ORIS GOSPODARSTVA NA SLOVENSKEM V PRVEM OBDOBJU KAPITALIZMA (do leta 1918) FEBDO GESTRIN Komaj sedemdeset let trajajoče obdobje od razpada avstro-ogrske monarhije in nastan- ka države jugoelovanskih narodov pomeni za Slovence dobo, v kateri se je bistveno spre- menila struktura gospodarstva in se je po- polnoma uveljavil kapitalizem. Hkrati pa je to čas silovitega boja za obstanek in narodno samobitnost zlasti proti pritisku vladajočega nemštva, ki se je bil tudi na področju gospot- darstva. Prva desetletja od sredine 19. stoletja dalje so slovenskim deželam prinesla nov gospo^ darski prevrat, tedaj s težiščem na neagrami (Proizvodnji. Označujejo ga prehod iz manu- fakturne v strojno proizvodnjo, uvajanje no- ve tehnike v prometu na kopnem in na mOTJu in izvedba zemljiške odveze z njenimi druž- benimi in gospodarskimi posledicami. Z zemljiško odvezo, ki je bila eden izmed redkih trajnih rezultatov revolucionarnega leta 1848, ni bilo samo konec fevdalnih odno^ sov (čeiprav ne brez ostankov) na slovensMh tleh, marveč se je v mnogih pogledih močno spremenila tudi poljedelska struktura. Kmet je tedaj postel pravi lastnik zemlje, ki ni bila že prej v neposredni obdelavi zemljiškega gospoda. V avstrijskem delu slovenskih dežel je kmetu pripadlo okoli 95 "/o obdelovalne zemlje (njiv, vrtov, travnikov in del vinogra- dov), v Prekmurju, kjer so biü dominikalni deli zemljiških gospostev mnogo večji, pa le blizu 75 "/o. Zemljiška odvetza se seveda ni do^ taknila kolonatskih odnosov, ki so še naprej veljali ideloma v Goriških Brdih in delu slo^ venske Istre. Plemsitvo je torej obdržalo pre- cejšnje ipovršine obdelovalne zemlje pa tudi gozdov in pašnikov. Iz tega v osnovi izhaja, hkrati s kompleksi, pridobljenimi ob odpravi servitutov, kapitalistična veleposest, kakor jo v tem obdobju srečujemo na slovenskih tleh. Zemljiška odveza se je v slovenskih deželah izvedla zelo hitro (v letih 1853—55) za od- škodnino fevdalcem, izračunano po posebnih komisijah in plačljivo v 20 letnih obrokih, pri čemer so se obračunavale 5 "/o obresti na še neizplačano vsoto. Odškodninske vsote sp bile za zavarovanje interesov prejšnjih zem- ljiških gOispodov vpisane kot hipoteke na kmetijah. Odplačevanje v obliki dcklad k dav- kom se je začelo takoj po odvezi in je plem- stvo dobilo na račun odškodnine velike vsote, ki jih je v precejšnji meri investiralo v svoje kmetijske obrate. Na Slovenskem je ta vsota dosegla okoli 20 milijonov goldinarjev. Potem ko je bil poglavitni del zemljiške od- veze že izveden, se je začelo urejati tudi vpra- šanje goz^dnih in pašnih servitutov. Celotni postopek, izvajan po zakonu iz leta 1853, je trajal izredno dolgo in se je zaključeval šele po 1880. letu. Komisije pa so povsem prene- hale z delom šele konec 19. stoletja. Ves po^ stopek' pri odkupu in regulaciji servitutnih pravic pa je bü za kmeta praviloma krivičen. Kmečke pravice do lesa in paše so se namreč izplačevale ali v denarju ali pa poravnavale z razdelitvijo gozda oziroma pašnikov po do^ ločenem ključu. Prizadeti so bili zlasti srednji in mali kmetje ter kajžarji, ki jim je pravica do skupne izrabe gozda in pašnikov veliko pomenila. Sedaj so največkrat dobili le maj- hne površine pašnikov in gozdov ali namesto tega celo mnogo prenizko obračunane odškod- nine. Leta 1873, ko vprašanje servitutov še ni bilo do kraja rešeno, so imeli veleposestniki na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem od 35,5 do 38 "/o vsega gozda, mala kmečka po- sesit z občinami, kjer odprava servitutov še ni bUa zaključena, pa na Kranj,skem 61,6 "/o, na Koroškem 54,5 "/o in na Štajerskem 53,6 */o. Ostale površine gozda so bile državne ali de- želne. Le na Primoirskem je bila slika povsem druga; veliko večino gozda so imeli kmečki posestniki, veleposestniki pa le inekaj nad 6 "/o. Mnogokje ,so se gospodarske osnove kmetij zmanjšale prav zaradi take delitve in nam je tudi tu iskati enega izmed vzrokov za propadanje kmetov, ki je bilo tako značilen pojav v slovenski zgodovini v 'drugi polovici 19. stoletja. Zlasti je büo prizadeto kmečko prebivalstvo z malo zemlje in prav z njiho- vim propadanjem se je že v 50. letih začel prvi val izseljevanja s podeželja v mesta in tujino. 129 z zemljiško odve2x> je na slovensko podeže- lje dokončno prodrla oblika individualizira- nega kmetijstva. Ostali so le še redki ostanki prejšnjega, na vaško skupnost več ali manj vezanega kmečkega gospodarstva, kot npr. občinska ipaša. Toda to je kmetu zlasti sprva povzročalo nemalo težav. Prav tako pa je zemljiška odveza ustvarila precejšnje število veleposesti v rokah nekdanjih fevdalcev. Sar- mo na Kranjskem jih je bilo 334, od katerih so posamezne dosegle tudi do 1000 ha in čez. V Prekmurju so imela veleposestva večino- ma več obdelovalne zemlje in manj gozdov, drugje v slovenskih deželah pa je praviloma gozd prevladoval.' 2e konec prejšnjega obdobja začeti proces industrializacije se je v prvih desetletjih te dobe počasi nadaljeval. Manufaktura in za- ložniška oblika proizvodnje je izginjala. Ma- nufakture so ali propadle ali pa so se spre- menile v tovarne. NamestO' voidne sile se kot vir energije uveljavlja premog. Stroji so ved- no bolj izpodrivali ročno delo. Nič manjšega pomena za spremembo celotne gospodarske strukture na Slovenskem pa je bilo tudi uva- janje nove tehnike v prometu na kopnem in po morju, ki je sprva najbolj viden znanilec uveljavljanja kapitalizma na Slovenskem. Čeprav se je gradnja železnic začela pred- vsem v interesu nemškega kapitala in potreb habsburške m^onarhije že pred letom 1848, je šele leta 1857 prek slovenskega ozemlja stekla železnica Dunaj—Trst, poglavitna prometna žila monarhije v vsem tem obdobju. Od nje so v dveh desetletjih zgradili vrsto odcepov in vezali okolne dežele na to osrednjo pro- metno žilo monarhije oziroma po dualizmu njenega avstrijskega dela. S progo Trst— Gorica—Videm (Udine) (1860) je bila ustvar- jena zveza z Benečijo, s progo Ptuj—Kaniža (1860)—Budimpešta (1861) z Ogrsko in s pro^ go Zidani most—Zagreb—Sisak (1862) oziro- ma Zagreb—Karlovac (1865) s Hrvatsko. Pro- ga Maribor—Celovec (1863)—Beljak (1864) je prečkala Koroško. Nanjo se je vezala proga