1948 Rok Stergar Slovenci in vojska, 1867-1914 Slovenski odnos do vojaških vprašanj od uvedbe dualizma do začetka 1. svetovne vojne c o 00 s O HISToRIA 9 ZNANSTVENA ZBIRKA ODDELKA ZA ZGODOVINO FILOZOFSKE FAKULTETE UNIVERZE V LJUBLJANI Rok Stergar Slovenci in vojska, 1867-1914 Slovenski odnos do vojaških vprašanj od uvedbe dualizma do začetka 1. svetovne vojne Ljubljana, 2004 Slovenci in vojska, 1867-1914 Slovenski odnos do vojaških vprašanj od uvedbe dualizma do začetka 1. svetovne vojne Izdal in založil: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Recenzenta: akad. prof. dr. Vasilij Melik, prof. dr. Janez Cvirn Imensko kazalo: Janez Polajnar Oblikovanje naslovnice: Metka Žirovnik Prelom in tisk: Tiskarna Pleško d.o.o. Naklada: 300 izvodov Tisk je finančno podprlo: M inistrstvo za šolstvo, znanost in šport CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(436-89)"1867/1914" 94(497.4)"1868/1914":355(436-89) STERGAR, Rok Slovenci in vojska, 1867-1914 : slovenski odnos do vojaških vprašanj od uvedbe dualizma do začetka 1. svetovne vojne / Rok Stergar ; [imensko kazalo Janez Polajnar]. - Ljubljana : Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, 2004. - (Historia : znanstvena zbirka Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani ; 9) ISBN 961-237-109-1 217605120 Zahvala Za pomoč in podporo pri pripravi knjige se zahvaljujem univ. prof. dr. Janezu Cvirnu, ki mi je s svojo zavzetostjo omogočil, da sem se zadnja leta lahko poklicno ukvarjal z raziskovanjem. Hvaležen sem mu tudi za nasvete in številne namige glede literature in virov ter za marsikatero fotokopijo ali prepis. Z nasveti, opozorili ali idejami so mi pomagali še številni drugi, ki sem jih nadlegoval z vprašanji in prošnjami za pomoč. Na srečo se me niso naveličali, za kar sem jim hvaležen. Prav tako ne bom pozabil pomoči knjižničarjev in arhivarjev, ki so mi naredili precej uslug. Brez njih bi bilo delo v precejkrat nerazumljivo sistemsko neprijaznih knjižnicah in arhivih zanesljivo mnogo napornejše. Tanji pa hvala za potrpežljivo poslušanje in branje ter za vse koristne sugestije, ki so tekst gotovo naredile razumljivejši in boljši. Napake, ki sem jih kljub vsej pomoči gotovo naredil, so seveda moja krivda. Vsebina 1 U V O D .......................................................................................................................................................7 1.1 C ilji in metode raziskave...........................................................................................................7 1.2 O VIRIH IN LITERATURI.....................................................................................................................9 2 U V E D B A D U A L IZ M A IN R E F O R M A V O JS K E L E T A 1868: Z A K A J IN K A K O ? ..........................................................................................................................13 2.1 V zroki reform e............................................................................................................................ 13 2.2 V sebina r e fo r m e..........................................................................................................................19 3 S L O V E N C I IN V E L IK A V O J A Š K A R E F O R M A ........................................................ 27 3.1 N ovi obrambni zakon v parlamentu in ja v n o s t i........................................................ 27 3.2 Splo šna vojaška obveznost: odzivi in prve izk u šn je...................................................32 3.3 Stalna vojska ali milica? ....................................................................................................... 39 3.4 D omobranstvo, honved in črna vojska........................................................................... 41 4 V O J A Š K O V P R A Š A N JE V N A R O D N I H P R O G R A M IH , 1 8 6 8 -1 8 7 1 ..........45 4.1 T aborsko gibanje in v o js k a ................................................................................................... 45 4.2 V o jsk a in k raljestvo S lovenija - poskus re k o n s tr u k c ije ..........................................48 4.3 E kskurz: m ed revolucijo leta 1848 in ta b o r i................................................................ 63 4.4 V ojska v političnih program ih - povzetek u g oto vitev............................................ 72 5 V E V Č E I N J A N Č E - P R A V N IČ D O L G O Č A S N I V S A K D A N .......................... 75 6 M E D F R A N C O S K O -P R U S K O V O J N O T E R O K U P A C IJO B O S N E I N H E R C E G O V I N E ................................................................................................... 87 6.1 F rancija, P rusija, A vstrija, R usija (in Italija) ............................................................. 87 6.2 V ojne izkušnje v avstrijski praksi (in kaj so o tem menili Slovenci) ...................89 6.3 P rava dva ptiča sta se zg r abila - o d n o s slo v e n sk e p o litik e do francosko-pruske v o jn e................................................................................................... 95 6.4 P acifisti, socialisti, utopisti in telova dci....................................................................... 98 7 E K S K U R Z : A N D R E J K O M E L IN N J E G O V T R U D Z A V O J A Š K O S L O V E N Š Č I N O ............................................................................................................................ 105 8 V Z H O D N A K R IZ A T E R O K U P A C IJA B O S N E I N H E R C E G O V I N E ...... 115 8.1 Slike iz avstrijske balkanske politike pred začetkom vstaje v Bosni in H er ceg o v in i..........................................................................................................115 8.2 U por v K rivošijah, južn i Slovani in vojska................................................................. 117 8.3 V staja v Bosni in H ercegovini, A vstrija in Slo ven ci..............................................121 8.4 V mesna epizoda: bojeviti P rimorci ali S lovenija kot protiitalijanska vojna k r a jin a ............................................................................................................................. 129 8.5 Z asedba Bosne in H ercegovine, 1 8 7 8 ............................................................................ 135 8.6 V ojaške izkušnje okupacije...................................................................................................139 9 EKSKURZ: BOJ ZA ŽUMBERAK - KRANJSKA IN UKINITEV VOJNE KRAJINE..................................................................................................................................1 4 3 10 NOVE REFORME: TERITORIALIZACIJA IN DOPOLNJEVANJE ZAKONODAJE......................................................................................................................................1 4 9 10.1 D eset let n o po d a l jša n je velja vn o sti o b r a m b n e g a z a k o n a , 1 8 7 9 ....................1 4 9 1 0 .2 Z a k o n o v o ja šk i taksi ( 1 8 7 9 / 8 0 ) .........................................................................................1 5 3 1 0 .3 V m e s n a e p iz o d a : boj z a lju bljan sko g a r n iz ij o .............................................................1 5 6 1 0 .4 V el ik a r e o r g a n iz a c ija vojske, 1 8 8 1 - 1 8 8 3 ...................................................................... 1 6 4 1 0 .5 N o v e la o b r a m b n e g a z a k o n a (1 8 8 1 ) in n o v d o m o b r a n sk i ZAKON (1 8 8 3 ) .....................................................................................................................................1 6 6 11 UVEDBA ČRNE VOJSKE (1886)............................................................................................ 171 11.1 P a r l a m e n t, S l o v e n c i in č r n a v o j s k a ................................................................................. 171 11.2 R azprav a o slo v e n sk em im e n u ............................................................................................... 1 7 7 12 NIKOLI KONČANA ZGODBA: SPET NOVA ZAKONODAJA.............. 179 12.1 S pr ejem a n je n o v e g a o b r a m b n eg a z a k o n a ( 1 8 8 8 / 8 9 ) .............................................. 17 9 1 2 .2 S pet n o v d o m o b r a n sk i z a k o n ( 1 8 9 3 ) .................................................................................18 5 13 PRELOM STOLETJA: NOVI ČASI IN NOVI LJUDJE.........................................18 9 13.1 N a p o v e d z a o st r it e v : n a r o d n i k o n fl ik t in v ojska ob k o n c u s t o l e t ja ........18 9 1 3 .2 P o v e č a n je n a b o r n išk e g a k o n t in g e n t a in k r iz a z M a d ž a r i................................1 9 4 14 PRED VOJNO: NAPOVED SPORA VOJSKE S SLOVENCI..........................2 0 7 14.1 L ju b l ja n a, 1 9 0 8 ...............................................................................................................................2 0 7 1 4 .2 P osk u s isk a n ja z a v e z n ik o v - S L S , g e n e r a l i in v o ja šk a z a k o n o d a ja iz leta 1 9 1 2 ........................................................................................................................................2 2 0 1 4 .3 S lo v e n c i, srbofilstv o, ju g o sl o v a n stv o in 3. k o r pu s ( 1 9 1 2 / 1 3 ) ....................... 2 2 7 1 4 .4 N a c io n a l is t i v n a d n a c io n a l n i v o jsk i: po sk u s r a zla g e v zr o k o v z a o st r itv e o d n o s a v ojske d o S l o v e n c e v .........................................................................2 3 5 15 POVZETEK GLAVNIH D O G N A N J................................................................. 249 16 VIRI IN LITERATURA..........................................................................................253 16.1 N eobjavljeni v i r i ............................................................................................................................ 2 5 3 1 6 .2 O bjavljeni v ir i, publicistika pr e d leto m 1 9 1 8 in spo m in sk a l it e r a t u r a ...........................................................................................................................................2 5 3 1 6 .3 Č a s n i k i................................................................................................................................................. 2 5 7 1 6 .4 Č l a n k i in sestavki v rev ijah in z b o r n ik ih .......................................................................2 5 7 1 6 .5 M o n o g r a fije in d r u g e k n jig e ..................................................................................................2 6 6 17 IMENSKO KAZALO 273 1 Uvod 1.1 Cilji in metode raziskave Knjiga, ki jo začenjate brati, v večjem delu temelji na disertaciji »Slovenci in avstroogrske oborožene sile (1868-1914)«. Napisal sem jo v času podiplomskega študija na Oddelku za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete in jo 15.7.2003 uspešno zagovarjal pred komisijo, ki so jo sestavljali akad. univ. prof. dr. Vasilij Melik, univ. prof. dr. Franc Rozman in univ. prof. dr. Janez Cvirn. Pozneje sem besedilo dopolnjeval z rezultati nadaljnjih raziskav, vključeval sem tudi dognanja iz litera­ ture, ki je v disertaciji še nisem mogel upoštevati. Ob tem sem poskusil tekst izboljšati tako po jezikovni kot po vsebinski plati, pri čemer so mi pom agale tudi pripom be članov komisije in nekaterih drugih bralcev disertacije. Upam, da so bile spremem be koristne in da delo zaradi njih ni le obsežnejše, temveč je pred­ vsem boljše. Cilj moje raziskave je bil prikazati spremem be in stalnice v odnosu Slovencev do vojske v obdobju od uvedbe dualizm a leta 1867 in s tem povezane velike refor­ me vojske leta 1868 do začetka 1. svetovne vojne leta 1914. Ob tem sem želel poka­ zati še drugo stran, torej odnos vojske do Slovencev, saj je le tako mogoče priti do vsaj približno popolne podobe. Časovno je raziskava omejena z avstro-ogrskim kom prom isom in veliko vojaško reformo ter s svetovno vojno, ker gre v obeh prim erih za prelom na dogodka v avstrijski vojaški zgodovini. Leta 1868 je bila prvič uvedena splošna vojaška obveznost, kar je bistveno spremenilo položaj vojske v družbi in zato tudi močno vplivalo na njen odnos do vojaških vprašanj. Poleg tega je ta prelomnica sovpadala z veliko politično spremembo, dualistično refor­ mo monarhije. Slednja ni bila brez vpliva na Slovence niti ne na njihov odnos do arm ade in vojaških vprašanj. Nenazadnje je bila ob razdelitvi Avstrijskega cesar­ stva na dve polovici razprava o enotni arm adi ena izm ed ključnih spornih točk. Leto 1914 je prav tako nespregledljiva prelomnica. Politične in vojaške spremem ­ be, ki so nastopile z začetkom vojne, so bile tako silovite, da je čas od 1914 do 1918 obdobje s povsem svojimi značilnostmi. Prva svetovna vojna si zasluži posebno obravnavo. Vsekakor je tudi m nožina virov in literature takšna, da bi za kvalitet­ no in kolikor toliko izvirno raziskavo potreboval mnogo preveč časa, povzemanje že znanega pa ne bi bilo posebno smiselno. Odnos do vojske zajema številna področja od politike do vsakdanjega življenja. Sam sem večino pozornosti posvetil politični zgodovini, vendar sem s posam ez­ nim i poglavji oziroma podpoglavji poskusil prikazati vsaj nekaj drugih dimenzij. Prav tako sem spremljal odzive na večje vojne tistega časa, nekaj prostora sem nam enil tudi m ilitarizm u in m irovništvu m ed Slovenci. Kljub vsem u priznam , da politična dimenzija prevladuje, kar je mogoče nem oderno, meni pa se je zdelo važno in zanimivo. Mislim, da lahko prav raziskovanje partikularnih tem izboljša naše poznavanje slovenske politične zgodovine. Seveda je treba biti pri tem kar- seda natančen, se izogibati nepotrebnim in napačnim posplošitvam ter zlasti poskušati zajeti različne kom ponente slovenske politike. Temu sem se skušal čimbolj približati, zato sem vključil številne podrobnosti in zajel različne skupine ter nekatere individualne odzive. Zgodovino sem pač želel prikazati, kot sem jo videl, v vsej njeni pestrosti in zapletenosti. Žal se pri tem najbrž nisem vedno uspel izogniti dolgoveznosti, m orda sem tu in tam po nepotrebnem zapletal jasne stvari. A drugače nisem znal, obljubljam pa, da se bom poskusil poboljšati. Eden izm ed razlogov za osredotočenje na politično zgodovino je bila prav njena pestrost. M ed delom se je pokazalo, da je problem atika obsežnejša in da je virov precej več, kot se je zdelo v začetku. Viri in problemi so se nam reč kar kopičili, vse več je bilo literature, ki jo je bilo potrebno upoštevati. Zato sem se m oral odločiti in izpustiti nekaj tem, ki sem jih v začetku želel pritegniti v obravnavo. N edvom ­ no bo tudi zaradi tega v prihodnosti mogoče trenutno podobo precej dopolniti in izostriti. Slovenski odnos do vojske in vojaških vprašanj se je nam reč gibal m ed različnimi, m ed sabo precej oddaljenimi poli. Vanj sodijo patriotični sestavki, ki jih je v Ljubljanskem zvonu objavljal Fridolin Kavčič, pa tudi Cankarjeva parodija nanje, »Anastasius von Schiwitz«.1 Poleg tega zajema pretep m ed častniki in km e­ ti v Vevčah, glasovanje slovenskih parlam entarcev o vojaški zakonodaji, izkušnje posam eznikov na služenju vojaškega roka in tudi očitno nadvse priljubljeno ogle­ dovanje manevrov. Leta 1900 je Slovenec nam reč poročal, da si je veliko ljubljanske gospode ogledovalo vaje pri Dobrovi, Fran Levec, liberalni narodnjak, pa je prija­ telju Janku Kersniku avgusta 1894 pisal, da si na popotovanju nam erava »ogledat tudi Idrijo ter vojaško bojno streljanje v Logatci.«2 Vsega tega nisem ne mogel ne želel zajeti, a upam , da raziskava kljub tem u ni preveč pomanjkljiva ali dolgočasna. Glede na to, da sem večino pozornosti posvetil politični zgodovini, sem se odločil za kronološki prikaz snovi. Časovni vidik je za spreminjanje odnosa slo­ venske politike do vojske bistven, tako da kronološki pristop omogoča njegovo najboljše spremljanje. Vendar pa sem vključil posam ezne ekskurze, v katerih sem izstopil iz nizanja dogodkov ter poskusil natančneje prikazati izbrane probleme. Snov sem razdelil na poglavja, za ločnice pa sem izbral nekatere pom em bne ozi­ roma odm evne dogodke. Ti so sicer različni, lahko gre za sprejem važnejšega zako­ na, vojno ali domače zaplete. Poglavja sem na podpoglavja v glavnem razdelil po tematiki, ker sem se želel izogniti nepreglednem u mešanju različnih tem v krajšem časovnem obdobju. Težišče raziskave je bilo v posam eznih poglavjih odvisno od pom ena določene problem atike za konkretno obdobje. V času francosko-pruske 1 Fridolin Kavčič, »Slavni vojaki slovenski«, Ljubljanski zvon 6 (1886), 552-558, 615-619; prav tam , 7 (1887), 483, 484; prav tam , 12 (1892), 221-227, 747-749; Ivan Cankar, »Anastasius von Schiwitz«, v Zbrano delo, zv. 15, ur. D ušan M oravec, Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisa­ teljev, ur. A nton O cvirk (Ljubljana, 1972), 62-73, 361. 2 Slovenec, 27.8.1900, 3; Francè Bernik, ur., Pisma Frana Levca, K orespondence pom em bnih Slo­ vencev, ur. A nton Ocvirk, 3 zv. (Ljubljana, 1967-73), zv. 1, 206. vojne je bil nedvom no najpomembnejši vpliv tega spopada na razvoj strateških zamisli, pri Slovencih pa je bil zaznaven tudi narodnopolitični vidik. Ob spre­ jemanju vojaške zakonodaje so bili seveda važni nekoliko drugačni m om enti in to sem m oral upoštevati. V raziskavi sem želel dogajanja kar najbolje um estiti v širši prostor, zato sem precej pozornosti posvetil politični zgodovini monarhije ali posam eznih narodov znotraj nje ter razvoju vojaštva v Avstro-Ogrski in v Evropi. Razvoj pri Slovencih seveda še zdaleč ni bil izoliran, temveč je bil tesno vpet v širši prostor. Pisanje o kakršnikoli zgodovini Slovencev, ne da bi pri tem upošteval na prim er češke, hrvaške ali dunajske vplive, se m i ni zdelo posebno smiselno. Kljub vsem u sem poskusil prikaz teh tem kar najbolj skrajšati. Zato sem predvsem tehtal njihov pom en za razvoj na Slovenskem ali za boljše razumevanje opisanega dogajanja. Pri tem sem upošteval, da je recimo razvoj strategij bojevanja tema, ki pri nas še ni bila širše predstavljena, literatura v tujih jezikih pa je težko dosegljiva, tako da se mi je zdelo potrebno napisati nekaj vrstic več. Vendar prikaz takšnih tem nikakor ni popoln, temveč omejen na obdobja in momente, ki so zanimivi za prikaz osnovne teme. Obširen pregled politične ali diplom atske zgodovine Avstro-Ogrske, razvoja strategije in vojaške organizacije pa tudi slovenske politične zgodovine sem zato izpustil ter opozoril le na procese in dogodke, ki so vplivali na slovenski odnos do vojske in odnos vojske do Slovencev. Več informacij lahko vsakdo najde v literatu­ ri, ki jo sproti navajam. Pri tem sem upošteval zlasti dela, ki so dosegljiva v slo­ venskih knjižnicah, vendar se nisem omejil le nanje. Večkrat sem poskusil položaj na Slovenskem primerjati s situacijo drugje v državi, da bi pokazal na različne ali podobne odzive na enake probleme. Izognil se nisem niti prim erjavam z M adžari, ki so imeli sicer v državi povsem drugačen položaj. Toda tako sem želel opozoriti ravno na velike razlike v odnosu do vojaških vprašanj in postaviti primerjalno merilo. Ne zato, ker bi želel vrednostno ocenjevati tedanja slovenska ravnanja in se ob njih zgražati ali navduševati, temveč da bi ohranil določeno distanco in to omogočil tudi bralcem. Bal sem se namreč, da bi neprestana obravnava vojske in Slovencev lahko napravila napačen vtis. To vpra­ šanje nikakor ni bilo osrednji problem slovenske politike, čeprav ni bilo nepo­ m em bno in so se Slovenci ukvarjali z njim več in bolj poglobljeno, kot se je zdelo dozdaj. 1.2 O virih in literaturi Moje pisanje temelji na virih, ki so za raziskovanje (pretežno) politične zgo­ dovine običajni in znani. Poskušal sem pregledati kar največ slovenskih časnikov in časopisov ter druge publicistike iz obravnavanega obdobja. Redkeje sem upošteval nem ške liste, predvsem tiste, ki so izhajali na Slovenskem. V zadnjem obdobju raziskovanja sem si lahko pri tem pom agal z nadvse dobrodošlim splet­ nim dostopom , ki ga do nekaterih digitaliziranih časnikov ponuja avstrijska nacionalna knjižnica (http://anno.onb.ac.at). V prihodnje bi bilo vsekakor sm i­ selno pregledati še več tega časopisja, zlasti dunajskega, saj je objavljalo m ar­ sikaj zanimivega. Upošteval sem številne spomine, tako Slovencev kot nekaterih drugih, saj vse­ bujejo ogrom no zanimivih in pom em bnih informacij. Marsikaj sem našel tudi v korespondencah. Tu m oram omeniti predvsem srečno naključje, da se je precej važnih slovenskih osebnosti iz 19. stoletja ukvarjalo s pisateljevanjem. Zato so njihove zapuščine dostikrat natančno obdelane in izdane v dragoceni zbirki Zbra­ na dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Objavljenih je bilo še nekaj drugih zapuščin oziroma korespondenc, ki sem jih prav tako s pridom uporabljal, sicer pa sem posegel po fondih Arhiva Republike Slovenije, rokopisnega oddelka ljubljanske Narod­ ne in univerzitetne knjižnice, Pokrajinskega arhiva Maribor, Nadškofijskega arhiva Ljub­ ljana in dunajskega vojnega arhiva (Kriegsarchiv). Vsi hranijo bogate korespon­ dence in različne avtobiografske oziroma spom inske spise. Fondi avstro-ogrskega skupnega vojnega ministrstva, cesarjeve vojaške pisar­ ne in dom obranskega ministrstva - vse hrani vojni arhiv - so bili najpomembnejši del spisovnega arhivskega gradiva, ki sem ga obdelal. Zaradi obsega, ki se m eri v nekaj sto tekočih m etrih, in zaradi predpisanega načina uporabe sem gradivo pre­ gledoval na podlagi stvarnih registrov, kar načelno seveda ni najboljša rešitev, je pa edina praktična možnost. Vsekakor vojni arhiv ponuja precej možnosti dodat­ nega dela, saj hrani še dosti drugih zanimivih fondov. Kljub vsem u mislim, da se slika niti z njihovo pritegnitvijo ne bo bistveno spremenila, temveč kvečjemu iz­ ostrila, dopolniti pa jo bo mogoče s številnimi novim i detajli. Pri raziskovanju sem uporabljal tudi fonde tiskovnega urada zunanjega ministrstva, ki jih hrani dunajski hišni, dvorni in državni arhiv (Haus-, Hof- und Staatsarchiv), in fonde kranjskega deželnega predsedstva iz Arhiva Republike Slovenije. M ed objavljenimi viri naj om enim še zapisnike različnih parlamentov, tako državnega kot deželnih zborov, ter nekatere izdaje statističnega gradiva, zlasti Militärstatistisches Jahrbuch. Om eniti m oram še ključno literaturo, s katero sem si pom agal pri delu. Pogla­ vitna p regleda avstrijske vojaške zgodovine sta The Arm y of Francis Joseph ameriškega zgodovinarja Guntherja E. Rothenberga in peti zvezek serije Die Habs­ burger Monarchie, 1848-1918, ki vsebuje štiri daljše prispevke treh avstrijskih in enega m adžarskega zgodovinarja. Osebno se mi zdi uporabnejše in preglednejše delo nedavno um rlega profesorja Rothenberga, ki je sicer krajše in starejše. Die bewaffnete Macht ima seveda precej večji obseg in zato nekaj več podatkov. Pregledni sta tudi deli Geoffreyja Wawra in Theodora Roppa, ki sem ju uporabljal za prikaz razvoja bojevanja v obravnavanem obdobju. Lahko pa bi izbral tudi katero drugo, saj res ne manjka dobrih pregledov vojaške zgodovine v svetovnih jezikih - zlasti v angleščini. Pri pregledu politične zgodovine monarhije sem se v glavnem zanašal na sintezi avstrijske zgodovine 19. stoletja H elm uta Rumplerja in Robina Okeya, za pravno zgodovino sem uporabljal standardni deli Wilhelma Braunederja in Oskarja Lehnerja. Vse sem po potrebi dopolnjeval z monografijami ali članki o posam eznih ožjih temah. Prav na področju specialnih raziskav avstrijske vojaške zgodovine je bilo v zadnjih letih objavljenih precej novih kvalitetnih prispevkov. Predvsem so začeli veliko objavljati ameriški zgodovinarji, ki so publicirali nekaj temeljnih del. Geof­ frey Wawro je na prim er temeljito revidiral zgodovino avstrijsko-pruske vojne in napisal nov pregled francosko-pruske vojne, Istvân Deâk je izdal izvrstno študijo o avstrijskih častnikih, Lawrence Sondhaus je obdelal razvoj mornarice in objavil biografijo Franza Conrada von Hötzendorfa, Scott W. Lackey biografijo Friedri­ cha Becka, Paul G. H alpern pa študijo o velikem adm iralu A ntonu Hausu. Izšlo je tudi precej člankov, Austrian History Yearbook je recimo leta 2001 svoj posebni fo­ rum posvetil prav zgodovini avstrijske vojske. Zanimivih tem so se lotili tudi neka­ teri avstrijski zgodovinarji: Johann Christoph Allmayer-Beck je izdal obširno bio­ grafijo nadvojvode Albrechta, Ernst Zehetbauer pa študijo o enoletnih prosto­ voljcih. Poleg tega je bilo v Avstriji, Nemčiji in ZDA izdelanih nekaj uporabnih disertacij, nekatere sicer že pred desetletji. Izrecno naj omenim zelo koristno delo Elfriede Jandesek, ki je obdelala razprave dunajskega državnega zbora o vojaški tem ah v obdobju 1867-1914, izčrpno disertacijo Franza Hlavaca o vojaški reformi v letih 1881-1883 ter študijo Jana G. Beaverja o pogledih Franza Conrada von Hötzendorfa na jugoslovansko vprašanje. Za slovensko zgodovino sem uporabljal standardna dela od Prijateljeve do Prunkove zgodovine, vrsto monografij o različnih zame zanimivih temah, seveda pa predvsem množico člankov, ki so izšli v slovenski zgodovinski periodiki in različnih zbornikih. Mislim, da sem upošteval vse pomembnejše prispevke, ki so relevantni za obravnavano temo, čeprav je mogoče, da mi je kakšna intrigantna podrobnost tudi ušla. 2 Uvedba dualizma in reforma vojske leta 1868: zakaj in kako? 2.1 Vzroki reforme »Igla zmaga, um in meč, / Foterlanda ni ga več,« so se glasili stihi zabavljive pe­ smice, ki jo je leta 1869 objavil tržaški hum oristični list Jurij s pušo.3 V dveh vrsti­ cah zabavljivke sta bila duhovito povzeta oba poglavitna vzroka vojaške reforme iz leta 1868. Bila je nam reč neizogibna posledica dveh reči: poraza s Prusijo leta 1866 ter politične rekonstrukcije cesarstva z uvedbo dualizm a leto kasneje. Zaradi prvega razloga je bilo potrebno spremeniti notranjo organizacijo armade, njeno taktiko, oprem o in urjenje, dualizem pa je povzročil temeljito preoblikovanje se­ stave oboroženih sil. Oglejmo si reformo od zgoraj navzdol in začnimo z dualiz­ mom! V pogajanjih z Madžari, ki so se končala z uvedbo dualizma leta 1867, je bilo vojaško vprašanje morda največja ovira na poti do sporazuma. Spor glede vojaških kompetenc m ed krono ter Ogrsko je bil že star in v pogajanjih glede nagodbe si je del madžarske politike okrog Kâlmâna Tisze znova prizadeval za samostojno armado, ki bi bila del skupne obrambe dvojne monarhije. Pri tem so se naslanjali na dolgo tradicijo posebnih ogrskih vojaških kompetenc.4 Takšna rešitev je bila za vladarja seveda nesprejemljiva in tega seje zavedala tudi večina madžarskih pogajalcev. Zato sta Gyula Andrâssy in Ferenc Deâk že v izhodišču pristala na ohranitev enotne ar­ m ade v zameno za drugačne koncesije na vojaškem in drugih področjih. Kljub temu rešitve iz slepe ulice ni bilo videti in uspeh nagodbe je bil ogrožen. Da bi preprečili popoln zastoj v pogajanjih, so se pogajalci odločili preložiti dokončno rešitev vojaškega vprašanja na čas po sklenitvi nagodbe in so do tedaj določil le izhodišča.5 Nagodba je zelo splošno določala, da ima cesar priznano pravico »enotnega vodenja, poveljevanja in notranje organizacije vse armade, torej tudi ogrske armade kot integralnega dela celotne 3 Mir., »Črnogorska him na«, Jurij s pušo : Dolgočasni list - za Lahone, Nemškutarje i druge nerodne ljudi, 28.2.1869, 3. 4 Johann C hristoph Allmayer-Beck, »Der Ausgleich von 1867 u n d die k.u.k. bewaffnete Macht«, v Der österreichisch-ungarische Ausgleich von 1867 : Vorgeschichte und Wirkungen (Wien, München, 1967), 116,117. 5 G unther E. Rothenberg, »Toward a N ational H ungarian Army: The M ilitary Com prom ise of 1868 and Its Consequences«, Slavic Review 31 (1972), 806, 807. armade«. Ogrski vladi in parlam entu so bile pridržane pravice glede novačenja in določanja trajanja službe, kakor tudi do razmestitve in oskrbe enot.6 Po sklenitvi nagodbe so se pogajanja nadaljevala in do preboja je naposled prišlo v neposrednih pogajanjih m ed Andrâssyjem in polkovnikom Friedrichom Beckom, šefom cesarjeve vojaške pisarne.7 Da bi vsaj do neke mere ustregel zahte­ vam m adžarske politike, a hkrati ohranil enotnost armade, je Franc Jožef (z njim pa tudi generali na čelu z nadvojvodo Albrechtom) sprejel Andrâssyjev kom pro­ m isni predlog. Skupna vojska je ostala nerazdeljena in Ogrska je s potrditvijo obrambnega zakona (5.12.1868) dobila svojo (sicer nepopolno) arm ado - Honvédség. Zaradi ohranitve ravnotežja je tudi Cislajtanija dobila od nikogar zahtevano do­ mobranstvo - Landwehr.8 Rezultat takšnega kompromisa m ed vladarjem in Madžari je bila vojaška struktura, ki se je, kljub nenehnim m adžarskim prizadevanjem po še večji sam ostojnosti, v grobem obdržala vse do propada dvojne monarhije. H absburške oborožene sile so dobile tridelno zgradbo. Poslej so jih sestavljale skupna vojska (Heer) in dve »nacionalni« armadi: m adžarsko ter avstrijsko dom o­ branstvo (Honvédség, Landwehr). Relativno šibka in napol pozabljena mornarica (Kriegsmarine) je ostala enotna. Kompromisna rešitev je sicer omogočila preboj blokade, v resnici pa ni zado­ voljila ne M adžarov ne vojaškega vrha. Končni cilj precejšnjega dela m adžarske politike je slejkoprej ostala samostojna vojska, m edtem pa so si M adžari v veliko grozo arm adnega vrha prizadevali za krepitev in izpopolnitev honveda. Nenehen konflikt je bil neizbežen, saj so kaj takega najlaže dosegli prav na račun skupne vojske. Zakone v arm adno korist je zatorej parlam ent v Budimpešti večkrat sprejel šele potem , ko je politika dosegla nove koncesije za honved.9 Toda s problem i v odnosih m ed Ogrsko in skupno vojsko se bom o še večkrat srečali, zato sedaj pre­ idimo k vojaškim vzrokom reforme. Do temeljite reforme armade je namreč (morda še bolj kot zavoljo političnih vzro­ kov) moralo priti zaradi prem nogih tragičnih pomanjkljivosti, ki jih je pokazala prusko-avstrijska vojna leta 1866. Kot je v svoji nedavni knjigi, sploh prvič napisani na podlagi natančne analize virov, pokazal ameriški zgodovinar Geoffrey Wawro, je bila habsburška arm ada leta 1866 tako po strategiji in taktiki kot po opremi in izurjenosti moštva ter častnikov nedorasla zahtevam modernega bojevanja, ki jih je 6 Določbe vsebujeta §11 in §12 m adžarskega besedila nagodbe. N avajam po nem škem prevo­ du v: Ivan Žolger, Der staatsrechtliche Ausgleich zwischen Österreich und Ungarn (Leipzig, 1911), 109-111. 7 G unther E. Rothenberg, The Arm y of Francis Joseph (1976; West Lafayette, 1998), 74-78. O Be- ckovi vlogi natančneje: Scott W. Lackey, The Rebirth of the Habsburg Arm y : Friedrich Beck and the Rise of the General Staff, C ontributions in M ilitary Studies, 161 (W estport, London, 1995), 23-29 in E dm und von G laise-H orstenau, Franz Josephs Weggefährte : Das Leben des General­ stabschefs Grafen Beck (Zürich, Leipzig, Wien, 1930), 144,150. O pogajanjih detaljno in obširno tudi: Peter Schweizer, »Die österreichisch-ungarischen W ehrgesetze der Jahre 1868 / 69 : (Ent­ stehungsgeschichte seit 1858)«, doktorska disertacija, 2 zv. (U niversität W ien, 1980), zv. 1, 71-224. 8 Rothenberg, »Toward a N ational H ungarian Army«, 809-811; Allmayer-Beck, »Der Ausgleich von 1867«, 117. 9 Rothenberg, »Toward a N ational H ungarian Army«, 813, 814. v temeljih predrugačil šef pruskega generalštaba H elm ut von Moltke.1 0 Tega nista mogla zakriti ne krvava zmaga nad tradicionalnim nasprotnikom pri Custozzi ne nedvom na hrabrost Franc Jožefove armade. Poznejši politik Fran Šuklje, kije bil kot avstrijski vojak leta 1866 ranjen v bojih okrog Svibskega gozda, je v svojih spominih opisal jalove, krvave juriše avstrijske pehote z naslednjimi besedami: Napadli smo jih v gostih četah, noben strel ni padel iz naših vrst. 'Sturm' je bil pričet na razdaljo 1100-1600 korakov, ... napredovali smo z največjo težavo ... Naše izgube so postajale čim dalje grozovitejše. ...A mahoma se spremeni položaj, kakor hitro smo uže tako blizu gozdnemu robu, da smo ga mogli naskočiti v teku. Vedno ostreje, vedno hitreje 1 0 Geoffrey W awro, The Austro-Prussian War : Austria's War with Prussia and Italy in 1866 (1996; Cam bridge, 1998). Ze predtem je do podobnih sklepov prišel avstrijski vojaški zgodovinar Johann C hristoph Allmayer-Beck, ki je zavrnil zelo razširjeno staro tezo, d a je bil poraz pred­ vsem posledica pruske puške s polnjenjem od zadaj. Johann C hristoph Allmayer-Beck, »Die bew affnete M acht in Staat u n d Gesellschaft«, v Die Habsburgermonarchie 1848-1918, ur. A dam W andruszka in Peter U rbanitsch, zv. 5, Die bewaffnete Macht (Wien, 1987), 56, 57. O M oltkeju in njegovih reform ah kratko: G eoffrey W awro, Warfare and Society in Europe, 1792-1914, W arfare and Society, ur. Jeremy Black (London, N ew York, 2000), 78-84. Izčrpneje na prim er: A rden Bucholz, Moltke and the German Wars, 1864-1871, E uropean H istory in Perspective, ur. Jeremy Black (Houndm ills, N ew York, 2001). Koncizen pregled reform pruske vojske, v katerih je im el pom em bno vlogo tu d i vojni m ini­ ster A lbrecht von Roon, je: M anfred M esserschm idt, »The Prussian A rm y from Reform to War«, v On the Road to Total War : The American Civil War and the German Wars of Unification, 1861-1871, ur. Stig Förster in Jörg Nagler, Publications of the G erm an H istorical Institute, ur. Detlef Junker (W ashington, Cam bridge, N ew York, 1997), 263-282. se je glasil pretresljivi avstrijski signal 'Sturm'! Že smo pri gozdu, že se vesele naši spodnještajerski fantje, ...da obračunamo sedaj z nasprotnikom, a - kaka prevara! Le nekaj mrtvih, nekaj težko ranjenih, sicer nobenega odpora! A komaj napravimo še nekaj korakov, zoper [sic] stoji pruska fronta in z lehko valovitega terena se ponavlja ista za nas pogubna igra!1 1 Zapisana Sukljetova izkušnja je lepa ponazoritev položaja, v katerega so avstrij­ ske čete v vojni nenehno prihajale zaradi zastarelega načina bojevanja. Ljudje, ki so v vojski odločali, so pač spregledali, da je v tričetrt stoletja, odkar so arm ade revolu­ cionarne Francije opustile klasični linijski razpored, znova prišlo do številnih spre­ memb v taktiki. Uvedba napadalne kolone in naskoka z bajonetom, ki sta v franco­ ski vojski zamenjala tradicionalno troredno strelsko linijo, sta revolucionarnim in napoleonskim arm adam res prinesla pomembno taktično prednost pred sicer bolje izurjenim i poklicnim i arm adam i starega reda, a ta ni bila nenadom estljiva. Prevladujoče mnenje zgodovinarjev je celo, da sta pri začetnih francoskih zmagah številčnost in motivacija igrali večjo vlogo kakor taktika. Nenazadnje so revolucio­ narne arm ade v začetku praviloma zmagovale le, kadar so bile znatno močnejše od nasprotnikov.1 2 Ko pa so se tudi koalicijske armade povečale in adaptirale na nov način bojevanja, uspeha ni mogel prinesti še tako pogum en naskok. Pod povelj­ stvom A rthurja W ellesleyja, poznejšega vojvode W ellingtonskega, je v letih 1808-1813 izvrstno izurjeni britanski ekspedicijski korpus s prenovljenim ordre mince porazil francosko ibersko armado. Hitrejše streljanje, ki ga je omogočila boljša izurje­ nost, uporaba lahke pehote, ki je nasprotnika obstreljevala na dostopih do lastnih položajev, ter pam etna izraba terena so napadalcu povzročili takšne izgube, da nasko­ ki niso bili več uspešni.1 3 V Napoleonovi zadnji bitki, leta 1815 pri Waterlooju, pa se je pod uničujočim ognjem britanskih čet zlomila tudi slovita francoska cesarska garda in tako zapečatila usodo bitke in svojega poveljnika.1 4 Novejše študije taktike francoskih napoleonskih arm ad poleg tega ugotavljajo, da je bila le-ta dosti bolj prilagodljiva, kot se je zdelo doslej. Tudi francoski pešaki so se m nogokrat borili v liniji, saj se niso zanašali le na naskok, temveč so znali svoje nasprotnike tudi obstreljevati v klasičnem linijskem razporedu. V času svoje največje prevlade so Francozi uporabljali predvsem različne mešane razporeditve, ki so omogočale dotlej neznano taktično fleksibilnost. Uporaba masivnih, strnjenih 1 1 Fran Šuklje, Iz mojih spominov, ur. Vasilij M elik, 2 zv. (Ljubljana, 1988-95), zv. Î, 55, 56. Geof­ frey W awro precej prepričljivo dokazuje, da so bili boji okrog M asloveda in Svibskega gozda, ki jih je opisal Šuklje, verjetno Benedekova priložnost za zm ago v bitki. W awro, The Austro- Prussian War, 221-237. Poleg starejše literature je za prikaz bitke relevantna še študija: Gor­ don A. Craig, The Battle of Königgrätz : Prussia's Victory over Austria, 1866, G reat Battles of H istory (Philadelphia, 1964). 1 2 T.C.W. Blanning, The French Revolutionary Wars, 1787-1802, M odem Wars, ur. H ew Strachan (London, N ew York, 1996), 116-128. Izm ed številne literature o revolucionarnih vojnah nava­ jam le ta novejši in lahko dostopen pregled. 1 3 Theodore R opp, War in the M odem World, 2. izd. (1962; Baltim ore, 2000), 129-131; D avid Gates, The Napoleonic Wars, 1803-1815, M odern Wars, ur. H ew Strachan (London, N ew York, 1997), 91-94. 1 4 V m nožici študij o W aterlooju om enjam sam o analizo iz prelom ne knjige: John Keegan, The Face of Battle : A Study of Agincourt, Waterloo and the Somme (1976; London, 2000), 117-203. napadalnih formacij je bila značilna kvečjemu za poznejšo fazo napoleonskih vojn, ko so se Francozi morali zatekati k vse enostavnejšim taktičnim zamislim, saj se je kvaliteta njihove vojske zaradi velikih izgub zmanjševala, hkrati pa so se izboljše­ vale arm ade nasprotnikov.1 5 Vsekakor se je v času po koncu napoleonskih vojn prednost strelske taktike pred naskokom v koloni le še povečala zaradi evolucije strelnega orožja. Izpopol­ njeno puškino strelivo, iznajdba Francoza Clauda-Étienna Miniéja, je sredi 19. sto­ letja omogočilo preoborožitev pehote z risanicami, ki so bile dotlej zaradi počasnega in zapletenega polnjenja za vojaško rabo le omejeno uporabne. Da bodo nove puške z risano cevjo ter posledično večjo natančnostjo in večjim dom etom zahtevale nov način bojevanja, se je dokončno pokazalo vsaj že m ed krimsko vojno.1 6 Avstrijci so v petdesetih letih 19. stoletja na pobudo maršala Radetzkega celo že uvedli bolj prilagodljivo taktiko, ki je izkoriščala odlične lastnosti nove Lorenzove risanice, a so na podlagi narobe razumljenih naukov vojne v Italiji leta 1859 zopet dali glavni poudarek napadu z bajonetom.1 7 M ed vzroke za takšno usodno odločitev lahko, poleg izrazitega precenjevanja pom ena ofenzivnega duha, štejemo tudi socialno in narodno sestavo avstrijske arm ade ter željo po karseda poceni vojskovanju. Bojevanje v manjših, fleksibilnejših taktičnih enotah nam reč ni bilo mogoče, če vojaki, ki zaradi pomanjkljivega znanja nemščine m nogokrat niso razum eli niti osnovnih ukazov, niso bili dovolj izurjeni niti v m anevriranju niti v streljanju. Zato se je vojaški vrh - sestavljali so ga ljudje, ki so jim bile taktične finese docela tuje - zatekel k vnovični uvedbi velikih bataljonskih gmot, ki naj bi zagotovile zmago s frontalnim naskokom z bajoneti.1 8 Toda bojevanje na Češkem je taktiko jurišnih kolon dokončno obsodilo na pro­ pad. Nova strelska taktika in uporaba manjših enot sta postali nuja za vse arm a­ de. Prav tako se je najkasneje po francosko-pruski vojni večina evropskih vojska zavedla potrebe po izšolanih štabnih častnikih in po oblikovanju m očnega generalštaba. Samo to je še omogočalo mobilizacijo ter bojevanje vojska, ki so štele več sto tisoč mož, v skladu s strategijo poveljnikov. Doba velikih vojskovodij, ki so bitke vodili s prim erne vzpetine in s trenutnim i odločitvami, se je končala z Napoleonom. V drugi polovici devetnajstega stoletja se je vojna, če si dovolim upo­ rabiti primero, spremenila iz umetnosti v znanost. Ključno je postalo sistematično 1 5 Ključni m oderni raziskavi taktike napoleonskega bojevanja sta: Rory M uir, Tactics and the Experience of Battle in the Age of Napoleon (1998; N ew H aven, London, 2000) in Brent N oswor- thy, Battle Tactics of Napoleon and His Enemies (London, 1995). O pehotnem bojevanju gl. pred ­ vsem s. 68-104 pri M uiru in 83-260 pri N osw orthyju. 1 6 Novejši dober pregled krim ske vojne je: W infried Baum gart, The Crimean War, 1853-56, Mo­ d ern Wars, ur. H ew Strachan (London, N ew York, 1999). 1 7 Wawro, Warfare and Society, 63,64,71,72; Joachim Niemeyer, Das österreichische Militärwessen im Umbruch : Untersuchungen zum Kriegsbild zwischen 1830 und 1866, Studien zur Militärgeschichte, M ilitärwissenschaft u n d Konfliktforschung, 23, ur. Werner H ahlw eg et al. (Osnabrück, 1979); Walter Wagner, Von Austerlitz bis Königgrätz : Österreichische Kampftaktik im Spiegel der Regle­ ments 1805-1864, Studien zur M ilitärgeschichte, M ilitärwissenschaft u n d Konfliktforschung, 17, ur. W erner H ahlw eg et al. (Osnabrück, 1978), 109-169. 1 8 Geoffrey W awro, »An 'A rm y of Pigs' : The Technical, Social and Political Bases of A ustrian Shock Tactics, 1859-1866«, Journal of Military History 59 (1995), 407-433. in natančno načrtovanje vseh faz vojne in bojevanja. Potrebno je bilo pripraviti podrobne mobilizacijske načrte, sestaviti železniški vozni red, poskrbeti za po­ polno oskrbo s strelivom, hrano, opremo in nadom estnim i vojaki. Ob vsem tem je bilo ključno kar največje skrajšanje teh procesov, saj je čas mobilizacije postal osred­ nji dejavnik vojaškega načrtovanja. Am pak hkrati je bilo potrebno vojsko pripraviti na prilagodljivo bojevanje na prostranem bojišču, ki je vrhovnem u poveljniku onemogočalo neposreden pre­ gled nad celotnim položajem. Zato je m orala vojska svoje nižje poveljnike karse- da enakovredno izuriti in tako zagotoviti predvidljivost njihovega ravnanja. Šele to je omogočilo uporabo Auftragstaktik, ene izm ed ključnih kvalitet pruske vojske v vojnah v letih 1866 in 1870. Taktika dodeljenih nalog je predvidevala, da je višji poveljnik nižjemu le naročil izvršitev neke naloge v določenem času, način izvršitve pa je bil prepuščen izvajalcu. Brez uniform ne izurjenosti, ki je zagotavljala pri­ merljivost ravnanja različnih poveljnikov v podobnih položajih, bi prišlo do kao­ sa, tako pa je vojska postala prilagodljiva. Nižji poveljniki so bolje poznali položaj na svojem delu bojišča in so se lahko nanj ustrezneje odzivali, njihovi nadrejeni pa so se lahko osredotočili na poveljevanje, ne da bi morali skrbeti še za sprotno poučevanje podrejenih o načinih izvrševanja njihovih nalog. Vse te cilje je bilo mogoče doseči le z natančnim načrtovanjem in intenzivnim urjenjem v miru. Takrat je bila priložnost za preskušanje tako načrtov kot njihovih bodočih izvrševalcev - častnikov. V Prusiji je generalštab pod Moltkejevim vod­ stvom uveljavil vrsto načinov urjenja, ki so omogočali kar največjo usposobljenost in pripravljenost. Študij vojaške zgodovine je bil temelj teoretične priprave, pri­ m ernost častnikov in načrtov pa je bilo mogoče preverjati z vojnimi igrami, general- štabnimi terenskimi ekskurzijami in velikimi manevri. Seveda niti tako ni bilo mogoče zagotoviti popolnosti, toda Moltkejev sistem je predvideval napake in njegovo načrtovanje je izhajalo iz najslabše možnosti. Zaradi tega so imeli pruski načrti vgrajene rezerve, ki so omogočale zmagovanje, čeprav tako v vojni z Avstrijci kot v vojni s Francozi ni manjkalo neljubih presenečenj.1 9 Kljub tem u, da je bilo m arsikom u jasno, kaj je potrebno storiti, je to v popolno­ sti uspelo le Nemcem. Močan - praktično politično neodvisen - položaj njihovega generalštaba je nem ško-pruski generaliteti omogočil karseda dosledno izvajanje reform. Druge države in arm ade (in za večnarodno Avstrijo to velja še toliko bolj) so se morale m nogo bolj ozirati na politiko. In tako smo že prišli do vsebine avstrij­ ske vojaške reforme iz leta 1868. 1 9 Bucholz, Moltke and the German Wars; W awro, Warfare and Society, 78-84. 2.2 Vsebina reforme Avstrijske vojaške reforme je sooblikovalo nekaj mož. Najznamenitejši m ed njimi je bil nadvojvoda Albrecht, čigar vojaške sposobnosti je izpostavila vojna s Prusi in Italijani. Feldmaršal je dotlej veljal za vojaško mediokriteto ter - v na­ sprotju z legendo, ki za to krivi m onarhične zadržke - ni bil postavljen na čelo severne arm ade, ker je Feldzeugmeister Benedek po splošnem konsenzu veljal za mnogo sposobnejšega poveljnika.2 0 V vojni se je izkazalo drugače. Albrecht je po­ kazal sposobnost poveljevanja in prilagodljivost, ki sta precej presegali Benedeko- vo. Zavedal se je pom em bnosti temeljitega štabnega dela, koordinacije sil in sez­ nanjenosti s položajem nasprotnikovih enot.2 1 Po vojni je Albrecht prevzel pom em ben položaj vrhovnega poveljnika arm ade (Armeeoberkommandant) ter takoj sprožil vrsto praktičnih spremem b.2 2 Vendar je bil nadvojvoda tradicionalist in njegove reformne zamisli so ostajale na pol poti. Kot vodja dvorne frakcije vojaškega vrha je, da bi ohromil parlam entarno vmeša­ vanje v vojaške zadeve in ohranil vladarjeve prerogative, vseskozi ostro naspro­ toval koncentraciji pristojnosti v vojnem m inistrstvu.2 3 Poleg tega je vojsko videl kot sredotežno silo, ki naj bi, po potrebi tudi s silo, preprečevala razpad monarhije in revolucije. To ga je neizogibno pripeljalo v oster konflikt z drugo pomembno osebnostjo, vojnim m inistrom (od januarja 1868), podm aršalom baronom Fran­ zem Kuhnom, kije bil predstavnik nemškoliberalnega krila arm adnega vrha. Kuhn si je prizadeval za močno, parlam entu odgovorno ministrstvo, ki bi lahko izpelja­ lo zahtevne reforme. Njegova vizija vojske je bila v temelju drugačna od Albrech- tove. Namesto tradicionalistične, le cesarju lojalne vojske, ki jo vodijo plemiči, je želel ustvariti sodobno nacionalno arm ado in je iskal podporo m ed (predvsem nemškim) meščanstvom. Zaradi tega je pristojnosti skoncentriral v svojem mini­ strstvu in dosegel, da je bilo leta 1869 razpuščeno arm adno poveljstvo in je bil Albrecht im enovan le za glavnega arm adnega inšpektorja. Poleg tega je praktično ukinil celo generalštab.2 4 Tretjo stran v konfliktu je poosebljal vse močnejši Friedrich Beck. Šef cesarjeve vojaške pisarne si je sicer prizadeval tako za ohranitev pristojnosti m inistrstva kakor za močan, neodvisen generalštab, a je v prvih letih pretežno deloval v zaku­ lisju in se izogibal konfliktom z močnim Albrechtom.2 5 Zato pa Albrecht in Kuhn ter njuni pristaši niso bili tako zadržani. Njun spor, ki so ga poleg različnih pogle­ dov na vodenje vojske zaznam ovale tudi razlike v pojmovanju njene vloge, so 2 0 W awro, The Austro-Prussian War, 69; Johann C hristoph Allmayer-Beck, Der stumme Reiter : Erzherzog Albrecht, der Feldherr »Gesamtösterreichs« (Graz, Wien, Köln, 1997), 166. 2 1 W awro, The Austro-Prussian War, 70-72. O A lbrechtovi vlogi v vojni z Italijani še: Allmayer- Beck, Der Stumme Reiter, 169-177. 2 2 W awro, The Austro-Prussian War, 291; Allmayer-Beck, Der Stumme Reiter, 189-191, 195-197. 2 3 Rothenberg, The Arm y of Francis Joseph, 57, 78-80. 2 4 Lackey, The Rebirth of the Habsburg Army, 33-38; Allmayer-Beck, Der Stumme Reiter, 207-211. 2 5 Lackey, The Rebirth of the Habsburg Arm y, 36-38; Rothenberg, The Arm y of Francis Joseph, 78-80. Poleg tega: G laise-H orstenau, Das Leben des Generalstabschefs, 137,138 in Allmayer-Beck, Der Stumme Reiter, 233-235. spremljale živahne in ostre časopisne polem ike.2 6 Pisec zgodovine kranjskega 17. pešpolka, Ferdinand Strobl von Ravelsberg, omenja, da naj bi Kuhnovi nasprot­ niki celo razširjali govorice o njegovem judovskem poreklu.2 7 Te so očitno naletele na plodna tla tudi m ed Slovenci, saj je najglasnejši slovenski antisem it svojega časa, Josip Vošnjak, v spominih Kuhna označil za »po rodu židovskega Kohna [sic], s pravim židovski obrazom in značajem židovskega parvenuja.«2 8 Kljub zm edi glede vodenja reform in nesoglasjem o njeni vsebini so avstro- ogrske oborožene sile doživele spremembe, ki bi jih po prelom nosti in obsežnosti verjetno lahko primerjali le še z uvedbo vojaške obveznosti v času Marije Terezije. In prav slednjo je doletela m orda najtemeljitejša prenova, kar je močno povečalo tako aktivno kot rezervno sestavo vojske. Povečevanje vojska je bil splošen evrop­ ski trend druge polovice 19. stoletja. Eksplozivna rast železniškega omrežja je nam reč končno rešila logistične probleme, ki so do tedaj pestili velike armade. Po tirih je bilo mogoče transportirati številčne vojske na dolge razdalje, ne da bi njihova oskrba postala nerešljiv problem.2 9 Recept za povečevanje arm ad pa je bila razširitev vojaške obveznosti. V habsburški monarhiji je bila s tem nam enom končno ukinjena dolgoletna selektivna vojaška obveznost, ki jo znam eniti britanski vojaški zgodo­ vinar John Keegan v svoji navdušujoči A History of Warfare upravičeno primerja s suženjskimi vojskami.3 0 Splošna vojaška obveznost je bila s cesarsko uredbo uvedena že ob koncu leta 1866, leta 1868 pa - po številnih vm esnih rešitvah - naposled z zakonom. Načeloma je zajela celotno moško populacijo z le redkim i izjemami, toda zaradi zakonsko določenega letnega kontingenta rekrutov (95.000 v skupni vojski) je služenje te­ meljilo na žrebu. Večina nabornikov je glede na izžrebano številko odslužila tri aktivna leta pri skupni vojski ali v mornarici, drugi so bili dodeljeni nadom estni rezervi (Ersatzreserve), preostali so služili pri dom obranstvu. Aktivno služenje pri dom obranstvu je v začetku trajalo le nekaj tednov, šele od leta 1889 eno leto in nazadnje od leta 1893 dve leti. N adom estni rezervisti so bili (od leta 1882 dalje) deležni le osem tedenskega osnovnega urjenja in so bili namenjeni nadomeščanju izgub v prim eru vojne. Po letu 1886 je bila končno organizirana še črna vojska - Landsturm, ki so ji bili dodeljeni rezervisti najstarejših letnikov ter naborniki brez kakršnegakoli urjenja.3 1 Ker je bil letni naborniški kontingent določen z zakonom in se ni spreminjal skladno z rastjo prebivalstva, je vojaška obveznost v m iru zajela manj kot odstotek prebivalcev, kar je bilo znatno manj od drugih držav s splošno vojaško obveznostjo.3 2 2 6 Allmayer-Beck, »Die bew affnete Macht«, 65-73. 2 7 Ferdinand Strobl von Ravelsberg, Geschichte des k. und k. Infanterie-Regiments Ritter von Milde Nr. 17, 1674-1910, 2 zv. (Laibach, 1911), zv. 1, 224. 2 8 Josip Vošnjak, Moji spomini, ur. Vasilij M elik (Ljubljana, 1982), 364, 365. 2 9 John Keegan, A History of Warfare (1993; London, 1994), 301-307. 3 0 Keegan, A History of Warfare, 228. Prim erjava temelji na dejstvu, da oba sistem a prisilno m obi­ lizirata le m anjši del populacije, ki se potem takorekoč celo življenje ukvarja le z vojaškim i veščinam i, ne da bi bil zato prim erno odškodovan. 3 1 W alter Wagner, »Die k.(u.)k. Arm ee - G liederung u n d A ufgabenstellung«, v Die bewaffnete Macht, 417-425,485-492; Rothenberg, The A rm y of Francis Joseph, 80, 81; Alfons Danzer, Unter den Fahnen : Die Völker Österreich-Ungarns in Waffen (Prag-W ien-Leipzig, 1889), 10-13. 3 2 Wagner, »Die k.(u.)k. Armee«, 492. Zaradi povečanja števila vojakov še bolj pa zaradi novih taktičnih zahtev, sta bili prenovljeni tako adm inistrativna kot taktična organizacija armade. Ponovno so bile uvedene divizije (Truppendivision), ki so jih sestavljali vsi rodovi (dve pehotni brigadi, dva bataljona lovcev, polk konjenice, topništvo, saniteta, tehnične enote ter pratež), in so bile sposobne samostojno delovati. Divizije so se (s prideljeno rezervno konjenico in korpusno artilerijo) združevale v arm adne zbore - korpuse in ti po potrebi v armade. N a adm inistrativni ravni je bilo ozemlje dvojne mo­ narhije razdeljeno na sedemnajst teritorialnih okrožij, ki so se imenovala generalna poveljstva (Generalkommando) ali divizijska in vojaška poveljstva (Truppendivisions- und Militärkommando). Organizacija cislajtanskega dom obranstva se je naslanjala na organizacijo skupne vojske - vsakem u poveljniku generalnega poveljstva sta bila dodeljena dom obranski adjutant in evidenčna služba -, m edtem ko je imel hon- ved lastne vojaškoteritorialne urade.3 3 Aktivne enote obeh dom obranstev so na­ stale šele v sedem desetih letih in so do zadnjega desetletja 19. stoletja ostale na nivoju bataljonov. Zgolj formalno so bili organizirani tudi polki in ob vpoklicu rezervistov (v vojni ali na manevrih) je bila predvidena tudi brigadna in divizijska raven. Z razvojem so se dom obranske enote vse bolj približevale enotam skupne vojske in so bile pozneje uvrščene v prvo linijo.3 4 Tako se je precej povečalo število enot, ki so bile ob mobilizaciji na voljo za uporabo na fronti, hkrati pa se je pokazala pom em bna pomanjkljivost, ki je ostala nerešena vse do konca: odsotnost rezervnih formacij. Vojska v prim eru vojne ni imela na voljo nič več enot kot v miru, rezervisti so le popolnili že obstoječe enote in nadomeščali izgube. Poznejši Conradov poskus oblikovanja čmovojniških (Landsturm) divizij pa se zaradi slabe izurjenosti moštva in zastarele opreme ni mogel uspešno končati.3 5 A z razvojem strukture oboroženih sil se bomo še večkrat srečali, tako da zaenkrat ostanimo pri zapisanem. Nova struktura armade, nov način bojevanja in zamenjava dolgoletnih vojakov, ki jim je bilo vojskovanje pravzaprav poklic, z rekruti, so zahtevali tudi nov tip častnika. Zaradi tega sta bila prevetrena vojaško šolstvo in sistem napredovanja, ustanovljena so bila društva za vojaške znanosti (Militärwissenschaftlicher Verein). Vse to je sčasoma privedlo do boljše izurjenosti ter do spremem be sestave čast­ niškega zbora. Zlasti krog častnikov okrog vojnega m inistra Franza Kuhna si je v zvezi s slednjim prizadeval odpraviti preostanke plemiških privilegijev in uvelja­ viti enake možnosti za vse častnike.3 6 Za podkrepitev svojih prizadevanj so poraz proti Prusom interpretirali kot kronski dokaz plemiške zarote proti m eščanu Bene- deku.3 7 Črno-bela podoba, ki so jo poskušali ustvariti o dogodkih leta 1866, ga je prikazovala kot žrtev neposlušnih in nesposobnih (plemiških) poveljnikov in do neznatnosti zmanjševala njegovo odgovornost. Čeprav je bil v resnici glavni kri­ 3 3 Wagner, »Die k.(u.)k. Armee«, 389-391. Za honved gl. Tibor Papp, »Die königlich ungarische Landw ehr (H onvéd) 1868-1914«, v Die bewaffnete Macht, 647, 648. 3 4 Wagner, »Die k.(u.)k. Armee«, 419-430. 3 5 Rothenberg, The A rm y of Francis Joseph, 173,174. 3 6 Allmayer-Beck, »Die bew affnete M acht«, 69-78; Rothenberg, The Arm y of Francis Joseph, 81, 82. M ed privrženci je K uhn veljal za kreatorja arm adne Intelligenzperiode. Strobl von Ravels­ berg, Geschichte, zv. 1, 234. 3 7 Allmayer-Beck, »Die bew affnete M acht«, 67, 68. vec za katastrofo Severne arm ade prav Benedek s svojo popolno nesposobnostjo poveljevanja, so njegovi apologeti uspeli prepričati premnoge. V svojem neusm i­ ljenem, anonim nem obračunu z avstrijskim plem stvom , ki je leta 1878 izšel v M ünchnu, je na prim er za liberalizem navdušeni prestolonaslednik Rudolf zapi­ sal, kako ni mogoče spregledati, da sodita poraza v letih 1859 in 1866 v obdobje dom inantne vloge aristokracije v vojski. Ta naj bi zavirala vsak napredek in zani­ čevala znanje.3 8 N advojvoda Rudolf in drugi Benedekovi zagovorniki so v svoji vnem i spregledovali, da sta ravno Benedek in njegov izbrani naslednik na polo­ žaju šefa generalštaba, baron Alfred Henikstein, v obdobju pred Sadovo močno zavirala prepotrebne reforme ter nam esto sposobnosti in izurjenosti poudarjala hrabrost in elan. Prav tako so prezrli, da se je delež visokega plem stva m ed častniki začel (sicer počasi) zmanjševati že po vojni v Italiji 1859.3 9 Toda čeprav je izviralo iz napačnih predpostavk, je bilo navdušenje nad Kuhno- vimi reformami m ed nasprotniki tradicionalne, aristokratske vojske (mednje je poz­ neje sodil tudi prestolonaslednik) pristno. V okviru ministrove prenove so bile od­ pravljene še zadnje predpravice plemstva, tudi prejkone simbolične pravice imet­ nikov polkov. Z uvedbo inštituta enoletnega prostovoljstva so bili m ed rezervne častnike pritegnjeni številni izobraženci - tako zaradi pomanjkanja oficirjev kot z namenom pomeščanjenja stanu.4 0 A prenova je potekala (prav po avstrijsko) počasi in ameriški zgodovinar Istvân Deâk je ugotovil, da sestava gojencev terezijanske vojaške akademije vse do preloma stoletja še zdaleč ni odsevala družbene realnosti.4 1 Podobno počasi so se uveljavljale spremem be v urjenju in uporabi enot. Nauki pruske revolucije so le zlagoma prodirali v vsakdanjo prakso. Čeprav so bili različni pravilniki precej prenovljeni in so tako nadvojvoda Albrecht kot minister Kuhn ter celo cesar poudarjali potrebnost novosti pri urjenju in uporabi enot, se ni bilo mogoče na hitro izviti iz prim eža tradicije.4 2 Ekserciranje v zaprti formaciji je bilo še dolgo nadvse priljubljeno in vse prepogosto je bilo vodilo ravnanja častnikov - so wie immer.4 3 O pustitev ustaljenih načinov urjenja je presegala sposobnosti preštevilnih poveljnikov, ki so večino svoje poklicne kariere preživeli prav ob vajah v formaciji. Kako je že zapisal Miroslav Krleža? 3 8 K ronprinz Rudolf, »Der Ö sterreichische A del u n d sein constitutioneller Beruf : M ahnruf and die aristokratische Jugend«, v »Majestät, Ich warne Sie...« : Geheime und private Schriften, ur. Brigitte H am ann (1979; M ünchen, 1987), 25. 3 9 Rothenberg, The Arm y of Francis Joseph, 59-62. Za kratek in koncizen pregled vloge plem stva v habsburških vojskah še: isti, »Nobility and M ilitary Careers : The H absburg Officer Corps, 1740-1914«, Military Affairs 40, št. 4 (1976), 182-186. 4 0 Allmayer-Beck, »Die bew affnete Macht«, 69, 75-77; Rothenberg, The Arm y of Francis Joseph, 83. Podrobneje Ernst Zehetbauer, Die »Einjährigen« in der alten Armee : Das Reserveoffizierssy­ stem Österreichs-Ungarns 1868-1914, M ilitärgeschichte u n d W ehrwissenschaften, 4 (Osnabrück, 1999). 4 1 Istvân Deâk, Der k.(u.)k. Offizier : 1848-1918, prev. M arie-Therese Pitner, 2. izd. (Wien, Köln, Weimar, 1995), 108. 4 2 Wagner, »Die k.(u.)k. Armee«, 606-610. 4 3 Kriegsarchiv (Dunaj) [dalje KA], N achlässe u n d Sam m lungen, N achlaß Kiesewetter, B/861, O tto von Kiesewetter, »Aus der goldenen Leutnantszeit«, tipkopis, fol. 2. Gospod stotnik očitno uživa vežbanje v stroju. Svojih trinajst službenih let v četi ...je preživel, lahko mirno rečemo, v vežbanju v stroju. V teh trinajst dolgih letih se je tako vživel v tisto ritmično bobnenje kolon in žvenketanje orožja, da ga pogled na postrojem stotnijo prijetno ščegeta. To je slavna vojaška estetika, ki v palec debelih možganih učinkuje kakor simfonična poanta. Zamislite si živega človeka, ki celih trinajst let dan na dan vežba v stroju. Od jutra do večera vsak dan vežbanje v stroju! Možgani takega človeka morajo biti prenasičeni reglementskega norenja. V takšnih možganih kar vrvi­ jo vodi, stotnije in bataljoni, same proge in kolone, gmote, razvijanja in razvrščanja, vse sami pravilni paralelogrami in kvadrati in monotoni infanterijski ritem, sto pet­ najst korakov v minuti. Sto petnajst v minuti, en, dva, en, dva!M Po drugi strani so nekatere značilnosti pruskega vojskovanja tako navdušile avstrijske vojaške teoretike, da so spregledali svarila, ki so jih dali poznejši spopa­ di. Strateška ofenziva je postala in ostala recept za vse čase in tem u ustrezno je bila načrtovana uporaba enot. Posebno konjeniki so še vse do prve svetovne vojne radi svoj pogum dokazovali z množičnim naskokom na utrjene položaje, a tudi pehota je precenjevala moč napada.4 5 A m pak počasno sprejemanje nujnih novosti ni bilo omejeno le na avstro-ogrsko armado. Čeprav je razvoj pehotne oborožitve in topništva v drugi polovici 19. stoletja močno nagnil tehtnico v prid defenzive, so bili v vseh arm adah še vedno vplivni zagovorniki napada za vsako ceno in Francozi so se pred 1. svetovno vojno celo ponovno oprijeli davno preživetega napada z bajonetom.4 6 Ameriški vojaški zgodovinar Theodore Ropp je francoski Načrt XVII, ki je na­ stal le nekaj let pred 1. svetovno vojno, upravičeno označil za spom enik general­ ski neum nosti,4 7 toda v času avstro-ogrske reforme leta 1868 nestvarnost ofenziv­ nih strategij še ni mogla biti očitna in k tej temi se bomo vrnili pozneje. Spremem­ be v oborožitvi, ki so privedle do takšnega položaja, so se nam reč šele začenjale. A njihov tem po je bil hiter. Če so pred vojno leta 1866 avstrijske in druge evropske vojaške avtoritete zavračale prusko Dreysejevo puško in spremembe v uporabi enot, ki jih je prinašala, so po porazu vsi prejšnji protiargum enti izgubili težo.4 8 Avstrijska Hinterladungskommission, ki jo je vodil nadvojvoda Wilhelm, je poleg ne posebno posrečene predelave starih pušk sistema Lorenz v zadnjače po sistemu W änzel (M 1866) zelo hitro sprejela tudi novo konstrukcijo Josefa Werndla (M 1867). Že julija 1867 je Wilhelm eno W erndlovih pušk podaril še ne devetletnem u 4 4 M iroslav Krleža, »M agyar kirâly honvéd novella«, v Hrvatski bog Mars, prev. Silvester Škerl (Ljubljana, 1949), 49. Zaljubljenost v stare, uveljavljene vzorce seveda ni bila značilna le za avstro-ogrske častnike. Friedrich Beck je leta 1872 n a m anevrih nem ške vojske začudeno opa­ zil, da so vojaki napadali še po starem. Prisotni častniki so m u pojasnili, da tako želi cesar Viljem, in ga odpeljali na drugo, cesarjevem u pogledu skrito krilo, kjer je bil položaj drugačen. G laise-H orstenau, Das Leben des Generalstabschefs, 175. 4 5 Rothenberg, The Arm y of Francis Joseph, 174,175. 4 6 W awro, Warfare and Society, 189-199; Ropp, War in the Modern World, 227, 229. 4 7 Ropp, War in the Modern World, 270. 4 8 W awro, The Austro-Prussian War, 21-24, 32-35. V resnici je imela Dreysejeva zadnjača (pred­ vsem zaradi papirnatih nabojev) številne slabosti, ki so njeno uporabnost zm anjševale. Prav tam , 21, 22; Enciklopedija orožja : Orožje skozi sedem tisočletij, ur. M iroslav Ulčar, prev. Janez J. Švajncer et al. (Ljubljana, 1995), s.v. »Enostrelne zadnjače«. prestolonasledniku Rudolfu.4 9 S stroji, uvoženim i iz Združenih držav, je Österreich­ ische Waffenfabrikgesellschaft iz Steyra (po začetnih težavah) v nekaj letih izdelo­ vala več kot pol milijona pušk letno, kar je povsem zadostilo potrebam avstro- ogrskih oboroženih sil.5 0 Obsežne reforme so zajele tudi uniformiranje. Tradicionalna suknja bela v času vse boljšega ognjenega orožja ni sodila na bojišče. Čeprav je baron Franz von John uvedbo ščukasto sive uniforme predlagal že po vojni 1859,5 1 je tako radikalna re­ forma m oral počakati na začetek novega stoletja. Z uredbo o adjustiranju, izdano 2. aprila 1868 - John, ki je bil 1866-68 vojni m inister in šef generalštaba, s svojimi predlogi spet ni v celoti uspel -, je pehota dobila m odre uniforme, le lovci so že začeli nositi sive.5 2 Kljub tem u je bila tudi uvedba m odrih uniform pom em ben korak k manjši opaznosti na bojišču. Korak, ki ga konjenica ni bila pripravljena storiti! Četudi bi Königgrätz m oral vsem pokazati, da je konjenica v m odernem bojevanju dokončno izgubila svojo tradicionalno vlogo, se prem nogi »vitezi« s tem niso bili pripravljeni sprijazniti.5 3 Svoj poseben značaj so dokazovali tudi z rdečimi hlačami (Sergej Vrišer omenja, da naj bi blago ostalo od mehiške ekspedi­ cije) in bogatim i pokrivali.5 4 Takšno nečimrnost so krvavo plačali v prvih mesecih svetovne vojne. Omeniti velja tudi spremembo v načinu opremljanja arm ade z uniformami, kar naj bi zmanjšalo državne izdatke in povečalo zaslužek privatne industrije. V skladu z liberalno doktrino so na m inistrstvu že avgusta 1867 odpravili državno m onturno komisijo in objavili javne razpise za dobavo potrebnega blaga. Toda prizadevanje, da bi v oskrbovanje vključili privatno industrijo, je spodletelo zara­ di premajhnega odziva in že decembra je komisija za uniformiranje zopet začela delovati. Am pak razmišljanja o prenovi sistema so se nadaljevala in v začetku leta 1869 je bil objavljen nov razpis. Tokrat ni bil več namenjen vsem, temveč je zahte­ val, da izbrani dobavitelj prevzam e celotno oskrbo vojske z uniform am i in pripa­ dajočo opremo. Prijavili so se le trije interesenti, izbran pa je bil konzorcij, ki ga je vodil liberalni državnozborski poslanec Alfred Skene. Tokrat seje reforma posrečila in naslednjih pet let je konzorcij uspešno opravljal svoje naloge.5 5 Ob koncu tega strnjenega pregleda naj nekaj besed nam enim še delu oboroženih sil, ki v analizah prem nogokrat ostaja pozabljen. Za mornarico je ključna odločitev 4 9 Brigitte H am ann, Rudolf : Kronprinz und Rebell (1978; M ünchen, 1999), 49, 50. 5 0 Rothenberg, The A rm y of Francis Joseph, 83; Wagner, »Die k.(u.)k. Armee«, 603-605; Allmayer- Beck, »Die bew affnete M acht«, 57, 58. 5 1 Allmayer-Beck, »Die bew affnete Macht«, 49. 5 2 Wagner, »Die k.(u.)k. A rmee«, 599, 600; Allmayer-Beck, »Die bew affnete M acht«, 60; Sergej Vrišer, Uniforme v zgodovini : Slovenija in sosednje dežele (Ljubljana, 1987), 24, 25. 5 3 Allmayer-Beck, »Die bew affnete M acht«, 60, 61; W awro, The Austro-Prussian War, 269. 5 4 Vrišer, Uniforme v zgodovini, 25; Allmayer-Beck, »Die bew affnete M acht«, 61. Obstaja tudi druga razlaga rdeče barve hlač: zaradi posebne kem ične rekcije, ki se je sprožila ob barvanju, naj bi bilo rdeče blago precej vzdržljivejše in zato posebno prim erno za uporabo v sedlu. A lexander H önel, Die Adjustierung des k.(u.)k. Heeres, zv. 2, Die Kavallerie, Ö sterreichische M ilitärgeschichte (Wien, 1999), 52. 5 5 Egbert A pfelknab, Waffenrock und Schnürschuh : Die Monturbeschaffung der österreichischen Armee im 18. und 19. Jahrhundert, M ilitärgeschichtliche D issertationen österreichischer U niversitäten, 4, ur. M anfried Rauchensteiner (Wien, 1984), 67-103. verjetno padla že v letih 1864 in 1865, ko je bilo ukinjeno komaj nekaj let prej ustanovljeno mornariško ministrstvo in je bila vojna mornarica znova podrejena vojnem u m inistrstvu.5 6 Civilni in vojaški vrhovi cesarstva so vlogo ladjevja videli v neposredni obrambi obale ter podpori arm ade in tega ni spremenil niti pom or­ ski spopad z Italijani leta 1866. Sicer presenetljiva in bleščeča zm aga adm irala Wilhelma Tegetthoffa pri Visu je bore malo vplivala na izid vojne s Prusi in Italija­ ni. Zato se ni popolnom a uresničila njegova želja dokazati nujnost in izvedljivost obrambe avstrijske obale na odprtem morju.5 7 Tegetthoffu, ki je marca 1868 prev­ zel vodenje m ornariške sekcije vojnega m inistrstva ter poveljevanje mornarici, je sicer še uspevalo dobiti soglasje delegacij za ambiciozen flotni program , vendar je bil to položaj, ki ni mogel trajati. Kot zmagovalec viške bitke je dosegel marsikaj, kar ni uspelo njegovemu nasledniku, baronu Friedrichu Pöcku, ki ni imel Tegett­ hoffovega zmagovalnega sija. Sredi sedem desetih let 19. stoletja je bil Pöck prisi­ ljen spoznati, da z bornim i sredstvi, ki so jih mornarici za gradnjo ladij namenjale delegacije, ni mogoča posodobitev flote, ki jo je bil načrtoval Tegetthoff.5 8 Vojna m ornarica je ostala grdi raček avstro-ogrskih oboroženih sil vse do velikega vzpo­ na po prelom u stoletja. Leta 1869 so se v hum orističnem Brenclju nekoliko norčevali iz vojaške refor­ me in so zapisali, da je njeno bistvo v tem, da: »Vsak prostak dobi ... pri suknji eno gumbo (knofi več ko prej, odpravil se je »capfenstrajh«, dalje zabije se v podplate po pet žbic manj, tudi sme brada biti nekaj daljša in »muštace« privihane.« Manjkalo naj bi le še, da bi bilo »vsakomu vojaku dovoljeno, po ulicah kaditi tobak iz pipe«, kajti potem »se nam ne bo nikdar več bati, da bi nas Prusi oklestili.«5 9 V resnici pri prenovi vojske ni manjkalo nepotrebnega drobnjakarstva in ukvarjanja z nebistvenim. Franc Jožef se je v svoji oceni spremembe uniformiranja m ed drugim ukvarjal s tipom brade, ki naj bi jo vojaki nosili v boju.6 0 Prav tako je zaradi oklepanja tradicije in strahov pred korenitimi spremem bam i na pol poti ostala m arsikatera pam etna zamisel. Vendar je bila reforma - vsem čudaštvom navkljub - temeljita in vseobsežna, kar je, tako vsaj upam , razvidno že iz tega kratkega orisa. Navsezadnje je dvojna monarhija v m arsičem le posnem ala dokazano uspešen pruski vojaški sistem, ki so ga naposled prevzele skoraj vse evropske države. Nekatere prilagoditve - kot na prim er uvedba dvojnega, ogrskega in avstrijskega, dom obranstva - pa so se tudi dobro posrečile in so se obdržale naslednjih petdeset let. Brencljevo smešenje zaradi tega pravzaprav sodi že v naslednje podpoglavje. Poglejmo torej, kakšen je bil odziv javnosti in kakšne reakcije slovenske politike na reforme. 5 6 Johann C hristoph Allmayer-Beck, »Die G eschichte von Ö sterreichs Seem acht als historio- graphisches Problem«, v Österreich zur See, Schriften des Heeresgeschichtlichen M useum s in W ien/M ilitärw issenschaftlichen Instituts, 8 (Wien, 1980), 15. 5 7 Allmayer-Beck, »Die Geschichte von Ö sterreichs Seemacht«, 16. 5 8 Lawrence Sondhaus, The Naval Policy of Austria-Hungary, 1867-1918 : Navalism, Industrial Development, and the Politics of Dualism (1994; West Lafayette, 1999), 7-40; Lothar H obelt, »Die Marine«, v Die bewaffnete Macht, 700-702. 5 9 Brencelj : v lažnjivi obleki 1, št. 15 (1869), 3. 6 0 Wagner, »Die k.(u.)k. Armee«, 599. 3 Slovenci in velika vojaška reforma 3.1 Novi obrambni zakon v parlamentu in javnosti Pravni temelj opisane vojaške reforme je, poleg kom prom isa z Ogrsko, pred­ stavljal sklop vojaških zakonov. Njihova vsebina je bila najprej usklajena na poga­ janjih m ed krono in M adžari, nato pa so bili sprejeti v ogrskem parlam entu. N a­ posled je zakonske tekste, vključno s spremembami, ki so jih vanje vnesli m adžar­ ski poslanci, v obravnavo dobil še cislajtanski parlam ent.6 1 N a 136. seji četrte se- sije, 20. oktobra 1868, je nam estnik ministrskega predsednika Eduard Taaffe vložil tri predloge zakonov (obrambni - Wehrgesetz, dom obranski - Landwehrgesetz in črnovojniški zakon - Landsturmgesetz) in ti so bili na naslednji seji predani pristoj­ nem u parlam entarnem u odboru.6 2 V drugo branje je najprej (na 144. seji, 10.11. 1868) prišel temeljni obrambni zakon. V burno debato o splošni vojaški obvezno­ sti, številu vojakov, ustroju oboroženih sil in drugih osnovnih določilih zakona, se slovenski poslanci niso vključili.6 3 Poročevalec Slovenskega naroda, ki je bil v svojem dokaj obsežnem pisanju o parlam entarnih razpravah jasno na strani manjšine, je bralce obvestil: »Slovenci so glasovali z večino, govoril ni noboden [sic], dasiravno bi bilo prav zanimivo zvedeti vzroke, ki so premagali nasprotne tehtne razloge odborove manjšine.«6 4 Sele pri razpravi o § 27, ki je za učitelje določal skrajšano (le osemtedensko) služenje vojske, sta se oglasila grof Jožef Emanuel Barbo-Waxenstein in dr. Lovro Toman. Prvi, o katerem je Vošnjak zapisal, da sicer »z govori ni nadlegoval zborni­ ce«,6 5 je predlagal, da bi enaka olajšava veljala še za lastnike podedovanih kmetij, kar je prvotno predlagala že vlada, parlam entarni odbor pa zavrnil. Toman je pred­ 6 1 Wagner, »Die k.(u.)k. Armee«, 485-490; Schweizer, »Die österreichisch-ungarischen W ehrge­ setze der Jahre 1868/69«, zv. 1, 71-224, 255-265. 6 2 Stenographische Protokolle über die Sitzungen des Hauses der Abgeordneten des Reichrathes [dalje SPSHAR], 4. sesija, 4196, 4197, 4205. 6 3 O razpravi obsežno piše: Schweizer, »Die österreichisch-ungarischen W ehrgesetze der Jahre 1868/69«, nekoliko manj pa: Elfriede Jandesek, »Die Stellung des A bgeordnetenhauses der im Reichsrate vertretenen Königreiche u n d L änder zu Fragen des M ilitärs, 1867-1914«, dok­ torska disertacija (U niversität Wien, 1964). Oba pretežno navajata razprave po stenografskih zapisnikih, zato ju pri posam eznih točkah (razen izjemoma) ne navajam . Za razvoj vojaške zakonodaje gl. še: G erhard Rauter, Die österreichische Wehrgesetzgebung : Motive - Entwicklungs­ linien - Zielsetzungen (Wien, 1989). 6 4 Slovenski narod, 14.11.1868, 3. 6 5 Vošnjak, Moji spomini, 446. log grofa Barba podprl, njegov nastop so večkrat prekinili bravo-klici z desnice.6 6 Spreminjevalni predlog je bil sprejet z 71 glasovi - proti je glasovalo 59 poslancev. Čeprav je bilo v parlam entarni razpravi zaznati močno nasprotovanje premisam zakona, je bil predlog grofa Barba eden redkih poslanskih predlogov, ki je dobil večino. Zakulisno delovanje vojaških lobistov na čelu s polkovnikom Beckom je nam reč izničilo začetno nenaklonjenost parlamentarcev.6 7 Celotni zakon je bil na koncu razprave sprejet s krepko večino - od Slovencev je proti glasoval le Alojzij Lenček.6 8 Poslanec Lenček si je s svojim glasovanjem prislužil občudovanje Slovenskega naroda, ostali slovenski poslanci pa kritiko, da so se »zagovorili potrebam in željam svojega volilstva nikdar ustrezati«.6 9 Na drugi strani so Novice branile ravnanje po­ slancev - pač v skladu s tedanjim pretežno na članke v časnikih omejenim razce­ pom m ed oportunisti in radikalci.7 0 V kom entarju »O novi vojaški postavi« so poudarjale, da zakon sicer vzbuja strahove - »lahko je reči: vojakov naj bo osemsto tavžent, - al kdo jih bode redil?« -, a da slovenski poslanci (kakor tudi Poljaki) niso mogli glasovati drugače, če se niso želeli izpostaviti očitkom, da so sovražniki Avstrije.7 1 Posebne pohvale in omembe je bil v obeh časnikih za posredovanje v prid km etom deležen grof Barbo.7 2 O pom em bnosti zakona po svoje pričajo prizadevanja državnih oblasti za sez­ nanitev državljanov z novo zakonsko ureditvijo. M inistrski koncipist v predsed- stvenem oddelku zunanjega m inistrstva in nekdanji časnikar, Ludwig Przibram, je v ta nam en spisal anonim no knjižico Was bringt uns das neue Wehrgesetz? Za pom oč pri financiranju tiska in razpečevanja sta avtor in njegov urad zaprosila vojno m inistrstvo, ki je odobrilo tisk 40.000 primerkov.7 3 Ni naključje, da je brošura nastala v tiskovnem uradu predsedstvenega oddelka (Präsidialsektion) m inistrstva za zunanje zadeve in cesarsko hišo. Kljub delno zavajajočemu im enu je namreč urad spremljal poročanje dom ačih časnikov in skrbel tudi za vladi naklonjene 6 6 SPSHAR, 4. sesija, 4601, 4602, 4604-4606. 6 7 G laise-H orstenau, Das Leben des Generalstabschefs, 150,151. 6 8 SPSHAR, 4. sesija, 4641. O bjava zakona v Reichs-Gesetz-Blatt fü r das Kaiserthum Oesterreich [dalje RGBl] (1868), 437-448. 6 9 Slovenski narod, 19.11.1868, 3. 7 0 Vasilij M elik, »Slovensko narodno gibanje za časa taborov«, Zgodovinski časopis 23 (1969), 82-84. 7 1 Novice, 25.11.1868, 391. 7 2 Novice, 18.11.1868, 388; Slovenski narod, 19.11.1868, 3. 