti, ki so sredstva pri-spevali'.
Tako rekoč vse hiše v Breginju so neuporabne in služijo prebivalcem le še za to, da si v njih skuhajo. Ob robovih vasi pa so nastala nova naselja prikolic. Koliko časa bodo tu ostale, pa je odvisno tudi od komisije Zavoda za spomeniško varstvo.

Od leve proti desni: Valerija Volarič: „Stanovali smo v zadružfl^
domu v Idrskem in če bo šlo vse po sreči, bomo spet v stanova®]''
-	— -	--	-	- - •.bi*0
Tudi poslopje, kjer je bila v Kobaridu včasih pošta, ni več uporabno.
Novi obrat TIK v Breginju je bil solidno zgrajen in je ob potresu utrpel le manjšo 3todo. Proizvodnja normalno teče. Med 36 zaposlenimi sta tudi Anton Škol-čin in Dante Škur (na sliki). Tako sta pripovedovala: „Večina hiš v Breginju je označena z rdečo barvo, kar pomeni rušenje. Pravijo, da bomo lahko dobili po 15 starih milijonov kredita.
čez dva meseca.“ Jože Kokole, poštar v Kobaridu: ,,Prve dni je J#’" težko, sedaj pa že vem, v kateri prikolici kdo prebiva.11 Maflr Šturm TIK: ,,Predviden o razširitev proizvodnih prostorov je p°tre za nekaj časa zavrl, vendar upamo, da ne za dolgo.11
Sejem opreme in sredstev civilne zaščite, ki je bil minuli teden v Kranju, je že dobil vsejugoslovanski in tudi mednarodni pomen, predvsem pa iz leta v leto dobiva svojo fiziognomijo. Vsako leto nas sejem preseneti s čim novim. Letos, denimo, so prikazali značilne primere v gradnji zaklonišč v večjih mestih Jugoslavije, zdravstveno in sanitetno službo ob velikih nesrečah.
Zadnji potres na naši zahodni meji je prav gotovo spodbudil
vilne odlike
proizvajalce, da so pokazali številne odlike zasilnih objektov -tako stanovanjskih kot tistih, ki so splošnega pomena. Na sejmu je bilo mogoče videti številna sredstva, ki služijo kot zaščita človeku pri delu in ob nesrečah. Od preprostih rokavic, gasilnih aparatov, do zapletenih naprav za ugotavljanje atomskega sevanja.
Kljub temu ... sejem bi bil morda lahko bolj pregledno urejen, ali bolje organiziran po namenu posameznih priffomočkov. Tako bi lahko, na primer, na enem prostoru razstavili naprave za gašenje požarov, na drugem sredstva za zaščito pri delu itd. Sedaj razstavlja vsako podjetje zase. Sejem tudi ne bi smel imeti le komercialnega značaja, kar najbolj pregledno naj bi pokazal tisto, kar služi varstvu človeka v nesreči in pri vsakdanjem delu.
fts je tudi, da na sejmu nismo videli vsega, kar imamo in kar tudi doma izdelujemo, služi pa namenu,ki ga sejem predstavlja. Kljub vsemu pa je sejem in še posebej spremljajoči seminarji o vprašanjih zdravstvene zaščite v vojni ter o planiranju ter gradnji zaklonišč dal svoj prispevek hitrgšemu razvoju civilne zaščite pri nas.
Tudi v Podbeli večina prebivalcev, živi v prikolicah. Tudi Marija Marcola: kolice so kar udobne, vendar je hiša le hiša.“ Foto: A. Agnič
Republiški odbor RK Slovenije je na sejmu razstavil del zasilne bolnišnice
Lojze Krč, dežurni gasilec na Gorenjskem sejmu, je član gasilskega društva v Primskovem že 30 let. „Takega vodnega toka naše društvo sicer nima, vendar nismo tako slabo opremljeni. V Savi, kjer delam, pa imamo še veliko modernejši gasilski avto, kot je tisti zunaj.“
Sejem so si ogledali tudi dijaki zadnjega letnika kovinarskega oddelka poklicne šole Kranj, in to kot strokovno ekskurzijo namesto učne ure predmeta obramba in zaščita.
Sejem si je ogledat tudi predsednik skupščine SRS dr. Marija« Brecelj.
GOSPODARSKA POLITIKA V BURMI
Na trdnejših nogah
I krepi, ki so jih sprejeli, vlivajo upanje, da bo dežela le premostila dolgo-^ogospodarsko krizo
^ ^ začetku maja letos so v Hiti razglasili novo gosposko politiko. Na zasedanju srodne skupščine je minister ^ . finance ih načrtovanje U Pojasnil proračun in paket k 0rnt, ki naj bi omogočile, da gospodarstvo postavili na
, fi tej priložnosti je bilo po-_arjeno, da bodo poslej mo-a drugače poslovati vsa dr-jVna podjetja in trgovinske Hižbe. Tako med drugim pred-sistem materialnih Podbud za dobro delo v obliki j^mij in denarne kazni, da bi boljšali delovno disciplino in , dlnost. Nabavno ceno' žit
tn v Zv^afi’s čimer bodo zago-'dli večji odkup kmetijskih p^elkov. Uprave državnih letij bodo reorganizirane
tako, da bodo namesto dosedanjih vojaških oseb prevzeli vodenje posebni komiteji. Podjetjem bodo v prihodnje dajali bančna posojila izključno na komercialni sovnovi in po izčrpnih analizah, ali so ta posojila umestna.
Prvi komentarji o navedenih ukrepih govore, da vlada želi zatreti naraščajoče nezadovoljstvo delovnih plasti in študentov, ki se je zaostrilo lani in v začetku letos ter nekako omiliti inflacijo. Sicer pa pisanje burmanskega tiska v zadnjih mesecih pred sprejetjem novega gospodarskega programa kaže, da so bile razmere zaskrbljujoče. Časopisi so pogosto pisali, da so podjetja ustavila proizvodnjo zaradi pomanjkanja nekaterih nujnih surovin, da na

TA TEPEN V ŽARIŠČU

tržišču ni bilo dovolj mesa ali pa je primanjkovalo drugih nujnih proizvodov.
V nekem poročilu burmanskega premiera U Sein Vina, ki so ga objavili ob koncu prejšnjega leta, je rečeno, da v mnogih gospodarskih dejavnostih niso izpolnili načrta in da je položaj v kmetijstvu slab.
Prebivalstvo pa zlasti vznemirja zelo razširjena čma borza. Po nekaterih ocenah je več kot 60 % narodnega gospodarstva zunaj kontrole države.
Izjemno težaven položaj je v mestih, kjer delavce in uslužbence pesti draginja. Zato so bile v Rangunu in nekaterih drugih krajih ostre demonstracije. Na teh demonstracijah so industrijski delavci odločno poudarjali razkorak med prejemki, ki znašajo poprečno 40 dolarjev na mesec in so se samo enkrat po letu 1948 zvišali, ter stopnjo inflacije, ki dosega pri-

R Predsednik republike Josip roz Tito je bil na uradnem in Prijateljskem obisku v Turčiji. S brskim predsednikom Fahrijem .rotuerkom je imel zelo izčrpne in vsebinske pogovore, ki ?°. minili v prijateljskem in odprtem razpoloženju. Državnika 111 njuni sodelavci so obravnavali najbolj aktualne mednarodne probleme in jugoslovansko-tur-sko sodelovanje.