Ljubljana—Jesenice—Trbiž—Beljak (1870) z odcepom Trbiž—Pontabelj (1873—89). Kmalu sta bila napravljena tudi odcepa Pivka—Reka (1872) in Divača—Pulj (1876). Druga faza gradenj na Slovenskem se začenja po letu 1890, ko je bil kapitalizem že v polnem teku. V tem času se je gradnja prog regionalnega in krajevnega pomena nadaljevala. Pomemb- nejši, sta bili progi Ljubljana—Grosuplje— Novo mesto (1894) s podaljškom na Karlovac na Hrvatskem, oziroma Grosuplje—Kočevje (1898). Od prve proge se je zgradil tudi odcep Trebnje—Šentjanž. Ta leta so prinesla poleg prog Radgona—Ljutomer (1890), Ljubljana— Kamnik (1891), Celje—Velenje (1891) in dalje v Dravograd (1899), kjer se je priključila na progo Maribor—Beljak, dalje Ljubljana— Vrhnika (1899), Grobelno^Rogatec (1905) in Kranj—Tržič (1910) tudi še tri edine ozkotir- ne povsem lokalne proge Poljčane—Konjice (1892), Velikovec—Železna Kapla (1902) in Trst—Poreč (1902). V začetku 20. stoletja je bila v interesu nemškega kapitala zgrajena druga samostojna prehodna proga prek slo- venskega ozemlja bohinjsko-turska železnica, ki je povezovala Južno Nemčijo in Trst prek Beljaka, Jesenic in Gorice (1906). Leto pozne- je zgrajena železnica, ki je z ogrskim ozem- Ij-em povezovala Mursko Soboto v Prekmurj u, je še bolj zavrla gospodarsko, politično in kulturno povezovanje Prekmurj a z dru;gimi slovenskimi deželami v avstrijski polovici monarhije. Dolžina vseh prog je konec ob- dobja prekoračila 1700 km. Vanje so bile vlo- žene ogroimne vsote izključno tujega kapitala.- V pomorskem osebnem prometu se je v Trstu uveljavil pamik že v predmarčni dobi predvsem po zaslugi avstrijskega Lloyda. To- da vse do odprtja Sueškega kanala se zlasti v tovornem prometu m^očno uporabljajo jadr- nice. Se leta 1867 je bilo v Trstu 119 jadrnic z nosilnostjo nad 50.000 BRT in le 70 parni- kov z nad 34.000 BRT nosilnosti. Nato pa zač- ne tonaža pamikov izredno hitro naraščati, jadrnice pa izginejo. Pomorski promet se skoncentrira v Trstu, medtem ko druga pri- stanišča v glavnem stagnirajo na ravni 18. stoletja. Tu je bilo leta 1913 registriranih 246 ladij z blizu 700.000 BRT, leto pozneje pa to- naža naraste že na 816.000 BRT, kar je bilo nad 7/8 vsega brodovja avstrijske polovice monarhije. Celotni pomorski in železniški promet je v Trstu leta 1913 dosegel 6,147.000 t. V pomOTskem prometu Trsta je prevladoval nemški kapital (48'"/o), močan je bil tržaški italijanski kapital, toda tudi kapital jugoslo- vanskih ljudi, ki so po propadu jadrnic dolge plovbe prešli v Trst in se nato povečini po- italijančili, ni bil majhen; leta 1913 je še znašal 21 »/0.3 Posledica vsega tega je bila sprememba celotne strukture slovenskega gospodarstva. Številne panoge, ki so prej imele pomembno mesto v njem, so propadle. To velja npr. za fužinarstvo, ki je v glavnem do konca sto- letja v novih razmerah zaradi nerentabilnosti povsem propadlo. Modema železarska indu- strija, kolikor se je razvila na slovenskih tleh, je zrasla samo na tradicijah starega fužinar- stva in v njem izvežbanih delavcev. Sicer pa so rudo in premog za plavže poslej uvažali. Mehanska revolucija, njej sledeča industrij- ska proizvodnja in uvoženi industrijski izdel- ki so vso to dobo uničevali obrtnika. Propadle so cele, nekdaj zelo razvite obrti (npr. tkal- ska, predilniška, barvarska, usnjarska itd.). Tak položaj obrti je prisilu državne oblasti, 130 da so z novim ohrtnim zakonom odpravile obrtno svobodo, uvedeno leta 1859, ker so skušale zavreti propadanje obrtnikov. Kakor so izginile stare oblike manufakturne in za- ložniške proizvodnje, tako so bile tedaj uni- čene tudi stare oblike prometa, od katerega so živele večje množice ljudi, kakor pa jih je mogla zaposliti nova oblika prometa. S cest (blizu 3750 km državnih in deželnih), ki so poslej vso dobo obdržale pomen predvsem za krajevni promet, je izginil nekdaj živahen promet, propadle so številne obcestne gostil- ne, opuščene so bile poštne postaje ob njih, življenje ob njih je zamrlo. Celi podeželski predeli (Gorenjska, Notranjska, Kras) so iz- gubili dohodke zaradi po- železnicah uničenega prevozništva in tovomištva. Izginja tudi bro- darstvo. Zaradi novih, cenejših in hitrejših prometnih sredstev so se podjetja osredoto- čila ob novih prometnih krajih ah. v njihovi bližini. Šele tedaj nastajajo za naše razmere nekoliko večja industrijska središča. Velike delniške družbe, ki se javljajo od 60. let dalje, so položile roke na nekatere poslej poglavitne veje proizvodnje in so igrale v vsem nadalj- njem razvoju gospodarstva najpomembnejšo vlogo. Prav tako se je tudi velika trgovina koncentrirala ob glavni železniški progi. Tudi marsikatero prejšnja pomembno trgovsko središče je izgubilo svoj pomen. M^očno pa je porasla prometna vloga Trsta, ki se je v ne- kaj desetletjih razvil v emporij velike habs- burške monarhije. Sele od konca stoletja dalje se zelo dvigne vloga Trsta tudi kot in- dustrijskega središča (tretjina prebivalstva živi od trgovine in prometa, tretjina cd indu- strije). Pri rasti Trsta v velemesto in prista- nišče evropskega ter svetovnega pomena je imelo precejšnjo vlogo tudi njegovo nep'O- sredno slovensko zaledje. Tako se je tržaško prebivalstvo v letih 1869—1910, ko je doseglo število 229.510, dvignilo z naravnim prirast- kom le za 18 "/o. Vse drugo so bili priseljenci, med njimi tudi veliko Slovencev. Pred prvo svetovno vojno je bil Trst največje slovensko mesto. V njem so leta 1910 našteli 56.916 Slo- vencev (Ljubljana z okolnimi urbaniziranimi naselji je štela le nekaj snad 50.000 prebival- cev).