. *-1- I *, ;.- m ¦*> * *^* 4& •me* mm m lashjfcjft dvakrat mi teden v Stlrili tedanjih, in itftrtvsak torek U petek, spiranj« izdanjo opoldne, večerno tedanje pa ob 5* uri popoldne, in stane % »Gospodarskim JJatoiii" in n kako drago uri JniSko izredno prilogo vred po poŠti prejemana ali v Gorici na dom poSiljana: "' "¦'•'. * "-iJfm leto ^?S^;^ pol leta ........ ^; 3 HtobA lota.....,r v » 1'50 Posamične številke stanejo 6 kr. Naročnino sprejema upravrfStvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v «Goriški Tiskarni* A.. GabrSSek vsak član od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od %, do-18. ure* Xa naročila brez doposlaite naročnin* : JFUlM OltEO izhaja neodvisno od «Sofo» trikrat mes«čno in stane vse leto gld. 1*20. «Soča» in cprimoree« se prodajata v Gorici v to-htjamd Seli w ar s v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trsta v tobakafni LavrenčiČ na trgit 4el I a~Caser|lTar i fi P i p a ir"v~ul j ol Po» t© ~ cl ell a~ Fabbrau $j»i^.i^iyiiii5gi:fcM;;a % ¦•¦¦ -f M - #*-'¦*!& ^*" *. I" - *"P "-»—. |g" uredništva Gorici v L nadstr W*m& vsaki dan od 8. de TšIriPlifi^M $8 « Y".j S -S-š >V. --*. & fftšt • --'(i ga* 8$ &a$ ****** ^yw*wwwui . v' ,' " -i ^epiacariiii pisem t ipravtiiStvo. Gll§»s§ in poslanica © ravnijo po pe#^^^a4feki^0j«fci!at r kr#1 3-krat tt kr. vsaka 'wm^^^m fedje 2rle po prostora* ; ; :WJ%:\ NaroBiiiis« In oglu** j«* plsiiatl Uiro <; š. ~"b ¦' I, ~ •'- „Uorl*ka 'H*k*rua** »^ f^tirPek tiska in zalaga u «Sofe» in *Primorea» še ^BlfivknftlcA fciiii$Mli>k<$ catera izhaja mese&io t liyi|jMwfiiti! L^LiJM.;..!^ ^ ;;:-;;',i,:: Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici* Sw?ll* IV. Naša organizacija in naš — kmet. (Dalje). i Pred vsem naj zopet pokličemo v spomin za naše posebne razmere v deželi neresnico, da: le trgovina in obrtni j a rešita Slovence tisočletnega nad-vladja tujcev in jim- dasta deželne vajeti v roke. Zato je pa na tako premiso edini mogoč ta-^le logiški sklep: V vsestranski blagor Slovencev na Goriškem je neobhodno po-trebno, da se odstrani vse, kar bi kakorkoli oviralo razvitek in napredek trgovskega in obrtnega stanu. Tu se torej ne gre le za trgovca in obrtnika, marveč za blagostanje in vsestransko boljšo prihodnost celokupnega naroda slovenskega v teh krajih. In prav iz teh povsem naravnih razlogov moramo najpoprej izreči, da je nesrečno in pogubno ono stremljenje, ki hoče kar odstraniti vsako trgovino, češ, da je nemoralno tako posredovanje med producentom *) in konsumentom % h tega torej sledi, da moramo zavreči narodu našemu škodljivo in celo nevarno stremljenje, ki hoče, naj bi se konsumentje (z drugo besedo vse naše ljud-stvo razun trgovcev) združevali v zadruge, ki bodo same posredovale med producenii in konsumenti, to se pravi: mi Slovenci na Goriškem moramo biti načelni nasprotniki vsakim ko ns um ni m in vsem takim gospodarskim društvom, ki morejo kakorkoli škodovati prosti trgovini. To je conditio sine qua non za splošni blagor v deželi. Konsumna društva so prišla že v jako slabo ime, da je že izraz „kon-s u m n o" nekak opravičen „bau-bau". Zato se danes marsikje že nam en orna izogibajo naslova „konsumno društvo", izmišljevaje si drugačne naslove, kakor »gospodarsko društvo", »gospodarska zadruga" in dr,, v jedru pa je ono nezdravo in nesrečno kon- 1 ) P r o d u c e n t je p r i d e 1 o v a 1 e c (poljedelec, vinogradnik itd.) in i z d e I o v a 1 e c (obrtnik, tvorni- čar).. Op. pis. *} K o n s u m e n t je vsak človek, ki potrebuje in kupuje pridelke in izdelke prodneentiu Op. pis. , _,______. _.....__ ...* ........ __• m*___—...... - .,...,. •-»- • » i,t \ .-- ¦ ¦«•>*>¦• ••;—•>•«"'¦> ** ¦ ¦ "*•' '"Jr." *••**.* •'»¦'.»v***""-- "—-rttffaMpH^&ftoptj '' > ~>i».»i-M'--"t-j. m» * **&$ 78 • MARCO VISCONTI Zgodovinski koman 4iS- Jtalijanski napisal ZTommaso Srossl (Dalje) In duhovnikom ni bilo treba dolgo razmišljati, da bi vedeli kam se obrniti. Kajti če je bila za nje prihodnost mračna, ni bila iiu, kaj svetlejša tudi za Azzona. On je bil zvedel, da cesar, ki se je vračal v Lombardijo z nepokorno ia uporno vojsko, je bil j*ko srdit in razjarjen še najbolj proti njemu, deloma, ker on mu ni bil še popolnoma splačal svote, obljubljene za podeljeno mu dostojanstvo, in deloma, ker je cesar sumil, da je on dogovorjen z Markom v zadevi čerug-ljevskih vojakov, katere sta menda morala oba zadrževati, da bi se ne vrnili pod njegovo zastavo. Tresel se je novi gospodar milanski, in tresla sta se tudi njegova strica Luchino in Ivan pred tem razdražljivim, skopim in verolomnim filovekon, kateri je bil izdal vse gibelline v Italiji in storil tudi njim toliko mescev trpeti v monških pedih. Neznosna jim '. ¦¦" 3* sunino društvo, ki je Že najprej trgovca in potem še konsamenta, kmeta ali rokodelca, ki sta §e dala oslepa-rfti brezvestnim vladoželjnežem, iaterim je bil pred očmi edino le sebičen namen, da bi po takem društvu imeli celo občino v svojem žepu. Tako konsumno drul*vo se je hotelo vsiliti Slovencem v Gorici že L 1892. Celo prodajalci jestvin so bili sprva takd slepi, da niso umeli, kam pes taco moli. Ustanovitev je zaprecil pisatelj teh razprav, kajti kot načelnik -Časnemu odboru je prekucnil vso reč tako, da je treba ustanoviti v Gorici veliko zalogo kolonijalnega blaga, ki bi zalagala vse naše male trgovce in obrtnike v Gorici in po deželi. Edino taka zadruga v Gorici bi imela pravico do obstanka, dokler ne dobimo zasebnikov, ki bi bili sposobni in dovolj denarni za tako veliko trgovino. Ker take zadruge takrat ni bilo mogoče ¦t telf kotiček, kjer trgovec nima tekmovalca, In ,» —• ni končal stavka, vzel je Azzonovo pismo, in ga odprl. Netjak namestnik ga je tudi obveščeval I vendar, • 3 'i * Alti vj f stremljenje! In diištvo $tejl __ __ imamo danes že več konsumjjifti.ttMIMifeflft V goriški okolici dvoj| na Krasil v- Brdih fritvilo o «p{^ v ^»i so bila že posvetovanja, pa se neip^na dan, ker se vendar bojL ir&ovskeera V Tomajti imajo že vse piipi^jeno za sumno društvo, v Avberju se pa ijajo ?