V izmenjavi mnenj o mednarodnih vprašanjih se je pred-scdnik Uto dotaknil razmer na bližnjem vzhodu in v Sredo-fcinlju ter opozoril, da vse tisto, kar se dogaja na tem območju, zadeva vse države svetovne skupnosti. Pojasnil je tudi jugoslovan-do Ciprske krize ter fL ?a.nl, da te krize ni mogoče ri,12 kompleksa dogajanj na bližnjem vzhodu in v Sredo-
nuju nasploh, temu pa so se "“J pridružili še dogodki v Libanonu. Vse to po atovih be-s®dah povzroča jugoslovansko zaskrbljenost in ima lahko hude posledice za mir in varnost na tem celotnem območju. Pred-scdnik Korotuerk se je svojemu gostu zahvalil za jugoslovanska Pnzadevanja pri reševanju cipr-kc krize. Strinjal se je s Titovo ?ceno tega problema in dejal, da Je po turskem mnenju izhodišča Presevanje krize ohranitev neodvisnosti, suverenosti, ozemeljske celovitosti in neuvrščenosti ‘Pra iia načelih federalizma.
Državnika in njuni sodelavci o precej razpravljali tudi o dvo-rranskem sodelovanju. Menili o, da se zdaj razvija bolj ugod-o> m izrazili prepričanje, da bo Hov obisk v Turčiji močno Podbudil nadaljnje sodelovanje. Predsednik Tito je na obisk v
našo državo povabil turškega predsednika Korotuerka, na vabilo predsednika ZIS Bijediča pa naj bi Jugoslavijo obiskal turški premier Demirel.
Protijugoslovanska teroristična dejavnost se je spet razbohotila. Ustaški zločinec, menda naj bi se imenoval Jožo Damjanovič, je v paragvajski prestolnici Asuncion nameraval ubiti jugoslovanskega veleposlanika Momčila Vučekoviča, vendar je pomotoma streljal na veleposlanika Urugvaja, ki je hudim ranam podlegel. Neznani napadalci, nedvomno pripadniki jugoslovanske skrajne emigracije,, pa so podtaknili bombo pri vhodu v poslopje jugoslovanskega veleposlaništva v Wa-shingtonu. Bomba je eksplodirala, ranila dva uslužbenca veleposlaništva in povzročila večjo gmotno škodo.
Razmere v Libanonu so ob zaključku redakcije še vedno popolnoma nejasne. V prizadevanja za mirno reatev libanonske krize, ki se je zaostrila po vkorakanju novih sirskih čet, je posegla tudi arabska liga. Ni izrednem ministrskem zasedanju te organizacije so sprejeli resolucijo, ki zahteva takojšnjo prekinitev ognja in utrditev premirja, predvideva pa tudi ustanovitev skupnih arabskih mirovnih sil, da bi ohranili varnost in stabilnost v Libanonu. Te sile naj bi, kot pavi resolucija, ustanovili takoj in naj bi nadomestile sirske enote, v Libanonu pa bi ostale toliko časa, dokler libanonski predsednik ne bi sklenil drugače. Resolucijo so sprejeli s pridržki sirskega in jordanskega predstavnika.
VLADO BARABAŠ
bližno 30% na leto. Nezadovoljstvo je izražala tudi študentska mladina, tako da so nekatere visokošolske ustanove, vštevši univerzo v Rangunu, za nedoločen čas zaprli, mnoge študente pa obsodili na zaporne kazni.
Ena hudih družbenih pomanjkljivosti je tudi podkupovanje. Da bi vlada izkoreninila to zlo, je državnim uslužbencem odobrila dodatna sredstva za plače in ugodna posojila, vendar je korupcijo težko zatreti.
Očitno je, da vlada kljub dobri volji ne bo mogla ne hitro niti z lahkoto premagati sedanjih težav. Med glavnimi ovirami za hitrejši gospodarski razvoj je nezadosten pridelek riža, ki ne zagotavlja prehrane prebivalstva, in slabo izkoriščanje naravnih bogastev, kot so nafta, srebro, zlato, svinec in les. Reforma in napovedani dotok finančnih sredstev mednarodnih ustanov ter povečanje proizvodnje nafte pa vseeno vlivajo upanje, da bo Burma postopoma premostila dolgoletno gospodarsko krizo. S tem pa bodo ustvarjene možnosti tudi za odpravo tistih družbenih slabosti, ki povzročajo zdajšnje pretrese.
V. VUGDELlC
kdo je kdo
J1MMY CARTER
ameriški predsedniški kandidat
Kdo bo novi ameriški predsednik? To vprašanje si čedalje bolj pogosto zastavlj^o Američani (in ne samo oni), čeprav je do volitev še skoraj pet mesecev, pa tudi predsedniška kandidata republikanske in demokratske stranke še nista znana. Končal pa se je že prvi del političnega boja za predsedniški položaj — predhodne volitve. Kandidati so si na teh volitvah zagotavljali glasove delegatov, ki se bodo udeležili strankarskih konvencij (demokratska bo julija, republikanska pa v avgustu).
Medtem ko ima v republikanskih vrstah sedanji predsednik lord le irughno prednost pred edinim tekmecem Reaganom, je med demokrati poskrbel za presenečenje politično ne ravno uveljavljeni nekdanji guverner Georgije Jimmy Carter, ki si je na vseh predhodnih volitvah nabral glasove 1130 delegatov, njegov (po številu zbranih glasov) najnevarnejši tekmec Maurice Udall pa jih ima le 357.
Uspeh Jimmyja Carteija - v katerem mnogi že zdaj vidijo demokratskega kandidata za predsedniški položaj — je zaradi marsičesa nenavaden, predvsem zato, ker je Carter veljal za neodločnega, za človeka, ki nima trdnih stališč. A mnogi opazovalci prav to lastnost razlagajo kot vzrok za uspeh. Kajti Carter slehernemu Američanu nekaj ponuja. To pa seveda številnim prebivalcem ustreza, saj si ne želijo visokih reform, obenem pa se bojijo, da reform sploh ne bi bilo. Zato jim je Carter pogodu, saj je hkrati liberalen in konservativen.
Vendar pa je sam Carter zadnje čase začel spoznavati, da mu takšno početje lahko škoduje, saj bo moral — če ne prej pa na strankini konvenciji — položiti karte na mizo in jasno povedati, kako gleda na posamezna pomembna vprašanja ameriške notranje in zunanje politike. Poleg tega si mora zagotoviti naklonjenost še več kot 300 delegatov, če hoče z gotovostjo računati na predsedniško nominacijo; tako da se njegov boj navzlic prepričljivi prednosti še vedno ni končal, res pa so zelo velike možnosti, da bo prav Carter demokratski kandidat za novega ameriškega predsednika.