7 3 KA, KM, Präs, 59-2/1 (1869), prepis dopisa k.k. Pressleitung, Dunaj, 2.1.1869; pism o Lud- w iga Przibram a, Dunaj, 18.12.1868. Ludw ig Przibram von G ladona (2.6.1840-23.6.1916) je na dunajski univerzi študiral pravo in bil v letih 1863-67 časnikar. N ato se je zaposlil na zunanjem m inistrstvu in bil od 1880 v diplom atski službi. Leta 1896 je bil nobilitiran in čez dve leti upokojen. Österreichisches Bio­ graphisches Lexikon 1815-1950, s.v. »Przibram von G ladona Ludwig«. Svoje življenje je Przibram popisal v zanim ivih spom inih - v njih je m ed drugim ne preveč pohvalno opisal Lovra Tomana -, v katerih je predstavil tudi delovanje predsedstvenega oddel­ ka m inistrstva za zunanje zadeve in cesarsko hišo. Ta je nastal kot podpora notranjepolitič­ nim ambicijam m inistra Beusta in je deloval kot de facto kanclerski urad. Ludw ig Ritter von Przibram , Erinnerungen eines alten Österreichers (Stuttgart, Leipzig, 1910). urednike. Finančno podporo iz njegove blagajne sta prejemala m ed drugim tudi Andrej Marušič, izdajatelj goriške Domovine, in Ljudevit Gaj.7 4 V brošuri je avtor pojasnjeval prednosti nove ureditve v obliki 62 vprašanj in odgovorov ter poskušal zakonodajo prikazati v kar najboljši luči. Zapisal je, da so njene glavne pridobitve večja pravičnost in sm otrnost ter manjša cena. Dosežene so bile z uvedbo splošne vojaške obveznosti, nadom estne rezerve in dom obran­ stva ter s skrajšanjem prezenčnega služenja na tri leta. Przibram je na nekaj stra­ neh zavrnil tudi argum ente privržencev miličniškega sistema, ki naj bi bil ustre­ zen za Švico in ZDA zaradi njunega posebnega geografskega in m ednarodnega položaja, nikakor pa ne za avstro-ogrsko monarhijo. Poleg tega je poudaril, da je nov sistem prinesel enakost vseh slojev pri služenju vojaščine in s skrajšanjem aktivnega služenja omogočil lažjo ponovno vključitev vojakov v civilno življenje.7 5 Z reklamiranjem vladne politike pa se ni ukvarjal le tiskovni urad, temveč tudi nekateri visoki krajevni uradniki. Pri tem so nadaljevali tradicijo, ki jo je že ob prvem uvajanju vojaške obveznosti v času Marije Terezije začel glavar loškega gospostva, grof Janez Nepom uk Edling. Za navduševanje nad vojaško službo je v Škofji Loki ustanovil pisano uniform irano meščansko četo z godbo. Poleg tega je m eniha in pesnika Antona Feliksa Deva spodbudil k pisanju pesmi, ki so hvalile vojaščino in se norčevale iz skrivačev.7 6 Leta 1868 je zgledu grofa Edlinga na svoj način sledil tedanji kranjski deželni predsednik Siegmund Conrad pl. Eybesfeld. Izid Przibram ove knjižice je nam reč sovpadel z njegovimi političnimi načrti. Ker je ocenil, da je kmečko prebivalstvo preslabo poučeno o javnih zadevah, saj dobi­ va informacije o njih le preko duhovnikov in taborskih govornikov, ki naj bi bili skoraj brez izjeme nenaklonjeni ustavi in njenim načelom, se je najprej poigraval z idejo, da bi vzpodbudil izdajanje vladi naklonjenega slovenskega časnika. Vendar te zamisli ni mogel uresničiti, zato je sklenil natisniti serijo slovenskih brošur. Pojas­ njevale bi nove zakone in ljudi navduševale za vladno politiko. Sčasoma bi vanje vključevali tudi druge novice in obvestila, da bi tako pripravili teren za nastanek slovenskega ustavovernega časopisa.7 7 V skladu s tem načrtom je dal deželni predsednik natisniti 1550 izvodov rahlo prirejenega slovenskega prevoda Przibram ove knjižice. Pod naslovom Kratko in 7 4 Andrej M arušič (7.12.1828-16.10.1898) je v Gorici študiral bogoslovje in bil 1851 posvečen, 1863-65 je urejeval časnik tolm inskega kmetijskega društva Umni gospodar, v letih 1867-69 pa je izdajal in urejal Domovino, o kateri se je že takrat govorilo, da jo financira vlada. Istočasno je bil deželnozborski poslanec. Slovenski biografski leksikon, s.v. »Marušič Andrej«. D om neve o vladni podpori M arušiču potrjujejo vpisi v indeks tiskovnega urada v om enjenih letih. H aus, Hof- u n d Staats-Archiv [dalje HHStA], Pressleitung, Index 1867-1873. 7 5 [Ludw ig Przibram ], Was bringt uns das neue Wehrgesetz? (Wien, 1869). 7 6 Jože K oruza, Značaj pesniškega zbornika 'Pisanice od lepeh umetnost' (Maribor, 1993), 206-210. 7 7 HHStA, Pressleitung, karton 15, akt 328 (1869), pism o C onrada von Eybesfelda, Ljubljana, 10.5.1869. N ačrti C onrada von Eybesfelda so bili vsaj delom a znani tudi javnosti. Ivan Prijatelj omenja, da so se govorice o ustanovitvi vladi naklonjenega časnika v začetku leta 1869 širile po Ljub­ ljani. N am eri naj bi bili naklonjeni tu d i nekateri slovenski veljaki, odločno pa jo je odklonil Josip Jurčič. Ivan Prijatelj, Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina : 1848-1895, ur. A nton Ocvirk, M onografije k zbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev, 6 zv. (Ljublja­ na, 1955-85), zv. 3,121. lahkoumevno pojasnilo nove vojne postave so večino izvodov priložili Novicam in Laibacher Zeitung. Pri tem so v uredništvu slednje v kratki napovedi poudarili, da je brošura posebno prim erna za razširjanje unter dem Landvolke, ki je slabo poučeno o tem, za njegove interese zelo pom em bnem zakonu.7 8 Poleg tega so 250 izvodov nam eravali razdeliti okrajnim organom.7 9 Najbrž je prav v tej zvezi deželni pred­ sednik junija v navodilu okrajnim glavarjem znova poudaril potrebnost informi­ ranja občinskih zastopov in prebivalstva o vsebini nove zakonodaje; m ed drugim je izrecno izpostavil vojaške zakone.8 0 O izidu knjižice je svoje bralce obvestil tudi Slovenski narod. V kratki notici so jo označili za sprenevedanje, saj naj bi se znova pokazalo, da vladni krogi znajo slo­ vensko, le ko »hočejo kaj od naroda imeti ali pa zabišiti [sic] mu njegove dolžnosti«, če pa gre za njegove pravice, »ondi je zopet nemščina edino zveličavna.«8 1 Slovenska različica Przibram ove brošure je prišla v roke tudi dunajskem u tiskovnem u ura­ du, ki pa je bil nad idejo navdušen. Od deželnega predsednika so za razdelitev na Štajerskem, Koroškem in v Trstu želeli dobiti nekaj sto izvodov, zanimalo jih je tudi, ali bi bila knjižica uporabna v Dalmaciji.8 2 Conrad von Eybesfeld je v odgo­ voru potrdil, da je spis poslal svojim kolegom v omenjenih deželah s slovenskim prebivalstvom in da je že dobil njihova naročila. Poudaril pa je, da je, kolikor mu je znano, spis za Dalmatince nerazumljiv, saj sta njihov govor (slawische (illyrische) Idiom) in slovenščina preveč različna.8 3 Kljub tem u je brošuro poslal v Zadar, toda tamkajšnji nam estnik je potrdil, da v Dalmaciji ni uporabna zaradi drugačnega, ilirsko-slovanskega jezika.8 4 Naposled so po slovenskih deželah neposredno razde­ lili 2500 izvodov brošure, in sicer: 1200 kot prilogo Novic in Laibacher Zeitung, 500 na Štajerskem, 700 v Trstu in 100 na Koroškem.8 5 Zunanje m inistrstvo je prevzelo 1000 izvodov in jih dalo na razpolago vojnem u m inistrstvu.8 6 Celotna naklada je dosegla 3800 izvodov - ostanek so verjetno razdelili okrajnim uradnikom . Nezanemarljivo število knjižic najbrž ni ostalo brez vpliva na oblikovanje jav­ nega mnenja. Precej manjši učinek je seveda imelo pisanje strokovnega časopisja o novem zakonu.8 7 Slejkoprej pa so javno mnenje odločilno oblikovali časniki ter 7 8 Laibacher Zeitung, 7.5.1869, 755. 7 9 HHStA, Pressleitung, karton 15, akt 328 (1869), pism o C onrada von Eybesfelda, Ljubljana, 10.5.1869. 8 0 Laibacher Zeitung, 21.6.1869,103. Slovenski prevod je bil objavljen v Levstikovem kom entarju: Fran Levstik, »Svoboda, kakršna na Slovenskem«, v Zbrano delo, zv. 9, ur. A nton Slodnjak, Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev (Ljubljana, 1963), 113-121. 8 1 Slovenski narod, 11.5.1869, 4. 8 2 HHStA, Pressleitung, karton 15, akt 310 (1869). 8 3 HHStA, Pressleitung, karton 15, akt 328 (1869), pism o C onrada von Eybesfelda, Ljubljana, 10.5.1869. 8 4 HHStA, Pressleitung, karton 16, akt 456 (1869), pism o C onrada von Eybesfelda, Ljubljana, 26.6.1869. 8 5 HHStA, Pressleitung, karton 16, akt 482 (1869), pism o C onrada von Eybesfelda, Ljubljana, 7.7.1869. 8 6 HHStA, Pressleitung, karton 16, akt 456 (1869). 8 7 N aprim er: D ragotin Tekavčič, »Nekaj važnejših določeb vojne postave z dne 5. decem bra 1868 (dež. zak. 1869, št. 1) in poduka za izpeljavo te postave (dež. zak. 1870, št. 1)«, Pravnik slovenski : list za pravosodje, upravo in državoslovje 2 (1871), 104-112. različni govorniki - tako posvetni kakor cerkveni. V naslednjem poglavju bomo videli, da politiki, ki so imeli v času taborskega gibanja veliko priložnosti za nasto­ panje, novi zakonodaji niso nam enili dosti besed. Podobno očitno velja za cerkve­ ne nastope. Oznanilne knjige dveh večjih župnij ljubljanske škofije - Sv. Petra v Ljubljani in Kranja - nimajo vpisov, ki bi kazali, da so duhovniki poučevali svoje vernike o spremembi vojaške obveznosti. Škofija je sicer poskrbela za seznanitev župnikov z najpomembnejšimi določbami nove zakonodaje, a se očitno ni ukvarjala z informiranjem vernikov. Škofijski uradni list je s skoraj dvoletno zam udo obja­ vil le člene obrambnega zakona, ki so bili važni za duhovnike in njihovo urado­ vanje, posebno pozornost pa je nam enil § 25, ki je urejal vojaško dolžnost duhov­ nikov in redovnikov.8 8 N asprotno je dnevno časopisje precej pisalo o novi zakonodaji, a nad njo - kot smo že videli - ni bilo posebno navdušeno. Posamezni pisci so tu in tam poudarili dobre plati zakona, vendar so skoraj vedno hkrati priznali, da je m arsikom u neljub. Narodnjak in publicist iz M aribora Janko Pajk je v Slovenskem narodu trdil, da bo vojaščina za telesno »okrepčanje našega naroda ... jako koristna« ter da bo vojaško urjenje telesu dalo »gibčnost, hitrost in krepost [sic]«, duhu pa »nekakovo večo obzor- nost in promiselnost«. A obenem tudi on ni zanikal, da je zakon prinesel nova bre­ m ena in da bo zlasti »učečej se m ladini... neugodno prišel«.8 9 Posebno v popularnejšem časopisju, v Novicah in Slovenskem gospodarju, so bili objavljeni tudi članki, ki so poskušali predstaviti nove zakone karseda enostavno. V seriji poljudnih pogovorov »Pod Lipo«, ki jih je redno objavljal mariborski list, je bil en pogovor namenjen tudi prenovljenem u obram bnem u sistemu. V njem je upokojeni učitelj Ljubomir zbranim km etom in obrtnikom razložil nekatere m o­ m ente sprejetih zakonov.9 0 Poleg tega so v isti številki objavili še članek »Jedro izluščeno iz postave o vojaških dolžnostih avstrijskih državljanov«, v katerem so prav tako silno poenostavljeno predstavili obrambne zakone. Avtorja je pri tem motivirala skrb, da zakonodaja zaradi pravniških umetnih izrazov m nogim bralcem časnika ne bo razumljiva.9 1 8 8 »Bestim m ungen des Gesetzes vom 5. Dez. 1868, w om it für die im Reichsrathe vertretenen K önigreiche u n d L änder die A rt u. Weise der W ehrpflicht geregelt w ird«, Kirchliches Verord- nungs-Blatt fü r die Laibacher Diözese (1870), 147-151; »Tragweite der Bestim m ung des §. 25 des W ehrgesetzes, betreffend die K andidaten des geistlichen Standes«, prav tam , 152-154. 8 9 Janko Pajk, »Slovenskej m ladeži«, v Janka Pajka izbrani spisi, ur. Janko Pajk, zv. 1, Politični, narodno-gospodarstveni, naučni spisi (Maribor, 1872), 112, 113. 9 0 »Pod Lipo : Podučivni in vgodni pogovori«, Slovenski gospodar, 7.1.1869, 2, 3. 9 1 »Jedro izluščeno iz postave o vojaških dolžnostih avstrijskih državljanov«, Slovenski gospodar, 7.1.1869, 2. 3.2 Splošna vojaška obveznost: odzivi in prve izkušnje Pri vsem tem pisanju pa časniki, kar je najbolj zanimivo, skorajda niso reagirali na radikalno skrajšanje vojaškega roka - najbolj ugodno spremembo, ki jo je pri­ nesel novi zakon. M edtem ko sta tako slovenska kot nemška različica Przibram o­ ve brošure poudarjali prav ta moment, so ga časnikarji skorajda prezrli.9 2 Seveda so vsi časniki povzeli ključna določila v zvezi s služenjem vojske, a kakšnega po­ sebnega navdušenja nad uvedbo triletne nam esto osemletne obveznosti ni bilo opaziti. Ce je še leta 1845 Luka Jeran zaradi skrajšanja vojnega roka na osem let cesarju Ferdinandu v zahvalo spesnil desetkitično pesem in jo objavil v Novicah,9 3 so se leta 1868 časnikarji bolj ukvarjali z velikostjo vojske in s tem povezanim i stroški. Sicer je res, da precej rekrutov tudi v času, ko je veljala osemletna selektiv­ na vojaška obveznost, zaradi pomanjkanja denarja ni služilo dlje kot dve ali tri leta,9 4 am pak skrajšanje vojaške obveznosti za dobre tri petine vseeno ni bilo za­ nemarljivo. Zakaj je napravilo tako skrom en vtis na pišočo javnost, bom poskusil odgovoriti malo kasneje. Vendar skrajšanje vojaške dolžnosti ni šlo m imo ljudi. Pisec zgodovine 17. peš­ polka, Karel Capuder, trdi, da se je odrazilo v bistvenem zmanjšanju skrivaštva in dezerterstva. M edtem ko je imelo izogibanje naboru in vpoklicu pred prenovo precejšnje razsežnosti, naj bi poslej skorajda izginilo.9 5 Toda C apudrova razlaga ponuja le del odgovora, saj ne om enja pom em bnejšega razloga - m očnega povečanja učinkovitosti državnega policijskega aparata. Dejavnost orožnikov je bila gotovo ključni m om ent v boju zoper skrivače, rokovnjače in druge vojaške begunce. V tem kontekstu je prim erjalno zanim iv m očan upad dalm atinskega hajduštva v zadnjih desetletjih 19. stoletja. Preučevalci te tradicionalne oblike razbojništva so ga povezali prav z večjo prisotnostjo orožništva, a tudi z vse večjo sprijaznjenostjo moškega prebivalstva s služenjem vojske.9 6 Ker je prav uvajanje novačenja v petdesetih letih, ko je vojaški rok trajal še osem let, sprožilo močan val dezerterstva in vojaškega begunstva ter s tem enega vrhov hajduštva v Dal­ maciji, se najbrž ne motim, če m ed vzroke za poznejše usihanje prištejem tudi skrajšanje vojaškega roka. S triletnim služenjem se je bilo vendar precej laže sprijaz­ niti, kakor z več kot dvakrat daljšim osemletnim. Literatura se sicer še ni soočila s tem vprašanjem, a časovno sovpadanje je le preveč očitno, da bi bilo zgolj naključno. 9 2 [Ludwig Przibram ], Kratko in lahkoumevno pojasnilo nove vojne postave (Ljubljana, 1869), 4,10-12; [Przibram], Was bringt uns das neue Wehrgesetz?, 4,11,12. 9 3 Luka Jeran, »H valežnost slovenskih m ladenčev njih veličanstvu cesarju Ferdinandu I.«, v Slovenska muza pred prestolom : antologija slovenske slavilne državniške poezije, ur. M arjan Dolgan, Knjižna zbirka Krt, 57 (Ljubljana, 1989), 53, 54. 9 4 Rothenberg, The Arm y of Francis Joseph, 61. 9 5 Karol C apuder, Zgodovina c. in kr. pešpolka št. 17 (Celovec, 1915), 65-67. 9 6 Stijepo O bad, »Kraj hajdučije u Dalmaciji«, Radovi Filozofskog fakulteta u Zadru : Razdio povijes- nih znanosti 25 (1986), 295. O razvoju hrvaškega in dalm atinskega hajduštva v tem času še: Šime Peričič, »Hajdučija u Dalmaciji 19. stolječa«, Radovi Zavoda za povijesne znanosti H AZU u Zadru 33 (1991), 185-204; D ragutin Pavličevič, »Hajdučija u H rvatskoj 60. godina 19. stolječa«, Radovi Zavoda za hrvatsku povijest F ilozofskog fakulteta Zagreb 20 (1987), 129-158. Urejanje vojaške obveznosti je sledove že tradicionalno puščalo v ljudski pesmi. Uvedbi vojaške obveznosti v času Marije Terezije je sledila prava poplava vojaških pesm i in zgodovinar Gregor Čremošnik, ki jih je tik pred 2. svetovno vojno anali­ ziral, je bil mnenja, »da bi se skoraj lahko reklo, da je prav za prav šele ta obveza pri nas rodila vojaško narodno pesem.« Razen tega naj bi po Čremošnikovem mnenju prav ta doba pesm im vtisnila mevžasto jokavost, ki naj bi bila včasih celo tik na meji bojazlji­ vosti.9 7 In kakor že leta 1845, ko je bil vojaški rok skrajšan na 8 let, so se tudi po letu 1868 pojavile pesmi, ki so opevale krajše (triletno) služenje.9 8 Poleg tega lahko v ljudskem pesništvu zasledimo poudarjanje, da se vojaška obveznost naposled dotika vseh slojev prebivalstva. Pesem Na vojsko vsi morajo it poje: Slišal sem cajtinge brat, naš cesar se če vojskovât. /: Naj bode gospočki al kmetiški sin, vsaki more na Stélengo it. :/" Res je prav splošnost vojaške obveznosti dobila precej prostora v cajtingah. Princip je sicer načeloma užival široko podporo, so pa bile precejšnje razlike v videnju podrobnosti. Največ zaskrbljenosti so slovenski časnikarji kazali ob - na 800.000 mož določeni - velikosti vojske. Narod je po nem škem časopisju povze­ mal celo trditev, »da je zahtevana vojska tolika, kalikoršne [sic] od ljudskega preseljevanja ni imela nobena država«.1 0 0 Poleg skrbi denarne narave so se časnikarjem porajala tudi bolj načelna vprašanja o prihodnosti Evrope milijonskih vojska.1 0 1 Takšne skrbi so očitno mučile marsikoga: večanje kontinentalnih arm ad ter grozeči konflikti so v letih po prusko-avstrijski vojni oživili evropska m irovna gibanja ter spodbudili prvo fazo avstrijskega pacifizma, za katero so značilne ideje o omejevanju veliko­ sti arm ad in nekakšnih m eddržavnih forumih, ki naj bi preprečevali vojne.1 0 2 A m edtem ko je na prim er Moritz Adler pod vtisom napovedi uvedbe splošne vojaške obveznosti leta 1868 v Pragi izdal brošuro Der Krieg, die Congressidee und die All­ gemeine Wehrpflicht in v njej kot p rv i Avstrijec ostro nasprotoval takšnem u povečevanju vojske ter detajlno predstavil zamisel o vseevropskem kongresu držav, 9 7 G regor Črem ošnik, »N aša vojaška narodna pesem «, Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 20 (1939), 352. 9 8 Zm aga Kumer, Oj, ta vojaški boben : Slovenske ljudske pesmi o vojaščini in vojskovanju (Celovec, 1992), 52-56 (pesm i 32-37); ista, Slovenska ljudska pesem : njena vsebinska, oblikovna in glasbena podoba (Ljubljana, 2002), 164. 9 9 Kumer, Oj, ta vojaški boben, 58 (pesem 39); gl. še C apuder, Zgodovina c. in kr. pešpolka št. 17, 66. 1 0 0 Slovenski narod, 3.11.1868, 4. 1 0 1 N a prim er: »Evropa v orožji«, Slovenski narod, 24.11.1868,1, 2. 1 0 2 C hristoph G üterm ann, »Die Geschichte der österreichischen Friedensbew egung 1891-1985«, v M anfried Rauchensteiner, ur., Überlegungen zum Frieden (Wien, 1987), 20,21; M anfried Rau- chensteiner, »Gewalt u n d Gewaltlosigkeit : Z ur Geschichte der österreichischen Friedensbew e­ gung«, v Pax et iustitia : Festschrift fü r Alfred Kostelecky zum 70. Geburtstag, ur. H ans W alther Kaluza et al. (Berlin, 1990), 416. Evropski pregled prinaša: Sandi E. Cooper, Patriotk Pacifism : Waging War on War in Europe, 1815-1914 (N ew York, Oxford, 1991), 30-15. ki naj bi preprečeval m eddržavne spopade in notranje prevrate ter širil evropsko civilizacijo m ed barbare, na Slovenskem takega podviga ne zasledimo.1 0 3 Zanimi­ vo je, da se je pri Slovencih že nekaj desetletij poprej pojavil zagovornik svetovnega miru, ki je izhajal iz tradicije religiozno navdahnjenega pacifizma. Gre za Andreja Bernarda Smolnikarja (29.11.1795-(?)1869), teologa, utopista in verskega reforma­ torja, ki je po preselitvi v ZDA že sredi 19. stoletja zagovarjal svetovni m ir in univer­ zalno republiko.1 0 4 Vendar je ostala Smolnikarjeva dejavnost v domovini praktično neopažena in brez zaznavnega vpliva. Zakaj se torej, kljub očitnem nelagodju ob silovitem povečevanju armad, pri Slo­ vencih ni oblikovalo zaznavno in artikulirano mirovno gibanje? Morda je razlog v tem, da mnenjskih voditeljev ni skrbela usoda Evrope v času splošne vojaške obvez­ nosti, temveč nekaj dosti bolj vsakdanjega. S tem utegne biti povezano tudi (zgoraj omenjeno) skromno časnikarsko navdušenje nad uvedbo triletnega vojaškega roka. Slednja najbrž ni posebno razveselila ljudi, ki po starem sistemu sploh ne bi bili vpo­ klicani v vojsko. Meščanski eliti, duhovščini, večjim kmetom in drugim premožnejšim ali bolje izobraženim je bil namreč dotedanji način rekrutiranja zelo naklonjen in upravičeno so se lahko bali, da po novem ne bo več tako; če ne zaradi sebe, pa za­ voljo svojih naslednikov. Če verjamemo Slovenskemu gospodarju, ki je na Silvestrovo leta 1868 poročal, da »navdušenost za splošno vojaštvo med mestjani ni prevelika«, naj bi se v zadnjih mesecih pred uveljavitvijo splošne vojaške obveznosti strah pred spre­ membami kazal tudi z odkupom le nekaj let starih sinov od služenja vojske.1 0 5 Podobne skrbi so že dobro leto pred začetkom parlam entarne obravnave obrambnih zakonov, torej v času, ko parlam ent še ni dokončno potrdil uvedbe splošne vojaške obveznosti, trle poznejšega politika in tedanjega študenta prava, Josipa Serneca. V pism u bratu Janku je junija 1867 razlagal, kako upa, da bodo iz nove ureditve izvzeti vsi, ki so bili oproščeni še po stari zakonodaji. Toda za vsak slučaj je za posredovanje prosil še kneza Ferdinanda Krnskega, pri katerem je bil takrat vzgojitelj. Knez se je o njegovi zadevi dejansko pozanimal na Dunaju in m u nato svetoval, naj piše cesarju ter zaprosi za predčasno oceno sposobnosti. Sernec je sicer pisal cesarju, a ni verjel, da ga bo sitni in jako dvomljivi pot, ki m u ga je svetoval knez, pripeljal do zaželenega cilja. Bolj se je zanašal na svojo bolezen pri srcu, ki naj bi bila že tako huda, da je opustil pitje alkoholnih pijač, kave in čaja.1 0 6 Korespondenca m ed bratom a ni v celoti ohranjena in je precej neurejena, tako da zgodbe ni mogoče popolnom a rekonstruirati. Dogodka v svojih spom inih ni ome­ nil niti Josip, ki je sicer na kratko opisal spremem bo vojaške dolžnosti.1 0 7 Vsekakor 1 0 3 [M oritz Adler], Der Krieg, die Congressidee und die Allgemeine Wehrpflicht : im Lichte der Außlärung und Humanität unserer Zeit (Prag, 1868). O A dlerju ni mogoče najti nikakršnih podatkov ne v biografskih priročnikih ne v zgoraj navedeni literaturi. Da je bil prvi Avstrijec, ki je zagovarjal idejo o m ednarodnem razsodišču, je mnenje Berthe von Suttner v predgovoru h knjigi: M oritz Adler, Offenes Sendschreiben an P. T. Professor Theodor Billroth (Berlin, Leipzig, 1892), 1, 2. 1 0 4 Janez Stanonik, »Andrej Bernard Smolnikar«, Zgodovinski časopis 49 (1995), 183-190. 1 0 5 Slovenski gospodar, 31.12.1868, 216. 1 0 6 Pokrajinski arhiv M aribor [dalje PAM], zapuščina Janka Serneca, karton 8, pism o Josipa Ser­ neca, Chocen (Češka), 19.6.1867. 1 0 7 Josip Sernec, Spomini (Ljubljana, 1927), 17. Njegovo služenje pri knezu Kinskem je sicer opisa­ no prav tam , 16,17. bom o že prav km alu videli, da m u nam era očitno ni uspela in je naposled vojsko odslužil kot enoletni prostovoljec. Očitno je, da ljudi, ki po starem ne bi bili vpoklicani, ni prav nič veselila odpra­ va njihovih privilegijev. Zatorej ni čudno, če v časopisju zasledimo zaskrbljenost nad splošnostjo služenja vojske in ne veselja nad skrajšanjem vojaškega roka. Pis­ ci in uredniki so vendar v večini pripadali eliti, katere privilegiji so bili z reformo zelo zmanjšani ali povsem odpravljeni. Zato tudi ne preseneča, da so bili pogoji za oprostitev ali skrajšanje služenja pom em bno vprašanje, o katerem so precej razpravljali tako v parlam entu kot v javnosti. Kot smo že videli, sta v razpravo uspešno posegla tudi slovenska poslanca. Sprejete zakonske določbe so bile na­ posled zelo restriktivne, tako da se je dotedanja privilegiranost posam eznih slojev prebivalstva bistveno zmanjšala. M edtem ko na prim er pričevanja sodobnikov kažejo, da so se v prvih desetletjih 19. stoletja sinovi m ariborskih meščanov lahko »s pomočjo prijateljev in prepustnic izognili vojaščini, zato že več let nobeden med njimi ni bil v vojski«,1 0 8 se po reformi leta 1868 kaj takega ni moglo več zgoditi. Popolno­ ma je bila odpravljena m ožnost odkupa, vojske so bili začasno oproščeni le edini skrbniki družine, olajšave pa so bile dovoljene medicincem in bogoslovcem ter učiteljem v d ržav n ih šolah in držav n im uradnikom . O bvezniki s končano srednješolsko izobrazbo so lahko odslužili enoletno prostovoljstvo.1 0 9 Enoletni prostovoljci so smeli stanovali izven vojašnice in izbirati kraj služenja, če so služili na lastne stroške. M nogi so izbrali univerzitetna središča, predvsem Dunaj in Gra­ dec, saj so lahko m ed služenjem opravljali študijske obveznosti. Matija M urko pa v svojih Spominih omenja, da je bila precej priljubljena tudi Galicija, ker je bilo tam zaradi hkratne uporabe gregorijanskega in julijanskega koledarja več prazničnih dni.1 1 0 N eredki posam ezniki so se km alu začeli v praksi srečevati z novo uredit­ vijo. Josip Sernec je v svojih Spominih dokaj natančno popisal, kako je le nekaj mesecev po uveljavitvi nove zakonodaje začel svoje enoletno prostovoljstvo v 54. pešpolku.1 1 1 Še dragocenejši je dnevnik Simona Rutarja, ki nam omogoča čudovit vpogled v življenje enoletnih prostovoljcev v Trstu v letih 1872/73. Njihova vojaščina res ni bila prenaporna, poleg tega so imeli veliko prostega časa, ki ga je Rutar izrabil za obiskovanje sorodnikov in prijateljev, popivanje po gostilnah in 1 0 8 Friderik Leyrer, »Spomini : od 1808 do 1838 : napisani 1863 v M ariboru«, ur. in prev. Sašo Radovanovič, Delo, 18.3.1999, 6. 1 0 9 Poleg zakona (§§ 17, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28) še Wagner, »Die k.(u.)k. Armee«, 490, 491. 1 1 0 Matija M urko, Spomini, prev. V ladim ir M urko (Ljubljana, 1951), 149. 1 1 1 »Meseca decembra 1868 pa je izšla nova, v ogrskem in avstrijskem državnem zboru odobrena postava o splošni vojaški dolžnosti. V tej postavi se je nahajala določba za enoletne prostovoljce in se je izreklo, da smemo tudi mi dijaki, ki še nismo odslužili vojaštva, prositi za dobroto službovanja kot enoletni prostovoljci. Tako sem moral tudi jaz 1. marca 1869, ko sem bil v četrtem letu prava, vstopiti kot enoletni prostovoljec, in sicer sem vstopil k 54. pešpolku. Ker sem služil na svoje stroške, sem zasebno stanoval. Služili smo enoletni prostovoljci prvega leta samo od 1. marca 1869 do novega leta 1870. Med tem, ko sem bil prostovoljec, sem napravil meseca julija 1869 drugi državni izpit in meseca oktobra 1869 tretji državni izpit, ob novem letu 1870 pa častniški izpit, nakar sem bil leta 1871. imenovan za rezervnega poročnika.« Sernec, Spomini, 17. obiskovanje rojanske čitalnice.1 1 2 Seveda so bile izkušnje posam eznikov lahko tudi drugačne. V pism u, ki ga je leta 1875 objavil Slovenski narod, se je neznani enolet- nik pritoževal nad slabim ravnanjem (»'fen tali' bi nas radi«) in pogostim zmerjanjem z različnimi zoološkimi izrazi.1 1 3 Enoletno služenje ni navdušilo niti Otona Župančiča, ki je m oral v letih 1901 in 1902 v šolo za enoletne prostovoljce v Gradec. V pism ih je pogosto tožil, da izgub­ lja celo leto, se tu in tam pritoževal nad predstojniki ter večkrat zatrdil, da gre le redko iz vojašnice v mesto. Ob koncu januarja leta 1902 je prijateljici Berti Vajdič na prim er zatrdil, da iz vojašnice ni šel že dva tedna. Vsekakor je bilo enoletno služenje v začetku 20. stoletja dosti bolj resno kot v prvih letih po uvedbi. Iz Župan­ čičevih pisem razberemo, da so m ed osnovnim urjenjem vstajali ob šestih in imeli obveznosti nekako od pete ure popoldne. Pozneje, ko se je začela šola, so imeli enoletniki tedensko okrog petdeset ur pouka in še nekatere druge obveznosti. Am pak ugodnosti še vedno ni manjkalo. Župančič je v vojašnici ostajal pre­ težno zato, ker ni imel prave družbe, sicer pa bi v mesto lahko odšel skoraj vsak večer. Izhod je običajno trajal do devetih, večkrat pa se je potegnil tudi čez polnoč. V začetku marca je pesnik pisal prijateljici, da je bil tako v soboto kot v nedeljo na zabavi do dveh, v pism ih pa tudi sicer zasledimo omembe plesov ali druženja v kavarnah. Poleg tega niti služba ni bila vedno enako resna. Župančič je recimo aprila omenil, da so on in kolegi spali m ed poukom , maja, da so se zaradi po­ manjkanja dela pri četi dolgočasili, avgusta pa, da se je m ed manevri sončil cele dneve.1 1 4 Vtis o ne preveč naporni vojaščini enoletnikov potrjujejo tudi nekatera druga pričevanja iz tistega časa. Poznejši um etnosti zgodovinar Vojeslav Molè, ki je leta 1907 in 1908 služil v Trstu, je v spom inih opisal predvsem družabno življenje in nekaj anekdot, kar kaže, da m u prostovoljno leto ni ostalo v posebno slabem spom inu.1 1 5 Enoletno služenje je bilo brez dvom a tudi v začetku 20. stoletja velika ugod­ nost, ki so jo izkoristili številni slovenski izobraženci. Prostovoljnega leta v glav­ nem niso odslužili le tisti, ki so bili vojske oproščeni in seveda redki Slovenci, ki so se odločili za častniški poklic. Poleg tega ta ali oni niti ni opravil izpita, ki je bil pozneje uveden kot pogoj za odobritev enoletnega služenja nekaterih kategorij srednješolcev. V časnikih so se takrat pojavili oglasi za pripravljalne tečaje. Izpitna 1 1 2 Sim on Rutar, Dnevnik (1869-1874), ur. Branko M arušič (Trst, N ova Gorica, 1972), 114-156. Sim on Rutar (12.10.1851-3.5.1903) je m aturiral na goriški gim naziji in po odsluženem vojaškem roku študiral zgodovino in geografijo v G radcu. Po koncu študija je služboval na različnih srednjih šolah in bil ploden zgodovinopisec. M ed drugim je napisal obsežno Zgodovino Tol­ minskega. Bil je tudi eden začetnikov slovenske arheologije. Slovenski biografski leksikon, s.v. »Rutar Simon«. 1 1 3 »Vojaško«, Slovenski narod, 14.11.1875, 3. 1 1 4 Informacije o enoletnem prostovoljstvu O tona Župančiča izvirajo zlasti iz bogate korespon­ dence z Berto Vajdič in iz pisem nekaterim prijateljem. O ton Župančič, Zbrano delo, zv. 10, ur. Joža M ahnič, Z brana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, ur. France Bernik (Ljubljana, 1986), 108-218 (pism a Berti Vajdič); isti, Zbrano delo, zv. 11, ur. Joža M ahnič, Z brana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, ur. France Bernik (Ljubljana, 1989), 112-124, 209-220 (pism a A ntonu Schw abu in Franju Lovšinu). 1 1 5 Vojeslav Mole, Iz knjige spominov, Spomini in srečanja, 5 (Ljubljana, 1970), 40-52. snov je bila nam reč precej zahtevna in je obsegala znanje nemščine ter enega iz­ m ed deželnih jezikov ali latinščine (vključno z literaturo), m atem atiko, fiziko, naravoslovje, geografijo in zgodovino. Alojzij Grom, m ladostni prijatelj pisatelja Frana Šaleškega Finžgarja, je bil eden izmed številnih Slovencev, ki so morali oprav­ ljati preskus. Iz Finžgarjeve korespondence je videti, da je prijatelju konec leta 1889, nekaj mesecev pred izpitnim rokom, poslal ustrezno literaturo, večkrat pa ga je tudi obveščal o izpitni snovi in vprašanjih, ki jih je njunim vrstnikom in znancem postavljala ljubljanska komisija.1 1 6 Kljub temeljitim pripravam je bil Grom neuspešen, tako da je pozneje služil kot navaden vojak, v vojski zbolel ter umrl. Zanimivo pričevanje o izkušnjah z reformiranim vojaštvom so tudi pism a Pavla Turnerja bratom a Mihi in Francetu.1 1 7 Pavel sije močno prizadeval, da bi s pomočjo svojih dunajskih prijateljev mlajšega brata čim prej rešil vojaščine. M orda ga je k tem u spodbudila nesrečna usoda očetovega brata, ki je kot vojak um rl v Italiji,1 1 8 ali pa njegova osebna predreform na vojaška izkušnja, ki je zanesljivo zbujala upanje, da naloga ne bo pretežka. Četudi ga je na naboru zdravnik ocenil kot le zaenkrat prešibkega, je predsednik komisije, nek krajišniški stotnik, sklenil, da se z njim drugo leto ne bodo več ukvarjali in ga dal črtati iz vojaške evidence.1 1 9 Toda od takrat se je bil položaj občutno spremenil. M edtem ko je Pavel sprva bratu M ihu še zatrjeval: »Kedar koli bi bil odrajtan bom že na to pazil, da ne boš dolgo pri soldatih, gotove vse tri lete nikakor ne zaporedoma,«1 2 0 je pozneje njegov optimizem splahnel, čeprav je v bratovi zadevi posredoval v visokih vojaških krogih.1 2 1 Lahko 1 1 6 Fran Šaleški Finžgar, Zbrano delo, zv. 14, ur. Jože Šifrer, Z brana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, ur. France Bernik (Ljubljana, 1996), 7-49 passim . 1 1 7 Pavel Turner (21.1.1842-25.9.1924) je študiral pravo na Dunaju in doktoriral v Strasbourgu. Že m ed študijem je bil dom ači učitelj, pozneje vzgojitelj. Veliko je potoval - sam in kot sprem ­ ljevalec svojih gojencev - in tako navezal stike s številnim i pom em bnim i osebnostm i svojega časa. Redno je dopisoval v slovenske in tuje časnike. Bil je tu d i pom em ben m ecen slovenskih študentov in dijakov. Slovenski biografski leksikon, s.v. »Turner Pavel«. 1 1 8 N arodna in univerzitetna knjižnica [dalje NUK], Rokopisni oddelek, Ms 639/2, Pavel Turner, »Spomini iz m ojega življenja«, rokopis, 2. Sam sem spom ine pregledoval še v rokopisu, poz­ neje je izšla objava: M ateja Matjašič Friš, »'Spom ini iz mojega življenja' dr. Pavla Turnerja«, Studia Historica Slovenka : Časopis za humanistične in družboslovne študije 1, št. 1 (2001), 169. 1 1 9 »Zdravnik m eje na to preiskal ter rekel: 'für diesmal noch zu schwach.' Stotnik pa: ’Was? fü r diesmal noch zu schwach? Soll etwa nächstes Jahr wiederum eigens fü r ihn eine Extracommission irgendwo einberufen werden? Ganz untauglich! Ausstreichen!'« Turner, »Spomini«, 42. Ker se je Turner po selitvi iz M aribora na Reko pozabil prijaviti pri vojaških oblasteh, je kot vojaški begunec nabor opravil p red posebno komisijo. Prav tam , 41, 42; Matjašič Friš, »'Spom ini' dr. Pavla Turnerja«, 190, 191. 1 2 0 PAM, zapuščina Pavla Turnerja, pism o bratu M ihi, Dunaj, 21.2.1870. Prepis Turnerjeve kores­ pondence m i je ljubeznivo odstopil prof.dr. Janez Cvirn. 1 2 1 Turner pravi: »en grof ki je major in dober mi prijatelj, je govoril za Miheja pri cesarjevem poročniku«. PAM, zapuščina Pavla Turnerja, pism o bratu Francetu, Dunaj, 28.11.1871. V tistem času je bil Turner dom ači učitelj pri grofu Vincencu N em esu pl. H idvégu, ki je bil po podatkih W urzbachovega biografskega leksikona major. Verjetno je bil prav N em es en grof, ki je major. Ker so bili m nogi njegovi sorodniki, ki jih omenja W urzbach, visoki častniki, je im el v vojski gotovo dobre zveze. C onstant von W urzbach, Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich, s.v. »Nemes von Hidvég«; Slovenski biografski leksikon, s.v. »Turner Pavel«. O Turnerju kot dom ačem učitelju podrobneje: D arko Friš, »Vzgojitelj dr. Pavel Turner«, Časopis za zgodo­ vino in narodopisje 70 (1999), 127-142, ki pa službovanje pri grofu N em esu omenja le kratko. je samo še pojasnil, da so se »postave za odpust... zdaj drugič poostrile in sicer tako, da naj viši generali ne smejo nikogar pred odločenim časom brez vzroka domu pustiti.«1 2 2 A kljub omenjenim zaostritvam se je tu in tam še dalo kaj doseči. Na podlagi Turnerjeve korespondence lahko sklepamo, da je bil Miha pri vojakih dve leti (od zakonsko določenih treh). M orda posredovanje starejšega brata le ni bilo povsem neuspešno.1 2 3 Seveda je mogoče tudi, da so Miha Turnerja predčasno poslali na dopust zaradi varčevanja. Značilna avstrijska praksa, ki je bila pogojena z nepre­ stanimi denarnim i zagatami, je nam reč ostala v uporabi tudi po letu 1868.1 2 4 Še leta 1879, ko so Avstrijci nam eravali predčasno odpustiti skoraj 20.000 vojakov, se je nem ški kancler Bismarck skrivaj norčeval, da bi bilo še ceneje, če bi dom ov poslali kar vse.1 2 5 Ne glede na to, kaj je bil vzrok za predčasno vrnitev Miha Turnerja domov, je dovolj drugih pričevanj, ki kažejo, da so bližnjice obstajale. Poznejši liberalni politik V ladim ir Ravnihar je, kakor piše v spom inih, imel zanim ive izkušnje z naborno komisijo: Po maturi sem se prijavil za nabor, da bi odpravil [sic] enoletno prostovoljno leto, pa so rekli, da imajo dosti boljših. Niso me potrdili. Pa mislim, da je imel tu svoje prste vmes moj papa.1 2 6 Citirani odlom ek ni le opozorilo na luknjičavost novega sistema rekrutiranja, temveč da že tudi slutiti, kaj je utegnil biti glavni razlog oprostitve. Ravnihar namreč omenja, kako so m u člani naborne komisije pojasnili, da imajo dosti boljših in zato­ rej njega ne potrebujejo. V resnici so bile generacije mladeničev precej številčnejše od zakonsko odobrenega letnega kontingenta novincev. Omenil sem že, da so zaradi tega uvedli žreb in povsem mogoče je, da so tudi naborne komisije manj pomišljale, ko je bilo potrebno narediti kakšno uslugo pom em bnem u meščanu in deželnem u uradniku.1 2 7 Ker pa je znano, da bi bili ob strogem upoštevanju krite­ rijev prim ernosti več kakor dve tretjini dvajsetletnih nabornikov ocenjeni za ne­ sposobne služenja vojske, je možno, da je mladi Ravnihar precenjeval vpliv svojega očeta.1 2 8 Posebno, ker je bil Vladimir m enda ploskonog. Štiri leta pred opisanim dogodkom , ko se je (navdušen nad morjem in ličnimi m ornarskim i uniformami) želel prijaviti v m ornarico, je bil nam reč že na naboru, a so ga zavrnili zaradi 1 2 2 PAM, zapuščina Pavla Turnerja, pism o bratu Francetu, Baden, 21.7.1871. 1 2 3 Po vsebini pisem kaže, da je M iha Turner k vojakom odšel m ed 7.9.1870 in 13.10.1870 ter se vrnil m ed 25.7.1872 (Pavel omenja, da bo »njegove oficire ... vdrugoč nagovarjal, da bi ga domu pustili«) in 25.10.1872. PAM, zapuščina Pavla Turnerja, pism o bratom a Francetu in Mihi, D u­ naj, 7.9.1870; pism o b ratu Francetu, Dunaj, 13.10.1870; pism o bratu Francetu, 25.7.1872; p i­ sm o bratu M ihi, Dunaj, 25.10.1872. 1 2 4 N orm an Stone, »Army and Society in the H absburg Monarchy, 1900-1914«, Past and Present, št. 33 (april 1966), 107; [Przibram], Was bringt uns das neue Wehrgesetz?, 12. 1 2 5 W illiam A. Jenks, Austria Under the Iron Ring, 1879-1893 (Charlottesville, 1965), 43, 44. 1 2 6 V ladim ir Ravnihar, Mojega življenja pot : Spomini dr. Vladimirja Ravniharja, ur. Janez Cvirn et al., H istoria, 2 (Ljubljana, 1997), 25. 1 2 7 Franc Ravnihar (23.9.1832-4.7.1904), Vladim irjev oče, je bil visok uradnik kranjskega dežel­ nega odbora in odbornik številnih slovenskih narodnih društev. Slovenski biografski leksikoti, s.v. »Ravnihar Franc«. 1 2 8 Z aradi šibkosti nabornikov so leta 1889 spodnjo starost vpoklica z 20 zvišali na 21 let. Rauter, Die österreichische Wehrgesetzgebung, 30. šibkosti in ploskih nog.1 2 9 Kakorkoli že, brez dvom a se je bilo po letu 1868 vojaški obveznosti precej teže izogniti kot pred reformo. A vrnim o se spet od izvajanja k sprejemanju zakonov. 3.3 Stalna vojska ali milica? Ob uvajanju novega modela služenja vojaščine so se poleg nestrinjanja s posa­ m eznim i vladnim i rešitvami pojavljali tudi temeljito drugačni predlogi. Precej pristašev je imel na prim er miličniški sistem. N ad njegovo uvedbo so se navdu­ ševali tako v parlam entu kot v visokih vojaških krogih, zanj se je zavzelo tudi dunajsko delavsko izobraževalno društvo, eden začetnikov delavskega gibanja.1 3 0 Predlagatelji so kot argum ent za uvedbo milice največkrat navajali manjše stroške. Razmišljanje »Evropa v orožji«, ki ga je objavili Slovenski narod, je na prim er zago­ varjalo misel, da bi »slabo finančno stanje ... moralo Avstrijo raje spodbujati, da bi vpeljala vseobče oboroženje po izgledu Švice«, nam esto velike redne arm ade.1 3 1 N ad narodno, torej ljudsko vojsko, se je - tudi zaradi njene varčnosti in ne le zaradi (sicer očitnega) navdušenja nad Srbi - v svojem opisu srbske arm ade v Novicah že 1867 navduševal tudi Janez Podliščekov - dr. Janez Kovač, redni dopisnik Novic iz Srbije in velik ljubitelj dežele.1 3 2 Poleg jake lepote in strašno groznega izgleda te arm ade, ki so jo sestavljali »skoraj sploh silno veliki, dal po sežnji visoki možje, ki imajo zamokle [sic], nekako črnikaste obraze in strašno dolge brke, podobne leverčnim [sic] re­ pom«, je poudaril predvsem majhne stroške takšnega sistema.1 3 3 1 2 9 Ravnihar, Mojega življenja pot, 19. 1 3 0 Splošno: Allmayer-Beck, »Die bewaffnete Macht«, 63. O stališčih delavskega društva: Robin Okey, The Habsburg Monarchy c. 1765-1918 : from Enlightenment to Eclipse, European Studies Series, ur. Colin Jones in Richard Overy (London, N ew York, 2001), 202; A nton Kristan, O delav­ skem in socialističnem gibanju na Slovenskem : do ustanovitve jugoslovanske socijalno-demokratične stranke (1848-1896) (Ljubljana, 1927), 20. Gl. še razpravo poročevalca parlam entarne manjšine dr. Karla Rechbauerja in drugih kontragovom ikov: SPSHAR, 4. sesija, 4417-4455. 1 3 1 »Evropa v orožji«, Slovenski narod, 24.11.1868, 2. 1 3 2 O Podliščekovi identiteti in njegovi publicistični dejavnosti: M arjan D rnovšek, »Dr. Janez Kovač-Podliščkov vabi v Srbijo«, v Slovenska kronika XIX. stoletja, zv. 2, 1861-1883, ur. Janez C virn et al. (Ljubljana, 2003), 98; Petko Lukovič, Stališče Slovencev do vstaje v Hercegovini in Bosni in do bosansko-hercegovskega vprašanja v letih 1875-1878, Slovenska akadem ija znanosti in um etnosti : Dela, 19, Zgodovinski inštitut M ilka Kosa, 6 (Ljubljana, 1977), 26 (v op. 28). 1 3 3 Janez Podliščekov [Janez Kovač], »Srbska narodna vojska«, Novice, 11.9.1867, 305. Avtorja je očitno izredno fascinirala brkatost srbskih rezervistov, saj je poudaril, da je arm adna druga rezerva sestavljena iz »starih, strašno brkastih ... mož«, rekruti redne vojske pa so »večidel tudi zbog mladosti brez brk« in zato nim ajo »one strah dajoče ponositosti, nego narodni vojnik«. Z anim ivo je, da je bila brkatost tu d i sicer znan kriterij razvrščanja vojakov. N ek nem ški priročnik o urjenju vojakov iz srede 18. stoletja je priporočal, da naj bodo v prvi vrsti bojne razporeditve le najvišji brkati vojaki, v d rugi naj bodo vojaki, ki so sicer brkati, a ne tako čedni. V tretjo vrsto naj bodo razporejeni najm anjši in v četrto vsi veliki golobradi vojaki. Če ni dovolj brkatih vojakov za prvi dve vrsti, je sm iselno, da tiste, ki so na voljo, razporedim o v prvo vrsto in na krila druge, tako da bodo kar najbolj na očeh. C hristopher Duffy, The Military Experience in the Age of Reason, W ordsw orth M ilitary Library (1987; Ware, 1998), 111. Zgledovanje po tujih vzorih seveda ni bilo omejeno na Slovence. Po švicar­ skem vzoru je svoj predlog vojaške reforme oblikoval mariborski Nemec Franz Wiesthaler.1 3 4 Njegove zamisli so posebno zanimive, saj so - kolikor sem doslej uspel ugotoviti - edini kolikor toliko domišljen koncept vojaške organizacije, ki izvira z našega prostora. Wiesthaler je v letih 1867-68 v seriji člankov, ki jih je objavila Marburger Zeitung, 1 3 5 in v leta 1870 objavljeni brošuri Stehendes Heer oder Volkswehr močno nasprotoval uvedbi splošne vojaške obveznosti ob ohranitvi stal­ ne vojske ter zagovarjal uvedbo miličniškega sistema po švicarskem zgledu zara­ di vojaških, ekonom skih pa tudi političnih razlogov. Menil je, da bi Avstro-Ogr- ska z dosledno izvedbo splošne vojaške obveznosti po švicarskem m odelu lahko vzpostavila milijonsko vojsko zadovoljnih in m otiviranih - »Täglich dreimal ein warmes und nahrhaftes Essen und einen Sold, der ihnen erlaubt, durch ein Glas guten Weines sich zu erfrischen« - vojakov, ki bi lahko z bistveno manjšimi stroški branili domovino tako pred zunanjimi kot pred notranjimi sovražniki.1 3 6 Svoje navdušenje nad ljudsko vojsko je Wiesthaler širil tudi v javnih nastopih. Uvedbo le-te je kot eno izm ed šestih točk program a bodoče demokratične stranke predlagal na celjskem dnevu ustave, ki so ga 8. avgusta 1869 organizirali štajerski ustavoverci.1 3 7 Nasprotovanje stalni in navduševanje nad ljudsko vojsko je bilo nasploh po­ sebno značilno za delavsko gibanje. Milan Subarič, ki je bil ob koncu šestdesetih let 19. stoletja po m nenju Franca Rozmana poleg Wiesthalerja druga osrednja oseb­ nost delavskega gibanja na Štajerskem, je, čeravno je bil sin majorja in nekdanji podčastnik, leta 1868 večkrat javno zahteval odpravo stalne vojske.1 3 8 Zahtevo po odpravi stalne vojske in uvedbi splošne oborožitve ljudstva najdemo tudi v vseh splošnih program ih, ki so jih avstrijski socialdemokrati sprejeli m ed letoma 1868 in 1914. Tako H artungov program iz leta 1868 kot neudörflerski program iz leta 1874, program , ki so ga leta 1876 sprejeli na delavskem dnevu v Wiener Neusta- dtu, Kautskyjev program iz leta 1882 in hainfeldski program iz leta 1888/89 ter dunajski program iz leta 1901 so vedno zahtevali oborožitev ljudstva, torej uved­ bo miličniške vojske.1 3 9 Če verjamemo slovenskem u psihologu Vidu Pečjaku, utegne biti vzrok navdušenja nad milično vojsko tu d i slovensko nagnjenje k individualizm u. Pečjak trdi, da individualne družbe bolj kot redno arm ado cenijo individualni odpor in bram bovstvo. Vid Pečjak, »'Sem puško zagledal, sem jokat' začel...' : odnos Slovencev do služenja vojščine«, Revija Obramba 32 (maj 2000), 9. 1 3 4 Franz W iesthaler (25.12.1825-22.10.1890) je po sodelovanju v revoluciji em igriral na Bavarsko in nato v Švico. Leta 1862 se je vrnil v M aribor. Leta 1868 je sodeloval pri ustanovitvi dela­ vskega društva v M ariboru in bil eden voditeljev tamkajšnjega delavskega gibanja, po letu 1875 pa je prestopil k nem škim liberalcem. Slovenski biografski leksikon, s.v. »W iesthaler Franz«; Franc Rozm an, Socialistično delavsko gibanje na slovenskem Štajerskem (Ljubljana, 1979), 84-89 in passim . 1 3 5 [Franz W iesthaler], »Das neue W ehrgesetz«, Marburger Zeitung, 4.1.1867, 2, 3; 6.1.1867, 2, 3; 10.5.1867, 2, 3; 29.1.1868, 2; 31.1.1868, 2; 2.2.1868, 2; 1.3.1868, 1, 2; 4.1.1868,1, 2. 1 3 6 Franz Wiesthaler, Stehendes Heer oder Volkswehr (M arburg, 1870), 10-16. 1 3 7 Janez C virn, »N em ški tabori na Slovenskem (1869)«, Zgodovinski časopis 46 (1992), 180. 1 3 8 Rozm an, Socialistično delavsko gibanje, 84, 89-92 1 3 9 Österreichische Parteiprogramme 1868-1966, ur. Klaus Berchtold (Wien, 1967), 111-148. 3.4 Domobranstvo, honved in črna vojska Najboljšo priložnost za uveljavitev svojih pogledov so zastopniki koncepta obo­ roženega ljudstva dobili ob sprejemanju dom obranskega zakona. Novi zakon je predvideval vpeljavo miličniškega principa s kratkotrajnim, osemtedenskim aktiv­ nim služenjem in poznejšimi rednim i vajami. Državni zbor je takšnem u konceptu pritrdil, parlam entarni boj pa se je razvnel okrog načina organizacije dom obran­ stva. Tudi slovenski poslanci so kot del manjšine nasprotovali vladi, ki si je priza­ devala za nadnarodni, vseavstrijski značaj dom obranstva, za njegovo centraliza­ cijo ter čim večjo podreditev skupni arm adi (vključno z nem škim poveljevalnim jezikom). Manjšina je predlagala naj se deželna hramba organizira po teritorialnem in narodnem načelu.1 4 0 Tako v generalni kot v splošni debati je dr. Lovro Toman, ki je bil edini slovenski govorec, poudarjal prednosti decentralizacije in navajal historične ter praktične argumente v njen prid. Nasprotoval je celo enotnem u jeziku poveljevanja, ter svojo misel utemeljil: »jeder, der in die Landwehr eintritt, soll wis­ sen, daß er seine Heimat vertheidigt und in zweiter Beziehung muß er sich bewußt sein, daß er auch seine Nation vertheidigt, in deren Sprache er angeführt wird,«1 4 1 Vendar so bila prizadevanja dr. Tomana in tovarišev zaman, vsi predlogi manjšine so bili preglasovani. Slovenski narod je poraz opozicije m ed drugim pripisal odsotnosti nekaterih poslancev (med njimi tudi dveh slovenskih: Antona Černeta in grofa Barba) in jih okrcal: »naj bi pa res tudi tam sedeli, kedarjihje treba in ne hodili že 14 dni pred velikonočjo po - domače pirhe!«1 4 2 Novice so bile do slovenskih poslancev seveda prizanesljivejše, obširno so povzem ale le Tomanov govor, so pa ostro napadle parlam entarce, ki so se zavzemali za enoten nem ški poveljevalni jezik.1 4 3 Domo­ branski zakon, ki se je zaradi manjših kozmetičnih in redakcijskih sprememb, iz­ glasovanih v gosposki zbornici, še vrnil v poslansko zbornico in bil z njimi vred ponovno sprejet, je bil 25. maja 1869 objavljen v 33. številki državnega uradnega lista ter je začel veljati.1 4 4 Prepričanje o nujnosti narodnega značaja dom obranstva, ki je v slovenski jav­ nosti in politiki vladalo pri sprejemanju cislitvanskega dom obranskega zakona, je v zanimivem nasprotju z nekaj mesecev starejšimi mislimi o honvedu. Čeprav je Gyula A ndrâssy m ed pogajanji s kraljem uporabljal zelo podobne argum ente za m adžarski značaj honveda kakor Toman za decentralizacijo dom obranstva, so m adžarske zahteve v slovenski javnosti naletele na dosti drugačen odm ev kot Tomanov nastop.1 4 5 Ker je bil kom prom is z Ogrsko rezultat neposrednih pogajanj cesarja z m adžar­ skimi politiki, so bili tako slovenski kakor tudi drugi cislajtanski politiki postav­ ljeni pred izvršeno dejstvo - Luka Svetec je zapisal, da je bil dualizem »dodelan in 1 4 0 Schweizer, »Die österreichisch-ungarischen W ehrgesetze der Jahre 1868/69«, zv. 1, 317-322. 1 4 1 SPSHAR, 4. sesija, 5321-5322, 5380-5382. Slovenski prevod celotnega govora je objavljen v: Slovenski narod, 20.3.1869, 2, 3. 1 4 2 Slovenski narod, 20.3.1869, 4. 1 4 3 Novice, 24.3.1869, 97, 98; 31.3.1869,105. 1 4 4 SPSHAR, 4. sesija, 5772, 5967-5968, 5996-6000; RGBl (1869), 315-320. 1 4 5 O A ndrâssyjevih argum entih gl. Papp, »Die königlich ungarische Landw ehr«, 642. gotov (fait accompli), predno smo sedanji deželni in državni poslanci zastran njega le kaj ziniti mogli.«1 4 6 Zato je razumljivo, da vprašanje vojaškega kompromisa v sloven­ ski javnosti ni bilo močno navzoče. Redki odm evi pravzaprav povedo več o slo­ venskem odnosu od Madžarov, kot o stališčih do vojaških vprašanj. Slednja so si bila - kar sem že omenil - v resnici zelo blizu. Pri slovenskem presojanju m adžar­ skih prizadevanj za vojaško suverenost pa se je načelno nasprotovanje dualizm u prepletalo s stereotipi o M adžarih. O njih so imeli nam reč Slovenci (vsaj tisti red­ ki, ki so o vzhodnih sosedih sploh pisali) kaj slabo mnenje. V slovenski kolektivni zavesti se je ravno v času po letu 1867 utrjevala podoba divjih pritepencev s ste­ pe.1 4 7 Novice o vojakih m adžarskega polka, ki je bil v tistem času nam eščen v Ljubljani, so že bile ubrane na takšno vižo. Huynovci so nastopali kot pretepači, ki ustrahujejo nedolžne domačine. Pred translajtanskimi Štefani m enda niso bile var­ ne niti zakonske žene jako čislanih posestnikov.1 4 8 Zatorej ni čudno, da se je stvarna kritika vladne politike do O grske prepletala s pobalinskim zasm ehovanjem Madžarov. V kom entarju Kaj pa potem? je na prim er Slovenski narod opozarjal, da se M adžari ne bodo zadovoljili z doseženim in da je cilj ogrske levice personalna unija z »vstajenjem popolnoma nezavisne madjarske armade« 1 4 9 pozneje pa je ob poročanju o pripravah na oblikovanje honveda Narodov časnikar zapisal, da so pri nabiranju prostovoljcev M adžari nabrali le »silo [sic] malo nič vrednih postopačev.«1 5 0 V nasprotju z Narodom je bila provladna Laibacher Zeitung naklonjena kom pro­ m isu z M adžari in m nogo temeljitejša v svojih analizah. Zavzemala se je za kom­ promis, ki ne bi ogrozil niti nagodbe niti enotnosti armade. Zaradi tega je podprla tiste, ki so se zavzem ali za m adžarski poveljevalni jezik v ogrskem dom obran­ stvu in za uporabo imena honved.1 5 1 Am pak negodovanje nad posebnim m adžar­ skim položajem (tudi) v vojaških zadevah vendar ni bilo lastno le Slovencem. Dolg seznam podpisnikov iz vseh parlam entarnih klubov (med njimi je bilo največ ustavovercev in sedem Slovencev) pod interpelacijo, naperjeno proti proračunskemu vzdrževanju častnikov, ki so izgubili dohodke zaradi sodelovanja z m adžarsko stranjo v letih 1848/49, priča, da je bil resentiment široko razširjen in da so tudi provladni poslanci radi ponagajali, kadar in če se je ponudila priložnost.1 5 2 1 4 6 Luka Svetec, »Nove državne razm ere : V zagovor slovenskih narodnih zastopnikov«, Novice, 22.1.1868, 28. 1 4 7 Igor G rdina, »M adžari in H rvatje v očeh slovenske literature«, v Tone Smolej, ur., Podoba tujega v slovenski književnosti, podoba Slovenije in Slovencev v tuji književnosti : imagološko berilo (Ljubljana, 2002), 44; A nton Šepetave, »Pridiga o prijaznih, gostoljubnih, dobrih Slovencih, ki niso vedno (bili) taki«, Zgodovina za vse 1, št. 1 (1994), 29. 1 4 8 »Bog vedi, kaj vse bi bili počenjali ž njo, ko bi jej ne bil pritekel ob pravem hipu njen mož na pomoč, kteri je le z veliko silo odgnal to malo vredno drhal iz svoje lastnine«, je ob tej priložnosti zapisal zaskr­ bljeni časnikar. Slovenski narod, 23.2.1869, 3. 1 4 9 Slovenski narod, 25.4.1868,1. 1 5 0 Slovenski narod, 13.5.1869, 4. 1 5 1 »Zur Frage der W ehrverfassung«, Laibacher Zeitung, 28.2.1868, 72. 1 5 2 Poslanci so zahtevali pojasnilo, zakaj se stroški pokrivajo iz skupnega proračuna in kako bo to vplivalo na »die Heiligkeit des Fahneneides«. SPSHAR, 4. sesija, 2773,2774. Podatki o strankarski pripadnosti po O sw ald Knauer, Das österreichische Parlament von 1848-1966, Österreich-Reihe, 358/359, 360/361, ur. Ludw ig F. Jedlicka et al. (Wien, 1969); Vasilij Melik, Volitve na Sloven­ skem : 1861-1918, R azprave in eseji, 10 (Ljubljana, 1965). Kot zadnji izm ed vojaških zakonov je v drugo branje prišel črnovojniški zakon. Vlada si je Landsturm zamislila kot neuniform irano prostovoljno formacijo, ki naj bi se borila kot pom ožna lokalna sila. Večina je vladni zamisli nasprotovala: m eni­ li so, da takšne enote v sodobnem vojskovanju nimajo vloge in da je status črno- vojnikov v vojnem pravu (kar je bil eden izm ed vladnih razlogov za zakonsko ureditev črne vojske) vprašljiv. Po kratki proceduralni razpravi, v kateri se je manjšina zavzem ala za začetek razprave, čeprav je nasprotovala vladnem u pred­ logu - Slovenci se vanjo niso vključili, so pa glasovali z manjšino -, so poslanci s precejšnjo večino podprli predlog odbora in zakon brez vsebinske debate v celoti zavrnili.1 5 3 Glasovanje manjšine za začetek debate pa je sprožilo krajšo polemiko m ed Novicami in Laibacher Tagblatt, saj je slednji Slovencem očital, da podpirajo uvedbo m ed ljudmi osovražene črne vojske.1 5 4 1 5 3 SPSHAR, 4. sesija, 5405-5421. 1 5 4 Laibacher Tagblatt, 22.3.1869, 3, 4; Novice, 24.3.1869, 98. 4 Vojaško vprašanje v narodnih programih, 1868-1871 4.1 Taborsko gibanje in vojska Po pregledu konkretnega delovanja slovenske politike in reakcij javnosti ob uveljavljanju reform v letih 1868/69 se posvetimo dogajanju, ki to obdobje označuje za - ne samo po m nenju Josipa Vošnjaka - najkrasnejšo dobo naše narodne zgodovine. Sprejemanje vojaške zakonodaje je nam reč sodilo v čas, ko so Slovenci na taborih prvič po letu 1848 odločneje (in z množično podporo) izoblikovali svoje narodno­ politične zahteve. Zato seveda ne m orem m imo vprašanj, ki se v zvezi z našo temo postavljajo ob taborskem gibanju. Kakšno vlogo je torej imelo vojaško vpra­ šanje v slovenskem narodnem program u v času taborskega gibanja? Če pregledam o resolucije, ki so jih sprejemali na slovenskih taborih, opazimo skoraj popolno odsotnost zahtev, povezanih z vojsko. Izjema je bila na prim er druga resolucija hrvaško-slovenskega tabora v Kastvu, v kateri so zahtevali spre­ membo obrambnega zakona zaradi hitrejšega razvoja pom orstva ter amnestijo za vojaške begunce iz Primorja.1 5 5 Zadeva seveda ni sodila v kontekst slovenskega narodnega program a, temveč m ed lokalne zahteve, ki so bile običajni del tabor­ skih resolucij. Podoben značaj je imel predlog bohinjskega dopisnika Novic, naj bi pozneje prepovedani tabor v Lescah razpravljal tudi o ustanoviti enot cesarskih lovcev na delu Gorenjske in Koroške. K dopisu se bom še vrnil in takrat podrob­ neje utemeljil, zakaj menim, da je šlo za lokalno zadevo, tokrat naj opozorim le, da se je zahteva m ed pripravam i na tabor pojavila le enkrat, v poznejših predlogih dnevnega reda pa je ne najdemo več.1 5 6 Govorniki so vojsko nekajkrat omenjali v utemeljitvah izjav. Dr. Matija Prelog je to storil celo večkrat. Že v svojem prvem pozivu k organizaciji tabora je omenil vojsko in vojake. M ed drugim je zahteval znižanje davkov in ukinitev doklad vojski- nih, kar naj bi dosegli s sporazum om m ed avstrijskimi narodi, saj bi tako m ed drugim omogočili zmanjšanje vojske (»ne smejo vladati samo Nemci in Madjari, kajti taka vlada potrebuje sopet [sic] cele trume uradnikov in vojakov«). Iz njegovih besed 1 5 5 Petar Strčic, Prvi tabor Hrvata Istre i Kvarnerskih otoka : (Rubeši u Kastavštini 1871), Zavičajna biblioteka, 4, ur. M ilorad Jeličič (Rijeka, 1971). 1 5 6 »Žive želje Bohinjcev«, Novice, 5.4.1871,111, 112. O širšem kontekstu: D ušan Kerm avner, »O prepovedi gorenjskega tabora in o bohinjskem u p o ru leta 1871«, Časopis za zgodovino in naro­ dopisje 40 (1969), 504-515. lahko sklepamo, da je v prim eru ureditve notranje situacije v monarhiji pričakoval celo ukinitev redne vojske in uvedbo milice.1 5 7 Prelog je pozneje v govoru na ljuto­ m erskem taboru višino neposrednih davkov nekoliko resignirano utemeljeval z neizogibno potrebo po veliki vojski v zdanjih nemirnih časih, a slabi dve leti poz­ neje si je premislil in v Kapeli znova zagovarjal znižanje davkov, ki naj bi ga dosegli z zmanjšanjem vojske in vojaških pokojnin.1 5 8 Ostro je visoke stroške za arm ado in upokojene visoke častnike napadel še solkanski župan Matija Doljak v svojem govoru na tolminskem taboru (1.5.1870).1 5 9 Najpomembnejša izjema pa je bila zagotovo resolucija, ki jo je 2. maja 1869 na taboru v Sevnici predlagal dr. Janko Sernec. V njeni tretji točki je bila eksplicitno postavljena zahteva, da naj tako vlada kakor tudi deželni, okrajni in občinski ura­ di s Slovenci poslujejo le slovensko - »v vsakem opravilu, bodisi v vojaški službi, ali pri pobiranji davkov ali v drugih javnih ali osebnih pravnih zadevah.«1 6 0 V drugih prim erih so taboriti v povezavi z zahtevam i po uveljavitvi slovenščine v resolucijah izrecno omenjali zgolj urade, sodstvo, cerkev in šolstvo. A če bi zara­ di tega sklepali, da se drugi predlagatelji niso menili za položaj slovenščine v vojski, bi se verjetno zmotili. Sočasno časnikarsko razburjanje nad nemškimi va­ bili na nabor že kaže, da takrat na slovenščino v vojaški službi niso mislili le Sevničani in dr. Sernec.1 6 1 K podobnem u sklepu nas napeljuje tudi relativno pogosto pisanje o uporabi slovenščine pri pouku vojakov, o čemer bom sicer podrobneje pisal v poglavju o Andreju Komelu. Razen tega so bila nekatera besedila taborskih reso­ lucij dovolj splošna, da bi mogla zajeti tudi arm ado, še posebno ker jih največkrat poznam o le iz precej nenatančnih objav v časopisju. N a predlog dr. Serneca sprejeto izjavo sevniškega tabora so na prim er Novice povzele kot govor slednjega o »vpeljanji slovenskega jezika v uradnije« 1 6 2 dr. Josip Vošnjak pa v svojem popular­ nem pregledu taborskega gibanja kot zahtevo, »da naj se slovenski jezik vpelje v sve 1 5 7 »[V]ojaki bodo le ob svojem času se zbirali za vaje in proti vunanjim sovražnikom, ne bodo več na straži proti domačim ljudstvom, čas miru bo ostal čas miru a ne vojakov, stroški bodo se zmenjšali.« »Sloven­ ski tabor (ljudski zbor - Meeting)«, Slovenski gospodar, 25.6.1868,101. Matija Prelog (27.9.1813-27.1.1872) je po končani m edicini na D unaju služboval v Ljutomeru, Veržeju in M ariboru. V politiki je bil dejaven že od 1848, sodeloval je pri ustanovitvi m aribor­ ske čitalnice in Slovenske matice ter bil m ed pobudniki taborov; 1867-70 je bil deželni posla­ nec. Leta 1867 je ustanovil list Slovenski gospodar, ki ga je urejal do 1871. Slovenski biografski leksikon, s.v. »Prelog Matija«, iss »Pfvj slovenski tabor«, Slovenski gospodar, 27.8.1868,137; »Tabor p ri Kapeli«, Slovenski gospo­ dar, 28.7.1870,117,118. 1 5 9 »[W]ojaščina požre preveč denarja, ker si vsak nov minister kako drugo novo obleko in vojaško pripravo zmisli, in ker je sploh v mirnih časih preveč vojakov na nogah«. »Tominški tabor«, Slovenski gospo­ dar, 19.5.1870, 77. Matija Doljak (6.2.1822-5.1.1875), od 1867 solkanski župan, je bil m ed prireditelji tabora v Šem pasu in v Brdih. Bil je tudi ustanovitelj in predsednik solkanske čitalnice ter društva Soča; v letih 1870-75 je bil deželnozborski poslanec veleposesti. Slovenski biografski leksikon, s.v. »Doljak Matija«; Primorski slovenski biografski leksikon, s.v. »Doljak Matija«. 1 6 0 Slovenski narod, 6.5.1869, 2; »Tabor v Sevnici«, Slovenski gospodar, 13.5.1869, 73. 1 6 1 Slovenski narod, 21.9.1869, 2. 1 6 2 Novice, 5.5.1869,142. [sic] kanclije, kjer se opravlja s Slovenci.«1 6 3 Podobno je v svojem poročilu deželnem u predsedstvu v Ljubljani nastop dr. Semiča povzel tudi krški okrajni glavar.1 6 4 Ali smemo na podlagi tega vse podobne formulacije v objavljenih taborskih resolucijah tolmačiti kot zahteve po večji vlogi slovenščine v oboroženih silah? Je bila vloga vojaškega vprašanja v taborskem gibanju torej bistveno večja, kot se je zdelo ob prvem pregledu resolucij? Janko Prunk je na prim er Sernečeve zahteve pripisal celotnemu taborskem u gibanju in zatrdil: »Zahtevalo se je na sploh [po­ udaril R.S.], naj po preteklem prehodnem obdobju zavlada načelo, da morajo vlada, dežel­ ne, okrajne in občinske uradnije slovensko občevati s Slovenci v vsakem opravilu, bodisi vojaški službi ali pri pobiranju davkov in pri drugih javnih in osebnih pravnih zadevah«, čeprav je na drugem m estu zapisal, da je sevniški tabor sodil m ed pomembnejše tudi po radikalnosti in zrelosti zahtev, kot radikalne pa je izrecno navedel Sernečeve zahteve glede uradovanja v slovenščini.1 6 5 Sam menim, da je takšna posplošitev vendarle preveč drzna. Zgolj ena znana zahteva ne more zadostovati za trditev, da se je karkoli zahtevalo na sploh. Na podlagi pogostosti izrecnih omemb posa­ m eznih ustanov (torej uradov, sodstva, cerkve in šolstva) lahko vendarle sklepa­ mo, da so se sklepi nanašali predvsem nanje. Zgoraj navedeni prim eri nena­ tančnega povzem anja resolucij v virih sicer dopuščajo hipotezo, da Janko Sernec le ni bil edina izjema ter da so se podobne zahteve skrivale še za kakšno resolucijsko točko, ki je govorila o uvedbi slovenščine v uradovanje - takšna možnost se mi zdi celo zelo verjetna -, a brez novih dokazov ostanimo raje previdni. Ker smo analizo taborskih resolucij izčrpali, poglejmo še širše. Tudi v dobi taborov politično življenje ni potekalo le na travnikih in mnoge podrobnosti slo­ venskega političnega program a so se oblikovale drugod. Znana je usklajena akcija slovenskih deželnozborskih poslancev v deželnih parlam entih Kranjske, Štajer­ ske in Goriške.1 6 6 Toda z izjemo štajerske interpelacije, ki jo je sestavil Mihael Her­ man, prebral pa Ivan Žuža, so bile zahteve precej neodločne in neizrazite. Tudi vojsko so omenili le Štajerci in zahtevali določitev kvote vojakov, ki naj bi jih Slo­ venija prispevala v (očitno) skupno vojsko.1 6 7 Zanimivo je, da so bili slovenski poslanci na Dunaju odločnejši. Pri jezikov­ nem vprašanju je šel na prim er Lovro Toman v svojih zahtevah celo dlje kot dr. Sernec. V parlam entarni razpravi o dom obranskem zakonu je za Landwehr pred­ lagal kar poveljevanje v narodnih jezikih.1 6 8 Predlog je bil seveda precej radikalen in je daleč presegal na taboru v Sevnici izglasovano zahtevo po uporabi slovenščine v vojaških zadevah. Jezikovno politiko v cesarsko-kraljevi vojski lahko namreč 1 6 3 Jože [Josip] Vošnjak, Slovenski tabori : Za prosto slovensko ljudstvo (Maribor, 1869), 10, 11. 1 6 4 »Hinauf sprach do r Sernic über die Berechtigung der Einführung der Muttersprache in Amte und in der Urkundenverfassung...« Arhiv Republike Slovenije [dalje AS], Deželno predsedstvo za Kranjsko, splošni spisi, poročilo krškega okrajnega glavarja deželnem u predsedstvu, 598, 4.5.1869. 1 6 5 lanko Prunk, Slovenski narodni vzpon : narodna politika 1768-1992 (Ljubljana, 1993) 84,86. Prunkova dikcija tistega, kar naj bi se zahtevalo na sploh, je dobesedno enaka Sem ečevi formulaciji, vendar ni v navednicah. 1 6 6 Vasilij Melik, »Slovenska politika ob začetku dualizm a«, Zgodovinski časopis 22 (1968), 38-41. 1 6 7 Stenographische Protokolle über die Sitzungen des steierm. Landtages, 2. perioda, 3. sesija, 192-197. Slovenski tekst in podatki o avtorstvu v: Vošnjak, Moji spomini, 294-302. 1 6 8 SPSHAR, 4. sesija, 5380-5382. delimo na več ravni. Najviše v hierarhiji sta bila poveljevalni in službeni jezik, sledili so polkovni jeziki in jeziki komuniciranja z lokalnimi oblastmi ter civilnim prebivalstvom .1 6 9 Sevniško zahtevo m oram o razum eti predvsem v smislu zadnje kategorije, saj je govorila o poslovanju uradov s Slovenci. Poleg tega ni govorila neposredno o vojski, temveč o drugih državnih, deželnih in občinskih organih. N a tem nivoju je bila jezikovna politika v praksi relativno prilagodljiva. Tomanova zahteva pa je segala na politično mnogo občutljivejše področje. Ce­ sar in arm adni vrh sta vse do konca monarhije brezkom prom isno branila enoten poveljevalni jezik skupne vojske in nista imela nikakršnega razum evanja za poskuse sprememb, čeprav je vojska sicer relativno zgledno skrbela za upoštevanje regim entalnih jezikov. Pri dom obranstvu, ki sta ga spočetka tako cesar kot vojska razum ela le kot pom ožno silo, so si M adžari v okviru kom prom isa sicer uspeli priboriti koncesijo in honvedom so poveljevali v m adžarščini (domobranom pa v hrvaščini). Vendar Tomanov predlog kljub tem u ni imel nič večjih možnosti za uspeh. Federalistična opozicija še zdaleč ni imela tako močnih argumentov, kot so jih imeli M adžari, razen tega pa takšnim predlogom poleg cesarja in vojske ni bila naklonjena niti liberalna večina v državnem zboru. Nemščina je do propada m o­ narhije ostala poveljevalni jezik čislajtanskega domobranstva. 4.2 Vojska in kraljestvo Slovenija - poskus rekonstrukcije Ko poskušam o analizirati slovenski narodni program z vidika vojaške proble­ matike, velja poleg jezikovnega vprašanja pogledati še, kakšne pristojnosti nad oboroženimi silami naj bi po zamislih njegovih tvorcev imela im aginarna Slove­ nija. Zal so bile - na kar sem že opozoril - taborske resolucije večinoma zelo splošne in predlagatelji niso detajlno razlagali načina uresničevanja zahtev. Zato lahko o podrobnostih - kolikor so sploh bile domišljene - sklepamo le posredno. Pri tem moram o odgovore na vprašanja, ki se nam postavljajo, poiskati tudi zunaj sloven­ skega političnega prizorišča. Glede na velik vpliv sočasnega dogajanja v čeških deželah je sam oum evno, da jih je potrebno iskati tam. Obenem se zaradi pomena vojaških vprašanj v pogajanjih m ed krono in M adžari ponujajo možnosti prim er­ jave z Ogrsko, zaradi ugodnosti, ki jih je na vojaškem področju na podlagi hrvaško- ogrske nagodbe dobila Hrvaška, pa se m oram o ozreti k južnim sosedom. In kakor bom o videli v nadaljevanju, so na Slovensko segli najmanj še vplivi iz Galicije. Primerjave so zanimive, ker je bilo slovensko taborsko gibanje m ed drugim vzpodbujeno prav z uspehom m adžarske politike, zgledovalo pa se je po češkem. Prav tako sodelovanje s H rvati na kulturnem in političnem področju sploh ni bilo skromno. Prav ob koncu sedmega desetletja 19. stoletja so se m ed slovenskimi, hrvaškim i in srbskim i politiki znova okrepile zam isli o južnoslovanski enoti v monarhiji; te so leta 1870 kulm inirale v ljubljanski jugoslovanski izjavi.1 7 0 V 1 6 9 Allmayer-Beck, »Die bew affnete M acht«, 98, 99. 1 7 0 Petar K orunic, Jugoslavenska ideologija u hrvatskoj i slovenskoj politici : Hmatsko-slovenski politicki odnosi 1848-1870 (Zagreb, 1986), 278-396; Prijatelj, Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgo­ dovina, zv. 3,184-229. slovenski javnosti so se v šestdesetih letih bratje na jugu pojavljali kot zgled naro­ da s pravicami, ki jih Slovenci še terjajo. Naj navedem le primer, ki nikakor ni bil osamljen. Utemeljevanje predloga peticije, s katero naj se zahteva uresničitev slo­ venskih želja in potreb, je dopisnik Novic leta 1861 začel z naslednjimi besedami: Z zavidljivim očesom gledam naše brate na jugu. V tem, ko sedé že oni za mizo narod­ ne enakopravnosti mnogojezične Avstrije, terkamo mi še zmiraj na vrata, ter prosimo, milo prosimo: za Boga, dajte nam, kar nam grè po Božji in cesarski postavi, odprite tudi našemu jeziku vrata v šole in uradnije, saj je olikan in lepo oblečen, da se mu ni treba sramovati svojih druzih bratov po prostorni Avstrii.1 7 1 Pomen in vlogo obrambnih vprašanj v m adžarskem nacionalnem program u sem že pojasnil, tako da bom na tem m estu na kratko orisal še položaj na Češkem in v troedini kraljevini. V tej se je že po obuditvi ustavnega življenja, še bolj pa po začetku pogajanj m ed dvorom in M adžari, začela živahna diskusija o prihodnjem držav n o p rav n em položaju H rvaške. Leta 1866 so se pričela pogajanja m ed hrvaškim in ogrskim odposlanstvom in s tem zapleten proces, ki je naposled - podrobnosti bom tu izpustil - privedel do sprejema hrvaško-ogrske nagodbe leta 1868.1 7 2 Taje v § 7 določala, da m ed skupne posle Hrvaške in Ogrske sodijo »dozvolji- vanje novakah, zakonodavstvo za obranbeni sustav, i uo/[nu] dužnost i odredbe glede ponamješčivanja i obskrbljivanja vojske« ter da je pri številu nabornikov treba upo­ števati delež prebivalstva kraljevine v skupnem prebivalstvu, da naj naborniki vojsko služijo v polkih troedine kraljevine in da naj bodo naborniki iz primorja razporejeni predvsem v mornarico.1 7 3 Na podlagi tega in nekaterih drugih členov je bil v ogrskem honvedskem m inistrstvu oblikovan hrvaški odsek, Hrvaška in Slavonija sta tvorili eno vojaškoteritorialno enoto (7. zagrebški distrikt), hrvaško- slavonske enote domobranov so imele hrvaški poveljevalni in službeni jezik, domače častnike ter oznake in zastave v narodnih barvah.1 7 4 Čeprav se je od leta 1861, ko je dopisnik Novic menil, da je položaj H rvatov zavidanja vreden, marsikaj spreme­ nilo - po im enovanju barona Levina Raucha za bana in sprejetju hrvaško-ogrske nagodbe so se hrvaški narodnjaki znašli v velikih težavah -, so lahko Slovenci čez Kolpo in Sotlo zaradi marsičesa še vedno gledali z zavidljivim očesom. Nenazadnje so se prav ob koncu šestdesetih oziroma v začetku sedem desetih let pojavile ideje o oblikovanju združene Slovenije v okviru Ogrske. Že leta 1868 je delegacija odličnih Slovencev spraševala hrvaškega bana Levina Raucha, ali bi se Slovenci lahko priključili Ogrski.1 7 5 Leta 1869 je svoje bralce o podobni pobudi obvestil Slovenski 1 7 1 Novice, 16.1.1861, 24. »Peticija (prošnja) Slovencov«, naslovljena na m inistra Schmerlinga, je bila objavljena v Novicah, 1.5.1861,144, 145. 1 7 2 Podrobno Josip Šarinič, Nagodbem Hrvatska : Postanak i osnove ustavne organizacije (Zagreb, 1972). 1 7 3 Citiram po tekstu Zak. čl. 1 1868 hrvaškega sabora, objavljenem v J. Šarinič, Nagodbena Hrvat­ ska, 271-293. 1 7 4 Papp, »Die königlich ungarische Landwehr«, 658, 659, zem ljevid 4. V zadnjem času obširneje, čeprav brez bistveno novih podatkov: Tado Oršolič, »H rvatsko dom obranstvo kao 'Separa­ tum corpus' ugarskog dom obranstva (1868.-1914.)«, Radovi F ilozofskog fakulteta u Zadru : Raz- dio povijesnih znanosti 39 (2000), 165-190. 1 7 5 »Od hrvatske meje«, Slovenski narod, 9.7.1875,2,3. D ušan K erm avner v svojih opom bah k Prija­ telju članek navaja v celoti in dom neva, da bi avtor lahko bil Valentin Zam ik, ki je bil v stikih z baronom Rauchom. Prijatelj, Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina, zv. 4,659. narod, kije objavil dopis iz Rogaške Slatine, v katerem je pisalo, da so se tamkajšnji Slovenci z M adžari pogovarjali o priključitvi k Ogrski.1 7 6 Nato je o tem v uvod­ nem članku poročal dunajski tednik Der Osten. Od zanesljivega in upoštevanja vred­ nega vira naj bi v redakciji nam reč izvedeli, da so se slovenski in m adžarski poli­ tiki pogovarjali o aneksiji slovenskih dežel k Ogrski. Pri tem bi Slovenija dobila enake ugodnosti kot H rvaška.1 7 7 Ideja ni naletela na preveč dober odziv. V Narodu so že prvi dopis pospremili s skeptičnim komentarjem, da misel nima praktičnih tal, Ostenov uvodnik pa z mislijo, da jih nič ne mika usoda Slovakov.1 7 8 Kljub tem u je podobno zamisel v »Listovih jednoga unioniste«, ki so marca 1870 izšli v hrvaškem listu Zatočnik, omenil hrvaški narodnjaški politik Josip Miškatovič.1 7 9 Takrat še ni naletela na dober odziv, vendar jo je oktobra 1870 pod vtisom naraščajoče moči Nemčije znova obudil v rahlo spremenjeni obliki. Pomembno je, da so vesti sprva govorile o od Hrvaške neodvisni priključitvi Ogrski, pri Miškatoviču pa je že šlo za zbiranje slovenskih dežel okrog troedine kraljevine. Kljub tem u je v Slovenskem narodu idejo pogojno podprl Fran Levstik. Le mesec dni pozneje so jo podprli še slovenski in hrvaški politiki, ki so se 8.11.1870 sestali v Sisku. Predlagali so federa­ cijo Slovenije s Hrvaško in realno unijo te zveze z Ogrsko. Zanim ivo je, da so govorili tudi o vojaških vprašanjih, saj so vojaške zadeve - vkolikor se tičejo skupne sisteme - uvrstili m ed skupne posle realne unije. O njih naj bi odločal enotni ogrski parlam ent, izvršilna oblast pa bi bila v pristojnosti članic.1 8 0 Takšno formulacijo lahko razum em o le kot naslonitev na pravice, ki jih je Hrvaški priznaval hrvaško- ogrski kom prom is - dom obranstvo bi torej ostalo v pristojnosti slovensko-hrvaške enote -, vendar žal ne vemo, kdo jo je oblikoval. Iz ohranjene korespondence lahko sklepamo, da so bili Slovenci pri tem precej pasivni, saj številčno šibko slovensko zastopstvo ni imelo nikakršnih pooblastil.1 8 1 Zaradi tega navedeni formulaciji z vidika slovenskega (vojaško)političnega program a ne moremo pripisovati preve­ like teže. Reči pa vendar smemo, da se v Sisku slovenski zastopniki lastnem u dom obranstvu vsaj odrekli niso. Na slovensko politiko v času taborov so sočasni dogodki na Češkem gotovo imeli vsaj tak vpliv kot dogajanja na Hrvaškem. Čehi, politično in ekonomsko najmočnejši slovanski narod v monarhiji, so bili za Slovence posnemanja vreden zgled.1 8 2 Zato bi bil naš pregled brez kratkega orisa dogajanj na Češkem nadvse pomanjkljiv. Češki politiki so si takoj po koncu vojne s Prusijo hkrati z m adžarski­ mi prizadevali za novo ureditev položaja dežel krone svetega Vaclava v okviru 1 7 6 Slovenski narod, 4.9.1869, 2. 1 7 7 »Ein A nschluß der Slovenen an U ngarn«, Der Osten : Organ fü r Politik, Volkswirtschaft und Assecuranz, fü r Wissenschaft, Kunst und Literatur, 5.9.1869,1, 2. 1 7 8 Slovenski narod, 9.9.1869, 2. 1 7 9 Korunič, Jugoslavenska ideologija u hrvatskoj i slovenskoj politici, 372, 373. 1 8 0 Prijatelj, Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina, zv. 3,184-194; Korunič, Jugoslaven­ ska ideologija u hrvatskoj i slovenskoj politici, 380-386. O idejah slovensko-hrvaškega povezo­ vanja v letu 1870 še: D ušan Kermavner, »Še iz predzgodovine jugoslovanskega kongresa v Ljubljani decem bra 1870«, Zgodovinski časopis 19-20 (1965-66), 319-344. 1 8 1 Pism a slovenskega udeleženca, A ntona Tomšiča, Josipu Jurčiču in Josipu Vošnjaku je objavil: Prijatelj, Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina, zv. 3,189-194. 