*»*«#» V očigled iaki resnici o uštvih in krčmah, ki nam dajejo le žalostne vzglede, se mora združiti ves trgovski in obrtni stan v deželi ter v korist vsestranskega blagostanja kar najodločneje upreti se vsakteremu poskusu, da bi se razširile tudi * pri nas take pogubne naprave, Ako hoče kdo res kaj koristnega storiti za naš narod, ima v io dovolj hvaležnejših prilik in dela polne roke. (Konec tega sestavka pride). OPISI. i las trgovskih krogov, fe mesta se nam pifee: Z zanimanjem sem čita! v zadnji „Gorici* zaglavje Članka „ Pozor, trgovci in obrtniki!* meneč, da se je zopet list naSJh poslancev pobrigal za težave nas trgovcev in obrtnikov, §li kako naj opišem svoje razočaranje, ko sem prečita! vsebino istega. Ost mu je obrnjena naravnost proti novo ustanovljenemu »Trg. o hrt. društvu", pred katerim svari čiankar, da naj se ga ogibljemo kakor hudič križa, ker bi si vsak trgovec in obrtnik silno 'škodil, da,; celo z bojkotom žuga istim, ki bi se tako daleč spo- 1*1*» ¦* zabili! Ni mi sicer do tega, da bi zagovarjal to za trgovce in obrtnike neobhodno potrebno društvo, ker za dobro veljavo istega so mi porok imena gg, odbornikov, ampak hočem le kratko f, označiti doslednost g. člankarja. Opozarjam v prvi vrst? cenj. čitatelje, da se -,Tsg^. obrta. društvo* po pred ležečih liti pravilih s politiko niti ne peča, ter da y imeniku odbora ne nahajam imen gg* dr. Turne in Gabrščeka, nerazumljiv mi je torej strah g» člankarja pred politiko, ki naj \fi jo uganjalo to društvo, pač pa mzvidim !i pravil, da si je postavilo nalogo, katera bodo trgovcem in obrtnikom in splošno Slovencem na Goriškem v veliko korist! Gosp. člankar svari trgovce in obrtnike pred vsako politiko, v isti sapi pa jih roti, naj se krčevito oklenejo *po litiškega* !—!Pii»—m*.' imi ¦¦¦¦i i , im^mmm^mmmvmt 1 obširno o novih dogodkih, navajal mu je razloge, ki so ga bili prisilili izreči se proti Bavarju, in ga je prosil, naj bi zadrževal čerugljevske Nemce^ da bi m pritekli na pomoč njegovemu sovražniku- Nadalje ga je prosil, da bi podpiral od svoje strani ponudbe ifrijaz-tiosti in zveze, storjene raznim občinam r Toskani m Romanji; mažkdnj#fa j<* še vprašal za svet Milana. ¦• ••• m Druga pisma raznih jraščakov so bila skoro vsa jednake vsebine. Gospodje so se v njih izgovar-alh da so se le radi sile okleMi Ažžona " . v" . '^ er so zagotavljati Marka, p svoji iiqa-iosti do njega. Te njihove izjave^ so >ile vse kolikor toliko zmedene in ne- tadno hladne. Marko>se je grenko na^ mehova!, ko je čital besede lii ?efe, s raterimi so hjegovi stari prijatelji feku^ ali zagrniti svojo nestaluost On je pre tobro poznal |lri^"^^M-^»^;.^# Y t? &&:-•L ¦-¦ "•-. ' ezil ali le začudil. * Ti pač misli ti • % **mv a ffc že vse končalo za me«, f§ am' pri sebi, »a ko z^b, da jLllf§|$ Lucca m ko se zjasnijo stvari v ombafdiji, se že sfppet zdobrikajom ^ h J mM . .•* ;/* *jfi* 1 * \- . .. '¦>. t- , i < -¦¦ •• ¦ »¦; •' - L«k -¦-, m * ' lenoj«^ r 0 ,.- ¦ - ,*•¦ ¦¦ •'.,:.•.#¦;...¦•; ::i,,,v,-;/- % ", . 1 :-;. ;' . ,. * -. J: >* r •.•¦¦ ¦_* "•-•* ••:,;, j-,- ...... ,^fMM^ Spi $i5#i#|iiti atilmv latere fpllp^ ^mogi^bazami za * | tetf žtea za uro* še-*$$$$Wtepš fcaa zahtevo v|fifiil|ife ftli posrebrrijen«). fi i jcirasna igla -a zavr&t-Bike fca gospode iz arner. ^Blezlata s kameni podobnimi Mljantom. «r 1 p^j^ite^^ pravega srebra, pi&giiega: o& e. kr. državtiega urada, ^ " j ^Jr?fsnih gumbov za rokave ir amerikan- te ¦- L is-,- • M*** J Vi . .*, C v* v *"^"' v" * LU. ,...^;..^„(,:j..~...„.:,..«..----... v*..—_*_-, „...--: .^^. _>**. ,.-...........;~-.™ 11 K': no ^^M^Si^m w j&flMHN iz 0|^^,>W?P^eBft toaletno piw ;« • '¦'a ** »i *« «*.'•; „„„,,_.,.__,11» MiiMN «A 15 k0: li|t;^:Ai»l^«ate ttala je prej 5 gl-l.) Kar Jej* ifci, 1p« ^tt^Ji*''^4«*nil1 »Maitef in zaiep «r.:t* MlfiM na fabelo« t *§t**lii* 18, - Krakavo. fi«tel §w>M w*ti$ itt frank«. i • .' ft ¦¦ '• . ¦'•¦ ¦i i- ¦-., :¦ ' * J * 1» ¦' ¦-. ti Z odličnim spoštovanjem Kop^ #Kutin, rta * & ulici St. I v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«, ~ Zaščitna znamka: SIDRO. »»i«;i scs iz Rlehterjevo lekarno v Pragi %*ipoznano kot izvrstno bol ublaSnjofie mazilo:: za cono 40 kr.