V. BARABAS
Minuli teden se je mudila na delovnem zdravilišče Rogaška Slatina.	___
obisku v Sloveniji delegacija bolgarskih sindi- Na pobudo republiškega odbora sindikata katov zdravstva, ki jo je vodila predsednica	delavcev kemične industrije Slovenije so si
CK sindikatov prof. dr. Zdravka Kemilova.	gostje ogledali proizvodnjo v tovarni Lek v
Kot gostje republiškega odbora sindikata de-	Ljubljani in se v razgovoru s člani političnega
lavcev zdravstva in socialnega varstva so si	aktiva posebej zanimali za orgamziranost sin-
gostje ogledali Klinični center v Ljubljani in se	dikata v delovni organizaciji, za samoupravne
pogovarjali s tamkajšnjim političnim aktivom,	odnose v kolektivu in za povezovanje kemične
Obiskali so bolnišnico Franjo pri Cerknem ter	industrije.
^TROKOVNJAK opozarja na pravice in dolžnosti
ODSOTNOST Z DELA
t_T.U(fi pri nas že nekaj let ugo-•“"janio pretirano povečanje t^nosti z (jeia ge pred leti je aiala poprečna odsotnost z la 5 do 6 dni. V zadnjih letih Pa se število dni odsotnosti po-„ čuje in dosega tudi do 20 dni zaposlenega.
,^0fi°bni in še težji primeri eir, 0,tn,osti z dela so tudi v dru-t} deželah. Posebno so pojavi hotnosti z dela pereči v drža-^ z visokim standardom.
ler ItaJ^ Je še Pred desetimi n Poprečna odsotnost z dela nifi3.0 ^ odstotkov vseh za-lenih. V zadnjih letih dose-16 do 20-odstotno od-Sotnost z dela.
Švedski koncern SKF za proizvodnjo krogličnih ležajev v Goeteborgu že več let dosega letno odsotnost z dela v višini do 25 % zaposlenih. Podružnice tega koncema pri enakih proizvodnih razmerah dosegajo v Zahodni Nemčiji le 4,81-odstotno odsotnost.
Odstotek trajne odsotnosti z dela prek vsega leta pa dosega pri Volvu 40 odstotkov vseh zaposlenih, pri Saab-Scania pa je dosegla odsotnost z dela 75 odstotkov vseh zaposlenih pri delih ob tekočih trakovih montaže težkih tovornih vozil.
Na Danskem, ki je znana po najvišjem življenjskem standardu delavcev na svetu, redna odsotnost z dela presega po-
lovico vseh zaposlenih od leta 1-966 dalje.
Poleg tako visokih odstotkov odsotnosti z dela so še drugi pojavi, ki po številu in gostoti nastajajo vzporedno s povečevanjem števila odsotnih z dela. To so neorganizirane, divje stavke, sabotaže na strojih in izdelkih, izbruhi napadalnosti, ob-.čutno poslabšanje delovne discipline, pojavi slabe kvalitete izdelkov, nesodelovanja delavcev s tehniki in z ljudmi v strokovnih službah. Odsotnost z dela prekrivajo delavci v takih razmerah z različnimi boleznimi ter s posebnimi zahtevami po višjih plačah.
Omenjeni pojavi niso omejeni le na dežele z znatnimi socialnimi in razrednimi razlikami in napetostmi, temveč so takšni pojavi še posebno v razcvetu v deželah visokega življenjskega standarda.
Seveda raziskujejo takšne in po-
dobne pojave psihologi, sociologi in drugi strokovni delavci institutov in celo posebnih parlamentarnih komisij. Takih študij je v vseh deželah obilo, skupne ugotovitve, ki jih navajajo, pa sb:
-	delovni postopki so tako poenostavljeni in skrajšani, da postaja delo skrajno dolgočasno in monotono,
— delo ne nudi in ne daje nobenega zadovoljstva več, izločene so pobude, izbor odločanj v teku razvijajočih se možnosti pri delu,
-	delavci se počutijo tako vezani na ozko vsebino dela kot da so ujeti v svojstvene psihične okove,
-	moralna in duševna praznina nastajata tudi pri delih v skladiščih, pri vzdrževanju, v pisarnah, na delovnih mestih sprejema in oddaje ter tudi v strokovnih službah kljub temu, da so na takih področjih dela raznotera in z zanimivo, dnevno se spreminjajočo vsebino dela.
sprašujete Odgovarjamo
Prosim za odgovor na naslednji vprašanji:
—	ali imam pravico do odpravnine po pokojnem možu in koliko?
-	ali sem udeležena pri delitvi sredstev za osebne dohodke po zaključnem računu za leto 1975 glede na to, da sem prekinila redno delovno razmerje v oktobru 1975. leta?
K. A- LJUBLJANA
Odbor sindikatov Slovenije za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov pojasnjuje:
V sindikalni listi za leto 1976 je dogovorjeno, da znaša nagrada za delo ob odhodu v pokoj najmanj dva in največ tri poprečne osebne dohodke na zaposlenega v SR Sloveniji v minulem letu. Enak znesek pa gre ob smrti delavca najožjim članom družine po določilih samoupravnega splošnega akta, ki mora biti usklajen s samoupravnim sporazumom o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne d laodke dejavnosti.
Osebni dohodek po zaključnem računu za leto 1975 gre vsem delavcem za čas, ko so bili na delu v organizaciji združenega dela, seveda če je le-ta tudi delila sredstva za osebne dohodke po zaključnem računu. Delavci prejemajo med letom mesečno akontacijo osebnega dohodka, dokončno pa se osebni dohodek za vsakega delavca v organizaciji združenega dela obračuna ob oblikovanju zaključnega računa temeljne organizacije združenega dela.
DE
šport, oddih in rekreacija
12. junij 1976
S CIM SE UKVARJA KOMISIJA ZA REKREACIJO ObSS GROSUPLJE
NA DOBRI POTI
Na temo „organizacija aktivnega razvedrila zaposlenih41 smo se v Grosupljem pogovarjali z Andrejem Struno, ki usmerja delo komisije za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu. Tb dolžnost opravlja že enajsto leto. Zato ni naključje, da je dobro seznanjen z vsem, kar tare blizu 3600 zaposlenih grosupeljske občine.
„Začetki naših prizadevanj na področju organizacije aktivnega razvedrila segajo tja v leto 1965, to je dobrih deset let nazaj. Kakšni so bili prvi uspehi naših prizadevanj ...? Po pravici povedano: malce skromni. Toda vsak začetek je težak. Začeli smo z organizacijo športnih srečanj v kegljanju in šahu. Potem smo spoznali, da so želje zelo različne, da moramo napraviti korak dlje. V vrste športnikov smo pritegnili tudi ženske in tekmovalni program nekoliko popestrili. Odločili smo se za organizirana srečanja še v namiznem tenisu, odbojki, malem nogometu, veleslalomu in streljanju. Vse to se nam je lepo obrestovalo, saj smo napravili korak dlje k zastavljenemu cilju, to je korak k množičnosti ..., nam je povedal predsednik komisije za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Grosuplje Andrej Struna.
zultati odločitve so presegli vsa pričakovanja: število sodelujočih je namreč skokovito naraščalo, hkrati se je povečalo tudi zanimanje za druge dejavnosti. V kegljanju, denimo, so prvo leto tekmovale le tri ekipe, le os pa je to število že osemkrat večje!
