CfiTJE. i;. OKTOBRA 1972 — gTEVIIJKA 41 — LETO XXVI — Cena 1 MPT i GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE . KONJICE, ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Kdor je besede predsed7iika Tita v intervjuju za »Vjesnik« poslušal prav, ne le na pol in s slabo vestjo, razume za kaj gre. To je bil poziv na boj proti vsemu, kar ni sociali­ stično, kar ni samoupravno, Jcar je proti interesom delav­ skega razreda v naši praksi. Kaj bi okolišali. Na pot smo šli in vprašali delavce, v imenu katerih in za katerih interes je Tito govoril. Kaj mislijo o Titovem zadnjem nastopu pred javnostjo. Kakš­ ne so njihove predstave o bo­ gataših, kaj mislijo o načinih kopičenja bogastva, kaj je po njihovem še sprejemljiva na­ grada za delo in kako storiti konec temu grdemu prisadu v nali stvarnosti? Tu je zdaj beseda delavcev: ELICA FORŠTNER, ki te 25 let za skromno plačo dela v žalskem Juteksu: Ko sem ga pGslu.šula, mi je bilo, kot bi govoril v mojem imenu. De­ lavci nismo tako zabiti, da bi ne videli okoli sebe 7judi, ki malo delajo, a dobro živijo. V Llbojah, kjer stanujem v hiši. ki ji stene v curkih za­ maka vlaga, je vikend. Pa ka­ kšen! Bila bi presrečna, če bi imela takšno hišo za stanova­ nje. Bojim se, da tudi zdaj delavci ne bomo upali z be­ sedo na dan. Bogat je zame že tisti, ki ima hišo, avto, vi­ kend in še denar in ki ima vse to brez kreditov. Med te­ mi so takt, ki so začeli iz rev. ščine, kot mi v večini, ki se niso bogati že rodili. JOŽE TURNŠEK, strojni ključavničar iz SIP v šemne- trui Bogati so tisti, ki imajo Več kot potrebujejo, ki si pri­ voščijo velik luksuz v časih, feo je še toliko ljudi na meji pomanjkanja. Mislim, da je nilijon dinarjev največ, kar M nekdo lahko v naši državi opravičil kot rezultat dela. ZOFKA HANDEL, merilka i »Lastovki« na Polzeli: Pet­ sto jurjev za dobro in pošte- "o delo je za nas delavce še sprejemljiv dohodek, ki ga strokovnjaku, odgovornemu "iftče 7ie bo očital. Milijonov "a mesec si na pošten način ^ihče ne more zaslužiti. Po- ^6ati je treba kontrolo. Ko­ munisti bomo morali začeti kazati s prstom: povej držav­ ljan, od kod ti imetje. Tudi to ni prav, da imajo ljudje lepa družbena stanovanja, zgradijo pa vile za vikende. Naj gredo vanje stanovat. FRANC MALUS, kmetijski tehnik pri »Vino-šraarino«: Tito je bil oster, kot še niko­ li doslej. UjKim, da bo šlo to­ krat zares. Razlikovati mora­ mo dobro situirane, delovne ljudi od bogatašev na tuj ra­ čun, na račun družbe. Boga­ stvo prihaja s špekulacijo, goljufijo, izkoriščanjem polo­ žaja in tudi navadnim krimi­ nalom. Pol milijona je po mo­ jem dovolj soliden dohodek za še tako uspešnega strokov­ njaka. Klobuk dol pred delav­ ci, ki si ob majhnem dohod­ ku postavijo streho nad gla­ vo. Pravim, da delavci vse to vidijo, le ne pridejo z besedo na dan, kjer je treba. ANTON GOLOB, usnjar iz tovarne usnja v Šoštanju: Ka­ korkoli, vsi bogatini so bogor ti na račun družbe. Dohodek, ki presega 500 do 600 starih tisočakov, je vprašljiv. Tudi med nekaterimi obrtniki so bogatini, ki me ne bodo pre­ pričali, da so bogati od dela svojih rok. Ali izkoriščajo družbo, goljrifajo, se