% 70 fe& in 1 gld. §e dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domirie zdravilno sredstvo vedno le v urlf* stekle- . - -. iiiwth z našo zaSSilno znamko s MSI-I)ROX • v -> gostilničar v Trstu, naznanja slavnemu občinstvu, daje prevzel gostilno konsum-nega društva v sv. Križu pri Trstu, a da obdrži tudi svojo dosedanjo gostilno v ulici Solitario št. 12. Priporoča se torej za obilen obisk v obeh imenovanih gostilnah. Naznanilo, Podpisani naznanja, da proda okoli 500 tlftr. »euiljišda na voglu ulice Pielro Zorutti v ulici Ponto Nuovo. Prodaja pa v parcelah obsegajoči)) najmanj 100 kiftr. Več se h\6 pri podpisanem, Josip Legkissa, v Gorici, Via Morelli št. 38. - ¦- , »¦p— mMmiiimmimmmimm Na sredi Raštalfa 7. ¦m «*>*-1******** ¦•••» I. ' '•: v- ¦ i TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. S Najceneje kupoy*!išče nirnberSkefla In drobnega j btaga ter tkanin, preje in nitij. -. ¦¦;—••¦ s &$$$$fflii8$9t POTREBŠČINE n pisarnicB, kadilce in popotnike. ¦*"'¦' ¦* " ~ m ¦ -* Najboljše Sivanke za šivalne stroje. " ¦::*¦-¦•*¦*** BOTREBŠfcINE za krojače in Čevljarje |-ilttfc...r««iw,»». Svotinjieo« — Rožni m>«f. — IjiIii« knjižice. tišna obuvala za Yse lefne čase, Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. *—¦ •--------¦«' •>•*. <¦ f*"'"-f?.a ¦ Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroSnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi, 2 85 -8 nag Zaloga tv. 33. \>* v slogov po* ugodnih eoiii.h od 8 do SGO «U i. WWW^WY^^ . I. ¦ '- ---—.-¦i • • 191 pred motov se a samo 2. eld. 10 kr. 1 krasim pozlačena ura, jamčena tri leta. 1 pozlačena verižica. 1 krasen elui za smodke. 1 fino toaletno obrobljeno zrcalo s pnkrivalotn. 1 notes vezan v angleško platno. 1 oprava sapestnih gumbov iz douhlo-z'ati\ I. vrste, I oprava naprsnih gumbov iz doulde-zlata I. vrsto, 1 par uhanov iz double-zlala 1. vrste z vdelanim biseri t zelo koristna pisalna oprava. t toaletno milo prijetne vonjavo. 7 i najboljših jeklenih peres, 95 finih pismenih zavitkov. 25 pol finega pismenega papirja in 50 koristnih predmetov za gospodinje. Imenovanih IH krasnih predmetov razpošilja za samo S § oM» 10 kr- (ura sama stane I oliko) Švicarska izvozna hiša Krakovo ¦« tlo8efsffNN.se šiv. 46« > Kor »ip njrojn se sprejema nazaj v k*m 8 tlnlj. IluHtrovHiil ceniki zastonj in friinko« Zeta 1881. y Gorici ustanovljena Ivrdka . Mm I {nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in glavnemu olichteivu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za v?ako-vrsint* cerkvene potrebe, hun i*»M« zalogo mikrob aih venc**v. za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd vse f»o zmerni ceni. — NaroČila za deželo izvršuje točno in solidno Pripi»ro«*a slav. občinstvu tudi svojo S. H Y tiskaiuo 7rk na parilo. (V. e\ i opustitve trgovine proaajam umetni gnoj za trte, pod svojo ceno. Gg. vinogradniki naj ne zamude ugodne prilike, dokler je kaj zaloge. V. Arko, Vipava i I Op. t?m balzam za želodce Pražko mazilo i «• jo splo?no, žo 30 loi znano domače zdravilo, katero |.os|iešnJe tok, olajšuje prebavo in Mite nihaju. Pri ivdneinu vponibljanju ojaiuj« pre- havno organe iti - zalogi goriške 1 iskarae" i. iabršček s« »i^r, »materino delo za Boga in domovino". Za Slovenke priredil Si- mon Gregorcid ml. Cena s poštnino 70 kr. »Zgodov. črtice iz poknežene grofije goriške in gradiškeff. Spisal Simon Butar. Cena s poštnino 55 kr. »Venee slovanskih povesti4*. Črtice iz ruskega, poljskega, slovaškega in hrvaškega življenja. I. Cena s poštnino 55 kr. Simon Cregoreieeva zbirka pesmi. Cena Učni izdaji 30 kr. M. fantka izbrane pesmi. Cena lični izdaji 50 kr. * Pagtiaruzzi-Kritanove poezije (dve knjigi) in spisi v preži. Cena vsem snopičem s poštnino 1 gld. 60 kr. Mon Ktodičev »materin blagoslov". Cena s poštn. 18 kr. vtir iz kulturne zgodovine goriške«, ali košček zgodovine oriškega e. kr. gimnazija. Spisal mons. Andr. Marušie. Cena s po-tnino 12 kr* »Slovanska knjižnica". Izhaja 15. dan v mesecu. Do konca leta 1898. je izšlo "81 snopieev. Celoletna naročnina gld. 1-80. »Knjižnica za mladino". Izšlo je 24- snopicev. — Cena vsakemu snopiču je 25 kr. Kdor naroči vse snopiče, jih dobi po 20 kr, — »Salonska knjižnica", za odrasle, začela izhajati začetkom 1. 1897, I. zvezek „0 te ženske!" stane broširan gld. MO, vezan gld. 1-60. V kratkem izide II. in III. knjiga zanimive vsebine- »Gluhonemi", Zgodovina in sedanja metoda njih vzgojevanja. 350 strani velike osmine. Spisal Anton Rudež. Znižana cena gld. 1U0. »Šele nOči". Sentimentalen roman. Cena 25 kr. »13en-J(ur"s roman iz časov Kristusovih. Angleški spisal L. Wallace, poslovenil Podravski. Trdovezan gld. 1-85, mehkovezan gld. 1-30, ¦ »Kako je ravnati z mlekom i" Slovenskim živinorejcem posebno udom mlekarskih zadrug spisal Milan Ivančič v Tolminu, 1 iztis 15 kr,, 10 iztisov gld. 1. * a ._ Trdo vezan Mehko vezan Pfccko • (Kočni Kusko - Slovenski Slovar) IN Kratka slovnica ruskega jezika (KpfiTKan TpaMMatHKa Ptfccjcaro H3HK&) ¦ - V kratkem izide „SIovensko-ruski slovar14 in „rusko-slovenska slovnicah . ., i ¦ i ¦ Tiskarna ustanovljena leta 1893., jt oskrbljena z najmodernejšimi črkami -••*¦¦¦* ¦ ¦ -. M Salonska knjižnica C( P „5loYanska Knjižnica". knjižnica za mladino" i * „primorec". ,.SOČA". .»Kažipot". .- A. GABRSCEK, la%a »eaoovrsinili izgatovljmib tiskovin za zupagshi, cerkvene, Šolske in druge urade ¦ v Gosposki ulici štev. g. v Gorici, sprejema naročila m tisek vsakovrstnih tiskovin, -:. kakor: vabila k veselicam in plesom, račune, zavitke in listov ni papir z natisnjene tvrdko za trgevce in zasebnike, raznovrstne vi zi trtice s primernimi zavitki in elegantnimi ¦ ¦* Yif|e po uzorcu za' zasebnike, urade, društva itd. ' -' izvršuje točno in natančno po zmerni ceni. Sledeče tiskovine ima tiskarna izgotovljene v zalogi: Za županstva: Spisek za volilee, glasovni imenik, kontrolni rmkm (za volitve), opravilni zapisnik, blagajnični dnevnik (z glavo), sklep računa, proračun, domovnica, ubožni list, plačilni nalog, vročilni list, razna povabila (k volttvi, k novačenju, v občinski urad), vabilo starešinam k seji (z dnevnim redom in brez njega), pobotnice, zapis za mrličem, izkaze o premembah stanovališča (za vojake), poštni dnevnik, kazenski zapisnik, prošnje za oprosčenje vojaščine itd. Za-cerkveni urade :Liber bapt.5 Liber def„ Liber matr,, Status anim, Testim. mortis, Testim, matrim., Fides mortis et sepult, Fides matr., pro den, factis (in faciendis), Fides Nativit. et Bapt, Testim. status liberi; krstni list, mrtvaški list, pobotnica za obligacije in za plače, izkazi umrlih, račun (z raznimi prilogami) itd. Za šole so v zalogi vse tiskovine v slovenskem. hrv> in Hal. it$ kakor razredn-Jce, tednik, oprav, zapisnik itd. r opt%zapisnik, zapisnike, vročiine liste, vabila, pla-% maldttifc tožbe, pooblastila, zvrsilne prošnje ii ... : . » •t «H« i r- ¦¦v i ¦¦¦.