1 8 2 Melik, »Slovensko narodno gibanje za časa taborov«, 80. monarhije. Toda njihove pobude so bile bistveno manj uspešne. M edtem ko je cesar Deâka in Andrâssyja poleti 1866 sprejel na Dunaju in s tem začel pogovore, ki so pripeljali do uvedbe dualizm a, so staročeški voditelji prišli le do ministra Belcredija, ki je zavrnil vsakršno m ožnost pogajanj o njihovih zahtevah. Čehi so zaradi zavrnitve svojega državnopravnega program a v naslednjih letih odklanja­ li vstop v državni zbor in sodelovanje z avstrijsko vlado, v kateri so prevladovali nemški liberalci, svoj pom en in odločenost pa so dokazovali na številnih javnih prireditvah. Že v začetku češkega taborskega gibanja je bila na zborovanju ob vznožju gore Rip (10.5.1868) sprejeta resolucija, v kateri so Čehi zase zahtevali enako samostojnost in svobodo, kot jo je dobila Ogrska. M ed vrhunce gibanja je sodila velika manifestacija ob polaganju temeljnega kam na praškega narodnega gledališča sredi maja 1868.1 8 3 Dogodek je bil pravo praznovanje slovanske vzajem­ nosti; Slovence je zastopal Josip Vošnjak, ki ga je navdušilo tako dogajanje v Pragi kakor celoten obisk Češke.1 8 4 Poleg demonstracij je češka politika vendar še izrabljala nekatere možnosti parlam entarnega delovanja. Avgusta leta 1868 so češki poslanci v češkem in m o­ ravskem deželnem zboru predložili deklaraciji, ki sta pojasnjevali njihov program in razloge za izstop iz obeh parlam entov.1 8 5 V obeh besedilih so odklonili duali­ zem in zato zavrnili volitve v državni zbor, hkrati pa zahtevali direktna pogajanja, ki naj bi uredila državnopravni status čeških dežel. Potrebnosti kom prom isa so se zavedali tudi dunajski krogi. Zato sta se v Pragi z nekaterimi češkimi voditelji srečala tako cesar kot kancler Beust, vendar je njuno prizadevanje privedlo le do protestnega odstopa predsednika cislajtanske vlade, Karla Auersperga, sicer pa ni obrodilo uspeha. Poravnava s Čehi je bila zopet odložena in po neredih na praškem Pankrâcu je bilo 11. oktobra 1868 uvedeno celo izredno stanje.1 8 6 Kljub tem u je razvoj dogodkov zbujal strahove v krogih varuhov enotnosti armade. Že od kom prom isa z M adžari jih je nam reč plašila misel na morebitne nove dom obranske vojske.1 8 7 V resnici zaskrbljenost ni bila neupravičena, saj so se kljub temu, da vojaška vprašanja niso bila v ospredju pogajanj, pojavljale zahteve, ki so nakazovale, da Čehi niso brez ambicij niti na tem področju. Sokoli in njihov voditelj Miroslav Tyrš so se že pred letom 1866 ukvarjali z zamislimi o češki vojski (podrobneje v poglavju 6.4), brez njih pa niso bili niti različni narodni programi. V resoluciji z gore Rip je bilo poleg splošne zahteve po izenačitvi z M adžari izrecno zapisano stališče, da sme novačenje vojakov dovoliti le češki parlam ent.1 8 8 Se bolj določen je bil predlog narodnega program a, ki ga je ob polaganju temeljnih kam ­ 1 8 3 Otto Urban, Die tschechische Gesellschaft : 1848 bis 1918, prev. H enning Schlegel, A nton Gindely Reihe zur Geschichte der D onaum onarchie u n d M itteleuropas, 2, ur. G erald Stourzh, 2 zv. (Wien, Köln, Weimar, 1994), zv. 1, 306-337. 1 8 4 Vošnjak, Moji spomini, 236-241. 1 8 5 U rban, Die tschechische Gesellschaft, zv. 1, 342, 343. Besedili obeh deklaraciji v: A dolf Srb, Poli- tické dëjiny nâroda ieského : od roku 1861 a i do nastoupenî ministerstva Badenova r. 1895 [Politim a zgodovina češkega naroda : od leta 1861 do nastopa Badenijeve vlade leta 1895] (V Praze, 1899), 220-227 in 229-235. 1 8 6 U rban, Die tschechische Gesellschaft, zv. 1, 338-344. 1 8 7 Allmayer-Beck, »Die bew affnete M acht«, 85. 1 8 8 Srb, Politickê dëjiny nâroda ieského, 207, 208. nov narodnega gledališča objavil opozicijski časnik Svoboda. Med drugim je vse­ boval zahtevo po podreditvi dom obranstva generalnem u kronskemu deželnem u zboru za Češko, M oravsko in Šlezijo, saj naj bi bil za notranje zadeve in dom o­ branstvo pristojen njegov uradnik, praški purkrab.lw V začetku leta 1869 je Sloven­ ski narod objavil program , ki so ga pripisovali mladočeški stranki. Tudi ta je pre­ dvideval, da bosta deželna hramba dežel češke krone in potrjevanje kontingenta na­ bornikov v dom eni velikega zbora čeških dežel.1 9 0 Skoraj dve leti pozneje so tudi praški Narodni listy zahtevali češko dom obranstvo in še vrnitev čeških vojakov v domačo deželo.1 9 1 Poleg tega so v tistem času nekateri češki rekruti odklanjali celo prisego.1 9 2 Zaradi vsega naštetega ni čudno, da je vojni minister Franz Kuhn leta 1871 odločno nastopil proti uveljavitvi češkega kompromisa, ki se je zaradi prizade­ vanj m inistra Alberta Schäffleja in predsednika vlade, grofa Hohenwarta, takrat znova zdel mogoč. M inister Kuhn, ki se je na vso moč boril že proti popuščanju m adžarskim zahtevam in je bil odločen branilec interesov avstrijskega nemštva, pač ni mogel dopustiti, da bi še Čehi dobili podoben status kot M adžari.1 9 3 Nevar­ nost, da bi se lahko zgodilo kaj takega, je bila še kako stvarna. Čeprav so funda- mentalke večino vojaških zadev uvrščale m ed skupne posle celotne monarhije ali m ed zakonodajne pristojnosti, ki jih bi Češka prostovoljno prepustila kongresu delegatov neogrskih dežel, je bila v peti točki enajstega člena vendar zapisana grozeča napoved, da bo ureditev dom obranstva prepuščena nadaljnjim poga­ janjem.1 9 4 Kuhn, ki je za vsebino sporazum a m enda izvedel iz časopisov, je poseb­ ni komisiji treh častnikov naročil, naj odgovori na tri vprašanja. Želel je izvedeti, ali bo nov položaj negativno vplival na celoten vojaški sistem, kakšne učinke bo imel na skupno vojsko in mornarico tako v materialnem kot v m oralnem smislu ter kakšne bodo posledice v dom obranstvu.1 9 5 Člani komisije so v svojem odgovo­ ru predvideli, da se bo s prihajajočimi sprem em bam i gotovo zmanjšala enotnost vojske in navezanost ljudi na skupno državo, povečal pa interes za lastno deželo 1 8 9 »N arodni naš program «, Svoboda : politicky časopis, 10.5.1868; slovenski prevod v: »Češki narodni program «, Slovenski narod, 14.5.1868,1. 1 9 0 »Češki program «, Slovenski narod, 9.1.1869, 2. 1 9 1 »Iz časopisja«, Slovenski narod, 1.11.1870, 1. 1 9 2 Rothenberg, The Arm y of Francis Joseph, 85. 1 9 3 O K uhnovem nasprotovanju kom prom isu s Čehi: Peter Broucek, »M ilitärische A spekte der Entw icklung hin zum O ktoberm anifest 1918«, v Brennpunkt Mitteleuropa : Festschrift fü r Hel­ mut Rumpler zum 65. Geburtstag, ur. U lfried Burz et al. (Klagenfurt, 2000), 354; o stališču do m adžarskih zahtev: Lackey, The Rebirth of the Habsburg Army, 27 (in op. 57 ter 60 na s. 170). Kratek, z obširno bibliografijo oprem ljen, pregled vladnih spravnih pogajanj s Čehi v času H ohenw artove vlade je: Rudolf F. Wierer, »Die Böhmischen Fundam entalartikel vom Jahre 1871«, v Der österreichisch-ungarische Ausgleich von 1867,154-168. 1 9 4 »Které zàleiitosti o zemské obranëvyhnouti se majîzâkonodârstvîzemskému a sprâvëzemské, zûstavuje se upravenî dalšimu« [Katere zadeve deželne obram be se imajo pridržati deželni zakonodaji in deželni upravi, se prepusti bodoči ureditvi]. Srb, Politické dëjiny nâroda českeho, 341-347. Citat je na strani 344. 1 9 5 KA, N achlässe u n d Sam m lungen, N achlaß K uhn, B/670:69, Franz K uhn von K uhnenfeld, »Fragepunkte für die zum Studium der A usgleichsverhandlungen m it Böhmen in Beziehung auf das W ehrw esen berufene Comm ision«, Dunaj, 11.10.1871. in narodnost. Poleg tega so opozorili prav na peto točko enajstega člena, ki naj bi bila zelo skrb vzbujajoča zaradi splošno formuliranega, a v tendenci skrivnostne­ ga pridržka v zvezi z dom obransko zakonodajo. Ta naj bi odpiral m ožnost nove razpoke v vojaškem sistemu. Poročevalci so menili, da si bo deželni zbor sčasoma gotovo prizadeval pridobiti pravico odločanja o uporabi dom obranstva, kar bi lahko imelo skrajno žalostne posledice za obrambo države.1 9 6 Toda, kakor vemo, je bil tokrat odpor Kuhna in somišljenikov premočan, tako da je sprava s Čehi propadla in je bil dogovor o prihodnjih pogajanjih o statusu dom obranstva brez­ predm eten, strahovi vojakov pa neupravičeni. Po tem nekajstranskem - a po moje potrebnem - sprehodu po monarhiji se naposled lahko vrnem h glavnem u predm etu raziskovanja in poskusim ugotovi­ ti, kakšne načrte so z vojsko imeli Slovenci. Najprej ostanimo pri fundamentalkah, ki so kranjski deželni zbor vzpodbudile, da je 14. oktobra 1871 sprejel adreso, v kateri je za Kranjsko zahteval samostojnost, ki sta jo deželi zagotavljali pragmatična sankcija in oktobrska diploma. Etbin H enrik Costa, pobudnik adrese, ni dvomil, da bo nastajajoči češki sporazum postal temelj nove avstrijske ustave. Prepričan je bil tudi, da: Kar je presvitli cesar dovolil češkemu nârodu, to je gotovo - na tem nikakor ne dvomim - tudi nam če tudi ne izrečno dovoljeno, in kakor je češki narod dobil svoje pravo, tako nikdar ne dvomim, da bodi tudi naša dežela svoje pravice dobila.1 9 7 Ali so kranjski politiki, ki so v adresi zopet le bežno omenili združevanje Slo­ vencev, računali, da bo m ed pravicami, ki naj bi jih naša dežela dobila skupaj s Češko, tudi lastno kranjsko dom obranstvo, bo zaenkrat ostalo skrivnost. Dežel- nozborski poslanci so adreso sprejeli skoraj brez razprave, njeno besedilo je bilo splošno in - razen sklicevanja na fundamentalke, pragm atično sankcijo in oktobr­ sko diplom o - ni govorilo o konkretnih pričakovanjih. Kljub vsem u lahko dom ­ nevamo, da kranjsko dom obranstvo na seznam u želja ni bilo posebno visoko. Nenazadnje smo v prejšnjem poglavju videli, da se v času taborov slovenski poli­ tiki niso dosti ukvarjali z vojaškimi (ali z vojsko povezanimi) vprašanji, poleg tega pa samostojno dom obranstvo ni bilo ravno osrednja zahteva niti v čeških spravnih pogajanjih. A posam ezni viri nam dokazujejo, da so se tudi na Slovenskem pojavile zahte­ ve po lastnem dom obranstvu. Na prvi pogled se zdi precej zanimiva v prejšnjem poglavju omenjena zahteva Bohinjcev iz začetka aprila leta 1871. M ed njihove žive želje je nam reč po m nenju tam kajšnjega dopisnika Novic sodila ustanovitev »svoje[ga] brambn[ega] krdel[a] cesarskih lovcev, kakor so 'Kaiserjäger' v Tirolih.« Novi lovci naj bi dom ače kraje branili pred hinavskim, sovražnim Lahom.™ A m pak ob 1 9 6 KA, N achlässe und Sam m lungen, N achlaß K uhn, B/670:69, »Beantw ortung der rückfolgen­ den Fragepunkte rücksichtlich der W irkungen der A usgleichs-V erhandlungen m it Böhmen in Beziehung auf das W ehrwesen«, Dunaj, 13.10.1871. 1 9 7 Obravnave deželnega zbora Kranjskega v Ljubljani (1871) [dalje Obravnave in leto], 6,12,13,19,58, 59,588-590 (citat n a s. 13); Vasilij Melik, »Nekaj značilnosti razvoja na Kranjskem 1867-1871«, Zgodovinski časopis 23 (1969), 72, 73. 1 9 8 »Žive želje Bohinjcev«, Novice, 5.4.1871, 111,112. skrbnejšem branju je jasno, da zahteva, ki nekoliko spominja na poznejše zamisli o slovenski protiitalijanski krajini (gl. str. 129 in dalje), ni bila narodna, temveč lokalna. Novi cesarski strelci naj bi bili nam reč organizirani na območju Koroške, Tolmina in radovljiškega okraja, tako da je bila glavni razlog za takšno pobudo očitno želja po služenju vojske v dom ačih krajih. Zelo odločno narodne zahteve pa je vseboval dokaj podroben program , ki ga je leta 1869 najprej objavil federalistični dunajski časopis Der Osten (zato ga v na­ daljevanju im enujem dunajski), nato pa m ed drugim tudi Slovenski narod, kije obe­ nem zatrdil, da zapisano v glavnem dobro povzem a slovenska pričakovanja.1 9 9 Anonim ni dopisnik z južne Štajerske je v članku zatrdil, da je program oblikovalo več slovenskih zastopnikov, ki so želeli dati vladi smernice za reševanje proble­ m ov nenem ških narodov v Avstriji. V program u so bile precej natančno orisane meje bodočega kraljestva Slovenija, njegova vključenost v skupno habsburško državo in prerogativi. Program spominja na historičnopravne koncepte, saj ohranja zgodovinske dežele in poleg generalnega deželnega zbora tudi šest specialnih dežel­ nih zborov.2 0 0 Ker v prvi točki kot zgodovinsko osnovo izrecno omenja nekdanjo Ilirijo, ga m orem o povezati tudi s špekulacijami, ki so se periodično pojavljale v zvezi z njo. M ed drugim je le nekaj dni prej dunajski časnik Wanderer objavil kra­ tek dopis iz Trsta, v katerem je anonim ni pisec naznanil, da nekaj državnozbor­ skih poslancev (einige Reichsrathsmitglieder) pripravlja pobudo za obnovo kraljestva Ilirija.2 0 1 Glede na časovno sovpadanje je m orda šlo prav za nekoliko nenatančno napoved program a, ki ga je potem objavil Osten. Za našo raziskavo je izredno pom em ben, saj omenja, da naj bi bilo dom obran­ stvo v pristojnosti generalnega deželnega zbora.2 0 2 N a podlagi takšne zahteve (in Narodovega strinjanja) najbrž upravičeno sklepamo, da so vsaj posam ezniki zno­ traj (heterogenega) slovenskega gibanja v narodni program vključili pričakovanja glede pristojnosti nad delom oboroženih sil. Poglejmo, kakšne naj bi bile te kom ­ petence. Program je predvideval, da bi bile skupne zadeve celotne monarhije urejene enako kot v avstrijsko-ogrskem kom prom isu, skupne zadeve nemško-slovanskih dežel (očitno Cislajtanije) pa bi bile določene, kot je bilo predlagano v gališki reso­ luciji.2 0 3 Slednjo je septem bra 1868 sprejel gališki deželni zbor in je predstavljala avtonom istične zahteve tam kajšnjih Poljakov.2 0 4 Slovencem poljska resolucija 1 9 9 »Slovenski program «, Slovenski narod, 18.2.1869,1. 2 0 0 »Ein slovenisches Program m «, Der Osten, 13.2.1869, 3, 4. Skoraj identično objavljeno tudi v: »Ein slovenisches Program m «, Triglav : Zeitschrift fü r vaterländische Interessen, 16.2.1869, 2. Program je bil v okviru obsežnega uvodnika v celoti, a brez posebnega kom entarja, objavljen tu d i v poluradni Wehrzeitung. »Zur V erfassungsrevision«, Oesterreichisch-ungarische Wehr-Zeit- ung : »Der Kamerad«, 16.2.1869,1, 2. 2 0 1 Wanderer, 9.2.1869 (jutr. izd.), 2. Splošno: Melik, »Slovenska politika ob začetku dualizm a«, 31. 2 0 2 »Ein slovenisches Program m «, Der Osten, 13.2.1869, 4. 2 0 3 »Ein slovenisches Program m «, Der Osten, 13.2.1869, 3, 4. 2 0 4 Jozef Buszko, »The Polish A ttitude tow ards the Com prom ise«, v Der österreichisch-ungarische Ausgleich 1867 : Materialien (Referate und Diskussion) der internationalen Konferenz in Bratislava 28.8.-1.9.1967, ur. L'udovit Holotik (Bratislava, 1971), 604,605. U poraben, v slovenskih knjižni­ cah dostopen, čeprav nekoliko star, je pregled v: W alter Feldm an, Geschichte der politischen Ideen in Polen seit dessen Teilungen (M ünchen, Berlin, 1917), 228-242. seveda ni bila neznana in številne odm eve nanjo je temeljito predstavil poljski zgodovinar Antoni Cetnarowicz. Ugotovil je, da se je navdušenje nad resolucijo kot izhodiščem za celovito federalistično prenovo Cislajtanije prepletalo z razoča­ ranjem nad pomanjkanjem slovanske solidarnosti pri Poljakih, potem ko je posta­ lo jasno, da ti nimajo tako ambicioznih načrtov. Vsekakor so mladoslovenci okrog Slovenskega naroda resolucijo razum eli kot priložnost za oblikovanje slovenskih zahtev.2 0 5 N a povezanost z gališko resolucijo kaže tudi sovpadanje objave sloven­ skega dunajskega programa z začetkom njene obravnave v državnem zboru. Poljski državnozborski poslanci so namreč vložili interpelacijo in zahtevali pojasnilo vla­ de, zakaj ni obravnavala resolucije gališkega deželnega zbora. Interpelacijo, ki je vzbudila precej pozornosti v celotni avstrijski javnosti, je državni zbor obravna­ val le nekaj tednov, preden je Osten objavil članek »Ein slovenisches Programm« in zelo verjetno je objavo spodbudila ravno parlam entarna obravnava poljskih zahtev. Vendar je zanimivo, da v zvezi z vojsko gališka resolucija ni mogla biti podla­ ga dunajskega programa, saj ni vsebovala nikakršnih tovrstnih zahtev oziroma vojske ni niti omenila.2 0 6 A resolucija je bil le precej omiljena verzija zahtev, ki jih je pred­ stavil Franczisek Smolka.2 0 7 V program u, ki ga je sprejelo njegovo demokratično društvo v Lvovu, pa je bila tudi zahteva po podreditvi dom obranstva deželnem u zboru. V drugem odstavku tretje točke je pisalo, da m ora biti deželni parlam ent pristojen za na narodni podlagi ustanovljeno deželno hrambo.2 0 8 Zahteva po nadzo­ ru nad dom obranstvom je bila v dunajski program torej lahko prevzeta iz Smolko- vega program a. Zagotovo pa so tako gališki Poljaki kakor tudi Slovenci predvsem sledili zgledu Madžarov, ne smemo pa spregledati niti vpliva čeških zahtev, ki smo jih - resda fragm entarno - že spoznali v začetku poglavja. Ker so avtor oziro­ ma avtorji tega slovenskega program a predvidevali nekatere skupne zadeve v okviru avstrijske državne polovice in sodelovanje slovenskih poslancev v d u ­ najskem državnem zboru, je jasno, da m adžarskem u zgledu niso v celoti sledili - najbrž niti v vojaških zadevah. V članku, ki ga je isti avtor objavil v naslednji številki Osten, najdemo potrdi­ tev zapisanega. Dopisnik je polemiziral s Presse in ponovno potrdil, da je sloven­ ski program zelo konformen s poljskimi zahtevami, zlasti pa ne gre niti za korak dlje od tega, kar so v hrvaško-ogrski nagodbi dobili Hrvati, ki da so znano manj številni od Slovencev (sic!).2 0 9 V resnici je bil prvotni program vendarle malce drznejši: 2 0 5 A ntoni Cetnarowicz, »Slovenci in vprašanje gališke avtonom ije v letih 1868-1973«, Zgodovin­ ski časopis 48 (1994), 519-525. 2 0 6 SPSHAR, 1. sesija, 4780, 4781. N avajam po nem škem tekstu, ki je bil predložen državnem u zboru kot interpelacija poljskih poslancev. 2 0 7 Buszko, »The Polish A ttitude tow ards the Com prom ise«, 604, 605; Cetnarowicz, »Slovenci in vprašanje gališke avtonomije«, 519. 2 0 8 »Politični razgled«, Slovenski narod, 30.7.1868, 4. 2 0 9 »Noch einm al das slovenische Program m «, Der Osten, 20.2.1869,3,4. Avtor o številnosti obeh narodov pravi: »... die Croaten, deren Bevölkerung Anzahl doch bekanntlich eine viel geringere ist, als die der Slovenen«. Tudi ta članek je bil s skoraj identičnim besedilom znova objavljen v »Noch einm al das slovenische Program m «, Triglav, 26.2.1869,1,2. Razlog polem ike je bil uvo­ dni članek v dunajski Presse, ki je program im enoval »ein paragraphirter complicirter Unsinn«. Die Presse, 15.2.1869 (večerna izd.), 1. predvideval je podrejenost dom obranstva generalnemu državnemu zboru, m edtem ko hrvaški sabor ni imel podobnih kompetenc. Bi torej smeli sklepati, da so pisci program a na vojaškem področju pričakovali samostojno dom obranstvo v okviru cislajtanskega, svoj poveljevalni jezik in lastne insignije (kar so imeli Hrvati) ter za povrhu še pristojnost slovenskega parlam enta nad takšno oboroženo silo? Am pak ker gre v prim eru dunajskega programa za anonim no pisanje, se gotovo zastavlja vprašanje, kakšno težo so imele te izjave in kako razširjena so bila takšna pričakovanja? Zato se mi zdi pom em bno vsaj poskusiti ugotoviti, kdo je bil dopis­ nik in kdo naj bi bili predstavniki Slovencev, ki so sprejeli program , ter s tem dobiti boljšo predstavo o njegovi politični teži. Že v času objave so se namreč pojavljala vprašanja v zvezi z dom nevnim i avtorji. Dunajska Presse je podvomila, da ga je sestavilo več predstavnikov Slovencev in posredno nakazala, da naj bi šlo za izmišljotino. Avtor uvodnega članka je zatrdil, da so ostali tvorci program a - njihov obstoj se m u je zdel močno sumljiv - anonim ni, ker jim legalni predstavniki Sloven­ cev gotovo ne bi priznali pravice zastopanja svojega naroda.2 1 0 Takšne dom neve je v naslednji številki Osten ostro zavrnil nepodpisan pisec. Zatrdil je, da bi sestavljavci program a legalnim predstavnikom morali biti znani in da gre za vidne može, ki so resno zaskrbljeni za dobrobit monarhije in njen no­ tranji mir.2 1 1 Žal na podlagi dosedanjih raziskav nisem mogel nedvoum no ugoto­ viti, kdo naj bi bili ti hervorragende Männer. V slovenski zgodovinopisni literaturi ni zaslediti nikakršnih omemb dunajskega programa, prav tako ne v pregledanih spom inskih virih ali pismih. Našel nisem niti podatkov o nekakšnem sestanku zastopnikov Slovencev v začetku leta 1869. Zaradi tega lahko samo nakažem, od kod bi članek utegnil priti v redakcijo Osten. V korespondenci Petra Grassellija je ohranjenih nekaj pisem, ki m u jih je poslal izdajatelj časnika Heinrich Bresnitz. Izvirajo iz zadnjih mesecev leta 1868, ko je Bres- nitz Grasselliju ponudil sodelovanje, ki ga je ta sprejel in se zavezal, da bo redno dopisoval v list. Bresnitz m u je obljubil honorar, ki naj bi znašal 5 goldinarjev na pismo.2 1 2 Kljub temu, da so ohranjena le pisma iz leta 1868, je precej očitno, da so se stiki ohranili še v naslednjem letu, saj so se v dunajskem časopisu šele tedaj začeli pojavljati dopisi iz Ljubljane. Poleg tega sta bila Ostenova članka o slovenskem pro­ gram u 16. in 26. februarja 1869 ponatisnjena v Triglavu, ki ga je urejal Grasselli.2 1 3 Vendar proti Grassellijevemu avtorstvu program a govori navedba, da naj bi bila oba članka poslana z južne Štajerske. Glede na to, da so se dopisi s spodnje Štajerske v Osten pojavljali že pred začetkom Grassellijevega sodelovanja z Bresnitzem, je jasno, da moramo avtorja torej iskati m ed štajerskimi Slovenci. Žal je krog verjetnih piscev relativno širok, saj je dopisnik lahko bil znanec Petra Grassellija, še bolj ver­ jetno pa nekdo, ki je sam navezal stike z uredništvom Osten. Glede na vsebino objav­ ljenih dopisov lahko sklepamo, da je bil liberalno usmerjen, saj je v njih večkrat 2i° £)ie p resse/15.2.1869 (večerna izd.), 1. 2 1 1 Der Osten, 20.2.1869,1, 2. 2 1 2 Pism a H einricha B resnitza Petru G rasselliju, D unaj, 16.10., 8.12. in 18.12.1868, v M arjan D rnovšek, Arhivska zapuščina Petra Grassellija, 1842-1933, G radivo in razprave, 6 (Ljubljana, 1983), 50, 51. 2 1 3 Gl. opom bi 200 in 209. odločno nasprotoval klerikalizmu. Poleg tega je bil v njegovem pisanju stalno pri­ soten zelo kritičen odnos do prvakov. Oboje seveda zelo zožuje krog domnevnih dopisnikov, saj je očitno šlo za radikalnega mladoslovenca. V dopisih se kaže tudi precej dobro poznavanje razm er v štajerskem deželnem zboru in v slovenski politiki, kar zopet oži krog osumljencev, razen tega pa je zelo pom em bno za oceno relevantnosti program a. Če upoštevam o vse navedeno (politična oziroma nazorska usm eritev in dobro poznavanje politike), seveda takoj pomislimo na Slovenski narod in njegove bližnje sodelavce. Nenazadnje so prav v tem časniku edini objavili dunajski program v slovenščini. A prav zaradi te objave lahko najožje sodelavce Naroda izključimo! Iz komentarja nam reč vidimo, da so bili s program om najverjetneje seznanjeni šele po objavi v graškem časopisju. Poleg tega je bilo zanje nesprejemljivo, da program - četudi le začasno - ohranja stare dežele.2 1 4 Domnevi, da je bil dopisnik o slovenski štajerski politiki dobro poučen libera­ lec, bi lahko ustrezala tudi odločno liberalni Janko Sernec ali deželnozborski po­ slanec, odvetnik Ferdinand Dominkuš.2 1 5 Vendar žal v dostopnem gradivu (med drugim v zapuščinah, ki ju hrani Pokrajinski arhiv Maribor) ni niti dokaza niti na­ miga o njuni morebitni povezavi z Osten. V prid takšni dom nevi tako govori le njun politični profil, kar ju sicer uvršča v krog m ožnih rešitev problema, a še zda­ leč ni dovolj za nedvoum no in dokončno razrešitev. To bom pač m oral prepustiti nadaljnjim raziskavam. Na tem m estu je potrebna krajša biografska zastranitev. Ni nam reč nepom em ­ bno, kje je program izšel. Založnika časnika Osten danes zam an iščemo v splošnih biografskih leksikonih, a v svojem času je bil kar znana in vplivna osebnost. Hein­ rich Bresnitz se je rodil leta 1844 v Černovicah (Bukovina), na Dunaju pa se je uveljavil kot novinar in urednik. Med drugim je leta 1867 ustanovil časopis Der Osten, leta 1869 je izdajal časopis Der Patriot in leta 1879 kupil Morgenpost, ki ga je urejal do leta 1886. Leta 1893 se je preselil v Bolgarijo, kjer je bil znova uspešen novinar. Zanesljivih podatkov o njegovi smrti ni.2 1 6 Bresnitz je vseskozi vzdrževal tesne stike z nekaterim i federalističnimi politiki ter vladnim i krogi; zlasti pogosto je posredoval m ed vlado in Cehi. Že pred potrditvijo dualizm a v avstrijskem par­ lam entu je v im enu grofa Taaffeja češkim politikom preko Antona Otokarja Zeit- hammerja sporočil vladno pripravljenost na popuščanje v zameno za prihod čeških poslancev na Dunaj.2 1 7 V času vlade Potockega je kot emisar kmetijskega ministra, barona A lexandra Petrinà, prepričeval m oravskega Čeha Aloisa Pražaka, naj 2 1 4 »Slovenski program «, Slovenski narod, 18.2.1869,1. 2 1 5 O njuni politim i usm eritvi ob koncu 60-ih let 19. stoletja: Janez Cvirn, »Slovenska politika na Štajerskem ob koncu šestdesetih let 19. stoletja«, Zgodovinski časopis 47 (1993), 523-528. 2 1 6 Künstler- und Schriftsteller-Lexikon : 'Dasgestige W ien, ur. Ludw ig Eisenberg, izd. iz 1891 (Wien, 1891), s.v. »Bresnitz, Heinrich«; Große jüdische National-Biographie : Ein Nachschlagewerkflir das jüdische Volk und dessen Freunde, ur. S[alomon] W ininger (Cernäuji, 1925-1936), s.v. »Bresnitz, Heinrich«; The Jewish Encyclopedia, s.v. »Bresnitz, Heinrich«. zl/ Prispevki/ k listäri Dm Trant. Lad. Riegra [Prispevki h korespondenci dr. Frant. Lad. Riegra], ur. Jan Heidler, 2 zv., H istorickÿ archiv Češke akadem ie vëd a um ëni, 44, 45 (V Praze, 1924-25), zv. 1,179-180. M oravci vstopijo v deželni zbor.2 1 8 Pozneje, m ed pogajanji o vrnitvi čeških poslan­ cev v državni zbor leta 1879, je po nareku Františka Riegra napisal in anonimno izdal brošuro o češko-nemški spravi.2 1 9 Njegova publicistična dejavnost je bila povezana tudi s spravnimi prizadevanji vladnih krogov. Leta 1871 je na prim er anonimno izdal brošuri Die Verfassungspartei und das Ministerium Hohenwart : Eine politische Studie in Betrachtungen über den Aus­ gleich. Obe sta bili zagovor pomiritvene politike Hohenwartove vlade, tako da se v literaturi pojavljajo celo domneve, da je bil njun avtor ministrski predsednik.2 2 0 Toda Bresnitz je z vlado sodeloval že prej. N a podlagi predloženega programa, v katerem se je zavezal, da bo podpiral prizadevanja nenemških narodov Avstrije in si priza­ deval za razumevanje ter spravo m ed narodi, je dobival vladno podporo še kot urednik in izdajatelj časnika Der Osten. Tiskovni urad zunanjega ministrstva m u je v letih 1867 in 1868 izplačal 3000 goldinarjev (12 obrokov po 250 fl.). Urad je najbrž bolj kot želja po podpiranju nenemških narodov vodila Bresnitzova obljuba, da bo po dodelitvi subvencije opustil svoje dotedanje opozicijsko pisanje.2 2 1 Kot sem že omenil, je predsedstveni oddelek m inistrstva za zunanje zadeve in cesarsko hišo nastal kot podpora notranjepolitičnim ambicijam m inistra Beusta in je deloval kot nekakšen kanclerski urad.2 2 2 V okvir tega oddelka je po letu 1867 sodil tudi tiskovni urad (Pressleitung oz. Pressdepartment), kije skrbel za vladi prijaz­ ne urednike ter tisk v tujini in državi. M ed drugim so njegovi uradniki za liste pod svojim vplivom pisali anonim ne članke, v katerih so prom ovirali vladno po­ litiko.2 2 3 Zato se nakazuje možnost, da je bil dunajski program iz zunanjega m inistr­ stva spodbujen poskus otipavanja terena. Vsekakor takšno ravnanje ne bi bilo nikakršna izjema. Na podobno vladno-novinarsko navezo je na prim er Bleiweisa v času vlade Potockega opozarjal Davorin Trstenjak.2 2 4 Toda ukinitev podpore 2 1 8 Pameti a listâr Dra Aloise Praiâka [Spomini in korespondenca dr. Aloisa Pražaka], ur. František Kameniček, 2 zv. (V Praze, 1926-27), zv. 1, 59. 2 1 9 Prtspévky k listâfi Dra Frant. Lad. Riegra, zv. 2,109,110. 2 2 0 G lede dom nev o H ohenw artovem avtorstvu obeh brošur: Christian Scharf, Augleichspolitik und Pressekampf in der Ära Hohenwart : Die Fundamentalartikel von 1871 und der deutsch-tschechi- sche Konflikt in Böhmen, Veröffentlichungen des Collegium Carolinum , 82 (M ünchen, 1996), 85 (v op. 39). 2 2 1 HHStA, Pressleitung, karton 10, akt 736 (1867). 2 2 2 Gl. op. 73 in Éva Somogyi, »Der österreichisch-ungarische Ausgleich 1867 u n d seine Protago­ nisten«, Österreichische Osthefte 35 (1993), 413-425. 2 2 3 O tiskovnem u rad u in njegovih predhodnikih gl. K urt Paupié, Handbuch der österreichischen Pressegeschichte : 1848-1959, zv. 2, Die zentralen pressepolitischen Einrichtungen des Staates (Wien, 1966), 6-104. Kanclerjevo sodelovanje s tiskom in njegovo široko razpredeno m režo novinar­ skih zaupnikov zelo zanim ivo in iz lastnih izkušenj opisuje tudi: [Heinrich Pollak], Dreissig Jahre aus dem Leben eines Journalisten : Erinnerungen und Aufzeichnungen, 3 zv. (Wien, 1894r- 1898), zv. 1, 183-200 in passim . H einrich Pollak (2.4.1835-19.10.1908) je bil dopisnik različnih dunajskih in nem ških časopi­ sov, v letih 1859, 1866 in 1870 je delal tudi kot vojni poročevalec. Kot solastnik in urednik Neues Wiener Tagblatt je bil m ed najpom em bnejšim i časnikarji svojega časa. Österreichisches Biographisches Lexikon 1815-1950, s.v. »Pollak Heinrich«. 2 2 4 »Potočki išče med Slovenci zaveznike in si je najel posebnega žurnalista. Tudi v Triglavu je ie enkrat se oglasil po šifro A Wien. Piše se Müller. Ravno tako dopisuje v Slovenski narod pod šifro u z Dunaja.« D ragotin Lončar, »Iz politične korespondence dr. Janeza Bleiweisa«, Naši zapiski 7 (1910), 25. Bresnitzu že po enem letu sodelovanja, nekateri drugi listi - m ed njimi goriška Domovina - so denar prejemali vrsto let, m orda kaže na ohladitev odnosov s tiskov­ nim uradom .2 2 5 Poleg tega ne moremo spregledati dejstva, da je dunajski program srdito napadla Presse, ki je bila v tem času nedvom no glasilo Ballhausplatza.2 2 6 Da bi dunajski program izražal poglede kanclerju bližnjih krogov se mi ne zdi posebno verjetno tudi zaradi očitnega zgledovanja po Poljakih. Navsezadnje je Beust v svojih spom inih zapisal, da je imel gališko resolucijo za protiustavno in se je zato z vsemi močmi boril proti njenemu sprejetju.2 2 7 Kljub vsem u povezava dunajskega programa z Beustovimi reformnimi prizade­ vanji ni povsem izključena. Zviti politik je nam reč znal igrati dvojno vlogo. Hein­ rich Pollak, dobro poučeni dunajski urednik in časnikar, je v svojih spom inih na prim er zatrdil, da je prav Poljakom navidez nenaklonjeni Beust gališke poslance spodbujal, naj trm asto vztrajajo pri svojih zahtevah.2 2 8 Vsekakor ni dvom a, da je zunanji minister in kancler vzdrževal široko mrežo kontaktov z različnimi posa­ mezniki, ki so si prizadevali za um iritev m ednacionalnih napetosti v državi. Zla­ sti je s pomočjo vrste posrednikov poskušal pripraviti teren za spravo s Čehi. Med drugim je skrivaj podpiral prizadevanja privatnega apostola spravne politike, d u ­ najskega Slovenca Alojzija Smrekarja (Smrekerja), kije leta 1868 v navezi z nemškim federalistom Adolfom Fischhofom neuspešno organiziral tajno spravno konfe­ renco nekaterih pom em bnih nemških, poljskih in čeških voditeljev.2 2 9 Poleg tega je Beust navezoval stike še po drugih kanalih. M ed takšnimi poskusi iskanja kom­ prom isa so vse strani večkrat predstavile svoje poglede na zaželeno bodočo ure­ ditev države. Trditev, zapisana v uvodnih stavkih prve objave dunajskega progra­ ma, da je nastal kot pom oč vladi pri reševanj težav nenem ških narodov, je torej lahko pomenljiv namig.2 3 0 M orda so predstavniki Slovencev dejansko pripravili svoje 2 2 5 HHStA, Pressleitung, Index 1867-1873. Žal ni ohranjen zadevni akt, ki je sicer vpisan v in­ deks. 2 2 6 H einrich Lutz, Österreich-Ungarn und die Gründung des Deutschen Reiches : Europäische Ent­ scheidungen 1867-1871 (Frankfurt, Berlin, W ien, 1979), 38-40; K urt Paupié, Handbuch der öster­ reichischen Pressegeschichte : 1848-1959, zv. 1, Wien (Wien, 1960), 136-138. 2 2 7 Friedrich Ferdinand von Beust, Aus drei Viertel-Jahrhunderten : Erinnerungen und Aufzeichnun­ gen, 2 zv. (Stuttgart, 1887), zv. 2, 212-215. 2 2 8 Pollak, Dreissig Jahre aus dem Leben, zv. 2,171,172. 2 2 9 Josip Puntar, »Pisma dr. Alojzija Smrekarja, 'privatnega apostola spravne politike' (1867-1970)«, Čas : revija Leonove družbe 31 (1936/37), 37-49,106-121,196-210, 307-427. O Fischhofu gl. še vedno uporabno biografijo: Richard Charm atz, Adolf Fischhof : Das Lebensbild eines österreichi­ schen Politikers (Stuttgart, Berlin, 1910). A dolf Fischhof (8.12.1816-23.3.1893) je leta 1845 na D unaju končal m edicino, leta 1848 p a je bil m ed vodilnim i revolucionarji. M ed drugim je bil poslanec in član ustavnega odbora drž. zbora. Po njegovem razpustu je bil nekaj časa v preiskovalnem zaporu, vendar je bil obtožb oproščen. Po letu 1867 je razvil bogato publicistično dejavnost, prizadeval si je zlasti za razrešitev nacionalnih sporov v m onarhiji in zagovarjal njeno federalizacijo. Österreichisches Biographisches Lexikon 1815-1950, s.v. »Fischhof Adolf«. 2 3 0 »Schon lange wurde der Wunsch ausgesprochen, die Slovenen mögen mit einem präcisirten Program­ me hervortreten, damit die Regierung bei Lösung der Fragen, welche die nicht deutschen Nationen der österreichischen Monarchie betreffen, eine Richtschnur hätte, nach welcher sie vorzugehen habe, um sich nicht mit einem, von vorne herein unannehmbaren Werke zu beschäftigen.« »Ein slovenisches Program m «, Der Osten, 13.2.1869, 3. zahteve na pobudo vladnih krogov oziroma kanclerja Beusta. Nenaklonjene reak­ cije stare Presse v tem prim eru pač povedo le, da so Slovenci zahtevali preveč ali pa so zahteve postavili ob nepravem času. Kdo je torej bil spodnještajerski dopisnik in kdo avtorji program a? Očitno je, da na ti dve vprašanji zaenkrat ne m orem dokončno odgovoriti. A m pak če gornje dom neve držijo, ne prvi ne drugi niso bili politični anonimneži. Navsezadnje to za presojo pom ena program a in zahteve po samostojnem dom obranstvu povsem zadostuje. V kolikor so avtorji program a imeli politično težo - kar je moja dom ne­ va - potem jo je prav tako imel njihov program in zato je potrebno vzeti resno tudi zahtevo po lastnem domobranstvu. Toda prej m oram o kritično pretresti še en proti­ argument. Politično težo ter reprezentativnost v Der Osten objavljenega program a nam reč relativizira njegova precejšnja neodm evnost in pozabljenost. Čeprav je ob objavi sprožil burno polemiko, ki je potekala tako v dunajskih kot v slovenskih časnikih, je - vsaj tako se zdi - postal nezanim iv že po nekaj tednih. Zaradi tega bi lahko sklepali, da je za program om v resnici stala le neka obrobna skupinica ali posam eznik, ne pa zastopniki Slovencev, kakor je trdil spodnještajerski dopisnik, mi pa smo se strinjali z njim. Kot sem že zapisal, so nekaj podobnega sumili pri dunajski Presse. A takšno razmišljanje ne upošteva dejstva, da so imeli silno omejen rok trajanja tudi nekateri program i, za katerim i so nedvom no stali slovenski politični težkokategorniki. Skoraj brez sledu je na prim er poniknil program slo­ venskih prvakov iz septem bra 1866.2 3 1 Le malo daljše življenje je bilo namenjeno historičnopravnem u m ariborskem u program u iz leta 1865. Spremenjene razmere so oba hitro potisnile v pozabo. In če drži dom neva, da je za dunajskim programom stala skupina okrog Ferdinanda Dom inkuša, je jasno tudi, katera okoliščina je zapečatila u sodo njihovega koncepta. D olgoročne d ržavnopravne načrte je vsekakor zasenčila Sadova slovenskih Štajercev - poraz na nadom estnih deželno- zborskih volitvah 27. februarja 1869, ko je Dominkuša v m ariborskem okraju pre­ m agal nemški kandidat Konrad Seidl.2 3 2 Toda navedeno je le dokaz, da je program v času objave lahko predstavljal resnične zahteve pom em bnega dela slovenske politike, vendar hkrati ne dokazuje, ali jih v resnici je. Z dunajskim programom je nam reč še vedno povezanih preveč neznank. Da so tukajšnji politiki hoteli lastno dom obranstvo, bom o smeli zatrditi šele, če bom o našli v tistem času podobne zahteve še kje drugje. Zato naj znova spom nim na govor Lovra Tomana o organizaciji dom obranstva v državnem zbo­ ru marca 1869.2 3 3 V njem je politik, ki so m u pri Der Osten sicer očitali skrajni oportunizem in legalizem,2 3 4 zastopal stališče državnozborske opozicije o terito­ rialnem in n aro d n em organiziranju dom obranstva. Predlog se je naslanjal na historične dežele ozirom a skupine dežel, vendar jim kljub priseganju na 2 3 1 Petar K orunič, »O nekim problem im a slovenske politike 1866«, Zgodovinski časopis 34 (1980), 327-347. 2 3 2 Prim erjava z bitko pri Sadovi je iz pism a celjskega Slovenca, Štefana Kočevarja, Josipu Vošnjaku (3.3.1869). Objavljeno pri: Janez Cvirn, »Kočevarjeva pism a Vošnjaku«, Celjski zbornik 20 (1985), 244. 2 3 3 SPSHAR, 4. sesija, 5380-5382. Poleg tega še Tomanova razprava v generalni debati. Prav tam , 5321-5322. 2 3 4 Der Osten, 20.2.1869,1, 2. Poleg Lovra Tomana je bil tarča srditega napada še V. F. Klun. decentralizacijo ni dajal posebno velike moči. Opozicija je le predlagala ustanovi­ tev osmih dom obranskih distriktov s samostojnimi, od skupne vojske ločenimi poveljstvi. Načrtovane deželne skupine za Slovence niso bile posebno ugodne, saj so jih delile: en distrikt naj bi sestavljali Koroška in Štajerska, drugega pa Kranjska, Goriška ter Istra in Trst.2 3 5 Toman, ki tudi ni omenjal neobstoječe Slovenije, am pak je govoril o Koroški, Kranjski in Štajerski, ni zahteval nič več. V govoru se je po­ svetil predvsem vprašanju poveljevalnega jezika; to je najbolj vznemirjalo tudi slovenske časnike.2 3 6 Zakaj so torej njegove izjave zanimive za raziskovanje položaja vojske v slo­ venskih državnopravnih zamislih tistega časa? N a hitro bi jih pač lahko odpravili kot zagovarjanje zgodovinskega, deželnega federalizma. Nenazadnje Toman pra­ vic dežel na vojaškem področju ni zagovarjal le marca 1969. Leto pozneje je na prim er ob glasnem odobravanju desne strani zbornice dvakrat posegel v debato o resoluciji, ki jo je predlagal državnozborski proračunski odbor. Z njo naj bi vladi naročili, da ukrene vse potrebno za enakopravno vojaško obremenitev Tirolske in drugih dežel. Slovenski prvak pa je zavračal državno vmešavanje in branil pose­ ben status, ki ga je Tirolska tradicionalno imela in ga je ohranila tudi po reformi.2 3 7 Vendarle ne smemo pozabiti, da je bilo podpiranje deželne avtonomije in fede­ ralizma historičnih enot za tedanje slovenske politike vsaj načelno le sredstvo na poti h cilju, kije slejkoprej ostajal združitev Slovencev v eni deželi. Slovenski držav­ nozborski poslanci so takrat pač izvajali oportunistično politiko, ki so jim jo m no­ gi očitali, in so prizadevanja za utrditev narodne enakopravnosti in avtonomije dežel postavili pred takojšnjo združitev Slovencev.2 3 8 Tomanov poslanski tovariš Luka Svetec je v svojem znanem in obširnem javnem zagovoru realne politike takšno ravnanje argum entiral z naslednjimi besedami: Ali bomo pa zavolj ne izpolnjene ene želje [združenja Slovencev - op. a.] one druge pravice, ki nam dajejo narodno enakopravnost in avtonomijo, odbijali? Ali bomo zavolj ene reči, ki se zgoditi ni môgla, druge pridobitve, ki našim davnim in poglavitnim željam ustrezajo, zametavali? ... Moja misel je tedaj: Vzemimo pravice, ki nam jih nova ustava daje, brez obotavljanja v posest; porabimo jih v svojo korist, utrdimo se, in kedar bo mogoče, bomo krepkejše zahtevali še ono česar nam manjka.2 3 9 Zato mislim, da Tomanu na podlagi parlam entarne razprave iz marca 1869 lahko pripišemo, da bi, če bi do združitve Slovencev v eno kronovino le prišlo, zanjo zahte­ val najmanj enak položaj, kot ga je poprej za zgodovinske dežele. Uporabimo torej Svetčevo logiko na Tomanovem primeru! Decentralizacija domobranstva in uved­ ba poveljevanja v narodnih jezikih zanesljivo sodita m ed pravice, ki nam dajejo naro­ dno enakopravnost in avtonomijo. Torej ju velja vzeti v posest, če se pokaže priložnost. Sele pozneje pa pride na vrsto prenos pridobljenih pravic na novo politično enoto - kedar bo mogoče! Ali smemo torej zapisati, da se niti zmerni in realistični slovenski 2 3 5 SPSHAR, 4. sesija, 5336-5338. 2 3 6 Novice, 24.3.1869, 97, 98; 31.3.1869,105; Slovenski narod, 18.3.1869, 3; 20.3.1869, 2, 3. 2 3 7 SPSHAR, 5. sesija, 812, 813, 819, 820. 2 3 8 Melik, »Slovenska politika ob začetku dualizm a«, 33-37. 2 3 9 Svetec, »Nove državne razm ere«, Novice, 12.2.1868, 50. poslanci ob morebitnem nastajanju Slovenije ne bi obotavljali zahtevati lastnega poveljevalnega jezika in posebnega poveljstva - seveda le v okviru domobranstva? Menim, da misel ni preveč drzna, še zlasti če upoštevamo časovni okvir dogajanja. V istem času so svoje domobranstvo dobili M adžari (ter preko njih Hrvati), zdelo se je, da ga utegnejo dobiti Čehi in videli smo, da so ga zahtevali tudi nekateri gališki Poljaki. Šlo je skratka za obdobje, ko so bile podobne ideje v obtoku. Zamisli o lastni vojski takrat nikakor niso sodile na območje politično neverjetnega in nekako logično bi bilo, da bi se porodile celo pri zm ernih slovenskih politikih. Kljub tem u se zavedam nevarnosti, ki spremljajo takšen poskus razbiranja neizrečenih misli. Zanesljivo se prav lahko zgodi, da pri tem namesto rekonstrukcije dobimo konstrukcijo. N a to je duhovito opozoril že Fran Zwitter, ko je v diskusiji z D ušanom K erm avnerjem zapisal, da zgodovinar ne sm e graditi na »željah, izraženih 'ob kavi in vinu',« saj nimajo nič opraviti z dejansko politiko.2 4 0 Nočem torej trditi, da bi slovenska politika ob (hipotetičnem) nastanku dežele Slovenije v vsakem primeru zahtevala slovensko domobranstvo. Še kako mogoče je, da za oportunizm om v resnici ni bila skrita načelna politika in prav tako je mogoče, da bi jo, če je vendarle obstajala, v odločilnem trenutku nadomestila kakšna železniška koncesija... In m orda niti ta ne bi bila potrebna, če upoštevam o, da je bila razdeli­ tev dom obranstva na nacionalne kontingente nočna m ora vojaškega vrha. Opo­ zorila generalov, da bi to dolgoročno pomenilo konec skupne vojske in nastanek narodnih arm ad, pripravljenih, da se po potrebi spopadejo m ed seboj, verjetno niti niso bila neutem eljena.2 4 1 Slovenski politiki so se seveda še kako varovali očitkov, da razbijajo državo, nenazadnje so tudi za vojaški zakon glasovali, da bi se jim izognili.2 4 2 Zaradi tega si lahko predstavljam, da bi v odločilnem trenutku m orda zadoščalo že prijateljsko prepričevanje. Preden se ponovno lotim razpravljanja, naj zato še enkrat poudarim , da redko pojavljanje arm adne problem atike v slovenski visoki politiki slejkoprej priča o tem, da vojaška suverenost in enakopravnost slovenščine v vojski gotovo nista bili - kakor na prim er pri M adžarih - m ed zahtevami, zaradi katerih bi se sloven­ ska politika spustila v konflikt z vlado. V danem trenutku se je očitno nekaterim politikom zazdelo, da bi se od vlade tudi na vojaškem področju (oziroma pri do­ m obranstvu) dalo iztržiti kakšno koncesijo. Toda, takoj ko je bilo jasno, da gre za račun brez krčmarja, so ravnali kot spretni politični taktiki in so svoje ideje o slo­ venskem dom obranstvu preprosto prepustili pozabi. Vzrokov za tak status vojaškopolitičnih vprašanj v okviru slovenskega nacio­ nalnega program a je bilo gotovo več: najprej seveda državnopravni položaj in tradicija. N akazal sem že tudi, da so se slovenski voditelji jasneje izraženim vojaškim zahtevam verjetno izogibali tudi iz taktičnih razlogov. Ne smemo namreč pozabiti, da je cesar na arm ado skrbno pazil, Slovenci pa so, m ed drugim zaradi taktiziranja, posebno poudarjali zvestobo cesarju in dinastiji.2 4 3 N a to nas lepo 2 4 0 Fran Zwitter, »Nekaj problem ov okrog jugoslovanskega kongresa v Ljubljani leta 1870«, v O slovenskem narodnem vprašanju, ur. Vasilij M elik (Ljubljana, 1990), 326. 2 4 1 Allmayer-Beck, »Die bew affnete M acht«, 85, 86. 2 4 2 Novice, 25.11.1868, 391. 2 4 3 Vasilij M elik, »Tabori 1868-1871«, v Taborsko gibanje na Slovenskem (Ljubljana, Ljutom er, 1981), 17. opozarja pism o Radoslava Razlaga Vošnjaku, v katerem se je hudoval nad, po njegovem, nepremišljenim pisanjem Slovenskega naroda. Nespam etne naj bi bile trditve, da vladar podpira avstrijsko nem ško stranko, saj je cesarja potrebno izvzeti iz polemike.2 4 4 Poleg tega slovenskim politikom gotovo ni bilo neznano niti izbolj­ šanje odnosov m ed vlado in Poljaki, ko so ti glasovali za vojaški zakon.2 4 5 Nenazadnje je potrebno upoštevati, da je bilo vojaško vprašanje - vsaj kar se tiče jezika - s sistem om regim entalnih jezikov relativno ugodno rešeno in torej ne posebno pereče. Tudi pom ena skrajšanja vojaškega roka in drugih za vse avstrijske državljane ugodnih sprememb ne smemo podcenjevati. Ljudje vsega pač niso gle­ dali le skozi optiko političnih program ov ali narodnega položaja. Značilno je, da so se na taborih pojavljali pozivi za zmanjšanje davkov, ureditev mostov, ustano­ vitev š o l..., ne pa (razen v Kastvu, ki je kljub vsem u specifičen prim er) problemi v zvezi z vojaško obveznostjo. 4.3 Ekskurz: med revolucijo leta 1848 in tabori Ob skoraj popolni odsotnosti jasno zapisanih vojaških zahtev m orda ne bo odveč kratek ekskurz v desetletja pred tabori. Programi iz let 1848,1861 in 1865 ter 1867 so gotovo relevantni tudi za leta 1868-1871, ker kljub stalnem u prilagajanju trenutnem u položaju lahko govorimo o idejni (in deloma celo osebnostni) konti­ nuiteti m ed letom 1848 in obdobjem taborov.2 4 6 S pomočjo pregleda starejših na­ cionalnih program ov utegnem o ugotoviti, v kolikšni meri so bile z vojsko pove­ zane zahteve stalnica oziroma prebliski posameznikov. Ker se ta študija posveča poznejšemu obdobju, bom tisti čas prikazal v glavnem s pomočjo objavljene lite­ rature. Po izvirnih tekstih bom posegel le, kjer se m i bo zdelo neizogibno. Pregled bo torej karseda kratek in prav nič bogat z detajli, a kljub vsem u menim, da bo koristen za našo raziskavo. V letu 1848, ko je več ločenih skupin in posameznikov prvič javno formuliralo program združene Slovenije, v program skih tekstih ne najdemo kakšnih specifično slovenskih zahtev v zvezi z vojsko.2 4 7 Zahvalna adresa Kranjcev je sicer zahtevala 2 4 4 AS, fond Josip Vošnjak, pism o R adoslava Razlaga Vošnjaku, Ljubljana, 24.9.1870. Prepise Razlagovih pisem m i je odstopil prof.dr. Janez Cvirn. 2 4 5 Cetnarowicz, »Slovenci in vprašanje gališke avtonomije«, 521. 2 4 6 Za razvoj slovenskih narodnih program ov in gibanja v om enjenem obdobju je poleg obrav­ nave v standardnih pregledih slovenske zgodovine še vedno temeljna razprava: Fran Zw it­ ter, »Slovenski politim i prerod XIX. stoletja v okviru evropske nacionalne problem atike«, v O slovenskem narodnem vprašanju, 228-314. Za narodne program e gl. še objave s sprem no študijo v: Janko Prunk, Slovenski narodni programi : Narodni programi v slovenski politični misli od 1848 do 1945 (Ljubljana, 1986) in več preglednih M elikovih razprav (navajam jih ob posam eznih pro­ blemih). N azadnje kratko: Vasilij Melik, »Slovenski državnopravni program i 1848-1918«, v Slovenci in država, ur. Bogo G rafenauer et al., Razprave - D issertationes, 17 (Ljubljana, 1995), 67-72; isti, »Ideja Zedinjene Slovenije 1848-1991«, v Slovenija 1848-1998: iskanje lastne poti, ur. Stane G randa in Barbara Šatej (Ljubljana, 1998), 15-20. 2 4 7 Leto 1848 je m onografsko v celoti še vedno obdelano le v: Josip Apih, Slovenci in 1848. leto (Ljubljana, 1888). M nogo novejša, toda manj obširna je študija v: Stane G randa, Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili (Ljubljana, 1999). prisego vojske na ustavo, peticija m esta Kranj deželnim stanovom celo uvedbo splošne vojaške obveznosti ter skrajšanje vojaškega roka in celjski deželnozborski poslanec Vincenc Gurnik pravico štajerskega deželnega zbora, »da sme tudi v vojaških rečeh ktero ziniti«, a to so bile splošne, nenacionalne zahteve.2 4 8 In čeprav je Matija Majar v svojem letaku Kaj Slovenci terjamo? m ed reformami, ki naj bi jih sprejeli deželni zbori, navajal tudi uvedbo narodne garde - »da bi se možje veči del doma eksercirati učili, in se po kasarnah toliko tie potikali« - tega niti sam ni uvrstil m ed nacionalne zahteve.2 4 9 M edtem ko je torej v delih peticij, člankov in izjav, ki so se sicer neposredno dotikali vojske, manjkal nacionalni moment, se drugje znova soočim o s težavo, ki sem jo om enil že ob obravnavi taborskih resolucij. Na vprašanje, ali so zahteve po uvedbi slovenščine v urade, ki so bile leta 1848 sestavni del vseh narodnih programov, kakorkoli zajemale tudi armado, nam reč ne more­ m o odgovoriti. Toda če ambicij slovenizacije oboroženih sil nism o zasledili v načelnih narodnopolitičnih izjavah, ne m orem o spregledati tovrstnih poskusov pri narodnih gardah. Poglejmo, za kaj je šlo! Garde, ki so izhajale iz zamisli o odpravi profesionalne, vladarju zveste arm a­ de in njeni zamenjavi z vojsko vseh državljanov, so začele nastajati takoj po začetku revolucije. Načelno so bile nekakšna revolucionarna oborožena sila, ki naj bi do­ sežke prevrata varovala pred posegom vladarja. Seveda je imela m arsikatera gar­ da nadvse dvomljivo vojaško vrednost. Ne ravno laskav opis šoštanjskih gardi­ stov v spom inih Josipa Vošnjaka ali značilno neizprosen prikaz ljubljanske garde in akadem ske legije v spom inih Janeza Trdine že pričata o tem.2 5 0 Kljub vsemu garde v nem irnem letu 1848 le niso igrale povsem zanemarljive vloge. Odsotnost redne vojske, ki se je borila v Italiji, je bilo v zaledju še kako čutiti. Njeno policijsko vlogo so v naših krajih deloma prevzeli gardisti in straže so v glavnem delovale kot pom ožne redarstvene sile. Kot simbol revolucije so imele tudi pom em bno m anifestativno vlogo in kot takšne so nastopale na javnih prireditvah.2 5 1 Prav v povezavi s temi nastopi je prišlo v ljubljanski narodni straži do spora, ki pa se vsaj posredno dotika tudi naše teme. Znani prepir okrog zastave, ki naj bi jo uporabljali ljubljanski gardisti, je bil brez dvom a del prizadevanj za enakoprav­ nost in emancipacijo Slovencev. Novice so bile, ko so prepričevale dvomljivce, gle­ de tega povsem jasne: Dandanašnji nam mora vsaka stvarica domačiga naroda imenitna biti, zatô kér povsod tiči kos naše narodnosti, ktere v nobeni reči ne smemo v nemar pustiti. ... Belo-modro- 2 4 8 A pih, Slovenci in 1848. leto, 53, 82,174. Citat je na s. 174. 2 4 9 M atija Majar, »Kaj Slovenci terjamo?«, v Prunk, Slovenski narodni programi, 154. Tudi v peticiji cesarju je M ajar oborožitev ljudstva (Volksbewaffnung) navedel m ed splošnim i zahtevam i avstrij­ skih narodov, ki pa jih podpirajo tudi Slovenci. Vasilij Melik, »Majarjeva peticija za zedinjeno Slovenijo 1848«, Časopis za zgodovino in narodopisje 50 (1979), 288. O Majarju gl. še: isti, »Die nationalen Program m e des Matija M ajar - Ziljski«, v A ndreas M oritsch, ur., Matija Majar - Ziljski, U nbegrenzte G eschichte/Z godovina brez meja, 2 (K lagenfurt/C elovec, Ljubljana/ Laibach, W ien/D unaj, 1995), 93-102. 2 5 0 »Vino je teklo in to je bila glavna stvar pri ’Nationalgarde'«, pravi Vošnjak. Vošnjak, Moji spomini, 29, 30; Janez Trdina, »Spomini«, v Zbrano delo, zv. 1, ur. Janez Logar, Z brana dela slovenskih pesnikov in pisateljev (Ljubljana, 1947), 181-186. 2 5 1 Josip Mal, »Ljubljana in leto 1848«, Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 14 (1933), 114-118. rudeče barve v pasu kranjskiga drla so nam tudi porok in znamnje, de se nam pravice stariga slovenskiga naroda ne kratijo - zatorej se jih toliko veselimo, zatorej smo jih s tolikošnim veseljem sprejeli! Ni tedej prazna reč to.7 5 2 In ker je bila narodna straža kljub navedenim pomislekom o njenem vojaškem pom enu del oboroženih sil, je šlo v tem prim eru tudi za položaj Slovencev v njih. Do podobnega spora glede izobešanja in nošenja zastav, ki pa se za Slovence ni uspešno končal, je prišlo še v graški študentski legiji.2 5 3 Am pak prepir zaradi za­ stav ni bil edini rezultat slovenskih emancipacijskih prizadevanj v okviru narod­ nih gard. Sredi maja leta 1848 je na Dunaju nastal tudi prevod pravil narodne straže v slovenščino. Domnevamo lahko, da je besedilo sodilo v vrsto člankov in brošur, ki so jih za krepitev narodnega gibanja pripravili člani Slovenije, vendar v nasprotju z nekaterim i drugim i ni nikoli izšlo.2 5 4 Prevod, ki ga je podpisal A. G., narodni stražnik pri zboru učencov in tajnik družbe Slovenje na Dunaju, je pom em ben že sam po sebi, saj je eno prvih samostojnih vojaškostrokovnih besedil v slovenščini. Po doslej zbranih podatkih so pred tem v času francoskih vojn izšli samo prevodi vojaškega disciplinskega pravilnika.2 5 5 Še posebno zanimiv pa je Predgovor prevo- ditela. Prevajalec, ki ga lahko na podlagi navedenih oznak identificiramo kot An­ tona Globočnika,2 5 6 v njem pravi: Naj mi bo dovoleno še dve želje zastran narodne straže pristaviti, ki se mi zdaj naj imenitniši zdejo. Té so: Pervič, da bi bila slovenska narodna straža v resnici narodna. Da bi ji narodnost pri obleki, zastavah, znamnjah pred očmi bila inzjedno besedo, da bi jo ta vse oživljajoči duh vedno v vseh delah in djanjih vodil. Toliko lajši in hitrejši bo potlej svoj namen dosegla! Drugič, da bi se v slovenskem jeziku poveljevalo, zato da bi se mogli stražniki z duham povelja zeznaniti, ne pa, kakor neumno živinče, ki se na glas pastirja vstavi, oberne, ali napred gre. ... 2 5 2 »Veselica v Ljubljani«, Novice, 11.10.1848, 173. Celotna zgodba je natančno popisana v: Apih, Slovenci in 1848. leto, 111-118. 2 5 3 Stane G randa, »Graška Slovenija v letu 1848/1849«, Zgodovinski časopis 28 (1974), 59, 60. 2 5 4 O publicistični dejavnosti članov dunajske Slovenije: A nton Globočnik pl. Sorodolski, »K petde­ setletnici slovenske narodne zavednosti«, Izvestja muzejskega društva za Kranjsko 8 (1898), 10. 2 5 5 Prvi prevod naj bi po ugotovitvah Petra Radicsa leta 1798 pripravil A nton Tomaž Linhart. Tomo Korošec, ki ne pozna niti G lobočnikovega prevoda, prvi prevod postavlja v leto 1814. Peter pl. Radies, »Vojni členi za c. in kr. vojsko v slovenskem jeziku iz 1 . 1798«, Slovenski pravnik 18 (1902), 215-221, 281-287; Tomo Korošec, Slovenski vojaški jezik (Ljubljana, 1989), 4. 2 5 6 A nton Globočnik (20.5.1825-2.3.1912) je začel politično delovati m ed revolucijo, ko je bil še študent prava. Bil je tajnik dunajske Slovenije in udeleženec praškega slovanskega kongresa. Pozneje je dosegel visok uradniški položaj in bil ob upokojitvi poplem eniten. V letih 1891-96 je bil državnozborski poslanec. Slovenski biografski leksikon, s.v. »Globočnik Anton, pl. Sorodolski«. D vom v identifikacijo bi lahko zbudila naslednja dejstva: na ohranjenem rokopisnem izvodu so iz neznanega razloga prečrtane vse prevajalčeve funkcije, Josip A pih v svoji monografiji avtorja označuje le z inicialkam i, čeprav bi ga bil gotovo lahko identificiral, saj je bil eden njegovih virov p ri pripravi knjige, in tu d i Globočnik tega prevajalskega podviga v svojih spom inih na revolucijo ne omenja. Vendar m enim , da kljub tem u skoraj ni dvom a, da je bil prevajalec Globočnik. AS, fond Franc M etelko, Al. Ant. baron žl. Brandenstein, »Mali pravil­ nik službe za narodno stražo vseh stopnà«, prev. A[nton]. G[lobočnik]., rokopis, 29; Apih, Slovenci in 1848. leto, 55; Globočnik pl. Sorodolski, »K petdesetletnici«. Té so moje želje in brez dvombe vsakiga rodoljuba. V Vaši moči, slovenski stražniki, stoji, jih spolniti, in ne v oblasti Vaših poglavarjev. Ako Vaši poglavarji takih občnokoristnih vošil ne bi hotli spolniti, in se prostimu razvitju narodnosti vpirali, preč z njimi! zapodite jih, in zvolite si druge ...2 5 7 Citirani tekst je pravi izbruh samozavesti, Globočnik je nam reč pričakoval nič več in nič manj kot popolno spremem bo zamisli narodne garde. Čeprav sloven­ sko poimenovanje lahko pusti vtis, da gre za narod v etničnem smislu, je bil kon­ cept (kot sem že omenil) seveda drugačen. Pridevnik naroden m oram o namreč razum eti kot ljudski. Garde naj bi torej bile ljudska vojska oziroma bolj natančno rečeno oborožena sila meščanstva. Menim, da je Josip Mal imel prav, ko je zapisal, da so na Slovenskem narodne garde nastale predvsem zaradi varstva premoženja in da so v prvi vrsti branile meščanske interese, mnogo manj pa ustavo in sloven­ stvo.2 5 8 Nenazadnje je m arsikatera garda nastala kar s preoblikovanjem oziroma preim enovanjem dotedanje meščanske straže.2 5 9 Globočnikove ideje so bile radi­ kalno drugačne, saj je upal, da bo narodna straža imela povsem slovenski značaj in da jo bo slovenski d uh »vedno v vseh delah in djanjih vodil.«2 6 0 Vendar pa Mali pravilnik ni nikoli izšel, čeprav je - tako zatrjuje prevajalec v predgovoru - prevod naročila dunajska Slovenija. Globočnikove želje so bile zaradi tega verjetno pozna­ ne le ozkem u krogu ljudi. Zato tudi ne m orem o vedeti, kakšen bi bil odziv na njegove radikalne zahteve. Vemo pa, da m ed Slovenci radikalizem ni bil ravno pogost, in zato najbrž lahko vsaj slutim o, da Globočnik ne bi dobil množične podpore. Seveda nikakor ne moremo spregledati novejših ugotovitev, ki dokazujejo, da je narodno gibanje zajelo širši krog ljudi, kot je doslej menilo zgodovinopisje.2 6 1 Am pak Trdinov silno kritičen opis ljubljanskih revolucionarjev nas prepričuje, da širine ni vedno spremljala glo­ bina.2 6 2 Naj om enim le povedno primerjavo slovenskega in slovaškega narodnega gibanja v letih 1848/49, ki jo je objavil Walter Lukan.2 6 3 Za nas je zlasti zanimiva zaradi samostojne vojaške organizacije Slovakov, ki je bila m enda edinstvena m ed nezgodovinskimi narodi habsburške monarhije in ob kateri precej zbledijo ljubljan­ ska prizadevanja za belo-modro-rdečo tribarvnico. Razen tega je najpomembnejši slovaški dokum ent iz revolucionarnega časa, Ziadosti slovenského nâroda (Zahteve slovaškega naroda), kije bil sprejet 11.5.1848 v Liptovskem Svätem M ikulašu, v osmi točki poleg želje po tem, da bi Slovaki svojo narodnost smeli označevati s svojimi barvam i in zastavami, vseboval tudi zahtevo po slovaški narodni gardi s slovaškim 2 5 7 Brandenstein, »Mali pravilnik«, 28, 29. Poudarek je iz originala. 2 5 8 Mal, »Ljubljana in leto 1848«, 116. 2 5 9 Za Gorico tak prim er navaja: Andrej M arušič, Moja doba in podoba, ur. Branko M arušič, Naše korenine, 2 (Gorica, 1991), 51, 52. 2 6 0 Brandenstein, »Mali pravilnik«, 29. 2 6 1 G randa, Prva odločitev Slovencev za Slovenijo. 2 6 2 Trdina, Zbrano delo, zv. 1,180-182. 2 6 3 W alter Lukan, »Slovenci in Slovaki v revolucionarnih letih 1848/49«, v Slovenija 1848-1998, 44-51. poveljevalnim jezikom in poveljniki.2 6 4 Slovaki so torej v svoj program ski doku­ m ent vključili ideje, ki smo jih pri Slovencih zasledili le v neobjavljenem in pozab­ ljenem Globočnikovem predgovoru. Kot je pokazal Vasilij Melik, so bili Slovenci s slovaškimi dejavnostmi dokaj dob­ ro seznanjeni in so zlasti v časniku Slovenija kazali velike simpatije do slovaškega gibanja ter njegovo agilnost postavljal Slovencem za zgled.2 6 5 A m ed Slovenci razen redkih prostovoljcev, ki so se borili s Slovaki, in kakšnega gostilničarja, ki je grozil z zasedbo Trsta in izgonom tamkajšnjih Italijanov, ni bilo prav veliko bojevitežev.2 6 6 Najbrž to ni bila le posledica zelo različnih objektivnih okoliščin, temveč tudi odraz zrelosti narodnega gibanja, ki - kakor m ed drugim v omenjenem članku opozarja Lukan - kot edino v monarhiji ni postavilo niti enotnega vodstva. Seveda ne želim sugerirati, da bi oborožena vstaja kakorkoli koristila ideji slovenske združitve, kot ni koristila niti Slovakom, opozarjam le, da so bile mogoče tudi drugačne poti od tiste, ki jo je leta 1848 ubralo slovensko gibanje. Toda sprehodimo se dobro desetletje naprej. S koncem obdobja absolutizma po vojni v Italiji leta 1859 in obnovo svobodne­ ga političnega delovanja so Slovenci ponovno obudili program iz leta 1848. V začetku šestdesetih so se vrstile pobude, ki so znova zahtevale združitev sloven­ skih dežel.2 6 7 Am pak, kot opozarja Vasilij Melik, zahteve so se zaradi odpora z nemške strani kaj km alu omejile na enakopravnost narodov in vpeljavo slovenščine v urade, sodišča in šole.2 6 8 Zato seveda ne preseneča, da se vojaška tem atika v letih 1860/61 ne pojavlja. Sicer je res, da so zahteve po vpeljavi slovenskega jezika v urade leta 1861 m orda (prav tako kot leta 1869) zajemale tudi vojaške urade (npr. naborne komisije), am pak če je izjava sevniškega tabora močan indic za takšno sklepanje, lahko tokrat ostanemo le pri dom nevah. In zopet lahko le ugibamo, da niti Majar, ki je leta 1861 predlagal, da bi se »slovenske pokrajine ... imele sjediniti v jednu deželu i se dovoljiti vsem Slovencem samo jedini sbor«,2 6 9 niti okrog 20.000 pod­ pisnikov peticije Schmerlingu, ki m inistru oprezno izroča v prevdarek predlog, naj bi se postavile »vse slovenske okrajine [sic] pod eno najvišo administrativno poglavar­ stvo«,2 7 0 tej novi enoti niso pripisovali manjših pristojnosti, kot sojih imele historične dežele na podlagi februarske ustave. Slednja je v delokrog deželnih zborov uvrščala tudi prevoz, oskrbo in nastanitev vojakov.2 7 1 2 6 4 »A tak chceme aj vodcov gardy nârodnej slovenskej len Slovakov a komando pre nu slovenske« [A tako hočem o tudi sam o Slovake za poveljnike slovaške narodne garde in slovaščino za poveljeval­ ni jezik]. Dokumenty slovenske] nârodnej identity a štatnosti [D okum enti slovaške narodne iden­ titete in državnosti], ur. Jan Benko et al., zv. 1 (Bratislava, 1998), 309. 2 6 5 Vasilij M elik, »Slovenci o slovaškem gibanju v letih 1848 in 1849«, Časopis za zgodovino in narodopisje 42 (1971), 196-199. 2 6 6 Branko M arušič, »O razm erju m ed slovenskim in italijanskim političnim gibanjem na Goriškem in v Trstu«, Goriški letnik 4-5 (1977-78), 39. 2 6 7 Zwitter, »Slovenski politični prerod«, 306. 2 6 8 Vasilij M elik, »O nekaterih vprašanjih slovenske politike v začetku šestdesetih let 19. sto­ letja«, Zgodovinski časopis 18 (1964), 162. 2 6 9 Matija Majar, »Stanje Slovencov«, Novice, 13.3.1861, 89. M ajar piše v svojstveni jugoslovanščini. 2 7 0 »Peticija (prošnja) Slovencov«, Novice, 1.5.1861, 145. 2 7 1 Oskar Lehner, Österreichische Verfassungs- und Verwaltungsgeschichte : mit Grundzügen der Wirt- schafts- und Sozialgeschichte (Linz, 1992), 199. Kljub tem u, da m i je znano, da term in februarska ustava ni povsem ustrezno poim enovanje kom pleksa aktov izdanih skupaj s februarskim paten­ tom, ga zaradi uveljavljenosti v stroki uporabljam . Razvoj v monarhiji in osebno politično prepričanje sta marsikoga že v začetku šestdesetih let usm erila v iskanje novih rešitev slovenske teritorialno-politične razdeljenosti. Kazalo je, da se v danem trenutku ne bo dalo nič doseči z vztrajanjem na združitvi po naravnem pravu, kajti nasprotovali so ji centralisti in podpirali je niso niti federalisti, ki so zastopali idejo historično-političnih individualnosti.2 7 2 Že leta 1861 je novo smer nakazal koroški duhovnik Andrej Einspieler, ki je začel izdajati časopis Stimmen aus Innerösterreich ter se je zavzemal za sporazum med Slovenci in Nemci. Za notranjeavstrijski program je od leta 1865 agitiral tudi v celovškem Slovencu, p odpirati so ga začele še ljubljanske Novice. Končno so 25.9.1865 - le nekaj dni za tem, ko je cesar izdal septembrski manifest in tako sistiral februarsko ustavo - na skupnem sestanku v M ariboru takšen koncept sprejeli Slovenci s Štajerske, Kranjske in Koroške.2 7 3 In kaj je bilo v omenjenih program ih zapisanega o armadi? V leta 1865 izdanem Političnem katekizmu za Slovence je bil Einspieler povsem določen in je zahteval, naj dežele ponovno dobijo pravice, ki naj bi jim jih dala oktobrska diploma: Oktoberska diploma daje deželnim zborom tudi zastran vojaških zadev imenitne pra­ vice; kajti ona le pravi, da bode deržavni zbor odločeval kako in po kterem redu se bode ravnalo zastran rekrutirenge; koliko vojščakov se dovoli in kje se bojo v deželi dobili ta pravica gre deželnemu zbora.2 7 4 Nasprotno pa mariborski program, ki so ga ponudile v javno razpravo Novice z objavo 4. oktobra 1865, armade ni izrecno omenjal. In sicer niti v delu, kije obravna­ val upravno in politično ureditev bodoče notranjeavstrijske deželne skupine, niti m ed terjatvami, ki naj bi zagotovile enakopravnost Slovencev znotraj nje. V poznejši Slovenčevi seriji pojasnjevalnih člankov je bil Einspieler zopet zgovornejši, čeprav je deželam že pripisoval manjše pristojnosti kot le nekaj tednov prej v Katekizmu. Med zadeve deželne avtonomije je uvrstil »vsa tista opravila, ktera po oktoberskej diplomi ne spadajo v oblast deržavnega zbora« in naštel najvažnejša. M ed drugim tudi »dajanje pripreg, preskerbljevanje in vkvartirovanje vojščakov«.2 7 5 Poleg tega naj bi bili v posa­ meznih deželnih glavnih mestih Notranje Avstrije osrednji uradi, v štajerskem Grad­ cu urad za vojaške zadeve.2 7 6 Pri Einspielerju so se torej izrecno pojavile zahteve, ki smo jih le domnevali pri Majarju in peticiji Schmerlingu leta 1861. 2 7 2 Zwitter, »Slovenski politični prerod«, 306; Melik, »Slovenska politika ob začetku dualizm a«, 26-29. 2 7 3 Melik, »Slovenska politika ob začetku dualizm a«, 27, 28; isti, »Einspielerjevo m esto v sloven­ ski zgodovini«, v Einspielerjev simpozij v Rimu, Simpoziji v Rim u, 14 (Celje, 1997), 63,64; Tone Zorn, »Andrej Einspieler in slovensko politično gibanje na Koroškem v 60. letih 19. stoletja«, Zgodovinski časopis 23 (1969), 3 1 ^ 1 ; Franjo Baš, »M ariborski program «, v Prispevki k zgodovini severovzhodne Slovenije : Izbrani zgodovinski spisi, ur. Angelos Baš, D ocum enta et studia histori- ae recentioris, 8 (Maribor, 1989), 212-218. O pis sestanka je v Vošnjakovih spom inih. Vošnjak, Moji spomini, 163,164. 2 7 4 A ndrej Einspieler, »Politični katekizem za Slovence«, Slovenec (Celovec), 23.9.1865, 1. Kateki­ zem je izšel tudi kot brošura v več popravljenih izdajah (tisto iz leta 1865 so v ljubljanskem u m uzeju knjig, Narodni in univerzitetni knjižnici, kratko in m alo izgubili); poznejše izdaje ni­ majo več takšnih formulacij. 2 7 5 »Program slovenskih federalistov«, Slovenec (Celovec), 15.11.1865, 1. 2 7 6 »Program slovenskih federalistov«, Slovenec (Celovec), 18.11.1865,1. Zaradi natančnosti je potrebno pojasniti, kakšne pravice je oktobrska diploma in z njo povezana zakonodaja v resnici dajala deželnim in državnem u zboru. Značilno je namreč, da je bila tedanja interpretacija m nogokrat napačna ali vsaj nenatančna. Tako je Einspieler v Političnem katekizmu državnem zboru pripisoval preveliko moč; v resnici ni imel pravice odločati o načinu izvrševanja vojaške dolžnosti, am pak je pri tem smel le sodelovati (Mitwirkung). Parlam ent je pristoj­ nost odločanja dobil šele s februarsko ustavo, ki pa ob koncu septem bra leta 1865 ni več veljala.2 7 7 Tudi Einspielerjeva opredelitev deželnih zadev je značilna za široko razširjeno mišljenje, da naj bi državnem u zboru pripadale le tiste pristojnosti, ki so bile naštete v oktobrski diplom i in Temeljnem zakonu o državnem zastopništvu, vse druge pa deželnim zborom. Takšno mnenje se je pojavljalo tudi v tako emi­ nentnih publikacijah, kot je bil Mayrhoferjev upravni priročnik.2 7 8 Mnenje prav­ nih zgodovinarjev pa je nasprotno. Wilhelm Brauneder v svoji standardni avstrijski ustavni zgodovini prepričljivo dokazuje, zakaj. Pravi, da je diplom a sicer res vse­ bovala takšno formulacijo, vendar so deželne ustave zakonodajno pristojnost dežel­ nega zbora naknadno omejile le na zadeve, ki so se tikale posebnih deželnih razmer (»in Absicht auf die besonderen Verhältnisse des Landes zu erlassenden Gesetzen«). Za­ radi takšnih (namenoma) nedorečenih formulacij je nastal vmesni prostor, v kate­ rega so sodile zadeve, ki niso bile deželne, hkrati pa niso spadale v delokrog par­ lamenta (npr. zunanja politika in vojska) in so torej viafacti spadale m ed preroga­ tive krone.2 7 9 Fritz Fellner pa je opozoril še na nedefinirane pristojnosti ožjega državnega zbora, kar je prav tako puščalo cesarju precej manevrskega prostora. Odločitev, katere avstrijskim deželam skupne zadeve bodo izvzete iz pristojnosti deželnih zborov in predane v odločanje ožjemu Reichsratu, je bila nam reč vla­ darjeva.2 8 0 Brez dvom a pa je za tolmačenje slovenskih zahtev relativno nebistve­ no, kakšna je pravilna interpretacija tedanje zakonodaje. Dosti pom em bneje je, kako so si jo razlagali tisti, ki so zahteve formulirali. Poleg tega se notranjeavstrijski program ni dolgo obdržal na površju. Navzlic vsem prizadevanjem Einspielerja in tovarišev si ni pridobil dovolj pri­ vržencev ne m ed Slovenci ne m ed drugim i narodi ne - kar je bilo najpomembneje - v vladi. Poskus poiskati historičnopravno podlago združitvi slovenskih dežel se je izjalovil. Vendar vsi niso obupali in so še vedno iskali prim erno zgodovinsko enoto. N a sceno je decembra 1865 s svojim predlogom , objavljenim v Slavisches Centralblatt, znova stopil Matija Majar, ki se je naslonil na Ilirijo. Kraljevini Iliriji, kije že leta 1849 zbujala prazne upe nekaterih Slovencev, naj bi po njegovem pred­ logu priključili še slovenski del Štajerske in tako dobili enoto s slovensko večino ter nevtralnim im enom . Poleg tega si je zam islil popolno ločitev odločanja o političnih in narodnopolitičnih zadevah za celotno monarhijo, s čimer naj bi bilo 2 7 7 Lehner, Österreichische Verfassungs- und Verwaltungsgeschichte, 197-199. 2 7 8 Ernst Mayrhofer’ s Handbuch fü r den politischen Verwaltungsdienst in den im Reichsrathe vertrete­ nen Königreichen und Ländern mit besonderer Berücksichtigung der in diesen Ländern gemeinsamen Gesetze und Verordnungen, ur. A nton Pace, 5. izd., 5 zv. (Wien, 1895-1901), zv. 2,13, 235. 2 7 9 W ilhelm Brauneder, Österreichische Verfassungsgeschichte, 5. izd. (Wien, 1989), 144. 2 8 0 Fritz Fellner, »Das 'F ebruarpatent' von 1861 : E ntstehung u n d Bedeutung«, Mitteilungen des Instituts fü r Österreichische Geschichtsforschung 63 (1955), 561. rešeno narodno vprašanje. V svojem predlogu je Majar omenil tudi vojsko; vojaške zadeve je (kakor že leta 1848) uvrstil m ed politične in v pristojnost osrednjih držav­ nih organov.2 8 1 Podoben program so konec septem bra leta 1866 sprejeli slovenski narodnjaki, ki so se v Ljubljani zbrali na zboru Slovenske matice. Kljub temu, da so se nekateri udeleženci že močno zavzemali za utemeljitev slovenskega program a na narod­ nem pravu, so še prevladali prvaki in sprejet je bil koncept ilirskega kraljestva, razširjenega s slovensko Štajersko. Vojska v program u ni bila izrecno omenjena; znova se je pojavilo le sklicevanje na skupne posle, določene v oktobrski diplomi. Sicer pa sklepom ljubljanskega sestanka ni bilo namenjeno dolgo življenje. Bežno so jih omenili v nekaterih časnikih in obsežnejši povzetek so šele naslednje leto objavile Gajeve Narodne novine, toda v slovenski politiki se je znova uveljavil pro­ gram združitve na narodni podlagi.2 8 2 Zanimivo je, da so se ilirske zamisli pojavljale še v času največjega razm aha taborskega gibanja. Vedno znova so se razširjale govorice o vladnih načrtih za obnovo Ilirije.2 8 3 Časnik Triglav je leta 1869 v svoji četrti številki objavil dopis neke­ ga Z iz Savinjske doline, ki je poročal o tem. Načrt je toplo pozdravil in predlagal le še priključitev južne Štajerske k novi tvorbi.2 8 4 Toda čeprav je časnik še pisal o ilirskih načrtih, je zanimanje za Ilirijo znova hitro zamrlo.2 8 5 Historičnopravnim načrtom čas pač ni bil naklonjen. Avstrijsko-italijansko-pruska vojna je namreč pom enila pom em bno prelomnico v političnem razvoju.2 8 6 Čeprav smo videli, da vsi zagovorniki historičnopravnih konceptov tudi po njej še niso obupali, so se mnogi, ki so vojno razum eli kot zm ago narodnostne ideje, vrnili k program u združitve Slovenije na podlagi naravnega prava.2 8 7 Toda še preden se je tak program začel uveljavljati na taborih, je čakala slovensko politiko velika preskušnja. V letu 1867 ji je uspel velik preboj na volitvah v deželne zbore, ki je bil m ed drugim posledica dobre organizacije nastopa na volitvah.2 8 8 Po volitvah je bil v Novicah objavljen mnogokrat citirani članek Valentina Zamika, ki je bil napisan v slogu generalštabnega poročila. Zam ik je na primer zapisal: 2 8 1 M[atija]. M[ajar]., »Betrachtungen über die österreichischen Länder und N ationen«, Slavisches Centralblatt : Wochenschrift fiir Literatur, Kunst, Wissenschaft und nationale Interessen des Gesammt- slaventhums 1 (1865), 73-77,81-84,89-92. O avtorstvu in nastanku gl. opom be D ušana Kermav­ nerja v: Prijatelj, Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina, zv. 2, 570-576. O letu 1849: Melik, »Einspielerjevo mesto v slovenski zgodovini«, 63; Jera Vodušek-Starič, »Program zedi­ njene Slovenije in leto 1848«, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja 25 (1985), 22-24. 2 8 2 K orunič, »O nekim p roblem im a slovenske p o litik e 1866«, 327-347; Prijatelj, Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina, zv. 2,112-114. 2 8 3 Melik, »Slovenska politika ob začetku dualizm a«, 31. 2 8 4 »Illyrisches Königreich«, Triglav, 12.1.1869, 1. 2 8 5 »'Slovenien' oder 'Illyrien'?«, Triglav, 9.2.1869,1, 2. 2 8 6 Dober pregled političnih odzivov na poraz je: Éva Somogyi, »Pläne zur N eugestaltung der H absburger M onarchie nach dem Preußisch-Ö sterreichischen Krieg von 1866«, Acta Historica Academiae Scientiarum Hungaricae 21 (1975), 17-50. 2 8 7 Melik, »Slovenska politika ob začetku dualizm a«, 29, 30. Tako Melik kot Zw itter upravičeno opozarjata, da sta obe zam isli soobstajali ves čas - tu d i v času največje uveljavitve notranje- avtrijskega koncepta so se oglašali številni nasprotniki historičnopravnih program ov. Prav tam ; Zwitter, »Slovenski politični prerod«, 306, 307. 2 8 8 Melik, »Slovenska politika ob začetku dualizm a«, 31, 32. Prve so vas, dragi Stajarci, poslali v ogenj; sovražnik je na vseh gorah, na vseh brego­ vih, na vsakem holmcu, v vsakej kazini in skoraj v vsakej krčmi in v vseh svojih dolgih in kratkih dunajskih in graških časopisih napeljal raznotere baterije, največ pa surove­ ga topništva; al marširali ste skoz te ozke in silovito nevarne soteske brez pušek iglena- rek mirno in resno, kakor gosta falanga, kteri nobenega člana ne manjka ...2 8 9 Kljub takšni bojeviti retoriki se tako v volilnih program ih, ki so jih objavljali slovenski deželni odbori pred volitvami, kot v volilnem boju vojaške teme sko­ rajda niso pojavljale. Volivce je slovenska stranka vabila z obljubo boja za enotno Avstrijo, narodno enakopravnost, pravice slovenščine in nižje davke. Andrej Ein­ spieler je v svojem razglasu volivcem velikovškega okraja v prim eru izvolitve resda obljubil prizadevanje za zmanjšanje arm ade - tako tiste s peresom kot one z mušketo -, vendar bi tem u komajda lahko rekli narodnopolitična zahteva.2 9 0 V spo­ menici, ki so jo 28.6.1867 slovenski državnozborski poslanci ustno podali m ini­ stru Beustu, vojska ni bila niti omenjena.2 9 1 Toliko bolj je zatorej zanimivo, da je v političnem manevriranju pred drugim i volitvami v kranjski deželni zbor (prvega je bil cesar razpustil zaradi pomislekov o kom petencah izrednega državnega zbora, zapisanih v deželnozborski adresi) relativno pom em bno vlogo igrala prošnja razpuščenega deželnega zbora za začasno zaustavitev izvajanja cesarske uredbe z 28.12.1866, s katero je bila uvede­ na splošna in enaka vojaška obveznost. M adžari so uredbi zaradi kršitve ogrske ustave takoj nasprotovali in so dosegli ustavitev njene veljave na Ogrskem. Po njihovem zgledu se je s takšno prošnjo na vlado obrnil tudi kranjski deželni zbor.2 9 2 Deželni odbor je že na svoji prvi seji 25. februarja sprejel predlog kmetijske zbor­ nice, naj deželni zbor sprejme takšno prošnjo. Naslednji dan je Janez Bleiweis na četrti seji deželnega zbora v im enu odbora vložil nujni predlog. Besedilo prošnje, ki so jo potem poslanci sprejeli soglasno, se je glasilo: Visoka vlada se prosi, naj izprosi pri Njegovem c. k. apost. Veličanstvu to, da se nova postava za nabiranje vojakov od 28. dec. 1866. leta, gledé na to, da se je odložila na Ogrskem, tudi v naši deželi odloži za zdaj, in sicer do tistega časa, da se ta postava vzame v ustavno obravnavo.2 9 3 Čeprav je bil predlog deželnega odbora sprejet soglasno in so podobne prošnje na cesarja naslovile še nekatere dežele, so se pred novimi volitvami v Laibacher Zeitung pojavili očitki slovenski stranki, češ da je nasprotovala izvajanju zakona, 2 8 9 Valentin Zam ik, »21., 26. in 30. januar«, Novice, 6.2.1867, 44. 