,.Dejstvo je, da je v naših delovnih organizacijah vse več ljubiteljev športne rekreacije. Zato smo tudi priča vse bolj pogostim oziroma rednim internim športnim tekmovanjem, česar smo pravzaprav še najbolj veseli ...“ je poudaril Andrej , Struna.
Ob tem še to: čeprav na območju občine ni veliko število delovnih organizacij, pa je vse več kolektivov, ki se dokaj resno ukvarjajo z organizacijo aktivnega oddiha zaposlenih. Naj omenimo le Splošno gradbeno podjetje Grosuplje, Delovni varstveni zavod za mlajše invalide Ponikve, Tekstilno tovarno Motvoz, Kovinostroj Grosuplje, osemletko Dobrepolje itd., itd.
MNOŽIČNOST PRINAŠA SKRBI
Tako je: v minulih desetih letih se je na območju občine Grosuplje marsikaj spremenilo. Tudi problemi, s katerimi se ukvarjajo organizatorji aktivnega razvedrila. Pred leti je bil probleht v tem, da je bila delavcem športna rekreacija tuja, danes pa je
glavno vprašanje, kako zagotoviti kolikor toliko solidne možnosti za nadaljnji razvoj športne rekreacije, kakor poskrbeti za potrebne kadre, sredstva in seveda športne objekte. Množičnost prinaša skrbi. In ne malo . .. „Tako kot v drugih slovenskih občinah so tudi pri nas kadri največji problem ...“ nam je razlagal Andrej Struna. , .Kljub temu, da imamo nekaj večjih delovnih organizacij, v občini še nimamo človeka, ki bi se poklicno ukvaijal z aktivnim oddihom zaposlenih. Zato smo se odločili, da bomo poslali na jesenski tečaj za-organizatoije rekreacije v Poreč najmanj enega človeka, da bo vsaj delno izpolnil hudo vrzel na področju kadrov ...“
„Kaj pa potrebni športni objekti? Jih imate dovolj .. .“ smo prekinili sogovornika.
„Tudi z objekti imamo težave. Premalo jih je in še ti so v mnogih primerih zelo od rok. Precej uspešno si pomagamo s telovadnico osnovne šole. Imamo tudi nekaj odprtih športnih objektov, toda, kot že rečeno, ie vedno premalo. Ob tem naj še povem, da tudi financiranja aktivnega oddiha zaposlenih še nismo spravili z dnevnega reda. Jasno je, da bodo sindikati še vnaprej podpirali to dejavnost, obenem pa pričakujemo tudi pomoč temeljne telesnokulturne skupnosti. Slednjega pa nekateri še vedno nočejo slišati. Želijo namreč, da bi omenjena skupnost podpirala le tekmovalni šport, s čimer pa se ne moremo sprijazniti...“ A. Ul.
POSTALI SO AKTIVNI ŠPORTNIKI
Lovorika športnikom Krke
V želji, da bi pritegnili v svoje vrste čim več zaposlenih, organizirajo kolektivi med letom tudi številna^ interna športna tekmovanja. Še pred leti so delavci bolj z n izaupanjem zrli na svoje maloštevilne delovne tovariše, ki so, denimo ob odmoru igrali odbojko in svoj prosti čas sploh rad posvetili aktivnemu razvedrili. Danes temu ni več tako ...
„Še dobro se spominjam, kako je bilo, ko smo v Tekstilni tovarni Motvoz kupili prvo žogo. Večina delavcev je z rokami v žepih gledala, kako se drugi zabavajo. Potem jihje vse skupaj pričelo zanimati in razmeroma hitro so se prelevih iz pasivnih v aktivne športnike ...,“ je obujal spomine naš sogovornik.
Že lani so se organizatoiji sindikalnih športnih iger odločili, da bodo poskrbeli za TRIM ligo v malem nogometu. Re-
Letošnjih jubilejnih športnih iger delavcev farmacevtke industrije Jugoslavije, bile so že desete zapored, se je udeležilo kar 14 delovnih organizacij z Nizu 600 nastopajočimi. Igre so bile na izredno visoki ravni. Videli smo, da ni šlo le za enkratno menifestacijo, to je namreč še vedno zelo pogosta pripomba na rovaš sindikalnih športnih srečanj, temveč za plod celoletnega, če ne celo večletnega dela. Ni tekmovalcih, ki so bila v ljubljanskem športnem parku Kodeljevo, so poželi največ uspeha predstavniki novomeške Kriče. Mimo prvega mesta v kupni uvrstitvi so osvojili še tri zlate kolajne, tri srebrne in dve bronasti. Srebro so si v kupni uvrstitvi
priborili športniki Galenike, bron pa predstavnild Ijubljan-kega kolektiva Lek. (Fotokino klub Lek)
USPEHI
HRASTNISKE
POČITNIŠKE
SKUPNOSTI
Letos že 1000 letovanj!
Hrastniška počitniška skupnost, ustanovljena pred leti na pobudo občinskega sindikalnega sveta, že daje prve sadove in s tem potrjuje upravičenost svoje ustanovitve.
Poleg steklarne in rudnika praktično nobena od hrastniških delovnih organizacij nima svojih objektov za letni oddih. '16 je zaposlene spodbudilo, da so se odločili za skupno finansiranje objekta, v katerem naj bi imeli možnost letovanja vsi delavci in njihovi svojci z območja hrast-niške občine.
Od zamisli do uresničitve načrta je minilo sicer precej časa, vendar napori in prizadevanja niso bili zaman. Skupnost je dobila v naselju Punat pri Novem gradu svoj življenjski prostor. Zgrajen je bil centralni objekt s kuhinjo, jedilnico in z manjšim gostinskim prostorom. Poleg njega je bilo postavljeno 10 lepih vikend hišic z blizu 40 sobami, ki imajo 140 ležišč.
Objekt sicer še ni dokončno urejen in bo za njegovo dokončno podobo potrebno še precej sredstev. Vendar pa že služi svojemu namenu. Lani je bil zaseden 61 % letos pa načrtujejo, da se bo omenjenih počitniških kapacitet poslužilo blizu 1000 hrastniških delavcev in njihovih svojcev.
Se pred pričetkom glavne sezone nameravajo urediti obalni del s plažo, v prihodnjih letih pa bodo uredili še rekreacijske objekte tako za odrasle kot tudi za najmlajše, vse večja pa je potreba tudi po ustreznem parkirnem prostoru. Nrj še omenimo, da bodo z letovanji pričeli že junija, cena penziona pa bo 80 dinarjev dnevno. Otroci bodo seveda deležni popusta.