-. ' , *¦.. /f V -•'. I. v '¦ I* '¦ VI p r m-* • i ¦ ¦:; - b * . * Prvikrat v Gorici! (V pristurili Oscsnija klin Ijiitkm vrta.) v ¦i zntmstvtt in umstnostu 7 ' Ima nad 50 voščenih podob na ravne velikosti; med temi so tudi me-hanidne, pri katerih se posebno odlikuje umetno upodabljanje. novejši svetovni dogodki in ka« lastrofe i« yseh delov sveta. ' Odprto je vsak dan od 9. ure zjutraj do 0, zvečer. Vstopnina: Odrasli kr., otroci 10. kr. fc Posebni oddelek: "* Velika zbirka živečih nestvorov in zverin, med katerimi je tudipreSiS z šestimi nogami. Vstop k tej razstavi: Odrasli 10 kr. Otrdel 5. kr. t r '- ,- L/ J5a nrnogpbrojni obisk se priporoča Vodstvo. ' " t ' #&'• . ; >•, • : '' Vrtna ulica S OpRICA priporoča Via Oiardino S briških, dal v « -» matinskih in is ter škili - A S . 'V. vinogradov. W(3^ na dom te razpošilja po železnici na #l# $i'^ avšte) - ©prsfce monarhije v sodih od 56 - ¦^§^t^-pt>2^jaf tudi tvorce. i&&?& •-j$^-%* • .. >. ¦- "... v ¦- -j, ¦• rf '« ¦<¦¦ * & i •.. . jfiiil ~. I%:lilljaiiya,.;1 * » *¦¦;:¦& & - ¦^..•¦i* uliea šfev. 7 v Goriei, mžmM.. ¦ -; A rt-*3SS**: r -j i--?"''-;;^' i ?$*& ¦• !*7 - '• - * m^ :f. ^|i^m,., 4 JI ^ iu?' K- * ¦v - ^.:^;^.„.i'';'A';„,- - ¦¦:"¦-:" ^ >:¦¦¦ ¦¦¦:,-: .« v-v ffltsfc mnmF&.. Mag« 86*. t' .•V. t; IMiMi jM ¦ ¦¦?% & ... ->r :S\S ¦jjk. # iJUl^ "¦roHfcai KftjmcliiftH ulici H _ Jlt«I§ii l®'«:^s|f ,n-'Rfpjpi- sveče =^- _...........,...._....... r^SIMilo^IlMnBljif w moko moko za pitanje - kis - žveplo - cement bakreni vltri]o! Itd. t?¦*:# ifl,;;„f HMiikiif!ir' * ¦IHHHHIGgHBi i ¦ i ;.u'r ^•iMf«: «y WBwaHp*- t:"''.' V.--TJ* iS I w«Sftl»' *,' ' S ¦ SS % i ¦.r **• S f1 ¦-<< JU ,^ .'S* i: ¦-• i: ? ^ '. "v i t *r*- « nfe* ¦* g ^pp se Več kot % voljlc§v m gtemja|l |jf$f- župan iti Drejček, koliko truda ju |e ! — Razburjenost je velika, da se na iiSin ipa z i...... G. Županu gotovo zopet rie bode prav, da pride to v javnost, toda naj jemlje v poštev p^ni rek: vox populi, vox DeiI — Kitnovcem pa bodi za vzgled g. R e b e k, ki je povedal g. županu v obraz, kje je resnica, in kaj bi Mor umestno storilkJ&4 1&&B a veČina volilcev pa tukaj odločno prote-stujemo proti tej prisiljeni zaupnici ter kličemo: Vstrajajte, vrli naši narodnjaki »Sočani% na pravični poti za naš zatirani narod! Z Vami stojimo in pademo! Živel dr. Turna, živkli^i/rštrek! Živeli vsi naši somišljeniki! V imenu več volilcev. D os t a ve k. Ko sem že končal, sem izvedel, da g. župan je rekel v seji v razburjenosti g. Rebku: Gotovo ste kaj dolžan dr. _Tumi,„-da._se_ takol. zanj —potegujete*-In učitelj Drejček, čegar soproga je tamkajšnja poštna upraviteljica, je jezno konstatoval, da prihajajo večkrat na pošto pisma dr. Turne. — Nekoč pa so v zadnjem času, ko seje agitovalo za zaupnice, prišli ubogi otroci po uro daleč v šolo, ali morali so nazaj brez šole! Ni je bilo! Zakaj — kdo to ugane 4¦ mM , •¦: t& -? V -,v 1» l': ' ¦¦ ¦' '• ••< - r' .::- >1 7 ¦>' " ¦ ¦ — '_ i Domače in razne novice. Poroka. V ponedeljek se poroči Anton F e r 1 a t, učitelj za Srednje-Kambreško, z gospico Dragico K o d e r m a c o v o, hčerko g. župana v Sovodnjah. Novoporočencema mnogo sreče! Smrtna kosa. — Umrl je včeraj ob 9. uri zvečer gosp. Pelef Z e i, c. kr. cari-narski oficijal ter predsednik kolesarskega društva v Gorici. Pogreb bode jutri v soboto ob %l uri popoludne iz ulice Mattioli št. 3 na pokopališče v Št. Andrež. Žalujoči rodbini naše sožaljel »Corrlere*4 ne more preboleti tega, da se je ustanovilo »Trgovsko in obrt* društvo* v Gorici. Is številke za številko trga posamezne odstavke ter jih prestavlja po svoje v listu. Kako napačno pa to dela, povemo za primer, da piše tako: »Soča* nasvetuje, da bi se konsumna društva ustanovljala v večjem številu". Torej baš obratno od resnice. »Corriere*1 je menda res povsem za-spal. Mesto njega bo izhajal list čisto Ve-nutijeve barve brez židovskega vpliva* Zaupnico — nezaupnice. ~~ Doslej je nekako vseh zaupnic — 22 v celem mesecu novembru! Malo, premalo, nič! Vsaka propadla stranka jih toliko zbobna skupaj, ako hoče! L. 1891. bi jih dobila T o n k l i j e v a stranka več, ako bi le hotela uprizoriti tako gonjo! Koliko so vredne marsikatere zaupnice, dokazujejo dopisi, ki nam prihajajo. Mi z zaničevanjem zavračamo perfidnost »Gorice*, češ, da dopise sami kujemo. Morda govori »Gorica* iz svoje kušnje, kako se dopisi kujejo...! Naši dopisi kažejo]'sami dovolj jasno, da prihajajo iz naroda; saj naznajajo tudi dejstva, katerih mi v uredništvu ne moremo vedeti! — Marsikje, kjer je prodrla zaupnica, zaveje o volitvah drugačen veter, ko pridejo volilci do besede! .. Več nego sklenjenih je propadlih zaupnic. Današnji dopisič iz So vodenj naznanja, da je ostal tamošnji k u r a Tvžlič vsej svoji zgovornosti v manjšini le — t r e h glasov. Zaupnica je sjajno propadla tudi v starašinstvu obsežne županije Anhovo na Kanalskem. Pač glasen »Memento!