2 9 0 Andrej Einspieler, »Vsem čč. gg. volilcem Velikovškega volilnega okraja«, Slovenec (Celovec), 26.1.1867, 1. Podobne zahteve je Einspieler 5.5.1870 om enjal kot temeljne v pism u J. Blei- w eisu, ko je zapisal, da je potrebno zm anjšati preveliko arm ado. Lončar, »Iz politične kores­ pondence dr. Janeza Bleiweisa«, 29. 2 9 1 Skrajšana objava spom enice v: Novice, 17.7.1867, 240. Nekoliko dopolnjeno besedilo v: Vasilij Melik, »Svetec in Toman v dunajskem parlam entu«, Arhivi 22 (1999), 36. V celoti v nem ščini v Materialien zur Sprachenfrage in Österreich, ur. Alfred Fischei (Brünn, 1902), 335-338. Gl. še Melik, »Slovenska politika ob začetku dualizm a«, 34. 2 9 2 O reakciji M adžarov: Rothenberg, »Toward a N ational H ungarian Army«, 807. 2 9 3 Bericht über die Verhandlungen ...des krainischen Landtages zu Laibach, 2. perioda, 1. sesija, 40,41. čigar koristnost in potrebnost naj bi bila izven vsakega dvom a.2 9 4 Novice člankarju seveda niso ostale dolžne in so v polemiki z njim podprle ravnanje deželnih po­ slancev.2 9 5 Diskusija okrog sistiranja cesarske uredbe sicer še zdaleč ni bila program ska, a jo ob koncu tega preleta narodnih program ov vendarle omenjam. Zdi se mi namreč lepa ilustracija odnosa slovenske politike do vojaških vprašanj v obravnavanem obdobju. Že pri poglavju o odnosu Slovencev do vojaške reforme leta 1868 se je pokazalo, da so slovenski poslanci in javnost sicer sodelovali v debatah in imeli o m arsikaterem problem u izdelana stališča, vendar je očitno, da jih m nogokrat niso gledali skozi narodno optiko. Tudi v prim eru prošnje deželnega zbora je šlo za povsem anacionalno zadevo, ki je enako zadevala Slovence in Nemce, Kranjce in Dunajčane. Poleg tega lahko zahtevo po ustavni obravnavi spremenjene ureditve služenja vojaškega roka razum em o kot varovanje deželnih pravic. Slednje pa je bila značilnost sicer redkih omemb oboroženih sil v slovenskih narodnih progra­ m ih tega časa (1848-69). Njihovi sestavljavci niso imeli velikih zahtev, pričakovali so le, da bo nova enota (najsi bo Slovenija, Notranja Avstrija ali Ilirija) obdržala redke vojaške pristojnosti, ki so jih imele historične dežele. 4.4 Vojska v političnih programih - povzetek ugotovitev Če torej poskusim povzeti zadnji dve podpoglavji, lahko zapišem, da se Slo­ venci na program ski in politični ravni z vojsko v obdobju m ed letom 1848 in tabo­ ri niso dosti ukvarjali in torej tudi skrom na zastopanost te problem atike v progra­ m ih iz časa taborskega gibanja ni izjema, temveč značilnost slovenskega narodne­ ga gibanja v daljšem obdobju. V času taborov so bila pričakovanja kvečjemu jas­ neje izražena in do neke mere večja, radikalnejša. Jezikovno vprašanje se na pri­ m er poprej v javnosti ni izrecno pojavljalo, tako da izjava sevniškega tabora pred­ stavlja pozitivno izjemo. O d sicer ponižnih pričakovanj sta prav tako odstopala Tomanov nastop v državnem zboru in (resda anonimen) članek iz dunajskega Der Osten. Zdi se, da je oživitev in okrepitev slovenskega gibanja v času taborov vpli­ vala tudi na zahteve do armade. Mislim pa, da sem pokazal, čemu ne smemo zanem ariti vpliva dogodkov drugod v monarhiji. Kot smo videli, je vojaško vprašanje prav v tem času marsikje igralo izredno pom em bno vlogo in iz nekate­ rih obravnavanih slovenskih zahtev je nedvom no videti, da so dobile navdih izven dom ačih dežel. A ker se je narodno gibanje pretežno ukvarjalo z drugačnim i pro­ blemi in imelo drugačne cilje - nekaj razlogov za tak položaj sem že navedel -, vojaške zahteve pri Slovencih niso bile nikoli v ospredju. Videli pa bomo, da so se poslej z večjo ali manjšo intenzivnostjo pojavljale vedno znova. Po letih 1867/68, ko je vprašanje Slovencev in vojske prvič zares prišlo na dnevni red, z njega ni več trajno izginilo, temveč je bilo kvečjemu začasno odstranjeno. 2 9 4 »Die N euw ahlen«, Laibacher Zeitung, 9.3.1867, 366; 14.3.1867, 392. 2 9 5 »Nove volitve za deželni zbor kranjski«, Novice, 13.3.1867, 85; »Laibacherčne laži«, prav tam, 20.3.1867, 97. Vsekakor začetno zanimanje Slovencev za vojaškopolitična vprašanja ni izra­ zito vznemirjalo vojaškega vrha. Po pregledu arhivskega gradiva osrednjih ura­ dov za omenjeno obdobje lahko zatrdim , da je (od političnih tem) arm ado v slo­ venskih deželah zanimala predvsem italijanska iredenta ter sem ter tja še domnevni pojavi panslavizm a. Naj navedem poveden primer: v stvarnem registru prezi- dialne pisarne vojnega m inistrstva za leto 1868 ni nobene omembe taborskega gibanja, se je pa m inistrstvo ukvarjalo z anonim nim naznanilom nekega Celjana, ki je zaradi dom nevnih slovanskih simpatij zahteval prem estitev tamkajšnjega bataljona lovcev.2 9 6 A to seveda ne pomeni, da so bili na Slovenskem v tem času odnosi m ed civi­ listi in vojsko idilični. Ločiti m oram o nam reč različne ravni, na katerih so se Slo­ venci in vojska srečevali. M edtem ko na nivoju visoke politike - kot smo videli - ni bilo večjih pretresov, so bili odnosi na drugih ravneh lahko tudi precej drugačni. Vpletanje vojaštva v konflikt m ed slovensko in nemško stranko (kot ju nekoliko poenostavljeno imenujemo) na Kranjskem je že dokaz zapletenosti tega razmerja. Poglejmo, za kaj je šlo! 2 9 6 KA, KM, Präs, Sachregister (1868), geslo »Cilli«. Zadevni akt KM, Präs, 4-9 (1868) je bil, kakor številni drugi dokum enti iz fonda prezidialne pisarne vojnega m inistrstva, škartiran še pred prevzem om gradiva v arhiv. 5 Vevče in Janče - prav nič dolgočasni vsakdan Ko so se v letih 1867 in 1868 v Ljubljani in okolici vrstili incidenti, v katerih so bili glavni protagonisti turnarji in sokoli, je ozračje postajalo vse eksplozivnejše. Ekscesi so se začeli z znam enitim pretepom v Šantlovi veži, ki je ljubljanskega župana Etbina H enrika Costo stal županskega stolčka ter povzročil razpustitev Južnega sokola.2 9 7 Tudi kmečko prebivalstvo se je pod vplivom taborskega gibanja do nem ških izletnikov obnašalo bolj in bolj sovražno. Turnarji so se na svojih izle­ tih v ljubljansko okolico začeli obdajati s sprem stvom častnikov ljubljanske garni­ zije, poleg tega so jih varovali orožniki. Toda vsi ti ukrepi niso preprečili razplamte- vanja spora. N aposled je 23.5.1869, ko so se turnarji odpravili na Janče in pozneje v Vevče, prišlo do tega, da so gorjače in sablje zamenjale do tedaj običajne zmerljiv­ ke, pljunke, pesti ter kamenje. V prerivanju m ed vojaki, orožniki in kmeti je bil v Vevčah sm rtno poškodovan eden izm ed kmetov, Jakob Rode.2 9 8 Le kot zanimivost naj omenim, da je v preganjanju turnarjev po Jančah sodeloval tudi 25-letni Janez (Johann) Stergar, ki je v preiskavi priznal, da je bežeče izletnike pol ure preganjal z gorjačo v roki. Za svoje razgrajanje si je prislužil osem mesecev težke ječe, po­ ostrene z enim postom na mesec.2 9 9 Še na dan vevških dogodkov se je nekaj dem onstrantov pred ljubljanskim ka­ zinom znova zapletlo s častniki. Po poročilih slovenskih časnikov naj bi bili vpili: »Živila Slovenija, ne udajmo sel«, m estna policija je slišala vzklike: »Živio Slovenci« ter: »Živio slovenska kri, Nemcov ne bo več«, v vojaškem poročilu so zabeležene celo grožnje, da bo še isti dan tekla nemška kri.3 0 0 Častniki so enega izm ed udeležen­ cev demonstracije ranili s sabljami in drugega zvlekli v prostore kazina, ga zaslišali, nato pa izpustili. Reakcija na slovenski strani je bila takojšnja. Še isto noč so nez­ nanci pretepli in ozmerjali nekega nadporočnika, ki ni hotel zavpiti: »Živi Slo­ venc«, spet drugi so po zidovih pisali krvoločna panslovanska gesla, neki trgovski pomočnik je grozil, da bo »nemškutarje ... vse zagiftal«.3 0 1 2 9 7 D ragan Matič, »Sokolski eksces ali pretep v Šantlovi veži«, Zgodovina za vse 6, št. 1 (1999), 11- 23; Vlado Valenčič, »Ljubljanski protinem ški odm evi turnarskih dogodkov«, Kronika 10 (1962), 119. 2 9 8 Valenčič, »Ljubljanski protinem ški odm evi«, 117-122. 2 9 9 AS, Deželno predsedstvo za Kranjsko, konvoluti I. serije, konvolut 45, sodba Deželnega sodišča v Ljubljani, N ro. 3098/stf, fol. 9,10, 36. 3 0 0 Slovenski narod, 27.5.1869, 3; Valenčič, »Ljubljanski protinem ški odm evi«, 123; KA, KM, Präs, 52-11/1 (1869), prepis dopisa graškega generalnega poveljstva cesarjevi vojaški pisarni, Praes. Nr. 259, G radec, 8.8.1869. 3 0 1 Valenčič, »Ljubljanski protinem ški odm evi«, 123. Manj nasilna, četudi nič manj odločna, je bila reakcija časopisja. Zlasti Fran Levstik je v Slovenskem narodu blestel z neprizanesljivim članki, ki so obračunavali s turnarji in častniki. Čeprav je Levstik krivdo za izzivanje vevških dogodkov pripisal predvsem turnarjem , ki naj bi ravnali, »kakor da bi naravnost delali na to, da bi prišlo do tepeža med ljudstvom in oboroženo silo«, tudi oficirjem ni prizanašal. Spraševal se je, kako je mogoče, da se častniki udeležujejo političnih demonstracij in ali imajo pravico uporabiti orožje zoper neoborožene dem onstrante.3 0 2 Se bolj piker je bil Levstik v članku »Janče in Vevče«. Najprej je opisal dogodke na Jančah, odkoder so dom ačini pregnali turnarje, jim odvzeli društveno zastavo ter jih »dre- vili do Vevč.« N ato je popisal tamkajšnje dogajanje: Tukaj okoli njih, okoli častnikov ter okoli turnarskih tovarišev in tovarišic, pozneje semkaj iz Ljubljane prišedših, stopi mnogo brezoroženega ljudstva, na katero avstrijski častniki, junaški branitelji cesarstva, plemeniti kavalirji po viteški vzdignejo gole sab­ lje in brezoroženi (?) turnarji palice z debelimi svinčenimi kroglami, a to ne poprej, nego ko so za trdno zvedeli, da je že blizu iz Ljubljane v pomoč poklicana žandarmerija. V tem vrtežu naši inteligentni častniki - večna slava jim! - junaško posekajo, neki žandar v srce zabode in turnarji že mrtvega s svinčenimi kroglami svojih palic po glavi nabijajo nevarnega mladeniča, kateri ni imel nič orožja ,..3 0 3 N apeti položaj so ljubljanski Nemci poskusil karseda izkoristiti in že 24. maja 1869, le dan po incidentu v Vevčah, je ljubljanski občinski svet, v katerem so imeli večino, od vlade zahteval okrepitev vojaštva ter ostre ukrepe proti slovenskemu političnem u gibanju.3 0 4 Zahtevo po dodatni okrepitvi vojaštva na Kranjskem - takoj po dogodkih sta bila tja poslana dva eskadrona konjenice - je na Dunaj po­ slal tudi deželni predsednik baron Siegmund Conrad von Eybesfeld, ki je bil sicer kritičen tudi do ljubljanskih Nemcev, saj je menil, da bo k pom iritvi položaja največ prispevalo, če se bodo ti začeli obnašati manjšini prim erno.3 0 5 Dogajanje na vladi je na podlagi ohranjenih protokolov že pred dobrim deset­ letjem prikazal Avguštin Malle. Na podlagi dokum entov iz cesarjeve vojaške pi­ sarne pa bom situacijo še malo bolje osvetlil. Vlada je o ekscesih na Kranjskem razpravljala na šestih sejah, na katerih se je seznanila s Conradovim poročilom ter zahtevam i ljubljanskega občinskega sveta. Največji zagovornik odločnega pose­ ga je bil notranji m inister Giskra, ki je predlagal okrepitev vojaštva, prepoved taborov in še nekatere druge ukrepe.3 0 6 M inistrskih svet se je že nagibal k tem u in 18. junija je na podlagi tega vojno m inistrstvo cesarju v odobritev poslalo predlog o prestavitvi dveh pehotnih bataljonov iz Celovca na Kranjsko; oba eskadrona huzarjev naj bi se vrnila v Maribor.3 0 7 Toda naslednji dan je poveljnik graškega poveljstva Franz von John vojaški pisarni poslal obširno poročilo, v katerem je strnil ugotovitve s svojega dvodnevnega obiska Ljubljane. Menil je, da položaj le 3 0 2 Levstik, »Eksces ljubljanskih tum arjev«, v Zbrano delo, zv. 9, 63-68. 3 0 3 Levstik, »Janče in Vevče«, v Zbrano delo, zv. 9, 76, 77. 3 0 4 Valenčič, »Ljubljanski protinem ški odm evi«, 123, 124. 3 0 5 A vguštin Malle, »Tabori na Koroškem«, Zgodovinski časopis 41 (1987), 606. 3 0 6 M alle, »Tabori na Koroškem«, 605-607. 3 0 7 KA, MKSM, 65-1/10 (1869), poročilo 5. oddelka voj. min., No. 1504, 18.6.1869. ni pretirano zaskrbljujoč ter da bi vojaške okrepitve verjetno res pomirile tamkajšnje Nemce, a bi hkrati le še zaostrile politična nasprotja. Na podlagi prepričanja, da bo k pom iritvi razm er največ prispevalo pam etno ravnanje politične oblasti, je predlagal, naj na Kranjsko ne bi pošiljali novih okrepitev, konjenica naj bi se um ak­ nila, ob m orebitnih novih neredih pa bi za red poskrbel v Ljubljani nameščeni polk.3 0 8 Na vladni seji 27.6.1869 je Franc Jožef, ki na podlagi mnenja barona von Johna ni bil prepričan o potrebnosti vojaške okrepitve, zahteval ponovno obravnavo vladnega predloga. Pod vplivom cesarjevega nastopa je m inistrski svet sklenil zahtevati novo mnenje deželnega predsednika o položaju. Conrad je odpisal in zavrnil svojo odgovornost za morebitne nove neljube dogodke, če vlada ne bo ukrepala, ta pa je nato sklenila znova zaprositi cesarja za prem estitev vojske.3 0 9 Nadaljnjega poteka dogodkov iz zapisnikov ni mogoče razbrati, vendar je jasno, da vlada s svojimi predlogi ni prodrla. Že 2. julija je von John poslal deželnem u predsedniku dopis, da bodo huzarji proti M ariboru odšli 5. julija.3 1 0 Vodja cesarjeve vojaške pisarne, polkovnik Beck, pa je 6. junija sestavil predlog resolucije, ki je ponujala dve alternativi: sprejem vladnega predloga ali ohranitev trenutnega stanja. Cesar je prvo prečrtal in se podpisal pod drugo.3 1 1 Že čez dva dni je vojno m inistr­ stvo na podlagi nove ocene položaja zaprosilo cesarja, naj odobri um ik konjenice ter predlagalo, naj oba pehotna bataljona še nadalje ostaneta na Koroškem. Franc Jožef je predlog m inistrstva podprl 11. julija 1869.3 1 2 Pri opisanem dogajanju je posebno zanim ivo različno ravnanje ljubljanskih častnikov in višjega poveljstva v Gradcu. Nanj želim opozoriti, ker je to značilen pojav, ki nas bo spremljal vse do konca naše raziskave. M edtem ko so se posam ez­ niki in nižja poveljstva m nogokrat globoko zapletli v lokalne spore, so višja po­ veljstva, ki (kakor bomo še videli) tudi niso bila im una na politiko, običajno kaza­ la več razsodnosti. V opisanem prim eru so se ljubljanski častniki postavili na stran turnarjev, Franz von John pa je nastopil proti zahtevam po odločnejšem posegu vojske. Konkretne razloge za takšno ravnanje bom poskusil prikazati v naslednjih vrsticah. Videli smo že, da je general John posredoval na najvišjih mestih, da bi preprečil po njegovem nepotreben večji angažm a vojske. O tem, da so bila njegova stališča drugačna od ravnanja častnikov ljubljanske garnizije pa priča še nek drug dogo­ dek. Sredi junija leta 1869 se je v Slovenskem narodu pojavila kratka nepodpisana notica in v njej je avtor trdil, da je poveljnik graške kom ande izdal povelje, v kate­ rem je ravnanje častnikov v Vevčah označil za netaktno.3 1 3 A glede verodostojnosti takšne trditve se je nato v časopisju razvila polemika. Triglav, ki je novico 18. junija 3 0 8 KA, MKSM, 65-1/10 (1869), dopis von Johna cesarjevi voj. pisarni, Präsid. Nro. 197, Gradec, 19.6.1869. 3 0 9 Malle, »Tabori na Koroškem«, 607-609. 3 1 0 AS, Deželno predsedstvo za Kranjsko, konvoluti I. serije, konvolut 45, akt 942 (1869). 3 1 1 KA, MKSM, 65-1/10 (1869), predlog resolucije je uvezan v poročilo 5. oddelka voj. m in., No. 1504, 18.6.1869. 3 1 2 KA, MKSM, 65-1/10 (1869), poročilo 5. oddelka voj. min., ad No. 1504, 8.7.1869. 3 1 3 Slovenski narod, 15.6.1869, 4. še povzel ter dodal, da je Narod očitno dobro poučen, je v naslednji številki ukaz označil za apokrif ter mistifikacijo.3 1 4 V nadaljevanju polemike z Narodom se je pokazalo, da je lastnika Triglava, Petra Grassellija, na dom u obiskal major Alexan­ der M ayer in m u prisegel, da tak ukaz, naslovljen na častnike njegovega polka, ne obstaja in da je zaradi članka že vložil ovadbo zoper urednike Slovenskega naro­ da.3 1 5 Toda zgodba se je nadaljevala: v dokaz resničnosti svoje trditve je Narodov graški dopisnik (označen z A) 27. junija poslal nov dopis, v katerem je ponovil svoje trditve ter dodal, da ima v rokah izvirnik ukaza, poleg tega pa je objavil še njegov prevod.3 1 6 Po objavi tega dopisa so se pri Triglavu poskusili rešiti iz neugodnega položaja. Zapisali so, da ukaz ni bil naslovljen na 79. pešpolk, temveč na poveljstvo ljub­ ljanske garnizije (Stationskommando) in da do ljubljanskih častnikov ni bil tako zelo kritičen, a so morali priznati, da je bil objavljen v zvestem prevodu (getreue Übersetzung).3 1 7 Če pustim o ob strani polem ične nianse, lahko razberemo, da v bistvu niso več dvom ili v pristnost objavljenega dokum enta. V njegov obstoj nista dvom ila niti Slovencem nenaklonjena dunajska časnika Die Debatte in Wehrzeit­ ung.3 1 8 Precej neverjetno se mi zdi, da bi bilo to mogoče, če bi imeli opraviti z očitnim ponaredkom . Ker je bil objavljeni prevod opremljen z vsemi pisarniškim i oznakami, sem upal, da bo mogoče odkriti original in se tako dokončno prepričati o avtentičnosti ter natančno preveriti vsebino. Žal je arhiv graškega korpusnega poveljstva za omenjeno obdobje zelo nepopoln. Ohranjena je le peščica aktov, prav tako pa ni niti stvarnih registrov, knjig korespondence ali česa podobnega, s čimer bi lahko vsaj potrdili ali zavrgli obstoj dopisa K. Nr. 3262, ki ga ni bilo mogoče najti niti m ed spisi vojnega m inistrstva ali cesarjeve vojaške pisarne niti v sicer obsežni von Johnovi zapuščini. Ker tudi iskanje v slovenskih arhivih ni prineslo rezultata, vprašanje o avtentičnosti spisa ostaja. A objava številke in datum a dopisa pričata, da vsekakor ne gre za preprosto izmišljijo. Nekateri ohranjeni datum i in številke nedvom no avtentičnih dopisov graškega poveljstva namreč kažejo, da je dopis številka 3262 (kakršnakoli je že bila njegova vsebina) vsekakor m oral nastati ko­ nec maja 1869. Poznam o na prim er dopis številka 3208 z dne 25.5.1869 in dopis številka 3327 z dne 1.6.1869.3 1 9 Težko je verjeti, da bi se komurkoli posrečilo ugani­ ti takšno podrobnost. Tudi prim erjava stališč iz objavljenega ukaza in tistih iz poprej citiranega von Johnovega poročila cesarjevi vojaški pisarni me potrjuje v prepričanju, da gre pri Narodovi objavi vsaj za verodostojno predstavitev von Joh­ novih stališč, če že ne za popolnom a avtentičen prevod ukaza. Zato si ga po tem dolgem (toda po mojem nujnem) uvodu oglejmo! 3 1 4 Triglav, 18.6.1869,1, 2; prav tam , 22.6.1869, 3. 3 1 5 Triglav, 2.7.1869, 3, 4. M ajor A lexander M ayer je v časopisnem članku om enjen kot Majer, p ravi in popolni podatki so tu zapisani na podlagi vojaškega šem atizm a. 3 1 6 Slovenski narod, 29.6.1869, 2, 3. 3 1 7 Triglav, 2.7.1869, 3,4. 3 1 8 Die Debatte, 18.6.1869 (jutr. izd.), 2; »Die 'Z ukunft' u n d die Slovenen«, Oesterreichisch-ungari- sche Wehr-Zeitung, 7.7.1869, 3, 4. 3 1 9 O ba sta om enjena v aktih D eželnega predsedstva za Kranjsko. AS, Deželno predsedstvo za Kranjsko, konvoluti I. serije, konvolut 45, akta 868 in 767 (1869). V ukazu z dne 28.5.1869 je John opozoril, da bi častniki glede na zapletene razm ere morali ravnati bolj premišljeno in da je bilo njihovo ravnanje v konkret­ nem prim eru najmanj nepazljivo. Poleg tega je pripom nil še, da se morajo častniki zaradi svoje nevtralne pozicije vedno izogibati krajem in prireditvam , kjer prihaja do politične in narodne agitacije. Prav tako je opozoril, da do izgredov prihaja zaradi občutka ene strani - ta je po njegovem sicer neupravičen -, da so pripad­ niki vojske povezani z nasprotno stranko in zaradi sodelovanja častnikov pri are­ tacijah ob nekaterih poprejšnjih incidentih.3 2 0 Podobne poglede glede vpletanja vojske v politične zaplete zasledimo v že citiranem Johnovem poročilu cesarski vojaški pisarni in takšnega mnenja si gene­ ral ni izoblikoval zaradi ljubezni do malih narodov, am pak je le odsevalo stališča arm adnega vrha do politike. Po letu 1867 se je nam reč še okrepil občutek, da je vojska zadnji branik enotnosti monarhije. Čeprav so bili generali pripravljeni po potrebi uporabiti silo, so bile v ospredju miroljubnejše metode. Vojska naj bi se z nevtralno, nadnacionalno držo ubranila nevarnosti, ki so jo predstavljali cvetoči nacionalizmi. Ostala naj bi šola vseavstrijskega dinastičnega patriotizm a in častniki naj bi bili učitelji. Zato naj bi bili zvesti predvsem cesarju (in preko njega državi), ne pa posam eznem u narodu.3 2 1 Toda prav zgoraj opisani dogodki pričajo, da v praksi ni manjkalo težav. Te so imele korenine v rahlo neprepričljivem pojmovanju narodne nevtralnosti. Avstrijski zgodovinar Rudolf Kiszling jo je v svojem nekoliko habsburškonostalgičnem spi­ su o nacionalnem problem u v avstro-ogrski arm adi opisal takole: Wenn es nach den Wünschen der letzten Habsburger-Kaiser gegangen wäre, so hätte es in ihrer Wehrmacht ein Nationalitätenproblem gar nicht gegeben. Man wünschte sich Heer und Flotte gut kaiserlich, schwarz-gelb, mit deutscher Dienst- und Kom­ mandosprache, wobei alle Nationen des Vielvölkerreiches in völliger Gleichberechti­ gung ihren Beitrag zum Wehrwesen hätten beisteuern sollen.3 2 2 Pri natančnem branju takoj opazim o, da je bil nem ški jezik v predstavah vla­ darjev neločljiv del arm adne nevtralnosti in nadnacionalnosti (mit deutscher Dienst- und Kommandosprache). H absburžani so bili, kljub vsej zadržanosti do sodobnega nem škega nacionalnega gibanja, pač nem ška dinastija in Franc Jožef je zaradi tradicije in praktičnosti prevlado nem ščine v vojski in adm inistraciji sprejemal kot sam oum evno in nujno.3 2 3 Tako se ne m orem o čuditi, če je pretežno 3 2 0 Slovenski narod, 29.6.1869, 3. 3 2 1 Allmayer-Beck, »Die bew affnete Macht«, 94-97,107; Lohr E. Miller, Jr., »Politics, the N ationa­ lity Problem , and the H absburg A rm y 1848-1914«, doktorska disertacija, 2 zv. (Louisiana State University, 1992), zv. 1,126, 127. 3 2 2 Rudolf Kiszling, »Das N ationalitätenproblem in H absburgs W ehrm acht 1848-1918«, Der Do­ nauraum 4 (1959), 82. 3 2 3 Robert A. K ann, »The D ynasty and the Im perial Idea«, Austrian History Yearbook 3, 1. del (1976), 23-25; gl. še: Solom on Wank, The Nationalities Question in the Habsburg Monarchy : Re­ flections on the Historical Record, CAS W orking Papers in A ustrian Studies, 93-3, h ttp :// w w w .cas.um n.edu/w p933.htm . O odnosu H absburžanov do nem štva podrobneje: Brigitte H am ann, »Die H absburger u n d die deutsche Frage im 19. Jahrhundert«, v Österreich und die deutsche Frage im 19. und 20. Jahrhundert : Probleme der politisch-staatlichen und soziokulturellen Differenzierung im deutschen Mitteleuropa, ur. H einrich Lutz in H elm ut Rum pler, W iener Bei­ träge zur Geschichte der N euzeit, 9, ur. Grete K lingenstein et al. (Wien, 1982), 212-230. nem ški častniški zbor svojo lojalnost avstrijski ideji in dinastiji (v veliki m eri nezavedno) povezoval s pripadnostjo nem ški kulturi. To povezavo po moje po­ trjuje tudi velika razlika v deležu nem ških gojencev vojaških šol (36.9 %) in nem ških častnikov (80 %).3 2 4 Č eprav sliko nedvom no zamegljujejo statistične ne­ doslednosti in različna vzorca, se m i zdi nemogoče, da bi bilo sam o to dvoje vzrok za silovit porast deleža Nemcev. N asprotno, očitno so bili nenem ški častniki v vojski izpostavljeni asimilaciji, ki je bila - tako kažejo nekateri indici - zlasti uspešna pri oficirjih iz narodno m ešanih družin.3 2 5 V določenih obdobjih - m ed­ nje gotovo sodi čas m inistrovanja nem školiberalnega Kuhna - asimilacijski p ri­ tisk ni bil posebno nežen. V nekem članku o arm adi, ki ga je najverjetneje napi­ sal slovenski vojak ali častnik in je izšel leta 1871, lahko preberemo, da so bili takrat Slovenci v arm adi v precejšnjih škripcih. Razširjeno je bilo ovaduštvo, Slovenci pa so bili vnaprej sumljivi kot potencialni uporniki in izdajalci.3 2 6 V takem vzdušju izražanje vsakršne nenem ške narodne pripadnosti ni moglo biti enostavno niti za vojake in še manj za častnike. Seveda pa številne raziskave pričajo, da asimilacijski pritisk večinoma ni bil m očan in da ne m orem o govoriti o sistem atičnem zapostavljanju nenem ških častnikov.3 2 7 Zato se mi zdi, da je bilo večino časa glavni asimilacijski m ehanizem prav nejasno, nezavedno, a hkrati nekako sam oum evno povezovanje nem štva z lojalnostjo državi in dinastiji. Če nekoliko poenostavim: nemškoavstrijski častnik, ki je v družbi svojih tovarišev govoril v svojem m aterinem jeziku, je pač veljal za dobrega Avstrijca, m edtem ko za njegovega kolega, ki je govoril na prim er češko, to ni veljalo kar samo po sebi. Praviloma sicer ni obveljal za izdajalca, a je gotovo izstopal kot posebnež. Slovenskega častnika, ki ni skrival svojega slovenstva, so tovariši kaj hitro označili za rusofila.3 Z S V rom anu Josepha Rotha Radetzkyjeva koračnica je opisan zanimiv prizor, ki je kar prava ilustracija položaja. Sveže po- plem enitenega in povišanega stotnika Josepha Trotto von Sipolje, junaka solferin- ske bitke, njegov oče, upokojeni slovenski podčastnik, nagovori v trdi nemščini armadnih Slovanov, saj se m u uporaba m aterinega jezika zazdi drzna zaupljivost.3 2 9 V očetovem m iselnem svetu so torej nem ščina, plem iški stan in stotniški čin neločljivo povezani. Z (dom nevno nadnacionalnim ) avstrijski častnikom se ne spodobi govoriti drugače kot nemško! Prepričan sem, da takšno sam oum evno sklepanje zagotovo ni bilo značilno le za izmišljenega starega Trotto, temveč za večino resničnih vojakov. O tem po svoje priča anonim ni dopis, ki ga je Slovenske­ mu gospodarju m ed služenjem vojaščine leta 1872 iz Dalmacije poslal Miha Turner. V njem je zatrdil, da Slovence v vojski zatirajo predvsem nesramni lizuni, popačeni in brezbožni ponemčeni Slovenci, skratka nemčurji, ki zaničujejo slovenščino in 3 2 4 Deâk, Der k.(u.)k. Offizier, 223, tabela 10.10. 3 2 5 Rok Stergar, »Vojski prijazen in zaželen garnizon« : Ljubljanski častniki med prelomom stoletja in prvo svetovno vojno, Zbirka Zgodovinskega časopisa, 19 (Ljubljana, 1999), 56, 57. 3 2 6 »O avstrijskej arm adi«, Južni Sokol : telovadsko-vojaški list, 28.10.1871, 21. 3 2 7 Deâk, Der k.(u.)k. Offizier, 215-226. 3 2 8 Karel Clarici, Knjiga moje mladosti, ur. in prev. M arjan M ušič (Ljubljana, 1981), 101,102. 3 2 9 Joseph Roth, Radetzkyjeva koračnica, prev. M ira M iladinovič (Ljubljana, 1982), 1 1 ,12. vojakom prepovedujejo njeno uporabo.3 3 0 Četudi je verjetno, da je Turner v svoji karakterizaciji nadrejenih nekoliko ali celo precej pretiraval, saj ne moremo spre­ gledati značilne protistave pošteni Nemci - nemčurji, je iz njegovega dopisa jas­ no, da so posebno potrebo po dokazovanju zvestobe arm adnem u jeziku očitno čutili prav oficirji nenem škega rodu. To nas seveda napeljuje na misel, da le ni bilo povsem vseeno niti, v katerem jeziku so se nadnarodni častniki pogovarjali med seboj. V tem kontekstu velja pogledati in kom entirati podatke o sprem em bah etnične strukture častniškega zbora. Z njihovo pomočjo bom pokušal dodatno argum en­ tirati svoj dvom v resnično nadnacionalnost avstrijskih častnikov. M ed letom 1897 in letom 1910 se je v uradnih statistikah delež nem ških častnikov gibal malo pod 80 %, m adžarskih okrog 9 %, delež častnikov vseh ostalih narodov pa okrog 12 %.3 3 1 V tem obdobju so vsi deleži nihali, vendar so bili trendi dokaj jasni. Komaj zazna­ ven je bil trend povečevanja deleža nemških, veliko bolj pa m adžarskih častnikov. Delež preostalih se je postopom a zmanjševal. Najlažje je mogoče pojasniti večanje števila Madžarov. V istem obdobju se je nam reč precej dvignil delež M adžarov m ed moštvom, kar je bilo seveda povezano s spremembami narodne strukture na Ogrskem. Poleg tega si je vojska sistematično prizadevala pritegniti in obdržati m adžarske častnike, saj bi sicer pristopili k ogrskemu honvedu.3 3 2 Zato predstav­ ljajo m adžarski oficirji nekoliko poseben primer, ki ga v nadaljnji analizi lahko izpustimo. Zanim ala nas bo le primerjava gibanja zastopanosti preostalih nenem ­ ških in nem ških častnikov. Pri tem velja opozoriti, da se je ves ta čas zmanjševal delež Nemcev v celotnem prebivalstvu monarhije.3 3 3 Zato je manjša zastopanost nenem ških in rahlo povečan delež nem ških oficirjev indikator, ki kaže na nenor­ m alen razvoj. Če bi se nam reč nemški in nenem ški mladeniči za častniški poklic odločali v enakem odstotku, bi se njihova zastopanost v oficirskem zboru morala gibati ravno obratno. Vzrokov za takšno anomalijo je gotovo več, toda po mojem mnenju številke zla­ sti jasno opozarjajo, da so se bili v času silovite narodne emancipacije pripadniki nenemških narodov vse manj pripravljeni odpovedovati svoji narodni pripadnosti v zameno za častniško kariero. Jasno je torej, da so pripadniki narodnih in verskih manjšin povezovali oficirsko službo s ponemčevanjem, ne pa z nadnacionalnostjo. Razven hrabrosti in discipline vejejo v naši armadi še neki drugi vetrovi, ki so krivi, da zlasti slovensko ljudstvo ne daje svojih sinov v vojaško službo s tistim nekaljenim veseljem, s katerim bi jih sicer lahko dajalo, 3 3 0 [M iha Turner], »Iz O stre v Dalmaciji«, Slovenski gospodar, 11.7.1872, 140. A vtorstvo dopisa razkriva pism o Pavla Turnerja b ratu Francetu. G lede na M ihov javno izpričan odnos do nem ščine je zanim ivo, da je Pavlu iz vojske pisal prav v tem jeziku. Pavel je Francetu v d ru ­ gem pism u nam reč pisal: »Miha se tudi prav pridno pri vojakih uči; pred kratkim mi je pisal nemški list tako da sem se čudil, da se je že toliko naučil.« PAM, zapuščina Pavla Turnerja, pism i bratu Francetu, 22.5.1872 in 25.7.1872. 3 3 1 Podatki iz Militärstatistisches Jahrbuch za leta 1897-1910. 3 3 2 Deâk, Der k.(u.)k. Offizier, 224-226. 3 3 3 peter U rbanitsch, »Die D eutschen in Ö sterreich : Statistisch-deskriptiver Überblick«, v Die Habsburgermonarchie 1848-1918, ur. A dam W andruszka in Peter U rbanitsch, zv. 3, Die Völker des Reiches, 2 zv. (Wien, 1980), zv. 1, 38-43. je leta 1909 nekdo zapisal v Slovencu in dodal, da je v armadi »preveč nemško- nacionalega duha, ki tam nima mesta.«3 3 4 Takšno mnenje je zanesljivo deloma (ali celo pretežno) temeljilo na subjektivnem vtisu, vendar sem prepričan, da so zanj obsta­ jali objektivni razlogi, saj so se nenemški častniki nedvom no asimilirali. Za podkre­ pitev svoje teze o ponemčevanju kot glavnem razlogu za izogibanje častniškemu poklicu naj navedem še podatke o poklicnih izbirah dunajskih gimnazijcev ob kon­ cu 19. in v začetku 20. stoletja, ki jih je v svoji raziskavi o vlogi judov v dunajski kulturi fin de siècla objavil Steven Beller. Številke so zanimive, saj kažejo podobno reakcijo na dejansko ali domnevno asimilacijo (v tem prim eru seveda versko). Gre namreč za povsem drugačne izbire katoliških in judovskih maturantov. Prvi so se v skoraj treh četrtinah odločali za poklice v državni upravi (mednje spadajo tudi častniki), drugi v skoraj enakem deležu za svobodne poklice. Opazno je tudi zaznav­ no povečanje deleža judov v svobodnih poklicih v Bellerjevi primerjavi poklicev očetov dijakov v letih 1870,1875 in 1880 ter v letih 1900, 1905 in 1910. Razloge za drugačno poklicno usmerjenost judov vidi Beller predvsem v skritem antisemitiz­ m u v birokratskih strukturah.3 3 5 Če to povežemo z vse večjo samozavestjo judov in delno opustitvijo asimilacionizma, kot odgovorom na zmago antisemitov v devetde­ setih letih 19. stoletja, se (četudi je tvegano sklepati le na podlagi podatkov za du­ najske gimnazijce) zdi, da je bil glavni razlog za tak razvoj prav izogibanje pokli­ cem, kjer sta bila uspeh in napredovanje povezana z asimilacijo. Dodajmo še, da se je delež judovskih častnikov v obdobju 1897-1910 zmanjšal kar za polovico. Problem nadnacionalnosti oficirjev je v neki recenziji zelo pronicljivo opisal tudi britanski zgodovinar R.J.W. Evans. Vprašal se je, ali so bili avstrijski častniki res nadnacionalni - torej nad vsakršno narodno pripadnostjo - ali le na pragu nacionalizma, saj je bilo njihovo avstrijsko domoljubje prepogosto (in vse pogo­ steje) nem ško obarvano.3 3 6 Dodajmo še, da je imel do konca osemdesetih let in nastopa Taaffejeve vlade patriotizem nem ških liberalcev podobne značilnosti. Skoraj brez izjeme so se identificirali z nadnarodno državo, ker je zagotavljala privilegiran položaj nemškega jezika, hkrati pa so vsakršno nasprotovanje takš­ nem u statusu nemščine enačili z grožnjo državi. Obenem so liberalci sicer še ved­ no odklanjali izključujoči etnolingvistični nacionalizem in so nem štvo pojmovali bolj kot zadnjo, najvišjo stopnjo družbenega in kulturnega razvoja posam eznika.3 3 7 3 3 4 »Novega duha v arm ado!«, Slovenec, 19.8.1909, 4. 3 3 5 Steven Beller, Vienna and the Jews, 1867-1938 : A Cultural History (1989; Cam bridge, 1990), 52-67, 201-206. 3 3 6 R.J.W. Evans, »U nwarlike W arriors«, The New York Review of Books, 16.8.1990, 50. Gl. še članek A ntonia Schm idt-Brentana, ki (brez vsakršnega problem atiziranja) ugotavlja, da so častniki nasprotovali m odernim nacionalizm om , a so se hkrati borili za nem štvo arm ade zaradi tradi­ cije, zgodovinske povezanosti z Nemčijo, nem škega značaja dinastije ter prepričanja o kul­ turni in praktični večvrednosti nem ščine. A ntonio Schm idt-Brentano, »Die österreichische beziehungsw eise österreichisch-ungarische A rm ee von Erzherzog Carl bis C onrad von Höt- zendorf«, v Österreich und die deutsche Frage, 247, 248. 3 3 7 Pieter M. Judson, Inventing Germanness : Class, Ethnicity, and Colonial Fantasy at the Margins of the H absburg M onarchy, CAS W o rk in g P a p e rs in A u s tria n S tu d ie s, 9 3 -2 , h t t p : / / w w w .cas.um n.edu/w p932.htm . O vplivu Taaffejevega prihoda kratko: Jörg Kirchhoff, Die Deutschen in der österreichisch-ungarischen Monarchie : Ihr Verhältnis zum Staat, zur deutschen Nation und ihr kollektives Selbsverständnis (1866/67-1918) (Berlin, 2001), 63-70. V prim erjavi s poznejšimi pangerm anskim i skrajneži so bili takšni pogledi seve­ da prav mili, a kljub vsem u ne smemo pozabiti, da je bilo prepričanje o superior­ nosti nem ške kulture in naroda značilno celo za takega zagovornika pravic malih narodov v monarhiji, kot je bil znam eniti levi liberalec A dolph Fischhof.3 3 8 Me­ nim , da m ed avstrijskim patriotizm om liberalcev in nadnacionalnostjo nemško- avstrijskih častnikov v resnici ni bilo večjih razlik, razen tega, da se je v arm adi ta ostanek preteklosti ohranil precej dlje, saj so vojaki sistematično preprečevali vdor m odem ih nacionalizmov v častniški zbor. Vrnimo se končno k vevško-janški zgodbi. Del odgovora na vprašanje, zakaj so se oficirji, kadar so se znašli v položaju, ki ga zaradi površnega poznavanja narodne problem atike niso razum eli, m arsikdaj postavili v obrambo nem štva, lahko najdemo prav v tej specifični nadnacionalnosti (ali prednacionalnosti). N a­ pad na Staatsvolk so si vojaki nam reč razlagali kar kot napad na armado, državo in dinastijo. Že Fran Levstik je po vevških dogodkih ugotovil, da so: plemeniti častniki... z vlado vred hrup na turnarje in nemškutarje tako sodili, kakor bi se napadala sama vlada, kakor bi narod drl na elegantne viteze naše nesrečne vojske, in ta breztaktnost je kriva smrti nesrečnega mladeniča, in dodal: nekemu spoštovanja vrednemu častniku ... odgovarjali so od vseh krajev ljudje: Vam nečemo nič! - Zakaj se ne potrudite spoznati situacijo, kateri hočete gospodovati?3 3 9 Položaj na lokalnem nivoju je dodatno zapletalo dejstvo, da so imeli tudi v nenem ških krajih častniki izven službe največ stikov z nemško govorečimi pre­ bivalci. Izjema so bili seveda redki polki s pretežno madžarskim i, poljskimi ali češkimi častniki. V Ljubljani je glavno vlogo nedvom no imela kazina, ki je bila hkrati družabno središče nemške skupnosti in častniški klub; podoben je bil po­ ložaj v drugih mestih.3 4 0 Ni si težko predstavljati, da so se tako spletle številne prijateljske in tovariške vezi, ki so lahko vplivale na odločitve v kriznih situacijah. Ponuja pa se še nekaj dejavnikov, ki so m ogli vplivati na ravnanje častnikov. Označevanje dom ačinov za strahopetno kranjsko sodrgo (feige Krainergesindel), ki ga je oficirjem pripisal Levstik, lahko seveda razum em o v kontekstu nemško-slo- venskega spora, a prav tako je mogoče, da je obenem šlo za družbeni konflikt, takorekoč za spopad m ed vitezi in kmeti.3 4 1 Razmerje m ed m estnim in kmečkim prebivalstvom je bilo nam reč že tradicionalno napeto. Okrajni glavar Janko Pajk je po napadu kmečkih fantov na ljubljanske izletnike leta 1863 deželnem u predsed­ stvu pojasnjeval, da povod ni bilo narodno nasprotje, temveč z alkoholom vzpod­ bujeno sovraštvo okoliških mladcev do meščanov.3 4 2 Zgodovinar Vladimir Valenčič 3 3 8 Ian Reifow itz, »Threads Intertw ined: G erm an N ational Egoism an d Liberalism in A dolf Fischoff's Vision for A ustria«, Nationalities Papers 29 (2001), 441-458. 3 3 9 Levstik, »Janče in Vevče«, 79. 3 4 0 Stergar, »Vojski prijazen in zaželen garnizon«, 30-37. Za M aribor je zanim iv prim er opisan v: Bruno H artm an, »D ruštvo Schlaraffia M arpurghia v M ariboru«, Časopis za zgodovino in naro­ dopisje 73 (2002), 153-174. Za Novo mesto: Clarici, Knjiga moje mladosti, 148. 3 4 1 Levstik, »Poglavje o nem škutarski omiki«, v Zbrano delo, zv. 9, 83. 3 4 2 G orazd Stariha, »Začetek ustavnega življenja in ljubljanska policija«, Kronika 50 (2002), 50. je prav tako opozoril, da so bili turnarji na deželi m ed drugim nepriljubljeni zara­ di svoje (mestne) drugačnosti, ki so jo kmetje razum eli kot vzvišenost.3 4 3 Nelago­ dno je bilo tudi razmerje m ed vojsko in civilisti. Vojaki so izterjevali davke, se pogosto prisilno nastanili v privatnih hišah in častniki so se odlikovali z vzviše­ nostjo. Nek policijski adjunkt je leta 1854 po srečanju z neubogljivimi in arogant­ nim i oficirji užaljeno pripom nil, da se obnašajo, kakor bi se m oral vsak »kar v hlače podela[ti], če kaj rečejo!«m Prav drugačnost, vzvišenost in občutek pripadnosti posebni socialni skupini so bila sredstva ustvarjanja družbenega prestiža oficirjev. Skozi celotno kariero so jim nadrejeni vbijali v glavo, da so nekaj posebnega in da morajo to na vsak način ohraniti. Zaradi tega ni bilo zaželeno druženje z nižjimi socialnimi sloji, a še važnejši je bil strog kodeks časti, ki je ljudi (oziroma moške) ločeval na dve neenakovredni skupini. V prvi, večji, so bili vsi tisti, ki niso imeli ustrezne izobrazbe, družbenega položaja ali prednikov in zato niso bili zm ožni dati zadoščenja na viteški način, torej z orožjem. Drugo skupino, ki je izpolnjevala vse omenjene kriterije in v kate­ ro so sodili tudi častniki, je zavezoval in povzdigoval častni kodeks, ki je iz moža napravil gentlemana.3 4 5 Ker je bilo m ed poklicnim i oficirji dosti posameznikov, ki so se m ed elito častnih mož uvrščali le zaradi poklica, saj so sicer izvirali iz nižjih socialnih slojev, je še kako smiselno sklepanje, da so bili zato mnogo občutljivejši na svojo čast. Če bi jo nam reč izgubili, bi izgubili tudi svoj poklic in s tem edino, kar jih je uvrščalo v družbeno elito.3 4 6 Zato so morali oficirji svojo čast braniti z vsem i sredstvi in si niso mogli privoš­ čiti, da bi jih pripadniki nižjega stanu, ki niti niso bili zm ožni dati zadoščenja, žalili. Morali so se odločiti za takojšnje posredovanje ali pa so tvegali izgubo časti in službe.3 4 7 Ker je že grd ali strm pogled veljal za žalitev, ni nepredstavljivo, da so oficirji svoje posredovanje v Vevčah razum eli tudi (ali predvsem ) kot častni silo­ bran (Ehrennotwehr). Poluradna Wehrzeitung je v daljšem uvodnem članku vevške dogodke vsekakor prikazala v takšni luči. Častniki naj bi s svojim posredovanjem zgolj zaščitili ljubljansko meščansko elito pred nasilnim i kmeti ter s tem opravili svojo viteško dolžnost (Pflichten der Ritterlichkeitj.3 4 8 Gotovo je bilo v taki razlagi dogodkov nekaj sprenevedanja, a vendar m enim , da v njej lahko najdem o del razlogov za oborožen nastop častnikov. Mislim torej, da vevške vojaške intervencije 3 4 3 Valenčič, »Ljubljanski protinem ški odm evi«, 120. 3 4 4 Gorazd Stariha, »Odnos javnosti na Slovenskem do nekaterih ključnih političnih problem ov v času neoabsolutizma«, m agistrsko delo (Univerza v Ljubljani, 1998), 89-97. Citat na s. 97. 3 4 5 Robert A. Kann, »The Social Prestige of the Officer C orps in the H absburg Empire from the Eighteenth C entury to 1918«, v War and Society in East Central Europe, zv. Î, Special Topics and Generalizations in the 18th and 19th Centuries, ur. Béla K. K irâly in G unther E. Rothenberg, Brooklyn College Studies on Society in Change, 10, ur. Béla K. K irâly (New York, 1979), 122-134. 3 4 6 Istvân Deâk, »Chivalry, G entlem anly H onor, and V irtuous Ladies in A ustria-H ungary«, Austrian History Yearbook 25 (1994), 5. 3 4 7 Deâk, Der k.(u.)k. Offizier, 155-168; isti, »Chivalry, G entlem anly Honor«, 9-12. 3 4 8 »Die krainischen Strolche u n d Wegelagerer«, Oesterreichisch-ungarische Wehr-Zeitung, 13.6.1869, 1.2. Članek je povzet tu d i v: »Stimmen der ausw ärtigen Presse«, Laibacher Tagblatt, 17.6.1869, 1.2. Gl. še Levstikovo polem iko in odgovor Wehrzeitung. Levstik, »Slovenci 'G algenvögel'«, v Zbrano delo, zv. 9,108-112; »Die 'Z ukunft' u n d die Slovenen«, Oesterreichisch-ungarische Wehr- Zeitung, 7.7.1869, 3, 4. ne moremo in ne smemo razum eti le v okviru slovensko-nemških homatij tistega časa. Te so bile gotovo zelo pom em ben dejavnik, a upoštevati je potrebno tudi druge - nekaj sem jih poskusil prikazati v zgornjih vrsticah. Kako večplastni so lahko bili vzroki za takšno ali drugačno reakcijo vojaštva v kritičnih situacijah, nas prepričujejo raznolike razlage ravnanja vojske m ed znani­ mi nem iri v Gradcu v letih 1897/98. Primera sicer nista enaka, vendar sta prim er­ ljiva. Vojaški poseg v Gradcu je bil, čeprav je bilo ob vzpostavljanju reda v štajer­ ski prestolnici ubitih nekaj demonstrantov, v bistvu zelo zadržan. Častniki v šte­ vilnih situacijah niso ukazali uporabe orožja, čeprav bi bila skladna s predpisi.3 4 9 Kljub tem u je nemškonacionalna publicistika pisala o novi turški vojni - zaradi posredovanja vojakov iz Bosne in Hercegovine - ter krivdo za žrtve enostransko zvračala na vojsko. V takšni interpretaciji so graški dogodki seveda postali spo­ pad m ed bosanskimi najemniki in borci za ogroženo avstrijsko nem štvo.3 5 0 Toda če na dogodke pogledam o drugače, lahko dom nevam o, da je narodna sestava častnikov (tudi v bosansko-hercegovskih enotah) kvečjemu prispevala k večji zadržanosti čet. Na drugi strani je ameriški zgodovinar Lohr E. Miller, ki je v svoji disertaciji o narodnih problem ih v avstrijski arm adi prav tako ocenil ravnanje vojske kot zadržano, m ed razlogi za takšno previdnost izpostavil socialno sesta­ vo demonstrantov. Menil je, da je bilo politično nemogoče streljati na srednji razred, saj je bil hrbtenica države.3 5 1 Naj bo tako ali drugače, zopet se srečamo z različnimi razlagami vzrokov in zdi se, da bi pravi odgovor našli le v ustrezni kombinaciji. Kakor identiteta ljudi ni bila enoznačna in enodim enzionalna, tudi motivacije za njihova dejanja niso mogle biti takšne. Častniki ljubljanske garnizije so v Vevčah torej intervenirali, ker so bili Nemci, toda tudi ker so branili vlado in njene interese, poleg tega pa še svojo čast in čast zbrane meščanske elite, ki je bila izpostavljena zmerjanju kranjske sodrge. In zdi se mi, da prvi razlog m orda niti ni bil najpomembnejši. 3 4 9 Berthold Sutter, Die Badenischen Sprachenverordnungen von 1897 : ihre Genesis und ihre Auswirk­ ungen vornehmlich auf die innerösterreichischen Alpenländer, Veröffentlichungen der Kommision für neuere Geschichte Österreichs, 46, 47, 2 zv. (Graz, Köln, 1960-65), zv. 2,197, 322. 3 5 0 Sutter, Die Badenischen Sprachenverordnungen, zv. 2, 201, 202 (v opom bi 63). 3 5 1 Miller, Jr., »Politics, the N ationality Problem, and the H absburg A rm y 1848-1914«, zv. 2, 219, 220. 6 Med francosko-prusko vojno ter okupacijo Bosne in Hercegovine 6.1 Francija, Prusija, Avstrija, Rusija (in Italija) Prusko-francoska vojna, ki se je začela leta 1870 po komplikacijah v zvezi s hohenzollernsko kandidaturo na španski prestol, je bila nedvom no pom em ben mejnik v evropski vojaški in politični zgodovini.3 5 2 Pretrese, ki jih je povzročil ta spopad, je bilo mogoče čutiti tudi v avstrijski (zunanji) politiki in vojski. Avstro- Ogrska se je po francoskem porazu začela počasi zbliževati z novim nemškim cesarstvom in je opustila misel na maščevanje za poraz leta 1866, na vojaškem področju pa je po vojni začel usihati vpliv vojnega m inistra Franza Kuhna. Zaradi tega je očitno, da m oram na kratko orisati zaplet. Pri tem se bom omejil le na m om ente, ki so zanim ivi zaradi avstrijskega vpletanja v dogajanje ali so imeli zaznaven vpliv na oborožene sile dvojne monarhije. Po porazu v vojni leta 1866, ko je bila Avstrija potisnjena iz Nemčije, se nekate­ ri avstrijski krogi nikakor niso sprijaznili z nastalim položajem. Avstrijska zunanja politika se je pod vodstvom m inistra Beusta in s podporo cesarja ter dvorne stranke usm erila v politiko vrnitve v Nemčijo. Pri tem so bila v ospredju politična ter diplom atska sredstva in ne vnovičen vojaški spopad. Zato je Beust svojo pozor­ nost usm eril predvsem v notranjepolitično utrditev monarhije, ki naj bi omogočila ambiciozno zunanjo politiko. Toda v tem kontekstu ni ostala ob strani niti refor­ m a arm ade, saj je diplomacija vendarle m orala računati z realno silo. V letih 1867-1870 so Avstrija, Francija, Prusija, Rusija in tudi Italija igrale zaple­ teno igro, ki se ni odvijala le v Nemčiji, temveč tudi na Balkanu. Če so se pruski, francoski in avstrijski interesi soočali v srednji Evropi, sta na jugovzhodu tekmovali Avstrija in Rusija. Tako sta se oblikovala francosko-avstrijski na eni in prusko-ruski blok na drugi strani. Avstrija in Francija sta zavezništvo začeli oblikovati jeseni 1867 po srečanjih obeh cesarjev, Franca Jožefa in Napoleona UL, v Salzburgu in Parizu. Obe sili sta se domenili za usklajeno delovanje na Balkanu in za defenzivno proti- prusko zavezništvo. Kljub različnim krizam ter poskusom drugačnih zavezništev je naveza postala zanimiva še za Italijo, tako da je bil maja 1869 oblikovan predlog zavezniške pogodbe m ed tremi državami. Pri tem je bil avstrijski zunanji minister pripravljen Italiji celo odstopiti Trentino in ji dovoliti zasedbo papeške države. Toda 3 5 2 O dlična m onografija o vzrokih, poteku in koncu vojne je: M ichael H ow ard, The Franco-Prus- sian War : The German Invasion of France, 1870-1871, 2. izd. (London, N ew York, 2001). zaradi dodatnih italijanskih zahtev je ideja propadla in jeseni istega leta so si trije vladarji izmenjali le neobvezujoča pisma o sodelovanju. Zavezništvo je zašlo v kri­ zo, ki se je še povečala po otoplitvi avstrijsko-pruskih odnosov ob koncu leta 1869 in v začetku leta 1870. N euspeh je bil posledica preveč različnih zunanjepolitičnih inte­ resov. M edtem ko je Avstrijo najbolj zanimala ohranitev vpliva na Balkanu in je Francija potrebovala zaveznike za morebitni spopad s Prusijo, je Italija želela po­ pravke na svoji avstrijski in francoski meji ter Rim.3 5 3 Vendar kljub začasni ohladitvi odnosov naveza Dunaj-Pariz ni prenehala de­ lovati. Tik pred krizo zaradi zasedbe španskega prestola so se okrepili vojaški pogovori m ed državam a. Februarja 1870 je avstrijski vojni minister, Franz Kuhn, francoskemu vojaškemu atašeju na svojo roko sporočil, da je avstro-ogrska vojska pripravljena na spopad in da lahko v šestih tednih na bojišče pošlje več kot pol milijona mož.3 5 4 Nekako ob istem času je Pariz obiskal nadvojvoda Albrecht, ki je s Francozi razglabljal o načrtih za prim er vojne s Prusijo. Toda čeprav v starejši literaturi zasledimo podatke o tem, da naj bi bil nadvojvoda glavni avtor franco­ skega strateškega načrta, lahko iz podatkov, ki jih je v novi Albrechtovi biografiji objavil Johann Christoph Allmayer-Beck, sklepamo, da je nadvojvoda v Parizu predvsem spoznaval in ocenjeval vojaške sposobnosti in načrte zaveznice. Vojaški pogovori so se nadaljevali junija, ko je na Dunaj prispel general Barthé- lemi Lebrun. Dosežen je bil določen napredek, a glavno Albrechtovo sporočilo je bilo, da bo Avstro-Ogrska najprej razglasila oboroženo nevtralnost, saj potrebujejo njene čete za mobilizacijo več časa kakor francoske. Poleg tega je Franc Jožef fran­ coskemu odposlancu jasno povedal, da se m ora ozirati predvsem na notranje­ politični položaj v monarhiji in da bo vojno napovedal le, če bo Prusija napadla prva in bo v to prisiljen.3 5 5 Toda Napoleon III. ni izgubil zaupanja v zaveznico, čeprav se je francoskim generalom upravičeno zdelo, da se Avstrijci izmikajo. Še več, tik pred začetkom spopadov je temeljito spremenil organizacijo svoje arm ade in to utemeljil z dom nevnim i Albrechtovimi vojnimi načrti.3 5 6 Toda slutnje gene­ ralov so bile upravičene, Napoleonov optimizem pa ne. Poleg tega, da v vrhovih avstrijske politike ni bilo soglasja za vojno, je bila avstrijska vojska nanjo v resnici slabo pripravljena. Še bolj kakor za materialno opremljenost je to veljalo za vojno načrtovanje. Ne generalštab, katerega pom en je minister Kuhn povsem zmanjšal, ne minister in ne glavni inšpektor oboroženih sil in predvideni vrhovni poveljnik, nadvojvoda Albrecht, niso imeli pripravljenih natančnih načrtov za prim er vojne s Prusijo. Razen tega so slabo sodelovali m ed sabo, z zunanjim m inistrom pa se sploh niso usklajevali.3 5 7 3 5 3 Lutz, Österreich-Ungarn und die Gründung des Deutschen Reiches, 62-184; o odnosih z Italijo še: Lawrence Sondhaus, »A ustria-H ungary's Italian Policy u nder C ount Beust, 1866-1871«, Hi­ storian 56 (jesen 1993), 41-55. 3 5 4 Rothenberg, The Arm y of Francis Joseph, 87. 3 5 5 Allmayer-Beck, Der stumme Reiter, 216-222; za starejše, drugačne interperetacije Albrechtove- ga obiska prim . H ow ard, The Franco-Prussian War, 46^i8; Lutz, Österreich-Ungarn und die Grün­ dung des Deutschen Reiches, 149-153. 3 5 6 H ow ard, The Franco-Prussian War, 63. 3 5 7 Scott [W.] Lackey, »The H absburg A rm y and the Franco-Prussian War : The Failure to Inter­ vene and its Consequences«, War in History 2, št. 2 (1995), 155-159 in passim. Vsekakor je razvoj dogodkov povzročil, da so vsi načrti o velikem protiprus- kem zavezništvu splavali po vodi prej kot v mesecu. M inister Kuhn je pred odločilno sejo kronskega sveta cesarju poslal obsežno spom enico, v kateri je priporočal intervencijo, četudi je menil, da bo sprožila takorekoč svetovno voj­ no.3 5 8 Njegovo zagovarjanje takojšnje in popolne mobilizacije je podprl nadvojvo­ da Albrecht, a skeptični civilisti in cesar so odobrili le omejene ukrepe, ki jih je Avstrija skoraj povsem opustila že po prvih pruskih zm agah pri Spichernu in Froeschwillerju v začetku avgusta. Le še minister Kuhn je po vdaji francoske ar­ m ade pri Sedanu vztrajal, da m ora monarhija intervenirati in napasti ne le Pru­ sijo, temveč še Rusijo. Vsi drugi so se že sprijaznili s stvarnostjo in v začetku no­ vem bra je Franc Jožef poslal rezerviste domov.3 5 9 6.2 Vojne izkušnje v avstrijski praksi (in kaj so o tem menili Slovenci) M inistrovo vojno navdušenje je imelo zanj neprijetne posledice. Nasprotniki revanše so izkoristili priložnost za obračun, ki se je že dolgo napovedoval. Rezul­ tati preiskave o bojni pripravljenosti vojske, ki so pokazali, da prejšnje laskave Kuhnove ocene lastnega dela še zdaleč ne zdržijo kritične presoje, so bili dobrodošel povod. Nepomirljivi ministrov nasprotnik, nadvojvoda Albrecht, se je znova znašel na drugi strani in je po stari navadi takoj izdal anonim en pamflet, v katerem ga je obtožil slabega vodenja ministrstva.3 6 0 Subtilneje se je zadeve lotil šef cesarjeve vojaške pisarne, polkovnik Beck, ki je bil od vsega začetka nasprotnik avstrijske intervencije. Po francoski kapitulaciji pri Sedanu je vladarju poslal m em orandum , v katerem je analiziral vse napake, ki jih je v vojski razkrila delna mobilizacija. 3 5 8 Spomenica, ki razkriva K uhnovo katastrofalno napačno oceno položaja in njegova nerealna predvidevanja, je v celoti objavljena v: G laise-H orstenau, Das Leben des Generalstabschefs, 457- 460. 3 5 9 Lackey, The Rebirth of the Habsburg Army, 41; Rothenberg, The Arm y of Francis Joseph, 88; H ow ard, The Franco-Prussian War, 63, 64, 120; o avstro-ogrski politiki v času francosko-pruske vojne sicer še: Istvân Diôszegi, Österreich-Ungarn und der französisch-preussische Krieg, 1870-1871, prev. Johanna Till (Budapest, 1974). 3 6 0 Rothenberg, The Arm y of Francis Joseph, 88; Lackey, The Rebirth of the Habsburg Army, 39, 40. Zanim iva je bila reakcija uvodničarja Slovenskega naroda na A lbrechtovo brošuro. Trditev n a­ dvojvode, da je zaradi krepitve vojaške m oči države potrebno že v m iru vzpodbujati av­ strijski patriotizem , je kom entator uporabil kot povod za apel v slovansko korist. »Zapirali [so nam ] pot do vladarja, zanemarjali nam pravične postave«, je zapisal in dodal: »Kaj se je storilo na Češkem, kaj na Gališkem, da bi se mogle te dežele okleniti prestola. ... M i Slovenci in naši bratje na jugu smo morali ves čas v kotu stati, nihče se ni zmenil za nas«. Z aradi tega bo po njegovem m nenju kakršnokoli zanašanje na rodoljubje mogoče šele, ko bo dosežena sprava m ed narodi in njihova enakopravnost. »Množenje vojaštva«, Slovenski narod, 1.12.1870, 1. Zelo podobne m isli je dejansko zagovarjal tu d i Albrecht, ki je leta 1872 na tajni konferenci poudaril, da je za uspešno vojskovanje potrebna notranja stabilnost in zato pom iritev Slova­ nov. Cit. pri H orst H aselsteiner, »Zur H altung der D onaum onarchie in der O rientalischen Frage«, v Bosnien-Hercegovina : Orientkrise und Siidslavische Frage, Büchreihe des Institutes für den D onauraum u n d M itteleuropa, 3 (Wien, Köln, Weimar, 1996), 18 (v op. 11). Poudaril je potrebnost vnaprejšnje priprave načrtov mobilizacije in bojnega razpo­ reda čet. Oboje naj bi - skupaj s prehodom na teritorialni sistem služenja vojske - precej skrajšalo čas potreben za doseganje polne bojne pripravljenosti. Zaradi tega je zagovarjal okrepitev vloge generalštaba in nujnost boljšega sodelovanja s civil­ nimi oblastmi obeh delov monarhije.3 6 1 Beck se je pač izmed najvišjih vojaških funkcionarjev najbolje zavedal, da je, kot je v začetku leta 1871 zapisal v pism u ženi, operiranje z velikimi vojskami postalo znanost.3 6 2 Vojna, ki se je v tistem času končala, je takšno prepričanje gotovo utrdila. Poka­ zalo se je, kako prazno je bilo francosko upanje, da bodo njihov smisel za im provi­ zacijo, elan, izvrstne nove zadnjače (chassepot) in strojnice odtehtale prusko m etodičnost in načrtovanje. Prav tako se je znova potrdilo, da številčnejša vojska nabornikov in rezervistov lahko prem aga nasprotnika, ki se zanaša na izkušene dolgoletne profesionalce. In nenazadnje se je izkazalo, da je imel prav Moltke, ko je pred začetkom druge faze vojne opom nil svoje spremljevalce: »Živimo v zanimi­ vem času, v katerem se bo v praksi rešilo vprašanje, ali je boljša izbira izurjena vojska ali milica.«3 6 3 Prepričljivi porazi, ki so jih v naslednjih mesecih doživele na hitro zbra­ ne in neizurjene arm ade nove francoske republike, so za večino Evrope rešile di­ lemo za naslednje stoletje. Tudi na taktičnem nivoju bi m orala francosko-pruska vojna odgovoriti na pre- nekatero vprašanje, a leta 1914 so evropski vojaki na lastni koži spoznali, da odgo­ vori niso bili dovolj očitni, da bi jih opazili generali. Vse od bitk pri Gravelotte in St. Privatu bi moralo biti jasno, da bo poslej »scarcely possible to hope for success in attacking an entrenched position ..., defended by firm men armed with new breech-load­ ers«, kot je na prim er že leta 1872 opozoril v svoji študiji spopada ameriški častnik William B. Hazen, ki je m ed vojno spremljal nemške arm ade.3 6 4 A vendar je Franz Conrad von H ötzendorf vse do začetka 1. svetovne vojne verjel, da lahko odločna p eh o ta u spešno p ro d ira p ro ti vk o p an em u n asp ro tn ik u tu d i brez p o d p o re topništva.3 6 5 Velikega vernika v (pre)moč volje nista izučili niti burska niti rusko- japonska vojna, ki sta le še izostrili nauke iz leta 1870. Eni izm ed svojih prijateljic je leta 1907 v pism u razložil, da le laiki pripisujejo japonske zmage poveljevanju in taktiki, m edtem ko je bil pravi razlog bojevniški, napadalni duh Japoncev.3 6 6 Bitke naj bi po Conradovem m nenju odločala m orala in zato naj bi bila prednost pravi­ lom a na strani aktivnih, torej napadalcev.3 6 7 Najhuje pa je, da šef avstrijskega 3 6 1 Lackey, The Rebirth of the Habsburg Army, 41^i3. 3 6 2 G laise-H orstenau, Das Leben des Generalstabschefs, 172. 3 6 3 Cit. pri H ow ard, The Franco-Prussian War, 299. 3 6 4 Cit. pri: Jay Luvaas, »The Influence of the G erm an Wars of Unification on the U nited States«, v On the Road to Total War, 602. 3 6 5 Rothenberg, The Arm y of Francis Joseph, 143. 3 6 6 Pismo Walburgi von Sonnleithener, 25.6.1907, objavljeno pri: K urt Peball, »Briefe an eine Freund­ in : Zu den Briefen des Feldm arschalls C onrad von H ötzendorf an Frau W alburga von Sonn­ leithener w ährend der Jahre 1905 bis 1918«, Mitteilungen des Österreichischen Staatsarchivs 25 (1972), 499. 3 6 7 Izčrpen pregled razvoja C onradovih taktičnih in strateških zam isli je zlasti: Lawrence Sond- haus, Franz Conrad von Hötzendorf: Architect of the Apocalypse, Studies in the C entral European H istories, ur. Thom as A. Brady, Jr. in Roger Chickering (Boston, Leiden, Köln, 2000), 39-58. generalštaba ni bil osamljen. Podobno je nam reč mislila večina vojaških avtoritet celotne Evrope. Spremembe v pehotni taktiki pa niso bile edini spregledan poduk francosko- pruske vojne. Opozoril sem že, da se je leta 1866 pokazalo, kako nekoristni in samomorilski so postali konjeniški naskoki. Čez štiri leta je pruski kralj sicer vzklik­ nil: »Ah! Les braves gens!«, ko je z griča nad Sedanom opazoval neuspešne napade francoskih konjenikov,3 6 8 am pak zdelo se je, da bo katastrofa vendarle streznila še zadnje zagovornike preživele taktike. A zaverovancev v slavno preteklost očitno ni bilo mogoče dokončno spreobrniti. Avstrijski dom obranski minister, polkovnik Julius Horst, je leta 1872 v parlam entarni razpravi o noveli dom obranskega zako­ na poslance poučil, da je vojna 1870 pokazala zmoto vseh, ki so po vojni leta 1866 trdili, da je konjenica nepotrebna in neuporabna.3 6 9 Se leta 1913 je prestolonasled­ nik Franc Ferdinand na m anevrih nad vkopano pehoto in topništvo poslal kar konjeniški korpus, leta 1914 pa je v Galiciji avstrijska konjenica izkrvavela v ne­ smiselnih naskokih.3 7 0 Seveda pa avstrijski generali niso bili slepi. Vojne izkušnje Nemcev in Franco­ zov so v naslednjih letih poskusili upoštevati tako pri organizaciji kot pri opremi oboroženih sil. Toda takšne pobude so m nogokrat naletele na odpor skrajno varčnih parlamentarcev. M inister K uhn jih je le stežka prepričal, da so odobrili denar za modernizacijo oborožitve. Prav tako je vlada potrebovala kar pol desetletja za uveljavitev zakona o vojaški obveznosti konj.3 7 1 Tudi novela dom obranskega zako­ na, o kateri je avstrijski parlam ent razpravljal leta 1872, ni naletela na naklonjen sprejem poslancev. M edtem ko je vlada na podlagi naukov prusko-francoske voj­ ne želela zamenjati miličniški sistem s kadrskim, je državni zbor nasprotoval višjim izdatkom in povečevanju števila aktivnih dom obranskih častnikov. Štajerski po­ slanec Karl Rechbauer je v dolgem govoru ocenil, da je okrepitev kadra na več kot pet tisoč mož nesprejemljiva in nepotrebna. Državni zbor je podprl njegovo stališče in dovolil le m alenkostne spremem be zakona.3 7 2 V razpravi slovenski poslanci niso sodelovali, zato pa je bil zelo dejaven mariborski poslanec Konrad Šeidl, si­ cer upokojeni častnik.3 7 3 Poleg tega sta bila slovenska poslanca, A nton Černe in Josip Poklukar, m ed tistimi, ki so pri edinem poim enskem glasovanju o posam ez­ ni določbi podprli vladi naklonjeni predlog manjšine v zvezi s profesionalizacijo poveljnikov dom obranskih bataljonov.3 7 4 Velikega zanimanja za dopolnitev dom obranske zakonodaje niso pokazali niti slovenski časniki. V glavnem so le na kratko poročali o razpravi v državnem zboru 3 6 8 H ow ard, The Franco-Prussian War, 215, 216. 3 6 9 SPSHAR, 7. sesija, 1003. 3 7 0 Rothenberg, The Arm y of Francis Joseph, 142,174,175. 3 7 1 Lackey, The Rebirth of the Habsburg Army, 45. 3 7 2 SPSHAR, 7. sesija, 521,990-1021; Wagner, »Die k.(u.)k. Armee«, 419; Rauter, Die österreichische Wehrgesetzgebung, 21, 22. 3 7 3 K onrad Seidl (1824-23.12.1884) se je upokojil s činom stotnika in nato vstopil v politiko. V letih 1869-1878 je bil deželnozborski, 1870-1879 pa državnozborski poslanec. V obeh prim e­ rih je bil izvoljen v kmečki kuriji in je prem agal slovenske protikandidate. Janez Cvirn, Trd­ njavski trikotnik : Politična orientacija Nemcev na Spodnjem Štajerskem (1861-1914) (Maribor, 1997), 371. 3 7 4 SPSHAR, 7. sesija, 1018. in pri tem privoščljivo omenjali nasprotovanje ustavovernih poslancev vladnem u predlogu. Tako kot poslanci pa se niso potrudili pojasniti lastnega stališča. M ed­ tem je novela zakona drugod po monarhiji vzbudila različne upe in skrbi. Sloven­ ski narod je le nekaj tednov po izglasovanju spremem b kratko poročal o polemiki m ed Neue freie Presse in Politik. Slednja se je odzvala na želje dunajskega lista, naj bi bili novi dom obranski kadri zvesti vladni narodnostni politiki. Pri Politik so upali, da se to ne bo zgodilo in da bodo imeli narodni jeziki v dom obranstvu vsaj toliko pravic kot v skupni vojski.3 7 5 V Dalmaciji pa so prav leta 1872 ob obisku nadvojvode Albrechta celo zahtevali, naj se v tamkajšnjem dom obranstvu ne bi uporabljala niti tud j a odječa niti tud ji jezik.3 7 6 Vendar v vojaških zahtevah slovenski politiki v teh letih niso bili povsem pasiv­ ni. Ob koncu novem bra leta 1872 je Radoslav Razlag skupaj s šestnajstimi sloven­ skimi poslanci na šesti seji kranjskega deželnega zbora vložil predlog, naj zbor pozove vlado k spremembi vojaške zakonodaje, da bi enoletniki po odsluženem vojaškem roku lahko brez težav študirali teologijo in bili po posvetitvi razporejeni m ed vojaške kurate.3 7 7 Pri nekoliko nerazumljivo formuliranem predlogu je šlo za razširitev zakonske olajšave tudi na tiste bogoslovce, ki so bili za vojake potrjeni že pred vstopom v teologijo. Zanje nam reč niso veljale v obrambnem zakonu za­ pisane ugodnosti. Razlag je svoj predlog natančneje utemeljil na naslednji seji, ko je opozoril na padanje števila študentov teologije in na pom en vere, ki naj bi bila ohranjevalni princip držav. Nekoliko presenetljivo je govoril v nemščini, kar je ute­ meljil s potrebo, da se o zadevi »tudi zunaj slavnega zbora sliši.«3 7 8 Predlog je obrav­ naval odbor in priporočil, naj ga deželni zbor podpre. Na seji 6. decembra 1872 je o delu odbora poročal M artin Kramarič, ki je razloge za sprejem predstavil zelo enostavno. Namesto da bi se ukvarjal s pomanjkanjem bodočih duhovnikov in z ohranjevalnim principom države, je govoril o denarju. Opozoril je, da »se dobro ve, da kmečki stariši največ zarad tega svoje sinove v šolo dajajo, da bi zamogli duhovniki postati«, in da je denar staršev v prim eru vpoklica takšnega sina v vojsko slabo naložen. Poleg tega naj bi bili sinovi po vrnitvi v glavnem »slabeji kakor kakšen pritepenec.«3 7 9 Kranjski poslanci so predlog sprejeli, toda čez leto dni so lahko ugotovili le, da vlada nanj sploh ni odgovorila.3 8 0 Sredi leta 1873, pred volitvami v novi državni zbor, je o zadevi pisal tudi Andrej Einspieler, ki je spremembo vojaškega zakona v drugi izdaji svojega Političnega katekizma uvrstil m ed cilje avstrijanske pravne stranke. Menil je, da je veljavna zakonodaja glede študentov teologije čudno osnovana, saj so olajšave namenjene le duhovniškim kandidatom , ki so se v semenišče vpisali že pred opravljenim naborom. Zaradi tega, naj bi vse bolj primanjkovalo duhov­ nikov in Einspieler je očitno upal, da se bo položaj po volitvah spremenil.3 8 1 3 7 5 »N arodni jezik v vojski«, Slovenski narod, 4.7.1872, 3. 3 7 6 Cit. pri: Tado Oršolič, »Ustroj i služba austrijske kopnene vojske u Dalmaciji od 1867. do 1873.«, Radovi Zavoda za povijesne znanosti H A Z U u Zadru 41 (1999), 234. 3 7 7 Obravnave (1872), 37. 3 7 8 Obravnave (1872), 60, 61. 3 7 9 Obravnave (1872), 122; podrobno poročilo odbora: prav tam , 555. 3 8 0 Obravnave (1873), pril. 31, 368. 3 8 1 [Andrej Einspieler], Političen katekizem za Slovence, 2. izd. (Celovec, 1873), 36. Dejansko je Razlag po volitvah s takšno pobudo nastopil v dunajskem držav­ nem zboru. Februarja leta 1874 je m ed razpravo o novi razdelitvi nabornega kon­ tingenta predlagal spremem bo § 25 obram bnega zakona. S tem naj bi olajšave dovolili tudi tistim študentom bogoslovja, ki so bili asentirani že pred vpisom. Poleg tega je predlagal še spremembo § 17, ki je urejal začasno oprostitev služenja vojske za vse edine sinove dela nezm ožnih očetov in edine vnuke dela nezm ožnih dedov, ki nimajo več živih sinov. Razlag je menil, da bi lahko odpravili preverjanje delazm ožnosti za vse, ki so starejši od 60 let.3 8 2 Čez nekaj mesecev so Razlaga posredno podprli avstrijski škofi, ki so vladi poslali pismo z zelo podobnim i zahte­ vami. Z argum enti, ki jih je Razlag uporabil že v kranjskem deželnem zboru, so želeli prepričati vlado, naj razširi olajšave na vse bogoslovce, torej tudi tiste, ki so se vpisali po naboru.3 8 3 Skoraj natanko leto po vložitvi je državni zbor začel obravnavati Razlagov predlog. Poročevalec, baron Karl von Hammer-Purgstall, je obe spremembi zavr­ nil, a razpravljavci so ju podprli. Kljub tem u je Razlag predloga omilil; vladi je le še priporočal, naj obe spremembi upošteva pri prihodnji reviziji obrambnega zako­ na. Na glasovanje je prišla pobuda glede § 17, ki ni dobila večine, drugo pobudo pa je predlagatelj nato umaknil. Zavrnjena sta bila tudi prvotna predloga, ki sta ju po njegovem um iku prevzela dva druga poslanca.3 8 4 Navkljub neuspehu se je pobuda Radoslava Razlaga Josipu Vošnjaku, avtorju brošure Slovenci in državni zbor leta 1873 in 1874, zdela dovolj pom em bna, da se je z njo pobahal in ji nam enil kar nekaj strani, na katerih je objavil slovenski prevod Razlagovih parlam entarnih govorov.3 8 5 Pri tem je seveda zanimivo, da sta bila tako Razlag, ki se je vztrajno boril za povečanje števila študentov bogoslovja in je vero razglašal za ohranjevalni princip držav, kakor Vošnjak m ed vodilnim i možmi slovenskega liberalnega tabora. Toda paradoks je le navidezen. Čeprav je bil boj m ed političnima taboroma v časopisju marsikdaj zelo ogorčen, se je prav Razlag še vedno proglašal za katolika iz napredne stranke ali za pristaša razsvetljenega kato- licizma.3 8 6 Njegovo konkretno delovanje v opisanem prim eru kaže, da ni šlo le za prazne besede. Zdi pa se, da lahko skopa časnikarska poročila o zadevi v veliki m eri pripišem o prav Razlagovi nenavadni poziciji, ki je spravljala v zadrego tako katolike kot liberalce. Strankarski glasili, Slovenec in Slovenski narod, sta Razlagov nastop v držav­ nem zboru le kratko omenili. Narod je nekaj več prostora namenil le glasovanju o predlogih v parlam entarnem nabornem odboru. Toda niti v tem prim eru ni šlo za podrobnejše poročilo o Razlagovi pobudi, temveč za zbadanje Karla Hohenwar- ta, ki je glasoval proti njej, čeprav »je [bil] izvoljen od kmetov« in so ga »fanatično podpirali naši duhovniki«.3 8 7 Je pa Narod čez nekaj let navdušeno pisal o pobudi 3 8 2 SPSHAR, 8. sesija, 607, 608. 3 8 3 Slovenec, 7.5.1874, 3. 3 8 4 SPSHAR, 8. sesija, 3904-3918; prim . Jandesek, »Die Stellung des A bgeordnetenhauses«, 26- 28, ki je stenografske zapisnike brala le do s. 3907 in zato napačno meni, da sta bila Razlagova predloga sprejeta. 3 8 5 [Josip Vošnjak], Slovenci in državni zbor leta 1873 in 1874 (Ljubljana, 1874), 30-37. 3 8 6 Vasilij Melik, »Razcep m ed staroslovenci in m ladoslovenci«, Zgodovinski časopis 26 (1972), 95. 3 8 7 Slovenski narod, 1.3.1874, 2. škofa Josipa J. Strossmayerja, ki se je zaradi pomanjkanja bogoslovcev zavzemal za spremem be vojaškega zakona.3 8 8 A pustim o ob strani detajle razcepa m ed Slovenci in poglejmo, kakšna je bila usoda spremem b dom obranskega zakona leta 1874! Junija leta 1872, takoj po izgla­ sovanju okleščenih sprem em b dom obranskega zakona, je gosposka zbornica sprejela resolucijo, v kateri je pozvala vlado, naj karseda km alu pripravi nove dopolnitve, ki bodo zagotovile ustrezno izpopolnitev dom obranstva.3 8 9 Vlada je dve leti pozneje res predstavila predlog sprememb, s katerimi je želela predvsem uvesti kadrski sistem tudi pri dom obranski konjenici. Toda ustavoverna večina je takšnem u povečanju aktivnega moštva še vedno ostro nasprotovala. Dosegla je, da je vladni predlog na imenskem glasovanju pogorel. M ed manj kot stotnijo po­ slancev, ki so vlado podprli, so bili tudi Ivan Nabergoj, Radoslav Razlag in grof Jožef Em anuel Barbo. Drugi slovenski poslanci očitno niso glasovali, m ed 157 nasprotniki vlade pa je bil tudi Karel Dežman.3 9 0 Slovenci so torej ravnali enako kot leta 1872: pri glasovanju so podprli vlado, v razburkano razpravo pa niso posegli. Glavni govorniki so bili nem ški liberalci, ki so uvedbi kadrskega sistema nasprotovali predvsem zaradi finančnih razlogov. Potem ko so uspeli preprečiti uvedbo aktivnega kadra pri konjenici, so v zakonu ostale le še kozmetične spre­ membe, ki so jih naposled podprli. Sicer pa reform niso zavirali le skopi poslanci in napačno razum evanje naukov pravkar m inule vojne. Pomem bna ovira so bili nenehni spori m ed vodilnim i ge­ nerali. Šef cesarjeve vojaške pisarne Beck, generalni inšpektor, nadvojvoda Albre­ cht, in vojni m inister K uhn so zagovarjali različne vizije oboroženih sil in zato vse do zamenjave vojnega m inistra leta 1874 prenova ni stekla. Šele po odhodu mini­ stra so se začele uveljavljati Beckove in Albrechtove zamisli. Ključna sprememba je bila obnova samostojnega generalštaba, saj se je s tem avstro-ogrska arm ada naposled prilagodila m odernem u konceptu vodenja vojske.3 9 1 Vendar je Kuhnov odpoklic hkrati oznanil dokončno vrnitev k m odelu tradicionalistične, dinastiji zveste armade. Konzervativnemu Albrechtu nam reč ni bil nikoli ljub ministrov liberalni pogled na položaj vojske v državi in družbi.3 9 2 Če ob koncu tega pregleda zakonskih sprememb, ki jih je vzpodbudila vojna m ed Prusi in Francozi, poskusim povzeti dejavnost slovenske politike v tem času, lahko zapišem, da se je ta očitno sprijaznila z novim sistemom, ki je bil uveden v letih 1868/69. Niti v časnikih niti v parlam entu ne zasledimo želja po korenitih spremembah. Razlagova akcija sicer ni bila nepom embna, a se po politični teži gotovo ni mogla primerjati s pobudam i Lovra Tomana. M edtem ko se je slednji še zavzemal za drugačen, narodnostni koncept dom obranstva, je bilo prizadevanje za dodatne olajšave za kmete in duhovniške kandidate le poskus omilitve obstoječe ureditve. Poglavitni vzrok takšnega ravnanja so bile sprem enjene politične 3 8 8 »Biškup Strossm ajer o pom anjkanju duhovnov«, Slovenski narod, 15.4.1877, 2. 3 8 9 Rauter, Die österreichische Wehrgesetzgebung, 22 (v op. 27). 3 9 0 SPSHAR, 8. sesija, 974, 2264-2285, 2291-2310. Reform a vojske in zm anjšanje stroškov zanjo sta bila sicer m ed program skim i cilji kranjskih ustavovercev. D ragan Matič, Nemci v Ljubljani : 1861-1918, H istoria, 6 (Ljubljana, 2002), 106,107. 3 9 1 Lackey, The Rebirth of the Habsburg Army, 45-57 3 9 2 Rothenberg, The Arm y of Francis Joseph, 89. razm ere. M edtem ko so leta 1868 in 1869 obram bno zakonodajo sprejemali v pričakovanju nadaljnje reforme države (in s tem vojske), se je v sedemdesetih letih dualizem zdel kratkoročno nespremenljiv. Poleg tega sta bili v letih 1872 in 1874 v zakonodajnem postopku le manjši dopolnitvi vojaške ureditve, v letih 1868/69 pa korenita prenova. Možnost širše parlam entarne razprave je bila zato omejena. Spremenjene zunanjepolitične razmere, ki so nastopile po nemški zmagi, pa so slovenske politike verjetno le še bolj prepričale v koristnost krepitve vojske. Občutek, da je ogrožen obstoj monarhije in da lahko nova in močna Nemčija po Franciji n ap ad e še A vstro-O grsko, je avstrijske Slovane tesneje navezal na habsburško monarhijo. Ob uvajanju splošne vojaške obveznosti še kako prisotni dvom i o smiselnosti povečevanja vojske, so se um aknili argum entu, da to pač počnejo vsi sosedi in da je državo treba braniti. Josip Vošnjak je v že omenjeni brošuri zapisal: »Zalibože pa so zdaj vse države okoli nas tako silno oborožene, da tudi našemu avstrijskemu cesarstvu druzega ne ostaja, kakor imeti močno vojsko«, ter kot svarilni zgled navedel francoski poraz.3 9 3 Če so slovenski poslanci uvedbo splošne vojaške obveznosti podprli tudi (ali celo predvsem ) zaradi politične taktike, je bila sedaj njihova podpora verjetno dosti bolj iskrena. Strah pred veliko Nemčijo je bil nam reč nadvse prepričljiv. A o slovenskih reakcijah na medvojno in povojno dogajanje bom več povedal v naslednjem podpoglavju. 6.3 Prava dva ptiča sta se zgrabila - odnos slovenske politike do francosko-pruske vojne Preden zaključim s to temo se bom torej vrnil v leto 1870 in predstavil poglede Slovencev na usodni spopad in njegov vpliv na slovensko zgodovino. Ugotovimo lahko, da so imeli Slovenci do francosko-pruske vojne precej am bivalenten od­ nos. Iz različnih razlogov so se nagibali zdaj na eno zdaj na drugo stran in najbrž jih ni bilo malo, ki so pritrdili Franu Levstiku, ko je v zadnji številki Pavlihe zapi­ sal: »Prava dva ptiča sta se zgrabila, vredna oba, na bojišču biti pošteno tepena.«3 9 4 Naj za ilustracijo nihanja slovenskega razpoloženja v zvezi z vojno navedem le nekaj primerov. Josip Vošnjak je v svojih spom inih na nekem m estu zapisal, da so Slo­ venci od začetka želeli poraz Napoleona III. Tako bi bile maščevane njegove zm a­ ge nad Avstrijo in Rusijo, hkrati pa bi Prusija vzpostavila hegemonijo v Nemčiji in od tam za vedno izrinila Habsburžane. Toda Vošnjak je dodal še, da so se po prus­ kih zm agah začeli zavedati neugodnih posledic francoskega poraza. Zaradi njega naj bi se povečala agresivnost avstrijskih Nemcev, kar Slovencem seveda še zda­ leč ni bilo ljubo.3 9 5 Poleg tega je na drugem m estu svojih Spominov zatrdil, da so od začetka vojne »naše simpatije seveda bile na strani Francozov« ter da so bili ob poročilih o pruskih zm agah »prav potrti«.3 9 6 Tudi Valentin Zam ik je o vojni mestoma zastopal 3 9 3 [Vošnjak], Slovenci in državni zbor, 23. 