* Trgovina se vedno bolj specializira in se deli na stroke. Trgovina na veliko in tranzit- na trgovina sta postali domena predvsem tu- jega kapitala, vloga domačih grosistov prejš- njega obdobja je naglo padala. Z novimi prometnimi potmi so se na široko odprla vrata tuji konkurenci in tujemu ka- pitalu na slovenska tla, ki je, kakor že reče- no, preoikret v prometu tudi financiral. Vedno večja je biLa prevlada tujega nemškega kapi- tala, zlasti z Dunaja, ki se je povezoval še z drugim zunanjim kapitalom (v prvih de- setletjih francoskim, a nato s kapitalom iz Nemčije). Pri tem se je tudi nemški kapital iz slovenskih dežel p-ovsem naslonil nanj, oziroma se je povezoval z njim. Tudi v Trstu, kjer je bil domači italijanski kapital precej močan, je gospodarstvo vse bolj prehajalo v roke nemškega kapitala. Nemška buržoazija je torej gospodarsko vedno bolj obvladovala slovenske dežele in si prek njih gradila most na Trst, na Jadran. Proti nemškemu kapitalu je bil slovenski kapital, ki je nastajal v manj- ši meri in ob hudem pritisku nadmočnega tu- jega kapitala, skoraj nebogljen in nemočen. Nadmoč tujega kapitala, ki se je večala z iz- koriščanjem našega naravnega bogastva, je ovirala nastanek in razvoj slovenskega ka- pitala. Ob koncu dobe je bilo razmerje med njima približno 1 :10, če upoštevamo samo vsote kapitala, vloženega v industrijo v slo- venskih deželah.^ Bistveno se je menjala tudi agrarna gospo- darska struktura. Rekli smo že, da se je kmečki gospodarski obrat šele po zemljiški odvezi povsem individualiziral. Se pomemb- neje pa je bilo, da je tedaj podeželje zelo naglo izgubljalo neposredne povezave z ne- agramimi panogami, ki so bile tako značilne za prejšnja obdobja in ki so dajale možnost življenjske eksistence velikemu delu prebi- valstva na vasi. Slovensko podeželje je dobilo mnogo bolj agraren značaj, kakor pa ga je imelo dotlej. Manufaktuma in založniška proizvodnja, krajevno v veliki meri povezana na podeželje, a prav tako tudi na delovno silo z vasi, sta izginih. Vse bolj se je krčila tudi domača obrtna dejavnost, ki je bila mnogo- kje precej pomembna dodatna dejavnost va- škega prebivalstva.' Ni več zaslužka od fuži- narstva in z njim povezanih dejavnosti. Konec je tudi v prejšnjih stoletjih tako živahne kmečke trgovine. Kmet se vse bolj omejuje le na prodajo svojih pridelkov na lokalnem tržišču. Odpadli so zaslužki od prevozništva in brodarstva zaradi revolucije v prometu. Vehk del podeželskega prebivalstva je zaradi vsega tega izgubil večji ali manjši delež prejš- njega dodatnega zaslužka ali pa celo življenj- sko eksistenco. Kmeta je pritisnila tudi moč- na tuja konkurenca. Tako je tudi pri nas v 60. in v začetku 70. let dotok ruskega in celo ameriškega žita na evropski trg vplival na znižanje cene temu tedaj za kmečko gospo- darstvo važnemu pridelku. To znižanje cene je kmet občutil še tohko bolj, ker je mora) ob istem času plačevati odškodnino za zem- ljiško odvezo. Uveljavljanje kapitalizma na- sploh in še posebej na podeželju je občutil zlasti kmet, ki je tedaj izgubil vrsto prejšnjih dodatnih virov zaslužka in prihajal pod pri- tisk kapitalističnih tržnih in drugih odnosov. Zaradi tega in vrste drugih za kmeta neugod-: 131 nih okoliščin (npr. prevladujoča drobna kmeč- ka posest, visoki davki itd.) se je začelo pro- padanje slovenskega kmeta, ki je od 70. let dalje dobUo množični značaj. Sorazmerno počasna industrializacija na slovenskih tleh pa viška delovne sile s podeželja in ekspro- priiranih kmetov ni mogla v celoti zaposliti. Slovensko ozemlje je zajelo množično izse- ljevanje v tujino in ne samo beg v mesta. Neposredna posledica tega izseljevanja, ki se je usmerjalo zlasti v zahodnoevropske države in Sev. Ameriko — čeprav je seglo na vse kontinente — je bila, da je v vsem tem obdobju rast prebivalstva na slovenskem območju zaostajala za razvojem v Evropi sploh in v habsburški monarhiji posebej. Pri tem je bil naravni prirastek tudi v tem ob- dobju sorazmerno visok, čeprav se je natali- teta tedaj (hkrati seveda z mortaliteto) pre- cej zmanjšala. Leta 1910 so Slovenci dosegli le 118,8'»/o števila iz leta 1846, a v celotni monarhiji je v istem času prebivalstvo do- seglo 157,5'"/o. Število Slovencev je v odnosu do števila prebivalcev mmarhije vedno bolj padalo. Se leta 1880 je odstotek Slovencev v monarhiji bil 5,2 '"/o, a leta 1910 je padel že na 4,5 "/o. Po statističnih ocenah se je izselilo iz sedanjega ozemlja SR Slovenije v letih 1850—1910 okoU 300.000 do 350.000 ljudi, kar je bilo 55 "/o vsega naravnega prirastka, ki se računa na okoU 550.000. To pa je bUa kar četrtina vsega prebivalstva Slovenije, ki je štela tedaj okoli 1.200.000 prebivalcev. Agrar- na kriza, ki je zajela slovenskega kmeta, se kaže ob izseljevanju tudi kot eksistenčna kri- za vsega slovenskega naroda. Odstotek kmeč- kega prebivalstva je zlasti od 80. let naprej naglo padal (na ozemlju današnje SR Slove- nje je leta 1880 bilo še 81 V«, leta 1910 že samo 67 °/o kmetov), a odstotek mestnega je neprestano rastel. Leta 1910 je Ljubljana šte- la 41.700, Gorica 31.000, Celovec 29.000 in Ma- ribor 28.000 prebivalcev; vsa druga mesta so bUa mnogo manjša.' Seveda se je stanje v kmetijstvu v vsem tem obdobju polagoma zboljševalo in je iz- ginjala zaostalost prejšnje dobe. Po zemljiški odvezi je kmetijstvo napredovalo tako v teh- ničnem pogledu kakor tudi glede intenziv- nejšega obdelovanja plodnega zemljišča. Pra- ha se je popolnoma opuščala. Tudi srednji in mali kmetje so vedno bolj uporabljali železni plug, ki je okoli 1900 prevladal, in so z naj- osnovnejšimi stroji zboljševah svoj poljedel- ski obrat. V gnojenju je seveda prevladoval hlevski gnoj. Uporaba imietnega gnojila je bUa še vedno majhna in omejena predvsem na veleposest in velike kmetije. Na velepo- sestvih se je sploh najhitreje uveljavljal mo- dernejši način kmetijstva. Gojila so zelo po- gosto, v nasprotju s kmetijami, samo manjše število kultur in so obdelovala svojo zemljo predvsem z najeto delovno silo. Njim so po- časi sledila veUka kmečka posestva zlasti na Koroškem, Gorenjskem in tudi v nekaterih delih slovenske Štajerske. Ob koncu obdobja imajo veleposestva vse kapitalistične značil- nosti: uporabljajo modema tehnična sredstva, izvedla so specializacijo kultur in so delala z najeto delovno silo. Zelo je v tem obdobju napredovalo vino- gradništvo in sadjarstvo. Toda najboljši vino- gradi so bili v rokah veleposestnikov; nepre- stano se je večala njihova posest tudi v rokah meščanov, tujci pa so med njimi ponekod prevladovali. Sadjarstvo se je v nekaterih področjih, kakor npr. na Štajerskem, Gori- škem pa tudi na Kranjskem in Koroškem zelo razmahnilo. Napredovala je živinoreja in se je počasi dvigalo število glav živine v po- sameznih pianogah. Gozdarstvo je bilo