* , ričanske* šopirnosti! S cele dežele, ta teden še posebe iz Kobariškega Kota, smo dobili poročila, kako se je vrgla prav duhovščina na ta lov za zaupnicami. — Kako nevarna je ta igra! Vspeh sam je pokazal, da se je njen vpliv že silno skrčil. Vrhu tega je zbudilo to nastopanje duhovščine odpor po celi deželi, posebno med mladino, ki bo gospodarila v bližnji prihodnosti. Duhovščina igra »va banque* — zalcoga? Mi smo dovolj govorili in svarili. Naš pesnik o razkola. — Predzadnja »Gor.a priobčuje odlomek iz pisma pesnika Sim. Gregorčiča, ki govori o »našem čolničku*, kateri premetavajo viharni valovi; v njem vidi dvoje krmarjev: jedni ga hote spraviti v mirno pristanišče, drugi pa v svojo Kalifornijo. O Gab. in Turni pravi, da mu bo žal, če ju valovje požre, a čolnič se mora rešiti! Ubogi naš pesnik, katerega pesniški čolnič so jedni krmarji že spravili v »mirno pristanišče* na samotnem Gradišču, sanja torej o nnašem čolniču*, ki se mora rešiti! No, to pravimo mi tudi! Mi ga moremo rešiti, pa ne v tistem mirnem pristanišču klerikalne samopašnosti, katere žrtev je bil tudi pesnik Simon Gregorčič. — Turna, Gab. in drugi neodvisni možje se ne udajo takd kmalu in hočejo »naš čolnič* rešiti, in ga tudi rešijo! O tem naj bo n8š dični pesnik le prepričan in pomirjen gori v svoji samoti! Mi drugi ne vržemo puške v koruzo in ne poj-demo samotarit, marveč na delo — da čolnič otmemo pogube v valovih ošabnega kle-rikalstva! »Prod s črno temo !* — Cel članek so napisali klerikalni gospodje v zadnjem ratom na Studenec ali pa v kak 1^ neurje v zavod". — Tako piše tista ,,Gorica / ki .se je proslula edino po svojem prostaštvu in brezmejno lopovski udrihariji na neljube jej osebe. Da je tudi »Soča4* včasih udarila, je samo po sebi umevno! Kdor strelja na nas, mora biti pripravljen tudi na to, da bodo letele krogi je v njegov tabor. — Po vseh škandalih, katere je že vprizorila »Gor.41, bi torej rada šele igrala nedolžno devico, ki se kar zgraža nad »Sočino* pisavo! Hinavci! »Trgovsio-obrtni odsek »Sloge* za delovanje po geslu »pesek v oči* ima na čelu štiri gospode, ki razumejo o trgovini in obrtniji kolikor zajec na boben, To sta duhovnika Gregorčič in Dermastia, od-I velnik Frank o in cesarski svetnik Vodo-pivec. Poleg Likarja in Jerneja Kopača so »zaradi lepšega* še gg* Poniž, Dekleva Jos., Jerkič, Kuštnn, krojač Bajt in mizar Pavšič, ki so prišli do tolike časti kakor Pi-latuž v Gredo. — Cel ta odbor je takd nedolžen, da goriški Lahi lahko mirno spijo. Mi sami smo celd izjavili, da nas delovanje tega odseka po znanih lamentacijah prav nič •¦ a ,%• M m t ne moti, naj torej le „aeiuie , kai ovirali. Naspro .......-Vlflr^M Kapelan Dermastia je skl socijalist in načelnik de v »Delavskem Prijatelju« pospešuje Ijenje, ki je za naSo neznatno obrt pogubno... Kako bo on v tem odseku deloval za koristi — ok rt ni k o* $4- Kdo «ied trgovci inrobrt-niki je tako sklep, da ne vidi: da v taki družbi za nas ni mesta?! Kapelan Der-masBa naj bi se v »Solkanu pobrigal za obrtnike, tam ima dovolj hvaležnega posla — ako zna in hoče kaj koristnega delati! Samo zabavljati na liberalce pač ni nikaka umetnost! „SoI. Dom*. —7 Zadnji izkaz prispevkov naznanja celih gld. 212-41 j med temi je 140 j?ld. ustanovnim in pokroviteljnira, torej darov le 72*41. Kje je „Gorieanska" gospoda, da takd skriva svoje mošnjičke? Prejšnja leta je ,,Socau sama veliko več nabirala, odkar je ona »opešala*, je opešalo vse. Tudi to znamenje je pomenljivo! Pevsko društvo t Šturljl vabi na glasbeno zabavo, katero priredi društveni tamburaški zbor dne 26. t. m. v društveni dvorani ob 4. uri popoludne. Vstopnina je 10 kr. Med zabavo se bode vršilo tudisreč-kanje. S to zabavo končajo veselice tekočega leta. K obilni udeležbi uijudno vabi — odbor. Volitev 2 učiteljskih zas topni koT t okr. Sol. svet v Tolmin«. — Učiteljstvo tol. okraja je izreklo pri učit. zborovanju g. And. V r t o v c u zaupnico ter izvolilo v okraj, šol. svet njega in Matijo Kenda, nadučitelji v Volčah. Pri učit. zborovanju in volitvah bilo je z malimi izjemami vse učiteljsko tol. okraja navzoče. Navzoč je bil celi čas tudi voditelj c. kr. okraj, glavarstva, za šolstvo in učiteljstvo vneti g. Prinzig, in okraj. Sol. nadzornik g. Lasič, ki sta zbrano učiteljstvo počastila tudi na obedu pri Oskarju, O Vrtov-cevem poročilu in predlogih prihodnjič. Vdovsko učiteljsko društvo v JLJub-ljani je imelo koncem društvenega .leta 1899. imovine 55.445.70 gld.; za 139.10 gld. več od lanskega leta. Društvo šteje 117 členov ter podpira 18 vdov in 24 sirot. ', S p i n č i č je rekel, da olp^^Mi kar je govoril. Laginja je povoaiiStfl Trstu so Slovenci številni tiko* *»*L kazal pravi značaj Trsta, Nako •podpirala Italijanov. Pravi^ da wm___, glede štetja ljudstva pripadajo Ivinem Kvotnl deputaeiji sta motriranju prišli do sporazu se je določila za Avstrijo Ogersko pa S4.4. Torej vedno kopitu, da Avstrija plačuje za Ogrei kakor ti narekujejo! Wi em pre-a, in sicer 65,6. za pp starem Razgled po svetu pri cesarju. _ wm sianci, ki so bili zadnji čas pri cesarju, je tudi slov. poslanec P o v š e. Vladarje omenjal težavne politiške razmere, v katerih je nujna potreba vsestranska požrtvovalnost koristi države. PovSe jt llŠ*| da zveza vedno te koristi pred ognil, & pa m^mmm^ združeni v njej, morajo fcoriji tudi %|\%ji| rekel, da le mirno delo ponese vsakemu na* rodu svoje. --» Češki poslanec I a gel je rekel cesarju, da Cehi ne morejo ustreči željam krone, dokler ne odstopi Clary9 sicer pa da bo uplival na klub, v kolikor bo mogoče ozirati se na cesarjeve želje. Cesar je rekel, da vlada mora posfcopai ..'