3 9 4 Fran Levstik, »Grof Bismarck-Schönhausen«, v Zbrano delo, zv. 10, ur. A nton Slodnjak, Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, ur. A nton Ocvirk (Ljubljana, 1978), 109. 3 9 5 Vošnjak, Moji spomini, 338, 339. 3 9 6 Vošnjak, Moji spomini, 224. različna stališča. V kranjskem deželnem zboru je zagovarjal avstrijsko nevtralnost, saj naj bi Avstrija, če bi podprla Prusijo, postala njen vazal, v nasprotnem primeru pa bi prišlo do obnove nemške zveze, kar ni v interesu avstrijskih Slovanov, ki so - kot je v veliko veselje deželnih poslancev izjavil Zarnik - »še dandenes ... Prusiji hvaležni, da nas je 1866. leta te neugodne môre ... tako lepo rešila.«3 9 7 V časopisju pa se je Zam ik razločno postavil na stran Francozov ter se je celo zavzemal za sprejemanje taborskih resolucij zoper priključitev Alzacije in Lorene Nemčiji.3 9 8 Že Dušan Kermavner je v svojih opom bah k Prijatelju revidiral njegovo trditev, da so se v začetnem obdobju vojne Novice bolj nagibale na pm sko stran, m edtem ko je Narod simpatiziral s Francozi. Ugotovil je, da sta oba tabora zagovarjala avstro- ogrsko nevtralnost, krivdo za vojno pa sta pripisovala tako Prusiji kot Franciji.3 9 9 A ko so se pruske zmage kar vrstile, se je krepila zaskrbljenost za usodo Slovanov v monarhiji. Narodov uvodničar je konec avgusta 1870 zapisal, da »že zdaj slišimo vpit­ je, da je pruska zmaga, tudi zmaga avstrijskega nemštva - proti nam.«m Dejansko sta vojna in pm ska zmaga sprožili pom em bne spremembe v razpoloženju avstrijskih Nemcev. Na spodnjem Štajerskem je prav v tem času prišlo do preloma z ustavo- vem o liberalno tradicijo, za katero je bila značilna dokajšnja naklonjenost slogi med štajerskimi Slovenci in Nemci. Okrepile so se nemškonacionalne ideje in na površje so priplavali novi ljudje.4 0 1 Podobne spremembe so se dogodile tudi v kranjski ustavo- vem i stranki, ki se je ravno tako odpovedala dotedanji načelno anacionalni usmeritvi in začela za svoj šteti nemškoliberalni program.4 0 2 Poleg tega se je zdelo, da moč nove Nemčije ne bo spremenila le notranje­ političnih razmerij v monarhiji. Precej realna je bila (ali se je vsaj zdela) m ožnost nove avstrijsko-pruske vojne in razpada dvojne monarhije ter priključitve cislajtan- skih dežel nem škem u cesarstvu. Znova je bila aktualna bojazen, ki jo je leta 1866 v pism u Josipu Vošnjaku izrazil Luka Svetec. Pisal je, da bodo Slovenci v prim eru združitve vseh Nemcev prišli naravnost pod Frankfurt. Edina alternativa v tem pri­ m eru naj bi bilo narodno načelo, saj bi naša jasna, določna, z južnimi Sloveni v zvezi stoječa narodnost dobila rusko in francosko podporo ter nemško priznanje.4 0 3 Po­ m em bna posledica takšnih skrbi je bila krepitev idej o hrvaško-slovenskem pove­ zovanju, ki je privedla do že omenjenega sestanka v Sisku in organizacije jugoslo­ vanskega kongresa v Ljubljani 1. decembra 1870 ter s tem do pom em bne okrepi­ tve zamisli o združevanju južnih Slovanov.4 0 4 Zapisal sem že, da so v Sisku govo­ rili tudi o vojski, v ljubljanskem program u, ki je bil dosti splošnejši, pa vojaške 3 9 7 Obravnave (1871), 67. 3 9 8 M iroslav Gorše, Doktor Valentin Zarnik : narodni buditelj, pisatelj in politik, ur. D ragotin Lončar (Ljubljana, 1940), 70-73. 3 9 9 O pom be D ušana Kerm avnerja v: Prijatelj, Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina, zv. 3, 430-436. Za Prijateljeva stališča prim .: prav tam , 26, 27,183. 4 0 0 »N arodni boj in republika na Francoskem«, Slovenski narod, 23.8.1870,1. 4 0 1 Janez Cvirn, »Spodnještajerski ustavoverci v šestdesetih in sedem desetih letih 19. stoletja«, Zgodovinski časopis 49 (1995), 208, 215-221. 4 0 2 M atič, Nemci v Ljubljani, 108-112. 4 0 3 Cit. pri: Vošnjak, Moji spomini, 185,186. 4 0 4 Prijatelj, Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina, zv. 3,184-229; Korunič, Jugoslaven- ska ideologija u hrvatskoj i slovenskoj politici, 378-393. teme niso bile omenjene. Je pa za vojaški m om ent po kongresu poskrbel Peter pl. Radies, znani kranjski zgodovinar, ki je v dunajskem listu Die Reform objavil čla­ nek, v katerem je slovensko-hrvaško državo utemeljeval v kmečkem uporu iz leta 1573. Janko Pleterski, ki je pisanje odkril, dom neva, da je Radies, sicer pristaš slo­ venskih historičnopravnih programov, želel najti zgodovinsko utemeljitev skle­ pov jugoslovanskega kongresa prav v vojaških načrtih in podvigih upornih kme­ tov iz 16. stoletja.4 0 5 Podatek je zanimiv, vendar pa epizoda očitno ni vzbudila zanimanja in je ostala pozabljena, tako da si ne zasluži več od kratke omembe. Kot nekakšen kuriozum velja orisati še tedanje pravaške načrte s Slovenci. Njihov voditelj, Ante Starčevič, je ljubljanski jugoslovanski kongres označil za avstrijado, obsodil delitev enotnega hrvaškega naroda na Hrvate, Slovence in Srbe in opozoril na nedoločenost načrtov o združitvi južnih Slovanov. Ljubljanskemu srečanju je bil podobno nenaklonjen drugi pom em bni pravaški politik Eugen Kvaternik, ki je jugoslovanstvo proglašal za sanjarije Slavoserbov.4 0 6 Toda hkrati je Slovence, ki jih je kot noriške, karantanske ali planinske Hrvate že od konca petdese­ tih let 19. stoletja vključeval v svoje prevratne načrte, maja 1871 svaril pred prihajajočimi Prusi in pozival k pripravi na skupno slovensko-hrvaško obram ­ bo.4 0 7 Pri tem se je skliceval na dom nevne slovenske propravaške izjave.4 0 8 Tik pred vojno - torej leta 1870 - je v knjižici Rieč u sgodno vrieme sanjaril o Krajini kot središču hrvaškega upora, ki naj bi spodbudil Planince, da bi se zavedli svojega hrvaštva.4 0 9 Po vojni so pravaši v svojem glasilu Hervatska pisali celo o nekakšnem sodelovanju slovenskih in hrvaških vojaških zmogljivosti ter o vojni s Prusi m ed Jadranom in Donavo ter Velebitom in Triglavom. N a podlagi zapisanega hrvaška zgodovinarka Ljerka Kuntič meni, da je K vaternik Slovence vključil v načrte poznejšega neuspešnega (in zanj usodnega) rakoviškega upora (oktober 1871)4 1 0 Čeprav kakšnih konkretnih dokazov za te trditve ni, se vendar zdijo verjetne. Kvaternik je nam reč leta 1864, m ed načrtovanjem m orebitnega upora v Krajini, izdelal natančen načrt uprave nove Hrvaške ter dal celo izdelati pečate za bodoča 4 0 5 Janko Pleterski, »'Slovenja' država (ein 'w indisches' Reich) Petra Radicsa«, v Vilfanov zbornik : pravo - zgodovina - narod, ur. Vincenc Rajšp in Ernst Bruckmüller (Ljubljana, 1999), 491-494. 4 0 6 M irjana Gross, Povijest pravaške ideologije, Sveučilište u Zagrebu - Institut za hrvatsku po- vijest : M onografije, 4 (Zagreb, 1973), 186,187; ista, Izvorno pravaštvo : Ideologija, agitacija, po- kret, H rvatske političke ideologije, ur. Tihom ir Cipek (Zagreb, 2000), 306. Za odnos pravašev do Slovencev in Slovencev do njih v daljšem obdobju pregledno: Andrej Rahten, »'Croatia alpestris': vprašanje um estitve slovenskih dežel v pravaške koncepte«, Annales : Anali za istr­ ske in mediteranske študije : Series Historia et Sociologia 12 (2002), 1-10. 4 0 7 Ljerka Kuntič, »Slovenija u političkom program u stranke prava do 1871«, Jadranski zbornik : priloži za povijest Istre, Rijeke i hrvatskog Primorja 3 (1958), 113-132. 4 0 8 Ljerka K untič, »K vaternik i njegovo doba (1825-1871)«, v Eugen K vaternik, Politički spisi : Rasprave, govori, članci, memorandumi, pisma, ur. Ljerka Kuntič, H rvatska politička m isao XIX i XX stolječa, ur. D ubravko Jelčič (Zagreb, 1971), 56. 4 0 9 Gross, Povijest pravaške ideologije, 169; ista, Izvorno pravaštvo, 280. 4 1 0 Kuntič, »Slovenija u političkom program u stranke prava », 131. Novejša literatura o uporu dom nevne povezave s Slovenci ne omenja. Prim. M irko Valentič, »Ustanak u Vojnoj krajini 1871. godine«, Časopis za suvremenu povijest 23 (1991), 107-118; N ikša Stančič, »Od emigracije do Rakovice: Eugen K vaternik in njegova koncepcija ustanka u H rvatskoj 1871.«, Radovi Za­ voda za hrvatsku povijest Filozofskog fakulteta Zagreb 25 (1992), 39-55. lokalna poverjeništva. Med komisarji so bili tudi poverjeniki za Korušku, Gornju in Dolnju Kranjsku ter gorički, mariborski in celjski. Na pečatih naj bi bil tudi grb, ki je bil sestavljen iz grbov Slavonije, Hrvaške in Dalmacije, v sredo pa je bil postav­ ljen orel, grb planinskih Hrvatov.4 1 1 Pravaškim idejam sem prav zaradi izrazitega vojaškega momenta namenil nekaj več prostora. Vendar s tem njihovega pom ena za Slovence ne želim precenjevati, saj na Slovenskem niso bile posebno priljubljene - m ed drugim zaradi teze o pla­ ninskih Hrvatih -, slovenska politika pa je bila m nogo premalo radikalna, da bi lahko padle na plodna tla. V to nas nenazadnje prepričajo nenaklonjeni odmevi na Kvaternikov rakoviški upor v slovenskem časopisju.4 1 2 Toda zmernejše zamisli južnoslovanskega povezovanja so ravno zaradi nemške zmage nad Francozi dobile nov zalet. Lahko torej rečemo, da so tektonske spre­ membe v evropskem razmerju sil vsekakor vplivale na Slovence na najmanj tri načine: na eni strani je nanje, tako kot na vse avstrijske državljane, vplivalo pove­ zovanje monarhije z novim nemškim cesarstvom, na drugi je imela rast nemške moči notranjepolitične posledice in na tretji je bojazen pred premočno Nemčijo odločilno vplivala na usm eritve slovenskih politikov v naslednjih desetletjih. Ju­ goslovanska usmeritev, če jo lahko tako imenujemo, se je v letih, ki so sledila, kazala tudi skozi povečano zanimanje za dogajanje na Balkanu, o katerem bom pisal v nadaljevanju. 6.4 Pacifisti, socialisti, utopisti in telovadci Toda slovenski odzivi na prusko-francosko vojno se niso omejili na politiko. Med značilne reakcije je sodilo pogosto vpraševanje o prihodnosti Evrope. Skrb nad nadaljnjim povečevanjem armad lahko opazimo v številnih člankih. Razen tega so se ravno v času krize kontinentalnega pacifizma pojavila prva poročila o m ednarod­ nem mirovnem gibanju. V začetku marca leta 1871 je Narodov zagrebški sodelavec Fran Kočevar objavil daljši članek o Mednarodni ligi za mir in svobodo. Pri tem je poudaril, da »v očigled krvavega mrcvarjenja dveh krasnih narodov: Nemcev in Franco­ zov, ... mislimo, da ne bo odveč in v zal čas, če o tej ligi katero povemo.« Kočevar je po­ drobno in s simpatijo opisal cilje lige, ki si je prizadevala za ustanovitev evropske federacije narodnih republik. Ta naj bi imela svoj parlam ent in vrhovno sodišče - areopag, ki bi razreševal medsebojne spore. Pisec je opisal tudi zgodovino organiza­ cije in njene dosežke ter načrte.4 1 3 Kočevarjeva naklonjenost ni zanimiva le zaradi pacifistične, temveč tudi zaradi ideološke usmeritve lige. Ženevsko Ligue internatio­ nale de la paix et de la liberté so leta 1867 na odmevnem in razburljivem kongresu 4 1 1 Eugen K vaternik, Promemorija princu Jérômeu Napoleonu, ur. in prev. Franjo Bučar, M ala knjižnica Matice H rvatske : nova serija, II/2 (Zagreb, 1936), 72-75 (urednikova op. 16). Faksimile sez­ nam a poverjenikov je objavljen m ed s. 64 in 65. N a objavo m eje prijazno opozoril akad.prof.dr. Vasilij Melik, ki se m u najlepše zahvaljujem. Gl. tudi: Kuntič, »Slovenija u političkom progra­ m u stranke prava«, 121,122. 4 1 2 Lukovič, Stališče Slovencev do vstaje v Hercegovini in Bosni, 30-33. 4 1 3 -p . [Fran Kočevar], »Liga za m ednarodni m ir in vseobčno svobodo!«, Slovenski narod, 9.3.1871, 1, 2. Citat je na str. 1. ustanovili mirovniki socialistične, anarhistične in republikanske provenience; usta­ novni člani so bili m ed drugim G. Garibaldi, V. Hugo, J. S. Mili in M. Bakunin. Zara­ di tega je organizacija marsikje povzročila zaskrbljenost, čeprav je po izstopu socialističnih članov leta 1868 postala precej manj radikalna. Kljub vsem u je za svoj cilj še vedno postavljala ustanovitev Z druženih evropskih držav, nasprotovala papeški oblasti v osrednji Italiji, se zavzemala za emancipacijo žensk in človekove pravice ter govorila o odstavitvi starih dinastij. V času Kočevarjevega pisanja je bila liga zaradi francosko-pruske vojne, ki jo je razklala, sicer ohromljena, vendar je kri­ zo preživela ter delovala vse do začetka 2. svetovne vojne, do leta 1939.4 1 4 Slovenske dežele pa je leta 1871 dosegla tudi dejavnost socialističnih republi­ kancev, ki so prav tako načrtovali mirovniške spremembe Evrope. Obisk Ljubljane je namreč napovedal delavski voditelj Johann Most, ki je ravno prišel iz zapora, kamor so ga poslali po veleizdajalskem procesu na Dunaju. Zaskrbljeni kranjski deželni predsednik, Siegmund Conrad von Eybesfeld, je dobil informacije, da želi Most po naročilu pariških kom unardov ljubljanskim delavcem predavati tudi o univerzalni, svetovni republiki. Seveda je Conrad von Eybesfeld nastop prepovedal.4 1 5 Svojo vizijo sveta brez vojn je v letu 1871 predstavil malo pom em bni slovenski literat Tone Turkuš. Glede na zgodbo skoraj ne dvomim, da so ga k pisanju spod­ budili dogodki preteklega leta. V rim ani m elodrami, ki jo je izdal v samozaložbi in je bila zamišljena kot libreto, je nam reč predstavil vizijo nekakšnega evropske­ ga bratstva skozi zgodbo o šestih pastirjih in pastiricah: M ilku in Milici, Jeanu in Jeanette ter Ernestu in Ernestini. V prvi sliki vsi pasejo ovce, ko se prikaže vojni kralj, jih okrona za kralje in kraljice Slovanov, Romanov in Germanov ter jim naroči, naj vladajo svojim plemenom, tako da: »Meč vam vedno naj visi / Nad prestolom in sloni / Na-njem puška ter preži / Polek lev, ki liže kri!« Na prizorišču se nato pojavi kraljica miru, ki pa jo po naročilu vojnega kralja Ernest in Ernestina ujameta. V dru­ gem prizoru izvemo, da je Slovan Milko po hudem boju prem agal preostala dva plem enska kralja ter tako postal edini vladar. Toda m edtem ujeto kraljico miru obišče vojni kralj, ki podleže njenim čarom in obljubi, da bo poslej skrbel za večni m ir (»Trenotek več brez tebe ne živim, / in s tebo združen večen mir storim!«). V zad­ njem prizoru pozoveta kralj in kraljica vse tri pare, naj sklenejo mir. Ti potem skupaj s prapori stopijo v krog in prisežejo: »Slovân Romana, Nemca ljubi! / Roman in Nemec Slovana!/Ter naj Slovanko Nemec snubi! / Slovan Romanki roko da! / Zjedinite se zdaj v svobodi n o vi!-/V si enega očeta ste sinovi! -« Vendar Turkuševa vizija svetov­ nega m iru ne traja dolgo, saj je avtor zgodbo zaključil z nastopom vojakov in vojnih devic, ki vojnega kralja zvabijo iz objema njegove družice. V splošnem preriva­ nju se slednja zgrudi in vsi razen Milka in Milice oddivjajo vriskaje.* 1 6 4 1 4 Cooper, Patriotk Pacifism, 31,36-45. Karl Holl, Pazifismus in Deutschland (Frankfurt a.M., 1988), 34, 35. 4 1 5 K ristan, O delavskem in socijalističnem gibanju na Slovenskem, 28; Jasna Fischer, »Čas vesolniga socialnega punta se bliža« : Socialna in politična zgodovina delavskega gibanja v Ljubljani od začetkov do leta 1889, krt : knjižnica revolucionarne teorije, 12 (Ljubljana, 1984), 110,111. 4 1 6 Tone Turkuš, Vojska in mir : Romantična melodrama v treh podobah (V G radcu, 1871). Čez dve desetletji je avtor izdal še m alenkostno sprem enjeno drugo izdajo - J.T. [Tone] Turkuš, Vojska i mir : Melodram v treh podobah, 2. izd. (Gradec, 1893). O avtorju gl. Slovenski biografski leksikon, s.v. »Turkuš Anton«. Čeprav so Turkuša pri pisanju verzov vodili plem eniti nagibi, je treba priznati, da njegovo delo nim a prav velike literarne vrednosti. Predstavlja pač dokaj značilen prim er utilitaristične literature, ki je za današnjega bralca zanimiva kvečjemu za­ radi svojega sporočila. Nasploh je prusko-francoska vojna v svetovni literaturi pustila precejšno sled. Nastala so tudi dela, ki jih danes štejemo m ed literarne klasike. Zola in njegovi učenci so ustvarili zbirko novel Medanski večeri (1880); Emile Zola je francoski poraz opisal v Napadu na mlin, Guy de M aupassant pa v Debeluški. Zola je na to temo napisal še obsežnejše delo, znam eniti rom an Polom (1892). Poleg tega so mlajši francoski naturalisti v povojnih letih ustvarili vrsto antim ilitarističnih del in tako skupaj s starejšimi začeli tradicijo francoskega voj­ nega rom ana.4 1 7 M ed Slovenci se je poleg Turkuša zelo hitro odzvala še pesnica Luiza Pesjak, kije že oktobra leta 1870 v dunajskem Zvonu objavila pesem »Ranjeni vojščak«. V enostavnih enajstercih je čustveno opisala zgodbo o francoskem ju­ naku, ki je v vojni izgubil desnico.4 1 8 Toda vsi literati ob krvavem spopadu niso pokazali tolikšnega sočutja. Desetletje in pol po vojni je bil m otiv prusko-francos- ke vojne le še ozadje za enostavno burko, ki jo je v režiji Ignacija Borštnika uprizo­ rilo ljubljansko slovensko gledališče. Gledalci so se leta 1886 in 1887 pri gledanju enodejanke, ki jo je napisal srbski dram atik Kosta Trifkovič, prevedel in priredil pa Miroslav Malovrh, lahko zabavali ob ljubezenskih peripetijah Marije in Vladi­ mirja ter politični debati njunih očetov.4 1 9 Poleg pacifističnih, utopičnih, sentim entalnih in hum ornih odzivov lahko za­ sledimo še reakcije povsem drugačne vrste. M arsikdo je iz vojne potegnil nauk, da je obstoj zagotovljen le močnim narodom , m edtem ko bodo šibki izgubljeni. Darvinistične ideje o boju za obstoju in preživetju najmočnejših so iz biologije prodrle v razum evanje človeške družbe. Lep prim er takšnega razmišljanja najde­ mo tudi na Slovenskem. Ob koncu leta 1870 so v Ljubljanskem Sokolu na razpisu izbrali za novega učitelja Pražana Jana Zdenëka Veselÿja. M ladi Tyršev sodelavec je preporodil ljubljansko društvo, leta 1871 pa je začel izdajati še časopis Južni Sokol. List se je zgledoval po češki sokolski reviji Jan Žižka in za našo zgodbo ni zanimiv le zaradi podnaslova telovadsko-vojaški list.4 2 0 Čeprav je Južni Sokol izhajal le od avgusta od decembra 1871 in je ob odhodu Veselÿja zamrl, je bilo v tem kratkem času v njem objavljenih nekaj člankov, ki sodijo m ed najzanimivejše 4 1 7 H elen Beatrice Rufener, Biography of a War Novel : Zola's La Débâcle (New York, 1946); H arold L. Sim pson, »A ntim ilitarism in the French N aturalist Novel«, L'Esprit Createur 4, št. 2 (1964), 102-108. N a navedena dela m e je prijazno opozoril univ.doc.dr. Tone Smolej, ki m e je tudi poučil o okoliščinah nastanka Medanskih večerov. 4 1 8 Luzija Pesjak-ova [Luiza Pesjak], »Ranjeni vojščak : (Po resnični dogodbi)«, Zvon : Lepoznanski list, 15.10.1870, 1. Gl. tudi Stritarjevo pism o Luizi Pesjak, 6.10.1870, v: Josip Stritar, Zbrano delo, zv. 9, ur. France Koblar, Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev (Ljubljana, 1957), 298. 4 1 9 Kosta Trifkovič, »Francosko-pruska vojska : Šaljiva igra v jednem dejanji«, prev. M iroslav M alovrh, v Slovenska Talija : Zbirka dramatičnih del in iger, št. 51 (1882). Podatki o uprizoritvi iz: Repertoar slovenskih gledališč, ur. Štefan Vevar et al., zv. 1 ,1867-1967 : popis premier in obnovitev (Ljubljana, 1967), 40. 4 2 0 D rago Stepišnik, Oris zgodovine telesne kulture na Slovenskem (Ljubljana, 1968), 92, 93; isti, Te­ lovadba na Slovenskem (Ljubljana, 1974), 50-53; Slovenski biografski leksikon, s.v. »Veselÿ Jan Zdenëk«. odm eve na francoski vojaški poraz. Že v prvi številki sta bila objavljena dva članka, »Naš program« in »Učimo se od Francije!«, ki sta govorila o vojski in vplivu fran- cosko-pruske vojne nanjo. V prvem je uredništvo poudarilo, da vsi živijo v času splošne vojaške obveznosti in občine [sic] brambe, ter da bi se m oral vsakdo sezna­ niti z vojaškimi veščinami. Zaradi tega bodo v listu poleg telovadnih in zabavnih člankov objavljali še sestavke o strategiji, taktiki in drugih vojaških temah. Svoje bralce so opozorili še, da naj lista v roke ne jemljejo tisti, ki se ne počutijo kot borci, ki so oslabeli in ki jim »nij mar slave svojih pradedov ter bolj ljubi[]ö] prazne marnje in razkošje, nego imenitno delo«.4 2 1 V naslednjem članku je izdajatelj Jan Veselÿ še do­ datno utemeljil potrebo po vojaškem urjenju vsega (moškega) prebivalstva. Po njegovem m nenju je Francija vojno izgubila, ker je Napoleon III. iz političnih razlo­ gov vztrajal pri poklicni vojski in ker Francozi niso bili izurjeni v ravnanju z orožjem. Sklenil je, da se morajo Slovenci poučiti iz francoskega prim era ter sledi­ ti Rusom in Čehom, ki v svojih telovadnih društvih vadijo z orožjem in se učijo streljati.4 2 2 Dejansko so bili češki sokoli vseskozi precej militarizirani. K tem u je zanesljivo mnogo prispevalo zgledovanje po nem škem turnarstvu, a tudi razvoj položaja v letih, ko se je gibanje oblikovalo. Že km alu po nastanku so oblasti in prebivalstvo sokole videli tudi kot zam etek češke narodne vojske. Tyrš je tik pred avstrijsko- prusko vojno leta 1866 celo poskusil organizirati sokolske brigade, ki naj bi skupaj z redno avstrijsko arm ado branile češke dežele. Načrt so oblasti zavrnile, toda Tyrš je po vojni sokolstvo kljub tem u vse bolj militariziral.4 2 3 V leta 1871 izdanem program skem spisu Naša naloga, smer in cilj je razkril svoje videnje boja m ed naro­ di, v katerem bodo šibki podlegli. V predzadnjem odstavku je poudaril, da je po­ trebno stokrat ali tisočkrat ponavljati gesli: orožje v vsaki pesti in vojaška ureditev. Fizična aktivnost in telovadba sta bili v tem konceptu le sredstvo za ohranitev in okrepitev bodočih bojevnikov, ki bodo sposobni stati kot en mož, ob čigar nepre­ bojnem oklepu se bodo zlomili morilski meči nasprotnikov.4 2 4 K takem u videnju so seveda precej prispevale nemške zmage v letih 1866 in 1870/71. Grozeče naraščanje nemške moči je Tyrša navdajalo s strahom in skrbjo za češko usodo.4 2 5 Filozofija naroda bojevnikov je bila samo eden izm ed odgovorov, ki pa je s posredovanjem njegovega učenca izredno hitro prišel do Slovencev. Obljubo o objavljanju člankov z vojaško tematiko sta lastnik in založnik Veselÿ ter urednik A. Kremžar vsekakor izpolnila. Takorekoč v vsaki številki je bil natisnjen 4 2 1 »Naš program «, Južni Sokol, 13.8.1871,1. 4 2 2 V-y [Jan Z denëk Veselÿ], »Učimo se od Francije«, Južni Sokol, 13.8.1871,1, 2. 4 2 3 Claire N olte, »'O ur Task, Direction and G oal' : The D evelopm ent of Sokol N ational Program to W orld War I«, v D iethelm Blecking, ur., Die slawische Sokolbewegung : Beiträge zur Geschichte von Sport und Nationalismus in Osteuropa, Veröffentlichungen der Forschungsstelle O stm ittel­ eu ro p a an d e r U niversität D ortm und, B /42, ur. Johannes H offm ann (D ortm und, 1991), 4 3 ^ 5 ; ista, The Sokol in Czech Lands to 1914 : Training for the Nation (H oundm ills, N ew York, 2002), 74-78; Richard G eorg Plaschka, »Zwei N iederlagen u m Königgrätz«, v Nationalismus - Staatsgewalt - Widerstand : Aspekte nationaler und sozialer Entwicklung in Ostmittel- und Südost­ europa, ur. H orst H aselsteiner et al., Schriftenreihe des Österreichischen Ost- und Südosteuropa- Instituts, 11, ur. Richard Georg Plaschka (Wien, 1985), 89, 90. 4 2 4 M iroslav Tirš [Tyrš], Naš zadatak, smer i cilj, 2. izd., Sokolska knjižnica, 3 (Ljubljana, 1934), 20. 4 2 5 N olte, The Sokol in the Czech Lands, 91-94. vsaj en članek o oborožitvi, taktiki ali drugih vojaških temah. Nekajkrat pa so v Sokolu posvetili z vojsko povezanim vprašanjem tudi uvodnik. Že v drugi številki je Veselÿ napisal uvodnik »Slovenščino zahtevamo!«, v katerem je opozoril na slab položaj slovenskega jezika v armadi. Omenil je pomanjkanje slovenskih pre­ vodov vojaških vadbenih priročnikov in slabo znanje slovenščine m ed častniki dom ačih polkov. Zaradi tega oficirji vojake urijo v nemščini ali v strašno 'maltreti- ranej' kranjski Šprahi, kar ne koristi ne izurjenosti vojakov ne vojaški složbi [sic].4 2 6 Oktobra je v šesti številki štirinajstdnevnika izšel uvodni članek »O avstrijskej armadi«. V njem je nepodpisani pisec, ki je bil po vsebini sodeč slovenski vojak ali celo častnik, analiziral razm ere v vojski, opozoril na številne pomanjkljivosti ter sklenil, da se položaj ne bo bistveno izboljšal, vse dokler v državi ne bo razmer, v katerih bo vojak Slovenec lahko v resnici slovenski vojak, ki ve, da se bojuje za blagor svoje narodnosti.4 2 7 Tudi uvodnik naslednje številke ni bil podpisan in se je prav tako ukvarjal s težavam i avstrijskih oboroženih sil. Pisec članka je bil prepričan, da je glavna težava arm ade pomanjkanje iniciative. Pestilo naj bi jo nekritično posnemanje tujih vzorov, ki se je pokazalo tudi pri organizaciji dom obranstva. M edtem ko so se reformisti zgledovali po Prusiji, je avtor uvodnika menil, da bi m oralo biti dom obranstvo organizirano po narodnem načelu. Bistro je opazil, da se vojska ne m ore izogniti vse večjemu prodoru narodnega čutenja v široke sloje prebivalstva ter da bi bilo pametneje, če bi narode pravočasno pridobila na svojo stran. Zaradi tega bi bilo dom obranske enote smiselno urediti v jezikovne skupi­ ne in ne vztrajati pri izključni uporabi nem škega jezika. Nekako mimogrede je avtor uvodnika še dodal, da ne bi bilo narobe niti, če bi imela vsaka deželna bramba svoje poveljstvo in m inistrstvo.4 2 8 Takšna trditev nikakor ni nepom em bna, saj je šlo za vnovično obuditev ideje o razdelitvi dom obranstva na narodne kontingente po zgledu ogrskega honveda. Z njo smo se že srečali v enem izm ed prejšnjih poglavij, ko smo videli, da se je pojav­ ljala v različnih delih monarhije in tudi pri Slovencih. Vnovična om em ba potrjuje domnevo, da je zamisel navdušila prenekaterega Slovenca, obenem pa kaže, da po prvih zahtevah ni povsem padla v pozabo. Hkrati se - m ed drugim zaradi narodnosti izdajatelja Južnega Sokola - zastavlja vprašanje o povezavi s sočasnim dogajanjem na Češkem. V poglavju »Vojska in kraljestvo Slovenija - poskus rekon­ strukcije« sem že kratko opisal iniciativo m inistrskega predsednika Hohenwarta, ki je pripeljala do oblikovanja predloga kom prom isa s Čehi. Ta je vseboval tudi nastavke za m orebitno češko dom obranstvo, kar je silno vznemirilo vojnega mi­ nistra Kuhna. V resnici o kakršnikoli direktni povezavi tega dogajanja z uvod­ nikom »O deželnej bram bi v Cislajtaniji« ne m orem govoriti, a časovno ujemanje in Veselÿeva narodna pripadnost nakazujeta, da najbrž ni šlo le za naključje. Kot smo že videli, takšna spodbuda iz drugih dežel vsekakor ne bi bila nič novega ali nepredstavljivega. Mogoče je torej, da je oživitev dom obranske debate na Češkem nekoliko okrepila tudi želje Slovencev (ali vsaj Čehov na Slovenskem) po lastni vojski. 4 2 6 ~ f IJan Zdenëk Veselÿ], »Slovenščino zahtevamo!«, Južni Sokol, 28.8.1871, 5. 4 2 7 »O avstrijskej arm adi«, Južni Sokol, 28.10.1871, 21, 22. 4 2 8 »O deželnej bram bi v Cislajtaniji«, Južni Sokol, 13.11.1871, 25, 26. V obravnavi slovenskega odnosa do vojaških vprašanj ima Južni Sokol pom em ­ bno mesto. Poleg vnovične zahteve po lastnem dom obranstvu je važno še pogo­ sto pisanje o vojski, ki se ni omejevalo na nepolitične teme, temveč je posegalo na občutljivo področje jezikovne politike. Čeprav je izšlo le deset številk revije, so bili kar štirje uvodniki posvečeni razmerju m ed Slovenci in vojsko. Južni Sokol je bil zaradi tega netipičen, a kratkotrajen pojav, ki je nakazal m ožnost intenzivnejše javne razprave o omenjenih temah. A hkrati ne smemo spregledati, da je bilo v slovenskih razm erah marsikaj odvisno od posam eznika (v konkretnem prim eru Čeha) in da torej zanimanja Slovencev za vojaška vprašanja ni smiselno precenjeva­ ti. Intenzivno tematiziranje vojaških vprašanj se je z vrnitvijo Veselÿja na Češko in hkratnim zamrtjem Južnega Sokola končalo. Ljubljanski sokoli so bili pač precej manj zavzeti kot njihov češki tovariš, ki se je v Prago vrnil ravno zaradi razočaranja nad ljubljansko mlačnostjo.4 2 9 Vendar so tudi slovenski Sokoli sčasoma dobili neka­ tere vojaške poteze. Leta 1878 so Primorci upali, da bi sokolsko društvo lahko postalo zam etek samostojne obrambne organizacije (gl. str. 131). Tržaško društvo pa je pozneje ustanovilo konjeniški oddelek in ko je leta 1912 jezdil na čelu parade skozi Opčine, se je poročevalcu Edinosti zdelo, da vidi narodno vojsko, branitelje in varihe [sic] jadranske obale.4 3 0 Jan Zdenčk Veselÿ in njegov list sta seveda v splošnem najvažnejša zaradi vlo­ ge pri prenovi sokolstva. Nas v tem okviru zanima zlasti povezovanje telovadbe in vojaškega urjenja. Ideja, ki sicer ni bila nova, je ravno po francosko-pruski vojni našla dodatne zagovornike in mednje je - kot smo videli - že od samega začetka sodil Veselÿ. Podobna je bila reakcija v prem agani Franciji. Francoski politiki in razum niki so v športni vzgoji šolske m ladine videli nujen pogoj za telesno krepi­ tev, ki naj bi omogočila uspešno revanšo nad Nemčijo. Šport, zlasti pa šolska telo­ vadba, sta tako postala povsem m ilitarizirana, igra pa ni imela skoraj nikakršne vloge. A m ed trajne posledice tega preobrata smemo šteti tudi olimpijsko gibanje. Čeprav je Pierre de Coubertin nasprotoval popolni militarizaciji športa, je tudi on poudarjal, da lahko spremeni značaj naroda in ga reši propada. Francosko-pruska vojna je imela poleg britanskih in am eriških zgledov nedvom no silen vpliv na utemeljitelja neoolim pizm a in je zaradi tega eden izmed povodov za obnovo olim­ pijskih iger.4 3 1 4 2 9 N olte, The Sokol in Czech Lands, 98. 4 3 0 »Sokolska slavnost na Opčinah«, Edinost, 17.6.1912,1, 2. 4 3 1 Iv Pjer Bulonj [Yves Pierre Boulongne], Olimpijski duh Pjera de Kubertena (Beograd, 1984), 86-99 in passim . V svojem spisu o angleški vzgoji v Franciji je de C oubertin poudaril, da bi z vojaško vzgojo šolarjev sicer dobili bolj mišičaste, a tudi manj odprte in bolj brezbarvne državljane. Takšnih ovac p a naj bi bilo v Franciji že dovolj. Pierre de C oubertin, »English Education in France (1889)«, v Olympism : Selected Writings, ur. N orbert Müller, prev. W illiam H. Skinner (Lausanne, 2000), 63. 7 Ekskurz: Andrej Komel in njegov trud za vojaško slovenščino Ko sem v prejšnjem poglavju pisal o dejavnosti Jana Zdenčka Veselÿja, sem omenil, da je bilo na Slovenskem marsikaj odvisno od posameznikov. Toda k sreči jih je bilo kar nekaj in dejavni so bili tudi na vojaškem področju. Brez vsakega dvom a sodi m ed izjemne osebnosti Andrej Komel, častnik in utemeljitelj vojaške slovenščine. Njegovo delovanje si zaradi pom ena in obsega zasluži, da ga pred­ stavim na strnjen način. Zato bomo začasno opustili kronološko spremljanje od­ nosa m ed Slovenci in vojsko in napravili nov ekskurz. Pri tem seveda nim am ambicije po podajanju popolne Komelove biografije, temveč želim le opozoriti na nekatere ključne momente, ki sodijo v okvir naše teme. Izčrpnejši življenjepis pa je le nekaj dni pred oddajo zadnje redakcije tega besedila v tiskarno objavil Tomo Korošec. Zato tu opozarjam le na njegove objave nekaterih dokumentov, sicer pa njegovih izsledkov nisem več mogel podrobneje analizirati. Ob koncu februarja leta 1874 je Slovenski narod objavil dopis iz Celovca o zam e­ njavi poveljnika tam nastanjenega 47. pešpolka. Dopisnik je potožil, da bo novi poveljnik trd Nemec, ki bo gotovo povsem opustil slovensko urico za častnike, tako da se bo bistveno poslabšal položaj slovenščine v polku. Nato je pisec posplošil celovški položaj in zatrdil, da se slovenščina uveljavlja na vseh področjih, le v vojski še spi trdno spanje. Navedel je dva ključna razloga za nezadovoljivo situa­ cijo: nem štvo častnikov in pomanjkanje slovenskih vojaških priročnikov. Do tedaj je, kot je poudaril, izšel le en slovenski prevod g. Komelja. V zaključku je omenil, da Andrej Komel pripravlja še prevod pravil službe, kar m u bo zagotovilo hva­ ležnost vseh slovenskih vojakov.4 3 2 Dejansko položaj slovenščine v vojski ni bil najboljši. Načelno je bila sicer pol­ kovni jezik vrste enot, kar bi moralo vojakom zagotavljati pouk v slovenščini in možnost slovenskega komuniciranja na vseh ravneh znotraj enote. Am pak v praksi se ureditev ni povsem uveljavila. Omenjeni Narodov dopisnik je trdil, da častniki v celovškem polku v nasprotju s pravili »ubogemu slovenskemu vojaku vse v zveličavnej nemščini tolmačijo, nevprašaje, ali jih razume ali ne.«i3 3 Podobna poročila in kritike so se pojavljala tudi v drugih časnikih. Že v prejšnjem poglavju sem omenil, da so v Južnem Sokolu pogosto kritizirali pomanjkljivo skrb za slovenščino v vojski. Trdili 4 3 2 »Iz Celovca«, Slovenski narod, 24.2.1874,3. Glede na vsebino je prav mogoče, da je bil dopisnik Andrej Komel, saj je znano, da je v časnik dopisoval že leta 1869. Korošec, Slovenski vojaški jezik, 6, 7 (v op.). 4 3 3 »Iz Celovca«, Slovenski narod, 24.2.1874, 3. so, da urjenje nabornikov najpogosteje poteka v nemščini ali v polomljeni kranj- ščini.4 3 4 Tudi v Novicah so se v začetku 70-ih let vedno znova zgražali nad vojaškim pačenjem slovenščine ter zahtevali čimprejšnje izboljšanje položaja. M ed drugim so že predlagali pripravo slovenskih knjig za poučevanje vojakov.4 3 5 Humoristični Bren­ celj pa je leta 1871 neusmiljeno karikiral takrat običajno vojaško slovenščino.4 3 6 Kakor pričajo nekoliko pogostejša poročila s Koroške, je bil položaj slovenskega jezika očitno odvisen tudi od lokalnih razmer. Slovenec je leta 1875 poročal, da so v koroškem pešpolku ovajali in kaznovali celo zaradi slovenskega pogovarjanja, o »slovenskem razglaševanju in pojasnovanju danih povelj« pa ni bilo »ne duha ne sluha.«*3 7 Nepravilnosti pri uporabi in učenju polkovnega jezika niso opazili samo slo­ venski časnikarji, temveč tudi dunajsko vojno ministrstvo. Dopis, ki ga je Janezu Bleiweisu leta 1873 zaupno poslal Andrej Komel in se je ohranil v Bleiweisovi zapuščini, nam ponuja nadvse dober vpogled v stanje. M inistrstvo je 2. aprila 1873 z dopisom reagiralo na pobudo koroškega 7. pešpolka, ki je predlagal, da od častnikov te enote ne bi več zahtevali obveznega znanja slovenščine. Prošnjo so utemeljili s tradicionalno nemškim značajem polka in z dejstvom, da večina slo­ venskih vojakov že govori nemško ali pa se jezika nauči zelo hitro. Vendar m ini­ strstvo ni pokazalo pretiranega navdušenja nad takšnimi zamislimi. V uvodu obširnega dopisa je ministrstvo sicer zatrdilo, da ne nasprotuje krepitvi in širitvi nemškega elementa, a kljub tem u ne more dopuščati ignoriranja obstoječih predpisov. V nadaljevanju je ugotovilo, da v polku že dlje časa služi več kot petina slovenskih vojakov, kar je pogoj za priznanje slovenščine za drugi polkovni jezik. Da mnogi vojaki nem ško že znajo, preostali pa se hitro naučijo, ne sme biti izgo­ vor, saj je tudi v drugih slovenskih polkih položaj podoben. M inistrstvo je opozo­ rilo na predpise, ki za častnike določajo obvezno znanje polkovnega jezika, in dodalo, da naj bi se tudi v povsem nem ških polkih častniki po možnosti učili kakšnega izm ed jezikov monarhije. Na m inistrstvu so menili, da v trenutnih raz­ m erah jezikovno izobraževanje ni le zaželeno, am pak celo potrebno. Kljub temu, so zapisali v dopisu, v 7. pešpolku v preteklih letih niso skrbeli za učenje sloven­ skega polkovnega jezika. Poleg tega niti pri napredovanjih niso upoštevali, da je znanje polkovnega jezika nujen pogoj za pridobitev višjega čina. Zaradi tega je m inistrstvo odločilo, da je v bodoče potrebno poskrbeti, da se bodo častniki koroškega pešpolka naučili slovensko, tako kot je postalo sam o­ umevno, da slovenski vojaki znajo oziroma se naučijo nemško. Takšna je bila vse­ skozi tudi praksa pri 17. in 47. pešpolku, katerih naborna okoliša sta mejila na okoliš 7. regimenta. M inistrstvo je sicer odločilo, da bodo pri naslednjem napre­ dovanju častnikom te enote še spregledali neznanje slovenščine, toda od maja 1874 takšnega ravnanja ne bodo več dopuščali.4 3 8 Poveljnik 3. arm adnega zbora, 4 3 4 Gl. op. 426. 4 3 5 »Brambovce kranjske«, Novice, 31.5.1871, 177. 4 3 6 Brencelj 3, št. 15 (1871), 5. Enaka karikatura je bila objavljena že v št. 14 (str. 4), a je bila ta zaradi nekega drugega članka zaplenjena. 4 3 7 »Slovenci in ravnopravnost«, Slovenec, 13.11.1875,1. 4 3 8 NUK, Rokopisni oddelek, M s 1387, dopis 1. oddelka vojnega m inistrstva, No. 2049, Dunaj, 3.4.1873. Prevod v: Tomo Korošec, Andrej Komel pl. Sočebran : Življenje in delo (Ljubljana, 2004), 88, 89. podm aršal von John, je takoj po prejem u ministrskega odgovora novico sporočil poveljstvu polka.4 3 9 Poveljnik, polkovnik Emmerich Kaiffel, pa je odredil, naj po­ veljniki čet o m inistrski odločitvi temeljito obvestijo vse častnike in kadete, za kar so m u tudi osebno odgovorni.4 4 0 Prav m ed službovanjem v koroškem pešpolku pa je takratni nadporočnik An­ drej Komel dobil zamisel, da bi prevedel v slovenščino najpomembnejše priročnike za vojake, podčastnike in častnike. V praksi je nam reč videl, kako pomanjkljivo je znanje jezika pri častnikih in podčastnikih, kot nadpovprečno zaveden Slovenec pa je želel spremeniti neugodne razmere. Prepričan je bil celo - kakor je zapisal v pism u Valentinu Kanclerju -, da je »[s]lovenski jezik več vreden nego nemški; jaz sem ga na vseh krajih rabil v veliko korist.« Svoje prepričanje je uveljavljal tudi v vojaški službi, kjer je, kakor je tudi pisal Kanclerju, z vojaki vseskozi govoril slovensko, čeprav so se njegovi kolegi zaradi tega razburjali.4 4 1 Toda prav zaradi praktičnih učinkov slovenskega urjenja je Komel m enda dobil naročilo, ki se ga je sprva ote­ pal, naj v slovenščino prevede najpomembnejše vojaške priročnike.4 4 2 N aposled je leta 1872 v samozaložbi izdal knjigo Poljna služba, raztreseni red, nova puška in slo- vensko-nemški in nemško-slovenski slovarček, ki je bila takoj razprodana, tako da je že naslednje leto pripravil novo, dopolnjeno izdajo.4 4 3 Knjigo je Slovenski narod napo­ vedal še pred izidom, nato je o njej pisal po njem, km alu pa je poročal tudi, da je pošla.4 4 4 Verjetno je za ažurno obveščanje poskrbel kar avtor in založnik, Andrej Komel, ki je im el obsežno m režo korespondentov in zaupnikov. Knjigo so navdušeno pozdravile tudi Novice, ki so bralce opozorile na težavnost Komelove- ga početja in pohvalile rezultat. Prav tako so avtorja spodbujale, naj s svojim de­ lom nadaljuje ter čimprej prevede še vadbeni pravilnik.4 4 5 Pozneje so Novice poročale, da je bila krvavo potrebna knjiga razprodana. Po njej naj bi segali tako aktivni vojaki kranjskega polka kot konjeniki in lovci ter celo rezervisti. Dobro naj bi jo sprejeli odlični možje vojaškega stanû, ki so jo priporočili slovenskim polkom.4 4 6 4 3 9 NUK, Rokopisni oddelek, M s 1387, dopis podm aršala von Johna, M.A.No. 1909, G radec, 4.4.1873. Prevod v: Korošec, Andrej Komel pl. Sočebran, 90. 4 4 0 NUK, Rokopisni oddelek, Ms 1387, ukaz poveljnika 7. pešpolka, Adj. No. ad 92, Innsbruck, 10.4.1873. Prevod v: Korošec, Andrej Komel pl. Sočebran, 91. 4 4 1 Pism o A ndreja Komela V alentinu K anclerju, Celovec, 1871. Cit. pri: » t A ndrej Komel pl. Sočebran«, Nova Soča, 18.11.1892,1. 4 4 2 [Frančišek Lampe], »Andrej Komel pl. Sočebran : (Posnetek po Kom elovem opisu svojega življenja)«, Dom in svet 7 (1894), 4. Avtor tega pom em bnega življenjepisa je zatrdil, da ga je napisal na podlagi Komelove rokopisne avtobiografije, ki p a je zaenkrat izgubljena. Ujemanja s Komelovo korespondenco kažejo, da je spis precej zanesljiv, čeprav Tomo Korošec opozarja na nekatere nejasnosti. 4 4 3 Korošec, Slovenski vojaški jezik, 9 ,10. V ztrajni borec za slovenščino in utemeljitelj slovenskega vojaškega izrazoslovja, Andrej Komel (3.10.1829-12.11.1892), je končal učiteljišče v Gorici in leta 1849 vstopil v vojsko. Služil je v Furlaniji, na Tirolskem, Češkem in D unaju ter pri 7. pešpolku v Celovcu. Po tridesetih letih pestre vojaške službe je bil leta 1879 poplem eniten, izbral si je nadvse povedno im e Sočebran, leta 1886 je bil s činom majorja upokojen. Do sm rti je živel v G radcu, ki je bil sploh znan kot častniški penzionopolis. Slovenski biografski leksikon, s.v. »Komel Andrej, pl. Sočebran«. 4 4 4 Slovenski narod, 30.3.1872, 5; 4.5.1872, 3; 7.5.1872, 3. 4 4 5 »Slovensko slovstvo«, Novice, 8.5.1872,149. 4 4 6 Novice, 22.5.1872,170. Reakcije pričajo, da se je Komel res lotil prepotrebnega opravila. Pozneje je izdal še več slovenskih prevodov različnih vojaških priročnikov in tri izdaje v nemščini pisane kratke slovenske slovnice. V celoti je pripravil in založil prek dvajset izdaj ter tako slovenskem u vojaškem u jeziku postavil nadvse trdne te­ melje.4 4 7 Čeprav je nekatere prevode spisal v sodelovanju z drugim i avtorji, je ve­ liko večino dela opravil sam in to karseda dobro. Zato je bilo delovanje Andreja Komela pom em bna prelom nica v uveljavitvi slovenske vojaške terminologije. Znanih je sicer par starejših slovenskih vojaških tekstov - nekaj sem jih že omenil -, vendar je šlo za osamljene primere. Komel se je tako lahko naslonil le na obstoječe slovarje, na slovenski državni zakonik in na publicistični jezik, večinoma pa je izraze koval sam. Pri tem si je semtertja pom agal s češkimi zgledi ter s hrvaščino.4 4 8 Josipu Vošnjaku je v nekem pism u zaupal, da se je »posluževal nalašč tehničnih razrasov [sic] hrvatskih.«4 4 9 Vsaj v začetku je Komel za pomoč prosil nekatere ugledne posam eznike. Zdi se, da je njegovo prvo knjigo pred izidom pregledal Janez Bleiweis, gotovo pa m u je pom agal pri prevodu pojasnil slike avstrijske puške; Komel jo je priložil drugi izdaji prvenca.4 5 0 Poljno službo naj bi pregledala tudi Andrej Einspieler in Matija Majar ter slovenski enoletnik Jakob Radoslav Pukl.4 5 1 Nekoliko si je pom agal še s telovadnim in borilnim izrazjem, ki ga je leto prej v Novicah objavil naš znanec, češki Sokol Jan Zdenčk Veselÿ.4 5 2 Za svoje delo je poleg pohval v slovenskem časopisju dobil tudi priznanje vojaških oblasti. M ed drugim sta ga pohvalila nadvojvoda Albrecht in vojni m ini­ ster, baron Kuhn. Prvi je pohvalil Komelova prizadevanja in poslal 30 goldinarjev podpore.4 5 3 Drugi, ki je bil sicer trden Nemec, a tudi razum en človek in zagovor­ nik izobraženih častnikov, je v svojem pism u poveljniku Komelovega regimenta poudaril, da je knjiga prim erna ne samo kot pom oč častnikom pri pouku, am pak tudi kot pripom oček za samoizobraževanje vojakov. Dodal je še, da ni mogoče spregledati Komelovih zaslug, in pooblastil poveljnika, naj m u v njegovem ime­ nu izreče zahvalo ter jo zapiše v Komelovo personalno mapo.4 5 4 4 4 7 N ajpopolnejšo, čeprav m estom a slabo pregledno bibliografijo prinaša: Korošec, Slovenski vojaški jezik, 9-53. 4 4 8 Korošec, Slovenski vojaški jezik, 4r-9. Izčrpneje še: isti, »Slovensko vojaško izrazje v delih A n­ dreja Komela od 1872 do 1891«, v Slovenski knjižni jezik : aktualna vprašanja in zgodovinske izkušnje, ur. A na Vidovič M uha, Obdobja, 20 (Ljubljana, 2003), 655-667, 4 4 9 AS, fond Josip Vošnjak, pism o A ndreja Komela Vošnjaku, Gradec, 30.4.1889. Objavljeno v: Korošec, Andrej Komel pl. Sočebran, 167,168. 4 5 0 Komel je Bleiweisu pisal: »prosim Vas prav lepo, blagovolite pregledati in popraviti tudi [poudaril R.S.] to-le zbirko besed, katere potrebujem za podobico.« NUK, Rokopisni oddelek, M s 1387, pism o Andreja Komela Bleiweisu, Celovec, 10.7.1872. Objavljeno v: Korošec, Andrej Komel pl. Sočebran, 59, 60, kjer p a je napačno le: »popraviti to-le zbirko«. 4 5 1 [Lampe], »Andrej Komel pl. Sočebran«, 4. O Jakobu R adoslavu Puklu (14.6.1849-8.5.1913), pom em bnem dunajskem Slovencu, Slovenski biografski leksikon, s.v. »Pukl Jakob Radoslav«. 4 5 2 NUK, Rokopisni oddelek, M s 1387, pism o A ndreja Komela Bleiweisu, Celovec, 10.7.1872. 4 5 3 NUK, R okopisni oddelek, M s 1387, K om elov p rep is do p isa enega izm ed A lbrechtovih pom očnikov, D unaj, 21.6.1872. Prevod v: Korošec, Andrej Komel pl. Sočebran, 65, 66. 4 5 4 NUK, Rokopisni oddelek, Ms 1387, Komelov prepis dopisa m inistra K uhna, RKM, Abtheil- ung 5, No. 1374, D unaj, 4.6.1872. Prevod pism a in prepis pohvale iz personalne m ape v: Korošec, Andrej Komel pl. Sočebran, 64, 65. Vendar pri uveljavljanju slovenščine v vojski vsem u navkljub ni manjkalo ovir. V vojašnicah se je, kot je leta 1886 poročal Slovan, še dobro desetletje po izidu prve Komelove knjige razlegala pristna vojaška kranjščina. Takratni vojni minister je očitno celo menil, da je potrebno ohraniti jezikovne dosežke tipa: »6 ur špange in pa cel teden po menaži s cokenpokom ausrukat, alsdon pa še za štrofcel meses simerturl«, ter je zato izdal uredbo o prepovedi zamenjevanja uveljavljenih reglementskih izrazov.4 5 5 Tako so se po vojašnicah, kjer so služili slovenski vojaki, vse do konca razlegali ukazi, ki so bili mešanica slovenščine, uradne arm adne nemščine in šte­ vilnih žargonizmov, ki so tudi izvirali iz nemškega jezika. Rokopisni zvezek, za pouk nabornikov ga je v letih 1905-1908 napisal Andrej Truden, vodnik pri tržaškem 97. pešpolku, je poln čudovitih avtentičnih primerov. Vodnik Truden je uporabo ročne bom be vojakom razložil z naslednjim stavkom: »[H] and granate ...je naprav­ ljena kakor druge granate samo je notri Schiesbaumzvole to se rabi za Šturm na primer nekoliko korakov pred šanco se vrže u šanco.« Ravnanje patrulje pri prehodu skozi obsežen gozd pa je pojasnil takole: »In če je velik gozd se more uzeti enega civilista ta se kliče Botten, Wegweiser ali Führer. [Y\n ako bi Patroula hotela imeti rast [=počitek] more it na kakšen visok hrib kamor ima dober razgled«.4 5 6 Dosti drugačna ni bila niti slovenščina - »mati ... niso mogli najdeti tisto hausordnungo od hiše« -, ki jo je v pism u bratu O ttu uporabil nadporočnik Robert Gariboldi, ki je bil sicer zaradi dobrega znanja jezika oproščen obiskovanja polkovnega slovenskega tečaja.4 5 7 Podoben jezik srečamo dostikrat tudi v dnevnikih, ki so jih m ed 1. svetovno vojno pisali slovenski vojaki, podčastniki in častniki. Rezervni častnik Franc Zupančič, ki ni bil neizobražen in je slovensko nedvom no znal, je v svoj dnevnik zapisal vse polno vojaškoslovenskih stavkov. Njegov opis nekega napada na Ruse je značilen: »Šturm je bil lep, Rückzug grozen. ...E n Befehl, pa koj spet drugačen«.4 5 8 Kljub prizade­ vanjem Andreja Komela jezik slovenskih vojakov torej ni dosti napredoval od tistega, ki ga je v svojih spom inih na napoleonske vojne zapisal znam eniti Andrej Pajk. Prav gotovo bi v začetku dvajsetega stoletja vsak slovenski vojak zlahka ugotovil, kakšen je bil »nou Rekele iz zelenimi aufilegi«, kakšen »doug, plaufederpušen« in kaj je pomenilo, če so vojaki stopili u glid ter orožje položili »na tla u ordnungi«.4 5 9 Seveda je bilo vzrokov za uporabo takšne spakedranščine - častniki so pogo­ sto priznavali, da ne govorijo posam eznih slovanskih jezikov, temveč Armeeslavisch - več. Mednje gotovo sodijo pomanjkljiv jezikovni pouk častnikov in podčastnikov, vendar tudi uporaba predpisanih nem ških izrazov, ki so bili potrebni zaradi spo­ razum evanja m ed enotami. Poleg tega so svoj delež prispevali slovenski vojaki, ki so uporabljali tradicionalne žargonizme, nam esto da bi se ubadali s Komelovimi skovankami. A nedvom no je m nogokrat šlo za podcenjevanje slovenščine ali celo za bolj ali manj odkrito nasprotovanje njeni uveljavitvi. Častniki so zavzemanje 4 5 5 »Vojni jezik«, Slovan 3 (1886), 127. 4 5 6 »Zapiski A ndreja Trudna«, rokopis, 10, 44. Rokopisni zvezek je v lasti Ludvika Ponude, ko­ pijo pa m i je prijazno priskrbel kolega M artin Premk. 4 5 7 Cit. pri: Sergej Vrišer, »Finfarji« : Štajersko-koroški-kranjski dragonski polk št. 5, Razprave Filozof­ ske fakultete (Ljubljana, 2000), 42. 4 5 8 Franc Zupančič, Dnevnik : 1914-1918, ur. Jasm ina Pogačnik (Ljubljana, 1998), 134. 4 5 9 A ndrej Pajk, »Življenjepis«, v Josip Jurčič, Zbrano delo, zv. 2, ur. M irko Rupel, Z brana dela slovenskih pesnikov in pisateljev (Ljubljana, 1948), 252, 253. za uporabo slovenskega jezika marsikdaj povezovali s politiko. Leta 1877 je Slove­ nec opisal dogodek iz neke vojašnice. M ed urjenjem rekrutov je podčastnik uka­ zal: »Urno v red«, in s tem vzbudil pozornost nadrejenega poročnika, ki je zahteval pojasnilo. Potem ko m u je podoficir pojasnil pom en svojega povelja, ga je poveljujoči poučil, naj z vojaki raje govori kranerisch [sic], saj v vojašnicah sloveni­ zem ni zaželen (»wir brauchen in den Kasernen kanen [sic] Slovenismus«). Podporočnik je nato urno v red prevedel v kranjščino (»brž v ordnenga«) in s tem pokazal svojo jezikovno usposobljenost.4 6 0 Jasno je, da se za branjenjem stare kranjščine ni skri­ vala skrb za ogrožene dialekte, temveč strah pred prodorom m oderne narodne zavesti v armado. Beseda red je tako postala demonstracija političnega slovenizma, m edtem ko je bila ordnenga le stara kranjska beseda. Niti Komel se pri svoji prevajalski in izdajateljski dejavnosti ni izognil ne­ naklonjenosti vojakov. M arsikateri častnik je iz navade še dalje uporabljal dote­ danje kranjske izraze in odklanjal Komelove, saj naj bi bili vojakom nerazumljivi. Dopisnik Slovenskega naroda je leta 1875 poročal, da so častniki in podčastniki sil­ no redko uporabljali Komelove priročnike, ker so ocenili, da je njegov jezik thum in hoch geschrieben. U redništvo je dopis oprem ilo z opom bo, da so tovrstna razmišljanja slišali tudi oni ter da gre za podobno neumnost, kot če bi »gornještajerski nemški kmet, ki nij v šolo hodil, da bi se bil svoj nemški jezik pisati naučil,« hotel »ipak... votum imeti o nemškem jezikoslovji, o rabi besedij itd.«4 6 1 Nekatere druge pa je bolj skrbel položaj nemščine, ki naj bi jo zaradi pretirane in neprim erne uporabe Komelovih učbenikov slovenščina lahko začela izpodri­ vati. Adjutant im etnika 7. pešpolka, nadporočnik Joseph Bärnklau, je v zahvalo, ki jo je Komelu poslal po prejemu njegove prve knjige, vključil še krajši traktat o enakopravnosti narodov in nevarnostih, ki bi lahko bile povezane z večjim uveljav­ ljanjem slovenščine. Zaradi tega je posebno poudaril, da je potrebno knjigo upo­ rabljati le kot pom ožno učilo in nikakor ni mogoče dopustiti, da bi v njej zapisani izrazi začeli zamenjevati skupne - torej nemške. Komel je takšno stališče pripiso­ val osebni zam eri - pisca je nam reč prehitel pri napredovanju - in je Bleiweisu zagotovil, da bo »tej nemčurski spaki« odgovoril tako, da bo »bukvice kakor muhe razširil.«4 6 2 Poleg tega je vse nasprotnike, kakor je napovedal Bleiweisu, zbodel še v predgovoru druge izdaje Bojne službe, kjer se je pobahal, da je bila prva izdaja razprodana v dveh tednih in da sta jo pohvalila tako nadvojvoda Albrecht kakor vojni m inister K uhn.4 6 3 N aslednje leto je Komel pisal Bleiweisu, da so se ga nasprotniki tokrat lotili z razširjanjem zlobnih govoric. O btožili so ga, da je 4 6 0 »Kakšno veljavo im a slovenščina p ri vojacih«, Slovenec, 4.12.1877, 3, 4. 4 6 1 »Kako se izobražujejo naši vojaki : (Dopis slovenskega vojaka)«, Slovenski narod, 29.10.1875,1, 2. Podobno poroča tudi: Prim ož, »Po vojaških vajah : (Prijazna beseda nekaterim oficirjem in podoficirjem kranjskega 17. peš-polka)«, Slovenski narod, 6.6.1875, 2, 3. 4 6 2 NUK, Rokopisni oddelek, Ms 1387, pism o A ndreja Komela Bleiweisu, Celovec, 10.7.1872; Komelov prepis dopisa adjutanta barona Josipa M aroičiča di M adonna del M onte, Dunaj, 6.5.1872. Prevod v: Korošec, Andrej Komel pl. Sočebran, 66, 67. 4 6 3 Andrej Komel, »Predgovor k drugi izdavi«, v Bojna služba, raztreseno vojevanje, nova puška in slovensko-nemški in nemško-slovenski slovarček (Celovec, 1873), brez št. str. Edini izvod, ki sem ga našel v Sloveniji, hrani G oriška knjižnica Franceta Bevka. O d tam mi je kopije prijazno priskrbel kolega mag. Renato Podbersič, ki se m u najlepše zahvaljujem. ponarejal narodnostno statistiko svoje čete, seveda v prid Slovencem. Epizoda se za čenčače ni dobro končala, saj so govorice prišle do Komela, ki se je brž pritožil in zahteval pregled papirjev. Bleiweisu je lahko že sporočil, da sta bila dva strašna nemčura zaradi obrekovanja ostro kaznovana.4 6 4 Očitno m u niso pretirano škodo­ vali niti očitki, da se povezuje s politično nezanesljivim Andrejem Einspielerjem.4 6 5 Zanim ivo pričevanje o nagajanju se je ohranilo v Komelovi korespondenci z Josipom Vošnjakom. V začetku aprila 1889 je Slovenski narod že napovedal skorajšnji izid prenovljenega Službovnika.4 6 6 Am pak ob koncu meseca je Komel v prvem ohranjenem pism u obvestil Vošnjaka, da seje položaj nekolikanj zapletel, in razložil peripetije okrog svojih najnovejših knjižic. Glede na čas dopisovanja sta težave očitno povzročala prav oba dela druge izdaje pravil službe in m orda prevod vojaškega zakonika. Častniki poveljstva graškega 3. arm adnega zbora, ki je bilo pristojno za večino slovenskih dežel, so si nam reč močno prizadevali, da Komelo­ vi priročniki ne bi dobili dovoljenja za uporabo. Toda Komel se je pritožil na vojno m inistrstvo ter za posredovanje zaprosil svoje dunajske dobrotnike, m ed njimi slo­ venskega državnozborskega poslanca Jakoba Hrena. Poleg tega je Vošnjaka pro­ sil, naj o zadevi zaupno obvesti kranjskega deželnega glavarja, Andreja Winkler- ja. Vojno m inistrstvo je Komelovi prošnji ugodilo, je pa očitno zahtevalo nekaj popravkov, saj je Komel Vošnjaku sporočil, da neutrudno dela, »kar vojno minister- stvo želi.«*6 7 Oktobra istega leta je Komel znova pisal Vošnjaku in ga obvestil o dodatnih zapletih. Tokrat se je pritožil na dom obransko ministrstvo, ker poveljniki dom o­ branskih bataljonov v Ljubljani in Celovcu v svojih enotah niso dovolili razpeče­ vanja naročilnic. Vošnjaka je prosil, naj obvesti slovenske državnozborske poslan­ ce, zlasti člana vojaškega odbora, Viljema Pfeiferja. Obljubil je tudi, da lahko sled­ njem u posreduje dodatne dokaze o nezakonitem ravnanju častnikov z vojaki, ki uporabljajo slovenščino.4 6 8 Komelova vztrajnost se je naposled izplačala. Že novem bra je lahko Vošnjaku zm agoslavno sporočil, da je m inistrstvo ugodilo njegovim prošnjam in ukorilo poveljnike, ki so m u nagajali. Z neprikritim veseljem je Komel zapisal, da vsi štirje sedaj »škripajo od jeze«. Poleg dovoljenja za razširjanje knjig po enotah je Komel s svojo pritožbo dosegel še um ik ukaza graškega poveljstva, s katerim so julija iste­ ga leta prepovedali uporabo slovenščine v dom obranskih bataljonih.4 6 9 Komelova skrb za slovenščino je bila resnično večstranska. V enem izmed pi­ sem je nam reč opisal tudi svoja prizadevanja za uveljavitev m aterinskega jezika na pošti. Ker je že od vsega začetka sam skrbel za distribucijo knjig, je pogosto pošiljal naročilnice in pakete. Vošnjaku je 16. septem bra 1889 pisal, da je zaradi 4 6 4 NUK, Rokopisni oddelek, Ms 1387, pism o Andreja Komela Bleiweisu, 20.4.1873. Objavljeno v: Korošec, Andrej Komel pl. Sočebran, 83. 4 6 5 [Lampe], »Andrej Komel pl. Sočebran«, 4. 4 6 6 Slovenski narod, 9.4.1889, 3. 4 6 7 AS, fond Josip Vošnjak, pism o Andreja Komela Vošnjaku, G radec, 30.4.1889. 4 6 8 AS, fond Josip Vošnjak, pism o A ndreja Komela Vošnjaku, Gradec, 22.10.1889. Objavljeno v: Korošec, Andrej Komel pl. Sočebran, 171,172. 4 6 9 AS, fond Josip Vošnjak, pism o A ndreja Komela Vošnjaku, G radec, 2.11.1889. Objavljeno v: Korošec, Andrej Komel pl. Sočebran, 175. tega v Gradcu, kjer je živel po upokojitvi, s pomočjo posrednikov vztrajno kupo­ val dvojezične poštne tiskovine. Toda poštni uradniki so jih neradi sprejemali. Večkrat se je pritožil na poštni upravi in m inistrstvu ter naposled dosegel, da so - »tu in der deutschen Stadt Graz« - na vseh poštah morali ponujati dvojezične tisko­ vine. Z očitnim zadovoljstvom je svojemu korespondentu sporočil, da so zaradi tega »[p]oštarji in poštarke ... strašno razkačeni, vse je potrto«.4 7 0 Manjši škandalček podobne sorte je Komel zakuhal leta 1886, ko je na goriški železniški postaji vozov­ nico zahteval po slovensko. S tem je izzval začudenje železniškega uradnika - sicer upokojenega stotnika —, ki si ni mogel predstavljati, da bi uniform irani sta­ novski kolega lahko javno govoril slovensko. Zato ga je pozval, naj z njim govori nemško. Toda Komel očitno ni bil pripravljen popustiti in je uradnika nagovoril še italijansko, ta pa m u je potem le izročil vozovnico. Zatem je Komel stopil še do vlakovodje in m u izrazil svoje začudenje nad dejstvom, da m ed Slovenci službuje uradnik, ki ne zna slovensko. Incident je prišel celo v dunajsko časopisje in zgroženi dopisnik Neue freie Presse je zgodbo uporabil kot poučen dokaz zaskrbljujočih jezikovnih razm er v arm adi.4 7 1 Glede na Komelovo nepopustljivo in vztrajno prizadevanje za slovenski jezik je toliko razumljivejše njegovo razočaranje nad vsemi, ki niso bili tako zavzeti. V pism ih Vošnjaku je potožil, da je svoje knjige in naročilnice poslal tudi slovenskim duhovnikom na Štajerskem in Kranjskem, a je dobil le malo naročil. Štajerci so vrnili dve tretjini poslanega, še slabše so se odrezali Kranjci. »Zdaj vidim, da kranjski župniki so najhujši od drugih«, je Komel zaupal Vošnjaku. N ekem u prim orskem u dopisovalcu je potožil, da je pri zadnjem pošiljanju dobil nazaj več kakor 3 /5 poslanih knjig. Zopet so bili najslabši kupci Kranjci, m edtem ko je Goričane pohva­ lil, da so vrli korenjaki.4 7 2 Toda niti v takih prim erih Komel ni popuščal. Vrnjene pošiljke je pač pošiljal na nove naslove, poleg tega je pisal različnim cerkvenim veljakom in prosil, naj priporočijo njegova dela v Slovencu.4 7 3 Poskrbel je tudi za razglasitev novih izdaj v drugih časnikih. Koroški Mir je oktobra objavil za Kome­ la zelo pohvalno poročilo iz Ljubljane. V dopisu, ki je knjige toplo priporočal in vabil k naročanju, so Komelove izdaje opisane nadvse metodično. Zato se mi zdi, da je za dopisom iz Ljubljane najbrž vsaj posredno stal kar Komel.4 7 4 Vsekakor je Mirov članek spodbudil dopisnika Slovenskega naroda, da je čez teden dni objavil svoj poziv k nakupu Komelovih knjig. Glede na nekatere poudarke, ki so očitno izvirali iz Komelovega septembrskega pism a Vošnjaku, je bil dopisnik od Savinje verjetno ravno Josip Vošnjak. V svojem člančiču je grajal Štajerce, ki skoraj ne kupujejo Komelovih knjig, ter sklenil, da se pisec ne bori le z nenaklonjenimi Nemci, temveč še »z nezaslišanim indiferentizmom lastnih mu rodnih bratov!« Ponovil je tudi 4 7 0 AS, fond Josip Vošnjak, pism o A ndreja Komela Vošnjaku, G radec, 16.9.1889. Objavljeno v: Korošec, Andrej Komel pl. Soiebran, 170,171. 4 7 1 Neue freie Presse, 14.5.1886, 4; Liga + 51 (M arko Vales], »+ A ndreju Komelu pl. Sočebranu v spom in!«, Slovenec, 24.11.1892,1, 2 in 25.11.1892,1, 2. 4 7 2 Cit. pri: Učitelj - vojak, »C. in kr. majorja v p. A ndrej Komel pl. Sočebranskega vojaške knjige in naše učiteljstvo«, Učiteljski tovariš : Glasilo »Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani« 30 (1890), 139, 140. 4 7 3 AS, fond Josip Vošnjak, pism i A ndreja Komela Vošnjaku, Gradec, 16.9.1889 in 22.10.1889. 4 7 4 »Iz Ljubljane«, Mir, 10.10.1889. Komelovo pritožbo zoper duhovnike in hkrati menil, da bi se premožnim domolju­ bom spodobilo kupiti več izvodov ter jih razdeliti m ed vojake. Potrebnost Kome- lovih prizadevanj pa naj bi potrjevalo vojaško govorjenje. Uveljavila naj bi se namreč »ona jezikovna sodrga, kakeršno čuješ vsak tržen dan na Ljubljanskem sejmišči.«4 7 5 Kljub naštetim težavam je Komelu uspelo prodati več tisoč knjig. Nekateri podatki govorijo o blizu 20.000 izvodih.4 7 6 N apravil je tudi sorazm erno uspešno častniško kariero, ne da bi pri tem - vsaj tako pravijo nekrologi - zaradi neuklonlji­ vega slovenstva utrpel škodo.4 7 7 Pri njem je vztrajal vse do smrti in njegova vdova Ida Rossi, ki je bila sicer nemškega rodu, je v Novi Soči skupaj s hčerko Elmo seve­ da objavila slovensko osmrtnico.4 7 8 4 7 5 [Josip Vošnjak], »Od Savinje«, Slovenski narod, 17.10.1889,2. Razloge za dom nevno Vošnjakovo avtorstvo sem pojasnil zgoraj. 4 7 6 Učitelj - vojak, »C. in kr. m ajorja v p. A ndrej Komel pl. Sočebranskega vojaške knjige«, 139. 4 7 7 » t A ndrej K om el pl. Sočebran«, Nova Soča, 18.11.1892,1. 4 7 8 Nova Soča, 18.11.1892, 3. 8 Vzhodna kriza ter okupacija Bosne in Hercegovine 8.1 Slike iz avstrijske balkanske politike pred začetkom vstaje v Bosni in Hercegovini Po dolgi zastranitvi, posvečeni Andreju Komelu in slovenščini v vojski, se znova vračam k pretežno kronološki obravnavi. Pred nam i je obdelava silno kompleks­ ne in pom em bne teme - vzhodne krize ter poznejše avstro-ogrske okupacije Bos­ ne in Hercegovine. Zapletenega dogajanja na tem m estu seveda ne nam eravam obravnavati v celoti. Kaj takšnega bi nam reč zahtevalo mnogo preveč prostora in časa, za osnovno raziskavo pa niti ne bi bilo potrebno. Zato bom problematiko predstavil le v glavnih potezah in obenem več pozornosti nam enil elementom, povezanim z odnosom m ed Slovenci in vojsko. Ukvarjal se bom torej predvsem s pogledom Slovencev na dogajanje v jugovzhodni Evropi, z vlogo avstrijske vojske v zapletanju in razpletanju vzhodne krize ter morebitno interakcijo m ed prvim in drugim . Pri tem si bom lahko precej pom agal z že objavljenimi raziskavami, saj je tema v preteklosti zanimala m noge zgodovinarje, tako da je literature naravnost ogromno. Poleg številnih monografskih obdelav je o dogodkih na Balkanu v se­ dem desetih letih 19. stoletja na voljo še skoraj nepregledna množica člankov. Prav­ zaprav m oram priznati, da v pretežnem delu tega poglavja ne bo dosti novosti, ki bi jih uspel odkriti sam, temveč predvsem rekapitulacija raziskovalnih dosežkov drugih, ki sem jim dodal nekaj lastnih poudarkov in novo odkritih drobcev. Ker pa bi bil prikaz raziskovane problematike sicer silno nepopoln, teme ne morem zaobiti. Za začetek bom m oral poseči nekaj desetletij nazaj in na kratko opisati genezo zapletov okrog Hercegovine in Bosne. Da je bila habsburška monarhija tradicio­ nalno zelo aktivna na Balkanu in da so se tam njeni interesi prepletali z interesi Turčije, Srbije, Črne gore, Rusije ter tudi Velike Britanije in Francije, je ugotovitev, ki je najbrž ni potrebno podrobneje utemeljevati. Nekateri razlogi za morebitno avstrijsko zasedbo turških pokrajin Bosne in Hercegovine pa so razvidni že iz pogleda na zemljevid tega dela Evrope. Obe pokrajini sta bili neposredno zaledje avstrijske Dalmacije, ki sta jo z enklavam a Klek in Sutorina celo delili na tri dele. Priključitev dalm atinskega zaledja bi bila za Avstrijo nedvom no koristna tako iz vojaških kakor iz gospodarskih razlogov. Po krimski vojni se je v določenih kro­ gih monarhije zato vse bolj krepil strah, da bi utegnili v prim eru razpada Turčije obe pokrajini pasti v roke srbski kneževini in bi tako na meji avstrijskega cesar­ stva nastala velika južnoslovanska država. Po letih 1859 in 1866, ko se je na drugi strani Jadrana pojavila Italija, vse močnejša tekmica, ki ni skrivala apetitov po posegu v Dalmacijo, se je pridobitev zaledja zdela še toliko nujnejša.4 7 9 N ad ozemeljsko širitvijo na jugovzhod se je že desetletja navduševal Friedrich Beck, ki je menil, da si m ora monarhija prizadevati za kopensko povezavo z azijski­ mi tržišči in za pridobitev čim boljših pom orskih baz v Sredozemlju.4 8 0 Ob koncu šestdesetih let si je še posebno prizadeval za preusm eritev na jugovzhod, saj je bil, kakor smo lahko videli v enem izm ed prejšnjih poglavij, velik nasprotnik tedaj prevladujoče usm eritve v Nemčijo. V začetku leta 1869 je generalštabnemu balkan­ skem u ekspertu, stotniku Gustavu Thoemmelu, naročil, naj pripravi spomenico o politiki do Bosne in Hercegovine. Stotnik se je v njej zavzel za dogovorno priklju­ čitev obeh provinc, kar naj bi omogočilo gospodarski napredek Dalmacije in hkrati preprečilo nastanek velike južnoslovanske države. Predlagal je še, da bi del ozem­ lja prepustili Srbiji in Črni gori ter tako poskusili pom iriti druge evropske sile. Črna gora naj bi dobila večji del odstopljenih teritorijev, saj bi se s tem povečalo rivalstvo m ed obema slovanskima sosedama, kar naj bi preprečilo njuno povezo­ vanje zoper monarhijo.4 8 1 Beck je Thoemmelovo spomenico skupaj s svojim mnenjem posredoval cesarju in zunanjem u m inistru Beustu. Toda oba naslovnika sta se tedaj še ukvarjala pred­ vsem s Prusijo, tako da Beckova iniciativa ni rodila sadov. Franc Jožef je bil anek­ siji sicer naklonjen že od petdesetih let, zunanji minister pa se je zanjo začel ogre­ vati šele po zlom u njegove nemške politike v letih 1870/71. Tedaj je sklenil, da Avstro-Ogrska ni zainteresirana za propad Turčije, vendar je tudi ne bo aktivno reševala. Poleg tega je ugotovil, da bi bila pridobitev Bosne in Hercegovine dobrodošla.4 8 2 Zasedbo obeh turških provinc je odobraval nadvojvoda Albrecht, ki je pričakoval ugodne notranjepolitične posledice. Povečanje deleža slovanske­ ga prebivalstva naj bi pripom oglo k zmanjšanju m adžarskega vpliva.4 8 3 Toda tudi Albrecht je pred prusko-francosko vojno nasprotoval spremembi prioritet - vojsko je želel obdržati na severu in ne na jugovzhodu.4 8 4 Poleg tega - tako vsaj dom neva 4 7 9 Franz-Josef Kos, Die Politik Österreich-Ungarns während der Orientkrise 1874/75-1879 : zum Verhält­ nis von politischer und militärischer Führung, D issertationen z u r neueren Geschichte, 16 (Wien, Köln, 1984), 3 9 ^ 2 . 4 8 0 Lackey, The Rebirth of the Habsburg Arm y, 59. 4 8 1 Franz-Josef Kos, »Ein Plan österreichischer M ilitärs z u r E rw erbung Bosniens u n d der H erze­ govina (1869) : Die E rnennung des F eldm arschalleutnants Freiherrn von Rodich zum Statt­ h alter von D alm atien (1870) als ein Schritt zu m V erw irklichung dieses Plans«, Österreichische Osthefte 34 (1992), 410-429. Spom enica z dne 28.1.1869 in Beckov spremljajoči spis sta v članku v celoti objavljena. Gl. še R othenberg, The Arm y of Francis Joseph, 91 in A rnold Suppan, »Aus­ sen- u n d m ilitärpolitische Strategie Ö sterreich-U ngarns vor Beginn des bosnischen A ufstan­ des 1875«, v Medunarodni naučni skup povodom 100-godišnjice ustanka u Bosni i Hercegovini, drugim balkanskim zemljama i istočnoj krizi 1875-1878. godine, ur. Rade Petrovič, 3 zv., A kade­ m ija n au k a i um jetnosti Bosne i H ercegovine : Posebna izdanja, 30 (Sarajevo, 1977), zv. 1,160. 4 8 2 Kos, Die Politik Österreich-Ungarns, 21 (za Beusta), 51-53 (za Franca Jožefa). Gl. še objavo Beustovega novega koncepta zunanje politike (18.5.1871): H einrich Lutz, »Zur W ende der österreichisch-ungarischen A ußenpolitik 1871 : Die D enkschrift des G rafen Beust für Kaiser Franz Josef vom 18. Mai«, Mitteilungen des Österreichischen Staatsarchivs 25 (1972), 169-184. 4 8 3 Kos, Die Politik Österreich-Ungarns, 46, 47, 174; isti, »Ein Plan österreichischer M ilitärs«, 416, 427 (v op. 43). 4 8 4 Lackey, The Rebirth of the Habsburg Arm y, 60. Albrechtov biograf - nadvojvoda nikakor ni želel konflikta z Rusi, ki nad takšno širitvijo Avstro-Ogrske gotovo ne bi bili navdušeni.4 8 5 Beckovim im perialnim ambicijam pa je odločno nasprotoval vojni minister Kuhn, ki se m u je pripojitev Bosne in Hercegovine zaradi varnosti Dalmacije zdela povsem nepotrebna.4 8 6 8.2 Upor v Krivošijah, južni Slovani in vojska V letu 1869 se je Becku in drugim zagovornikom prodora na jugovzhod ponu­ dila nenačrtovana priložnost. V zaledju Boke Kotorske, v Krivošijah, je namreč izbruhnil upor prebivalstva, ki je nasprotovalo poskusom uvajanja vojaške obvez­ nosti. Domačini so branili svojo v tradiciji utemeljeno oprostitev, ki pa je novi dom obranski zakon - v nasprotju s Tirolsko in Predarlsko - ni potrdil. Zaradi tega so se ob prvih znakih izvajanja zakona uprli z orožjem. Nespretno posredovanje dalm atinskega nam estnika, podm aršala Johanna Wagnerja, in neuspeli poskusi vojaškega posredovanja so položaj le še poslabšali. Pokazalo se je, da na zahtev­ nem terenu z domačini ne bo mogoče obračunati na hitro.4 8 7 Kljub tem u so nekateri, m ed njimi vojni m inister Kuhn, navijali za brezkom ­ prom isen obračun. Prepričani so bili, da je vstaja del širše panslovanske zarote, ki jo vodi Črna gora. Toda neupravičene strahove je zavrnil zunanji minister Beust, na njegovo stran pa je stopil tudi cesar. Liberalnim m inistrom navkljub je bila pom iritev nem irnih Krivošijanov zaupana podm aršalu baronu Gabrijelu Rodiču, ki je s pam etnim popuščanjem in nekaj simbolnimi potezam i upor kmalu končal. S podpisom knezlaškega m iru (11.1.1870) so vstajniki dobili določene koncesije, država pa m ir na skrajnem koncu Dalmacije.4 8 8 Rodiču je v Dalmaciji ob boku vseskozi stal stotnik Thoemmel, ki je bil zlasti dejaven pri stikih s Črno goro. Njego­ vo sodelovanje z Rodičem ni bilo naključno. Prav on ga je šefu cesarjeve vojaške pisarne, Friedrichu Becku, priporočil za pomirjevalca. Pri tem je odločilno vlogo igralo znano Rodičevo zavzemanje za priključitev Bosne in Hercegovine. Leta 1862 je bil ravno zaradi tega premeščen iz Dalmacije, tokrat pa je bilo njegovo slovan­ sko prepričanje očitno dobrodošlo.4 8 9 Cesar se je nam reč počasi naveličal nem školiberalnih ministrov, ki so odločno nasprotovali Slovanom prijaznejši politiki v Dalmaciji in seveda Rodičevemu ime­ novanju.4 9 0 Pri tem ni mislil le na zadušitev upora, temveč je pogledoval tudi čez turško mejo. Avstrijski zgodovinar Franz-Josef Kos meni, da je bilo celo poznejše imenovanje H ohenw artove vlade m otivirano s cesarjevo željo napraviti monarhijo 4 8 5 Allmayer-Beck, Der stumme Reiter, 244, 245. 4 8 6 Lackey, The Rebirth of the Habsburg Army, 60. 4 8 7 Za pregled vojaških operacij m ed vstajo gl.: Josef Rausch, »Der A ufstand im R aum Kotor im Jahre 1869«, Österreichische Osthefte 25 (1983), 95-126, 223-249. 4 8 8 Ferdo [Ferdinand] H au p tm an n , »General R odič i politika austrijske vlade u krivošijskom ustan k u 1869/70 : (Uz dnevnike generala Gabrijela Rodiča)«, Godišnjak društva istoričara Bo­ sne i Hercegovine 13 (1962), 53-91. 4 8 9 Kos, »Ein Plan österreichischer M ilitärs«, 417, 418. 4 9 0 H au ptm an n , »G eneral Rodič«, 72-76. privlačnejšo za južne Slovane na obeh straneh meje.4 9 1 Vsekakor je imel takšne načrte Gabrijel Rodič. Dalmacijo je želel preurediti v Slovanom prijazno deželo in jo s tem sprem eniti v nekak m agnet za rojake preko meje.4 9 2 Z njegovim imeno­ vanjem, ki je bilo neposredna posledica vstaje v Krivošijah, je vojaška stranka dobi­ la pom em bno oporišče na hercegovski meji. Za državo neprijetni dogodki so zanjo torej predstavljali priložnost, saj je s pomočjo Rodica, čigar južnoslovanski načrti niso bili velika skrivnost, pridobila precejšen vpliv na turški strani meje. Z nadaljnjim ravnanjem Gabrijela Rodiča se bomo še srečali, saj je imel pod- m aršal po imenovanju za vojaškega poveljnika in pozneje tudi za nam estnika v Dalmaciji pom em bno vlogo v dogodkih okrog Bosne in Hercegovine. Prav tako se bom o v nadaljevanju večkrat ustavili pri odnosu slovenske javnosti do dogod­ kov na jugovzhodu. Nekateri momenti, ki so se izrazili že pri ocenjevanju krivo- šijskega upora, se bodo tedaj pokazali še toliko jasneje. Ker je šlo v zaledju Boke Kotorske vendarle za upor zoper legalno avstrijsko oblast, so bila nam reč leta 1869 stališča še nekoliko rezervirana. Kljub tem u je bilo iz pisanja časnikov jasno, da so bili Slovenci vstajnikom razm erom a naklonjeni in da so krivdo za upor pri­ pisovali predvsem napačni politiki dunajske vlade in lokalnih uradnikov v Dal­ maciji.4 9 3 Poleg tega ni manjkalo pikrih besed na račun neuspehov vojske. Slovenski narod se je novembra 1869 na prim er norčeval iz uradnih pojasnil o vzrokih za ar­ m adne nerodnosti. V članku »Dalmatinski upor« je neznani duhoviti avtor zapisal: 'V zimskem vremenu ni mogoče manevrirati' - pravijo. Če vojno ministerstvo svojega koledarja ni založilo, ... moralo je vedeti, da po jeseni vselej nastopi zima. Zimski izgovor nas torej ne more ogreti. Isto tako je z izgovorom, da je zarad gorskega površja težko bojevati se in da domači uporniki svoje kraje bolje poznajo, kakor naš generalštab. Dalmacija je bila že od nekdaj taka, in če naše vojno ministerstvo tega še ni vedelo, naj bi bilo pozvedalo pri pruskem vojnem ministerstvu, kjer so tudi leta 1866 Češko bolje poznali, kakor naši voditelji. Če pa so deželo in prebivalce na Dunaji poznali, pa misli­ li, da bodo uporniki na odprtem bojišči svoje hrbte nastavljali armadi, ... potem so pač na Dunaji grešili nad morlaško pametjo ali pa - nad svojo!4 9 4 Še bolj so se iz vojakov delali norca v satiričnem Brenclju, kjer je izmišljeni vojak Johan v nekaj pism ih popisoval dalm atinske boje ter si pošteno privoščil častnike in generale. Johan se je na prim er navidezno čudil, kako da uporniki ne bežijo kedar zapove naš general, in bralce obvestil, da generala bolijo noge, saj ni navajen tako hitrega rukzuga in laufa.4 9 5 Takšna stališča poleg naklonjenosti Mor- lakom kažejo še odnos do takratne vlade in tudi do vojske na sploh. Omenil sem že, da ta iz različnih razlogov pri civilnem prebivalstvu ni bila posebno priljub­ ljena. Zato nas ne more presenetiti, da so se pisci silno zabavali ob vojaških spodrs­ ljajih. Prav tako je jasno, da so Slovenci nemškoliberalni vladi iz vsega srca privoščili vse nevšečnosti, ki si jih je bila nakopala v Boki Kotorski. 4 9 1 Kos, Die Politik Österreich-Ungarns, 52. 4 9 2 Kos, »Ein Plan österreichischer M ilitärs«, 418; H auptm ann, »General Rodič«, 67-69. 4 9 3 p etko Lukovič, »Slovenci i krivošijski u stan ak 1869«, Zgodovinski časopis 19-20 (1965-66), 297-306. 4 9 4 »D alm atinski upor«, Slovenski narod, 27.11.1869, 2. 