pri kmečkih gospodar- stvih praviloma ekstenzivno še ves ta čas. Zato je mogel kmet, ki je imel na splošno le majhne površine gozdov, izrabiti gozd le en- krat na dolga desetletja. Pri redkih velikih kmetih z večjo površino gozdov in zlasti pri veleposestnikih, ki so si ob odpravljanju ser- vitutov znali obdržati večji del najboljših gozdnih površin, pa je bil gozd stalno oskrbo- van in jim je dajalo gozdarstvo stalen vir dohodkov. Na vasi so v tem obdobiu z redkimi izje- mami izginile lesene hiše. Cim bolj gremo h koncu obdobja, tem bolj so bile hüe krite z opeko. Slamnato streho so dalj časa obdržala gospodarska poslopja. Kmet se je vedno bolj oblačil v kupljena oblačila in doma izdelana so izginjala. Vasi blizu mest so se začele že v večji meri urbanizirati in ponekod so jih začeli tudi šteti v širše mestno področje. Površina obdelovalne oziroma kulturne zemlje sploh se v tem obdobju praktično sko- raj ni povečala, vendar pa se je znotraj nje porazdelitev na posamezne kmetijske panoge precej spremenila. Se največ plodne zemlje so v tem času pridobili z regulacijskimi ukre- pi, krčenje dejansko ni več prihajalo v poštev. Nasprotno, do konca stoletja so se gozdne površine celo nekoliko povečale. Se večje spremembe so nastale v izrabi obdelovalne zemlje v poljedelstvu. Pogla\'itne obdelovalne površine, njive, vrtovi in vinogradi, so se po zemljiški odvezi do konca obdobja precej po- večale. Narasle so cd 17,7 Vo v letu 1870 na 21,3 «/o v letu 1900. Njivske površine pa so se dejansko povečale za še višji odstotek, ker so se površine vinogradov v tem času zmanjšale. Tudi pašniki so se v tem obdobju še naprej zmanjševali, v precejšnji meri tudi kot po- sledica odpravljanja servitutnih pravic. Delo- ma so se na njihov račun povečale tudi gozd- 132 ne površine. V istih letih je bilo razmerje pašnikov in gozdov 23,9'»/o : 41,1 »/o oziroma 17,97 Vo : 43,96 "/o. Le malo, predvsem v korist njiv, so se zmanjšale površine travnikov: od 17,3'Vo v letu 1870 na 16,84 »/o v letu 1900. Na intenzivnejšo izrabo tal in boljše obdelo- vanje kažejo tudi spremenjena razmerja po- vršin med posameznimi kulturami, ki jim moramo slediti v poisameznih slovenskih de- želah. Na slovenskem Štajerskem in Kranj- skem so se proti koncu stoletja precej pove- čale površine, posejane s pšenico, krompirjem in krmilnimi rastlinami, upadale pa so povr- šine, posejane s slabšimi zvrstmi žitaric (zla- sti ječmenom in ovsom). S ikoruzo posejane površine so se na slovenskem Štajerskem po- večale, na Kranjskem pa so se zmanjšale. Na intenzivnejše obdelovanje kaže tudi piorast strniščnih pridelkov (zlasti ajde). Spremembe se javljajo tudi glede industrijsMh rastlin. Lan in konoplja počasi izginjata iz seznama kulturnih rastlin slovenskega poljedelstva. Od začetka 60. let dalje pa se je vedno bolj širil hmelj. Sprva na večjem številu različnih področij (npr. v Savinjski dolini, okoli Slove- njega Gradca, v Slovenskih goricah, Šmarju pri Jelšah), toda po letu 1895 se je hmelj uveljavil predvsem v Savinjski dolini, kjer je postajal deloma celo monokultura. Malo pred prvo svetovno vojno so^ ga gojili na okoli 1200 ha in so ga leta 1913 pridelali okoli 10.000 centov. Tehnično izboljšano in intenzivnejše obdelovanje je seveda dvigalo hektarski doi- nos (samio za primer: hektarski idoncs pšenice je bil leta 1849 6,8 q, a v letih 1903/12 je bil poprečno 9,2 q), vendar je ta donos močno zaostajal za najbolj razvitimi habsburškimi deželami. Ker je zaradi rasti industrije nara- ščalo število mestnega prebivalstva in delav- stva, je bil primanjkljaj žita vedno večji, kriti pa ga je bilo^ treba z uvozom iz tujine. Potem ko je vinogradništvo zaradi peronospore in nato še trtne uši utrpelo veliko škodo, so ^/inograde obnovili na podlagi ameriške trte in je od 80. let dalje zopet hitro napredovalo. Vendar se je površina vinogradov z izjemo okoli leta 1895 postopoma zmanjševala. Toda kljub manjšanju površin se je odnos na hek- tar in celotni pridelek bistveno povečal. Ta razvoj seveda ni bil povsod enak. Največji uspeh so idosegli na slovenskem delu Staj er-, ske, kjer je bilo 1913. leta 19.368 ha vinogra- dov, ki so v petletju 1904 do 1908 daU 755.175 hI vina. Na Kranjskem je .površina vinogradov padla z 10.913 ha v letu 1870 na 9.799 ha v letu 1913: petletni donos pa se je dvignil od 231.696 hl v petletju 1875/9 na 235.409 hI v petletju 1904/8. Na Goriškem je ob neznatnem povečanju vinogradniških po- vršin (za ok. 500 ha v istem obdobju na 6.425 ha) pridelek zelo narastel (od 89.825 na 124.739 ha).8 Po zemljiški odvezi se je z uveljavljanjem novih pasem (zlasti po 1870), z naprednejšim načinom krmljenja (kisla krma, rezanica itd.) in z dvigom hlevske živinoreje sploh, ki jo forsirajo kmetijske družbe in državne oblasti s posebnimi zakoni (npr. na Štajerskem leta 1868 in 1890; na Kranjskem leta 1890), živi- noreja zelo dvignila. Poleg precejšnjega za- časnega upada ob višku agrarne krize okoli leta 1900 kaže živinoreja v tem ^obdobju tudi neprestano upad,anje ovčereje, ki se ob začet- ku 20. stoletja obdra le v alpskem svetu, v Brkinih in Cičariji, in kozjereje (koze so npr. že leta 1875 prepovedali v kraških predelih). Močno pa se je dvigala prašičereja, v kateri so se slovenske dežele pribHžale avstrijskemu poprečju, in prav tako tudi govedoreja (v zač. 20. stol. na Kranjskem 44,2 na km^, avstrijski popreček 49,89 goved). V slovenske dežele so v tem času hodüi kupovat živino ne samo iz monarhije, marveč tudi iz Nemčije in Italije. Konjereja se je do leta 1890 dvigala, nato pa je število konj stagniralo. Mule in osle so go- jili le v Primorju. Razvoj in stanje živinoreje v avstrijskem delu slovenskega ozemlja — to- rej brez Prekmurja — kaže naslednja tabela: Ne glede na ta napredek kmetijstva pa je : slovenski kmet v vsem tem obdobju propadal.; Orisani dvig agrarne iproizvodnje ni mogel j nadomestiti izgub dohodkov, ki so sledile poj zemljiški odvezi v gospodarski strukturi na i Slovenskem. Ker je kmetu v prvih dveh de-j seilet jih po zemljiški odvezi zaradi odplače-j vanja odškodnine oziroma zaradi davkov in I 133 zaradi nujnega vlaganja sredstev v svoj go- spodarski obrat primanjkovalo