.. 11 da se pa mora čuvati državna vezava. Clary — odstopil — Cesar se je posvetoval ta teden z raznimi načelniki po-posameznih državnozborskih klubov, da izv6 njhovc ter da vpliva nanje, da bi državni zbor mogel redno poslovati. Glary ni mož za taka posvetovanja in on sploh ne mnenje doseže nič. Zato posega krona vmes in zato je tudi Claryjevo stališče omajano tako, da v kratkem odstopi. Kot predsednik prihodnjemu koalicijskemu kabinetu bi bil baje določen baron Dipauli. Posvetovanja deželnih glavarjev se prično prihodnji torek na Dunajaju. Na dnevnem redu je zboljšanje deželnih financ. Finančni erar namerava baje razdeliti desetino dohodka iz davka na špirit med vse avstrij* ske kronovine. Posvetovanja pojdejo torej za tem, kak delež pripade vsaki posamezni kronovini. V svrho združenja patrijotov. — V ^Information* čitamo pod takim zaglavjem dopis iz peresa člana gosposke zbornice, ki pripada desnici. V istem kliče dopisnik po miru, katerega je Avstrija potrebna, in sicer neobhodno potrebna, ako hoče še ostati država! Dualizem je nesreča za državo, in videti je slabe posledice istega dan na dan. Nezadovoljnost se širi preko države, Povsodi pritiskajo pred vsem Slovane, s katerimi delajo kakor s heloti in parias. Nasilno raznarodovanje na Ogerskem je doseglo vrhunec, krivice proti Slovanom od strani Italijanov v Primorju, na Štajerskem, Koroškem, Češkem, na Dunaju od strani Nemcev — take okoliščine ne morejo v državi, kjer naj bi veljal rek: „Justitia regnorum fundamentum*, privesti do „Viribus unitis", kajti v tako svrho je potreba jednakopravnih močij. Dopisnik prihaja do zaključka, da mora biti jednako pravo za vse! Za spravo je potreba sporazumljenja, načelo bratovske ljubezni mora priti do veljave. Modus proce-dendi do mira med Nemci in Slovani pa naj bi postavili možje, združeni kot patrijotje, ki bi se o tem poprej posvetovali. In to naj bi se zgodilo baš sedaj. Lepo, ako bi le kaj izdalo! Slovani so bili vedno in so še vedno za spravo in mir v državi, ali večina Nemcev jim odreka rav-nopravnost, torej predpogoj k miru in spravi. Tu je pač le na vladi, da se spametuje ter počne končno delati pravično in rav-nopravno v smislu večine v državi—potem pridemo do miru in reda, vsi drugi nasveti, če še tako dobro mišljeni, odpadejo. Državni zbor. — V seji 22. t. m. se je govorilo zopet na dolgo in široko o tem, da se zatoži Thunovo miiiisterstvo radi rabe § 14. Rezultat je bil ta, da je vsa reč padla v vodo; Bredlog je bil odklonjen. — Bian-kini je stavil predlog v pomoč Hrvatom, ki se nahajajo v Transvalu. 23. v seji je urgiral D o i e ž * i odgovor na neko svojo interpelacijo. Govoril je nad 2 uri, kar smatrajo listi kot pričetek češke obstrukcije. — Govori se sedaj mnogo o novi češki obstrukciji, češ, da Čehi hočejo tirati obstrukrijo ali ne z nasilnimi sredstvi temveč z govori, predlogi, interpelacijami, glasovanjih po imenih itd., in pri tem da od strani desnice se jim ne bo delalo ovir! S p i n č i c je naglašal, da v Bojanu, kjer je večina prebivalstva slovenska, ne trpe slovenskega napisa na pošti, češ, da v Ro-janu je samo 50 Slovencev, dočim hodi v šolo 258 slovenskih otrok! Po slovanskih občinah napravljajo laške šole, v cerkve pošiljajo laške duhovnike, ki delajo laško propagando. Poslanec L e n a s s i je ugovarjal, češ, da ravno obratno je resnica, nakar je • •r d > >* - ® •' » Y ... mm • \ ." '- nastal med njima prepiren razgovor. Spincic je povdarjal, da porodi v Pn: morju se sili poitaljančevanje. — V večerni seji včeraj je ugovarjal Zanetti Spinčieu ter je protestoval, da bi italij. duhovniki delali propagando za poifeljanfieyanje, V e r t e- Pozor t Danes je predovanje v „Tr-govsko obrtni zadrugi* p avstrijsko-ogerski ustavi. Začetek ob 8. zvečer. Zadruga trgovcev v celjski okolici je imela dne 17. t. m. zborovanje, na katerem se je posvetovala o načinu, kako bi se z uspehom dalo postopati zoper konsumna društva, ki jih zdaj duhovniki ustanavljajo tudi na Sp. Štajerskem. Mej drugim se je sklenilo, poučiti ljudstvo o bistvu konsumnih. društev, o njih usodepolnem delovanju, in navadnem žalostnem propadu. Š to svrho se se izda posebna brošuricu. »Slovenska zadroga* piše v 11. številki : Na Goriškem so izdali tudi morna pravila za Raiffeisenove posojilnice. V obče nam jako ugajajo. Nad nekaterimi določili v teh pravilih se pa spotikamo, n. pr. nad § 2. točka e, ki veli, da bi posojilnice* preskrbovale tudi gospodarske potrebščine svojim članom in da bi prodajale njih gospodarske pridelke. To je prevelika naloga za posojilnice. To hvalevredno nalogo naj bi prevzela posebna gospodarska zadruga* Nevarno je tudi svetovati posojilnicam, da bi kupovale na zvršilni prodaji kmetijska posestva. Da bi smele posojilnice po teh pravilih posoje-vati na zastave (vrednostne listine in druge premičnine), nad tem se mi ne spodfcikamo: ali bojimo se, da se bode nad tem spodtikalo tudi goriško trgovsko sodišče, kakor se je pri registrovanju posojilnice v Bovca, ko jL poudarjalo, da posojevanje iia zastave je naloga bank in zastavljalnic* ,fosk? LI6yd" je v št 126. ddkončal serijo člankov ,Se Slovenske«, kjer seje razpravljalo o trgovskem gibanju na Slo venskem, o dr. Pečnika knjigi »Slovenci in m e j n a rodu i promet* ter o načrtih glede lesne zadruge. Pisatelj Mi člankov v iHttfr' zelo razširjenem časopisu je gospod Kristan, urednik narodnogospodarske rubrike v našem Sstu. — Isti je i v znanem dnevmku ,Hlas Naroda* napisal tazpravo „0 gospodarskem in trgovskem gibanjii na Slovenskem41, ki izvrstno popolnjuje ¦*-¦-*¦ „Češkera Lloydu*. K reformi pošte. — Od 1. jan. 1. 