JOŽE PREMEC
Na IV. letnih športnih igrah PTT delavcev Slovenije so se najbolj športniki slovenskih PTT podjetij pomerili v sedmih športnih pan°v gah. hhjveč prvih mest so si pridobili Ljubljančani, ki so bil* moški konkurenci tudi najuspešnejši v odbojki. Sicer pa so baD številnih primerih boji zelo izenačeni, saj so se predstavniki r*
številnih primerih boji zelo izenačeni, saj so se predstavna- , podjetij dobro pripravili na svoje že tradicionalno športno srečanj1 (Foto: A. Ul.)
V POREČU JE BIL LETOŠNJI PRVI TEČAJ ZA ORGANIZATORJE REKREACIJE
Skromna udeležba
Na jesen znova dva tečaja, verjetno tudi Mariboru
V organizaciji ljubljanskega šolskega centra za telesno vzgojo in centra za družbeno izobraževanje pri republiškem svetu ZSS je bil v Poreču letošnji prvi tečaj za organizatoije rekreacije. Tečaja se je udeležilo 29 ljudi, od tega le ena ženska, ki je zastopala delovno organizacijo Ferralit iz Žalca.
„Glede na pereče pomanjkanje organizatorjev rekreacije je razumljivo, da z udeležbo ne moremo biti zadovoljni. Pričakovali smo večje zanimanje za tečaj v Poreču, saj je večina delovnih organizacij v Sloveniji še vedno brez strokovno usposobljenega človeka za področje oddiha in rekreacije. Resje, da bomo v letošnjem letu še organizirali tečaje za organizatorje rekreacije, vendar izgubljenega ne bomo mogli nadomestiti, če bo udeležba na prihodnji tečajih še tako dobra ...“, nam je povedal Edo Gaspari, sekretar sektorja za telesno kulturo in rekreacijo pri republiškem svetu ZSS.
Prihodnja tečaja za organ#3' torje rekreacije bosta
septembra in, kot je planiraj
znova v Plavi laguni. Verje#1® bodo letos organiziran tak teeaJ tudi Mariborčani. Potrebe r kadrih so namreč zelo velik6’| zato bi jih seveda veljalo posn6' mati, vsaj v večjih občinah
I f
MEDVODE
Za »Trnov
venec«
Te dni je bilo na kegljišču ,.Hidro" v Medvodah trim 'tekmovanje
Tekmovali so v osmih športnih panogah: kegljanju, rokometu, malem nogometu, odbojki, namiznem tenisu, krosu na 1500 metrov, streljanju in šahu.
Na igrah je sodelovalo tudi sedem
delovnih organizacij iz Slovenije. Najuspešnejši so bili športniki tovarne Tomos, ki so v skupni uvrstitvi osvojili četrto mesto, medtem ko so pokal za prvo mesto odnesli delavd Crvene zastave. g LILIJA
ŽALEC
Planinsko
orientiranje
poročenih parov za ,.Trnov venec Tek
Tekmovanja so se udeležili pari iz Kočevja, Ljubljane in Medvod. Zmagal je zakonski par Berginc iz Medvod z odličnim rezultatom — 903 podrtimi keglji. Drugo mesto (853) je osvojil zakonski par Košir (Medvode), tretje pa zakonski par Legan iz Kočevja (835).
Nastopajoči so menili, da bi kazalo organizirati tako tekmovanje na republiški ravni, saj je kegljaški šport zelo priljubljen pri obeh spo-
lih.
L. J.
SKOPJE
Uspešni
športniki
Tomosa
Letošnjih športnih iger delavcev motorne industrije Jugoslavije, ki so
bile v Skopju, se je udeležilo rekordno število športnikov — blizu 900!
V organizaciji PD Žalec je bilo L. Kolo občinske lige v planinski orientaciji. Prvenstva se je udeležilo 26 ekip, med njimi več kot polovica pionirskih.
Najuspešnejši so bili predstavniki PD Žalec, ki so osvojili prva mesta pri pionirjih, mladincih in mlajših članih, medtem ko so pri starejših članih zmagali- tekmovalci PD Pol-zela-	I. JURHAR
stavniki vseh koroških odredov razen tabornikov iz Dravograda. Kar 36 ekip medvedkov in čebelic se je pomerilo v taborniških veščinah: kurjenju ognja, v lovu na lisico, v orientacijskem teku, premagovanju ovir, lokostrelstvu, šaljivem tekmovanju in igri med dvema ognjema. Pri medvedkih in čebelicah so se najbolj izkazali člani Ambroževe čete iz Šmartnega pri Slovenjem Gradcu, taborniki iz odreda Bistri potok iz Mute in odreda Alfonza Sarha iz Podvelke. Pri vseh skupinah tabornikov pa so imeli največ uspeha domačini. Zmagovalne ekipe pa se bodo udeležile republiškega
KRANJ
Grafične i£Jre
_„Pod, pokroviteljstvom prect^
Kranj
junija v Kranju XXI. letne graf##
igre delavcev grafične in giaI1 predelovalne industrije.
mnogoboja.
SLOVENJ GRADEC
LJUBLJANA
Taborniški
mnogoboj
Plavalni tečaj
Taborniki odreda ,.Severni kurir" iz Slovenj Gradca so v počastitev občinskega praznika priredili področni taborniški mnogoboj. V soboto, 5. junija, so tekmovali čebelice in medvedki, v nedeljo pa taborniki in člani klubov. Nadvse zadovoljiva je bila udeležba najmlajših članov taborniške organizacije, saj so se udeležili mnogoboja pred-
Telesnokulturna skupnost Ljubljana Moste-Polje bo organizirala letos več plavalnih tečajev za najmlajše in tudi za odrasle. Tečaji bodo na kopališčih na Kodeljevem in v Vevčah.
V Ljubljani so se dogovorili, da bo letos vpisnina za vse plavalne tečaje enotna. Gre sicer za simboličen prispevek, ki pa je bil še lani raz-učen v ljubljanskih občinah.
KRANJ 18.-20.6.76-
bo sodelovalo blizu . iz 20 delovnih 01IP.1.
Na ii
športnikov iz 20 delovnin zadj. Le malo manj kot 200	^
in moških ekip se bo pomerilo v * mih športnih panogah: malem n<*
teni5)1’
metu, rokometu, namiznem ^	(
rokometu, plavanju, streljanju šahu.