denarja, se je že tedaj začelo zadolževanje podeželja. Izguba dohodkov po revoluciji v prometu, go- spodarska kriza okoli leta 1873, konkurenca tujega žita in začasni upad vinogradništva so kmalu zatem kmeta še bolj prizadeli in kmeč- ki dolgovi so tedaj močno narasli. Zadolžitev je tudi še pozneje naraščala in, ko je agrarna kriza prihajala v vrhunec, je büo okoli leta 1890 na kmečkih posestih v slovenskih deže- lah vknjiženih za okoh 120 milijonov goldi- narjev dolgov. Vsekakor je precej velik od- stotek dolgov šel na račun izplačil dednih deležev in dot z grunta po zakonu o dedova- nju iz leta 1868, po katerem dobe vsi otroci s posestva enake deleže. Na Kranjskem je tako iz tega naslova odpadlo kar 35 "/o, na Koroškem 28 */o, na Štajerskem 21 a na Primorskem 10 "/o vseh dolgov. Ker so bili pogoji za posojila v hranilnicah zelo hudi in so bile obresti pri raznih oderuhih, kjer si je kmet sposojal denar, zelo visoke (poprečno 15 do 60'/o, a tudi 100 */o in več), se je začelo gospodarsko propadanje kmetov v obsegu, ki smo ga že omenili. Samo na Kranjskem je v letih 1868 do 1893 prišlo na dražbo 10.190 kmetij ali skoraj sedmina vseh kmečkih go- spodarstev oziroma poprečno 400 na leto. Če- prav je bilo število na dražbo danih kmetij na Štajerskem in Koroškem nekoliko manjše, je šlo torej na slovenskem ozemlju v tem obdobju izredno veliko število kmetij na bo- ben. Posamezne kose zemlje pa so v velikem številu prodajali tudi kmetje sami, da bi se rešiU popolnega propada. Pri tem kmečka zemlja ni prihajala samo v last velikih kme- tov in veleposesti, temveč so jo kupovali tudi meščani, podjetniki, trgovci, advokati itd. in je prehajala v roke raznih bank. Ob severni etnični meji so si jo pridobivali tudi tuji nemški meščani in denarni zavodi pa tudi nemške raznarodovalne organizacije, ki so nanjo naseljevale nemške kmete pod ugodni- mi pogoji. V takih pogojih se je kmečka posest še bolj drobila in diferenciacija na vasi je še bolj napredovala. Medtem ko se je na eni strani krepila maloštevilna vaška buržoazija, je na drugi strani neprestano rastla drobna kmeč- ka posest. To je pripeljalo do posestne slike, ki je bila tako značilna za slovensko ozemlje ob koncu obravnavanega obdobja. Leta 1902 so na Slovenskem povsem prevladala mala posestva. Na vsem slovenskem ozemlju brez Prekmurja in Beneške Slovenije je bilo 12,5 */o kmečkih gosp>odarstev z manj kakor 0,5 ha zemlje in 23,3 "/o z zemljo od 0,5 do 2 ha, torej kar 35,8 */o ali tretjina kmetov je imela manj zemlje, kakor je bUo potrebno za življenje. Zemlje od 2 do 5 ha je imelo 21,5'/o kmečkih gospodarstev. Torej je imela več kakor polovica kmetov (57,3 "/o) najmanj- ša ali majhna posestva, na katerih so živo- tarili. Srednjo velikost cd 5 do 10 ha je imelo 18«/o kmetij, od 10 do 20 ha zemlje 15,3 "/o, velike kmetije od 20 do 50 ha so zavzemale le 7,8 */o in so bile predvsem na področjih samotnih kmetij v gorskem svetu. Manjša ve- leposest do 100 ha je zavzemala 1,1 Vo zemlje, a veleposest z nad 100 ha površin le 0,5 '/o vseh kmetijskih površin. Seveda so bile pre- cejšnje razlike po pokrajinah. Pa tudi kmetij enakih velikosti ne moremo vedno primerjati med seboj tako zaradi kvalitete zemljišč ka- kor zaradi možnosti za prodajo pridelkov. Največ je bilo majhne posesti do 5 ha na Pri- morskem in severovzhodnem Štajerskem, kjer je povsod bila v večini, najmanj pa na slovenskem Koroškem. V vsej koroški deželi je 3,1 Vo prebivalstva imelo 41 «/o celotne kme- tijske površine. Zlasti v slabem položaju so bili viničarji na Štajerskem in deloma Kranj- skem, ki so živeli na tuji zemlji in obdelovali tuje vinograde. Zaslužek jim deloma pla- čevali v naturalijah. Podoben položaj so imeli kmečki delavci ali težaki na grofovskih vele- posestvih v Prekmurju, kjer je bilo tudi zelo visoko število kmečkih gospodarstev do 2 ha velikosti. Tako razdrobljena, prevladujoča majhna posest seveda ni dajala dovolj mož- nosti za življenje vsem, ki so ostajali na njej. Mnogi, tudi gospodarji teh posestev, so hodili na sezonsko delo, so delali v dnini in se pre- življali z drugim občasnim delom na vasi. Nastajal pa je v večjem številu na vasi tudi vaški Proletariat, ne samo kot stalno zapo- sleni hlapd in dekle na veleposestvih in več- jih kmetijah, marveč tudi kot obča.sno zapo- sleni in so se s težavo preživljali. Ne ravno majhno število je bilo domačih članov druži- ne, ki so vse življenje ostali na domačiji, in tudi občinskih revežev, ki so hodili od hiše do hiše, ter beračev. Vsi ti so v nekem smislu morali ostati na vasi, ker v mestu, industriji, trgovini, prometu itd. niso dobili zaposlitve, v tujino pa iz različnih vzrokov niso hoteli ali mcgli.8 Industrija in fploh celotno neagramo go- spodarstvo je raslo, kakor že rečeno, prepo- časi, da bi našli v njem zaposlitev vsi, ki jih podeželje ni moglo preživeti. Vendar je ta trditev le relativna, to je, v odnosu do mase podeželskega prebivalstva, ki je bežalo v me- sto (in tujino). Na slovenskem Štajerskem in na Kranj- skem je bilo po statističnih podatkih leta 1852 116 podjetij z okoli 6600 delavci, leta 1912 pa je bilo že 441 podjetij z okoli 36.200 zaposle- nimi delavci. Ta dvig je bil časovno omejen predvsem na leta 1880 do 1910. Isti podatki kažejo tudi, da so bila podjetja sorazmerno 134 majhna. To pride še bolj do izraza, če ne upoštevamo majhnega števila res veUkih pod- jetij v metalurgiji in rudarstvu z večjo kon- centracijo proizvodnje in z okoli 2/7 vseh de- lavcev. Število podjetij v razmerju s številom prebivalstva pa je precej zaostajalo za avstrij- skim pcprečjem. Kljub prvotnemu upadanju obrti in propadu mnogih obrtnih panog je pozneje obrt, v veliki meri povezana z rastjo mest, precej narasla. Zlasti so se razvile gradbena, oblačilna, čevljarska in prav tako na novo nastajajoče razne tehnične, mehanič- ne in druge obrti. V zgoraj omenjenih deželah je obrt od 13.427 delavnic z 22.600 zaposle- nimi narasla na 22.657 delavnic z 42.300 za- poslenimi.8 Pcglavitne indiistrijske panoge tako po vlo- ženem kapitalu in koncentraciji proizvodnje kakor tudi po številu delavcev so bile rudar- stvo in metalurgija" ter lesna industrija. Prav to pa jasno