1900. ne bode treba zunajim občinam plačevati mkakega prispevka za donašanje pisem, tiskovin itd- Dodavanje bode —--kakojr je pri erarnih poštah že sedaj — popolnoma brezplačno. ~~ Ministerstvo trgovine pa z visi kar najbržeie zaradi k r o n ske ve 1 j a v e (!) dopisnico na 5 vinarjev, pismo izven Avstrije na 25 vinM priporočeno pismo ^i na 25 vin (poleg marke). — Nova naredi, na katejtto so bili opozorjeni že pred Časom poštni v i .'" ¦ ¦•-v*........ ..-~ -r- v'*,. . ¦» .•¦ A M * •>• •* -.. it 13 i • .:-¦ ;': •-"l' \. -¦'•.-. •" k --' '.i bode adresat prinfbrah plačati globo 1* Z H < ,V - < m. \ - i - 0 . *m .• ^¦ <& t '... i' • 43 '. fesfj ¦ Tv' .... C >•%&? rt iatro ie mm m Dre '"'¦I Poizvo^N^O daljo* da edstvom dr. ri "¦*****Y?!»<«*«»••¦-"(ft'«*^ i-..i~. no obečaia ustano- feospaalfskif zadrugi p& vzgledu mMM m je> fegJ&iro- no ve z «isN J z r b & i 1 o 1 e ne- aačelstva! Poiz- ustanovljanju te go- zveze katerim gj^p^don* dajepri smo «? vse s«j ,gospcj|e ^ag^a|#f# I v sl%piI o ljudstva, t^ naš tudi naivna, ker za nas je |||§|dajen §2„ ki govori o njanenu nove polojlile^ I n t a n am e n je enak e nosoiilnice*, iz- |-%, & J- namenu» vzemši jed no lamo točko J |le"•*.*.•. **i;'j'iii>ini.—..— nova posojilnica naj bi bil nekak centralen denaren z a v o d, ob enem pa vse ono. 3, Ako bi hotela cen- 3,, bi morala kar je nakopičeno v tralna posojilnica izvrševati imeti velike svote na razpolago! Odkod jib dobi? Odgovor: Največ z vlogami, ki so danes v ^Goriški ljud, posojilnici*. In špekulacija na te vloge je — škandali Govoričenje, da bi ^centralna posojilnica* pomagala »goriški ljudski* v slučaju potrebe, j* abotno slepilo, ker ^centralna* dobi denarja ravno toliko, da bo sama životarila, ali vendar bo jako škodovala »goriški * 9 Cen- tralna posojilnica* mora biti zavod, ki nima takih nevarnih špekulacij, kakoršnih mrgoli omenjeni § 3M in ki ima večje svote vedno na razpolago. Drugi denarni zavodi, ki pristopijo »centralni*, bi pri njej naložene svote odpoklical! lahko vsak hip, kakor po-treba nanese, ali iskali posojila. Tu mora biti denar vedno ien! Zavod pa, ki hoče le pridobivati denar v izvrševanje špekulativno obsežnega § 3., tak zavod ne more biti nikdar »centralna posojilnica*, pač pa si je nadel tako imč le v to, da ž njim prikrije prave namene. Denaren zavod slovenski, ki bi pristopil takej ^centralni posojilnici*, bi ne imel od nje nikakega haska, pač pa narobe; imel bi le sitnosti in naposled še kako zgubo. Profesor B e r b u č in domišlja vec P r e m r o u nista moža za take posle, katere razumeta toliko, kolikor Tumov čevelj, Zat6 tudi v imenu slovenske javnosti protestujemo, da se li oče pričeti tak6 lehkomiselna igra z imetjem slovenskega naroda, edino * za to, ker hoče imeti par ljudij neko »Extra-Wurst* v strankarske politične na-rcTe n e in pohlepni gospodič Premrou molzno kra vico, kakoršna noče biti »Goriška ljudska posojilnica*. Bomo še govorili! . fmmm l'V" '•, .-V-«^ '• " ' '1'- "' "-' dOSJL veljavni a m. asovi, da L' &"¦ napisal dr. so nam .... / '. usta rito v i :',-. 1 ¦;/' 'L&&MffiM&&- ,niilib .od-- i DOPISI. V Gorici, 23. nov. (»Prim. List* napo ved u j e h o j k o t si o v. trgov ce m). Zadnji »Prim. List* je priobčil članek »Nova stranka*, ki v začetku proglaša „Sočo* in „novo stranko* za — liberalno, da torej boj danes ne gre le za osebe, marveč tudi za -—načela. Ako je »Soča* liberalna, sta pa »Gorica* in njen bratec »Prini. List* — klerikalna, in „Slov. Narod* je dobil s tem odgovor, kateri je pričakoval iz Gorice. Ali je »Sočin4* liberalizem res tak, kakoršen je oni »Slov. Naroda*, kakor straši »Prirn. List* svoje čita-telje, o tem si mi »Sočani* ne bomo razbijali glave. »Soča* sama govori vsak teden dovolj jasno in bo govorila se več, ako bo potreba, čitaielji pa so razumni dovolj, da znajo soditi.... Prav zanimiv je drugi del onega članka, v katerem napoveduje bojkot našim trgovcem in obrtnikom, ki so tak6 predrzni, da nočejo brezpogojno trobiti v rog kapelana D e r-rfiastie in njegovih »slogaških* tovarišev. Čujmo, kaj piše: »l'rgovec in obrtnik sta navezana na od;jemnike, brez njih propadeta. In na od-rjemiiike bdiJo naši trgovci in obrtniki še vedno navezani, ker bodo Se lahko čakali, predno jim novo društvo odpre prekmorsfco trgovino. Dokler pa so navezam na odjemnike, se kot stan i^e morejo staviti v nasprotje z večino mhikov. Ako pa naši trgovci hočejo biti rodnjaki, morajo tudi odjemnikom priznati^ svobodo, ;da kupujejo, kjer hofeejo. In ravno tega se bojimo. Nova stranka trgovcev In obrtnikov, katero »Soča* proglaša za svo-bodomiselnoi bode ((red vsem napredovala v iemt da bodo mnogi trgovci in obrtniki zgu-mnpgp odjemnikov. In to bode naravna tega boja, kar ne bode v korist ne Irgovcem ne skupnemu narodu. »Soča* kriči: S s Črno temo* tj. proč z duhovniki. »Soča* pa je glasilo trgovskega in obrtnega , ž njp tor^j soglašajo ti^ovci in obrtne bo več hotel du-vipa, ker mu velja H 0, oštir Zega ne v s#ojo krčmo, " svoje želez^ • \ f'1 & * [;-¦¦ SI s nine duhovnikom, itd. TOte, katn vas vodi vaša #6t? In dp tega, Žal, tudi pride* Pod ' '^^js^^^^^^m^' se pred vsem »špoga* zabavphje^fš ščino. Predsednik društva posebno rad kremi zabavlja čez Črne suknje*. Toliko bo menda dovolj. Pred vsem dovoljujem opomnjo, da vsklifc; »p r o č. t črno tem o!