12. junij 1976 stran 19
iz zgodovine delavskega gibanja
StAVKOVNO GIBANJE GRADBINCEV POLET11936
Stavka se je končala s kolektivno pogodbo
7	------—---------------—
svilni delavci so živeli v izredno težkih gmotnih razmerah, saj so bili ^ nogi vso zimo brez dela. Toda mislili smo tudi na to. Po načelih KP smo .JHJrtaciji vedno poudarjali enotnost vseh delavcev
^P°mini Rudija Ganzitija)
Zlasti v začetKu delovanja ^ga sindikata so bile kaj po-doi 6 P?ro*e> češ da nismo pravi avski sindikat, ker spreje-n ,° 2a člane tudi verne ljudi, Dm°e’ češ Je naš sindikat
več r(ieg jn ^ za katoiij^
nj‘sleee delavce zato ni mesta v sm '	podobne parole
P z agitacijo in z vztrajnim Jasnjevanjem onemogočili in ^kod n'S0 Povzr°čile resne
Piav tako smo nekajkrat opa-bU P°jave šovinizma do grad-pr; delavcev iz Slovenskega lj. j?.0rja> češ da odjedajo krih stm ans^m delavcem. Ta ne-re5n?st se je širila iz najbolj cev u°narnega ta*30ra klerikal-garH- Je pozneje končal v beli , '• To je verjetno izviralo od ■ • ker so bili stavbni delavci genskega Primorja zvečine ralreano’ nekateri pa tudi libe-^n,° usmerjeni. Redek je bil d njimi klerikalec. Verjetno ie Kato Oviralo tudi iz tega, ker 1, a° v našem sindikalnem ko-uvu teh tovarišev precej in T,bili zelo aktivni, med njimi A,38!1 tovariši Jože Čebokli, b °JZ Platiša, Vinko Racman, T^tfel Štolfa, Rafael Pavlin, l °jz Toplikar, Ivan Mozetič, Udvik Rebula, Franc Krašček
sC^T' TudistoPar,ol1°
taVn praviu. srcer pa je brla nr.o+ nečloveška, da so jo vsi ^ J6”1 delavci obsojali.
^ase načelo je bilo, da smo Povsod in ob vsaki priložnosti utrjevali enotnost delavcev in lovnih ljudi. Čeprav smo Ij n v naši organizaciji organi-a rar|o absolutno večino grad-enih delavcev, smo na poga-l Ja poslali tudi predstavnike čanske in narodne strokovne J-ganizacije. Ti predstavniki so uelovali tudi kasneje pri vseh Pogajanjih med sindikati in P^dstavniki podjetij. Tako smo
nje ° utrdili vse naše nadalj-pj^Sodelovanje z njimi na tem
slJ*0 navodilih višjega partij-t ga vodstva smo k akciji pri-^godi tudi ljubljansko javnost, t:, 0(1 vsega začetka smo prek Ka in z letaki obveščali Ljub-ane o težkih razmerah, v d ,erlla so takrat živeli gradbeni o naših upravičenih ^.^ah pa tudi o vseh doga-■p pu v tem našem gibanju.
udi na dan stavke smo se s po-nlmi letaki obrnili na Ljub-
ljančane in jih pozivali, da naj nas moralno podpro in nam gmotno pomagajo do zmage.
Ljubljana — mesto nameščencev in delovnih ljudi — je kljub terorju in zastraševanju takratnega režima odkrila svoje srce in morda prvič v svoji zgodovini v vsej širini pokazala svoj napreden obraz. Odziv Ljubljančanov je bil nepričakovan. Razen nekaj izjem ni bilo človeka, ki ne bi ničesar dal našim ekipam, ki so zbirale pomoč. Vsak delavec in nameščenec je dal po svojih močeh. Toda ne zavoljo sentimentalnosti, marveč v prepričanju, da prispeva k pomembni stvari.
Izkazali so se tudi obrtniki in mali trgovci. Zlasti nekateri peki in mesarji so sami poslali pošto, naj pridemo po hrano, ta pomoč v mnogih primerih ni bila majhna. Nekateri so pa kar sami poslali vajence z živili, posebno tisti, ki jih naše ekipe niso utegnile obiskati in z njimi navezati stikov.
Vrednosti te pomoči v materialu in gotovini se ne da ocenjevati samo z dinarji. Ta materialna in moralna pomoč je v precejšnji meri prispevala k zmagovitemu koncu stavke. Sindikat gradbenih delavcev je imel v začetku stavke bore malo sredstev. Delavska zbornica nam je dala 12,000 dinarjev. kar seve ni bilo dovolj za kritje vseh potreb, vsa preostala potrebna sredstva smo dobili od različnih organizacij in posameznikov, ki so solidarizirali z našim bojem.
Stavka je za večino gradbenih delavcev trajala 8 dni. Na objektih, ki jih je gradila banska uprava ali občina, med njimi je bilo gradbišče gimnazije za Bežigradom in poglabljanje Ljubljanice, se je stavka zavlekla za tridni.
Po stavki je bila sklenjena kolektivna pogodba med sindikati delavcev in združenji podjetij. V kolektivni pogodbi so bile zagotovljene znatno višje plače, dplavne razmere so se zelo izboljšale. Socialna zakonodaja stare Jugoslavije za tiste razmere niti ni bila tako slaba, samo nihče je ni upošteval, če ni bil prisiljen. Največja pridobitev stavke pa je bila v tem, da so delavci s to zmago dobili vero v vase in v praksi spoznali, da lahko rešujejo svoje ekonomske težave le strnjeni v revolucionarnem sindikatu.
Ta veliki boj in zmaga gradbenih delavcev je pomenila tudi za delavce drugih strok spodbudo in nazoren poduk, kako se je treba boriti. Po stavki gradbenih delavcev se je sprožil val stavk in mezdnih gib anj tudi v drugih strokah. Stavka gradbenih delavcev ni bila samo mezdnega značaja, postala je politična manifestacija, zanimiva je tudi po tem, da smo pritegnili k pogajanjem s predstavniki podjetij druge tako imenovane nerazredne sindikate, čeprav takrat niso predstavljali niti 2 % organiziranih gradbenih delavcev. Čeprav smo imeli pri pogajanjih s temi „predstavnild“ zaradi njihove velike popustljivosti včasih težave, smo vendar ves čas vzdrževali to vez in jo še krepili.
To je bila prva kolektivna pogodba, ki so jo za eno stran podpisali vsi takratni sindikati, za drugo pa vsa združenja podjetnikov. Pogodba je veljala za vso Slovenijo. In mislim, da ni pretirano, če trdim, da je bila sindikalna enotnost v tej stavki prvi zametek široke enotne konkretne akcije, ki je žela dobre rezultate že na začetku in pozneje v vseh naporih, iz katerih se je razvila OF.
Takoj po končani stavki so v Kranju s pomočjo tovariša Leskoška ustanOviH sindikalno podružnico gradbenih delavcev. Janez Juvan, ki je nekaj prej prišel iz enoletnega zapora, Lojze Horvat, tovariša. Nartnik in Škrbine so bili organizatorji akcije in ustanovitelji tega sindikata. Pri stavki so imeli izredne težave z delavci, ki so adaptirali Karadjordjevičev dvor na Brdu. Po dveh dneh stavke so dosegh priznanje kolektivne pogodbe, kije bila sprejeta v Ljubljani.
Pravila našega ljubljanskega sindikata so sicer omogočala, da bi lahko ustanavljali podružnice v okviru Strokovne komisije. Toda po navodilu partijskega vodstva smo se že takoj v začetku povezali s centralo „Zveze gradbenih delavcev Jugoslavije11, in to predvsem zato, da smo z udeležbo na plenumih tega sindikata pomagali revolucionarni opoziciji. Ta korak je bil pomemben tudi zato, ker smo lahko sodelovali z vsemi revolucionarnimi gradbenimi delavci Jugoslavije in ker smo imeli tudi v tem organu oporo pri našem delu.