kaže, kako se je tuj kapital usmerjal v eksploatacijo slovenskega narav- nega bogastva. V rudairstvu je bilo v tem ob- dobju premogovništvo na prvem mestu in je nadomestilo povsem propadlo pridobivanje železa. V njem močno prevladuje leta 1873 tudi z dunajskim kapitalom ustanovljena Trboveljska premogokopna družba (TPD). V njej je do leta 1880 prevladal francoski kapi- tal in je spravila v svoje roke večino in naj- pomembnejše premogovnike na slovenskih tleh in celo zunaj njih (poleg Trbovelj npr. že leta 1880 Zagorje in Hrastnik, leta 1885 Kočevje, a že 1881 Rašo v Istri in 1885 Kra- pino v Hrvatskem Zagorju). Prehajala pa je tudi na drugo proizvodnjo (steklarne itd.). Poleg premogovnikov, ki jih je obvladala TPD, so nastali le še nekateri manjši (Vele- nje, Vremski Britof, Šentjanž). Zlasti naglo je rastla nmožina izkopanega premoga po zgradnji celotne južne železnice v rudnikih trboveljskega revirja. Od okoli 77.8001 leta 1858 je poskočna na okoli 1,107.400 t v letu 1913. Celotna proizvodnja premogovnikov na Slovenskem pa je leta 1913 pri blizu 7600 za- poslenih znašala okoli 1,400.0001.» Rudnike svinca je že leta 1868 večinoma zajela delni- ška družba Bleiberger Bergwerks-Union, njen najvažnejši rudnik je bila Mežica, ki se je tehnično zelo razvijala. V Mežici so leta 1913 proizvedli skoraj 7000 t svinca in manjše ko- ličine molibdenovega in cinkovega koncentra- ta. Tudi rudnik živega srebra v Idriji je po letu 1880 doživel precejšen tehničen napredek, ki je omogočil večjo proizvodnjo kljub vedno nižjemu odstotku kovine v rudi. Leta 1913 je bilo v rudniku zaposlenih skoraj 1300 delav- cev in proizvodnja živega srebra je dosegla okoh 8.200 q (pri 1,3 milijona q rude).*^ Med železarskimi podjetji so bila večjega pomena štiri: na Jesenicah, v Storah, na Rav- nah in v Prevaljah, ki pa je bilo konec 90. let preneseno na Zgornje Štajersko. Seveda so v tem obdobju nastajala tudi druga, nova, vendar manjša železarska podjetja. Jeseniško železarno je ustvarila Kranjska industrijska družba (najprej domači nemški, nato tuji du- najski in berlinski kapital), ustanovljena leta 1869, potem ko je povezala stare propadajoče fužine v novo podjetje. V moderno železarno jo je spremenil šele dunajski in berhnski ka- pital, ki je podjetje s svojim posegom (1880) reSü iz krize. Preusmerjala se je v predelo- valne obrate (valjama, žicama) s pomočjo martinovk. Naglo je rastla zlasti potem, ko se je povezala z modernim plavžarskim sre- diščem, ki ga je ista družba zgradila leta 1897 v Skednju pri Trstu, kamor je rudo in pre- mog oäroma koks uvažala po morju in pro- izvodnjo močno pocenila. V treh plavžih je bila tu proizvodnja surovega železa leta 1913 že 1,1 mihjona centov.'' KID je zalagala ve- lik del tudi drugih železarn s surovim žele- zom. Železarna na Ravnah se je po zgraditvi martinovk (1881) preusmerila predvsem v proizvodnjo jekla in je leta 1890 imela 320 delavcev. Železarna Store, ki se je dvignila šele po letu 1877, ko jo je prevzel dunajsko- graški kapital, je osredotočila dejavnost pred- vsem na valjamo in livamo. Vsa druga manj- ša, starejša in tedaj nastajajoča podjetja so vezala svoj obstoj na razno specifično proiz- vodnjo predvsem za domačo potrošnjo. Taka so bile razne livarne, tovarne za poljedelsko orodje (zlasti za kose in srpe), razne strojne tovarne, tovarne ključavnic, emajürane poso- de itd.** Posebej je v metalni industriji ome- niti še topilnico bakra v Slovenski Bistrici (1870) in cinkarno v Celju (1873), ki je leta 1913 imela 100 delavcev ter 14.000 q cinka in 2000 q cinkovega prahu proizvodnje. Lesna industrija je bUa v največji meri vezana na izdelovanje polfabrikatov, v vehki meri še na osnovi vodnih žag, ki jih je bilo na slovenskem ozemlju leta 1913 še okoli 2500. Tudi parne žage (leta 1913: 35), ki so se razvijale predvsem po letu 1870, so se le deloma vezale s proizvodnjo končnih izdel- kov. Tako so v Verdu delali parkete, a v Piv- ki vezane plošče. Druga podjetja te vrste so izdelovala čevljarska kopita, merila, impre- gniran les, plutovinaste izdelke in tudi pohi- štvo (npr. Di;plica, leta 1910). Vendar so v proizvodnji pohištva ves čas prevladovah mizarji, ki so se ponekod osredotočili v več- jem številu (Solkan pri. Gorici, Šentvid pri Ljubljani). Tovarne papirja v Vevčah, Rade- čah in Goričanah so se v veliki meri moder- nizirale in deloma tudi specializirale. Vevče z Goričanami, ki ju je povezala graška družba Leykam-Josefstahl (prevlada dunajskega ka- pitala, družba je že leta 1887 kupila tudi pa- 135 pirnico v Podgori pri Gorici), sta leta 1912 proizvedli že 1218 vagonov papirja; tovarna celuloze v Goričanah pa še posebej producira lesovino in celulozo (leta 1914: 140 oziroma 198 vagonov). Večja kemična industrija — seveda v slo- venskih razmerjih — je nastajala šele v drugi polovici 19. stoletja, vendar je šele s tovarno v Rušah tik pred razpadom monarhije dobila tedaj edino bazično podjetje. Sicer pa so bile v tej stroki le tovarne, ki so proizvajale pred- vsem končne produkte (milo, klej, smodnik, barve, oksidi, loščala itd.). Le redke so dajale surovine za druge tovarne (npr. tovarna ke- mičnih izdelkov v Hrastniku žvepleno in sol- no kislino, kalijev soliter, superfosfat, sodo, kromove soli itd.). Po propadu steklarskih podjetij na Pohorju sta obratovali le steklarni v Zagorju in Hrastniku. Tekstüna industrija je imela eno središče v Ljubljani (predilnica in tkalnica, ki dela do leta 1910; tovarna trikotaže od leta 1899), drugo pa v Preboldu, kjer je po letu 1886 ostala tkalnica, predilnico pa so pren^li v Litijo. Leto poprej je nastala velika predilni- ca in tkalnica tudi v Tržiču. Več manjših pod- jetij te stroke je büo še v drugih podeželskih krajih.i« Poleg usnjame v Šoštanju in Kranju (1830) so nastale v tem obdobju še usnjame v Smart- nem pri Litiji, Konjicah in Ljubljani; v Trži- ču pa je poleg usnjame delala tudi tovarna čevljev (1911). Večji obseg je dobivala tudi industrija gradbenega materiala. Zelo številne cipekame so nastajale zlasti v bližini večjih mest. Precej pogoste so bile tudi apnenice, cementarne pa so nastale v Trbovljah (1873), na Zidanem mostu, v Kamniku in na Dovjem. Ob