4 9 5 »Iz Dalmacije«, Brencelj 1, št. 21 (1869), 1, 2. Seveda je bilo ocenjevanje dogodkov na skrajnem jugovzhodu tudi pod močnim vplivom panslovanskega in predvsem južnoslovanskega čustvovanja. Takšna stališča, ki so se ob poznejših dogodkih še siloviteje razm ahnila, so naznanjala težave v odnosih m ed južnim i Slovani in vojsko. Celo krajišniki so postali poten­ cialni in - kakor se je pokazalo leta 1871 v Rakovici - dejanski uporniki. Odnos do države se je kazal tu d i skozi naklonjenost krivošijskim vstajnikom , ki ni bila značilna le za m noge Slovence, temveč za veliko južnih Slovanov v monarhiji.4 9 6 H krati so mnogi vojaki m irno razrešitev krivošijskega upora razum eli kot kapitu­ lacijo in izgubo ugleda.4 9 7 Zaradi tega so naklonjenost vstajnikom najbrž razumeli kot, če sem nekoliko dramatičen, nož v hrbet. Čeprav v vojaških arhivih tistega časa ni zaznati, da bi se arm ada že kakorkoli ukvarjal z lojalnostjo Slovencev, se je vsekakor napovedoval bodoči razvoj, ko je jugoslovansko vprašanje postalo glav­ no strašilo delov vojaškega vrha. Ker so slovenski politiki s tem v zvezi marsikdaj zagovarjali vojski neljuba stališča, se je v arm adnih krogih krepilo prepričanje o vprašljivosti njihove zvestobe. Vse skupaj je doseglo vrh v času 1. svetovne vojne, ko so častniki ugotovili, da so obe pom em bni slovenski stranki ter inteligenca jugoslovansko, torej protidržavno usmerjeni.4 9 8 Vendar je bila do tja še dolga in vijugasta pot. Ne smemo nam reč pozabiti, da vojska ni bila m onolitna in da je prenekateri častnik v posam eznih vprašanjih zagovarjal poglede, ki so bili sorodni sloven­ skim. V arm adi ni manjkalo niti zagovornikov zavezništva z Rusi niti južnim Slo­ vanom naklonjenih častnikov. Stališča Gabrijela Rodiča o vzrokih za vstajo v Krivošijah in o prim ernih načinih njene pom iritve so bila nedvom no bliže sloven­ skim kakor tistim, ki so jih zagovarjali liberalni ministri na Dunaju. Podobno velja za podm aršala Antona Mollinaryja, poveljujočega generala v Zagrebu, ki m ed drugim ni podpiral le zasedbe Bosne in Hercegovine, temveč kar prodor do Solu­ na.4 9 9 Slovensko javnost je v letu 1875 s svojimi pogledi na zunanjepolitični po­ ložaj razveselil nadvojvoda Janez Salvator (poznejši Johann Orth). V anonimno izdani brošuri Betrachtungen über die Organisation der Oesterreichischen Artillerie je zelo kritično ocenil stanje avstrijskega topništva in predlagal številne ukrepe za izboljšanje položaja. V poglavju o trdnjavskem topništvu je na nekaj straneh razložil tudi svoje poglede na avstrijsko politiko zavezništev. Ugotovil je, da so se odnosi 4 9 6 R othenberg, The Arm y of Francis Joseph, 86-89; isti, »The Struggle over the D issolution of the C roatian M ilitary Border, 1850-1871«, Slavic Review 23 (1964), 66-78; isti, »The C roatian M ili­ tary Border a n d the Rise of Yugoslav N ationalism «, The Slavonic and East European Review 43, št. 100 (1964), 44-45. R othenberg na navedenih m estih m ed drugim ponavlja staro tezo, d a je Franc Jožef p rav zarad i K vaternikovega u p o ra opustil m isel na spravo s Č ehi in odpustil m inistrskega p redsednika Karla H ohenw arta. V endar je nikoli jasno razdelano tezo po moje prepričljivo zavrnil hrvaški zgodovinar Jaroslav Šidak, »Značenje rakovičke bu n e u austrijskoj politici 1871«, v Študije iz hrvatske povijesti X IX stolječa, Sveučilište u Z agrebu - Institut za hrvatsk u povijest : R asprave i članci, 2 (Zagreb, 1973), 359-377. 4 9 7 G laise-H orstenau, Das Leben des Generalstabschefs, 157. 4 9 8 Die politischen Ziele der slowenischen Intelligenz ([M aribor], 1916). O okoliščinah nastanka tega spisa: Rok Stergar, »'Politični cilji slovenske inteligence' : Nekaj drobcev o v ohunih in vojakih«, Zgodovina za vse 5, št. 1 (1998), 21-29. 4 9 9 A nton Freiherr v. Mollinary, Sechsundvierzig Jahre im österreichisch-ungarischen Heere, 1833-1879, 2 zv. (Zürich, 1905), zv. 2, 287. m ed Rusijo in Avstro-Ogrsko v zadnjem času na srečo izboljšali in da zato utrdi­ tev severovzhodne meje ni več potrebna. Ocenil je, da je zavezništvo z Rusijo takorekoč edina in najboljša m ožnost za srečno prihodnost monarhije. H krati je na­ vijal za obsežno utrditev meje s Prusijo, ki je po njegovem mnenju predstavljala največjo grožnjo obstoju avstrijske države.5 0 0 Slovenski časopisi so spisu nadvojvo­ de posvetili nekaj kratkih, avtorjevim tezam naklonjenih notic. Slovenec je še slabo leto po izidu knjižice kot prvo novico »Političnega pregleda« objavil vest, da je bil nadvojvoda, ki je bil poprej zaradi brošure kazensko premeščen k pehoti, imeno­ van za poveljnika nekega topniškega polka. Ob tem so bralce spomnili, da je Ja­ nez Salvator s svojimi zamislimi »dregnil v sršenovo gnjezdo domačih in vnanjih pru- sakov«.5 0 1 V Slovenskem narodu pa so leta 1878 ravno zaradi nadvojvodovih stališč upali, da je njegovo imenovanje za enega izm ed poveljnikov enot, ki naj bi zased­ le Bosno in Hercegovino, za Slovane obetavno.5 0 2 Zaradi podobnega, čeprav pred javnostjo bolj skritega, zavzemanja za sodelo­ vanje z Rusi in zadržanosti glede zavezništva z Nemčijo je nadvojvoda Albrecht, prvi vojak monarhije, v začetku sedem desetih let prišel v konflikt z novim zu­ nanjim m inistrom , grofom Andrâssyjem . Pri tem je Albrechtu nepričakovano sekundiral njegov veliki nasprotnik, minister Kuhn. Še ob koncu leta 1875 je Al­ brecht na obisku v Sankt Peterburgu nagovarjal carja, naj podpre avstrijsko-rusko zavezništvo, ki bi bilo usmerjeno zoper Nemce, vendar ruski vladar ni bil navdušen. Kljub tem u je avstrijski generalštab v začetku leta 1876 pripravil zadnji načrt za napad na Nemčijo.5 0 3 K uhn in nadvojvoda se še vedno nista mogla povsem sprijaz­ niti s spremenjeno politiko zavezništev. Andrâssy, ki je novem bra 1871 zamenjal Friedricha Beusta, je namreč do konca izpeljal preobrat v avstrijski zunanji poli­ tiki. Sklenil je zavezništvo z Nemčijo in pokopal načrte o revanši za leto 1866.5 0 4 Glede na to, da Slovencem rusofilstvo ni bilo tuje, so jim bila stališča nadvojvo­ de zanesljivo nadvse blizu. V Slovencu ob njegovi štiridesetletnici službovanja (leta 1877) niso pozabili poudariti, da nadvojvoda prave rodoljube avstrijske navdaja z zaupanjem, saj je pristaš sporazum a z Rusijo in človek, ki m u zaupa ruski dvor. V 5 0 0 [Janez Salvator, nadvojvoda], Betrachtungen über die Organisation der Oesterreichischen Artille­ rie (Wien, 1875), 51-60. Gl. še: G laise-H orstenau, Das Leben des Generalstabschefs, 176. N advojvoda Janez Salvator (25.11.1852-20./2 1 .7.1890 [izginil]), sin toskanskega velikega vojvo­ de L eopolda II., je v vojsko vstopil 1865, od leta 1867 je služil p ri artileriji. Z aradi brošure je prišel v oster konflikt s cesarjem in nadvojvodo A lbrechtom ter bil kazensko prem eščen. Poz­ neje je sodeloval p ri okupaciji BiH. Liberalno usm erjeni nadvojvoda je veliko (anonim no) publiciral, m ed d rug im je napisal libreto za balet Die Assasinen, in bil m ed po b ud n ik i ter avtorji serije Die österreichisch-ungarische Monarchie im Wort und Bild. Z aradi vm ešavanja v bolgarsko krizo, 1886 je bil kand id at za krono, je izgubil zaupanje dinastije in je leta 1889 zaprosil za o d p u st iz družine. Kot kapitan Johann O rth je leta 1890 izplul proti J. A m eriki, toda že na prvi plovbi je njegova ladja izginila. Österreichisches Biographisches Lexikon 1815-1950, s.v. »O rth Johann«. 5 0 1 Slovenec, 4.1.1876, 2. 5 0 2 Slovenski narod, 27.7.1878, 2. 5 0 3 R othenberg, The Arm y of Francis Joseph, 89, 93, 94. O A lbrechtovem odnosu do Rusije: All- mayer-Beck, Der stumme Reiter, 239-243. 5 0 4 O bširen opis preobrata ima: Lutz, Österreich-Ungarn und die Gründung des Deutschen Reiches, 342-483. Narodu so Albrechta prav tako označili za prijatelja avstrijskih Slovanov in Rusije ter ocenili, da je arm ada, ki ji poveljuje, še polna pravega avstrijskega duha in ni okužena s prusijanskim.5 0 5 Bolj dvomljivo pa je, ali bi se Albrecht strinjal z vsemi oblikami slovenskega navduševanja nad Rusijo. Pravzaprav smo lahko prepričani, da zagotovo ne bi delil navdušenja Slovenskega naroda nad krepitvijo ruske vojske. Veselje nad trimiljonsko rusko arm ado in močno Rusijo, ki bo opora - »če prav le moralična« - avstrijskim Slovanom, gotovo ni krepilo prepričanja v lojalnost Slo­ vencev niti pri Rusiji naklonjenemu H absburžanu.5 0 6 Podobne dvom e so zanesljivo zbujala stališča, ki so v slovenskih časnikih pre­ vladovala po začetku vstaje v Hercegovini in Bosni. Še leto pred njenim začetkom je Slovenec sicer pisal o dom nevnih avstrijskih načrtih za vojno s Turki in pri tem navijal za avstrijsko zasedbo obeh provinc. Dopisnik iz Karlovca je upal, da bo azijaška druhal pregnana iz Evrope, neznani uvodničar pa je bil prepričan, da je potrebno Turkom vrniti za »vse muke, ropanje, morije in požiganja, koje so prestali naši pradedi na slovenskih tleh pred turškimi divjaki«, in da bi Avstrija m orala začeti boj z dušmaninom.5 0 7 Toda ko se je vstaja začela in ko Avstro-Ogrska ni pokazala priča­ kovanega entuziazm a, je v slovenskih časnikih prevladala podpora pripojitvi obeh upornih provinc Srbiji in Črni gori, kar je bilo v popolnem nasprotju z avstrijsko politiko. A k slovenskim pogledom na upor se bom o še vrnili. Pred tem moramo na kratko pogledati razvoj, kije pripeljal do spopadov, in tudi vlogo, ki jo je avstrij­ ska vojska v začetku igrala pri podpihovanju nezadovoljstva bosanskih in herce­ govskih kristjanov. 8.3 Vstaja v Bosni in Hercegovini, Avstrija in Slovenci Glavni vzrok upora krščanskega prebivalstva je bilo socialno nezadovoljstvo, predvsem vse večja obrem enitev km ečkega prebivalstva. Zgodovinar M ilorad Ekmečič je v svoji monografiji o vstaji poudaril, da se je začela kot kmečki upor. Brez vpliva sicer ni bila niti tradicija različnih tajnih srbskih nacionalnih organiza­ cij, a ključni povod so bile težave okrog zakupa desetine.5 0 8 Kljub tem u nikakor ne smemo podceniti deleža avstrijske vojaške ekspanzionistične stranke, ki so jo po­ osebljali Beck, Rodič, Mollinary in pribočnik Franca Jožefa, generalmajor baron Friedrich von Mondel, pri podpihovanju nemira. Mollinary in predvsem Rodič sta bila v stalnem stiku z Beckom, ki je bil takoj obveščen o zaostrovanju položaja čez turško mejo. Od leta 1873 so jo prestopale vse večje skupine krščanskih begun­ cev, kar je zunanjega ministra Andrâssyja prisililo k dopisovanju s turško vlado, vojake po spodbudilo k povečani propagandi v Bosni in Hercegovini. Vanjo je bila vključena predvsem katoliška duhovščina, ki je v Avstriji videla tradicionalnega 5 0 5 Slovenec, 19.4.1877, 3; »Kako Avstrija v tej vojski?«, Slovenski narod, 19.4.1877,1. 5 0 6 »Ruska vojska«, Slovenski narod, 31.1.1874,1. 5 0 7 Slovenec, 18.7.1874, 3; »Na Balkanu se bliska«, Slovenec, 27.8.1874,1. 5 0 8 M ilorad Ekmečič, Ustanak u Bosni : 1875-1878 (Sarajevo, 1960), 11-75. Podrobneje: isti, »Poče- tak bosanskog u stanka 1875 godine«, Godišnjak istoriskog društva Bosne i Hercegovine 6 (1954), 267-305. zaščitnika.5 0 9 Po znam enitem podgoriškem incidentu je Gabrijel Rodič na Dunaj sporočil, da se Č rnogorci pripravljajo na vojno in da slovanski D alm atinci pričakujejo avstrijsko intervencijo. Beck je takoj začel pripravljati dokumentacijo za prem estitev častnikov z ustreznim jezikovnim znanjem in dodatnih enot v Dalmacijo, čeprav je Andrâssy zahteval um iritev strasti. Ob koncu januarja 1875 sta se pod cesarjevim vodstvom sestala vojaški in diplomatski vrh monarhije ter sicer sklenila podpreti turška prizadevanja za um iritev položaja, a hkrati naročila vojakom, naj pripravijo načrte za okupacijo, če Turkom ne bi uspelo in bi se njiho­ va oblast nad obema provincam a zrušila.5 1 0 Med drugim so s tem v zvezi sklenili, da avstrijske konzulate v Bosni in Hercegovini okrepijo z generalštabnimi častniki, ki so dobili nalogo spremljati premike turške vojske in vojaško pripravljenost. Becku, M ondelu in Rodiču to ni zadostovalo in zato so začeli pripravljati cesar­ jev obisk Dalmacije. A nton Mollinary, ki je za načrt zvedel šele pozneje, v svojih spom inih omenja, da so se na njegovo pripom bo o provokativnosti obiska (»Dann brennt'sl«) zarotniki odzvali le s skrivnostno zadovoljnimi nasmeški.5 1 1 Očitno so upali, da bo cesarjevo potovanje prepričalo prebivalce na drugi strani meje, da monarhija stoji za njimi in da je čas prim eren za akcijo. Namera je popolnom a uspela, čeprav cesarjevemu obisku ne sm em o pripisati vseh zaslug za začetek vstaje. Vsekakor se je le dva tedna po vrnitvi Franca Jožefa na Dunaj začel upor v okolici Gabele v zahodni Hercegovini; na začetku se je del vstajnikov boril pod črno-rum enim i zastavami, vzklikali pa so hrvaškemu kralju, Francu Jožefu.5 1 2 Neka­ teri hercegovski župniki so bili v stalnem pisnem stiku z dalm atinskim nam e­ stnikom, generalom Rodičem, in eden izm ed njih m u je nekaj dni po začetku vstaje pisal: »Barjak Austrije pred nama jel« Poleg tega so avstrijski častniki delovali m ed krščanskim prebivalstvom Hercegovine in ga spodbujali k uporu.5 1 3 Vendar je avstrijska zunanja politika ostala previdna. A ndrâssy je pred evropskimi silami želel ohraniti vtis, da je monarhija nevtralna, in pripraviti teren za zasedbo turškega ozemlja z m ednarodnim soglasjem. Skupaj z Rusi so avstro-ogrski politiki srbske­ m u knezu m ed obiskom na Dunaju svetovali, naj se v upor ne vmešava. Poleg tega so sklenili pritisniti na turško vlado in jo prisiliti k reformam, ki naj bi pom i­ rile nem irno prebivalstvo.5 1 4 Beck, Rodič in Mollinary pa znova niso bili pripravljeni čakati na ugodne m ed­ narodne okoliščine, temveč so se lotili različnih podjetij, s katerimi so želeli pospešiti razvoj položaja. Oba lokalna poveljnika sta meje odprla za begunce, saj je Beck 5 0 9 R othenberg, The A rm y of Francis Joseph, 92. 5 1 0 Kos, Die Politik Österreich-Ungarns, 69-97; Lackey, The Rebirth of the Habsburg Army, 62, 63; Suppan, »A ussen- u n d m ilitärpolitische Strategie«, 162-169. V celoti je bil zapisnik konferen­ ce objavljen v: M ilo Vukčevič, »O politici grofa A ndrašija prem a našem n aro d u uoči istočne krize«, Glasnik istoriskog društva u Novom Sadu 6 (1933), 389-398. 5 1 1 M ollinary, Sechsundvierzig Jahre, zv. 2, 281, 282. 5 1 2 D ragutin Pavličevič, »Odjek bosanskog ustanka (1875-1878) u sjevernoj H rvatskoj«, Radovi Instituta za hrvatsku povijest 4 (1974), 129,130; R othenberg, The Arm y of Francis Joseph, 92; Lac­ key, The Rebirth of the Habsburg Arm y, 63, 64. 5 1 3 A ndrija N ikič, »H ercegovački ustan ak u svjetlu novih izvora«, v Medunarodni naučni skup povodom 100-godišnjice ustanka u Bosni i Hercegovini, zv. 2, 324-328 (cit. n a s. 326). 5 1 4 Ekmečič, Ustanak u Bosni, 119-138. upal, da bo finančni pritisk Avstro-Ogrsko spodbudil k posredovanju. Rodič je poleg tega dovolil, da so uporniki prihajali na avstrijsko stran meje, tam počivali in se oskrbovali, čeprav je zaradi zelo očitnega čezmejnega sodelovanja upornikov in prebivalcev dalm atinskega zaledja na Dunaju večkrat protestirala turška vla­ da.5 1 5 Poskrbel je še, da so dobili več tisoč odpisanih avstrijskih pušk in nekaj mi­ lijonov kosov streliva.5 1 6 Fran Suklje je v svojih spom inih omenil pogovor s fran­ coskim prostovoljcem, ki je ljubljanski družbi razlagal, kako so čez mejo podnevi in ob m ižanju avstrijskih uradnikov vozili vozove s strelivom.5 1 7 Podpiranje upor­ nikov se je končalo šele v začetku leta 1876 po Andrâssyjevem posredovanju in direktnem cesarjevem ukazu.5 1 8 Dodati pa je treba, da je bilo nasprotje m ed vojaško stranko in zunanjim ministrstvom manjše, kot se zdi na prvi pogled. Rodič je v avgustu leta 1875 od Andrâssyja dobil navodila, naj prepreči avstrijskim državlja­ nom, ki odhajajo na pomoč upornikom , prehod državne meje in poskrbi, da bodo uporniki, ki se zatečejo na avstrijsko stran, razoroženi in internirani. Hkrati pa je minister naročil, da ni treba preprečiti vseh prehodov meje, temveč le paziti, da se vse skupaj ne bi dogajalo sredi belega dne in v večjih skupinah, saj bi sicer trpel videz nevtralnosti. S tem je generalu dal vedeti, da je važen predvsem vtis, ne pa dejansko stanje. Podobna navodila sta v istem času dobila še general Mollinary in hrvaški ban Ivan M ažuranič.5 1 9 O zakulisnem dogajanju slovenska javnost seveda ni dosti vedela, tako da so Slovenci položaj presojali po stališčih, ki so jih posam ezni akterji javno razglašali. Slovenski časniki, ki so od petdesetih let bolj in bolj spremljali dogodke na Balka­ nu, so se od začetka vstaje postavili na stran vstajnikov. Razvoj dogodkov so b u d ­ no spremljali in sprva kljub naklonjenosti upornikom dvom ili v njihov uspeh. Zaradi tega so kritično ocenjevali ravnanje Srbije in Črne gore, ki bi po mnenju slovenskih časnikarjev morali podpreti upornike ter zagotoviti zmago nad Turki. Podobne pripom be so namenjali tudi Rusiji, ki naj bi bila ravno tako premalo naklonjena upornikom . Razumljivo je torej, da Slovenci niso kazali razum evanja za avstrijsko nevtral­ nost. Vrstili so se pozivi k aktivni podpori krščanskim vstajnikom v Bosni in H er­ cegovini, saj je bila prikrita pom oč s strani Rodica in Mollinaryja večini neznana. Glavna tarča polem ik so bili dom nevni ali resnični turkofili - vladajoči liberalci in M adžari z Gyulo Andrâssyjem na čelu. Nenaklonjeno so bili sprejeti vsi poskusi avstrijske diplomacije, da bi od Turkov izsilila reforme. Večina je v začetnem 5 1 5 Julije G rabovac, Dalmacija u oslobodilačkom pokretu hercegovačko-bosanske raje (1875-1878), Bi­ blioteka znanstvenih djela, 51, ur. Ivan M imica (Split, 1991), 47-73 in passim . 5 1 6 Lackey, The Rebirth of the Habsburg Arm y, 65; R othenberg, The Arm y of Francis Joseph, 93. 5 1 7 šuklje, Iz mojih spominov, zv. 1,108,109. 5 1 8 H orst H aselsteiner, »A ndrassys Pazifizierungsversuch im F eb ru ar/M ärz 1876«, v Medunarodni naučni skup povodom 100-godišnjice ustanka u Bosni i Hercegovini, zv. 1, 187-201 (ponatis v: H aselsteiner, Bosnien-Hercegovina, 31^18). V članku so v celoti objavljena A ndrâssyjeva navo­ dila R odiču in M ollinaryju iz leta 1876. 5 1 9 Ekmečič, Ustanak u Bosni, 121,122; Pavličevič, »Odjek bosanskog ustanka«, 162 (o M ollinaryju in M ažuraniču). A ndrâssyjevo navodilo, d a izvoza orožja čez mejo n i potrebno preprečiti, tem več je treb a le paziti, d a ne b od o iz d an i u trezn i papirji, citira: G rabovac, Dalmacija u oslobodilačkom pokretu, 72 (v op. 20). obdobju vstaje podpirala zlasti priključitev obeh provinc Srbiji in Črni gori.5 2 0 Kot je že pred desetletji ugotovil Vasilij Melik, so na oblikovanje slovenskih stališč vplivali tradicija protiturških bojev, domača politična situacija, slovansko navdušenje, predvsem pa občutek, da se na balkanskih bojiščih odloča tudi o slovenski usodi.5 2 1 Cislajtanske oblasti so razvoj položaja na Slovenskem spremljale z veliko zaskrb­ ljenostjo in večkrat posegle po (sicer relativno blagih) represivnih ukrepih. Zlasti so bili na udaru časniki, saj je bilo zaplenjenih precej člankov, urednik Slovenskega naroda, Josip Jurčič, pa se je znašel celo pred sodiščem.5 2 2 Kranjsko deželno pred­ sedstvo je prepovedalo zbiranje prispevkov za vstajnike, kar pa pošiljanja denarja, obleke, obutve in sanitetnega materiala ni ustavilo. Pozneje, čez nekaj mesecev, je predsedstvo svojo prepoved um aknilo in v Ljubljani je bil oblikovan podporni odbor. Prispevke za upornike so zbirali še v drugih slovenskih krajih in odbor je bil ustanovljen tudi v Trstu.5 2 3 Za nas je zlasti zanimivo pošiljanje prostovoljcev ter vojaškega materiala, česar so se ravno tako lotili nekateri Slovenci. Pomem bni predstavniki liberalnega tabo­ ra - predvsem Josip Jurčič in Josip Vošnjak - so bili v stiku z odbori na Hrvaškem in so prek Zagreba in Trsta v Bosno oziroma Hercegovino pošiljali Slovence in druge, ki so se odšli bojevat na strani upornikov. Prek Zagreba so v severno Bosno skrivaj poslali tudi nekaj sodov sm odnika in kosov orožja.5 2 4 Slovenska podpora nikakor ni bila nepom em bna, saj je bila vstaja v Bosni, ki se ni nikoli razm ahnila tako kot v Hercegovini, usodno odvisna od pomoči, ki je prihajala čez mejo.5 2 5 Pri tem so bili sicer zlasti dejavni Hrvati in hrvaški Srbi, a slovensko sodelovanje je bilo gotovo dobrodošlo. Nenazadnje je bil Miroslav Hubmajer, naj znamenitejši slovenski prostovoljec, nekaj mesecev celo poveljnik vseh vstajniških sil v severni Bosni. N a shodu v Jamnici je bil za poveljnika imenovan, ko je prem agal protikan­ didata, poznejšega srbskega in jugoslovanskega kralja Petra Karadjordjeviča.5 2 6 Na različnih bojiščih se je borilo še nekaj deset slovenskih prostovoljcev, v uporu pa je m ed drugim i sodeloval že omenjeni Jan Zdenëk Veselÿ, nekdanji telovadni učitelj Ljubljanskega Sokola.5 2 7 Posam ezniki so pozneje pisali celo o nekakšnih poskusih organiziranja posebne slovenske enote, ki naj bi jo Slovenci poslali v 5 2 0 Lukovič, Stališče Slovencev do vstaje v Hercegovini in Bosni, 20-109. 5 2 1 Vasilij M elik, »Sprem em be n a Slovenskem in v C islitvaniji v zvezi z dogodki n a Balkanu«, v Medunarodni naučni skup povodom 100-godišnjice ustanka u Bosni i Hercegovini, zv. 2, 56. 5 2 2 Lukovič, Stališče Slovencev do vstaje v Hercegovini in Bosni, 84-92. 5 2 3 Lukovič, Stališče Slovencev do vstaje v Hercegovini in Bosni, 123-145. 5 2 4 Lukovič, Stališče Slovencev do vstaje v Hercegovini in Bosni, 140-143, 146-154; Vošnjak, Moji spomini, 508-512. 5 2 5 Pavličevič, »Odjek bosanskog ustanka«, 123. 5 2 6 O H ubm ajerju in njegovem bojevanju v H ercegovini, Bosni in pozneje Srbiji: Lukovič, Stališče Slovencev do vstaje v Hercegovini in Bosni, 154-168,184-203, 219-222 in passim ; Ekmečič, Usta- nak u Bosni, 154-163. M iroslav H ubm ajer (3.1.1851-1.3.1910) se je rodil v Ljubljani, kjer se je izučil za stavca. Poz­ neje je služboval v tujini in p red odhodom v H ercegovino p ri Narodni tiskarni. Vojaške izkušnje si je pridobil pri avstrijskem topništvu, v H ercegovini in nato v Bosni p a se je uveljavil kot uspešen in p o gum en poveljnik. Sodeloval je tu d i v srbsko-turški vojni. Slovenski biografski leksikon, s.v. »H ubm ajer M iroslav«. 5 2 7 Slovenski biografski leksikon, s.v. »Veselÿ Jan Zdenëk«. Hercegovino. Čeprav bi bila takšna poteza za nas silno zanimiva, se zdi, da je imel Petko Lukovič prav, ko je ugotovil, da je šlo le za podtikanje glasila ljubljanskih ustavovercev.5 2 8 Slovenci so navsezadnje živeli v pokrajinah, kjer politične oblasti vstajnikom in njihovim pomočnikom od vsega začetka niso bile posebno naklo­ njene. Podoben podvig bi bil morebiti mogoč v navezi z vojaško stranko, a njeni predstavniki so delovali drugje. Poleg tega so organiziranje podobnih formacij v najboljšem prim eru tolerirali (vsaj do začetka leta 1876), niso pa ga aktivno spod­ bujali. Vsekakor m oram dopustiti možnost, da so vojaki vedeli za slovensko ile­ galno delovanje in da so ga dobrohotno dovoljevali, kar si glede na zapisano lahko predstavljam , a v arhivih s tem v zvezi zaenkrat nisem odkril ničesar. Zato je pre­ cej verjetneje, da so bili Slovenci in njihovi sodi sm odnika premalo pom em ben dejavnik, da bi ga vojaška stranka v svojih kalkulacijah resno upoštevala. Zagotovo pa so m ožnosti sodelovanja za nekaj časa izginile, ko je junija 1876 v vojno s Turki vstopila Srbija in so se Slovenci večinoma, čeprav včasih nekoliko m ed vrsticami, postavili na njeno stran. Ob tem je predvsem Slovenski narod zopet nekajkrat zagovarjal srbsko priključitev upornih provinc. Poleg tega je Josip Vošnjak novem bra 1876 taisto m ožnost zagovarjal v dunajskem parlam entu, čeprav ni nasprotoval niti avstrijski zasedbi, ki pa bi m orala biti rezultat sporazum a z Ru­ sijo.5 2 9 Z navduševanjem nad Srbijo in zlasti z navijanjem za srbsko zasedbo Bos­ ne in Hercegovine so se Slovenci, kar se tiče avstrijske vojske in zunanje politike, znašli na napačnem bregu. Uresničitev takšnega scenarija je nam reč za uradno Avstrijo predstavljala najslabšo možnost. Zaradi tega so generali že pred srbsko- čm ogorsko napovedjo vojne začeli na turško mejo premeščati enote, ki naj bi za­ ustavile Srbe in Črnogorce v prim eru njihovega prodora v Bosno.5 3 0 Am pak vojna m ed kneževinam a in Turčijo se je odvila v nasprotju z večinskimi pričakovanji. Turška vojska je prem agala Srbe in jih do novem bra prisilila v sklenitev premirja, ki m u je sledil podpis m iru v februarju leta 1877. Srbski poraz in rusko-avstrijski dogovor o razdelitvi interesnih območij na Balkanu (Reichstadt, 8.7.1876) sta močno spremenila slovenske poglede na prihod­ nost Bosne in Hercegovine. Delna ali popolna avstrijska zasedba obeh pokrajin je znova pridobila veliko pristašev. Pri tem so v katoliškem taboru našli tudi verske argum ente za avstrijsko akcijo. Ugibali so, da so mohamedanski Slovani bolj kakor Srbiji naklonjeni Avstriji, in upali, da bodo opustili svojo krivo vero ter prestopili v katolicizem.5 3 1 Nasploh se je v časnikih pojavila vrsta različnih, bolj ali manj stvar­ nih mnenj. Neznani pisec je zagovarjal celo priključitev vsega balkanskega pol­ otoka z izjemo Peloponeza. V prid svoji tezi je navedel kup gospodarskih, strateških 5 2 8 Lukovič, Stališče Slovencev do vstaje v Hercegovini in Bosni, 156,157. 5 2 9 Vošnjak sicer v spom inih pravi, d a so Slovenci v d ržavnem zboru p o d p rli avstrijsko zasedbo in da je on sam v nekem govoru zaradi tega napadel zunanjega m inistra. V resnici je A ndrâs- syja napad el leta 1878, ko je ta zahteval znam enitih 60 milijonov fl., ki naj bi služili, kar je bilo kljub splošni utem eljitvi povsem jasno, za priprave na m orebitni spo p ad z Rusi. Vošnjak in H erm an sta v svojih odm evnih govorih tem u nasprotovala, prvi je zunanjo politiko označil za pustolovsko in cigansko. Vošnjak, Moji spomini, 508; Vasilij M elik, »Josip Vošnjak in njegovi spom ini«, prav tam , 656, 657. 5 3 0 Lackey, The Rebirth of the Habsburg Arm y, 67. 5 3 1 »Zasedenje Bosne«, Slovenec, 12.3.1878,1. in narodnostnih argumentov; mednje je sodila okrepitev vojaške moči monarhije, ki bi pridobila vztrajne in pogumne Bosance, Hercegovce in Srbe ter nezaslišano hrabre črnogorske sokole.5 3 2 Hkrati z razmišljanji o avstrijski zasedbi Bosne in Hercegovine so se začele pojavljali zamisli o priključitvi novih pridobitev Hrvaški. Nekateri so idejo do­ polnili z oblikovanjem ilirske enote monarhije, ki naj bi ji poleg povečane Hrvaške in Dalmacije pripadle tudi slovenske dežele, pozneje pa še srbska kneževina.5 3 3 Podobni predlogi so se pojavljali na Hrvaškem, kjer je narodnjaški politik Josip Miškatovič razmišljal o federalizaciji monarhije. Po njegovem predlogu naj bi južno­ slovanska in druge enote dobile takšno avtonom ijo, kot jo je do tedaj imela Hrvaška.5 3 4 To bi m ed drugim pomenilo, da bi imele vse federalne enote napol samostojno dom obranstvo z lastnim poveljevalnim jezikom. Zanimivo je, da se je v enem izm ed slovenskih pisanj leta 1877 mimogrede pojavila takšna misel. Neznani Slovenčev pisec je v članku »Vedno ista pesem« polemiziral s Schulzeitung in pri tem dokazoval, da učenje nemščine za Slovence ni neogibna potreba. M ed drugim je zavrnil nujnost znanja nemškega jezika zara­ di služenja vojske, saj naj bi ob federalistični preureditvi monarhije ne bilo več sam oum evno, da bo »nemški [poveljevalni] jezik tudi še mogoč pri vseh različnih polkih«.5 3 5 Mislim, da bi citirano lahko razum eli kot napoved razdelitve vojske na federalne oziroma narodne enote. Vendar je hkrati res, da je v tem prim eru šlo za polemično misel in ne za izdelan koncept ali celo politično program sko zahtevo. Omembo si zasluži zlasti kot potrditev teze, da je bila zamisel nekakšne delne slovenske (ali m orda že ilirske, jugoslovanske) vojske m nogokrat prisotna v razmišljanjih o slovenski enoti v monarhiji. Ne vedno, nikoli na prvem mestu, a pogosto nekje v ozadju. Navedeni stavek lahko torej zaenkrat postavim na konec (silno zavite) črte Toman-dunajski program-Južni Sokol. V vseh teh prim erih so se namreč z različno intenzivnostjo in jasnostjo pojavljale ideje ter celo zahteve po slovenskem poveljevalnem (!) jeziku ali slovenskem dom obranstvu. Seveda so si omenjeni dogodki le sledili v časovnem zaporedju, nikakor pa niso predstavljali program ske kontinuitete. Njihova vsebina je bila podobna, a so imeli različne avtorje, različen pom en in različen odmev. M orda so bila podobna razmišljanja tudi v ozadju člančiča, ki ga je nekako v istem času objavil Slovenski narod. V njem je graški dopisnik poročal o velikem številu zavednih Slovencev, ki naj bi jih srečal v kadetnicah. Ob tem je dodal, da bodo zaradi tega slovenski polki in bataljoni v kratkem imeli dovolj zavednih 5 3 2 Kr, »N aši avstrijski interesi na jugu«, Slovenski narod, 2.2.1878,1, 2. 5 3 3 Lukovič, Stališče Slovencev do vstaje v Hercegovini in Bosni, 265-282, 297-300; Vasilij Melik, »Slovenska politika v drugi polovici sedem desetih let 19. stoletja«, Zgodovinski časopis 28 (1974), 276. Sicer m enim , d a je Lukoviceva interpretacija slovenskih časnikov včasih m alce d rzna in d a je v posam eznih p rim erih videl nekoliko več južnoslovanskega navdušenja, kot ga iz citi­ ranih člankov razberem sam . N edvom no p a je njegovo delo še vedno izredno uporabno in koristno. 5 3 4 Vera Ciliga, »Prilog poznavanju hrvatsko-slovenskih odnosa potkraj šezdesetih godina XIX stolječa«, Historijski zbornik 23-24 (1970-71), 115. 5 3 5 »Vedno ista pesem «, Slovenec, 6.2.1877, 2. slovenskih častnikov.5 3 6 Čeprav torej ni izrecno govoril o slovenskem dom obran­ stvu, je pisec očitno želel, da bi imele enote, v katerih je bila večina vojakov Slo­ vencev, slovenske častnike. Tako bi se oblikovali povsem slovenski polki in ba­ taljoni ter posledično (ne glede na formalno ureditev) slovenski kontingent skup­ ne vojske. Možno pa je tudi, da avtor ni imel takšnih ambicij, temveč je želel le opozoriti na praktične prednosti povečanega deleža slovenskih častnikov. Ti so bili pač najbolje usposobljeni za slovensko urjenje domačih nabornikov. Druga interpretacija se mi zdi celo verjetnejša, čeprav je prva s stališča moje raziskave nedvom no navidezno privlačnejša. A želim se izogniti preveč sugestiv­ nem u razlaganju virov in nereflektiranem u iskanju zamisli o slovenski vojski. Potrebno je nam reč znova poudariti, da sicer viri po moje nedvom no kažejo vztraj­ no prisotnost takšnih idej v času po uvedbi dualizm a, vendar hkrati prav tako pričajo o njihovi istočasni odsotnosti pri velikem delu javnosti. Zaradi iskrenega prepričanja ali zaradi političnega prilagajanja trenutnim danostim so mnogi Slo­ venci v svojih razmišljanjih o želeni organizaciji države vojaške kompetence brez debate prepuščali centru. Lep sočasen prim er je serija člankov o federalni preure­ ditvi avstrijske monarhije; izhajali so leta 1875 v goriški Soči. V njih je avtor ute­ meljeval potrebo po federalizaciji države in predstavil svoje videnje tako preu­ rejene Avstrije. Precej natančno je m ed osrednjo vlado in posam ezne enote razde­ lil pristojnosti, pri tem poudarjal slabe strani centralizacije, a vendar brez pom is­ lekov zatrdil, da bo država še naprej potrebovala močno centralno oblast. Njej bi m oralo biti podrejeno tudi celotno vojaštvo.5 3 7 Navedeni prim er jasno kaže, da o slovenskem dom obranstvu še zdaleč niso razmišljali vsi slovenski federalisti. Tako kot so se v obravnavanem obdobju ved­ no znova pojavljala razmišljanja o njem, so se vztrajno kazala tudi prepričanja o potrebnosti ene in enotne avstrijske armade. Stališča so se gibala v razponu od povsem enotnih oboroženih sil do lastnega dom obranstva, m edtem ko so na pov­ sem avtonom no slovensko vojsko najbrž mislili le zelo redki. Zanim iva in poved­ na je seveda prim erjava z M adžari, pri katerih so zahteve večinoma segale od ogrskega dom obranstva, ki so ga že imeli, do popolne m adžarske vojske v okviru avstro-ogrskih oboroženih sil, marsikdaj pa še dlje. A m pak čas je, da zaključim izlet in se vrnem k obravnavanju odm evov na bosansko-hercegovske boje. M edtem ko so se razmišljanja o položaju Slovencev v vojski pojavljala le kot osamljeni prebliski, zasledimo v slovenskih časnikih v letih 1875-78 ogromno zelo bojevitega pisanja o vojni in vojskovanju. Nekateri so v vojni proti Turkom in v zavezništvu z Rusi videli celo nekakšno univerzalno zdravilo. Slovenec, ki je prednjačil v bojevitosti, je v avgustu in septem bru leta 1877 na prvih straneh 5 3 6 »Iz G radca«, Slovenski narod, 1.5.1878, 3, 4. Isti avtor je dobro leto prej objavil dolg poziv Slovencem , naj se odločijo za vpis v kadetnice in častniški poklic ter tako povečajo število n arodno zavednih častnikov. M iljutin, »K adetske šole in Slovenci«, Slovenski narod, 27.3.1877, 1, 2. 5 3 7 »Zato pa se ima centralni oblasti pustiti le toliko moči, kolikor je treba, da more izvrševati svoje potrebe in uzvišeno nalogo. Glede na to mora se oblasti v središči pustiti vse vojaštvo na suhem in po morju, kakor je zdaj v rokah našega cesarja in skupnega zastopa.« »Federalizem s posebnim ozirom na Avstrijo«, Soča : Glasilo slovenskega političnega društva goriškega za brambo narodnih pravic, 16.12.1875, 1, 2. objavljal članek v nadaljevanjih z naslovom »Poguben mir«. V njem je neznani avtor zatrdil, da je sedanji m ir največja nesreča Slovencev in Avstrije, saj je »podo­ ben stoječi vodi, v kateri se zaredi vsake vrste golazen in nesnaga«. Ugotovil je, da si vsi želijo spremem b, četudi bi jih prinesla vojna, in dodal, da bo prav ta bistveno izboljšala položaj zaničevanih in stiskanih narodov. Želeni spopad je pisec videl na jugu in pričakoval je, da bo Avstrija stopila na rusko stran ter se spopadla z ljutim Turkom, sovražnikom »vsakega naroda, vsake kulture sploh« .® 3 8 Omenjeni spis še zdaleč ni bil edini svoje vrste. V časnikih je, kot sem že večkrat omenil, vladalo precejšnje vojno navdušenje. Prav tako so mnogi pričakovali, da bosta vojna oziroma priključitev Bosne in Hercegovine prinesli ugoden notranje­ političen preobrat. Skrajno sovražen odnos do Turkov seveda tudi ni bil redek. Že Vasilij Melik je ugotovil, daje bilo v slovenskih razglabljanjih o položaju na Balka­ nu mnogo naivnih, površnih, nestrpnih in, kot je zapisal, »celo genocidnih idej.«5 3 9 Članek, ki sem ga izbral za primer, je posebno zanimiv zaradi izrazitega slavljenja vojne. Poglavitni razlog za takšno pisanje je bilo gotovo navdušenje nad bojem balkanskih in ruskih bratrancev. Občutek povezanosti, ki se je tudi sicer kazal v različnih oblikah panslovanskega čustvovanja, je v letih 1875-1878 Slovence prepričal, da so se trdno postavili na stran balkanskih Slovanov. Na to je pomembno vplivalo še upanje, da se na jugovzhodu odloča o slovenski prihodnosti. Vendar se po moje v članku kaže tudi misel, da je vojna koristna že sama po sebi. »Pogu­ ben mir« je na prim er poln stavkov, ki jo primerjajo z naravnim i silami in ji pripi­ sujejo zdravilno moč. Vojna je »ploha, ki bo razprala usmradeno stoječo vodo«, je voda ali dež, ki »prežene smrad in vstanovi novo življenje«. Prav tako je nevihta ali hudo vreme, ki s seboj m orda prinese poplave, vetrolom in strele, toda po nevihti »vročina neha, narava oživi ..., in kužne bolezni nehajo«. Mir pa je gnil in v m irnem času se je marsikaj usmradilo.5 4 0 V članku »Občudujte junaštvo!«, ki ga je na prvi strani ravno tako objavil Slo­ venec, je bil poudarek na poveličevanju moči in pogum a. Anonimni avtor, ki ga je spodbudila neka bitka hercegovskih upornikov s Turki, je bralce spomnil, da je razvoj orožja in vojskovanja osebni pogum napravil skoraj nepotreben in da je viteško junaštvo postalo redko. Toda Hercegovci so v bitki ob Dugi pokazali spar- tansko junaštvo. Zlasti so se izkazali v boju s hladnim orožjem, z nožem, handžarom, kjer odločata »neprestrašenost, telesna moč in pogum.« N a koncu obsežnega članka je pisec sklenil, da je treba deželo junakov vzeti gnili Turčiji, iz katere puhti smrad, ter jo prepustiti »junakom, ki bodo rodili zopet junakeZ « 5 4 1 Brez dvom a je bilo piščevo razmišljanje pod velikim vplivom slovanskega čustvovanja, am pak spregledati ne moremo niti splošnega občudovanja bojevnikov, ki bodo z vojno očistili domovino 5 3 8 »Poguben mir«, Slovenec, 21.8.1877,1, 2; 23.8.1877,1; 25.8.1877,1, 2; 1.9.1877,1, 2; 6.9.1877, 2, 3; 11.9.1877, 1, 2; 15.9.1877, 1, 2. Z aradi d veh člankov iz serije (6.9. in 15.9.) je bil Slovenec zaplenjen. 5 3 9 Vasilij M elik, »O dm ev dogodkov ob okupaciji Bosne in H ercegovine 1878. na Slovenskem«, v Naučni skup Otpor austrougarskoj okupaciji 1878. godine u Bosni i Hercegovini, ur. M ilorad Ekmečič, A kadem ija nauka i um jetnosti Bosne i H ercegovine : Posebna izdanja, 43 (Sarajevo, 1979), 245. 5 4 0 »Poguben mir«, Slovenec, 21.8.1877,1; 23.8.1877,1; 6.9.1877, 2. 5 4 1 »O bčudujte junaštvo!«, Slovenec, 9.5.1876, 1, 2. gnilobe in sm radu. Najbolj izrazito se je načelno vojno navdušenje izkazalo v krat­ kem člančiču, ki ga je objavil Slovenec ob sm rti znanega ameriškega lingvista, p u ­ blicista in m irovnika Elihuja Burritta (1810-1879), torej v kontekstu, ki s spopadi na Balkanu ni imel nobene povezave. Pokojnega so predstavili kot velikega zago­ vornika svetovnega miru, ki pa je nedosegljiv cilj. Nasprotno, so menili pri Sloven­ cu, vojna je celo zaželena, saj brez nje ne bi bilo napredka! Svojo misel pa so pod­ krepili z naslednjim prim erom iz zgodovine: Kitajci ...so zaostali, ker so bili brez vojske, vsmradila se je vsa njih kultura, kakor stoječa voda. Po vojski se občna nravnost sčisti, kakor zrak po nevihti. Vojska ohrani narode čvrste, pogumne, odkritosrčne; dolg mir pa jih pomehkuži.5 4 2 Opozoriti m oram , da se razmišljanja te vrste v prejšnjih letih v slovenski p u ­ blicistiki skoraj niso pojavljala. N asprotno, zaznati je bilo mogoče zadržanost do vojske in vojskovanja ter zaskrbljenost za mir, ki - kakor priča na prim er dopis iz Ljubljane iz maja 1878 - ni povsem izginila niti v času vojne na Balkanu.5 4 3 Med redke, bojevitejše izjeme je sodil Veselÿjev, tudi sicer izstopajoči, Južni Sokol (gl. poglavje 6.4), ki je že v uvodnem program skem članku pisal o močnih in šibkih, o boju in borcih.5 4 4 Zdi se mi, da je bila večja pogostost pozitivnega ocenjevanja vojne in junakov delom a povezana s prodorom nekakšnega socialnega darviniz­ m a m ed Slovence. Zelo jasno so se takšna prepričanja kazala v Slovenčevem uvod­ niku »Kako je z vojsko?«, kjer je kom entator obžaloval neodločnost Evrope, ki ne posreduje v prid balkanskih kristjanov. Sklenil je, da se je Evropa postarala in spridila ter je obsojena na propad, saj nim a več odločnosti, ki jo je kazala še v času križarskih vojn.5 4 5 Obenem je jasno, da sta bili politična situacija na Balkanu in v dom ovini gotovo poglavitni razlog za vojno navdušenje. Toda sedaj na kratko skočimo še na Primorsko in nato dokončajmo začeto balkansko zgodbo. 8.4 Vmesna epizoda: bojeviti Primorci ali Slovenija kot protiitalijanska vojna krajina V letu 1877 so dom neve o tem, da bi priključitev Bosne in Hercegovine utegni­ la povzročiti reformo avstrijske države, spodbudile tudi obuditev program a ze­ dinjene Slovenije. V tem okviru so zlasti na Primorskem mnogi poudarjali pom en te enote za obrambo Avstrije pred Italijo, kar seveda sodi v okvir naše teme. Takšne ideje nikakor niso bile nove. Tu in tam so jih Slovenci pa tudi dunajski listi omenjali že takoj po vojni z Italijo leta 1866 in v času taborskega gibanja. Takrat so Slovenci kot dokaz svoje prim ernosti za varovanje meje m ed drugim navajali občinske 5 4 2 »+ Elihu B urritt«, Slovenec, 13.3.1879, 4. 5 4 3 V članku se znova om enja zam isel o vseevropski federalni republiki, katere privrženec naj bi bil »menda tudi Garibaldi«. G lede na to gre verjetno za ideje ženevske Mednarodne lige za mir in svobodo (gl. poglavje 6.4). Pisec jih oceni kot dolgoročne, v en dar klub tem u izvedljive. »Iz Ljubljane«, Slovenec, 18.5.1878, 2, 3. 5 4 4 »Naš program «, Južni Sokol, 13.8.1871,1. 5 4 5 »Kako je z vojsko?«, Slovenec, 6.2.1877,1. straže, ki so bile na Goriškem organizirane tik pred vojno in so štele nekaj tisoč mož.5 4 6 In ko sta Luka Svetec in Valentin Zarnik neuspešno sestavljala resolucijo za zedinjeno Slovenijo, ki naj bi jo sprejel kranjski deželni zbor, je Zarnik m enda na vsak način želel v utemeljitev pritakniti stavek: »Slovenija bode jez vedno rastočemu italijanizmu.«5 4 7 Avstrijske oblasti so bile za slovenske pobude seveda dojemljive zlasti, ko je bil položaj napet. Nazadnje so se podobne zamisli pojavile m ed 1. svetovno voj­ no, ko se je vojaški vrh po vstopu Italije v vojno na strani antante igral z mislijo o ustanovitvi nekakšne slovenske vojne krajine, ki naj bi predstavljala protiutež M adžarom in obrambni okop proti Italijanom. Toda nasprotovanje nekaterih Slo­ vencem nenaklonjenih vojakov je poskrbelo za neuspešen zaključek te epizode.5 4 8 V letih 1876, 1877, 1878 in pozneje so tržaški in goriški Slovenci na različne načine razglašali svojo zvestobo Avstriji ter nasprotovanje iredentističnim sim pa­ tijam in ambicijam dela tamkajšnjih Italijanov. Takšno ravnanje je bilo reakcija na govorice o neposredni vojni nevarnosti na jugozahodni meji Avstro-Ogrske. Že oktobra 1876 je dopisnik Slovenca v poročilu o obisku generala Kuhna v Gorici in o govoricah o utrjevanju meje zapisal, da bi bila najboljša obramba - »najboljši in najtrdniši živi nasip« - ustanovitev združene Slovenije.5 4 9 Vendar so bila časnikar­ ska opozorila na lojalnost Slovencev in nevarnost iredentizm a sprva slabo sprejeta. Leta 1876 je bil zaplenjen uvodnik Edinosti, ki je govoril o Sloveniji kot živem jezu zoper Italijo.5 5 0 Enaka usoda je še avgusta 1877 doletela uvodni članek, v katerem je avtor kritiziral avstrijsko politiko do Slovencev ter zopet priporočal gradnjo jezu zoper Italijo - ustanovitev združene Slovenije.5 5 1 Sčasoma pa se je odnos vla­ de spremenil. N ovem bra 1877 je tržaški deželni nam estnik delegaciji društva Edi­ nost, ki je prišla protestirat zoper iredentistične demonstracije v Italiji in izrazit slovensko lojalnost, zagotovil, da vlada to ceni.5 5 2 V začetku leta 1878 je Slovenski narod že poročal o cesarjevi zahvali za izjavo in njegovi pohvali zvestih Slovencev. Hkrati je deželni nam estnik vladi priporočil, naj jih podpre in uporabi kot proti­ utež Italijanom.5 5 3 Ko so se v javnosti pojavili dom nevni načrti za prestavitev ita- lijansko-avstrijske meje na Sočo, so oblasti organizirale podpisovanje izjav zve­ stobe m ed prizadetim slovenskim prebivalstvom. Poleg tega so dovolile tabore, katerih osrednje sporočilo je bilo ravno nasprotovanje italijanskim ozemeljskim 5 4 6 Andrej G abršček, Goriški Slovenci : Narodne, kulturne, politične in gospodarske črtice, zv. 1, Od leta 1830 do 1900 (Ljubljana, 1932), 87-130 passim . 5 4 7 Fran Levstik, »O šentpetrski zaupnici g. dr. Zarniku«, v Zbrano delo, zv. 9,159. 5 4 8 W alter Lukan, »Zur Biographie von Janez Evangelist K rek (1865-1917)«, doktorska diserta­ cija, 2 zv. (U niversität Wien, 1984), zv. 1,201-203; Janko Pleterski, Dr. Ivan Šušteršič, 1863-1925 : Pot prvaka slovenskega političnega katolicizma (Ljubljana, 1998), 336-342; Rok Stergar, »Politična dejavnost avstro-ogrske arm ade n a Slovenskem m ed 1. svetovno vojno : poskus pregleda«, (v tisku). 5 4 9 »Iz goriške okolice«, Slovenec, 19.10.1876, 3. 5 5 0 »Slovani in vlada v Trstu«, Edinost, 28.10.1876,1 (zaplenjeno). 5 5 1 »Avstrija, zakaj nisi zidala v suši jeza?«, Edinost, 11.8.1877,1. 5 5 2 »Poročilo«, Edinost, 24.11.1877, 3. 5 5 3 »Cesarjeva pohvala Slovencev«, Slovenski narod, 3.1.1878, 2; Branko M arušič, »Taborsko gi­ banje na Prim orskem «, v Primorski čas pretekli : Prispevki za zgodovino Primorske (Koper, 1985), 89. željam, m ed nastopajočimi pa so bili tudi visoki državni uradniki, ki so Sloven­ cem marsikaj obljubljali.5 5 4 Na treh taborih, ki so že z okrasjem oznanjali sloven­ sko avstrijstvo, je vladalo zelo bojevito razpoloženje. V Kojskem so celo streljali z možnarji, obrnjenimi seveda proti pogoltnej Italiji.5 5 5 V časnikarskih razpravah so obram bo Avstrije pred sosedi navajali kot glavni razlog za ustanovitev združene Slovenije. Uvodničar Edinosti je novo deželo pri­ merjal z Vojno krajino, Slovence pa s Krajišniki.5 5 6 Tržaški dopisnik Slovenskega naroda je menil, da bi bila slovenska kronovina živa trdnjava, goriški dopisnik tega lista je vlado pozival, naj podpre zveste Slovence, ter zagotavljal: »Orožja nam dajte, pa naše svete narodne pravice, in stali bomo kot tisočletni hrast, braneči svojo in naših skupno domovino!«5 5 7 Pesniško razpoloženi dopisnik iz Skednja pa je fantazi­ ral o braniteljih dom ovine in pozival Primorce, naj prežijo »kakor urni in čili Crno- gorac« ter m orebitne napadalce neusmiljeno napadejo. »Koj naj puška trešči njega, telo njegovo naj se povalja v prah i meso naj služi nebesinjim [sic] orlom v jed«, je sklenil krvoločni pisec.5 5 8 Tržaška Edinost je ob tem spom nila še na leta 1868 razpuščeni tržaški okoliški bataljon ter zagotovila, da so zato tržaški Slovenci sicer brez orožja, vendar še vedno izurjeni in pripravljeni. Poleg tega je pisec zagrozil, da bodo Slovenci slejkoprej zahtevali vrnitev Beneške Slovenije.5 5 9 V nadaljevanju je bojevito razpoloženje botrovalo konkretni pobudi, da bi Pri­ morci ustanovili slavjansko zvezo deželnih strelcev, ki bi skrbela za urjenje tamkaj­ šnjega prebivalstva v streljanju. S tem bi Slovence usposobili za pom oč arm adi v prim eru vojne in zagotovili pravšen sprejem Italijanov.5 6 0 Nekakšne zam etke ideje o organizaciji paravojaškega urjenja sicer srečamo že v članku Edinosti iz marca 1877. Tedaj je pisec hvalil krepitev slovanstva m ed vojaštvom in predlagal uved­ bo vojaškega urjenja slovenskih mladeničev.5 6 1 V istem časniku so se leto in pol kasneje pridružili strelski pobudi. Obžalovali so ukinitev okoliškega bataljona, ki bi s tržaškim i iredentisti hitro opravil, ter prepoved Primorskega Sokola, ki bi uril dobre vojnike in hrabre boritelje. Predlagali so, naj bi strelska društva nekako nado­ mestila obe organizaciji.5 6 2 Kljub silnem u navdušenju pa za nas tako zanimiva zamisel ni bila uresničena, čeprav je še dalje imela nekaj zagovornikov. Nek časnikar je oktobra leta 1878 obžaloval, da strelska organizacija ni bila ustanovljena, ter 5 5 4 Kratko: M arušič, »Taborsko gibanje na Prim orskem «, 89-91; Melik, »Sprem embe na Sloven­ skem in v Cislitvaniji«, 59; isti, »Slovenska politika v d ru g i polovici sedem desetih let 19. stoletja«, 276, 277. Zelo izčrpno pa: Petko Lukovič, »Borba Slovenaca za ujedinjenu Sloveniju na izm aku velike krize na istoku od m arta do novem bra 1878. i njen odjek kod srpskog naro­ d a u kneževini Srbiji i Vojvodini«, Zgodovinski časopis 34 (1980), 175-213. 5 5 5 T. F., »Iz Gorice«, Slovenski narod, 4.4.1878, 2, 3. 5 5 6 »K dor je m oder, v suši zida jez«, Edinost, 12.10.1878,1. 5 5 7 »Iz Trsta«, Slovenski narod, 1.5.1878, 3; »Iz Gorice«, p ra v tam , 20.6.1878, 2. 5 5 8 »Iz Škednja«, Slovenski narod, 26.11.1878, 3. 5 5 9 »To sm o mi!«, Edinost, 12.1.1878,1, 2. O razpu stitv i sim bolično zelo pom em bnega okoliškega bataljona: Josip M erkù, Okoliianski bataljon : »Fatti di luglio -1868« : Gradivo za zgodovino Trsta, ur. M irella U rdih in Peter M erkù (Trst, 2002). 5 6 0 »Lahonska agitacija«, Slovenski narod, 22.8.1878, 2, 3. 5 6 1 »Slovan v vojaški suknji«, Edinost, 10.3.1877, 1; »Slovan v vojaškej suknji«, Slovenski narod, 13.3.1877,1, 2. 5 6 2 »O glasim o se!«, Edinost, 12.10.1878,1, 2. našteval številne koristi takšnega združenja. Menil je, da bo prim orskim Sloven­ cem v prim eru vojne z Italijo še močno žal, če ne bodo mogli pom agati avstrijski vojski. Poleg tega, je še zapisal, bi strelske vaje krepile pogum in voljo preprostega slovenskega prebivalstva ter tako pom agale izboljšati politični položaj Slovencev v Istri.5 6 3 Leta 1880 je uvodničar Edinosti m enda tudi nam igoval na potrebnost obrambne organizacije, ko je zapisal, da bi se morali voditelji južnoslovanskega naroda dogovoriti, kako ga bodo pripravili na morebitni boj z Italijani. Predlagal je, da bi Italiji irredenti nasproti postavili rešeno Avstrijo, ki se naj ne bi ukvarjala z demonstracijami, temveč bi skrbela »le za to, da se irredentarji dostojno sprejmô, ako bi kedaj napali krasno našo domovino.«5 6 * Č eprav im am le m alo konkretnih podatkov, dom nevam , da so slovensko izražanje zvestobe dobro sprejeli tudi vojaški krogi, ki so vseskozi natančno sprem ­ ljali italijanski iredentizem v Primorju in na Goriškem, poleg tega pa so se v tistem času resno ukvarjali z grožnjo italijanskega napada. Po ruski napovedi vojne Turčiji aprila 1877 so se nam reč okrepile avstrijske priprave na okupacijo Bosne in Herce­ govine, saj se je zdelo, da se utegne operacija začeti v kratkem. Toda v generalštabu so se bali, da bo Italija v tem prim eru začela povzročati težave in šef generalštaba, baron A nton von Schönfeld, je iz sestava predvidenih okupacijskih sil um aknil divizijo, ki jo je nam enil okrepitvi 3. arm adnega zbora.5 6 5 Poleg tega so se vodilni vojaki v letih 1876-79 vseskozi poigravali z možnostjo preventivne vojne zoper Italijo. V njej naj bi igrale veliko vlogo ravno rezervne dom obranske enote, saj bi bili aktivni polki skupne vojske potrebni na jugovzhodu.5 6 6 V takšnem položaju je bilo vedenje o zanesljivosti in zvestobi ter celo navdušenju obmejnega prebivalstva zagotovo pomirjujoče. Vsekakor so zastopniki vlade, ki so govorili na taborih, navzočim sporočili, daje vlada (oziroma vladar) nad Slovenci navdušena, in oblju­ bili, da bo njihova zvestoba v napeti situaciji zagotovo nagrajena. V časnikih so se poleg tega semtertja pojavile notice o Albrechtovih izjavah, ki so govorile o po­ trebnosti podpiranja Slovencev v jadranskem primorju. V začetku leta so sloven­ ski časniki objavili, da naj bi se A lbrecht na dvoru zavzem al za Slovencem naklonjeno spremembo narodne politike na Primorskem.5 6 7 Prav tako naj bi Al­ brecht aprila istega leta ob sprejemu novoimenovanega kranjskega deželnega pred­ sednika, Andreja Winklerja, pohvalil slovenske vojake in izjavil, da so Slovenci za Avstrijo pom em ben dejavnik ter živa trdnjava proti Italijanom.5 6 8 Čeprav je v tem prim eru šlo za nepreverjene časnikarske zapise, se mi vendar zdi, da jim - glede na poznavanje Albrechtovih prepričanj - lahko precej zaupam o. V tem prim eru imamo vsaj posredno potrditev naklonjenosti vojaške stranke Slovencem in njiho­ vim protiitalijanskim načrtom. 5 6 3 »O bram bi našega slovanskega Prim orja proti Italijanom «, Slovenski narod, 6.10.1878, 2. 5 6 4 »Slovanom na obalih sinje Adrije!«, Edinost, 18.2.1880, 1. 5 6 5 Lackey, The Rebirth of the Habsburg Army, 71, 72. 5 6 6 Rothenberg, The Arm y of Francis Joseph, 98, 99; Allmayer-Beck, Der stumme Reiter, 249, 250. 5 6 7 Najprej je o tem iz dobrega vira poročal Slovenski narod, novico je povzel Slovenec in verjetno Edinost, ki sicer ni navedla vira. »Z Dunaja«, Slovenski narod, 20.1.1880,1; Slovenec, 22.1.1880, 2; Edinost, 28.1.1880, 3. 5 6 8 »N advojvodi o Slovencih«, Slovenski narod, 24.4.1880, 1. Kljub vsem u uradnem u odobravanju ideje o nekakšni slovenski protiitalijanski krajini ne smemo pripisati prevelikega pomena. Naklonjenost je bila predvsem izraz pragmatične ocene trenutnega položaja na avstrijsko-italijanski meji in sprememb na vrhu cislajtanske politike. Podobne predloge so že prej in tudi pozneje oblikovali tako Slovenci kot vojaki, a teoretično privlačna zamisel ni nikoli našla dovolj vztraj­ nih pristašev na odločilnih mestih. Pisec uvodnika »Proč s pretirano udanostjo« je že oktobra 1878 rojake opozoril, da jih vlada vleče za nos. »Za Boga! dragi Slovenci na Primorskem, ali res mislite, da si sami s protidemonstracijami zagotovite ali zboljšate stanje ubogega našega naroda?«, je zapisal in opozoril, da se vlada igra s Slovenci, ki jih izrab­ lja zoper Italijane, ne da bi jim v resnici želela izpolniti narodne zahteve. »Slovenci, ne bodimo šalobarde! Ne dajmo se rabiti za cepce, s katerimi bi v zadregi mlatili po Italijanih«, je sklenil tržaški pisec, ki je Narodu s svojim člankom nakopal zaplembo.5 6 9 Očitno si oblasti niso želele kakršnegakoli zmanjševanja slovenskega patrio- tičnega navdušenja. Pri tem so bile precej uspešne, kajti vneto slavljenje Avstrije se je na Prim orskem nadaljevalo še v letu 1879. Zlasti ob volitvah v tržaški deželni zbor ter ob praznovanju srebrne poroke cesarja in cesarice so tamkajšnji Slovenci kar tekmovali v izkazovanju lojalnosti in sovraštva do Italijanov. Pri tem so znova kazali precejšnjo mero bojevitosti. Eden izm ed piscev je zagotavljal, da bi Sloven­ ci, če bi le dobili svoje pravice, sami obračunali z sumljivimi Italijani. »[P]reseneto mi sami narešimo [sic] izdajalskim Lahom njih 'irredento' na laški hrbet, da bi bežali in tekli doli do skrajnega konca Sicilije, tuleči od bolesti naših udarcev!«, je zatrdil.5 7 0 Dob­ ro leto kasneje, junija 1880, ko protiitalijanska polemika ni bila več tako silovita, ponehala pa vendar ni, je Slovenčev uvodničar šel še dlje in je napovedal, da Slo­ venci nikdar ne bodo sprejeli avstrijskega popuščanja Italiji. Če bi Avstrija odtopi- la Primorje se bo slovenski narod uprl z orožjem v roki in »na lastno odgovornost zapodil furlansko druhal čez mejo.«5 7 ] Bojaželjnost slovenskih Primorcev so zagotovo spodbujale novice, ki so bile sicer bolj na ravni govoric, o konkretnih italijanskih napadalnih načrtih. Dopisnik od Soče je v enem izm ed svojih poročil v Slovencu natančno opisal dom nevni poskus vdora italijanskih em igrantskih prostovoljcev čez avstrijsko mejo, kjer naj bi poskusili sprožiti prevrat. Načrt naj bi preprečila budnost avstrijskih oblasti in strah italijanske vlade pred vojno.5 7 2 V čas srditega pisnega obračunavanja z Italijani sodi tudi nastanek znane pe­ smi Simona Gregorčiča Soči. Prvič je bila objavljena v Stritarjevem Zvonu leta 1879.5 7 3 V letih 1879 in 1880 je pesnik v Zvonu poleg tega objavil še vrsto drugih vojaških pesm i z m otivi iz preteklih italijanskih vojn.5 7 4 Čeprav danes v Soči m arsikdo vidi pesnikovo vizijo 1. svetovne vojne in soških bitk, je že Anton Slodnjak menil, da je šlo za starejšo zamisel, ki jo je Gregorčič ubesedil kot odziv na ustanovitev Italie irredente leta 1878.5 7 5 Zdi se mi, da je glede na takratno razpoloženje in tudi na 5 6 9 »Proč s pretirano udanostjo«, Slovenski narod, 11.10.1878,1 (zaplenjeno). 5 7 0 »Iz Trsta«, Slovenski narod, 2.5.1879, 4. 5 7 1 »N oroglave želje Italijanov«, Slovenec, 26.6.1880,1, 2 (citat n a s. 2). 5 7 2 »Od Soče«, Slovenec, 4.1.1879, 2, 3. 5 7 3 Gr. [Simon Gregorčič], »Soči«, Zvon 5 (1879), 225. 5 7 4 Janez Dolenc, »Vojaški m otivi v Gregorčičevi poeziji«, Goriški letnik 20-21 (1993-94), 7-13. 5 7 5 A nton Slodnjak, Obrazi in dela slovenskega slovstva : Zgodovina slovenskega slovstva od začetka do osvoboditve (Ljubljana, 1975), 169. Gregorčičev verze, ki pravijo, »da daleč ni ta dan«, ko bo prišlo do bitke ob toku Soče, očitno, zakaj lahko Soči uvrstim o v kontekst tu opisanih dogodkov. Vsebin­ sko vsekakor sodi m ed najmanj tenkočutne reakcije na občutek ogroženosti pri­ m orskih Slovencev. V rokopisni verziji se je končala celo s skrajno krutim a verzo­ ma: »na zemlji tvoji tujcev tropi / naj ne dobôdo ni - grobovi«, ki pa ju je pesnik pred objavo prečrtal.5 7 6 Kljub posegu pa je ostala bojevita in krvava ter še kako prim er­ na za nacionalistično propagando, ki jo je dejansko s pridom uporabljala. V takšni atmosferi je z vnovičnim pozivom k treznosti ostal precej osamljen eden izm ed tržaških dopisnikov Slovenskega naroda, verjetno prav tisti, ki je napi­ sal oktobra leta 1878 zaplenjeni članek. Njegovo bistro opažanje, da protiitalijan­ ske demonstracije Slovencem ne bodo pom agale, ker jih oblast le izrablja za kro­ tenje Italijanov, v precej brutalnem ozračju ni vzbudilo želenega odm eva.5 7 7 Prevladujoči ton je ostal nespremenjen, čeprav je bilo še nekaj posam ičnih pozi­ vov k zmernejši politiki. V Slovencu je na prim er skoraj sočasno spravne zamisli objavil neznani pisec, ki je zagovarjal spoštovanje Italijanov in njihovo enakopra­ vnost, svaril pred povezovanjem z nem ško stranko v Trstu ter nam esto tega po­ nujal slovensko nevtralnost in dosleden boj za svoje pravice.5 7 8 Toda pustim o sedaj ob strani sm otrnost takratnih političnih strategij in sloven­ skega odnosa do Italijanov. V celotni zgodbi so za nas vendarle zanimive pred­ vsem pobude o organizaciji paravojaških strelcev. Nedvom no so bili pri tem po­ mem bni tirolski zgledi, saj je pisec Edinosti izrecno poudaril, da bi m oral biti cilj strelskega urjenja spremeniti Primorje v druge Tirole.5 7 9 Na drugi strani je nezane­ marljivo vlogo gotovo igrala tradicija nekdanjega bataljona teritorialne milice, kar je tudi videti iz tržaškega časnika. Očitno je imela leta 1868 ukinjena vojaška for­ macija v zavesti Slovencev iz Trsta in okolice zelo pom em bno vlogo. Predstavljala je tako realno kot (predvsem) simbolično silo, ki je slovenskemu prebivalstvu dajala občutek samozavesti v konfliktu z italijanskimi meščani. Gotovo ni bilo naključje, da je ob patriotičnih slavnostih tržaških Slovencev še ob koncu sedem desetih let 19. stoletja igrala prav godba razpuščenega bataljona.5 8 0 Če upoštevam o tudi dej­ stvo, da je bil okoliški bataljon pred ukinitvijo edina pretežno slovenska avto­ nom na vojaška enota v habsburški monarhiji, je jasno, zakaj bi bilo v prihodnosti še potrebno pisati o realni in simbolični zgodovini enote. 5 7 6 Sim on Gregorčič, Zbrano delo, zv. 1, ur. France Koblar, Z brana dela slovenskih pesnikov in pisateljev (Ljubljana, 1947), 401,402 (urednikove opom be); M arjan Štrancar, »Za Gregorčičevo Soči : ob njeni 110-letnici in obletnici tabora v Šem pasu«, Jezik in slovstvo 34 (1988/89), 77, 78. 5 7 7 »Iz Trsta«, Slovenski narod, 3.4.1879, 2, 3. K sklepanju, d a je oba članka napisal isti avtor, me navaja skoraj identično sporočilo ter u p oraba nekaterih značilnih in ne p rav pogostih izrazov (m ed dru g im šalobarde). 5 7 8 »Trst«, Slovenec, 1.4.1879,1, 2. 5 7 9 »O glasim o se!«, Edinost, 12.10.1878, 2. 5 8 0 Slovenski narod, 13.4.1879, 3. 8.5 Zasedba Bosne in Hercegovine, 1878 Na boj, na boj, u Bosno solzorosno Me kliče svitlega Vladarja glas! Na Turško zemljo stopil bom ponosno, Za dom boril se hrabro vsaki čas! In to orožje moje zmagonosno Zavda Tur činu smrt naj in pogin! Orožje svoje vsikdar smrtonosno Umé rabiti prav slovenski sin,5 8 1 Slovenski odnos do avstrijske zasedbe Bosne in Hercegovine, kot se je obliko­ val in javno manifestiral v zadnjem obdobju vzhodne krize, v letih 1876,1877 in 1878, je nedvom no močno pripom ogel k spremem bi odnosa vlade do Slovencev. Posebno v prim erjavi z avstrijskimi Nemci, ki so skoraj brez izjeme odklanjali širitev m onarhije na jugovzhod, so se Slovenci dobro odrezali. Ustavoverci so nam reč zaradi politike do Bosne in Hercegovine prišli v oster spor z (večinoma ustavoverno) vlado in - kar je bilo zanje še usodneje - s cesarjem. Njihovi zadržki do širitve, ki jo je naposled junija leta 1878 odobril berlinski kongres, so bili pove­ zani s strahovi pred povečanim deležem slovanskega prebivalstva, poleg tega pa so jih skrbeli stroški. Ne smemo nam reč pozabiti, da so bili liberalci nenaklonjeni povečevanju državnih izdatkov, zlasti seveda vojaškega proračuna, saj so imeli vse od leta 1848 do arm ade vsaj zadržan odnos. Zaradi glasovanja o izrednih vojaških stroških za okupacijo je leta 1878 razpadla nemškoavstrijska liberalna stranka, leto pozneje pa so bili liberalci z nastopom vlade Eduarda Taaffeja za dolgo potisnjeni v opozicijo.5 8 2 V slovenskih deželah se je spremem ba nakazovala že nekoliko prej. V začetku leta 1878 je bil zam enjan kranjski deželni predsednik; novoim enovani Franz Kal- lina je bil Slovencem manj nenaklonjen kot njegov predhodnik. Poleg tega je vla­ da, kar sem že opisal, dovolila tri tabore in na štajerskih deželnozborskih volitvah septem bra 1878 ni več podpirala ustavovernih kandidatov.5 8 3 Slovenci so ponujeno priložnost dobro izkoristili. Čeprav je bilo njihovo zavzemanje za avstrijsko oku­ pacijo gotovo iskreno in m otivirano z narodnim i (povečanje deleža Slovanov v 5 8 1 Ivan Z am ik, »Slovo slovenskega vojaka«, Slovenec, 10.10.1878, 6. 5 8 2 M elik, »Sprem em be na Slovenskem in v Cislitvaniji«, 59-67; R üdiger M alli, »Der K onflikt zw ischen realer u n d nationaler Politik hinsichtlich der O kkupation Bosniens u nd d er H erce­ govina bei den P arteien C isleitheniens«, v Geschichte und ihre Quellen : Festschrift fü r Friedrich Hausmann zum 70. Geburtstag, ur. R einhard H ärtel (Graz, 1987), 309-315; Leopold K am m er­ hofer in W alter Prenner, »Liberalism us u n d A ussenpolitik : Die O rientfrage u n d d er W ieder­ stand d er D eutschliberalen gegen die O kkupation von Bosnien u n d H erzegovina 1875-1879«, v L eopold K am m erhofer, ur., Studien zum Deutschliberalismus in Zisleithanien 1873-1879 : Herr­ schaftsfundierung und Organisationsformen des politischen Liberalismus, Studien zu r Geschichte d er österreichisch-ungarischen M onarchie, 25 (Wien, 1992), 217-237; H elm ut Rum pler, Eine Chance fü r Mitteleuropa : Bürgerliche Emanzipation und Staatsverfall in der Habsburgermonarchie, Ö sterreichische G eschichte : 1804-1914, ur. H elm ut R um pler (Wien, 1997), 453, 454. 5 8 3 M elik, »Sprem em be na Slovenskem in v C islitvaniji«, 59; isti, »Slovenska politika v drugi polovici sedem desetih let 19. stoletja«, 271. državi), političnimi (pričakovana reforma monarhije) in gospodarskim i (možnost zaposlitve in trgovanja v novih pokrajinah) razlogi, so hkrati uspešno igrali na patriotične strune. Politiki so vseskozi računali, da se bodo s podpiranjem zased­ be in s poudarjanjem slovenskega vojaškega prispevka prikupili cesarju in tako izboljšali svoj položaj.5 8 4 Takšne misli je povsem jasno izrazil Janez Bleiweis, ko je 5.10.1878 v kranjskem deželnem zboru v im enu slovenske manjšine neuspešno predlagal adreso, naslovljeno na cesarja. V njej se m u je želel zahvaliti za zasedbo Bosne in Hercegovine, opozoriti, da so Slovenci pri njej sodelovali z veseljem, ter obenem našteti vse njihove želje. Med njimi je bila na pom em bnem m estu združitev vseh slovenskih pokrajin v eno. Bleiweis je torej nadvse previdno - sam je rekel preponižno - zahteval plačilo za zvestobo.5 8 5 Se preden se je avstrijska politika dokončno odločila za okupacijo, so Slovenci polemizirali z njenimi nasprotniki, z ustavoverno stranko, in pri tem niso pozabili poudariti, da so slovenska stališča identična stališčem dinastije in arm ade.5 8 6 Pri izpolnitvi svojih želja je slovenska javnost računala tudi z dom nevno naklonjeno­ stjo ljudi iz vojaških krogov. Tako so v Slovencu razglabljali o blagih in poštenih namenih dveh generalov iz habsburške hiše, nadvojvod Albrechta in Janeza Salva- torja. Od njune naklonjenosti so si obetali prevlado slavjanoljubne politike in fede­ ralizacijo monarhije. Vse to naj bi prepričalo še Srbijo in Črno goro, da bi se pro­ stovoljno priključili habsburški državi, ki bi postala večinsko slovanska.5 8 7 Števil­ na časnikarska poročila o slovenskem deležu v zasedbenih četah in navdušenju ter pogum u slovenskih vojakov so skupaj s kritiko mlačnosti političnih nasprot­ nikov gotovo služila tudi dokazovanju lojalnosti. Pisanje o ljubljanskem sprejemu kranjskega pešpolka, ki se je iz Trsta odpravljal v Bosno, je bilo še kako značilno. Časniki so opozarjali na navdušenje Slovencev in na kisle obraze ljubljanskih Nemcev. Poleg tega so se zgražali, ker m estne oblasti, ki so bile v ustavovernih rokah, niso pogostile odhajajočih.5 8 8 Slovenski mestni odbornik Josip Regali je zato na seji mestnega sveta celo interpeliral župana, ki se je branil, da je na železniški postaji sprejel poveljnika polka, kaj več pa ni bila njegova dolžnost.5 8 9 Zgodba se je ponovila ob vrnitvi polka iz Bosne, leta 1879. Tedaj je mesto sicer pripravilo sprejem, vendar je Slovenec ustavovernem u županu in m estnim odbornikom kljub tem u očital, da so to storili le zaradi priganjanja slovenskih odbornikov in strahu pred vojaško zamero. Obenem je poudaril slovenski značaj polka in kot nesprejemljivo demonstracijo označil županov nemški nagovor.5 9 0 Na drugi strani je bilo m ed Slovenci nedvom no veliko povsem preprostega, iskrenega, vse-za-dom-in-cesarja patriotizm a. Kazal se je ob odhodih vojakov in pri skrbnem sprem ljanju dogodkov na bojišču. Slovenski časniki so o bojih natančno poročali, saj so imeli številne dopisnike v vrstah vojakov in častnikov, ki 5 8 4 M elik, »O dm ev dogodkov ob okupaciji«, 246-248. 5 8 5 Obravnave (1878), 130,131,174,175. 5 8 6 K., »N em ške novine in bosensko vprašanje«, Slovenski narod, 5.5.1878, 1, 2. 5 8 7 »Jugoslovani p o d H absburžani«, Slovenec, 29.8.1878, 2. 5 8 8 Slovenski narod, 16.7.1878, 2; »Iz Dolenjskega«, Slovenec, 25.7.1878, 3. 5 8 9 Slovenski narod, 21.7.1878,3,4. O stališčih ljubljanskih N em cev do vzhodne krize ter okupacije Bosne in H ercegovine sicer najizčrpneje: M atič, Nemci v Ljubljani, 152-156. 5 9 0 »N em čurska zagrizenost«, Slovenec, 2.12.1879,1, 2. so sodelovali v avstrijskih okupacijskih četah.5 9 1 Eden izm ed dopisnikov, ki je sicer vem o popisal številne težave, s katerimi so se soočali vojaki, je svoje pismo končal z izlivom domovinske ljubezni. Zatrdil je, da je vredno pretrpeti vse napo­ re za osvoboditev sobratov in da »naša ljuba Avstrija pridobi dve novi, jako lepi in rodovitni deželi«. Za oceno verodostojnosti patriotičnih čustev ni nepom embno, da naj bi po navedbah v časniku šlo za privatno pismo, ki je šele naknadno prišlo v roke urednikom .5 9 2 Vendar Slovenci v času vojaških operacij niso gojili le nežnih čustev. M arsikateri člankar se je izkazal s silovitimi protiturškim i izbruhi. Dopis­ nik iz Ljubljane se je septem bra v Slovencu zavzem al za ostro ravnanje z zverinski­ mi mohamedanskimi protiavstrijskimi uporniki. Hvalil je vojake in častnike, ki so začeli kazati potrebno ostrino, ter bralce poučil, daj je z druhaljo mogoče ravnati le tako.5 9 3 Eden izm ed m nogih slovenskih častnikov, ki je dopisoval v slovenske li­ ste, je v nekem svojem pism u pohvalil kranjske Janeze, vojake 17. pešpolka. Zatrdil je, da so jako vrli in hrabri, poleg tega pa so veseli in pri dobrem humor ji, kar je pod­ krepil z naslednjim - očitno zanj silno smešnim - dogodkom: Morali smo n.pr. črez potok, v katerem je ležal ubit Turek, naši ljudje so ga porabili za most, vsak mu je stopil na zadnjo opiat.5 9 4 Kot se spominja Jernej Andrejka, tedanji poročnik 17. pešpolka in pozneje pi­ sec Slovenskih fantov v Bosni in Hercegovini 1878, so vojaški poveljniki znali spretno še dodatno spodbuditi slovensko navdušenje. Njegov poveljnik, polkovnik Fried­ rich Prieger, ga je tik pred odhodom iz Trsta zaprosil, naj m u zažvižga nekaj slo­ venskih narodnih pesmi. M ed njimi je potem izbral polkovni signal, ki so ga upo­ rabljali trobentači. Andrejka je poudaril, da je bila poteza zelo uspešna, saj je domači poziv okrepil m oralo vojakov.5 9 5 Poleg tega časopisna poročila omenjajo, da so polkovne godbe slovenskih polkov pravilom a igrale domače pesm i in koračnice, kar je navduševalo tako civilne poslušalce kakor vojake. Seveda vse posledice posega v Bosno in Hercegovino niso bile sprejete z odo­ bravanjem. Poročila o padlih in ranjenih so bralce opozarjala na krvavo plat voj­ ne. Precejšnja zm eda, ki je nastala pri poročanju o žrtvah, je napravila prostor za govorice, ki so m arsikatero družino po nepotrebnem spravile v skrbi. Časnikarji so opozarjali še na breme, ki ga je vpoklic naložil posameznikom, in pozivali, naj v bodoče država prevzam e skrb za družine vpoklicanih rezervistov.5 9 6 Konkretne ukrepe v tej smeri je sprejel kranjski deželni zbor, ki je poskrbel za finančno var­ nost družin vpoklicanih deželnih uslužbencev in učiteljev ter jim zagotovil, da jih bodo službe čakale do vrnitve.5 9 7 Josip Vošnjak je čez dobrega pol leta načel težave 5 9 1 Poročanje natančno povzem a: Lukovič, Stališče Slovencev do vstaje v Hercegovini in Bosni, 336- 344. 5 9 2 »Iz Travnika«, Slovenec, 27.8.1878, 3. 5 9 3 »Iz Ljubljane«, Slovenec, 10.9.1878, 3. 5 9 4 »Prijateljska poročila iz Bosne«, Slovenski narod, 27.8.1878,1. N a izvodu, ki ga h ran i NUK, je s svinčnikom dopisano: »Levec po pismu Drenika«, kar očitno označuje avtorja. 5 9 5 Jernej pl. A ndrejka, Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1878 (Celovec, 1904), 17,18. 5 9 6 N pr. »Z G orenjskega«, Slovenec, 23.7.1878, 2, 3; »Privatni m ilodari ne zadostujejo«, p ra v tam , 5.9.1878, 2. 5 9 7 Obravnave (1878), 60, 264, 265 ter pril. 28 in 90. vpoklicanih tudi v državnem zboru. Februarja 1879 je kot prvopodpisani v inter­ pelaciji, naslovljeni na skupno vlado, opozoril, da so mnogi rezervni vojaški zdrav­ niki še vedno v Bosni in Hercegovini, m edtem pa drugi zasedajo njihova službena mesta. Zato je predlagal, naj vojska rezerviste odpusti in na njihova m esta postavi aktivne vojaške zdravnike, ki jih ne primanjkuje.5 9 8 Domobranski minister, baron Julius von Horst, je v odgovoru, 31.3.1879, sporočil, da si vlada prizadeva za čimprejšnji odpust vseh rezervistov, kar se bo zgodilo z zmanjševanjem številčnosti okupacijskih čet. Že aprila naj bi domov odšlo tudi precej rezervnih vojaških zdrav­ nikov.5 9 9 Josip Sernec pa je v svojih spom inih izrazil domnevo, da vpoklic posam ez­ nikov ni bil slučajen. Ker so bili iz njegove odvetniške pisarne poleg njega vpokli­ cani še koncipient, stenograf in vodja pisarne, je sumil, da je imel prste vm es celjski okrajni glavar.6 0 0 Neglede na upravičenost sum a je jasno, da so takšni dogodki puščali grenak priokus. Opazimo ga tudi v poročanju o sestavi okupacijske vojske, ko so razni dopisniki sicer navijali za čim bolj slovansko sestavo, a so hkrati neko­ liko pogodrnjali nad m ajhnim deležem nemškoavstrijskih enot. Ob zagotavljanju neomajne zvestobe cesarju je uvodničar Edinosti vseeno vprašal: »[Z]akaj se vse iz ene dežele kliče pod orožje in zakaj ne iz vseh in iz vsake nekoliko?«6 0 1 Sem in tja so časniki izražali tudi skrb, ali so upravičena velika pričakovanja slovenske politike. M i še zdaj ne vemo, bo li prelita kri naših dragih rodila dober sad za Avstrijo - za nas? Nadjamo se tega pač, a poroštva za to do zdaj nimamo še nobenega. Zato je vkljub slavnim zmagam naših junakov po Avstriji še mrzlo, mrzlo!, je avgusta v uvodniku zapisal Slovenec.6 0 2 Josip Vošnjak pa je že nekaj dni prej v Slovenskem narodu opozarjal, da se kažejo prva neugodna znamenja, ki dajejo slutiti neobetaven razvoj. N a podlagi vesti, ki so govorile o strpni avstrijski poli­ tiki do m uslim anskih oblastnih struktur, je sklepal, da obstaja nevarnost »pesto­ vanja turškega elementa« ter madžarsko-nem ško-m uslim anskega protislovanske- ga zavezništva v monarhiji. Zato, je zapisal, slovensko veselje nad zasedbo Sara­ jeva ne more biti neskaljeno, saj navsezadnje »kri naših junakov ni tekla v prid div­ jemu Turku«.6 0 3 Posebno neugodno je na Slovenskem odm eval odhod poveljnika okupacijske armade, znano proslovanskega generala Josipa Philippoviča (Filipoviča). Zagoto­ vilo, da se pesimistična pričakovanja vendarle ne bodo uresničila, pa so Slovenci videli predvsem v dvorskih in vojaških krogih. Tako so upajoče spremljali vesti o potovanju generala Becka v Sarajevo, saj so sklepali, da bo zavrnil m adžarsko politiko in podprl Slovanom prijazno upravo zasedenih provinc.6 0 4 V resnici pa je 5 9 8 s p s h a ^ 8. sesija, 13557. Slovensko besedilo v »Z Dunaja«, Slovenski narod, 26.2.1879, 3. 5 9 9 SPSHAR, 8. sesija, 13876. 6 0 0 Sernec, Spomini, 31. 6 0 1 »Za dom in cesarja«, Edinost, 14.9.1878, 1. 6 0 2 »M rzlo, mrzlo!«, Slovenec, 29.8.1878, 2. 6 0 3 Dr. V. [Josip Vošnjak], »Sarajevo«, Slovenski narod, 23.8.1878, 1. 6 0 4 »Skrivno poslaništvo fml. Becka v Sarajevu«, Slovenski narod, 20.11.1878, 2. šef cesarjeve vojaške pisarne že pred začetkom operacij generala Philippoviča posvaril, naj bo nepristranski ter naj sicer podpira lojalno katoliško prebivalstvo, a hkrati tudi izobražene in prem ožne muslimane. Ker se krajišniški general ni držal navodil, je Beck odpotoval v Bosno in Hercegovino, da ga zamenja. Med misijo je zaustavil še prve poskuse agrarne reforme in tako podprl m uslim ane ter napovedal bodočo avstrijsko politiko.6 0 5 Vendar kljub razočaranju, ki je spremljalo Philippovičevo razrešitev, Slovenci niso izgubili zaupanja v vojaško stranko. Decembra 1878 je Slovenec v poročilu o trium ­ falnem potovanju odpoklicanega generala iz Sarajeva v Prago z velikim odobra­ vanjem povzel članek hrvaškega Obzora, ki je v Philippoviču videl Radetzkyjevega naslednika in napovedal, da bo vojska v prihodnje igrala odločilno vlogo v politiki. Arm ada naj bi postala zaveznik Slovanov in rušitelj dualizma.6 0 6 Tudi Slovenski na­ rod je januarja naslednjega leta upajoče povzemal vesti ruskih časnikov, ki so poročali, da vojaška stranka na Dunaju pridobiva pomen. Pri tem ni pozabil omeniti, da je ta »Slovanom prijazna«, hkrati pa »sili stopiti v zvezo z Rusijo«.6 0 7 Skoraj obupano pa je zvenela novička iz Slovenca. N apoved generalskega sestanka, ki naj bi bil posvečen analizi bosansko-hercegovskega pohoda, so pričakujoče zaključili z ugotovitvijo, da bodo vojaki m orda razpravljali še o čem drugem.6 0 8 8.6 Vojaške izkušnje okupacije Obisk Friedricha Becka v Sarajevu in nasploh njegova vloga v okupacijskih operacijah sta bila pom em bna tudi s povsem vojaškega gledišča. Ob pisanju o političnih razsežnostih zasedbe nam reč ne smemo pozabiti, da je bila okupacija Bosne in Hercegovine ogromna vojaška operacija. Nekaj odstavkov m oram o torej posvetiti še tej plati takratnega dogajanja. Nenazadnje je bilo v bojih udeleženih več tisoč Slovencev.6 0 9 Preden so avstro-ogrske enote stopile na tla obeh turških provinc, so tako avstrij­ ski kot tuji poznavalci večinoma pričakovali, da bo zasedba potekala m irno in da bo za um iritev razm er v prim eru odpora bosanskih neregularnih enot zadostova­ la že demonstracija sile. Le redkokdo si je predstavljal, da bi se na hitro organizi­ rane domače enote brez sistema poveljevanja in zaledne oskrbe lahko uspešno uprle sodobni arm adi evropske velesile.6 1 0 Friedrich Beck je bil sicer živčen in je 6 0 5 Lackey, The Rebirth of the Habsburg Arm y, 78, 81; G laise-H orstenau, Das Leben des Generalstabs­ chefs, 210-212. 6 0 6 - o., »G eneral Filipovič«, Slovenec, 14.12.1878, 2, 3. 6 0 7 »Slovanske Avstrije bodoče delo«, Slovenski narod, 22.1.1879,1. 6 0 8 Slovenec, 14.1.1879, 3. 6 0 9 N ajpopolnejši pregled operacij enot s slovenskim i vojaki je še vedno A ndrejka, Slovenski fan­ tje v Bosni in Hercegovini. 