(Nadaljevanje prihodnjič)
eli t °-10' iuni<a 1936 i® bi,a v Sloveniji splošna stavka gradbenih delavcev, ki je bila uspešno zaključena s Utvijo kolektivne pogodbe. — Stavkajoči gradbinci na dvorišču Delavske zbornice v Ljubljani
Gradiva za sejo je res precej, ker pa ga ne utegnemo brati, še kar nekako gre . . .	Karikatura: A. Novak
NAGRADNA
KRIŽANKA
Rešitve pošljite do 17. 6. 1976 na naslov: CZP De-I lavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripi-I som na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA. Nagrade 200, 150 in 100 din.
	LAM MMRL. IuujLOV- toLinv (srnjaka ■HsrcmraM	SIAM N 1 MAkE!£>*ij JIIOMDVOJJA	&/\RVA VjOŽL, ^OLT	NAV.TO/AE NASoSPoD AfAIMbV	konec. IbLoToKA	fKEDSbjNIK SAMOSTANA	IMECkMtl nove žene	LoVftjp MATACic	OTOU. v IH KLASIH	NAPMWA 2A ShmuuRA-	?£$,fcA;z- Sft.7£KjC£r	PRtSlVALEC Iraka
“DELf&Rc, Z. 1060 V VoDl												
E-LEUTKIc^i MdTo*.												
SI&IRSIU VEteroK					ISAAC N£WTON V££.S,			APmENSbia usedlina VKtAŠKlJI 7AMAH				
Joiz. K0fWH<			GE.ŠIAA D06JN7A NESREČE	KU&ftNSlU ZUN.MINISfc*				AS.I7A	šiiti			
				ffcl PRAVA ZA MECJ. VB0ZA					ATATURK			
MEŠKO							MLEČNI KD&LEK					
u;iui££						NAISLAfcšt) SOISKA OCENA	NEKDAtJ)! SUnensIU plavalec. N TRENE*(slfš)					
KMAR							WloT)WK ?LoT				Rmsuitje- nost^uia Oezaozu- P6U35T	SL. MEcro LMViJSUE SARO*), D6 t.VJINI
LUDVIK. Dornik.			OBNOVITELJ 1>VI&,P0- *ečan:e									
<LE4SKA 'OVARNA					kILO&iAM			IfcPl iZCkSUt Mi POLOGU 76	t			
SUKAM (TAVcAft--TJtU ••••')			''		NATLAČILO CME-Dlc MlVC£>l_T\				I2*ASTCKNA 21 V. G.LAVI stanovanje 2 VED SOBAMI			
LjU&lfTV SPEAILSR 'Peter)						n£Sjm				RAi>ia		
						IVICA ,				KEUA NA PELOPOUaU		
RNORRk 1	\				pnč'svamk. OTOlLOVL VA' tabO&EN MA-ČifJ O&lAČfKA							krpa
		'	NAŠE IME ZA R&K0 (£LBE.'	StOESLDVm Prvi LETALEC.								
												
OEiENrAL- SKA						zvarjeno mesto i	■e.usv.o ime: OS.ZAUJEK					- - -
\ VOLTA V/	KVAlITt, G*									opus antx>n Novačan		
m SVINHSIU ZALIV		► DOlfiOREPA PAPI&A						B8Ei0bU&IA Gmota, 'IATECIta star. SloOAAl			——	&
/
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE:
VODORAVNO: ISLANDIJA, SLEHERNIK, TOM, BEDRO, OBERON, ANITA, VOZE, AS, GIN, ED, POLTENOST, TNT, VALKIRA, NAREČJE, TS, ODESA, TORTAR, SAPER, KARNI, TLENJE, ATAKA, MT, IKAR, VAL, SAL, AMINI,
v_____________________________
:	n
ICIKA, ZNANJE, VIKING, ARSEN, EJEKTOR, GKAN, CA, SENO, DINA. Izžrebani reševalci iz prejšnje številke:
1.	nagrada, 200 din: Boris Debelak, Krmelj 30,'Krmelj;
2.	nagrada, 150 din: Angelca Marinšek, Dolenja vas 97;
3.	nagrada, 100 din: Ada Dolenc, Divača 111.
Nagrade bomo poslali po pošti. _____________________________________________/
25 let SGP Gorica — 25 let SGP Gorica — 25 let SGP Gorica — 25 let SGP
bet
I ■■	■	-
o 1x1 II ■* 8 *■ ■*•

F m ■'
Industrijsko grajena stanovanja in tovarniške hale
Petindvajset let je tega, kar so se primorski zidarji iz nekdanjega podjetja „Zidgrad“ iz Volčje drage združili z zidaiji iz „Soče“. Nastalo je Splošno gradbeno podjetje „Gorica“, ki sodi danes med najbolj uspešna slovenska podjetja. Ni gradnje, ni načrta, pa naj bo še tako smel, da mu ne bi bdi kos zidaiji, ki jim stoje ob strani projektanti, tisti za računalnikom beto-nerci, žeijavisti, vozniki prekucnikov, številni mojstri v centralnih obratih in v tovarni armiranobetonskih konstrukcij. Po vsej Sloveniji, pa tudi širši domovini stoje zgradbe, ki so jih zgradili delavci Splošnega gradbenega podjetja Gorica. To so občinsko poslopje, poslopje banke, bolnišnice, vzgojnovar-stvene ustanove, serija visokih stanovanjskih zgradb, individualne vrstne hiše, hoteli, šole ...
ZACELI SO Z OBNOVO PRIMORSKE
Naloga novoustanovljenega podjetja je bila v tistem, lahko bi rekli že daljnem letu 1951, da se loti obnove Primorske in predvsem gradnje novega središča Primorske — Nove Gorice. Bili so časi, ko je bilo treba graditi hitro in se predvsem zanašati na moč svojih rok in na zelo enostavne delovne pripomočke. Fantje, ki so bili v glavnem s Primorske, začeli pa so prihajati tudi z drugih krajev domovine, so se znašli, kakor so vedeli in znali. Dvigalo, ki bi poneslo tovor le nekaj metrov visoko, je bila dolga časa le želja; je pa bila tako zelo močna, da so tako dvigalo skonstruirali kar v podjetju. Skorajda ni možno popisati radosti, ki je prevzela fante iz Splošnega gradbenega podjetja, ko so dobili oziroma kupili prva dvigala. Pa prve modernejše avtomobile, ki niso imeli več koles brez zračnic, in ki jih ni poganjala več veriga . .. Toda kdor začne iz nič, vendar z veliko volje, ima možnosti, da ga ne zamaje vsak vetrič. In tako je Splošno gradbeno podjetje Gorica obstalo tudi v tistih časov, ki so bili za slovenske gradbince zelo težki.