posameznih večjih (npr. tobačna tovarna v Ljubljani) in vrste manjših tovarn raznih strok (npr. tovarne klobukov, slamnikov, dež- nikov itd.) se je uveljavljala tudi raznovrstna prehrambena industrija (parni in valjčni mlini, tovarne testenin, pivovarne, oljarne, tovarne za ribje konserve, za predelavo mesa, tovarne čokolade in bonbonov, tovarna žitne kave itd.). V indiistirijo se je začela že ob koncu 19. stoletja uvajati tudi električna energija. Po- leg central, ki so služile za mestno razsvet- ljavo, so se javljale majhne centrale tudi v nekaterih podjetjih. Prva večja hidrocentrala, s katero bi mogli označiti začetek elektrifika- cije slovenskega ozemlja, pa je bila zgrajena v Završnici (2500 KW) šele v letih 1912—15 na deželne stroške. V istih letih so gradili tudi že hidrocentralo na Dravi pri Fali. Stekla je šele leta 1918 in je dajala s sedmimi turbi- nami 35.150 KW. Toda zalagala in krila naj bi potrebe industrije v Gradcu (in celo Du- naju)." Velika večina vsega neagramega gospodar- stva je bila v rokah tujega kapitala. Iz tega povsem jasno sledi, kako težak in dolgotrajen, a hkrati tudi le deloma uspešen je bil boj za formiranje slovenskega kapitala. Njegov na- stanek in organizacija pa sta bila največje važnosti ne samo za slovensko gospodarstvo, marveč hkrati tudi za obstoj slovenske samo- bitnosti.'s Na Slovenskem so sicer že zgodaj nastajale deželne hranilnice (npr. Kranjska hranilnica, ustanovljena leta 1820), od začetka 60. let da- lje pa tudi mestne in okrajne hranilnice. To- da bile so večinoma nemške. Tudi Kranjska hranilnica je bila v rokah ljubljanskih nem- ških grosistov. Mestne hranilnice pa so ob- vladali Slovenci predvsem tam, kjer so tudi v občinskih svetih imeli večino. Tako je bilo leta 1913 med 25 mestnimi hranilnicami le 13 v slovenskih rokah. Ti zavodi so zbirah kapital predvsem v obhki vlog, ki so jih nato vlagali v hipctekame Icredite. Ko je propadel velikopotezni načrt z ustanovitvijo slovenske zavarovalne banke (Prva občna zavarovalna banka Slovenija) v začetku 70. let, so Slovenci prenesli težišče na zadružne hranilnice in druge zadružne organizacije, ki so bile za nastanek slovenskega kapitala zelo pomemb- ne. V interesu gospodarske osamosvojitve Slovencev pred nemškim kapitalom in z na- menom, da podpirajo dvig slovenske indu- strije, obrti in trgovine, so začele leta 1872 nastajati zadružne hranilnice po češkem vzo- ru in po sistemu Schultze-Delitsch. Do leta 1894 je zraslo že 81 takih kreditnih hranilnic. Ker te zadruge niso v večji meri prišle v po- štev za kreditiranje v vedno večjo krizo pa- dajočega kmeta, so od leta 1894 dalje nastajale kot oblika kmečke samopomoči zadružne hranilnice in posojilnice po Reifeisnovem vzoru in številne druge zadruge. Do leta 1910 je število teh hranilnic zrastlo v slovenskih deželah že na okoli 560 in njihov kepital je narasel na več kot 200 milijonov kron. Toda tudi ta množina kapitala, ki je bila mnogo- krat večja od slovenskega kapitala, vloženega v industrijo, ni mogla več kakor samo za- vreti agramo krizo in izseljevanje slovenskih ljudi v tujino. Ce ne bi bilo prve svetovne vojne, bi agrarna kriza trajala dalje in z njo tudi kriza vsega slovenskega naroda. Toda prav ti dve zgoraj omenjeni zadružni akciji sta ustvarili vendar toliko m^očan kapital (v okviru obeh glavnih političnih strank, libe- ralne in klerikalne), da je ob koncu tega ob- dobja začel ustvarjati že zametke slovenskega finančnega kapitala in torej tudi zametke fi- nančne oligarhije v malem.'' V pravo bančno poslovanje so Slovenci po- novno posegli, tokrat uspešno, šele leta 1900, ko so ob podpori tudi češkega kapitala usta-, 136 novili Ljubljansko kreditno banko s 500.000 kron glavnice. Po prvih težavah se je banka hitro razvijala, se povezovala z dinagimi ban- kami in ustanovila več podružnic na Sloven- skem (Celovec, Trst, Gorica, Celje) pa tudi v Dalmaciji (Spht, 1902) in Bosni (Sarajevo, 1910). Leta 1912 je banka imela že 8 müijo- nov kron glavnice, miUjon kron rezervnih fondov in je razpolagala s 13 milijoni kron vlog. V Trstu se je slovenski kapital povezal s hrvatskim v leta 1905 ustanovljeni Jadranski banki. Slovenski bančni kapital (sem ni šteta podružnica Ljubljanske kreditne banke) je bil v odnosu do itahjanskega v Trstu kar precej močan. Tako so leta 1913 imele italijanske banke okoü 17 milijonov kron kapitala in rezerv, 52 milijonov kron vlog in okoli 116 mi- lijonov kron prometa, slovenski in hrvatski denarni zavodi pa so imeli 9 milijonov kron kapitala, 20 muijonov kron vlog in okoli 51 milijonov kron prometa. Ne glede na opisani porast slovenskega ka- pitala, ki se je akumuliral tudi še drugače, pa je tuji kapital v celoti obvladal vse velike investicije v slovenskih deželah. Kakšno je bilo stanje, samo en primer. V industrijskih naložbah je bilo leta 1907 iskupaj v slovenskih deželah in v Dalmaciji vključenih 49 delni- ških družb s 119,36 milijona kron kapitala, toda od tega je na slovenski in hrvatski ka- pital odpadla le vsota 4,8 milijona kron.^* Ka- pital, ki je dominiral na Slovenskem, je bil predvsem nemški, manj italijanski in drugi. Med nemškim kapitalom pa je močno prevla- doval tisti zunaj slovenskega ozemlja, iz habs- burške monarhije in iz Nemčije. Vodilno vlogo je vsekakor imel dunajski kapital, vendar v povezavi z nemškim rajhovskim in drugim evropskim kapitalom. Tiidi nemški kapital iz slovenskih dežel je bil z njim precej povezan. Italijanski kapital (seveda iz habsburške mo- narhije) je bil precej močan v Trstu in tudi v Gorid. Toda vlogo, ki jo je imel prej trža- ški italijanski kapital v slovenskem gospo- darskem življenju, je v tem času povsem iz- gubil v korist nemškega kapitala. Zato je, razimiljivoi, bUa tudi gospodarska rast slovenskega naroda počasna. Le počasi je rastla slovenska buržoazija in slovensko na- rodno gibanje je bilo ves ta čas izpostavljeno tujemu, predvsem nemškemu gospodarskemu, političnemu in kulturnemu pritisku. Sloven- ski kapital v odnosu do tujega, predvsem nemškega kapitala, kakor že rečeno, ves čas v podrejenem položaju, ni bü dovolj močan, da bi mogel iti v širšo gospodarsko dejavnost, zajemajoč celotno slovensko