6 1 0 R obert D onia, »The Battle for Bosnia: H absburg M ilitary Strategy in 1878«, v Otpor austro- ugarskoj okupaciji, 109-114. O organiziranosti in stanju dom ačih in rednih turšk ih enot: Rade Petrovič, »Pokret otpora protiv austrougarske okupacije 1878. godine u Bosni i H ercegovini«, p rav tam , 23-26; M ehm edalija Bojič, »Svrgavanje turske vlasti i odbram beni ra t Bosne i H er­ cegovine protiv austrougarske invazije 1878. godine«, p rav tam , 75-77. napovedoval, da zadeva ne potekala povsem gladko, toda tudi on si je pohod zamisli kot mirovniško operacijo in ne kot nasilno okupacijo.6 1 1 Dejansko so v začetku operacije potekale mirno, težave pa so nastopale le zaradi težko prehod­ nega terena in pomanjkanja uporabnih prometnic. Prodor proti ključnima strate­ škima ciljema, M ostarju in Sarajevu, je bil zato težaven in počasen, topništvo in oskrba sta kom ajda dohajala pehoto. Dodatne problem e je povzročalo vreme, saj je vročina zahtevala kar nekaj žrtev m ed izčrpanimi vojaki.6 1 2 A že po nekaj dneh se je pokazalo, da bo za zadušitev upora potrebno več od dem onstracije sile. M uslimani, ki so se jim neredko pridružili pravoslavni, občasno pa celo katoliški prebivalci, so se začeli spopadati s prodirajočimi avstrijskimi enotami. Branili so se v posam eznih utrjenih postojankah in obenem z gverilskim bojevanjem ogrožali zaledne komunikacije avstrijske vojske. V nekaterih spopadih so zasedbene sile utrpele precejšnje izgube, nasprotnike so prisilile k um iku šele z uporabo topništva, na eni izm ed smeri prodora pa so se morale um akniti.6 1 3 Na posam eznih mestih so avstro-ogrskim enotam iz zagatnega položaja pom agale prostovoljske čete her­ cegovskih Hrvatov, ki so zasedbo podprli.6 1 4 Kljub tem u, da so bile komunikacije resno ogrožene, se je poveljujoči general odločil za nadaljevanje prodora proti Sarajevu, m edtem ko so enote generala Jovanoviča že 5. avgusta zasedle Mostar. Philippovič pa je bil obenem prisiljen zaprositi za številčne okrepitve. Le dan po rojstnem dnevu Franca Jožefa, 19. avgu­ sta, so avstrijske čete po ulični bitki zasedle Sarajevo in s tem dosegle še drugi glavni cilj operacije. Kljub tem u se boji še niso končali, temveč so trajali vse do oktobra, ko so znatno okrepljene enote uspele zadušiti upor pred začetkom zime.6 1 5 Ocena uspešnosti avstro-ogrske vojske v njeni prvi resni operaciji po izgubljeni vojni leta 1866 in reorganizaciji po letu 1868 ne more biti enoznačna. Na eni strani je res, da so se čete generala Philippoviča prilagodile nepričakovanim razm eram in uspele uničiti ali razbiti uporniške enote, ki so na težavnem terenu s pridom uporabljale gverilsko taktiko. Po drugi strani pa ne moremo spregledati, da je bilo načrtovanje operacij - m ed drugim sicer zaradi prilagajanja političnim danostim v monarhiji - slabo in da je bilo potrebno okupacijski kontingent m ed operacijo povečati za več kot trikrat. Cesarsko-kraljeva vojska je naposled v Bosno in Her­ cegovino poslala več kot četrt milijona vojakov, kar je predstavljalo tretjino njene­ ga vojnega potenciala. Majhne niso bile niti izgube, ki so znašale več kot 5000 padlih, ranjenih oziroma pogrešanih vojakov.6 1 6 Nekateri kritiki so opozarjali še na slabo štabno in obveščevalno delo, pomanjkanje ustrezne opreme, slab in za­ tikajoč oskrbovalni sistem ter nepripravljenost rezervistov na vojne napore.6 1 7 V celoti je bila izvedba okupacije torej uspešna, je pa pokazala nekatere očitne slabosti. V naslednjih letih so si jih zato vojaki in politiki prizadevali odpraviti, 6 1 1 Lackey, The Rebirth of the Habsburg Arm y, 71, 78. 6 1 2 D onia, »The Battle for Bosnia«, 114,115. 6 1 3 D onia, »The Battle for Bosnia«, 115,116; Bojič, »Svrgavanje turske vlasti«, 78-80. 6 1 4 Tado Oršolič, »Sudjelovanje dalm atinskih postrojbi u zaposjedanju Bosne i H ercegovine 1878.«, Radovi Zavoda za povijesne znanosti H AZU u Zadru 42 (2000), 302. 6 1 5 D onia, »The Battle for Bosnia«, 117-120; Bojič, »Svrgavanje turske vlasti«, 81-93. 6 1 6 D onia, »The Battle for Bosnia«, 120. 6 1 7 R othenberg, The Arm y of Francis Joseph, 102. kar je zahtevalo nove reformne posege. M ed ključne neposredne posledice vojne za turški provinci m oram o šteti zamenjavo na čelu generalštaba. Baron Anton von Schönfeld, dotedanji načelnik, je bil nam reč šibkega zdravja in je okupacijo preživel na bolniškem dopustu, njegove dolžnosti pa je skoraj v celoti prevzel šef Franc Jožefove vojaške pisarne, agilni Friedrich Beck. Zato je bil, ko so se v prvi polovici leta 1881 začela pogajanja o Schönfeldovem nasledniku, prvi kandidat. Po taktičnem obotavljanju ter predstavitvi svojega program a in vsebinskih zahtev je bil junija 1881 im enovan za šefa generalštaba celotnih oboroženih sil. Pred ime­ novanjem je dosegel pravico neposrednega komuniciranja s cesarjem in glavnim inšpektorjem ter predvidenim vrhovnim poveljnikom vojske Albrechtom, kar za bodoči položaj generalštaba sploh ni bilo nepom embno.6 1 8 Beckovo imenovanje na novo funkcijo je pomenilo njegovo dokončno uvelja­ vitev, hkrati pa začetek dolgega obdobja, v katerem je priseljenec iz Nemčije odločilno oblikoval podobo avstro-ogrskih oboroženih sil. V začetku je s svojo vizijo, energijo in diplomatskimi sposobnostmi blagodejno vplival na njihov razvoj, ob koncu dolgega službovanja (trajalo je vse do 1906) pa je ostareli general postal ovira modernizacije. Toda o vsem tem bom še pisal, prej pa bomo znova pogledali na jugovzhod. 6 1 8 Lackey, The Rebirth of the Habsburg Arm y, 84r-87; G laise-H orstenau, Das Leben des Generalstabs­ chefs, 244-258; R othenberg, The Arm y of Francis Joseph, 106, 107. V 9 Ekskurz: boj za Zumberak - Kranjska in ukinitev Vojne krajine Na naslednjih straneh želim na kratko osvetliti problem, ki se odnosov med Slovenci in arm ado sicer le bežno dotika, vendar si po moje kljub tem u zasluži nekaj odstavkov. Problem kranjskega boja za vrnitev vojaškega Žum berka je bil nam reč predvsem političen, saj je iz doslej znanih virov videti, da so bili vojaki do razmejitve m ed Kranjsko in Hrvaško indiferentni. V celotnem kom pleksu vprašanj v zvezi z razpustitvijo Vojne krajine je bil spor okrog Žum berka seveda le po­ stranska zadeva, ki na izid zgodbe ni bistveno vplivala. Toda v okviru obravnava­ ne problematike je preigravanje o meji vseeno zanimivo. Navsezadnje se je, kakor kažejo indeksi predsedstvene pisarne, vojno m inistrstvo z njim ukvarjalo dobrih deset let. V obdobju od 1873 do 1885 je bil žum berški spor celo edina slovenska zadeva, ki je pustila sledove v tem fondu in ni sodila v običajno rutino. Že zato je torej ne m orem ignorirati in je potreben kratek ekskurz. Problem je bil seveda tesno povezan z ukinjanjem Vojne krajine, ki se je začelo leta 1869. Tedaj je cesar popustil pod m adžarskim pritiskom in vojnemu ministru Kuhnu ukazal, naj začne s procesom razpustitve. Ta ni potekala mirno, saj so ji Krajišniki močno nasprotovali. Od leta 1848, ko so v hrvaškem saboru izglasovali vključitev Krajine v civilno Hrvaško, seje položaj namreč precej spremenil. Prebivalci Vojne krajine so ukinjanje te stare vojaške ustanove občutili kot madžarsko zmago ter grožnjo svojem u gospodarskem u in narodnem u obstoju. Toda m adžarsko vztrajanje in vojaški zaton krajišniških čet sta bila močnejša od njihovih protestov in od argum entov nekaterih zagovornikov iz vojaških vrst.6 1 9 Seveda je to do­ gajanje zanimivo zlasti v okviru hrvaške zgodovine, četudi ni bilo brez odmeva na Slovenskem. Josip Jurčič je na prim er leta 1871 o provincializiranju Vojaške grani- ce napisal obširen uvodnik v Slovenskem narodu.6 2 0 Toda spor okrog Žum berka in M arindola je imel v okviru vključitve Vojne kraji­ ne v Hrvaško posebno usodo. V tem prim eru je bilo bistvo drugje. Gozdnati Žum- berak so nam reč v 13. stoletju kolonizirali kranjski plemiči in je bil do vključitve v 6 1 9 O ukinjanju Vojne krajine: M irko Valentič, Vojna krajina i pitanje njezina sjedinjenja s Hrvatskom 1849-1881, Sveučilište u Z agrebu - In stitu t za hrv atsk u povijest : M onografije, 12 (Zagreb, 1981); R othenberg, »The Struggle over the D issolution«, 63-78; W agner, »Die k.(u.)k. Armee«, 415-417. 6 2 0 Josip Jurčič, »Provincializiranje Vojaške granice«, v Zbrano delo, zv. 10, ur. Janez Logar, Z brana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, ur. France Bernik (Ljubljana, 1982), 429^132. Vojno krajino v 18. stoletju del Kranjske.6 2 1 Razumljivo je torej, da so različni kranjski predstavniki ob govoricah o ukinjanju še bolj pa ob dejanskem začetku provincia- lizacije zahtevali vrnitev pokrajine. In prav te zahteve nas bodo zanimale na na­ slednjih straneh, pri čemer bomo še posebno pozorni na vlogo, ki jo je v razre­ ševanju spora odigralo vojno ministrstvo. V svojem prikazu kranjskih zahtev se glede faktografije skoraj v celoti naslanjam na poglavje iz magisterija kolega Marka Zajca,6 2 2 zato bom z opom bam i opremil le podatke, ki izvirajo iz drugih virov. Nedolgo potem , ko se je v letu 1869 začel dolg proces ukinjanja Vojne krajine, je na pobudo poslanca veleposestva, viteza Josefa Savinschgga, o Žum berku raz­ pravljal kranjski deželni zbor. Na seji 19. oktobra 1869 je metliški graščak obširno utemeljil zgodovinske pravice Kranjske do Žum berka in upravni odsek je čez nekaj dni deželnem u odboru naložil, naj nadaljuje razpravo o od dežele ločenih delih ter poroča deželnem u zboru. Nekako v istem času je Valentin Zamik, ki je Savinsch- ggov govor nekajkrat prekinil z navdušenim i vzkliki, ureditev meje na žumber- škem področju vključil v svoj koncept resolucije o zedinjeni Sloveniji ter ga pred­ ložil klubu kranjskih slovenskih deželnozborski poslancev. V drugi točki je zapi­ sal naj bo »prikotku ... znanemu po imenu: žumberske stotnije in Marindol ...na izvoljo dano, združiti se z novo kronovino.«6 2 3 Zaradi nasprotovanja večine članov poslan­ ske skupine Zarnikovi radikalni zasnovi, je bilo sprejeto in deželnem u zboru pred­ loženo besedilo, ki ga je sestavil Luka Svetec in zedinjene Slovenije sploh ni omenja­ lo. V tej resoluciji ni bila omenjena niti m ožnost priključitve spornih ozemelj.6 2 4 Razprava o Žum berku pa ni bila omejena le na dvorano deželnega zbora. Argu­ menti za vrnitev pokrajine Kranjski so se že dober mesec pred Savinschggovim govorom pojavili v Novicah. V časniku so objavili povzetek razprave kranjskega deželnega zbora iz leta 1847, ko so stanovi govorili o razmejitvi s sosednjo Hrvaško in sklenili, da vrnitve Žum berka ne bodo zahtevali, dokler ne bo prišlo do spre­ memb položaja Vojne krajine. Avtor članka je pri tem dodal, da je sedaj nastopil ta čas in da Žum berčani že radostno nam željo razglašajo po vrnitvi v okvire Kranjske.6 2 5 Nejasen status Žum berka sta upoštevala oba zakona o razpustitvi Vojne kraji­ ne, tako avstrijski iz leta 1871 kot ogrski iz leta 1872, saj sta določala, da naj se 6 2 1 O kolonizaciji in razvoju hrvaško-slovenske meje n a tem obm očju nazadnje - in po moje zelo prepričljivo: M iha Kosi, »... quae terram n ostram et Regnum H ungariae divid it ... : (Razvoj meje cesarstva na D olenjskem v srednjem veku)«, Zgodovinski časopis 56 (2002), 43-91. 6 2 2 M arko Zajc, »Problem slovensko-hrvaške meje v 19. stoletju«, m agistrsko delo (U niverza v Ljubljani, 2003), pogl. 'Č egav je Ž um berk?'. K olegu Zajcu se najlepše zahvaljujem , da m i je dovolil u porabo svojega tedaj še neobjavljenega teksta in večkrat odgovarjal n a moja d o d at­ n a poizvedovanja. R azprave okrog Ž um berka Zajc sicer povzem a tu d i v: isti, »Dobri, pogum ni, zli : Podoba žum berških U skokov n a K ranjskem v d rug i polovici 19. stoletja«, Razprave in gradivo, št. 42 (2003), 222-237 in v: isti, »Ž um berak kot pozabljena regija : Ali kako lahko m ejno področje zm ede slovenske politike«, Zgodovinski časopis 57 (2003), 261-266. Gl. še: Rahten, »'C roatia alpestris'«, 3, 4. 6 2 3 C elotno besedilo Zarnikovega predloga je v polem ičnem članku v Slovenskem narodu objavil: Levstik, »O šentpetrski zaupnici g. dr. Z arniku«, 159, 160. 6 2 4 Gorše, Doktor Valentin Zarnik, 112-114. 6 2 5 »Deželni zbor K ranjski 12. septem bra 1847. leta in pa okraj Žum berški«, Novice, 15.9.1869, 296, 297. provincializacija teh krajev odloži do ureditve mejnih vprašanj. Iz dokum enta, ohranjenega v dunajskem vojnem arhivu, je očitno, da ogrska vlada spornih krajev ni imela nikakršnega nam ena prepustiti Kranjski. Februarja leta 1873 je namreč ogrski m inistrski predsednik, Béla (Adalbert) Wenckheim, pisal skupnem u voj­ nem u m inistru in ga prosil, naj m u posreduje vse dokum ente, ki jih v zvezi z Žum berkom in M arindolom hranijo v arhivih ministrstva. Obenem je predlagal, naj m u minister posreduje še številne statistične podatke o omenjenih ozemljih in tamkajšnjem prebivalstvu. Franz Kuhn je nato registratumi direkciji svojega mini­ strstva ter zagrebški generalni kom andi naročil, naj pripravita zahtevano gradivo.6 2 6 Precej pozneje je zadevo vzela v roke cislajtanska vlada, ki je profesorju d u ­ najske univerze, A ugustu Fournierju, šele leta 1881 naročila, naj prouči problem. V poročilu, ki ga je končal aprila 1881, je dunajski profesor zatrdil, da vsi doku­ m enti potrjujejo upravičenost kranjskih zahtev po ponovni vključitvi Žum berka in M arindola. V začetku julija je zgodovinske argum ente priznala tudi ogrska vla­ da. Navzlic tem u se je Dunaj nekaj dni kasneje odločil omenjeni področji začasno prepustiti hrvaški civilni upravi. Oktobra se je v razpravo znova vključil kranjski deželni zbor. Zadevo je najprej predebatiral upravni odsek, čez teden dni pa je bila na vrsti obravnava poročila na deželnozborski seji. Poročilo ustavovem e večine je predstavil poslanec dr. Savinschegg, v im enu slovenske manjšine je govoril poslanec belokranjskih kmečkih občin Anton Navratil. M edtem ko se je večina ob sklicevanju na historične in druge razloge zavze­ m ala za ponovno priključitev spornih ozemelj h Kranjski, so slovenski poslanci poudarjali narodno načelo ter nasprotovali zahtevam ustavovercev. Predlagali so le pripojitev M arindola, kranjske pravice do Žum berka naj bi zamenjali za ustrez­ no železniško povezavo s Hrvaško. Ob glasovanju je predlog večine dobil precej več glasov. V času razprave je Slovenski narod povzel slovensko stališče do proble­ ma. Avtor, verjetno Ivan Tavčar, je zapisal, da na Slovenskem ni nikogar, ki bi si želel priključitve hrvatskih selišč v Žum berku in M arindolu, saj je prijateljstvo s H rvati pomembnejše od historičnega prava. M ed Slovenci in H rvati naj bi raz­ mejitev potekala le na podlagi jezikovne meje.6 2 7 Vendar vsi Slovenci niso povsem delili takšnega mnenja. Nekaj mesecev prej je Slovenec zapisal, da so žumberški uskoki sicer res Srbo Hrvati, a to so tudi Belokranjci. Zato je vseeno, kom u bo Žum- berak priključen, je zatrdil pisec, ki pa je hkrati dal vedeti, da bi m u bilo ljubše, če bi ga dobila Kranjska. V nadaljevanju je nam reč razglabljal o m ožnosti priključitve Istre, zato je jasno, da je dal prednost historičnim argum entom .6 2 8 Tudi sicer je katoliški časnik bolj kakor narodnostno zagovarjal zgodovinsko načelo razmejit­ ve. Čez nekaj let so na prim er v uvodniku »Žumberk« ob povzem anju članka iz dunajskega Vaterland zahtevali ohranitev pridobljenih pravic in zatrjevali, da bo usoda sporne pokrajine srečna le pri pravi materni deželi.6 2 9 6 2 6 KA, KM, Präs., 124-1/1 (1873), dopis ogrskega m in. preds. Béle (A dalberta) W enckheima vojnem u m inistru F ranzu K uhnu, Präs. 58, D unaj, 9.2.1873; koncept dopisov reg istratu m i direkciji RKM in generalni kom andi v Z agrebu, Präs. Nro. 556, D unaj, 13.2.1873. 6 2 7 - r .- [Ivan Tavčar], »V Ljubljani«, Slovenski narod, 6.11.1881,1. Moja dom neva, d a je avtor Tavčar, tem elji n a dejstvu, d a je enako šifro uporabljal v Slovanu, v začetku osem desetih let p a je nedvom no pisal za Narod, ki ga je m ed Jurčičevo boleznijo leta 1881 tu d i urejal. 6 2 8 Slovenec, 21.5.1881, 3. 6 2 9 Slovenec, 16.6.1883,1, 2. Čez desetletje in pol, leta 1896, se je vprašanje ureditve meje s Hrvaško znova pojavilo v kranjskem deželnem zboru. Slovenci so spet spremenili svoje stališče in obe slovenski stranki sta soglasno glasovali za zahteve, ki so bile zelo podobne tistim iz leta 1881. Očitno se je navdušenje nad Hrvati, ki je slovenske poslance prevevalo takrat, zmanjšalo, tako da so pri njihovem glasovanju praktični razlogi prevladali nad južnoslovansko solidarnostjo. Ivan Tavčar je v debati na prim er priznal, da sicer še misli enako kot pred petnajstimi leti, a bo podprl resolucijo, ker se bodo tako izboljšale pogajalske pozicije Cislajtanije pri prihajajočih pogo­ vorih o reviziji nagodbe. Ker niti složno delovanje vseh kranjskih strank ni imelo želenega učinka, se je deželni zbor k zadevi znova vrnil čez dve leti. Vendar niti ta poslednja interven­ cija ni dosegla zastavljenih ciljev in poslej se deželni politiki uradno z zadevo niso več ukvarjali. Problem pripadnosti Žum berka sicer ni bil pozabljen - Jožef Schwe- gel je na prim er leta 1902 v proračunskem odseku državnega zbora govoril o inkor- poraciji v Kranjsko, Fran Šuklje pa je še tik pred začetkom vojne na lastno pobudo na terenu preverjal, kom u so naklonjeni tamkajšnji prebivalci -,6 3 0 a z njim so se v glavnem ukvarjali zgodovinarji. Na slovenski strani sta se v polemično razprav­ ljanje vključila A nton Koblar in Josip Mal. Slednji je celo posegel v politiko, ko je leta 1916 deželnem u odboru predložil spom enico o pripadnosti Žum berka in M arindola ter v začetku leta 1917 v Slovencu objavil članek »Za integriteto Kranjske: Od Drave do Adrije!«, v katerem je utemeljeval potrebo po državnopravni naslo­ nitvi Slovencev na deželo Kranjsko v njenih zgodovinskih mejah. V članku Žum ­ berka sicer ni izrecno omenjal, je pa poudarjal pom en predlagane Velike Kranjske za obrambo države.6 3 1 V celotni dolgoletni, prevratov polni zgodbi je za nas zanimiva zlasti vloga vojske. Videli smo, da je ogrska vlada v utemeljevanje svojih zahtev že takoj na začetku pritegnila vojno ministrstvo. Ogrski ministrski predsednik je od m inistra zahteval podatke o sestavi prebivalstva, saj so M adžari očitno videli, da so historični argum enti na strani Kranjcev. Žal odnosa vojske do razrešitve spora ne moremo v celoti rekonstruirati. Večina dokum entov vojnega m inistrstva je bila nam reč škar- tirana še pred izročitvijo Vojnemu arhivu. Spisi iz let 1882, 1883 in 1885 so bili uničeni v celoti, tisti iz let 1881 in 1884 pa deloma. Kljub tem u lahko na podlagi ohranjenega gradiva sklepamo, da vojaki niti niso oblikovali svojega stališča. Vse kaže, da so bili v spor vm ešani le kot dotedanji upravitelji ozemlja. Kot takšni so seveda razpolagali z množico podatkov o zgodovini in sedanjosti spornih krajev. Zaradi pomanjkljive ohranjenosti gradiva ni jasno niti, ali so sprte strani vojsko vendarle poslušale pridobiti na svojo stran. Nemški poslanci kranjskega dežel­ nega zbora so leta 1881 sicer omenjali strateški pom en Žum berka za obrambo Kranjske, vendar tega ne m orem o šteti za resen poskus. Glede na znano nenaklo­ njenost precejšnjega števila vojakov do dom nevno separatističnih M adžarov bi bila povezava kranjskih Nemcev in arm adnega vrha načelno gotovo možna. Toda obrobnost Žum berka je bila vendarle tolikšna, da si težko predstavljam, kakšen 6 3 0 »Iz budgetnega odseka«, Slovenec, 16.1.1902, 2; Šuklje, Iz mojih spominov, zv. 2, 246-248. 6 3 1 Josip M al, »Za integriteto Kranjske: O d D rave do Adrije!«, Slovenec, 30.1.1917,1, 2. interes bi zanj imela vojska. Najbrž je verjetneje, da zaradi malenkostnega nagajanja ne bi bila pripravljena zapletati že tako zam otanih odnosov z M adžari. Povsem drugače bi bilo, če bi - povsem hipotetično - na meji s Kranjsko ležal večji del Vojne krajine. Tedaj bi bilo zanimanje arm ade za urejanje hrvaško-kranjske meje skoraj gotovo bistveno večje. Celoten žum berško-m arindolski zaplet pa je nedvom no zanimiv tudi kot pri­ m er slovenskega spreminjajočega se odnosa do zgodovinskega prava. A to je že druga tema, ki nas tokrat ne zanima. Zato se v nadaljevanju vračamo k temi, ki nas spremlja ves čas - k sprejemanju vojaških zakonov. 10 Nove reforme: teritorializacija in dopolnjevanje zakonodaje 10.1 Desetletno podaljšanje veljavnosti obrambnega zakona, 1879 Leta 1878, v času razpleta krize v Bosni in Hercegovini, bi na parlam entarni dnevni red m orala priti obnovitev §§ 11 in 13 obrambnega zakona. Prav takrat je nam reč poteklo deset let od njegovega sprejema in avstrijski ter ogrski parlam ent bi morala znova določiti, kako velika je lahko arm ada ter kakšen naj bo vsakoletni vpoklic nabornikov. Zaradi zasedbe Hercegovine in Bosne je bila razprava pre­ ložena na naslednje leto in sprejeto je bilo enoletno začasno podaljšanje veljavno­ sti obeh členov.6 3 2 M edtem je padla avstrijska vlada in jasno je bilo, da bo ena izm ed prvih nalog nove ravno podaljšanje veljave teh dveh členov za naslednje desetletje. Cesar je za predsednika vlade predvidel grofa Eduarda Taaffeja, ki je že bil v vladi prav v času, ko je ta skozi nenaklonjeni parlam ent spravila obrambni zakon (1868). Toda takoj v prvih pogajanjih z zm ernim a liberalnima prvakoma, Ernstom Ple- nerjem in grofom Francem Coroninijem, se je pokazalo, da Taaffejeva naloga ne bo lahka. V zam eno za sodelovanje v vladi sta zahtevala zmanjšanje vojaških stroškov, česar Franc Jožef nikakor ni hotel sprejeti. Zato je Taaffe opustil svoja prizadevanja, vlado je začasno prevzel Karl Stremayr, m edtem k o je Taaffe dobil notranje ministrstvo.6 3 3 Po porazu liberalcev na volitvah in vrnitvi Cehov v držav­ ni zbor pa je grof dobil še eno priložnost. Vendar je bilo jasno, da opozicija novi vladi ne bo popuščala, velikost vojske in vojaških stroškov pa bosta pom em ben kam en spotike. Tema je nam reč igrala določeno vlogo že v volilni kampanji, saj so jo v svoje program e kar po vrsti uvrščali različni nemški kandidati liberalne pro­ venience. Georg Schönerer je v svojem program u iz junija 1879 m ed zahteve uvr­ stil krčenje vojaškega proračuna s pomočjo skrajšanja vojaškega roka in zmanjšanja vojske. Varčevanje pri vojaških izdatkih so razglašali kandidati Štajerske napredne stranke (Steirische Fortschrittspartei), naš stari znanec, Franz Wiesthaler, ki je kandi­ diral v m ariborski mestni kuriji, pa je zopet predlagal celo ukinitev stalne vojske in uvedbo milice. Zmanjšanje vojske sta prav tako zahtevala odbor 112-ih (ki so glasovali zoper zasedbo Bosne in Hercegovine) in stari parlam entarni klub 6 3 2 Rauter, Die österreichische Wehrgesetzgebung, 22, 23. 6 3 3 Jenks, Austria Under the Iron Ring, 32, 33. naprednjakov.6 3 4 Po volitvah je varčevalne zahteve postavil vplivni odbor, ki je avgusta v Linzu sestavil liberalni program za prihajajoče zasedanje državnega zbora.6 3 5 Skratka, že pred začetkom zasedanja novega sklica državnega zbora je bilo jasno, da je pred vlado in poslanci težka naloga. Nasprotovanje liberalnih nem ških politikov podaljšanju obstoječega stanja na področju obrambe je ponudilo dobrodošlo m ožnost slovenski politiki. Spet je lahko poudarjala svojo zvestobo državi in napadala nasprotnike. Že po objavi progra­ m a 112-ih je Narodov kom entator veselo ugotovil, da so se ustavoverci z zahteva­ mi za zmanjšanje vojske sami postavili v opozicijo, saj v danem trenutku ni mogoča vlada, ki bi cesarju predlagala kaj takšnega. Obenem je iz objave program a v Lai- bacher Tagblatt, listu ljubljanskih ustavovercev, sklepal, da tudi oni stojijo na takšnem stališču.6 3 6 Pri tem se ni oziral na odklonilno stališče do program a, ki so ga pri ljubljanskem nem škem časniku kar dvakrat označili za pomanjkljivega in nejas­ nega ter zato zaenkrat nesprejemljivega.6 3 7 Važneje se je Narodovemu piscu zdelo, da je bil program objavljen na prvi strani, kar naj bi bilo enako soglašanju z njim. Om enjenem u časnikarju so sledil še drugi, ki prav tako niso bili niti najmanj prizanesljivi. Narodov dopisnik z Gorenjskega je ustavoverske zahteve po varče­ vanju označil za švindel, obenem pa je bralcem namignil, da številni nemški ustavo- verski izdajalski kričači sploh niso zainteresirani za obstanek Avstrije.6 3 8 Nek drug časnikar je v kom entarju program a štajerskih naprednjakov njihove zahteve po zmanjšanju vojske na kratko odpravil s pripom bo, da je takšno stališče razumlji­ vo, ker jim je vojska politično nasprotna.6 3 9 V Ljubljani pa so slovenski m estni svetniki z vsem i silami poskušali preprečiti izglasovanje peticije, ki je zahtevala razširitev pravice do enoletnega služenja na absolvente srednjih poklicnih šol. Predlagali so, da o peticiji ne bi niti glasovali, nam esto tega pa bi sprejeli zaupnico Taaffejevi vladi. Ustavoverna večina je oba predloga zavrnila, slovenski časniki pa so ocenili, da je s tem vladi izrekla jasno nezaupnico.6 4 0 Toda na drugi strani nam številne notice kažejo, da niti Slovenci niso bili tako navdušeni nad obram bnim zakonom. M edtem ko je politika dokazovala svojo zvestobo cesarju in njegovi vojski, so dopisniki pisali o pripom bah na zakon. Tema je bila še kako prisotna tudi v predvolilnem boju. Že zelo zgodaj je Slovenec v »Vodilu za državne volitve«, precej natančnem seznam u predvolilnih želja in priporočil, zapisal, da si bodo morali slovenski poslanci tudi s krčenjem vojaških 6 3 4 Österreichische Parteiprogramme, 185-189 (za Schönererja); C virn, Trdnjavski trikotnik, 88-90 (za štajerske naprednjake in W iesthalerja); K am m erhofer, ur., Studien zum Deutschliberalismus in Zisleithanien, 272-280, 283-285 (objava program a 112-ih, naprednega kluba in štajerskih n a ­ prednjakov). 6 3 5 Jenks, Austria Under the Iron Ring, 38; Kam m erhofer, ur., Studien zum Deutschlïberalismus in Zisleithanien, 285, 286 (objava predloga resolucije). 6 3 6 »N aša nem ška in nem škutarska ustavoverna stranka se je postavila zoper vlado!«, Slovenski narod, 14.5.1879, 1, 2. 6 3 7 »Das W ahlprogram m d er O kkupationsgegner«, Laibacher Tagblatt, 10.5.1879, 1, 2; »Das Pro­ gram m der '112'«, Laibacher Tagblatt, 13.5.1879, 1. 6 3 8 P., »Z G orenjskega«, Slovenski narod, 29.6.1879, 6, 7. 6 3 9 »Program štajarskih 'fortšritlerjev'«, Slovenec, 24.5.1879, 2. 6 4 0 M atič, Nemci v Ljubljani, 195; »N ezaupanje m inisterstvu«, Slovenski narod, 26.11.1879,1, 2. izdatkov prizadevati za olajšanje silnih davkarskih bremen.m V resnici so potlej kan­ didati volivcem kar po vrsti obljubljali to ali ono dodatno ugodnost. Josip Vošnjak je v svojih nastopih na prim er zagovarjal dodatne olajšave za kmečke sinove, o tem so ga spraševali tudi udeleženci predvolilnih shodov.6 4 2 Podobne zahteve so kandidatu Viljemu Pfeiferju postavili dolenjski volivci.6 4 3 Vitez Hugo Berks, ki so ga pri kandidaturi v celjskem m estnem volilnem okraju podprli Slovenci, je v svojem program u obljubil, da si bo pri sprejemanju obrambnega zakona prizadeval za velike prihranke. Kot rezervni častnik je tudi napovedal, da bo raje odložil svoj čin, kakor da bi zaradi zvestobe armadi zanemaril svoje dolžnosti do volivcev.6 4 4 Podobna pričakovanja in zahteve so se ponavljala še po volitvah. Mihaelu H erm anu so njegovi volivci pred odhodom na Dunaj postavili seznam zahtev. Na devetem m estu so m u naročili, naj si prizadeva, da bodo vojske oproščeni odlični dijaki, olajšave pa naj bi dobili pravniki, profesorji, bogoslovci in učitelji.6 4 5 Tudi uvodničar Slovenskega naroda je izvoljenim poslancem priporočal, naj si ob podalj­ ševanju veljavnosti obrambnega zakona predvsem (!) prizadevajo za zmanjšanje obremenitev prebivalstva.6 4 6 Slovenčev pisec je celo v cesarjevem prestolnem go­ voru, s katerim je vladar napovedal uvrstitev obrambnega zakona v vladni pro­ gram, našel napoved varčevanja pri obram bnih izdatkih, kar je bilo seveda daleč od resnice.6 4 7 Se tik pred začetkom obravnave zakona v državnem zboru pa je Narodov državnozborski poročevalec napovedal, da bodo avtonomisti, torej stranke, ki podpirajo vlado, zakon podprli, a si bodo hkrati prizadevali za nove olajšave. Dopisnik Slovenca pa je poročal, da so nekateri slovenski poslanci podporo zako­ nu povezovali z zagotovili za uresničitev narodnih zahtev.6 4 8 Ob vsem napovedovanju boja za spremem be je bilo vendarle jasno, da sloven­ ska politika ne bo glasovala proti vladi. Nastop Taaffejeve vlade je bil pač čas velikih pričakovanj in hkrati čas popuščanja. Slovenci so takrat celo javno razgla­ sili, da politična združitev slovenskih dežel ni njihov ključni cilj. V zam eno za vladno naklonjenost so bili pripravljeni pristati na upravno združevanje, vztrajali pa so predvsem pri praktični uresničitvi enakopravnosti v šolstvu, upravi in sod­ stvu. Obeti, povezani z novo vlado, so bili preveliki, da bi jih kazalo ogroziti zara­ di malenkosti, ki so težile volivce. V tem smislu so časniki po volitvah začeli po­ udarjati, da je podaljšanje veljavnosti obrambnega zakona nujno zlo. Glavni argu­ m ent zagovornikov je bil splošen evropski položaj, ki naj bi dom nevno onemogočal vsakršno zmanjševanje vojske. 6 4 1 »Vodilo za držav n e volitve«, Slovenec, 31.5.1879, 1. 6 4 2 »Volilni shod na Vranskem «, Slovenski narod, 19.6.1879,1, 2; »Volilni shod v Brežicah«, prav tam , 24.6.1879, 2. 6 4 3 Točka šest zahtev je bila: »Naj se posestniki podedovanih kmetij oprostijo vojaščine sploh ali vsaj od aktivne službe v armadi.« »Iz Šem petra«, Slovenski narod, 29.6.1879, 6. 6 4 4 »Program viteza Berksa«, Slovenski narod, 4.7.1879,1, 2. 6 4 5 »Sprevodnica g o sp o du M. H erm anu v d ržav n i zbor«, Slovenski narod, 30.7.1879,1, 2. 6 4 6 »Shod slovenskih poslancev«, Slovenski narod, 28.9.1879,1. 6 4 7 Slovenec, 11.10.1879, 3. 6 4 8 a., »Vojaška postava v državnem zboru«, Slovenski narod, 23.11.1879,1,2; »Vojaška postava pa vlada«, Slovenec, 20.11.1879, 1. V resnici takšna razlaga ni bila privlečena za lase, čeprav je bil poglavitni razlog za odločitev slovenskih politikov gotovo drugje. Z nasprotovanjem zakonu bi se namreč slabo zapisali pri cesarju. Franc Jožef je bil odločen. Avstro-Ogrska si ni mogla privoščiti razoroževanja, saj so jo sosede v absolutni ali relativni velikosti vojske precej presegale. Septembra so se zato začela posvetovanja z odločilnimi m ožm i obeh polovic monarhije. Presenetljivo kooperativni M adžari so sicer pred­ lagali le triletno podaljšanje obstoječega stanja, toda cesar je na koncu zahteval, naj obe vladi poskusita skozi parlam entarni proceduri spraviti desetletno. Taaf- fejeva vlada je zakon v državni zbor poslala 15. oktobra, ta ga je prepustil obramb­ nem u odboru, katerega član je bil tudi slovenski poslanec Viljem Pfeifer, čez m e­ sec pa so se predsednik vlade in ministri začeli sestajati z voditelji klubov in zbira­ ti glasove. Zaradi značaja zakona, s katerim se je parlam ent za desetletje odpove­ dal svoji pravici odobritve vsakoletnega vpoklica nabornikov, so potrebovali težko dosegljivi dve tretjini.6 4 9 Razprava, ki se je začela 1.12.1879, je takoj pokazala, da bo vlada le stežka dobila takšno večino. Njen predlog so sicer podprli Čehi, Poljaki, Slovenci in nemški konzervativci, toda manjkali so glasovi levice. V petdnevni debati so parlam en­ tarci z leve v glavnem ostro nasprotovali zakonu. Pri glasovanju sicer niso bili popolnom a uspešni, tako da je zakon dobil večino, ne pa zahtevanih dveh tretjin. Poleg tega je državni zbor sprejel resolucijo, s katero je pozval vlado, naj v okviru obstoječe obrambne organizacije karseda varčuje. Bolje je šlo v gosposki zbornici, ki je sredi decembra zakon soglasno sprejela.6 5 0 S tem je vlada dobila še eno pri­ ložnost, saj se je zakonsko besedilo moralo vrniti v poslansko zbornico. V dogajanje se je znova vključil cesar, ki je začel prepričevati zm erne nemške liberalce, naj si premislijo. Lobiranja sta se lotila tudi Gyula Andrâssy in njegov naslednik, baron Heinrich Haymerle, Taaffe in njegov dom obranski minister, ge­ neral Julius Horst, pa sta m edtem prepričevala m adžarskega ministrskega pred­ sednika Kâlmâna Tiszo, naj ne hiti s sprejemanjem zakona. V Cislajtaniji so namreč predvidevali, da bo to le zaostrilo opozicijo v državnem zboru.6 5 1 Am pak kljub vsem prizadevanjem je bil uspeh pičel. Pri naslednjem glasovanju, 17. decembra, je vlada dobila nekaj glasov več, vendar še vedno premalo. Zakon je bil naposled sprejet tri dni kasneje. Ob tretjem glasovanju se je, potem ko sta Taaffe in Horst v usklajevalnem odboru obeh zbornic obljubila kar največjo varčnost in upoštevanje izrečenih poslanskih pripom b pri naslednji noveli obrambnega zakona, premisli­ lo dovolj liberalnih poslancev in predlog je s štirimi glasovi večine dobil potrebni dve tretjini glasov.6 5 2 Zdi se, da je vlada večino zagotovila še z drugim i, manj načelnimi, prijemi. Nekaj let kasneje je konservativni katoliški poslanec, tirolski duhovnik Josef Greuter, liberalnega poslanca in univerzitetnega profesorja v Pragi, 6 4 9 Jenks, Austria Under the Iron Ring, 42^14; Jandesek, »Die Stellung des A bgeordnetenhauses«, 31; SPSHAR, 9. sesija, 50. 6 5 0 SPSHAR, 9. sesija, 512-539, 542-573, 576-614, 616-651, 654-678; Jenks, Austria Under the Iron Ring, 45, 46; Jandesek, »Die Stellung des A bgeordnetenhauses«, 32-36. 6 5 1 Jenks, Austria Under the Iron Ring, 47, 48. 6 5 2 SPSHAR, 9. sesija, 837-844, 865-882. O pogajanjih v uskladitveni konferenci: Jenks, Austria Under the Iron Ring, 48, 49; Rauter, Die österreichische Wehrgesetzgebung, 24. dr. Emila Saxa, v državnem zboru obtožil, da je profesuro dobil, ker je leta 1879 glasoval za vladni predlog.6 5 3 Seveda so bili takšni očitki težko dokazljivi in m or­ da krivični, vendar iz drugih prim erov zanesljivo vemo, da je vlada po potrebi znala biti še kako prepričljiva. Kakorkoli že, vojska je s sprem em bam i zakona dobila želeno stabilnost, ministrski predsednik pa je izvojeval silno pom em bno politično zmago. Slovenski poslanci so ves čas disciplinirano glasovali z večino, v debati se je oglasil le Karel Klun. V splošni razpravi je predstavil razloge za sprejetje zakona. Na prvo mesto je postavil patriotizem in poudaril, da Slovenci ne bodo glasovali za vlado, saj niso vladna stranka, temveč za državo. Poleg tega je opozoril na zunanjepolitične okoliščine, pri čemer ni pozabil spom niti na ozemeljske zahteve neim enovane ekspanzivne sosede, ki jo zanimajo predvsem predeli ob Jadranu. Liberalni opoziciji pa je očital, da zakonu ne nasprotuje iz iskrenih razlogov. Pozi­ vi k varčevanju naj bi bili le besedičenje, v resnici naj bi šlo za nasprotovanje ene­ m u izm ed stebrov legitimnosti, avtoritete in konzervativizma.b 5 i Govor ni ostal brez odm eva v domovini. Slovenec ga je silno pohvalil ter ga označil za najostrejši na­ pad na opozicijo.6 5 5 Pozneje je svoje razloge za izglasovanje zakona javno predsta­ vil tudi poslanec notranjskih kmečkih občin, Adolf Obreza. V razgrnitvi svojega delovanja v parlam entu - periodično jo je izdajal v samozaložbi - je priznal, da zakon ni zmanjšal obremenitve prebivalstva, vendar česa takšnega zaradi splošnih evropskih razm er niti ni bilo mogoče pričakovati. Zatrdil je še, da so slovenski poslanci zakon podprli zaradi neizogibne potrebnosti prim erno velike vojske ter ljubezni do našega dobrotljivega cesarja.6 5 6 Jasno je torej, da so slovenske poslance pri glasovanju vodili taktično-politični razlogi, ki smo jih v podobnih situacijah že zaznali. Gotovo pa je bilo v govorjenju o skrbi za obstoj monarhije tudi precej iskrenega interesa. Nenazadnje se je v danem trenutku zdelo, da se bo država začela razvijati v želeno smer. 10.2 Zakon o vojaški taksi (1879/80) V istem, še bolj pa v naslednjem letu so slovenski poslanci dobili novo pri­ ložnost za izrekanje o vojaških vprašanjih. V začetku novem bra je vlada vložila predlog zakona o vojaški taksi, ki ga je državni zbor prepustil v prvo branje obramb­ nem u odboru.6 5 7 Zakon je uvajal nov davek, ki naj bi ga nekaj let plačevali vojske oproščeni moški. Zbrani dohodki bi bili namenjeni podpiranju vojaških invali­ dov, vdov in sirot. Takšna rešitev je bila predvidena že ob sprejemanju obrambne­ ga zakona leta 1868, vendar je vlada ni pripravila vse do leta 1879. 6 5 3 »Iz državnega zbora«, Slovenski narod, 25.1.1881,1, 2; Slovenec, 29.1.1881, 4. 6 5 4 SPSHAR, 9. sesija, 567-573. V slovenščini sočasno objavljeno v: »Govor slovenskega poslanca K luna o vojni postavi : (Po stenografičnem zapisniku)«, Slovenec, 11.12.1879, 1-3. 6 5 5 »Naš poslanec K lun in ustavoverci«, Slovenec, 6.12.1879, 1. 6 5 6 A dolf O breza, Svojim volilcem o svojem delovanji v zborovanju državnega zbora na Dunaji 1.1879- 1880 (Ljubljana, 1880), 8-10; isti, Svojim volilcem o svojem delovanji v zborovanju državnega zbora na Dunaji 1884.-1885. I. (Ljubljana, 1885), 23, 24. 6 5 7 SPSHAR, 9. sesija, 248, 265. V obrambnem odboru poslanske zbornice je vlada sprva naletela na nekoliko nepričakovan odpor provladnih strank. Te so v času, ko se je pripravljala rekon­ strukcija vlade, z glasovanjem proti njenem u predlogu želele pokazati, da njihova podpora ni vnaprej zagotovljena. Obenem so poslanci vladnega bloka hoteli izra­ ziti svoje negodovanje nad dom obranskim m inistrom Juliusom Horstom, ki je v prerivanjih znotraj vlade podprl Karla Stremayerja, edinega preostalega liberal­ nega m inistra prvega ranga.6 5 8 Do začetka razprave so bile razlike m ed vlado in njej naklonjenimi poslanci že odpravljene, toda ton razpravam je še vedno dajala politična taktika. Drugo branje zakona se je začelo na 82. seji 9. sesije, 27.4.1880. Vladnem u predlogu so ostro nasprotovali opozicijski liberalni poslanci, ki so si­ cer razglašali, da idejo načelno podpirajo, niso pa želeli podpreti osovražene Taaf- fejeve vlade. M oravski poslanec Johann Fux je zakon označil za nov sad m ilitariz­ ma, vsakršno debato o njem pa za nesmiselno, saj naj bi vlada že imela nepre­ makljivo večino. Ker so bile ravno v tistem času aktualne jezikovne naredbe za Češko, Fux ni pozabil omeniti, da vlada glasove pridobiva tudi na tak način. Toda kljub Fuxovi ugotovitvi o neplodnosti nadaljnjega razpravljanja so se za govor­ niškim pultom vrstili opozicijski poslanci, ki so po vrsti vlagali dopolnila in argu­ mentirali svoje nasprotovanje zakonu. Vladi naklonjeni poslanci niso bili tako zgovorni, tem več so zagovarjanje vladnega predloga prepuščali poročevalcu obrambnega odbora. Svojo voljo so povsem nedvoum no izrazili pri glasovanjih, ko so bili opozicijski predlogi prepričljivo zavrnjeni. M ed redkimi govorniki vlad­ ne strani je bil tudi slovenski poslanec Viljem Pfeifer, ki je celo podprl enega iz­ m ed predlogov Johanna Fuxa. Ta je želel sprem eniti davčne razrede, tako da bi bili bolj obremenjeni bogatejši. Toda kljub Pfeiferjevemu zavzemanju je popravek na glasovanju propadel. Zakon je bil naposled v tretjem branju sprejet 12. maja 1880.6 5 9 Poleg Pfeiferja sta izm ed slovenskih poslancev v razpravi sodelovala le še vi­ tez Josef Schneid, ki je enkrat uspešno predlagal prekinitev debate, in Karl Hohenwart, ki je prav tako prodrl s proceduralnim posegom. Sicer so tukajšnji poslanci molčali in glasovali za predloge večine. Adolf Obreza je svoje glasovanje pozneje utemeljil s pravičnostjo zakona, ki naj bi enakom erno porazdelil obvez­ nosti m ed vse (moške) prebivalce. Povsem prim erno se m u je zdelo, da tisti, ki so bili oproščeni vojaškega služenja, kako drugače prispevajo. Zato je za vojaško takso glasoval z lehkejšim srcem kakor za podaljšanje veljavnosti obrambnega zakona.6 6 0 Zakon so enoglasno podpirali tudi slovenski časniki. V svojih člankih so prav tako poudarjali pravičnost nove ureditve ter polemizirali z - po njihovem - neiskre­ nim i nem škim i liberalnimi poslanci, ki zakona m enda niso podprli le zaradi na­ gajanja vladi. V uvodniku »Vojaška taksa« je Slovenski narod razpravo o zakonu izrabil za silovit antisemitski in protinem ški izpad. Neznani avtor članka je zapi­ sal, da Slovenci nimajo razlogov za nasprotovanje zakonu, saj so »pri nas ...po 6 5 8 »A vtonom isti in vlada in potreba splošnega avtonom ističnega program a«, Slovenec, 4.3.1880, 1. O boju znotraj Taaffejeve vlade: Jenks, Austria Under the Iron Ring, 55-65. 6 5 9 SPSHAR, 9. sesija, 2737-2758, 2760-2792, 2796-2834, 2837-2854, 3218-3248, 3253-3254; Jan­ desek, »Die Stellung des A bgeordnetenhauses«, 38-40. 660 o b re za , Svojim volilcem, 1879-1880, 27-28; isti, Svojim volilcem, 1884.-1885. L, 24. kmetih čvrsti fantje še in zdravi, zato je skoraj vsak uže vojak.« N a drugi strani pa so v velikih m estih in m ed Nemci m ladeniči »krofasti, gnjilokrvni, slabotni, nevzrasli, za vojake nesposobni«, a dovolj premožni, da lahko plačajo novi davek. Po mnenju pisca vojaška taksa Slovencev torej skoraj ne bo prizadela, tembolj pa jo bodo čutili mestni bogatini in seveda judje. Prav zaradi tega naj bi nem ški časniki, ki jih seveda vodijo Judje ali pa so časnikarji vsaj odvisni od njih, tako močno nasproto­ vali novem u zakonu. Narodov pisec je bil razumljivo drugačnega mnenja, saj je bil prepričan, daje šele nova ureditev vojaško obveznost res napravila splošno. Zdravi slovenski kmetje bodo še naprej odhajali k vojakom, m edtem ko bodo mestni in judovski bogatini plačevali »za ubozega kmetskega fanta, ki nema denarja, pa ima čvr­ sto pest«, je svoje razmišljanje utemeljil avtor uvodnika.6 6 1 Značilni stereotipi o strahopetnih Judih in junaških Slovencih ter o golšastih Nemcih in krepkih Slo­ vencih so bili očitno nadvse pripravno sredstvo za prepričevanje o koristnosti nove zakonodaje, ki je v resnici vsaj delom a rešila problem oskrbe ranjenih vojakov in družin padlih, a hkrati nedvom no dodatno obremenila prebivalstvo. V naslednjih letih se je nekajkrat pokazalo, da je zakon dejansko prizadel tudi revnejše in ne le premožnih. Državni zbor se je na prim er na 16. seji naslednje sesije znova ukvarjal z vojaško takso na pobudo slovenskega poslanca Kluna in ljubljanskega m agistrata. Slednji je nam reč na državni zbor naslovil peticijo s pred­ logi za spremem bo zakona. Občina je predlagala drugačno lestvico, ki naj bi raz­ bremenila revne, in pravico občine, da zadrži desetino pobranega denarja ter s tem pokrije stroške pobiranja.6 6 2 Tudi sicer so se poslanci večkrat ukvarjali s takso, ko so zahtevali, naj m inistrstvo na ta ali oni način sprem eni oziroma dopolni zakon.6 6 3 Poslanec Lavoslav Gregorec se je leta 1892 na zboru svojih kmečkih vo­ livcev pohvalil prav s prizadevanji za spremembo zakona o taksi. Zbranim je pojas­ nil, da je sodeloval pri sprejemanju resolucije kmetijskega odbora, v kateri so se zavzeli za oprostitev vseh, ki imajo letni dohodek manj kot 450 goldinarjev, za uvedbo progresivne lestvice obdavčitve in za dodelitev pomoči vdovam in siro­ tam rezervistov, ki so um rli na orožnih vajah.6 6 4 Vojaška taksa in predvsem način njenega pobiranja sta bila tudi tarča časnikarske kritike. Leta 1889 dopisnik X-x v Slovenskem narodu sicer ni oporekal upravičenosti uvedbe dodatne obdavčitve, a je komisijam, ki so takso odmerjale, očital, da so površne ter brez pravega nadzo­ ra županov.6 6 5 6 6 1 »Vojaška taksa«, Slovenski narod, 1.5.1880,1. 6 6 2 SPSHAR, 10. sesija, 488-492 (priloga 5). 6 6 3 Jandesek, »Die Stellung des A bgeordnetenhauses«, 72, 80, 97 in passim . 6 6 4 »Krvni davek, vojaška taksa : Iz govorov poslanca dr. Gregoreca p red volilci 1.1892«, Sloven­ ski gospodar, 19.1.1893,17,18. 6 6 5 X-x., »Iz Ljubljane«, Slovenski narod, 19.4.1889, 2. 10.3 Vmesna epizoda: boj za ljubljansko garnizijo Preden nadaljujemo pregled zakonskih sprememb, ostanimo še pri problem ih bolj praktične narave. Odnos m ed Slovenci in vojsko se je seveda oblikoval tudi ob vsakodnevnih in manj načelnih temah. V tem delu ne bom mogel obdelati vseh in to najbrž niti ni potrebno, a tu in tam je vredno pogledati pod politično gladino in poskusiti osvetliti katero izm ed njih. Le tako bo mogoče ustrezno opo­ zoriti na večplastnost razmerij m ed vojsko in Slovenci. Med dogajanje, ki ga ne m orem zaobiti, gotovo sodijo prizadevanja lokalnih skupnosti za pridobitev čim več in čim večjih vojaških enot. Problem bi sicer v prihodnje zaslužil temeljitejšo obdelavo, vendar se bom tokrat omejil le na oris ene izm ed epizod. Mislim, da bom s tem uspel pokazati tudi splošne značilnosti problematike. V Ljubljani, ki sem jo izbral za prikaz, sta povečanje garnizije in prim erna na­ stanitev vojakov zbujala precejšno pozornost ravno v letih 1879 /80. Zato najbrž ne bo narobe, če si takratno dogajanje pogledam o prav zdaj. Nenazadnje se pri pisanju bolj ali manj držim kronološkega principa. Seveda pa bom pri svojem prikazu občasno posegel v predzgodovino in omenil še nadaljnji razvoj. Že takoj na začetku m oram o pogledati v leto 1840. Tedaj je m estna uprava v kranjsko pre­ stolnico povabila Benedikta W itthalma in ga prepričala, naj postavi stavbo za na­ stanitev vojakov. Gradčan je takoj za mejo m estne občine, v Spodnji Šiški, res po­ stavil veliko stavbo, ki je dobila ime Kolizej. Vendar je W itthalm dobil konkurenco in v poslopju so se nam esto vojakov naselile trgovine, skladišča in drugi stanoval­ ci. N ekatere izm ed najemnic so se ukvarjale celo s prostitucijo in Kolizej je prišel na slab glas. Le ob vojni z Italijo leta 1866, ko je skozi Ljubljano šla ogromna, skoraj polmilijonska množica vojakov, je občina Kolizej uporabila za njihovo na­ stanitev.6 6 6 V pripravah na občinske volitve leta 1880, ko si je slovenska stranka obetala ponovno osvojitev m estne hiše, je prav veliko poslopje ob robu Tivolija igralo precejšnjo vlogo. V razglasu Narodnega meščanskega volilnega odbora so slovenski kandidati trdili, da se ustavoverno delovanje zoper m estne interese najlepše vidi v prizadevanjih za nakup Kolizeja s sredstvi loterijskega posojila. Narodnjaki so se nam reč zavzem ali za gradnjo nove velike vojašnice, ki bi bila primerljiva s stav­ bam i v drugih m estih.6 6 7 Ravno gradnji nove vojašnice so v daljšem obračunu z nemško mestno upravo istočasno precej prostora namenili v Slovenskem narodu. Pri tem so zatrdili, da bi Ljubljana lahko dobila več vojakov le, če bi jim lahko ponudila ustrezno namestitev. Kolizej, »tista s cestnim blatom zidana baraka«, naj bi bila za vojašnico povsem neprim erna.6 6 8 Ustavoverci seveda niso bili enakega mnenja. Še nekaj mesecev po volitvah, ko so se sicer že kazali znaki, da nakup Kolizeja m orda le ne bi bil najboljša odločitev, so v svojem glasilu poudarjali dobre strani m orebitne kupčije. Predvsem so opozarjali na manjše stroške, ki bi 6 6 6 Francè Škerl, Ljubljana v prvem desetletju ustavne dobe 1860.-1869. (Ljubljana, 1938), 31, 32, 34, 35,138 (op. 115). 6 6 7 Razglas je bil objavljen v več slovenskih časnikih; gl. npr. Novice, 31.3.1880, 106. 6 6 8 -? - , »Kdo pravi, d a ne zm agam o?«, Slovenski narod, 3.4.1880,1, 2. nastali za mesto, če ne bi bilo treba graditi nove kasarne. Trdili so, da narodnjaki mislijo le na politiko, ne pa na finance.6 6 9 Da je v volilnem boju leta 1880 na površje splavala problem atika ljubljanske garnizije, ni bilo naključje. Leta 1879 sprejeti zakon o nam estitvi vojakov je namreč na to področje prinesel nekaj novosti. Poleg tega pa je okupacija Bosne in Herce­ govine za sabo potegnila precejšnje premeščanje vojaških enot. Zato se je m ar­ sikom u zdelo, da je nastopil čas za povečanje števila stalno nam eščenih vojaških enot v Ljubljani, ki je imela ravno v tistih letih precej m ajhno garnizijo. Mestna deputacija, ki se je aprila leta 1879 odšla poklonit cesarju in cesarici ob njuni srebrni poroki, je obisk Dunaja izkoristila še za avdienco pri vojnem m inistr­ stvu, kjer je prosila za povečanje garnizije. Ljubljančani so bili sicer vljudno sprejeti, a so jim na m inistrstvu dali vedeti, da ni veliko upanja.6 7 0 Kljub tem u je dopisnik Slovenskega naroda nekaj mesecev kasneje rotil m estne očete, naj si ne privoščijo odlašanja (poudarek je iz originala - gre seveda za besedno igro s priim kom ljubljanskega župana A ntona Laschana) ter naj ne zam udijo priložno­ sti, ki se ponuja ob prem eščanju okupacijskih enot iz Bosne in Hercegovine. Om enil je sicer, da so na Dunaju že zavrnili ljubljanske prošnje, vendar je mislil, da ob odločni akciji vse še ni zam ujeno.6 7 1 In res je septem bra naslednjega leta glasilo ljubljanskih ustavovercev, Laibacher Wochenblatt, zadovoljno objavilo no­ vico, da prideta v Ljubljano v začetku oktobra 1880 dva bataljona in štab 26. pešpolka. Tako bo Ljubljana - so zapisali - po več kot dveh letih znova dobila veliko garnizijo in vojaško godbo.6 7 2 Cez slab mesec pa je list m oral objaviti slabšo novico: en bataljon naj bi verjetno v kratkem odšel v Maribor, kjer je na voljo p razn a erarična vojašnica. Pisec je m estno u pravo takoj začel bran iti pred pričakovanim i očitki, saj je zatrdil, da takšni odločitvi niso botrovale pomanjkljive ljubljanske nastanitvene zmogljivosti. Dodal je tudi, da je m agistrat odločujoče instance zaprosil, naj v Ljubljano vendar pošljejo oba bataljona, ter jih obenem obvestil o načrtih za prenovo Kolizeja ali - če se vojska z njo ne bi strinjala - izgradnjo nove vojašnice za tri bataljone.6 7 3 Prizadevanja iz let 1879 in 1880 opozarjajo na pom em bnost vojaške posadke za mesta. Čeprav so bili vojaki s svojim občasnim popivanjem, razgrajanjem in celo nadlegovanjem žena jako čislanih posestnikov (gl. str. 42) dostikrat precej nad­ ležni, so hkrati predstavljali zanimiv in nezanemarljiv dodaten vir dohodkov za številne meščane. Že podatek, da je ob popisu leta 1880 v Ljubljani živelo 1666 vojakov (6.3 % prebivalstva), ob tistem leta 1890 že 2171 (7.1 % prebivalstva), leta 1900 pa 2592 (7.1 % prebivalstva), pokaže, kako pom em ben del m esta je bila gar­ nizija.6 7 4 Zato so si m esta na različne načine prizadevala za pridobitev čim večjega 6 6 9 »Zur Frage d er A daptierung des Coliseum s«, Laibacher Wochenblatt : Organ der Verfassungs­ partei in Krain, 30.10.1880, 4. 6 7 0 »Z Dunaja«, Slovenec, 24.4.1879, 2, 3. 6 7 1 »Iz Ljubljane«, Slovenski narod, 1.10.1879, 2. 6 7 2 »Von der n eu en Laibacher G arnison«, Laibacher Wochenblatt, 18.9.1880, 6. 6 7 3 »M ilitärdislokation«, Laibacher Wochenblatt, 16.10.1880, 5. 6 7 4 Special-Orts-Repertorium von Krain (Wien, 1884), 1; Special-Orts-Repertorien der im österreichi­ schen Reichsrathe vertretenen Königreiche und Länder, zv. 6, Krain (Wien 1894), 1; Leksikon občin za Kranjsko (Dunaj, 1906), 1. števila vojakov. M ed sredstva za dosego tega cilja seveda štejemo gradnjo prim er­ nih vojašnic, ki so jih m esta lahko ponudila vojnemu ministrstvu. Ustrezna po­ slopja za nam estitev so bila zelo pom em bna, ker jih država še zdaleč ni imela dovolj. Po povečanju vojske z uvedbo splošne vojaške obveznosti je bila do izgrad­ nje številnih novih vojašnic ob prelom u stoletja v eraričnih poslopjih nameščena le dobra polovica vojakov. Ostali so gostovali v občinskih vojašnicah, najetih so­ bah ali celo pri civilistih. To je povzročalo številne probleme, zlasti na področju higiene in zdravja.6 7 5 Leta 1866, po koncu bojev v severni Italiji, so naprim er vojaki v Ljubljano prinesli kolero.6 7 6 Izgradnja sodobne vojašnice je bila zaradi vsega povedanega najbrž najboljši način za prepričevanje vojaških oblasti. Kolizej je bil v primerjavi z novo stavbo zanesljivo mnogo manj privlačen, čeprav je bila prim erjava stavbe s podrtijo naj­ brž nekoliko pretirana. Navsezadnje stoji - vsaj v večjem delu - še danes! Vendar se je pokazalo, da se slovenski kandidati niso motili in da stara stavba vojakom res ni ustrezala. Vojno m inistrstvo je nam reč zavrnilo zamisel ljubljanskega magi­ strata o adaptaciji Kolizeja in zahtevalo gradnjo nove vojašnice za popoln pehotni polk ali vsaj dva bataljona in regimentalni štab. Zaradi tega se je mestni svet leta 1881 večkrat ukvarjal s projektom nove pehotne kasarne. Na seji 24. marca je poro­ čevalec finančnega odseka, Josef Suppan, svetnike obvestil o razpletu načrta za nakup in prenovo Kolizeja in predlagal, naj dovolijo začetek postopka za nakup ustreznih zemljišč. Spremembo je navdušeno podprl slovenski svetnik Josip Re­ gali, njegov strankarski kolega Edvard H orak pa je poskusil prodreti s polovičar­ skim načrtom o nadzidavi ali dozidavi ene izm ed obstoječih vojašnic. Naposled je m estni svet enoglasno podprl predlog finančnega odseka.6 7 7 Sprememba gradbenih načrtov je slovenski strani na m estnih volitvah leta 1881 seveda ponudila dobrodošlo priložnost za dokazovanje svoje premišljenosti in nespam etnosti nasprotnikov. Že v mesecih pred volitvami debata o novi vojašnici ni povsem potihnila. V kom entarju rezultatov popisa prebivalstva je Slovenčev pisec ugotavljal, da se Ljubljana prepočasi veča tu d i zato, ker nim a višjega vojaškega poveljstva in nove kasarne. Poglavitni del krivde je pripisal mestnim oblastem , ki se ne ukvarjajo s ključnim i pro b lem i, tem več z malenkostno nemškutarijo.6 7 S O vojašnici so govorili tudi na ljudskem shodu, ki ga je februarja leta 1881 sklical Josip Regali s tovariši. Sklicatelj je v svojem govoru trdil, da so nespa­ m eten nakup Kolizeja preprečili le narodni mestni svetniki ter vojaško poveljstvo. Trdil je tudi, da bo v Ljubljano prišlo več vojakov samo, če bo mesto zgradilo novo vojašnico.6 7 9 Problematika je postala še aktualnejša tik pred m estnim i dopolnilni­ mi volitvami, ki so bile napovedane za konec aprila 1881. Tedaj so Slovenci nemško mestno upravo obtožili, da je kriva, ker Ljubljana nim a višjega poveljstva, in da je slepa za m estne koristi, kar se je najbolje pokazalo v njenem zavzemanju za nakup 6 7 5 Allmayer-Beck, »Die bew affnete M acht«, 112-115. 6 7 6 Škerl, Ljubljana v prvem desetletju ustavne dobe, 36. 6 7 7 Z godovinski arhiv Ljubljana [dalje ZAL], LJU - R okopisne knjige, Cod. 111/32, »Gemeinde- raths-Sitzungs-Protokoll vom Jahre 1881«, rokopis, fol. 35-37. 6 7 8 »O Ljubljani«, Slovenec, 25.1.1881, 1, 2. 6 7 9 Slovenec, 17.2.1881, 4; Slovenski narod, 22.2.1881, 3. Kolizeja. Trditve ustavovercev, da so dobri gospodarji, naj bi bile gol humbug.h H 0 Ustavoverci nasprotnikom seveda niso ostali dolžni. Pretekle narodne m estne uprave so obdolžili zapravljivosti, sebi pa so pripisali zasluge za številne uspešne podvige, m ed njimi za odločitev o gradnji nove vojašnice.6 8 1 Poleg tega so poskušali karseda relativizirati pom en načrtov v zvezi s Kolizejem. Lokalni poročevalec Laibacher Wochenblatt je zapisal, da je šlo le za eno izmed m ožnih rešitev, ki jo je ustavoverna m estna uprava ponudila vojski. Bila naj bi najcenejša in zato bi jo, če bi bili vojaki s stavbo zadovoljni, kazalo uresničiti ter privarčevati kak goldinar.6 8 2 Narodnjaki, ki so volitve pričakovali s precejšnjim upanjem na večino, so odgovo­ rili in volivce spet spomnili na ustavoverska stališča iz preteklega leta. Obenem so zasluge za odločitev za novo kasarno, tako kot za vse druge stavbene projekte, pripisali narodnim m estnim svetnikom.6 8 3 Narod pa je le dan pred začetkom voli­ tev celo objavil, da se širijo govorice o odhodu vojaške godbe in preostanka vojakov iz Ljubljane.6 8 4 Glede na čas objave lahko nepreverjeno novico m irno uvrstim o m ed negativno predvolilno propagando. Kljub ostri predvolilni polemiki so svetniki obeh strank po volitvah delovali presenetljivo složno. N a seji 14.6.1881 so na Suppanov predlog sklenili, naj se m agistrat začne pogajati s ponudniki zemljišč, ter kljub nasprotnem u predlogu grofa Karla Chorinskyja odločili, da bo vojašnica relativno majhna, namenjena le dvem a pehotnim a bataljonoma. Poleg tega so varčni svetniki pooblastili magi­ strat, da poizve, če bi bil vojašnico na svoje stroške pripravljen sezidati kak privat­ nik, ki bi jo potem oddajal mestu. Mestni očetje naj bi gradnjo ponudili tudi deželi in če je ta ne bi želela prevzeti, bi od nje v skladu s § 23 zakona o namestitvi vojaštva od Kranjske zahtevali plačevanje letne doklade.6 8 5 Čeprav si je m estni svet vztrajno prizadeval, da bi vojašnico zgradili s čim manjšimi stroški, je ob koncu leta postalo jasno, da bo vendar treba seči nekoliko globlje v žep. N a seji 29. decembra je Suppan namreč prebral uredbo vojnega mi­ nistrstva, ki jo je ljubljanskemu m agistratu poslala graška generalna komanda. M inistrstvo je v njej sporočalo, da soglaša z nam eravano gradnjo, a hkrati pouda­ rilo, da bi bilo zelo zaželeno, če bi bila vojašnica vendarle večja. Svetniki so bili prim orani naročiti mestni upravi, naj še enkrat povpraša ministrstvo o dokončnosti njegove odločitve in obenem vse načrte za gradnjo pripravi tako, da jih bo mogoče uskladiti z vojaškimi željami.6 8 6 Gradnja pehotne vojašnice pa ni bila edina namestitvena zadeva, ki je leta 1881 zaposlovala predstavnike ljubljanskega mesta. Precej so se ubadali tudi z m ore­ bitno naložbo v novo dom obransko kasarno. Zgodba o tem se je pravzaprav začela že leta 1880, ko se je z njo začel ukvarjati kranjski deželni zbor. Kot sem že omenil, je bil julija 1879 sprejet nov zakon o nastanitvi vojske, ki je m ed drugim deželam 6 8 0 »Ljubljančani!«, Slovenec, 16.4.1881, 2; »Meščanje!«, p rav tam , 21.4.1881,1; »Pred ljubljan­ skim i volitvam i«, Slovenski narod, 20.4.1881,1, 2. C itat je na strani 2. 6 8 1 »Vor den G em einderathsw ahlen«, Laibacher Wochenblatt, 23.4.1881, 2. 6 8 2 Laibacher Wochenblatt, 23.4.1881, 3. 6 8 3 Slovenec, 26.4.1881, 4. 6 8 4 »En u sp eh nem škega m estnega zbora ljubljanskega«, Slovenski narod, 24.4.1881, 3. 6 8 5 »G em einderaths-Sitzungs-Protokoll, 1881«, fol. 78-80. 6 8 6 »G em einderaths-Sitzungs-Protokoll, 1881«, fol. 177. nalagal enakomerno porazdelitev stroškov stalne vojaške namestitve. Ker ta obvez­ nost ni bila konkretizirana, je kranjski deželni odbor 9.6.1880 pripravil poročilo o posledicah zakona za Kranjsko. V njem je po vsestranski osvetlitvi problematike ugotovil, da deželi manjka okrog štiristo m est v vojašnicah ter da je do deželnih doklad upravičena Ljubljana. Zato je predlagal, da ga deželni zbor pooblasti za začetek pogajanj z ljubljansko mestno občino o deželni subvenciji, ki bi jo mesto dobilo za gradnjo nove dom obranske vojašnice. Čez deset dni, 19. junija, so se deželni poslanci seznanili s poročilom in zadevo dodelili upravnem u odseku v nadaljnjo obravnavo.6 8 7 Odsek je že 8. julija pripravil svoja priporočila, ki so deželnem u zboru sveto­ vala, naj pooblasti deželni odbor, da se z Ljubljano sporazum e o gradnji. M estu naj bi za 25 let ponudili zagotovilo 5 % letnega donosa na kapital, če bi s svojim denarjem zgradilo potrebno stavbo. V prim eru, da do sporazum a ne bi prišlo, bi se lahko odbor pogajal tudi s privatniki ali pa se odločil za gradnjo z deželnimi sredstvi. Deželni poslanci so se potem na seji 12.7.1880 zapletli v ostro polemiko, saj so nem ški poslanci predlagali zvišanje zagotovljenega donosa na 5.75 % ali celo 6 %. Slovenci so zamisli nasprotovali in poudarjali, da je že 5 % donos dovolj dober, poleg tega pa m ora deželni zbor varovati interese dežele. Pri glasovanju so bili presenetljivo uspešni in predlog ustavovernih poslancev je padel s 17 glasovi proti 15.6 8 8 Toda naslednje leto, 14.6.1881, se je na seji ljubljanskega mestnega sveta zgodilo natanko to, kar so v deželnem zboru napovedovali ustavovemi poslanci. Ljubljančani so ocenili, da so predlogi dežele neustrezni, saj ne zagotavljajo zadostnega donosa na vložena sredstva. Zato so ponudbo zavrnili, deželi predlagali, naj gradi sama, mesto pa ji je v tem prim eru pripravljeno odstopiti prim em o parcelo.6 8 9 Zanimivo je, da je bil sklep soglasen, niti Slovenci m u niso nasprotovali. Očitno jih niso prepričali niti argumenti njihovih tovarišev v deželnem zboru niti pisanje Slovenca, kije ravno na dan seje trdil, da je potrebno obe kasarni sezidati »v interesu vseh meščanov.« Ve­ lika garnizija naj bi prinašala dobiček, poleg tega je treba misliti na morebitno vojno z Italijo, so poudarili v časniku. Takrat bi kranjska prestolnica postala glavno taborišče nekaj deset tisoč vojakov in zaradi pomanjkanja prim erne namestitve bi trpeli civi­ listi, ki bi jih morali neprostovoljno gostiti.6 9 0 Kljub vsem argum entom je bila v tem prim eru skrb za mestni proračun očitno močnejša od morebitne strankarske discipline. In videli smo, da se je to zgodilo že v razpravah o novi pehotni vojašnici, tako da je oboje gotovo dobro opozorilo na večplastnost debate. Politični m om enti pač niso vedno odločali in zato so sloven­ ski mestni svetniki tu in tam glasovali kot varčni Ljubljančani. Zgodba pa se z ljubljansko zavrnitvijo še ni končala. Deželni odbor je 9. julija na lastno odgovornost ponudil m agistratu, naj postavi pogoje, pod katerimi bi vendarle prevzel gradnjo.6 9 1 Toda ljubljanski m estni odbor ni bil pripravljen na 6 8 7 Obravnave (1880), 36, 587-592 (priloga 43). 6 8 8 Obravnave (1880), 243-249, 788, 789 (priloga 84). 6 8 9 »G em einderaths-Sitzungs-Protokoll, 1881«, fol. 80, 81. 6 9 0 Slovenec, 14.6.1881, 4. 6 9 1 Obravnave (1881), 547 (priloga 46). pogovore. N a seji 25.7.1881 je na predlog svojega finančnega odbora naročil m agi­ stratu, naj deželnem u odboru sporoči, da mesto ni sposobno prevzeti dodatne gradnje, saj ima že preobsežen gradbeni program .6 9 2 Deželni odbor ni mogel stori­ ti nič drugega, kot da je v svojem poročilu ugotovil, kaj je preostalo Kranjski. Jas­ no je bilo, da m esta ni mogoče prepričati, odbor pa je ugotovil tudi, da se dežela gradnje kasarne ne bo mogla lotiti prej kot leta 1883. Postopki so bili nam reč zaple­ teni in dolgotrajni, saj so zahtevali usklajevanje z dom obranskim in vojnim mini­ strstvom ter pristojnim graškim vojaškoteritorialnim poveljstvom. Zaradi tega je odbor priporočil podaljšanje najemne pogodbe za obstoječo dom obransko vojaš­ nico, ki je stala na Rimski ulici, do leta 1885. M edtem bi v m iru pripravili načrte za novogradnjo ali adaptacijo. Hkrati so se deželni odborniki znašli še pred dodatni­ mi zahtevam i m estne občine. Kot sem že omenil, je ta deželi ponudila tudi gra­ dnjo pehotne vojašnice. V prim eru, da bi se je mesto lotilo samo, pa je od dežele zahtevalo ustrezna nadomestila. Deželni odbor je lahko samo ugotovil, da gradnje ne more prevzeti in bo zaradi tega m oral m estu ponuditi primerno podporo.6 9 3 Razglabljanje o vseh navedenih zadevah je deželni odbor zaposlovalo tako dolgo, da svojega poročila ni uspel pripraviti do zaključka 6. seje deželnega zbo­ ra, 11.10.1881. Zato je poslanec Adolf Schaffer kolege le obvestil, da bo poročilo natisnjeno v kratkem ter jih prepričal, da so ga brez poprejšnjega vpogleda prepu­ stili finančnemu in upravnem u odseku v nadaljnjo obravnavo.6 9 4 Taje do 17. oktob­ ra pripravil svoje poročilo, ki so ga čez tri dni poslanci sprejeli brez razprave. V njem je predlagal, naj deželni odbor pripravi vse potrebno za gradnjo ali prezida­ vo dom obranske vojašnice ter se obenem pogaja z mestom Ljubljana o gradnji pehotne. Dogovoril naj bi se ali za plačilo fiksne letne vsote iz deželnih sredstev ali za pokritje morebitne razlike do 5.5 % donosa na vložena m estna sredstva.6 9 5 Med naslednjim zasedanjem se je deželni zbor znova soočil s problematiko pehotne in dom obranske vojašnice. M edtem je deželni odbor proučil različne možnosti; Peter Grasselli je m ed drugim pri lastniku obstoječe domobranske ka­ sarne poizvedel, ali jo je pripravljen prodati deželi. Josip G orup je sicer izrazil načelno pripravljenost, a potem so prednost očitno dobile druge rešitve.6 9 6 Za jesen­ sko zasedanje deželnega zbora je odbor zopet pripravil poročilo o razvoju dogod­ kov in obravnavala sta ga združena finančni in upravni odsek. Pokazalo se je, da gradnja nove dom obranske vojašnice ni potrebna, saj bo mogoče še naprej uporab­ ljati dotedanjo. Mestna občina je najemno pogodbo zanjo podaljšala že decembra leta 1881, od dežele pa je zahtevala le povračilo razlike m ed najem nino in povračilom dom obranskega ministrstva. Poslanci so se s tem i pogoji strinjali in zadeva je bila vsaj za nekaj časa rešena. Bolj zapletena so bila pogajanja o subven­ cioniranju gradnje pehotne vojašnice. Ker je, kot smo že videli, vojno ministrstvo zahtevalo poslopje za nastanitev celega polka, je m agistrat od dežele zahteval 6 9 2 »G em einderaths-Sitzungs-Protokoll, 1881«, fol. 107. 6 9 3 Obravnave (1881), 546-558 (priloga 46). 6 9 4 Obravnave (1881), 87. 6 9 5 Obravnave (1881), 210, 211, 595-598 (priloga 55). 6 9 6 Pism o Josipa G orupa Petru Grasselliju, Reka, 16.3.1882: D rnovšek, Arhivska zapuščina Petra Grassellija, 81. večje nadom estilo in deželni zbor je sprejel izhodišča za nova pogajanja.6 9 7 Zgod­ ba se je s tem v nekem smislu zaključila, saj je naslednje leto deželni odbor poslan­ ce lahko le obvestil, da je o novi ponudbi pisal ljubljanskemu m agistratu, a ta nanjo še ni odgovoril.6 9 8 Nič novega ni bilo niti v letu 1884. Na tem m estu bom o zgodbo prekinili tudi mi, se vrnili nazaj v leto 1881, v ljubljanski m estni svet, ter, da bo slika popolnejša, pogledali še preostali dve vojaško-gradbeni zadevi, ki sta ga zaposlovali. Sredi avgusta se je svet ukvarjal s ponudbo vojaškega m inistrstva, ki je obvestilo mesto, da je pripravljeno tja iz Celovca trajno prem estiti divizion (bataljon) konjenice s štabom, če le mesto zgra­ di leta 1882 vseljivo vojašnico. Poročevalec finančnega odseka, Josef Suppan, je v svojem nastopu omenil, da bi bila selitev za deželo gotovo dobrodošla, za Ljublja­ no pa le, če bi dobila zagotovilo, da hkrati ne bo odšla pehota. Poleg tega bi bili stroški gradnje visoki, ponujena najemnina pa bi zagotavljala prenizek, le 2.9 % donos. Zato je svet na predlog odseka zavrnil ponudbo skupnega vojnega m ini­ strstva.6 9 9 Enako usodo je septembra, mesec dni pozneje, doživel predlog erarja, da bi mesto poleg obstoječe Nušakove konjeniške kasarne kupilo še hlev za sum­ ljive konje. Ker naj bi bili stroški nakupa previsoki, so svetniki m inistrstvo zavrnili, vendar so hkrati pooblastili magistrat, naj poizve, ali bi bilo mogoče poceni najeti prim em o poslopje.7 0 0 Celotno dogajanje okrog vojašnic in zlasti zavrnitev zadnjih dveh ponudb kažeta, kaj vse je vplivalo na številčno stanje vojaške posadke v posameznem mestu. Načelno navdušenje nad čim večjo in zato tem donosnejšo garnizijo se je moralo soočiti s stroški za nastanitev. Arm ada vojakov ni bila pripravljena nam estiti ka­ morkoli, temveč je zahtevala m oderno grajena, zdravstveno in higiensko ustrez­ na poslopja. Poleg tega vojaške oblasti niso bile neobčutljive na ceno najema. Vi­ deli smo, da so Ljubljani ponujali vsote, ki - vsaj po m nenju m estnega sveta - niso zagotavljale dovolj visokega donosa na v gradnjo vloženi kapital. Nizke najemni­ ne so bile seveda povezane s proračunskim i omejitvami, a tudi s konkurenco na trgu namestitev. Ljubljana se je na prim er z ostro konkurenco spopadla že pred časom. Leta 1865, ob drugem valu pošiljanja avstrijskih prostovoljcev v Mehiko, je skoraj izgubila zbirno mesto, čeprav se je leto prej mesto izkazalo s solidno organizacijo nastanitve. Toda v drugem poskusu je Praga vojašnice ponudila za­ stonj, kar bi skoraj odločilo v njen prid.7 0 1 Sicer je imela ljubljanska garnizija prav v šestdesetih letih 19. stoletja v posa­ m eznih krajših obdobjih spoštovanja vredno velikost, tako da je še dolgo predstav­ ljala zgled za prihodnje m estne uprave. Namestitev zbirnega centra za mehiške prostovoljce je Ljubljani prinesla lepe dohodke, čeprav je trajala le dve leti. V ti­ stem času se je m estna oblast lotila še drugega, mnogo obetavnejšega vojaškega podjetja. V začetku šestdesetih let je namreč takratni poveljnik avstrijske italijanske 6 9 7 Obravnave (1882), 44,48,215-222 (priloga 27), 168-170,309 (priloga 41). O podaljšanju najem a za dom obransko vojašnico: »G em einderaths-Sitzungs-Protokoll, 1881«, fol. 176, 177. 6 9 8 Obravnave (1883), 105 in str. 163 letnega poročila deželnega odbora. 6 9 9 »G em einderaths-Sitzungs-Protokoll, 1881«, fol. 114, 115. 7 0 0 »G em einderaths-Sitzungs-Protokoll, 1881«, fol. 139. 7 0 1 Škerl, Ljubljana v prvem desetletju ustavne dobe, 24-26. armade, Ludwig Benedek, predlagal preselitev generalnega poveljstva iz Vidma v Ljubljano. Sprva so jo Ljubljančani zavrnili, a že čez nekaj let si je župan Mihael Ambrož začel prizadevati za njeno uresničitev. Čeprav je imel v začetku dobre obete, je poveljstvo ostalo v Vidmu. Delo je leta 1866 nadaljeval dve leti prej izvoljeni župan Etbin Henrik Costa. Posrečilo se m u je, da se je julija leta 1866 poveljstvo preselilo v kranjsko prestolnico, kjer so si vojaki uredili urade v Auerspergovem dvorcu in hotelu Pri Slonu. Poteza bi Ljubljani zagotovo prinesla precej dodatnih dohodkov, a že čez nekaj mesecev je vojska reorganizirala svoja teritorialna po­ veljstva in sedež preselila v Gradec. Vsi poskusi župana Coste so bili zaman, v štajerski prestolnici je poveljstvo, ki je leta 1883 postalo poveljstvo 3. arm adnega zbora, začelo poslovati že v začetku oktobra.7 0 2 Enako neuspešne so bile poznejše prošnje m agistrata, ki si je občasno še prizadeval za vrnitev sedeža 3. korpusa iz Gradca v Ljubljano. V stvarnem registru vojnega m inistrstva je na prim er za leto 1898 zabeležen negativen odgovor na takšno pobudo.7 0 3 Ljubljanski mestni očetje so si za povečanje dohodkov od garnizije prizadevali še na druge načine. Kot smo že videli, sta leta 1880 tako slovenska kot nemška stran želeli pridobiti nove enote in hkrati karseda zmanjšati stroške za njihovo namestitev. Ena si je prizadevala za nakup in obnovo Kolizeja, druga pa za izgrad­ njo novega, sodobnega poslopja. Oboji so poskušali kar največ iztržiti od dežele. Poleg tega je mestni svet v letih pred tem poskušal znižati vse višje stroške za nameščanje vojakov. Državno nadom estilo nam reč ni več zadostovalo za plačilo najemnin, ki so jih zahtevali lastniki vojašnic. Zato je mesto, ki pred sprejemom zakona leta 1879 še ni moglo računati na deželno pomoč, primanjkljaj izterjalo od meščanov, ki niso bili družbeniki Meščanskega zavoda za umestenje vojakov. Člani te posebne korporacije so nam reč za bivanje vojakov skrbeli sami, saj so najeli lastno vojašnico.7 0 4 V m estnem svetu sta obe stranki podprli prošnjo vojnem u m inistr­ stvu, naj Ljubljano uvrsti v višji tarifni razred, kar bi pomenilo, da bi država za nastanitev vojakov več prispevala.7 0 5 Ustavoverna m estna uprava je v nekaj letih uspela prepričati m inistrstvo in ustavoverci, ki so se radi predstavljali kot gospo­ darsko kom petentna stranka, so to potezo šteli m ed največje uspehe svoje oblasti v Ljubljani.7 0 6 Ne vemo sicer, ali so jim volivci tudi iz tega razloga namenili zmago na občinskih volitvah aprila 1880, a najbrž teh dosežkov niso povsem spregledali. Zmanjšanje davčnih obremenitev je bilo pač vedno dobrodošlo. Prav tako verjetno niso ostala spregledana prizadevanja za povečanje garnizije. M arsikateremu meščanu je vojska nam reč prinašala dodaten dohodek. Zaslužili so gostilničarji, kavarnarji in hoteli­ rji, različni trgovci, lastniki najemnih stanovanj in vojašnic, lokalni vojaški doba­ vitelji, pa tudi ta ali ona gospodična je za izboljšanje svojega denarnega stanja vojakom ponujala svoje usluge. 7 0 2 Škerl, Ljubljana v prvem desetletju ustavne dobe, 38, 39. 7 0 3 KA, KM, Präs, Sachregister (1898), geslo »Laibach«. Spis KM, Präs, 25-3 (1898) je bil žal škar- tiran. 7 0 4 Slovenec, 28.9.1876, 3. 7 0 5 Slovenec, 14.12.1876, 4. 7 0 6 M atič, Nemci v Ljubljani, 191. Našli so se še drugačni načini. Maja leta 1879 seje z izvirnim poskusom služenja denarja v povezavi z vojsko srečalo ljubljansko porotno sodišče. Pred porotniki se je nam reč znašel pisarniški uslužbenec Ferdinand Lorenz. Obtožba ga je bremeni­ la goljufanja gospe Ulbing, lastnice Nušakove vojašnice v Trnovem. Ta se je želela stavbe iznebiti zaradi prezadolženosti in spretni Lorenz ji je obljubil, da bo posre­ doval pri pristojnih uradnikih vojnega m inistrstva ter jih prepričal v smotrnost nakupa stavbe. Od lastnice je s to pretvezo iztržil skoraj 2000 fl., ki naj bi jih nam e­ nil za podkupnine, a jih je zaigral in drugače porabil, ne da bi v zvezi s prodajo ukrenil karkoli. Koje lastnica vojašnice naposled posum ila v Lorenzovo poštenost, se je ta hitro znašel pred sodniki, ki so m u po kratki obravnavi prisodili pet let ječe, poostrene z vsakomesečnim enodnevnim postom .7 0 7 Tu bom o zgodbo o ljubljanski garniziji zaključili in se v nadaljevanju vrnili na Dunaj. Tam so generali namreč pripravljali korenito prenovo načina razmeščanja vojaških enot. Razlog zanjo sicer ni imel dosti opraviti z zgoraj opisanim bojem za vojake, je pa določen vpliv imel tudi nanj. Poglejmo! 10.4 Velika reorganizacija vojske, 1881-1883 V začetku osem desetih let 19. stoletja je avstro-ogrska vojska doživela novo pom em bno in temeljito reformo svoje notranje strukture. Z njeno uveljavitvijo je bila arm ada organizirana po teritorialnem načelu, njena m irnodobna razporedi­ tev pa je bila skoraj popolnom a izenačena s tisto, ki je bila predvidena v prim eru vojne. Sočasno sta parlam enta sprejela novelo obrambnega zakona, ki je uveljavi­ la nekaj manjših sprememb v služenju vojaškega roka. Na naslednjih straneh si bom o najprej ogledali proces teritorializacije, nato pa zakonodajni postopek v dunajskem državnem zboru. Tu bo poudarek seveda na delovanju slovenskih poslancev in na reakcijah slovenske javnosti. Ključni problem, s katerim so se od vojn v letih 1866 in 1870 srečevali vojaški načrtovalci vseh kontinentalnih sil, je bilo kar največje skrajšanje mobilizacije. Na podlagi izkušenj pruske vojske se je zdelo, da bodo bodoče vojne odločene v nekaj kratkih, a silovitih spopadih ter da bo imela odločilno prednost tista stran, ki bo kar najhitreje mobilizirala čim večjo armado. Pozneje se je sicer pokazalo, da je bilo takšno prepričanje zmotno, a ob koncu 19. stoletja so vanj dvomili le redki. Zato so generalštabi m obilizacijske postopke neprestano izboljševali in tako poskušali pridobiti kak dan prednosti. Marsikaj seje na prim er dalo iztržiti z grad­ njo novih in modernizacijo obstoječih železnic. M ed bistvene dejavnike hitre mobi­ lizacije pa je nedvom no sodila ustrezna m irnodobna razporeditev enot. Pruske izkušnje so načrtovalce naučile, da je najbolj smiselno, če so polki v m irnem času nastanjeni v bližini svojih nabornih okrajev, kjer so stanovali rezervisti, in skladišč opreme ter oborožitve. Na ta način se je bilo mogoče izogniti m ukotrpnem u in zam udnem u premeščanju iz trenutne garnizije v domačo in šele nato na bojišče. Poleg tega se je kot koristna pokazala tudi naslonitev vojaškoteritorialne organi­ zacije na vojno strukturo oboroženih sil (ordre de bataille). Vojska naj bi bila torej že 7 0 7 »Izpred porotnega sodišča«, Slovenski narod, 15.5.1879, 3; 16.5.1879, 4. v m irnem času razporejena v arm adne zbore, kar je korpusnim poveljnikom omogočalo pravočasno seznanitev s podrejenimi enotami in poveljniki, hkrati pa v prim eru mobilizacije spet prihranilo nekaj dragocenega časa. Toda avstrijska vojska je svoje polke in bataljone že tradicionalno premeščala po državi. Vzroki za takšno prakso, ki je bila nekaj desetletij poprej povsem običajna tudi v drugih državah, so bili številni. N a eni strani je bilo potrebno zagotoviti dovolj čet v strateško pom em bnih deželah, ki so imele premalo prebivalstva, da bi jih lahko zbrale same, na drugi pa poskrbeti, da bo vojska v prim eru notranjih nem irov brez zadržkov ukrepala. Po letu 1878 se je pojavila še dodatna komplika­ cija, saj je bilo treba znatne sile namestiti v Bosni in Hercegovini (in še v novopazar- skem sandžaku), m edtem ko te pokrajine prvih nekaj let sploh niso dajale vojakov. Skratka, argumentov za ohranitev dotlej običajne prakse ni manjkalo.7 0 8 Kljub tem u sta v letu 1881 šef generalštaba Schönfeld in šef cesarjeve vojaške pisarne Beck začela opozarjati, da se prehodu na teritorialno razporeditev enot ne bo več dalo izogniti. Brez tega ni bilo mogoče skrajšati mobilizacijskega časa, kar bi bilo lahko usodno v spopadu s številčno precej močnejšo rusko armado. Primerjava z zaveznico Nemčijo je pokazala, da avstro-ogrska arm ada neznansko zaostaja. Nemške arm ade bi bile na spopad pripravljene v dvajsetih dneh, m edtem ko bi Avstrijci potrebovali še enkrat več časa.7 0 9 Schönfeld je januarja in marca leta 1881 zapisal, da brez teritorializacije ne bo mogoče doseči bistvenih sprememb, njegov predvideni naslednik Beck je podobne sklepe oblikoval aprila ,7 1 0 A aktualni in bodoči šef generalštaba sta bila s svojimi idejami precej osamljena, saj jim večina vodilnih vojakov iz različnih razlogov ni bila naklonjena. Nadvojvoda Albrecht, ki se je sicer že dolgo zavzemal za uvedbo stalne korpusne organizacije, nasprotoval pa je terito- rializaciji, je predlagal sklic komisije pod cesarjevim predsedstvom. Ob koncu maja 1881 so se zato sestali Franc Jožef, Albrecht, vojni minister, grof Arthur von Byland t- Rheidt, Friedrich Beck ter še trije generali. Cesar je takoj v začetku pojasnil, da je nezviševanje ravni vojaških izdatkov pogoj za kakršnokoli reformo, večina je na­ sprotovala radikalnim posegom v notranjo organizacijo vojske. Sklenili so, da naj predlog reorganizacije pripravi nova komisija vojnega ministrstva.7 1 1 Razpravo o različnih variantah so ovirale številne omejitve. Poleg že omenjene denarne je komisija morala upoštevati nespremenljiv rekrutski kontingent, nujnost ujemanja vojaškoteritorialne s politično razmejitvijo in še nekatere druge dejavnike. Naposled je bilo po skoraj letu dni v aprilu leta 1882 pripravljeno zaključno poročilo, ki je ponujalo štiri možnosti. Minister Bylandt je izbral eno in jo dal dopolniti, tako da je m ed drugim že upoštevala spremembe v prebivalstvu, ki jih je pokazalo štetje 7 0 8 W agner, »Die k.