Planskih cen nenadoma ni bilo več, materiali so se podražili čez noč tudi za sedemkrat, iz obnovitvene miselnosti, kjer je bil prvi cilj obnova domovine, je bilo hitro treba preiti na povsem ekonomsko gradnjo. V tem času je na Primorskem zmanjkalo dela. Po temeljitem premisleku so se delavci iz Splošnega gradbenega podjetja Gorica podali na — Jesenice. Mojstri ravnih zidov in imenitnih izkušenj so pokazali, kaj znajo. Stanovanjske hiše so gradili hitro in solidno pa tud’ lepo. Od blizu in daleč so hodili gledat, kako znajo zidarji iz Gorice ravnati s kamnom in mu vdahniti dušo.
In zidali so še in še.
LITI BETON EM TUNELSKI OPAŽI
V času gradbene krize so delavci gradbenega podjetja prijeli za vsako delo. Nič jim ni bilo težko, naj je šlo za zahtevno gradnjo vinske kleti v Brdih, za hotelsko naselje pri Crikvenici, za stanovanjsko naselje na Semedeli pri Kopru . ..
Počasi so spoznavali, da klasična gradnja ni več najhitrejši in najboljši način gradnje. Izkušnje, ki so si jih pridobili Primorci, ki so pred drugo svetovno vojno zidali po vsej Evropi, njihova iznajdljivost in odprte oči, so jih vnovič popeljale v svet. Proučevali so najbolj uspešne sisteme gradnje na tujem in spoznali, da je bodočnost gradbeništva v hitri in enostavni gradnji, v gradnji, ki jo je treba dobro pripraviti in zelo hitro izvesti. Tako pa se da graditi le z litim betonom ali tako, da pri gradnji uporabljaš že vnaprej izdelane elemente. Po temeljitih študijah so se v Splošnem gradbenem podjetju Gorica odločili za liti beton in francoski sistem tunelskih opažev. To, kar so videli v tujini, so doma izpopolnili in začeli graditi po enotnem sodobnem sistemu, ki ima pred klasičnim prednosti
predvsem v tem, da je hiter, cenejši in da omogoča sprotno vgrajevanje inštalacij. Po novem sistemu litega betona in tunelskih opažev, za ta sistem so se odločili leta 1968, so gradili stolpiče pa stolpnice in tudi individualne hiše. Iz gradbenega delavca z najširšim profilom so se začeli sčasoma oblikovati novi strokovnjaki. Nastala je skupina delavcev, ki so pravi mojstri pri montaži in demontaži najbolj zahtevno oblikova-
TOVARNIŠKE HALE PO TEKOČEM TRAKU
Leta 1968, ko so se v Splošnem gradbenem podjetju Gorica odločili za tehnologijo litega betona in tunelskih opažev, so se odločili tudi za industrijski način gradnje tovarniških hal. Delavnice, v katerih so dotlej izdelovali betonske robnike in betonska okna ter cevi, so modernizirali in izdelali tri sisteme industrijskih montažnih hal: ločne, dvokapne in ravne. Vsem
fripn cof n H Im v cnrlnh*103'	a 6 , ne 1 bl _očen ”itx en gradnje, ki dovoljuje težo posameznih elementov več kot tri-
,	’.•*.•* . _ en način gra nje omogoča, da dan za deset ton in dopušča vzpenjanje deset in več metrov visoko, je
em , ZEJ°, C ■ °	6 af°' n I15 r^, . ”ačin g^a nje omo'	izredno racionalen in hiter. Po montažnem sistemu je Splošno
goca, da stolpnice rastejo hitreje kot kdaj doslej. Pn tem so iz	gradbeno podjetje Gorica pokrilo že več kot osemsto tisoč
Tovarna armiranobetonskih elementov ABK v Šempetru pri Gorici
leta v leto boljše, pa naj gre za izvedbo ali funkcionalnost. Po tem sistemu prav sedaj gradijo na Ledinah v Novi Gorici veliko stanovanjsko naselje s tisoči stanovanj.
MOČAN ŠTAB STROKOVNJAKOV
Vsega tega seveda ne bi zmogli, če ne bi gradnje pripravljali na najsodobnejše načine. Od časov, ko je podjetje nastalo in je imelo enega inženiija in sedemnajst tehnikov, se je marsikaj spremenilo. Danes pri načrtovanju stanovanjskih hiš, tovarniških hal in zgradb, ki so namenjene javnim službam, pošt, bolnišnic, vzgojnovarstvenih ustanov, trgovskih centrov, šol, hotelov, in drugih objektov sodeluje 23 inženirjev, 74 tehnikov, 46 ekonomistov, 6 strokovnjakov dela na računalniku, 38 v lastnem projektivnem biroju, zida 383 zidarjev, za beton skrbi 59 specialistov, 60 je strokovnjakov za postavljanje in razstavljanje najbolj zahtevnih jeklenih opažev, 71 je tesaijev, 42 želozokrivcev, 31 mož vestno vodi dvigala, da ne naštevamo vseh drugih delavcev, ki vsak na svojem delovnem mestu natančno ve, kaj je njegova naloga kot člana kolektiva, ki danes šteje že skoraj 1700 članov.
kvadratnih metrov. Po teh treh osnovnih sistemih sp zgrajene' tovarniške hale, ki imajo površino več kot deset tisoč kvadratnih metrov. In naročila prihajajo kar naprej, saj je čas denar in hitrejšega sistema za gradnjo tovarniških objektov skoraj ni. Velika prednost, ki jo nudi ta sistem pred drugimi sistemi, je predvsem v vzdrževanju, saj beton ne potrebuje posebne nege.
Kljub temu, da so tovarniške hale, ki jih gradi po montažnih sistemih — ločnem, dvokapnem in ravnem — goriško gradbeno podjetje, načrtovane po enotnih načelih, so med seboj izredno raznolike. V njih vstekleničujejo pivo, s tekočih trakov prihajajo avtomobili, v njih sestavljajo posamezne dele za avtomobile, nastajajo iverke, nastaja pohištvo... In k vsaki tovarniški hali je možno po istem sistemu dozidati tudi potrebne prostore za administracijo. Montažne tovarniške dvorane goriškega podjetja stoje domala po vsej Jugoslaviji. Snujejo pa že četrti sistem, ki bo še enostavnejši in cenejši od dosedanjih treh, čeprav bodo uporabljali dosedanje elemente iz prednapetega betona.
E. P.


Stanovanjsko naselje v Semedeli nad Koprom
Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČZP Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: ANDREJ AGNIČ, VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ. MILAN GOVEKAR, MARJAN HORVAT. RAFAEL LINDIČ (tehnični ured-
Stanovanjsko naselje na Ledinah v Novi Gorici
nik), BORIS RUGELJ. BOJAN SAMARIN (odgovorni urednik), JANEZ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, IVO VIRNIK in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313/VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278; uredništvo, tel.: 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033;
komerciala: Ljubljana, Tavčarjeva 5, tel.: 312-691. Račun pri SD1! Ljubljana, št. 50100-601-11807, devizni račun pri Ljubljanski ba11 št. 501-620-7-121100. Posamezna številka stane 3,00 din, letna aa ročnina je 150,00 din. Rokopisov ne vračamo. Poštnina plačan v gotovini. Tisk »Ljudska pravica«. Liubliana.