prek zvez s korupcijo držijo v se­ dlu. Kar zadeva reševanje problema, sem žal pesimist. Kaj je s to presneto bančno »molčečnostjo^? KARL PUŠNIK, rudar is rudnika Laško: Ne gre mi v glavo, kako smo se knapi kre­ gali za štiri milijarde kredi­ ta, da bi imeli kruh, ko bo premog pošel. Pa takole sli­ šiš, da so pri nas milijarder­ ji, posamezniki ki imajo toli­ ko. 19 let sem rudar in žena je tudi delala pri rudniku. Kaj imam? Nedokončano hiško, pokvarjeno hrbtenico od sadnega dobrega, če jaz napenjam petne žile za dve­ sto jurjev, je trikrat več, kot dobim jaz, dovolj za še tako »živino«. Komunisti bodo mo­ rali zaropotati in ne pustiti k besedi tiste, ki jim Titov po­ ziv ni po volji. Treba se je lotiti tudi roke, ki roko umiva. ANICA KOLSEK, tkalka iz laške »Volne«: Nekateri pač znajo, pošteno ali nepošteno, najbrž že nepošteno. Tudi med kraji so prevelike razli­ ke. Bogatini ponekod vlečejo za seboj še druge, drugje pa ni niti za skromno življenje. Tito ima prav, pa tudi to, da njegova beseda premalo zale­ že. Nekdo ukrade milijone, potem pa naenkrat ni več pri pravi pameti. Pri pameti ni­ smo delavci, ki se pustimo goljufati, izkoriščati. Dokler s prstom ne bomo kazali za ta­ kimi paraziti, bo vedno kdo, ki jih bo skrivaj in z uspe­ hom branil. Verjeli bomo, ko bodo odgovorni prvega moč­ no zavrteli. Kako je to? Tito kritizira, mi kritiziramo, vmes pa božji mir? Je potreben še komentar na vse te misli. Delavci ne upajo reči? Saj so rekli. Pravkar. JURE KRASOVEC V RASTI Odborniki zbora delovnih sI(upnosti Sltupščinc občine Ce. Ije so se preteltii torelt zbrali na ločeni seji zbora, na kateri so poleg ocene gospodarskih jribanj v celjski občini v letoš­ njem prvem polletju obravna­ vali še aktualno problematiko izvajanja sanacijskega programa v Cinkarni in ocenili prizadeva­ nja kolektiva EMO za predvi­ deno integracijo z združenim podjetjem fSKRA. Oceno gospodarskih gibanj v pr\em polletju je podal načel­ nik oddelka za gospodarstvo IVAN PETAVER, ki je še zla- sti poudaril prepočasno rast industrijske proizvodnje, njeno stagnacijo in v posameznih pri­ merih celo zaostajanje. Vzro­ kov za tako stanje je seveda več, dokajšen vpliv imajo na to tudi stabilizacijski ukrepi, po svoje pa nedvomno prispe­ va tudi prevelika razdroblje. nost gospodarstva, še zlasti pa tako imenovanega kovinskega kompleksa. Počasnejšo rast pa je zabeležila tudi trgovina, ki se je sicer kot panoga že moč­ no uveljavila v strukturi celj­ skega gospodarstva. Kot pred­ sednik sanacijskega odbora EMO je poudaril pomembnost predvidene integracije ter na­ kazal pridobitve, ki bodo v pri- meru uspešne integracije na­ stale. B. S. Adi Furman, že deset let kovač v Kovaški industriji v Zrečah. Rad oprav­ lja to delo, čeprav je v starem delu tovarne Foto: D. Medved Slov. Konjice PRAZNIK USPEHOV Današnji občinski praznik prebivalcev Slovenskih Ko­ njic je nov. Odvrgli so spo­ min na najtemnejši dogodek naše zgodovine, na frankolov- ske žrtve in izbrali za prazno­ vanje dan zmage in zmagovite bitke pohorskega bataljona. Današnji praznik je za pre­ bivalce konjiške občine dan uspelih gospodarskih