ozemlje. Na Pri- morskem je bil islovenski kapital ob koncu dobe vendar toliko močan, da se je uspešno ustavljal pritisku italijanskega. Tudi na Kranjskem, v osrednji slovenski deželi, je bilo še mogoče dovolj uspešno reševati vsaj neka- tere slovenske gospodarske probleme. Na slo- venskem Štajerskem je bilo to že nemogoče in je tudi v posameznih najvažnejših mestih (Maribor, Celje, Ptuj itd.) domači nemški kapital bil precej močnejši od slovenskega, čeprav so Slovenci v njih po številu precej nadkriljevali Nemce in nemškutarje. Se slab- še je bilo stanje na Koroškem, kjer je bil slo- venski kapital med vsemi slovenskimi deže- lami najšibkejši. V splošni krizi slovenskega naroda so se v takih razmerah Slovencem vedno bolj ožile možnosti za razvoj. Pod nemškim pritiskom so Slovenci od srede 19. stoletja dalje začeli zopet izgubljati na Koroškem in Štajerskem svoje narodnostno ozemlje. Severna etnična meja se je umikala počasi proti jugu (npr. severno od Celovca, v okolici Beljaka, v Apa- ški dolini itd.). V slovenskem narodnem gi- banju je pri vseh pohtičnih grupadjah vedno bolj dozorevala misel, ^da je rešitev slovenske narodne samobitnosti v povezavi z drugimi jugoslovanskimi narodi. Končna rešitev je bila ob razbitju monarhije nastala samostojna dräava Srbov, Hrvatov in Slovencev. Z njo pa so bile dane nove petispektive za razvoj slovenskega naroda.^* OPOMBE 1. W. Schiff, Österreichs Agrarpolitik seit Grundentlastung, Tübingen 1898; isti. Die Regu- lierung und Ablösung der Wald- und Weide-Ser- vituten, v Geschichte der österreichischen Land- und Forstwirtschaft imd ihrer Industrien 1848— 1898, Wien 1899; A Krošl, Zemljiška odveza na Kranjskem, Ljubljana 1941; razpravi M. Britov- šek. Razkroj fevdalne agrarne strukture na Kranjskem, Ljubljana 1964, in Razkroj fevdalne agrarne strukture in prehod na individualizirano kmetijstvo na Kranjskem. Kronika 8 (1960); V. Novak, Odkup in ureditev služnostnih pašnih pravic v Bohinju (Slovenija), Zbornik razprav filozofske fakultete, Ljubljana 1955. — 2. I. Mo- horič. Zgodovina železnic na Slovenskem, Ljub- ljana 1968; vrsto prog je opisal J. Jenko v Kro- niki 7. — 11,13 (1959—63, 1965) in drugje; omeni- ti je tudi zbornik Sto godina željeznica Jugosla- vije, Beograd 1951. O gospodarskem razvoju sploh B. Grafenauer, Slovenija — Gospodarstvo Slo- vencev med 1800 in 1918, glej geslo Slovenija v JE 7. — 3. Prim. F. Gestrin, Pregled' pomorstva v Slovenskem Primorju. Pomorski zbornik II, Zagreb 1962, str. 1499 si. in tam navedeno lite- raturo. — 4. V. Novak — F. Zwitter (redaktori), Oko Trsta, Beograd 1945; L. Berce, Budučnost Trsta u svetlu njegove prošlosti, Beograd 1964; I. Mihovilovič, Trst problem dana, Zagreb 1951; F. Gestrin, Pregled pomorstva v Slovenskem Pri- morju, o. C. — 5. F. Gestrin — V. Melik, Sloven- ska zgodovina od konca 18. stoletja do 1918, Ljubljana 1966. — 6. I. Mohorič, Problematika domače obrti v zadnjem stoletju. Slovenski etno- 137 graf 3—4 (1951). — 7. Poleg literature, navedene v prejšnji številki Kronike, glej še J. A. Amež, Slovenia in European Affairs. Reflections on Slovenian Political History, New York — Wa- shington 1958; za izseljenstvo J. Zavertnik, Ame- riški Slovenci, Chicago 1925 in S. Lipoglavšek— Rakovec, Slovenski izseljenci, Geografski vestniIc 22 (1950), str. 3 sL; 2. Sifrer, Izseljevanje s sloven- skega ozemlja. Prikazi 2 (1962). — 8. Glej zgoraj navedene avtorje: B. Grafenauer, M. Britovšek in V. Novak (tabela); poleg tega še J. Vošnjak, Socijalni problem in kmetski stan, Letopis Ma- tice Slovenske, Ljubljana 1885; Socialni proble- mi slovenske vasi I (I. Pire—F. Baš) in II (H. Maister F. Uratnik), Ljubljana 1938; Narodopisje Slovencev I—II, Ljubljana 1944, 1952 ter V. No- vak, Slovenska ljudska kultura, Ljubljana 1960, s tam navedeno literaturo; I. Vrišer, Goriška Br- da, Geografski zbornik, Ljubljana 1954; J. Ple- terski. Gospodarski faktorji narodnega in politič- nega usmerjanja kmečkega prebivalstva na Slo- venskem Koroškem v letih 1848—1914, Razprave in gradivo 3, (1963); F. Posch (Herausgeber), Der steirische Bauer, Graz 1966. — 9. Prim. B. Gra- fenauer, Slovenija — Gospodarstvo, JE 7. — 10. V. Simič, Istorijski razvoj našega rudarstva, Be- ograd 1951. I. Cemšiga, Rudarstvo LR Slovenije, Ljubljana 1959. — 11. J. Orožen, Zgodovina Trbo- velj, Hrastnika in Dola, I. Od početka do 1913, Trbovlje 1958; I. Vrišer, Rudarska mesta Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Ljubljana 1963. — 12. Rud- nik živega srebra v Idriji, Idrija 1960. — 13: Je- klo in ljudje. Jeseniški zbornik I, Jesenice 1964. — 14. Prim. I. Mohorič, Zgodovina obrti in indu- strije v Tržiču I.—III. Tržič 1957—65; Med Peco in Pohorjem, Maribor 1965. — 15. J. Sorn, Razvoj papirnice Vevče, Ljubljana 1956; prim. še avtor- jeve razprave v ZC 8 (1954) in 12/13 (1958/9). — 16. Za razvoj tekstilne industrije tega časa glej Tekstilci Jugoslavije, Zagreb 1966, str. 403-525; F. Kresal, Razvoj predilnice Litija ob 75. obletni- ci, Litija 1961. — 17. Prim. Die Grossindustrie Österreichs I—IV. Wien 1908—10. — 18. Prim. J. Križek, Die wirtschaftlichen Grundzüge des österreichischungarischen Imperialismus in der Vorkriegszeit (1900—1914), Praha 1963; A. Bili- movid, Nekoliko podatkov o delniških družbah v Sloveniji, Zbornik znanstvenih razprav 4 (1925). — 19. D. Schauer, Prva doba našega zadružni- štva, Ljubljana 1945; A. Ogris, Regulativne hra- nilnice, Prispevki h gospodarski statistiki Slove- nije, Ljubljana 1928; isti. Statistika kreditnih za- drug v Sloveniji za poslovno leto 1926, Zbornik znanstvenih razprav 6 (1928). — 20. Prim. B. Gra- fenauer, o. C — 21. Prim. F. Zwitter, Les prob- lemes nationaux dans la monarchie des Habs- bourg, Beograd 1960; nekoliko razširjeno delo je izšlo v slovenščini pod naslovom Nacionalni pro- blemi v habsburški monarhiji, Ljubljana 1962; isti. Die Nationale Frage in der Österreichisch- Ungarischen Monarchie 1900—1910, Budapest 1967; M. Mikuž, Slovenci v stari Jugoslaviji, Ljubljana 1965; D. Biber, Jugoslovanska ideja in slovensko narodno vprašanje v slovenski publi- cistiki med balkanskima vojnama v letih 1912— 1913, Istorija XX veka 1 (1959). 13»