* ni identičen s »proč z duhovniki I* Saj so rajširjevalei »črne teme* tudi posvetnjaki, in narobe so lahko tudi duhovniki nasprotniki »črne teme«. Sklepi »Pr. Lista* slonč torej na krivih premisah I Omenjeni članek dokazujeta se čutijo jako mogočne duhovni gospodje okoli »Pr. Lista* in »Gorice*, češ: velika večina odjemnikov je na njihovi strani..., in duhovniki bodo skrbeli, da ta večina ne bo kupovala vina pri Pečenku in Deklevi, železja pri Konjedicu, da se bo ogibala krčme g. Zege itd. Tu se napoveduje bojkot trgovcem, kateri so zgubili milost kapelana Dermastie in dr. G r e g o r č i č a.... Jaz si dovoljujem* pred vsem jako dvomiti, da bi segal vpliv naših politikujočih duhovnikov takd daleč, da bi naši trgovci kaj trpeli! Saj se dandanes niti %0% Slovencev ne drži načela »svoji k svojim*, kar irna največ na vesti naša duhovščina, ki se je v tem oziru ubogo malo potrudila*... Ako začne duhovščina kako agitacijo med ljudstvom, bo konečni vspeh gotovo ta, da bo veliko več Slovencev hodilo v slovenske šta-cune. Našim solidnim trgovcem se ni ni-česa bati* Tok časa je tak, da kupovalci gledajo na dobro blago, pošteno postrežbo in poštene cene, pa naj duhovnik doma še tak6 razsaja.... Toda strast je naše klerikalce takd preslepila, da ne vidijo, ' k a k 6 nevarno igro so pričeli, kajti vihteti so začeli nož, ki reže na oba kraja..*. Po eni strani svarč pred »Trgovskim in obrtnim društvom*, grozš z bojkotom njihovim članom, po drugi strani pa vabijo trgovce in obrtnike v strankarsko politiko naših klerikalcev in ne pomislijo, da na enak način lahko silno škodujejo onim, ki bi se udali takemu vabilu?! Ali ne pomislijo, da bi moral njihov agitatov g. Hr o vat in v 14 dneh zapreti svojo tovarno sodovke, ako bi se naši krčmarji ravnali po naukih »Prim. L** in »Gorice* ? Odvetnik dr: Fran ko bi imel v kratkem času tri četrtine manj dela! Tudi svečar Kopač bi izgubil lahko mnogo odjemalcev! Drugih, ki so prišli v »slogaški* odsek kakor Pilat v Vero, niti ne omenjam.... Zares, drzno nastopata »Prim. List* in »Gorica* v tem oziru! Zakaj naj bi naši trgovci trpeli zaradi svojega polit, prepričanje ? I Kje drugod so padli politiki takd nizko, da so ščuvali ljudstvo proti trgovcem edino zato, ker so morda drugačnega polit, prepričanja? Kakor zahteva vsak stan svobodo mišljenja in prepričanja, takd tudi trgovci in obrtniki! Odjemalcem je seveda zopet svobodno, da kupujejo tam, kjer jim je ljubo 1 Alt da ka k stan {— tu duho v.ski! —) hu jska odjemalce proti neljubim trgovcem zaradi njihovega polit, prepričanja, to moramo svečano zavrniti.... Ako bo duhovščina tak6 delala, najivno grozi »Prim. List", tedaj naj bo le gotova, da izzove odpor, po reku:*»zab za zob!* Duhovniki, ki bodo kakorkoli bojkotovali, morajo pričakovati, d a h o do b o j k p t o v a n i t u d i o n i od strani trgovcev, obrtnikov in njihovih prijateljev. Tudi pri duhovniku se dobi sto prilik, da n dobi od svojih »upornih * ovčic* tega, ka sicer dobiva; mesto njemu pojde marsikaj v denarnico »Trgovskega in obrtnega društva* v podporo takih trgovcev in obrtnikov, ki bi bili kakorkoli oškodovani.... Tako organizacijo trgovskega in obrtnega stanu gotovo izvedemo, ako ne v petih, pa v petnajstih letih.... saj mi »Sočani* se pripravljamo na prihodnost.... Takd je, prečastiti gospodje okoli obeh klerikalni'i hujskal! Le pričnite bojkot, ali Vi boste potem prvi, ki boste siste-matiški bojkotovani po radikalnem uzorcu, in kmalu mine Vam vse veselje do takega nečednega rokodelstva. Toliko za danes! »Soča* bo vestno sledila hujskačem za petami in stori svojo dolžnost! Tirate boj do skrajnosti celd na gospodarskem polju, boste ga torej imeli...., če bi imeli končati tudi s krvavimi glavami. Ako Vam je domača vojna ljuba, jo boste imeli 1 A. G. —KX"*+ '« *".-¦»¦— t.—¦_>«"' ¦I Iz Sovoden j. — Pretekli teden je bila tudi pri nas sklicana seja občinskega stara-šinstva. Med raznimi predlogi, ki so bili na dnevnem redu, se je oglasil domači g. kurat, češ, da naj bi tudi občina Sovodnje izrekla zaupnico grofu Coroniniju. Za predlog so se potegnili le ti možje: Masten Jožef, Lutman Anton m Cotič Andrej. Drugi so bili proti, in tem kličem: Bog Vas živi! Nekdo. »Soče* '. Dol. Vrtojbi, 22/11 99. (Odgovor dopisniku v »Gorici".)Zadnja štev. cenj je priobčila tri dopise iz vrtojbenske ije, kar dovolj jasno kaže, kakšnega mnenja je večina ljudstva o zaupnici. To seveda našemu vi. županstvu ni po godu; zato se v zadnji štev. perfidne »Gorice* oblastno repenči proti dopisom iz obeli Vrlojb in iz Bukovice. Se ve, ^zaupnica* je veljavna po sklepu večine. Toda fiujie: Gor. Vrtojba ima 20 i je to '»~—-••>-»'-j starašin, kateri nas sodijo in lijiio žipipnico grofU Coroniniju po tako vestnem prepri- da še celo večina teti mož n e ve, so po glasovanju povprašavali drug drugega, kaj je to »zaupnica !* Nekateri so menili, da »kant* (dražba.) In tak i možje bodo delali javno mnenje v t r e h občinah! Pojdite se solit z vašo zaupnico! Vedite, župan, Zorn, tajnik