rezulta­ tov. V zavest ljudi počasi pro­ nicajo zmagovite številke na­ črtnega gospodarstva. Počasi, a zanesljivo so ubrali pota, ki so jih pripeljala do 65 mi­ lijonov letošnje realizacije. Vsi ti dosežki pa so plod tr­ dega dela, saj so večino mo­ rali ustvariti sami. Banka jih je s krediti pogostokrat ob­ šla in le zaslugi programira­ nega dela posameznih podje­ tij gre zahvala, da so danes na trdnih, čvrstih nogah. Polletni rezultati kažejo, da bo prav v letošnjem letu do­ sežen rekord T ustvarjanja presežka v vseh povojnih le­ tih. Svoj obraz so obrnili k delavcu in ko so mu ustva­ rili dobre gmotne pogoje, je pričel vračati. Letos so bili še na repu osebnih dohodkov v slovenskem merilu, danes že beležijo boljše rezultate. Le malo je še tistih, ki pre­ jemajo manj kot tisoč dinar­ jev osebnega dohodka. In prav tem, so v delovnih orga­ nizacijah sklenili, da jim bo­ do pomagali. V Konusu so raz\ili solidarnostni sklad, dvignili osebne dohodke, sle­ dili so jim še v Kostroju in tudi v Lipu skrbe v največji možni meri za delavce. Vsa ta velika podjetja pa v pre­ težni meri vlagajo veliko de- nar.ia v investicije, pri tem pa je delež bančnih kreditov ze­ lo majhen. Res je, da bi bilo napak zanašati se na tujo po­ moč, pa vendar je včasih ma­ čehovski odnos bančnikov do konjiške občine skoraj ne­ razumljiv. Zato pa je danes njihov praznik toliko lepši. Vse, kar so ustvarili, je sad lastnega dela. In kaj je prijetnejše, kot ozreti se na pošteno pre­ hojeno pot? Velikokrat je bi­ la tlakovana s težavami in preveč bi bili optimistični, če bi rekli, da teh več ni. Do­ kaj dobremu osebnemu stan­ dardu bodo dodali s samo­ prispevkom v prihodnjem le­ tu še urejen družbeni stan­ dard. Ljudje so pripravljeni pomagati, saj se zaveda,{o, da kolikor bodo dajali, toliko bo­ do prejemali. Nič več, nič manj! Občani Slovenskih Konjic imajo danes dela prost dan. Zbrali so se na velikem zbo­ rovanju v Zrečah, da skupaj proslave svoje uspehe. Ker zaupajo T moč dela, temu do­ dajo še trdno voljo in že je pred njimi lepša prihodnost. Narejeni so prvi trdni kora­ ki, postavljeni so temelji, da je ta vera utemeljena! z urednikove mize Najprej nekaj besed o novici, ki je za naš delovni kolektiv, ker pač »ustvarjamo« dva medija, Novi Tednik in Radio Celje, zelo pomembna — Radio Celje že oddaja tudi dopoldne. Naložili smo si veliko nalogo, toda upamo, da jo bomo dobro opravili. V zadovoli stvo vseh poslušalcev. Veseli pa seveda bomo, da se boste oglasili s kakšnimi mnenji in predlogi, kakšna naj bo dopoldanska ura kramljanja. Presenetljivo lepo se je pričela nagradna igra Spoznajmo se. Zelo lep odziv. Dobili smo osebo tedna — Jožeta Jerama iz Spodnjih Gorč pri Braslovčah. O njem boste prebrali nekaj več v prihodnjem NT. Današnjo sliko smo posneli v Velenju. Ko pošiljate kupon, ne pozabite napisati naslova osebe, ki ste jo na sliki obkrožili. Danes praznujejo občani Slovenskih Konjic. Razumljivo je, da zato NT na več mestih poroča o dogodkih iz konjiške občine. Vsem občanom, fci imajo » Slovenskih Konjicah za praznik prost dan, ie naše čestitke, da se imajo danes v Zrečah resnično lepo. VAS UREDNIK