(u.)k. A rm ee«, 395. 7 0 9 Lackey, The Rebirth of the Habsburg Arm y, 105. 7 1 0 Lackey, The Rebirth of the Habsburg Army, 105-107; Franz H lavac, »Die A rm eereorganisation d er Jahre 1881-1883 in d er D onaum onarchie«, Mitteilungen des Österreichischen Staatsarchivs 27 (1974), 240-245. Se obširnejša je disertacija istega avtorja, v endar tu citiram njegov članek, ki je lažje dostopen in za naše potrebe dovolj inform ativen. Sicer podrobneje: isti, »Die A rm ee­ reorganisation d er Jahre 1881-1883 in der D onaum onarchie«, doktorska disertacija (U niver­ sität W ien, 1973). 7 1 1 Hlavac, »Die A rm eereorganisation«, 245,246; Lackey, The Rebirth of the Habsburg Army, 108-110. iz leta 1880. Predlog je predvideval precejšno, a nepopolno teritorializacijo, povečanje števila pehotnih polkov na 102, spremembo vojaško teritorialnih v korpusna povelj­ stva in upoštevanje vojne razporeditve sil. Nova organizacija naj bi bila popolnoma uveljavljena v začetku leta 1883. Dejansko jo je kmalu odobril cesar, nato sta bili z njo seznanjeni obe vladi, ki sta se z njo strinjali, delegacije pa so izglasovale potreb­ na sredstva. Reforma je bila v vseh podrobnostih izvedena do konca leta 1883, ko je generalštab že lahko ocenil, da se je čas mobilizacije skrajšal na 35 dni. Pozneje je bila nova organizacija še nekajkrat malenkostno dopolnjena, a vse do 1. svetovne vojne je ostalo njeno bistvo nespremenjeno.7 1 2 V celoti je bila prenova torej uspešna, čeprav vsi niso bili zadovoljni. V cislaj- tanski delegaciji je na prim er nemški poslanec iz Brna, Eduard Sturm, trdil, da se bodo zaradi teritorializacije oblikovali narodno homogeni armadni zbori, vojaki, ki bodo služili le v domači deželi, se ne bodo mogli naučiti nemško in vojska zaradi vsega tega ne bo več enotna, avstrijska. Zato bo spremembe sicer podprl, a hkrati odklonil vsakršno odgovornost za neljube posledice, ki jih prinašajo, je sklenil libe­ ralni poslanec.7 1 3 Povsem miren ni bil niti Albrecht, ki je v pism u Becku opozarjal, da je ob prerazporeditvi enot treba preprečiti premočno oslabitev garnizij v večjih centrih in razpršitev polkov po pokvarjenih gnezdih.™ Nadvojvoda pač ni nikoli poza­ bil na izkušnjo leta 1848 in je vseskozi zagovarjal potrebo po zadostnem številu vojakov v velikih mestih, ki so bila po njegovem prepričanju pod udarom različnih revolucionarnih rovarjev. Poleg tega se je tako kot Eduard Sturm bal nastanka naro­ dnih milic, ki bi zrasle iz stalno gam izoniranih enonarodnih korpusov.7 1 5 10.5 Novela obrambnega zakona (1881) in nov domobranski zakon (1883) M edtem ko so se generali lotevali opisanih spremem b, so se parlam entarci znašli pred novo novelo obrambnega zakona iz leta 1868. Vlada je nam reč skleni­ la uveljaviti nekaj sprememb v podrobnosti služenja vojaškega roka. M ed drugim je zaradi potreb urjenja želela podaljšati aktivno služenje v m ornarici za eno leto (na štiri) in uvesti osemtedensko začetno urjenje za nadom estne rezerviste, hkrati pa uveljaviti nekatere olajšave, ki jih je obljubila uskladitveni konferenci gospos­ ke in poslanske zbornice m ed sprejemanjem podaljšanja obrambnega zakona leta 1879 (gl. poglavje 10.1). Vlada je v novelo vključila tudi dodatne ugodnosti za študente teologije in kmete, torej stvari, ki jih je v začetku sedemdesetih neuspešno predlagal že Radoslav Razlag (gl. poglavje 6.2).7 1 6 Novelo je vlada vložila v državni zbor in ta jo je po ustaljenem običaju v obrav­ navo prepustil obram bnem u odboru. Druga obravnava se je začela na 174. seji 7 1 2 Hlavac, »Die Arm eereorganisation«, 246-275; Lackey, The Rebirth of the Habsburg Army, 110-112; Wagner, »Die k.(u.)k. Armee«, 395-397. 7 1 3 H lavac, »Die A rm eereorganisation«, 264. 7 1 4 G laise-H orstenau, Das Leben des Generalstabschefs, 272. 7 1 5 Lackey, The Rebirth of the Habsburg Arm y, 106; Miller, Jr., »Politics, the N ationality Problem , and the H absburg A rm y 1848-1914«, zv. 1,156. 7 1 6 Rauter, Die österreichische Wehrgesetzgebung, 24, 25. 9. sesije, 5.12.1881. Poročevalec, češki poslanec Karel M attuš, je zbornico obvestil, da se odbor strinja z vladnim predlogom in ga priporoča v sprejem. Poleg tega je odbor predlagal še izglasovanje resolucije, s katero bi vlado pozvali, naj prošnje za izredno poročno dovoljenje, ki so jih morali vlagati vojaški obvezniki, oprosti vseh taks in kolekov. Že prvi protigovomik, liberalni nemški poslanec Josef Schöffel, je v svojem nastopu ostro kritiziral tako koncept obrambnega zakona iz leta 1868 kot predlagano novelo in s tem nakazal, da opozicija vladi ne bo prizanašala. Kljub tem u se je že na naslednji seji začela specialna debata, v kateri je Schöffel med drugim neuspešno predlagal spremembo § 21, tako da bi vsi naborniki, ki so končali ljudsko šolo in znajo brati, pisati in računati ter telovaditi in streljati, v skupni vojski aktivno služili le dve leti.7 1 7 Nasploh so si opozicijski poslanci prizadevali za dodatne olajšave, vendar so bili njihovi predlogi po vrsti zavrnjeni. Uspešnejši je bil slovenski poslanec, Goričan Josip Tonkli, ki je na 179. seji, 12. decembra, predlagal spremembo in dopolnitev § 27, ki je urejal služenje učiteljev. Vladno besedilo je učitelje izenačilo z edinimi go­ spodarji kmetij, saj je predvidevalo le osemtedensko služenje ter oprostitev vseh vojaških vaj. Tonkli, ki se je skliceval na izkušnje pruske vojske in hvalil učiteljske vojaške in predvsem poveljniške sposobnosti, pa je predlagal, da bi se učitelji mora­ li udeleževati periodičnih orožnih vaj, ki naj bi bile po možnosti v času počitnic. Tako ne bi trpel pouk, učitelji pa bi bili kar najbolje usposobljeni. Dopolnilo je dobilo zadostno podporo in je bilo dano na glasovanje, kjer je kljub ostrim protestom Karla Rechbauerja nepričakovano dobilo večino. Ob glasnem čudenju levice je zanj glaso­ val celo poročevalec večine, Karel M attuš.7 1 8 Ni povsem jasno, zakaj se je Tonkli zavzel za takšno spremembo. V svojem nastopu jo je utemeljeval z natančnejšo in za učitelje ugodnejšo ureditvijo vojaške obveznosti, o tem so že pred začetkom par­ lamentarne obravnave pisali tudi časniki, vendar izglasovano besedilo v resnici ni bilo nič ugodnejše.7 1 9 M orda se odgovor skriva v hkratnem prizadevanju parlam en­ tarne večine, da bi preprečila sprejem opozicijskih predlogov, ki so predvidevali dodatne ugodnosti za absolvente meščanskih šol, nižjih gimnazij in realk. Po časni­ karskih poročilih in parlam entarni razpravi sodeč, je nasprotovanje izviralo iz skrbi za enakopravnost kmečkega prebivalstva, ki bi v prim eru uveljavitve takšnih olajšav takorekoč edino služilo tri leta. V ozadju se je seveda skrivalo dobrikanje obeh stra­ ni lastnim - kmečkim oziroma mestnim - volivcem. Tak je bil najbrž tudi vzrok Tonklijeve intervencije. N a naslednji seji so poslanci zaključili specialno debato in nato na 181. seji zakon sprejeli v tretjem branju. Schönerer je sicer poskusil doseči poimensko gla­ sovanje, a ni bili uspešen, zakon pa je bil sprejet s solidno večino, s 164 glasovi proti 127.7 2 0 Nove določbe niso prinašale posebno korenitih sprememb, a so bile verjetno največ, kar je vojska lahko spravila skozi oba parlam enta. Liberalna opo­ 7 1 7 SPSHAR, 9. sesija, 2668, 6211-6241, 6262-6293. 7 1 8 SPSHAR, 9. sesija, 6306-6321, 6325-6346. 7 1 9 Slovenec je n a p rim er konec novem bra pisal, d a so avtonom istični poslanci sklenili predlagati večje olajšave za učitelje. N avedeni sklepi so bili skoraj povsem identični s Tonklijevim p re­ dlogom . »Z Dunaja«, Slovenec, 29.11.1881, 3. 7 2 0 SPSHAR, 9. sesija, 6351-6370, 6387. zicija je tako ali tako nasprotovala vsakršnem u povečevanju vojaškega proračuna, omejena je bila tudi pripravljenost vladnih strank podpreti kaj takšnega. V poglavju o podaljšanju obram bnega zakona leta 1879 smo lepo videli, da so poslanci večine z vlado glasovali predvsem , ker so pričakovali koncesije na drugih področjih. Vojska je ob zadnjih reform ah sicer lahko računala na presenetljivo sodelovanje ogrske vlade in parlam enta, toda vsem je bilo jasno, da bodo tudi M adžari slej ko prej izstavili račun, ki ga m arsikdo ne bo pripravljen plačati. Na Ogrskem seveda še zdaleč niso zam rle ideje o lastni vojski. Zaradi vsega povedanega vojaški vrh ni niti poskušal uveljaviti korenitih spre­ memb, ki bi naprim er zvišale letni vpoklic. Delež nabornikov je zato ob narašča­ jočem prebivalstvu hitro padal in aktivna vojska ter rezerva sta bili v času splošnega evropskega povečevanja arm ad precej manjši, kot bi lahko bili. Prav tako so za ostalimi silami zaostajali vojaški proračuni. O d uvedbe dualizm a do leta 1892 je Avstro-Ogrska za vojsko in mornarico porabila trikrat manj kot Rusija, pol toliko kot Nemčija in le malo več kot Italija.7 2 1 Ob tem je pom en leta 1881 sprejetih zakon­ skih reform videti večji. Vojno ministrstvo je pač poskušalo iz obstoječega sistema izvleči kar največ in ga je zato izboljševalo v majhnih korakih. Leta 1881 sprejeto osemtedensko urjenje nadom estnih rezervistov je bilo naprim er pom em ben ukrep, saj je omogočil vsaj osnovno usposabljanje nabornikov namenjenih nadomeščanju vojnih izgub. Ti do tedaj sploh niso bili deležni nikakršnega vojaškega pouka. Prav tako dobrodošla je bila razširitev nabora s treh letnikov na štiri. Tako so na­ borne komisije laže zapolnile letni naborni kontingent, tudi kadar je bil delež iz zdravstvenih razlogov nesposobnih nabornikov nepričakovano visok. V letu 1883 je avstrijski državni zbor storil še en podoben mali korak. Obrav­ naval in sprejel je nam reč nov dom obranski zakon. Ta je nadom estil leta 1869 sprejeti in v letih 1872 in 1874 dopolnjeni zakon, njegov pom en pa je bil zlasti v opustitvi zakonske določitve notranje organizacije domobranstva. Poslej je bila prepuščena cesarju oziroma eksekutivi. Poleg tega je zakon dopustil tudi uvedbo kadrskega sistema v dom obransko konjenico, za kar si je vlada zam an prizadeva­ la že v sedem desetih.7 2 2 Tokrat je zadeva tekla mnogo bolj gladko. Vlada je vložila predlog, ki je bil 8.2.1883 dan v prvo branje in nato poslan obram bnem u odboru državnega zbora. Na dnevni red je znova prišel na 308. seji, 1. maja, ko se je začelo drugo branje. Proti zakonu sta govorila liberalna poslanca Karl Rechbauer in Jo­ sef Schöffel. Prvi je zatrdil, da je zakon nov dokaz, kako ostaja neuresničena oblju­ ba iz prestolnega govora o zmanjšanju vojaškega bremena. Po podaljšanju veljav­ nosti obrambnega zakona za deset let (1879) in njegovi noveli (1881) je tokratni predlog nova, dodatna obremenitev prebivalstva, je dodal. Opozoril je, da bi bilo po njegovem m nenju potrebno prenos pristojnosti glede notranje organizacije na cesarja potrditi z dvotretjinsko večino, poleg tega je ostro nasprotoval uvedbi kadr­ skega sistema v konjenico. Predlogu zakona je odločno nasprotoval tudi Schöffel, odgovarjal je dom obran­ ski minister, grof Zeno Welser von Welsersheimb, vendar se razprava ni razživela. Ko je slovenski poslanec Josip Tonkli precej hitro predlagal zaključek generalne 7 2 1 R othenberg, The A rm y of Francis Joseph, 106. 7 2 2 Rauter, Die österreichische Wehrgesetzgebung, 26, 27. debate, se je zbornica strinjala brez razprave.7 2 3 Časniki so poročali tudi, da je bila udeležba poslancev na seji sila skromna. N a naslednji seji se je začela specialna debata in liberalni poslanec baron Rudolf Hackelberg-Landau je predlagal ločeno glasovanje o tretjem odstavku prvega člena zakona. Alinea je urejala prenos pri­ stojnosti za notranjo organizacijo s parlam enta na cesarja. S tem poskusom , ki se je končal neuspešno, se je nehalo aktivno prizadevanje opozicije za spremembe. Državni zbor je v nadaljevanju hitropotezno in skoraj brez razprave sprejel pre­ ostale člene in zaključil specialno debato. Na naslednji seji, 4.5.1883, je izglasoval še zakon v celoti.7 2 4 Disciplina vladnih strank in nemoč opozicije se nista kazali le v hitrosti po­ stopka, temveč tudi v dejstvu, da je bil zakon sprejet v besedilu, ki je bilo identično vladnem u predlogu. Dotlej so, kot smo že večkrat videli, tako opozicijski kot vla­ di naklonjeni poslanci vedno prodrli s posam eznim i spreminjevalnimi predlogi, ki so občasno posegali celo v samo zasnovo predlaganih vojaških zakonov. Tokrat pa je vlada svoj predlog z lahkoto spravila skozi parlament. Tudi v slovenski jav­ nosti zakon ni sprožil razprave, kar je bilo ravno tako neobičajno. Čeprav so Slo­ venci kot po pravilu glasovali za vojaške zakone, ker se niso želeli zameriti vla­ darju ali ker so poskušali iztržiti določene koncesije, se je o predlogih vedno razvila vsaj m inim alna debata in kritičnih pripom b ponavadi ni manjkalo. Adolf Obreza, ki je v svojem poročilu tudi tokrat pojasnil razloge za svoje gla­ sovanje, je prepustitev pristojnosti za urejanje notranje organizacije utemeljil z večjo prilagodljivostjo. Zatrdil je, da se državnem zboru sedaj ne bo treba več ukvarjati z vsako malenkostno spremembo, nadzor pa bo obdržal, saj bo še vedno odločal o denarju. Uvedbo aktivne dom obranske konjenice je seveda utemeljeval s potrebo povečanja vojaške moči države.7 2 5 Verjetno lahko njegovo pojasnilo brez posebnega dvom a upoštevam o, kljub vsem u pa s tem še ni povsem pojasnjeno, zakaj debate o novih rešitvah takorekoč ni bilo. O dgovor najbrž lahko iščemo v politični situaciji tistega trenutka. Zdi se, da liberalna opozicija štiri leta po nasto­ pu Taaffejeve vlade ni več upala na njen skorajšnji padec, tako da ni imela volje za trd boj. H krati so bili poslanci, ki so vlado podpirali, zaradi nekaterih vladnih ukrepov vse bolj prepričani, da bodo od nje dobili pričakovane in zahtevane kon­ cesije, ter so zato disciplinirano glasovali za njene predloge. Mislim torej, da je predlog dom obranskega zakona padel v za vlado ugoden trenutek in je bil zaradi tega sprejet brez običajne polemike. Kot bom o videli, je politično brezvetrje hitro minilo in že ob naslednjih razpravah o vojaških zadevah ni manjkalo ostre debate. 7 2 3 SPSHAR, 9. sesija, 9078,10701-10720. 7 2 4 SPSHAR, 9. sesija, 10724-10735, 10750. 7 2 5 A dolf O breza, Svojim volilcem o svojem delovanji v zborovanju državnega zbora na Dunaji 1882- 1883. I. (Ljubljana, 1883), 20-23. 11 Uvedba črne vojske (1886) 11.1 Parlament, Slovenci in črna vojska Sredi osem desetih let 19. stoletja so avstrijskemu vojaškemu vrhu povzročale skrbi nove zaostritve na Balkanu. Istočasno slabšanje odnosov z vojaško okrep­ ljeno Rusijo je dodatno spodbudilo vojaške priprave in leta 1886 sta oba parla­ m enta znova dopolnjevala vojaški sistem. Domobranske enote, ki so bile ob usta­ novitvi predvidene za službo v zaledju in obrambo dom ačih dežel, je vojaški vrh vse hitreje vključeval v prvo linijo obrambe in pokazala se je potreba po enotah, ki bi dom obrance nadom estile pri izvrševanju prvotnih nalog.7 2 6 Vlada je zato držav­ nem u zboru znova predlagala ustanovitev črne vojske (Landsturm). Ta prostovolj­ na vojaška formacija je na Ogrskem ter Tirolskem in Predarlskem že obstajala, njeno organizacijo v preostalih delih države pa je državni zbor leta 1869 odločno zavrnil. Vlada je nato leta 1880 v parlam ent zopet poslala predlog črnovojniškega zakona, ki pa nikoli ni prišel do glasovanja, saj ga obrambni odbor v naslednjih šestih letih ni utegnil obravnavati.7 2 7 Uvedba črne vojske ni imela nasprotnikov le m ed politiki, nasprotovali so ji tudi številni visoki vojaki, m ed njimi nadvojvoda Albrecht in skupni vojni mini­ ster, grof A rthur von Bylandt-Rheidt. Poglavitni razlog za skepso je bil strah pred oborožitvijo socialno in narodno nezanesljivih slojev prebivalstva. Zato je Albrecht, ki nikoli ni zaupal M adžarom, nasprotoval oblikovanju črne vojske na Ogrskem, bil pa se je pripravljen sprijazniti z dom nevno lojalnimi črnovojniki iz cislajtan- skih alpskih dežel. Kot ponavadi je bil ključni m ož, ki je dosegel preboj, šef generalštaba, Friedrich Beck. S spretnim prepričevanjem, kar je bila njegova spe­ cialnost, je dobil podporo cesarja in ogrske ter avstrijske vlade.7 2 8 Predloga zakonov, ki sta ju tokrat v parlam enta poslali dunajska in budim peš- tanska vlada, sta opuščala prostovoljnost, sicer pa nista dosti odstopala od pred­ hodnih zamisli. Črnovojniki so s sprejemom zakona postali vsi vojaško sposobni moški, ki niso bili aktivni ali rezervni pripadniki skupne vojske, mornarice, do­ m obranstva in nadom estne rezerve. Obveznost je za vojake trajala od dopolnjenega 19. do dopolnjenega 42. leta, za upokojene častnike pa do 60. leta. V črno vojsko so bile vključene tu d i različne obstoječe paravojaške organizacije, kot so bile 7 2 6 Wagner, »Die k.(u.)k. Armee«, 422. 7 2 7 Wagner, »Die k.(u.)k. Armee«, 422; Rauter, Die österreichische Wehrgesetzgebung, 27. 7 2 8 Lackey, The Rebirth of the Habsburg Arm y, 131,132. meščanske garde in strelska združenja. Vpoklic je bil mogoč le v prim eru vojne ali grozeče vojne nevarnosti; po posvetovanju z vlado ga je ukazal cesar. Zaradi tega se črnovojnikom v m iru ni bilo treba udeleževati vaj ali kontrolnih shodov niti se kako drugače uriti.7 2 9 Da je bil Landsturm res zamišljen le kot pom ožna vojaška sila, je potrjevala odsotnost uniform. Crnovojniki naj bi nosili svoja civilna oblačila, njihovo pripad­ nost vojaški formaciji bi označevali samo barvni trakovi in oznake činov. Pripad­ niki m eščanskih straž in drugih korporacij z vojaškim značajem bi obdržali svoje uniform e.7 3 0 Ideja je zbujala različne pomisleke. Slovenec je naprim er poudarjal nepraktičnost takšne ureditve in nevojaški izgled črnovojnikov. Svojim bralcem je slikal podobo zmešnjave, ki naj bi nastala: Tukaj vidiš profesorja v suknji na škrice, takoj poleg njega pa Ljubljansko barabo. ... Ondi stal bode posestnik dveh gruntov v irhastih hlačah nasproti četovodju, beriču. ... V tretji vrsti zopet videl bodeš čevljarja z osmoljeno obleko poleg gorskega majarja v pošteni suknenini.7 3 1 Poudarili so, da tudi v vojski »suknja gospoda dela«, da bi uniforme zelo dvignile vojaški duh črnovojnikov in da varčevanje tokrat ni na mestu. Črna vojska naj bo »kakor se to spodobi, za pravega vojaka, ne pa za - spaka!«7 3 2 Za uvedbo uniform so si prizadevali tudi nekateri poslanci. Karl Türk je v specialni debati predlagal spre­ membo § 7, da bi uniforme v prim eru vojne dobile vsaj bojne enote črne vojske. Zbornica je njegov predlog zavrnila, vendar je poročevalec, dr. Karel Mattuš, ob tem pripomnil, kako je vlada v obrambnem odboru zagotovila, da bo v vojni bojne enote črne vojske opremila z odvečnimi uniformami iz vojaških skladišč.7 3 3 Nevojaški videz črnovojnikov pa ni bil sporen le zaradi estetskih razlogov, temveč so se zaradi njega porajala resnejša vprašanja. Že ob prvem poskusu ustanovitve črne vojske leta 1868 so se m ed poslanci pojavili dvomi, ali bi takšna vojaška formacija sploh uživala m ednarodnopravno zaščito. Strah, da bi bili crnovojniki lahko razglašeni za proste strelce (franc-tireur), je bil poleg nenaklonjenosti širitvi vojske m ed glavnimi razlogi za takratno zavrnitev zakona. Zato se je vlada tokrat zelo potrudila in že v prvem členu zakona poudarila, da je črna vojska del oboroženih sil in da njeni pri­ padniki uživajo zaščito vojnega prava. Tudi pristojni odbor državnega zbora je v svojem poročilu zagotovil, da so izpolnjeni vsi pravni pogoji, ki jih je postavila bru­ seljska konferenca iz leta 1874. Poslanska zbornica je vprašanju kljub tem u posveti­ la precej pozornosti in poslanci so naročili vladi, naj črnovojnikom z zavezujočimi m ednarodnimi pogodbam i zagotovi m ednarodnopravno zaščito.7 3 4 Vendar vsi zadržki niso preprečili potrditve vladnega predloga, ki je v parla­ m entarnem postopku doživel zgolj neznatne spremem be. Zakonu so ostro, a 7 2 9 Rauter, Die österreichische Wehrgesetzgebung, 27,28; Državni zakonik za kraljevine in dežele v držav­ nem zboru zastopane (1886), 297-299. 7 3 0 Rauter, Die österreichische Wehrgesetzgebung, 28; Državni zakonik (1886), 299, § 7. 7 3 1 Slovenec, 12.3.1886, 2. 7 3 2 Slovenec, 1.4.1886, 2. 7 3 3 SPSHAR, 10. sesija, 2239-2243. 7 3 4 SPSHAR, 10. sesija, 2247-2250; Rauter, Die österreichische Wehrgesetzgebung, 28. neuspešno nasprotovali le nekateri nem ški poslanci. Poslanec Alfred Knotz je v svojem dolgem govoru vladi očital, da je opozicija zanjo le odvečna štafaža, kajti večina in vlada bosta zakon vsekakor sprejeli, račun pa bo plačal nemški narod.7 3 5 Zastopniki večine so m edtem pozivali k čim večji enoglasnosti in razpravi v duhu patriotične sloge.7 3 6 Slovenski poslanci, ki so bili del vladne koalicije, so zakon pod­ prli brez razprave. N aklonjenost zakonu se je jasno kazala tu d i v poročanju časnikov, saj so bile pripom be razm erom a redke. Še več, lahko bi rekli, da so slo­ venski časniki uvedbo črne vojske sprejeli z odobravanjem in sem ter tja celo s patriotičnim navdušenjem . Tako je Slovenec že omenjenega nemškega poslanca, dr. Alfreda Knotza, zaradi njegovega govora ozmerjal za gobezdača in veleizdajal­ ca, ga napotil v norišnico ter pribil, da bi bilo prav, »če bi se zdravniki izrekli o Knot- zovih možganih, ali so sploh še v normalnem položaji ali ne.«7 3 7 Kljub vsem u so se pom isleki pojavljali tu d i v slovenskih časnikih. Novo povečanje vojske je zbujalo skrbi finančne narave, m arsikom u se je zdel evropski m ir vse bolj ogrožen. Pri Slovenskem narodu so dvomili, ali predvidena organiza­ cija črne vojske ustreza avstrijskim razmeram. Zatrdili so, da ne dvomijo v po­ trebnost reforme, a da bi m orala biti črna vojska organizirana na narodni podlagi. Narodov pisec je trdil še, da je sprejemanje novega zakona priložnost za slovenske poslance, ki m orajo v zam eno za p o d p o ro zah tev ati izp o ln itev n aro d n ih pričakovanj.7 3 8 Prav m ožnost ločenih črnih vojsk je močno vznemirjala nekatere nemške poslance. Alfred Knotz je dom neval, da bosta češki in poljski Landsturm cena, ki jo bo za sprejem zakona m orala plačati vlada. V svojem govoru je opozo­ ril, da se v čeških in poljskih časnikih vedno znova pojavljajo takšne zahteve ter da želijo Čehi in gališki Poljaki iz Landsturma narediti svoj honved. Takšna narod­ na garda naj bi postala temelj njihovih narodnih držav in sredstvo za zatiranje Nemcev. Končna posledica pa bo, je zatrdil poslanec, državljanska vojna.7 3 9 Dejansko so se v tistem času pogosto pojavljale novice - objavljali so jih tudi slovenski časniki - o dom nevnih koncesijah, ki naj bi jih iztržili Čehi oziroma Poljaki na vojaškem področju. Nobeno presenečenje torej ni, če so predstavniki avstrijskih Nemcev, ki so bili že tako prepričani, da je Taaffejeva vlada močno praslovanska, ob tem zagnali vik in krik. Sramežljiva in enkratna zahteva Sloven­ cev, ki jo je objavil Narod, jih je, če so jo sploh opazili, najbrž le dodatno utrdila v prepričanju, da se bliža katastrofa. V resnici vlada podpornikom zakona ni ponu­ dila tako obsežnih koncesij in po uvedbi črna vojska ni imela nikakršnih narodnih obeležij. Česa takega v času Taaffejeve vlade niti ne bi smeli pričakovati. N enazad­ nje je bila zanjo značilna politika malih korakov, tako imenovano drobtiničarstvo. V tem obdobju so Slovenci - predvsem zaradi strahu pred vrnitvijo nemškoliberal- ne vlade - opustili zahteve po združeni Sloveniji in uveljavila se je oportunistična politika.7 4 0 7 3 5 SPSHAR, 10. sesija, 2093. 7 3 6 Tako poročevalec, staročeški poslanec dr. Karel M attuš. SPSHAR, 10. sesija, 2092. 7 3 7 Slovenec, 19.4.1886, 2. 7 3 8 »N arodno opolčenje«, Slovenski narod, 26.2.1886, 2. 7 3 9 SPSHAR, 10. sesija, 2105-2112. 7 4 0 Vasilij Melik, »Slovenska politika v Taaffejevi dobi«, Zgodovinski časopis 29 (1975), 112 in passim. Zato ne preseneča, da je bila zahteva po tako (zlasti simbolno) pom em bni pri­ dobitvi, kot bi bila slovenska črna vojska, izrečena bolj m imogrede in je ostala brez pravega odziva. Leta 1869 je Lovro Toman narodno organizacijo dom obran­ stva vendarle zahteval v parlam entu, slabi dve desetletji kasneje pa se slovenski poslanci v državnem zboru sploh niso oglasili! Tudi v vladi najmanj naklonjenem slovenskem časniku, v Slovenskem narodu, je bil zakon, kljub navedenim željam, v celoti dobro sprejet. Sploh je bilo v tistem času glasilo radikalnih narodnjakov presenetljivo naklonjeno armadi. Malo po tem, ko je generalmajor Ludwig Janški z obiskom groba generala Hentzija, ki je leta 1849 padel v bojih z upornim i M adžari, na Ogrskem sprožil val demonstracij in parlam entarnih razprav, je Slovenski narod objavil dvostranski uvodni članek nekega Austriacusa. Anonimni avtor je v njem napadel M adžare in Italijane (ter mimogrede še nemške liberalce in gališkopoljsko aristokracijo) in jih obtožil, da zaradi obrambe svojih privilegijev napadajo skup­ no vojsko in s tem skupno državo.7 4 1 Pri svojem pisanju je Austriacus poudarjal patriotizem Slovencev in njihovo obrambo arm adnih interesov. Po njegovem naj bi pravi skupno-državni duh vladal le še m ed tlačenimi narodi in v vojski. Takšna stališča niso bila le rezultat trenutne politične situacije ter tradicionalne nenaklonjenosti Italijanom in M adžarom , tem več so bila za slovensko politiko značilna skoraj do propada monarhije. Posamezniki ali večje skupine so - kot sem tu in tam že zapisal - nam reč vseskozi gojili upanje, da se bodo na nek način prikupili vojski in dinastiji ter si pridobili njuno naklonjenost in pom oč pri uresničitvi narodnopolitičnih ciljev. Zato m oram o pri raziskovanju odnosa slo­ venske politike do vojske upoštevati, da je nanj močno vplivala politična taktika. Kar strinjamo se lahko z listom ljubljanskim Nemcev, v katerem so prav leta 1886, le nekaj mesecev pred objavo Narodovega provojaškega komentarja, opozorili na nenavaden odnos narodne stranke do nekaterih zadev. Anonimni časnikar je me­ nil, da stranka občasno zagovarja stališča, ki ji niso ljuba, a so všeč odločilnim instancam. Njena prava prepričanja pridejo na dan le, kadar se počuti varno in močno. M ed teme, pri katerih je sprenevedanje še posebno očitno, naj bi sodilo vprašanje uporabe nemščine v vlogi državnega in poveljevalnega jezika.7 4 2 Ostre besede je izzval uvodnik, ki je nekaj dni pred tem izšel v Slovenskem narodu in v katerem se je neki M. D-r. odzval na pisanje dunajske Neue freie Presse ter pri tem v zaključku zapisal, da sta nem ška štatsšpraha in komanda le sredstvo za ponemčenje avstrijskih Slovanov in priključitev monarhije Nemčiji.7 4 3 Dejansko je bil ton tega članka drugačen od tona Austriacusovega komentarja. M edtem ko je M. D-r. videl v nem škem poveljevalnem jeziku hudo nevarnost, je Austriacus hvalil skupno-državni duh, ki naj bi vladal v armadi. Ob tem je poudaril, da je nemško poveljevanje le zunanja jezikovna lupina resničnega skupnega vojnega duha, am pak težko je verjeti, da se ni zavedal dejanskega stanja. Nemški poveljevalni in službeni jezik sta bila - o tem sem že in bom še pisal - za večino vojakov nujna in nezamenljiva sestavina skupno-državnega duha. Mislim, da je Austriacus (gotovo 7 4 1 A ustriacus, »Kdo je proti c.kr. vojni?«, Slovenski narod, 21.6.1886,1,2. O aferi Janški: Allmayer- Beck, Der stumme Reiter, 279, 280. 7 4 2 Laibacher Wochenblatt, 30.1.1886, 5. 7 4 3 M. D -r., »Avstrijski N em ci in ravnopravnost«, Slovenski narod, 19.1.1886,1, 2. niti psevdonim ni bil izbran naključno) pri pisanju svojega komentarja nam eno­ m a zamižal na eno oko, saj je želel nastali položaj izkoristiti za dobrikanje branil­ cem skupno-državnega duha. Prepričan sem, da so bila stališča, ki jih je zapisal M. D-r., v resnici bolj reprezentativna za radikalne narodnjake okrog Slovenskega naroda. Gotovo pa ne želim trditi, da se je vprašanje poveljevalnega jezika zdelo silno važno kar vsem Slovencem. Mislim le, da seje politična elita intimno večinoma zavedala problematičnosti privilegiranega položaja nemščine, vendar je nanj pri­ stajala zaradi politične taktike. V trenutku razburjenosti je M. D-r. lahko namignil, kako ne bi bilo napak, če bi Slovencem poveljevali v slovenščini,7 4 4 toda ko je šlo zares, so slovenski politiki skrbno pazili, da ne bi preveč drezali v prepovedane teme. Zapisal sem že, da so slovenski poslanci leta 1868 glasovali za obrambni zakon, ker se niso želeli zameriti cesarju. Vasilij Melik pa je v svojem standardnem pre­ gledu politike Taaffejeve dobe poudaril, da si je slovenska stranka prav v tistem času izrazito prizadevala ugajati vladi in cesarju.7 4 5 Citirano pisanje Slovenskega naroda priča, da takšne zamisli niso bile tuje niti krogu radikalnega Ivana H ri­ barja, ki je takrat v časniku že imel odločilen vpliv.7 4 6 To le potrjuje, kar je zapisal sicer silno kritični Dušan Kermavner: obe frakciji mladoslovencev (elastikarji in radikali) sta se m orda razlikovali v svojih daljnoročnih ciljih, večinoma pa ne v odnosu do vlade, v dnevnopolitični taktiki torej.7 4 7 Nenazadnje H ribar v svojih spom inih piše, kako je še leta 1897 upal, da bo lahko s primernim postopanjem pri­ dobil naklonjenost Franca Jožefa, in kako si je prizadeval, da bi se v Ljubljani naselil član cesarske družine.7 4 8 Toda politična taktika najbrž ni zanim ala velikega dela prebivalstva. Iz odlom ­ kov časopisnih člankov lahko ugotovimo, da ga uvedba črne vojske še zdaleč ni veselila. Tržaška Edinost je že pred sprejemom zakona pisala, da je zakonski pred­ log m ed nižjim, prostejšim ljudstvom povzročil veliko vznemirjenje. Časnik je poročal, da se kmetje in delavci bojijo novih brem en in zlasti daljšega služenja.7 4 9 Podobne novice je objavljal koroški Mir. Časnik, ki državni politiki sicer ni posvečal veliko prostora in je tudi sprejemanju nove zakonodaje namenil le nekaj vrstic, je nekajkrat 7 4 4 Ironično pisani odlom ek se glasi: »Ako bi se pri slovanskih oddelkih avstrijske vojske, rabil dotični slovanski kot službeni in poveljni jezik, - ako bi, recimo slovenski polkovnik, v kritičnem trenotji stopil na čelo svojemu slovenskemu polku ter svojim rojakom-vojakom - v materinem jeziku polagal važnost trenotja na srce, jim povedal, da je ž njimi vred zapustil v isti domovini krvavečim srcem ljubljeno ženo in otroke pa da je pripravljen na čelu svojih rojakov žrtvovati dragoceno kri za domovino, - kaj bi bilo to? - no, kaj druzega kakor izdaja - razpad vojske - propast monarhije!« Prav tam , 2. 7 4 5 Melik, »Slovenska politika v Taaffejevi dobi«, 115, 116. 7 4 6 O d zam enjave Josipa Vošnjaka, februarja 1886, je im el odločilen vpliv p ri Narodu Ivan Hribar. Vasilij Melik, »Ivan H ribar in njegovi Spomini«, v Ivan H ribar, Moji spomini, ur. Vasilij Melik, 2 zv. (Ljubljana, 1983-84), zv. 2, 627-631; D ušan Kerm avner, »Slovenska politika v letih 1879 do 1895 : Političnozgodovinske opom be k peti knjigi Ivana Prijatelja Slovenske kulturnopoli­ tične in slovstvene zgodovine 1848-1895«, v Prijatelj, Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina, zv. 5 /II, 332-338. 7 4 7 Kerm avner, »Slovenska politika v letih 1879 do 1895«, 340-342. 7 4 8 H ribar, Moji spomini, zv. 1, 182, 307, 464. Gl. tudi: Melik, »Ivan H ribar in njegovi Spomini«, 642-644. 7 4 9 »Črna vojska«, Edinost, 13.3.1886, 1. poročal o vznem irjenju zaradi obram bne reform e. D opisnika iz Celovca in kamniške okolice sta pisala, da naj bi m ed ljudmi vladal precejšen strah.7 5 0 K tem u je verjetno na svoj način prispevalo prav površno pisanje istega lista. V februarja objavljenem članku so nam reč zakonski predlog predstavili tako, da je nepoučen bralec zlahka spregledal prave nam ene vlade. Poznejše zatrjevanje, da pretirana skrb ni potrebna, saj bodo črnovojniki vpoklicani samo v vojnem času, najbrž ni moglo prepričati bralcev, ki so poprej brali, kako bo m oral »vsak ... pod orožje do 42. leta« in bo torej »vse vojak«.7 5 1 Ni čudno, da v nasprotju s politiki in časnikarji precejšen delež prebivalstva očitno ni bil prepričan v koristnost in potrebnost črne vojske. Ob tem želim spet spom niti na časopisne reakcije ob skrajšanju vojaškega roka leta 1868 in na svojo dom nevo, da je bilo m ed ljudmi sprejeto mnogo bolje kakor v časnikih (gl. poglav­ je 3). Podatek, da je leta 1886 sprožila strah in vznemirjenje že misel na podaljšanje vojaške obveznosti, po moje potrjuje takšen sum. Ne zdi se mi namreč mogoče, da bi le slabih dvajset let pred tem ljudi komaj zanimalo precejšnje skrajšanje vojaškega roka. Če je skrb vzbujala potencialna razširitev vojaške obveznosti, je skrajšanje aktivnega služenja z osmih let na tri preprosto moralo navdušiti. Kakor sem omenil, so časnikarji vznemirjenje ljudi poskušali zmanjševati že v času sprejemanja črnovojniškega zakona, ko so neprestano poudarjali, da bodo nove obveznosti aktualne le v prim eru skrajne sile. Pojasnjevanje nove ureditve se je nadaljevalo še po sprejemu zakona. Koledar Družbe sv. Mohorja, ki je dosegel širok krog bralcev, je v naslednjih dveh letih vsakokrat objavil članek o sprem em ­ bah. Avtor, A nton Koder, je v priljudnem slogu pojasnil najzanimivejše določbe v zvezi z vojaško obveznostjo in črno vojsko, pri tem pa ni pozabil poudariti, da se Slovenci niso nikdar obotavljali žrtvovati se za vero, dom in cesarja.7 5 2 Podobna, popularno pisana pojasnila različnih vidikov zakona je leta 1887 mesec in pol objavljal Slovenski gospodar, list, ki je tudi sicer veliko prostora namenjal enostav­ nim razlagam zakonov, ustanov in dogodkov.7 5 3 7 5 0 M ir, 10.4.1886, 50, 51 in 53. 7 5 1 Mir, 25.2.1886, 30. 7 5 2 A nton Koder, »Brambene postave : ali poduk o dolžnostih in pravicah avstrijskih državlja­ nov za bram bo dom ovine«, Koledar Družbe sv. Mohorja (1887), 45^48; isti, »Črna vojska«, Kole­ dar Družbe sv. Mohorja (1888), 75-77. 7 5 3 »'Č rna vojska', nje nam en in sestava«, Slovenski gospodar, 10.3.1887, 73, 74; 17.3.1887, 82; 24.3.1887, 89, 90; 31.3.1887, 98; 7.4.1887,106; 14.4.1887,114; 21.4.1887,122; 28.4.1887,130. 11.2 Razprava o slovenskem imenu N a koncu poglavja bom nekaj prostora nam enil še zanimivi epizodi, povezani z uvedbo črne vojske. Uredniku slovenske redakcije državnega zakonika, Mateju Cigaletu, slovenski izraz za Landsturm nam reč ni bil ljub in je zato že v začetku leta 1886 s posredovanjem Josipa Stritarja prosil Frana Levstika, naj razmisli o ustreznejšem sinonim u.7 5 4 V odgovoru je Levstik poudaril, da je »'črna vojska', imenovana po slovanskem pravem svojstvi«, a da je »ta beseda zdaj uže nedostatna«. Zaradi tega je predlagal uvedbo domobranstva in domobrancev.7 5 5 Ob tem moram spomniti, da so takrat za Landwehr pravilom a uporabljali slovenski izraz deželna hramba, za Landwehrmann pa (deželni) brambovec, tako da je bil predlog načeloma sprejemljiv. Tega ni spremenila niti redka Komelova uporaba izrazov domobranba in domobramba za Landwehr.7 5 6 Vendar Cigaletu domobranstvo ni dišalo, ker so ga za Landwehr že uporabljali Hrvati. Tako je še naprej poskušal najti ustreznejšo rešitev in je za pom oč prosil Josipa Vošnjaka. V svojem pism u je zapisal, da nim a veliko stika s slovenskimi poslanci ter da ne ve, na koga bi se obrnil s svojo težavo. Zato prosi za nasvet Vošnjaka, saj ve, da je »goreč rodoljub in izvrsten pisatelj«. Cigale je Vošnjaku pred­ lagal, naj problem predebatirajo v »zboru duhovitih mlajših mož«. V pism u je nave­ del več svojih idej (deželna napoved, deželni vzdig, vseskupni nabor, občni nabor, dežel­ ni vstanek, občna vojska, deželni sklic, deželno oboroženstvo, deželni dobor, ljudovojstvo), a je pristavil, da ga nobena ni navdušila ter da bo, če se bodo tako odločili Ljubljan- čanji (sic), pač ostal pri starem prevodu.7 5 7 Še isti dan, 18. februarja, pa seje Cigale očitno navdušil nad novo rešitvijo problem a in je zato Vošnjaku poslal dopisnico. V njej je predlagal, da bi po češkem zgledu (zemska hotovost - deželna pripravljenost) in s pomočjo hrvaščine tvorili deželno spremnost oziroma deželno spremo. Vojaki bi se v tem prim eru imenovali spremniki.7 5 8 Zal Vošnjakovi odgovori niso ohranjeni, tako da ne vemo, kakšen rezultat je prineslo Cigaletovo poizvedovanje. Vendar je očitno, da stari izraz m arsikom u ni bil všeč. Slovenski narod je 22.2.1886 uvodni članek, v katerem je predstavil pred­ log črnovojniškega zakona, naslovil »Narodno opolčenje«. Pri Narodu se niso tru­ dili z iskanjem novega izraza, temveč so neokretno poimenovanje skovali s pomočjo ruščine. Svojim bralcem so v opombi pojasnili, da opolčenje izvira iz besede polk in da so si ga izposodili, ker je »več nego mučno, kovati nove izraze«.7 5 9 Vendar sko­ vanka ni prodrla v druge časnike. Pri Slovencu so v začetku poročanja o novem zakonu še uporabljali stari izraz, pozneje pa so se odločili za uporabo besed domo- bran (za Landsturm) in domobranci. Odločitev so utem eljili z rezultati ankete 7 5 4 Stritarjevo pism o Levstiku, Dunaj, 2.1.1886, v Josip Stritar, Zbrano delo, zv. 10, ur. France Ko­ blar, Z brana dela slovenskih pesnikov in pisateljev (Ljubljana, 1957), 141, 142. 7 5 5 Levstikovo pism o Stritarju, Ljubljana, 10.1.1886, v Fran Levstik, Zbrano delo, zv. 11, ur. A nton Slodnjak, Z brana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, ur. A nton O cvirk (Ljubljana, 1980), 363-365. 7 5 6 Korošec, Slovenski vojaški jezik, 43,45. 7 5 7 AS, fond Josip Vošnjak, pism o Mateja Cigaleta Vošnjaku, Dunaj, 18.2.1886. 7 5 8 AS, fond Josip Vošnjak, dopisnica Mateja Cigaleta Vošnjaku, Dunaj, 18.2.1886. 7 5 9 »N arodno opolčenje«, Slovenski narod, 22.2.1886,1. slovanskih jezikoslovcev, ki naj bi jo naročili češki poslanci, ter pojasnili, da je izraz sicer bolgarski.7 6 0 Tudi Novice so pisale o črni vojski ali o domobranu ter domo­ brancih. Nove izraze so časnikarji sicer dokaj dosledno uporabljali, a se kljub temu niso prijeli. Nekateri listi, na prim er Edinost in Slovenski gospodar, sploh nikoli niso iskali novega termina. V Narodu se je namesto opolčenja staro poimenovanje znova začelo pojavljati že aprila, ko sta časopisa Slovenec in Novice šele začela uporabljati svoj nov prevod. Naposled je - in to je bilo verjetno odločilno - v slovenskem prevo­ du zakona pri uveljavljenem izrazu ostala tudi slovenska redakcija državnega zako­ nika.7 6 1 7 6 0 »D om obran - dom obranci«, Slovenec, 15.4.1886, 1. 7 6 1 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane (1886), 297-299. 12 Nikoli končana zgodba: spet nova zakonodaja 12.1 Sprejemanje novega obrambnega zakona (1888/89) Le dve leti po tem, ko so poslanci z uvedbo črne vojske zadnjič posegli v vojaško ureditev Avstro-Ogrske, se je vojaškem u vrhu znova zdelo potrebno pomembno izpopolniti in povečati vojaške sposobnosti monarhije. Poleg splošnega evrop­ skega oboroževanja je bil glavni razlog ponovno predvsem zaostritev odnosov z Rusijo. Bolgarska kriza je v letih 1886 in 1887 obe cesarstvi privedla na rob vojne, stalno povečevanje števila ruskih enot v kongresni Poljski pa je dvojno monarhijo postavljalo v silno neugoden položaj. Razmerje sil je nam reč postalo takšno, da bi ruske čete lahko vdrle v Galicijo celo brez poprejšnje mobilizacije rezervistov. Okrepitev avstrijske obrambe je zato postala nujna in zasilne rešitve, h katerim se je v preteklem desetletju zatekala vlada, niso več zadostovale.7 6 2 Grozeči konflikt z Rusijo je v nehvaležen položaj postavljal tudi Slovence. Voj­ ne z Rusi si s panslovanskim i in rusofilskimi čustvi močno navdahnjena politika in javnost nikakor nista želeli, zato sta iskali različne rešitve nastalega položaja. Na eni strani so za zaplete obtoževali M adžare in se zavzem ali za pom iritev ter zavezništvo z Rusijo.7 6 3 Na drugi pa so se močno okrepile mirovniške misli. Časniki so se spraševali, kam bo pripeljala politika oboroženega miru, in računali, koliko milijard države vsako leto porabijo za oboroževanje. Evropski m ilitarizem je po­ stal krivec za vse težave. Celo Slovenec, ki je še nekaj let prej odločno zagovarjal Moltkejeve ideje o potrebnosti in koristnosti vojne, je leta 1888 pisal v prid miru brez orožja.7 6 4 A vojna grožnja je pom agala tudi prepričati poslance, da bo vendar potrebno razvezati mošnjo in izglasovati večje spremembe vojaške zakonodaje. Drugi pom em ben dejavnik, ki je vladi olajševal uveljavitev zamišljenih reform, je bil vpliv zavezništva z Nemčijo na nemškoavstrijski svobodnjaški tabor. M ed­ tem ko so liberalci - kot smo večkrat videli - običajno povzročali velike težave, saj 7 6 2 Lackey, The Rebirth of the Habsburg Arm y, 127-147; Rothenberg, The Arm y of Francis Joseph, 114-117. 7 6 3 Značilno: »Klic po vojni«, Slovenski narod, 14.1.1888, 1; S., »Avstrija in Rusija«, prav tam , 26.3.1888,1. O odnosu do Rusije pri Slovencih v obdobju 1886-1887 obsežno in značilno ostro: Kermavner, »Slovenska politika v letih 1879 do 1895«, 375-461. 7 6 4 O naklonjenih odzivih na M oltkejeve misli: Slovenec, 8.2.1881, 2; »Kaj slavni nem ški general M oltke o vojni misli«, prav tam , 17.3.1881, 4. Za nasprotno stališče prim .: »Moltke in pariško društvo zagovarjateljev m iru«, Slovenski narod, 30.3.1881,1. Slovenčeva stališča leta 1888 pa v: »Žrtve evropskih arm ad«, Slovenec, 12.1.1888, 1; »Apostoli m iru : Po Buckleyevi 'H istory of civilisations'«, prav tam , 22.3.1888, 1, 2; »Oboroženi mir«, prav tam, 14.6.1888, 1. so se upirali povečevanju oboroženih sil celo, ko ga je predlagala njihova vlada, je bil položaj ob koncu osem desetih precej drugačen. Vladni predlog je lahko računal na načelno naklonjenost sicer razcepljenega svobodnjaškega tabora, saj celo schö- nererjanci niso mogli nasprotovati krepitvi arm ade najpomembnejšega nemškega zaveznika - Avstro-Ogrske.7 6 5 Tudi pri zmernejših liberalnih poslancih sta kriza odnosov z Rusijo in zavezništvo z Nemčijo precej omilila nezaupanje do vojske, ki se je vleklo najmanj od leta 1848. Njihova varčnost je zato nekoliko popustila. V praksi so se posledice spremenjenega odnosa politike do vojaških izdatkov poka­ zale že v letu 1887, ko sta tako ogrska kot avstrijska vlada brez odlašanja odobrili sredstva za oborožitev vojske z novimi repetirkam i tipa männlicher.7 6 6 Vlada je v takšnem vzdušju v parlam ent lahko končno vložila zakon, ki je prinašal več kot le kozmetične spremembe. Glavne spremembe, ki naj bi jih prinesel novi obrambni zakon, so bile: ukini­ tev fiksne vojne velikosti arm ade in nam esto tega uvedba letnega kontingenta nabornikov (103.100 za skupno vojsko in 10.000 za cislajtansko domobranstvo), prestavitev začetka vojne obveznosti z 20. na 21. leto, vključitev nadom estne re­ zerve v skupno vojsko oziroma v dom obranstvo ter ukinitev omejitve števila nado­ mestnih rezervistov. Poleg tega so bili vsi, ki so bili dotlej začasno oproščeni služenja iz poklicnih, socialnih ali zdravstvenih razlogov, samodejno uvrščeni v nadom e­ stno rezervo, zaostreno pa je bilo tudi enoletno služenje.7 6 7 Zakonodajni postopek se je začel s prvim branjem v začetku novem bra leta 1888.7 6 8 Nato se je z vladnim predlogom cel mesec ukvarjal obrambni odbor. Glav­ ni predm et razprave so bile različne olajšave, ki jih je novi zakon ukinjal in zmanj­ ševal. Poslanci so si prizadevali za ohranitev oprostitve določenih kategorij kme­ tov in za ohranitev olajšav za enoletne prostovoljce. V zvezi z enoletniki se je razvila tudi razprava o uporabi nenem ških jezikov pri njihovih častniških izpitih. O vseh teh tem ah je precej razpravljal tudi slovenski član obrambnega odbora, Viljem Pfeifer, ki je podpiral ohranitev olajšav in poudarjal pom en znanja jezikov vojakov, seveda pa hkrati dodal, da je znanje nemščine za častnike nujno, saj se sicer ne bi mogli sporazum evati m ed seboj. Nekako m imogrede je omenil tudi, da bi bilo smiselno razmisliti o skrajšanju aktivnega služenja v skupni vojski na dve leti. Poleg tega se je zavzem al še za izboljšanje vojaške prehrane.7 6 9 Odbor kljub prizadevanju številnih poslancev besedila zakonskega predloga ni spreminjal, temveč je sprejel le nekaj resolucij, ki so vladi priporočale to ali ono 7 6 5 Rothenberg, The Arm y of Francis Joseph, 121; Lothar Hobelt, Kornblume und Kaiseradler : Die deutsch­ freiheitlichen Parteien Altösterreichs 1882-1918 (Wien, M ünchen, 1993), 47-49; isti, »Die deutschen Parteien, das Reich u n d der Zw eibund«, v Der »Zweibund« 1879 : Das deutsch-österreichisch­ ungarische Bündnis und die europäische Diplomatie, ur. H elm ut Rum pler in Jan Paul N iederkom , Z entraleuropastudien, 2, ur. R ichard G. Plaschka in A nna M. D rabek (Wien, 1996), 361. 7 6 6 Lackey, The Rebirth of the Habsburg Army, 136,137. 7 6 7 Rauter, Die österreichische Wehrgesetzgebung, 29, 30. 7 6 8 SPSHAR, 10. sesija, 9440, 9441. 7 6 9 Povzetek nastopov v: »Vojaški zakon«, Slovenec, 22.11.1888, 1, 2; »Vojaški zakon«, prav tam, 24.11.1888,1; »Nova bram bena predloga«, Slovenski narod, 30.11.1888,1. V zahvalo za njegova prizadevanja so češki študenti iz Prage Pfeiferju celo poslali zahvalno brzojavko. »Vojaški zakon«, Slovenec, 29.11.1888, 2. spremembo. V začetku decembra se je zakonodajni postopek nadaljeval z drugim branjem. Predstavniki klubov so v generalni debati predstavili stališča do zakon­ skega predloga. Ernst Plener je poudaril, da bo zakon nedvom no dodatno obre­ menil prebivalstvo, katerega odnos do vojske se je v zadnjem desetletju spreme­ nil, tako da laže sprejema vojaško obveznost in vojaške izdatke. Obžaloval pa je, da so se po njegovem m nenju v razpravah odbora znova pokazale tendence izrinjanja Nemcev. Kljub temu, da so avstrijski Nemci zaradi tega zelo nezado­ voljni s trenutno vlado, je zaključil, bo njegova skupina glasovala za zakon, ker nad Avstrijo še niso obupali. František Rieger, ki se je strinjal s Plenerjevim mnenjem, da bo zakon povečal obremenitev državljanov, a je menil, da gre pač za malum necessarium, je v svojem nastopu polemiziral predvsem s Plenerjevo tezo o izrinjanju Nemcev. Menil je, da o čem takem ne more biti govora, saj gre le za zmanjševanje njihovih predpravic. Debata se je po še nekaj krajših nastopih končala, čeprav je poslanec Ferdinand Kronawetter kolegom očital, da se izogibajo temelji­ ti razpravi, ki bi ustrezala pom em bnosti obravnavane zadeve in dostojanstvu parlam enta.7 7 0 Že na naslednji seji, 11.12.1888, se je začela specialna debata in je trajala vse do 281. seje, ki je bila 18. decembra. V razpravi so se poslanci večkrat dotaknili po­ ložaja avstrijskih Nemcev in pravic nem škega jezika. Zlasti burna je bila razprava o § 25, ki je nenem škim enoletnikom dopuščal, da izpit za rezervnega častnika opravljajo v materinskem jeziku. Ker je od njih hkrati zahteval le osnovno (zum Dienstgebrauch genügend) znanje nemščine, so nemški poslanci seveda napovedo­ vali katastrofo in razpad armade. Enoletniki so bili tudi sicer predm et živahne razprave, saj so številni nasprotovali določbi iz § 25, ki je uvajala dodatno, drugo leto služenja za tiste, ki po prvem letu ne bi uspešno opravili izpita za rezervnega častnika. Kljub številnim protiargum entom , sta bila člena sprejeta v besedilu, ki ga je uskladil odbor. Enaka neugodna usoda je doletela predloga poslanca Karla Türka, ki je želel prezenčno služenje za pisanja, branja in računanja vešče vojake skrajšati na dve leti, in njegovega tovariša Krona wettra, kije takšno olajšavo pred­ lagal za vse. N a seji 18. decembra je bil zakon v predlaganem besedilu sprejet z zelo solidno večino. Vlada je zlahka dobila zahtevani dve tretjini glasov.7 7 1 Raz­ merje moči je bilo kar malo presenetljivo, saj so nekatere skupine v začetku raz­ prave napovedovale, da bodo zakon podprle le, če bo v postopku precej spre­ menjen. M ladočeški poslanec Eduard Grégr je naprim er zatrdil, da bodo on in njegovi kolegi vladni predlog podprli samo, če bodo v specialni debati uspeli spre­ m eniti njegove številne nepravičnosti. Očitno je m arsikdo le taktiziral, da bi m orda uspel izsiliti kakšno spremembo, poleg tega pa je vlada zopet uspešno prepričevala nasprotnike in skeptike. Pri pridobivanju glasov nem škoavstrijskih poslancev je m ed drugim dejavno sodelovalo nem ško veleposlaništvo, ki je celo organiziralo sestanek različnih rivalskih parlam entarnih skupin liberalnega izvora.7 7 2 7 7 0 SPSHAR, 10. sesija, 10026-10052. 7 7 1 SPSHAR, 10. sesija, 10059-10085,10090-10121,10124-10157,10162-10205,10209-10226,10228- 10253, 10257-10294, 10298-10335. 7 7 2 G laise-H orstenau, Das Leben des Generalstabschefs, 329; H obelt, Kornblume und Kaiseradler, 49, 316; isti, »Die deutschen Parteien, das Reich und der Zw eibund«, 361. Tudi slovenski poslanci so svoje nezadovoljstvo z nekaterimi rešitvami poza­ bili in so glasovali za vladni predlog. Pfeifer, ki je v obrambnem odboru sicer podpiral posam ezne korekture, je kot edini slovenski razpravljavec v drugem branju podprl prem ik začetka služenja z 20. na 21. leto, ob tem pa opozoril še na nujnost izboljšanja prehrane vojakov in - kar je bilo z obravnavano zadevo ko­ m ajda povezano - na pom en ustrezne prehrane šolske m ladine.7 7 3 Seveda ravna­ nje slovenskih poslancev ni bilo niti malo presenetljivo, temveč povsem predvid­ ljivo. Tudi odziv časnikov je bil podoben. Slovenski narod je v nekem trenutku po­ slance pozval, naj premislijo, ali lahko brez razm isleka podprejo vse zakonske določbe, saj od Taaffejeve vlade niso dobili obljubljenega izboljšanja narodnega položaja.7 7 4 A v celoti so časniki pravilno napovedali, da o izidu glasovanja ni nobenega dvoma. Prav Narod je jasno ugotovil, da bodo poslanci gotovo podprli zakon, saj »gre za važne državne interese in v tacih slučajih naš državni zastop nema navade ugovarjati.«7 7 5 Zato pa so imeli takšno navado m adžarski poslanci ogrskega parlam enta, ki so se tudi lotili obravnave novega obrambnega zakona. M edtem ko so bili v pre­ teklem desetletju M adžari presenetljivo kooperativni, so parlamentarci tokrat vlad­ ni predlog pričakali na nož. Zahtevali so večjo vlogo m adžarščine v skupni vojski, kar naj bi bil le korak do končnega cilja, do razdelitve skupne vojske na avstrijsko in madžarsko. Burno zasedanje so spremljale še burnejše demonstracije in neredi v podporo takšnim prizadevanjem. Seveda ne državni ne vojaški vrh nista bila pripravljena popuščati in ogrski ministrski predsednik Kalman Tisza, ki se tudi ni strinjal s tako radikalnimi zahtevami, je ob nekoliko nepričakovani podpori Gyule Andrâssyja naposled uspel zakon z zagotovilom manjših sprememb spraviti sko­ zi parlament. M adžarščina je dobila večjo vlogo pri poučevanju m adžarskih eno- letnikov, skupna vojska pa se je preim enovala iz cesarsko-kraljeve (k.k.) v cesarsko in kraljevo (k.u.k.).7 7 6 Kompromis je sicer začasno razelektril napeti položaj, vendar ni zadovoljil nobene strani. M adžari so hoteli svojo vojsko, generali so se bali razpa­ da arm ade, Taaffe pa se je bal, da bo dogovor znova vzbudil apetit Čehom. Neza­ dovoljni so bili tudi Slovenci: Narod je opozarjal na katastrofalne posledice, ki naj bi jih prineslo nadaljnje popuščanje M adžarom, obsodil njihova prizadevanja za razdelitev arm ade in podprl ukinitev dualizm a.7 7 7 Ob tej priložnosti je svoje ločeno mnenje m enda protestno podal tudi visoki uradnik in pravni strokovnjak, Slove­ nec dr. Ivan Žolger, ki ga je zato opazil bodoči prestolonaslednik, izrazito proti- m adžarski nadvojvoda Franc Ferdinand.7 7 8 M adžarska prizadevanja za večjo vlogo m adžarščine v skupni vojski ali celo za njeno delitev pa niso bila m otivirana le z željo po lastni, povsem samostojni oboroženi sili. Skupna vojska je bila M adžarom nam reč nesimpatična tudi zaradi 7 7 3 SPSHAR, 10. sesija, 10109-10110. Slovenska objava: »Govor poslanca Pfeiferja«, Slovenec, 15.12.1888,1, 2. 7 7 4 »Beseda našim državnim poslancem «, Slovenski narod, 12.11.1888,1. 7 7 5 »O novem vojnem zakonu«, Slovenski narod, 7.11.1888, 2. 7 7 6 Rothenberg, The A rm y of Francis Joseph, 109, 119, 120; isti, »Toward a N ational H ungarian Army«, 814; Jenks, Austria Under the Iron Ring, 245-247. 7 7 7 »Dualizem«, Slovenski narod, 23.1.1889,1, 2. 7 7 8 M urko, Spomini, 125. njene jezikovne politike. Priznavanje polkovnih jezikov je precej zaviralo priza­ devanja za m adžarizacijo ogrskih Slovakov, Rom unov in Srbov. Prav zato so m adžarski politiki zahtevali uveljavitev m adžarskega polkovnega jezika v vseh enotah, ki so imele naborne okoliše na Ogrskem.7 7 9 To so v veliki meri dosegli leta 1906, ko so izsilili uvedbo madžarščine v večino ogrskih polkov.7 8 0 Čeprav so Slovenci večkrat izrazili svoje negodovanje nad m adžarskim i priza­ devanji, je po drugi strani razprava na Ogrskem tudi v slovenski javnosti vzpod­ budila malo živahnejšo debato. M adžarske jezikovne zahteve so posamezniki izra­ bili za oblikovanje lastnih. Slovenec je zatrdil, da bi madžarski uspeh moral izboljšati tudi položaj slovanskih jezikov v skupni vojski in dom obranstvu. Zato je zahte­ val, da naj se v bodoče enoletne prostovoljce poučuje in izprašuje v njihovem m aterinem jeziku, in upal, da bodo takšne izboljšave v zakon uvedene že v go­ sposki zbornici.7 8 1 Pozneje, ko je bilo že jasno, da je bilo upanje prazno, pa je Slove­ nec celo pisal o federalizaciji armade. V članku, ki se je odlikoval po precej nejasno oblikovanih zahtevah, je pisec s psevdonim om A zatrjeval, da m ora avstro-ogrska vojska v nasprotju z m adžarskim i zahtevam i ostati enotna in da pameten človek ne more pričakovati, da bi se »armada raztrgala po narodnostih«, a zapisal tudi, da vojski zadostuje »centralizem pod nadpoveljništvom skupnega vojnega gospoda, centralizem discipline, orožja, izvežbanosti«. Pri tem se je skliceval na nemški zgled, kjer obsta­ jajo pruska, bavarska in druge vojske.7 8 2 Kljub nasprotujočim si argum entom se zdi, da je pisec želel predvsem zavrniti zahteve po večjem uveljavljanju nemščine v vojski in preko tega tudi v civilnem življenju. Druge interpretacije - na prim er v smislu zavzemanja za uvedbo narodnih kontingentov v skupni vojski - je zanikal že avtor, poleg tega pa niso posebno verjetne glede na okoliščine njegovega pisa­ nja. Navsezadnje je vendar šlo za odziv na jezikovno razpravo na Ogrskem in v gosposki zbornici dunajskega državnega zbora. V sekakor v nadaljevanju poslanske razprave slovenski poslanci povsem pričakovano niso postavili zahtev, ki bi bile usmerjene v eno ali drugo smer. Apri­ la 1889 se je nam reč novi obrambni zakon vrnil v poslansko zbornico, saj ga je gosposka zbornica sprejela v nekoliko spremenjeni formulaciji. M ed drugim je bilo to potrebno zaradi sprememb, ki so jih uveljavili ogrski parlam entarci.7 8 3 Na 331. seji 10. sesije, 8.4.1889, so bili poslanci seznanjeni s sklepi perov in so novo besedilo prepustili v obravnavo pristojnem u odboru. Že čez dva dni se je zakon znova znašel pred poslanci, ki so ga hitro sprejeli, čeprav se je debata precej raz­ plamtela. A glavni predm et pravzaprav ni bila vsebina spremenjenih členov, temveč zavezništvo z Nemčijo. Poslanec Türk je v svojem nastopu desnici nam reč očital, da zveze ne podpira iskreno, temveč le iz lažnih in egoističnih nagibov. Svoje mnenje je začinil z obžalovanjem, da v prim eru krize Nemčija ne bo mogla računati na takšno zaveznico. N astop je izzval Ernsta Plenerja, ki je Tiirka obtožil, da je 7 7 9 Rothenberg, The Arm y of Francis Joseph, 119; Vojtech Dangl, »N arodnostna problem atika v raküsko-uhorskej arm ade a Slovaci« [N arodnostna problem atika v avstro-ogrski arm adi in Slovaki], Ceskoslovenskÿ časopis historicky 24 (1976), 853-858. 7 8 0 D angl, »N arodnostna problem atika v raküsko-uhorskej arm ade a Slovaci«, 865, 866. 7 8 1 »§ 25. orožne postave in slovenščina«, Slovenec, 15.3.1889,1. 7 8 2 A, »Federalizem in arm ada«, Slovenec, 13.4.1889,1, 2. 7 8 3 SPSHAR, 10. sesija, 12141. svoj govor izrabil za poniževanje Avstrije. Podobno so reagirali še številni drugi poslanci, m ed njimi Karl Hohenwart, ki je poudaril, da želi s svojim nastopom izraziti nestrinjanje celega kluba.7 8 4 Tiirkov govor pa je imel tudi daljnosežne politične posledice. Zaradi njega je prišlo do spora m ed schönererjanci in njihov parlam entarni klub, združenje nemškonacionalcev (Verband der Deutschnationalen), se je posledično v začetku novem bra 1889 po vrsti izstopov razpustil.7 8 5 Sicer je bil sprejem novega obrambnega zakona pom em ben za prilagoditev avstro-ogrske vojske spreminjajočim se evropskim razmeram. Z določitvijo letne­ ga kontingenta nabornikov je arm ada nekoliko nadom estila zaostanek, ki se je nabral od leta 1868. Vojske drugih evropskih sil (z izjemo Velike Britanije) so se nam reč v tem času povečevale, m edtem ko je bila velikost avstro-ogrskih sil omejena na 800.000 m ož vojne sestave. V nekaterih izm ed prejšnjih poglavij sem že pokazal, kako je vojaški vrh poskušal zaostanek nadoknaditi z različnimi del­ nimi rešitvami, ki pa problema niso mogle razrešiti. V resnici ga ni popolnom a razrešil niti novi zakon, saj se letni naborni kontingent ni povečeval glede na rast prebivalstva, temveč je bil fiksno določen in so ga lahko spremenili le parlam en­ tarci. Poleg tega je bilo število nabornikov, ki so bili letno vpoklicani, precej nizko, posebno še, če ga prim erjam o z drugim i evropskimi silami. Rusija je na prim er vsako leto vpoklicala več kot 330.000 mož, Francija in Nemčija več kot četrt milijo­ na, Avstro-Ogrska le nekaj več kot 125.000.7 8 6 Prav povečevanje letnega vpoklica je v prihodnje povzročalo velike skrbi vojaškemu vrhu in hkrati odpiralo m ožno­ sti političnih konfliktov. Mirno obdobje Taaffejeve vlade, ki je naprim er leta 1883 dom obranski zakon z lahkoto spravila skozi avstrijski parlam ent, se je nam reč končalo. V avstrijski po­ lovici monarhije so se, kot smo videli prav zdaj, že ob sprejemanju črno voj niškega in novega obrambnega zakona razvile ostre debate, čeprav je vlada še brez poseb­ nih težav zbrala potrebne glasove. Toliko bolj napet je postal položaj na Ogrskem, kjer so M adžari ob sprejemanju obrambnega zakona postavili zelo daljnosežne nacionalne zahteve. Poleg tega se je narodni spor vrnil tudi v razprave v dunajskem državnem zboru, kar je dalo slutiti, da se bodo tudi pri cislajtanskih narodih po­ novno vzbudili apetiti, ki so se pojavljali po uvedbi dualizm a in m adžarskega dom obranstva. V naslednjem poglavju bom o videli, da so se v razpravah o no­ vem dom obranskem zakonu ob koncu leta 1893 ravno v zvezi s tem oglasili dal­ m atinski H rvati in Čehi. 7 8 4 SPSHAR, 10. sesija, 12197-12204. 7 8 5 H obelt, Kornblume und Kaiseradler, 47, 48. 7 8 6 Lackey, The Rebirth of the Habsburg Arm y, 149. 12.2 Spet nov domobranski zakon (1893) Komaj deset let potem , ko je državni zbor sprejel nov dom obranski zakon, je vlada v parlam ent spet poslala zakonski predlog, ki je urejal avstrijsko dom o­ branstvo. Vložitev novega zakonskega besedila je bila posledica uveljavitve no­ vega obrambnega zakona tri leta pred tem, obenem pa je vlada želela spet okrepi­ ti vlogo dom obranstva v morebitni vojni. Predlog je dokončno pretrgal z miličniško tradicijo in vojska drugega reda se je po organizaciji in urjenju vse bolj približeva­ la skupni vojski. Tako je želel vojaški vrh vsaj delom a nadom estiti zaostanek za drugim i armadam i. Položaj se je nam reč zdel zelo zaskrbljujoč, saj je monarhija vsako leto izurila le malo več kot polovico za vojsko sposobnih moških. Poleg tega je leta 1893 šef nemškega generalštaba postal Alfred von Schlieffen, kije svojim avstrijskim kolegom hitro dal vedeti, da bo težišče nem ških operacij na zahodu, na fronti proti Franciji. Njegov avstrijski pandan, Friedrich Beck, je v nastalem položaju sicer predlagal bistveno povečanje nabornih kontingentov skupne vojske in obeh domobranstev, vendar so bile njegove ideje uresničene šele leta 1912.7 8 7 N adom estna rešitev je bilo podaljšanje prezenčnega služenja v dom obranstvu na dve leti (za podčastnike tri) in obveznih orožnih vaj na dvajset tednov ter uki­ nitev vsakršnih omejitev glede uporabe dom obranskih enot. Prejšnja ureditev je nam reč zahtevala zakonsko odobritev napotitve dom obrancev izven cislajtanske- ga ozemlja.7 8 8 Domobranski minister Welsersheimb, ki je 10. oktobra 1893 zakon predstavil v državnem zboru, je parlam entarce poskušal prepričati, da bo takšna rešitev cenejša od morebitnega povečanja skupne vojske.7 8 9 Poudarjanje relativno nizkih stroškov nove ureditve je bilo seveda še kako na mestu, saj povečevanje vojaških izdatkov nikoli ni bilo posebno popularno. Tudi m ed Slovenci je bilo v mesecih pred začetkom parlamentarne obravnave zakonske­ ga predloga mogoče opaziti negodovanje nad višino vojaškega proračuna. Poslanec Viljem Pfeifer se je naprim er junija na zasedanju avstrijske delegacije spraševal, ali bodo »že izžete davčne moči« lahko prenesle nove obremenitve, ter se zavzel za diplo­ matska prizadevanja za pomiritev nasprotij z Rusijo, za ustanovitev mednarodnega razsodišča in celo za začetek enostranskega zmanjševanja vojske.7 9 0 Pozneje, okto­ bra, je svoje misli ponovil na zboru volivcev v Gradacu, ko je dodal še, da je bil žal le glas vpijočega v puščavi.7 9 1 Tudi v obrambnem odboru, katerega član je bil, je Pfeifer v razpravi o novem zakonu veliko govoril o stroških oboroževanja ter resignirano ugotovil, da lahko državni zbor izglasuje kvečjemu manjše prihranke, saj je večina že podprla sprejem novih rešitev.7 9 2 Slovenski narod pa je v kratkem komentarčku vladnih domobranskih načrtov sicer napovedal, da bo predlog sprejet brez težav, a je hkrati izrazil upanje, da m u bo vsaj nekaj poslancev nasprotovalo.7 9 3 7 8 7 Wagner, »Die k.(u.)k. Armee«, 494; Lackey, The Rebirth of the Habsburg Arm y, 151,152. 7 8 8 Rauter, Die österreichische Wehrgesetzgebung, 31. 7 8 9 SPSHAR, 11. sesija, 11106. 7 9 0 »Vojaško brem e : G ovor slovenskega delegata Viljema Pfeiferja v avstrijski delegaciji dné 14. t.m.«, Slovenec, 15.6.1893,1 in 16.6.1893,1. 7 9 1 »Poročilo poslanca Vilj. Pfeiferja na shodu volilcev v G radacu«, Slovenec, 9.10.1893, 2. 7 9 2 »Novo brem e«, Slovenec, 21.10.1893, 2. 7 9 3 »Državni zbor«, Slovenski narod, 4.10.1893, 2. Res v državnem zboru ni manjkalo nasprotnikov novega zakona, am pak stroški tokrat niso bili glavno jabolko spora. Razprava je nam reč padla v politično nad­ vse napet trenutek, saj je bilo spom ladi na Češkem zaradi nem irov uvedeno izred­ no stanje, Taaffejeva vlada pa je v začetku novem bra padla zaradi predloga volil­ ne reforme. Pri padcu je relativno pom em bno vlogo igral dom obranski minister Zeno Welsersheimb, ki je na odločilnih sestankih podprl zamenjavo vlade, da bi zagotovil pravočasen sprejem novega dom obranskega zakona, ki je zaradi raz­ prav o volilni reform i obtičal v parlam entarni proceduri.7 9 4 Nova vlada kneza Alfreda W indisch-Grätza je nepriljubljeno reform o res takoj um aknila in tako napravila prostor vojaškemu zakonu. Ko pa se je razprava ob koncu novem bra začela, je že drugi govornik, dem okrat Ferdinand Kronawetter, splošno vojaško obveznost pogojeval z enako volilno pravico. Razglasil je, da bi za zakon glasoval le, če bi bila sprejeta Taaffejeva volilna reform a. Zakonu so na naslednji seji, 30.11.1893, v im enu svojih klubov po vrsti nasprotovali mladočeški poslanec Vaclav Formanek, ki je trdil, da po češkem državnem pravu o zadevi tako ali tako lahko razpravlja le državni zbor češkega kraljestva, dalm atinski poslanec Miho Klaič in njegov kolega, skupni govornik m anjšine, Juraj Biankini. Ta je ostro napadel avstrijsko povezovanje z Nemčijo in Italijo ter pribil, da kot H rvat ne m ore glaso­ vati za predlagam zakon, ker so H rvati sicer še pripravljeni prelivati kri za svojega kralja, ne pa za vlado in njeno politiko. N a koncu seje so poslanci poim ensko glasovali o začetku specialne debate in nasprotniki zakona so ostali v precejšnji manjšini. Za nadaljevanje postopka so glasovali tudi tisti Slovenci, ki so po le nekaj dni starem razcepu ostali v Hohenwar- tovem klubu, člani hrvaško-slovenskega kluba pa so - tako kot je napovedal že Klaič - glasovali z opozicijo.7 9 5 Sicer mnenja o vladnem predlogu niso bila enotna niti v Hohenw artovi poslanski skupini, kjer so nekateri na seji kluba predlagali svobodno glasovanje, a je večina to dovolila le poslancem s Tirolskega, ki jih zakon tako ali tako ni zadeval.7 9 6 Naslednji dan se je začela razprava o posam eznih členih in zlasti H rvati in mladočehi so predlagali številne spremembe. Juraj Biankini je v razpravi o § 7 predlagal celo, naj se v dom obranstvu poveljuje v ljudskih jezikih (Volkssprache) posam eznih dežel, kar je takoj podprl mladočeški poslanec Seichert. Razvila se je polemika, na glasovanju pa je predlog po pričakovanju padel. Na naslednji seji je bil nato izglasovan celotni zakon.7 9 7 Slovenci v razpravi niso sodelovali, in sicer niti tisti, ki so zakon podpirali, niti tisti, ki so m u nasprotovali. Glede na to, da je bilo šest poslancev v istem klubu kot Biankini, smemo sklepati, da so podprli njegov predlog o poveljevalnih jezikih, toda o tem so molčali. Predlog, kar je zlasti zanimivo, ni vzbudil niti posebne pozornosti slovenske javnosti, saj so ga časniki le bežno omenili. Ob vsem zavzem anju za uveljavitev materinščine so Slovenci tokrat zam udili priložnost za razpravo o vlogi slovenščine v vojski. Dejstvo 7 9 4 Jenks, Austria Under the Iron Ring, 291-303. 7 9 5 SPSHAR, 11. sesija, 11625-11640, 11655-11682. O razcepu: Vasilij Melik, »Slovenci v držav­ nem zboru 1893-1904«, Zgodovinski časopis 33 (1979), 55-59. 7 9 6 »H ohenw artovci in bram bna predloga«, Slovenski narod, 29.11.1893, 2. 7 9 7 SPSHAR, 11. sesija, 11690-11737, 11743, 11744. dovolj zgovorno priča, da za slovenskim odnosom do vojske ne moremo najti kakšnega kontinuiranega in ambicioznega programa. Govorimo lahko kvečjemu o akcijah posam eznikov in pri tem vedno znova opazimo velik vpliv dogodkov drugod v monarhiji. Prizadevanja za večjo vlogo slovenščine v vojski oziroma celo za uvajanje slovenskega poveljevanja v dele arm ade so se torej vedno znova pojavljala, a silno nesistematično in brez velike vztrajnosti. V resnici so podobno delovale skoraj vse avstrijske stranke, tudi liberalci in Čehi, ter sem in tja celo M adžari. Pravzaprav so imeli najbolj razvit in konsistenten vojaškopolitični pro­ gram socialdemokrati, ki so, kot sem že omenil, v svoji program ih vztrajno zago­ varjali ukinitev stalne in uvedbo ljudske, miličniške vojske. Druge stranke so se v glavnem ukvarjale s partikularnim i zadevam i (stroški, jezikovne pravice) in obe­ nem pristajale na ureditev, po kateri je bila vojska v kompetenci krone.7 9 8 Tudi razlago slovenske vojaške politike lahko iščemo v oceni politike in velikega dela pišoče javnosti, da trmoglavljenje na vojaškem področju ne more prinesti dobrih rezultatov. Eden izm ed piscev je leta 1881 v odzivu na vojaško zaskrbljenost za vlogo nemščine v vojski povsem jasno in značilno zagotovil: Kar se tiče nas Slovencev, naša armada in njena nemška komanda ni prav v nobeni nevarnosti ... Dokler toraj pri naši armadi velja nemška komanda, toliko časa jih bo tudi med slovenskimi fanti dovolj, ki bodo ta jezik temeljito znali in se ga primerno posluževali. Naše rodoljubje je tako iskreno, naša zvestoba do najvišje cesarske hiše tako stanovitna in naša zveza s starodavnim avstrijanskim cesarstvom tako trdna, da se brez pomislika vsakemu trudu podvržemo in v vse privolimo, kar je neobhodno potrebno za obstanek, moč, čast in slavo naše skupne domovine in naše prevzvišene cesarske hiše!7 9 9 Že večkrat sem opozoril na podobne izjave, ki so se vedno znova pojavljale in pričajo o kontinuiteti politike lojalnosti. Kot sem že zapisal v poglavju o črni vojski: ob pom em bnih odločitvah o vojski je prevladal občutek, da je potrebno pozabiti na lastne interese ter se podrediti interesu dinastije in armade. Takšna ocena je bila za politiko, ki je vedno upala, da si bo pridobila simpatije cesarja, dinastije in vojaškega vrha, glede na vztrajno naklonjenost teh dejavnikov enotni vojski naj­ brž še kako smiselna. Res pa ni povsem jasno, ali je prinesla kakršnekoli pozitivne rezultate ali je le preprečevala m orebitne zamere? Toda k tem vprašanjem se bomo še vrnili, saj jih je potrebno osvetliti tudi v časovnem razponu. 7 9 8 Allmayer-Beck, »Die bew affnete M acht«, 118,119. 7 9 9 »Nemščina pa arm ada«, Slovenec, 5.7.1881, 2, 3. 13 Prelom stoletja: novi časi in novi ljudje 13.1 Napoved zaostritev: narodni konflikt in vojska ob koncu stoletja Seveda Slovenci niso bili popolnom a nezainteresirani za vojaška vprašanja. Kot smo videli na različnih mestih, so tu in tam postavljali drzne zahteve, vsesko­ zi pa so se odzivali na arm adno jezikovno prakso. Prav v letih 1892 in 1893 so se m očno ukvarjali s položajem slovenščine v 7. koroškem pešpolku. Z aradi zmanjšanja deleža vojakov s slovenskim občevalnim jezikom pod 20 % slovenščina pri tej enoti ni bila več polkovni jezik. Poslanci so zato leta 1892 vložili interpela­ cijo, ki dolgo ni dobila odgovora, tako da so zadevo znova načeli v razpravi o proračunu dom obranskega m inistrstva za leto 1893.8 0 0 V svojem odgovoru je mi­ nister Welsersheimb zanikal, da bi vojska zatirala posam ezne narode in poudarjal praktične težave jezikovne enakopravnosti.8 0 1 Odgovor Slovencev očitno ni zado­ voljil, saj je Viljem Pfeifer junija na zasedanju delegacij zopet spraševal skupnega vojnega m inistra o položaju pri 7. pešpolku. Baron Ferdinand von Bauer je odgo­ voril, da je po njegovih podatkih pri polku le okrog 10 % slovenskih vojakov, ven­ dar bo dal zaplet še enkrat preiskati. Poleg tega je priznal, da vojski manjka častnikov z znanjem slovenščine, a je obenem zavrnil uvedbo pouka slovenskega jezika v vojaške šole, ker bi jih to preveč obremenilo.8 0 2 Dober mesec pozneje, ko je Bauer nepričakovano umrl, je Slovenec zapisal, da ni bil nenaklonjen Slovanom, vendar je bil žal o marsičem napačno obveščen.8 0 3 M ariborski list Slovenski gospo­ dar pa se v obširnem, dvodelnem članku o položaju slovenskega jezika v vojski ni strinjal z m inistrovo trditvijo o pom anjkanju slovenščine veščih častnikov. Potem ko je pisec zatrdil, da se ne bo spuščal v ocenjevanje potrebnosti skupnega vojaškega jezika, in navedel vrsto prednosti uporabe narodnih jezikov v posameznih enotah, 8 0 0 »Državni zbor«, Slovenec, 24.1.1893,1; »D ržavni zbor«, Slovenski narod, 24.1.1893,1; Jandesek, »Die Stellung des A bgeordnetenhauses«, 79. 8 0 1 »D ržavni zbor«, Slovenec, 27.1.1893, 2. 8 0 2 »Iz delegacij«, Slovenec, 17.6.1893,1. Žal so bili m ateriali vojnega m inistrstva v zvezi z inter­ pelacijo škartirani in ohranjen je le vpis v stvarni indeks. KA, KM, Präs, Sachregister (1892), geslo »Sprachen«; p rav tam , 50-10 (1892) (škartirano). 8 0 3 Slovenec, 24.7.1893, 2. je dodal še, da je slovenskih častnikov dovolj, le prestaviti jih je treba v slovenske enote.8 0 4 Celotna zgodba se je za Slovence nepričakovano ugodno končala leta 1904, ko je vojska spremenila kriterij za ugotavljanje deleža govorcev posam eznega jezika. Namesto do tedaj uporabljanega občevalnega jezika so začeli upoštevati vse jezike, ki jih je posam eznik uporabljal. Zaradi tega je bila slovenščina kot polkovni jezik uvedena v 7. in 47. pešpolk, kjer je slovensko znalo 21 % oziroma 28 % vojakov.8 0 5 Ukrep je sicer vzbudil precej nezadovoljstva m ed avstrijskimi Nemci, ker je bila češčina uvedena v dva dotlej povsem nem ška polka s Češke. Izkazalo seje namreč, da v 1. pešpolku iz Opave (Troppau) in 42. iz Terezina (Theresienstadt) češko zna skoraj četrtina vojakov. N asploh se je od konca osem desetih let 19. stoletja v Cislajtaniji napovedoval vse ostrejši konflikt okrog arm adne uporabe jezikov. Zgledu M adžarov, ki so madžarščini že izborili številne ugodnosti, so sledili predvsem Čehi, oglašali pa so se tudi Hrvati, Rutenci in drugi. Razprave ob sprejemanju proračuna in potrje­ vanju letnega nabornega kontingenta so zaznam ovali očitki o privilegiranosti nemščine in prizadevanja za uveljavitev drugih jezikov. Vrstile so se interpelacije o jezikovni praksi v vojski ter njenem odnosu do posam eznih narodov, ob koncu stoletja je pozornost zlasti pritegovala zde afera. Šlo je za konflikt m ed Čehi, ki so se na kontrolnih vpoklicih rezervistov začeli dem onstrativno oglašati s češkim zde nam esto z nem škim hier, ter vojsko in vladarjem, ki sta ocenila, da gre za nedopu­ sten napad na enotnost poveljevalnega jezika.8 0 6 Poleg tega se je politični položaj slabšal z vse večjim zaostrovanjem narodnih konfliktov, ki so svoj vrh dosegli z nemiri ob uvedbi Badenijevih jezikovnih naredb za Češko 1897. V nem irnih časih je vojska, ki je m nogokrat mirila nemire, postala tarča napadov z vseh strani. Znani so naprim er spopadi z nemškimi dem onstran­ ti v Gradcu ali podobni dogodki v Pragi. Leta 1899 je prišlo tudi do spopadov m ed pretežno slovenskim 17. pešpolkom in nemškimi prebivalci Celovca. Nemški časnik Freie Stimmen je dogodke seveda interpretiral kot napad Kranjcev na m irne celovške meščane in objavil, da naj bi vojaki m ed drugim vpili: »Wir sind Siebzehner und Krainer, wir werden euch Deutschen schon zeigen, Heil zu schreien! Živio!«8 0 7 Podobne reakcije so bile značilne: narodi so bili bolj in bolj prepričani, da je vojska naperjena proti njim in da hkrati podpira njihove nasprotnike. Arm adni vrh se je poskušal braniti na različne načine. Proti urednikom Freie Stimmen so na prim er sprožili tožbo, vendar jim je pravosodno ministrstvo sveto­ valo, naj jo umaknejo, saj je malo možnosti, da bi jo dobili, s tem povezana publi­ citeta pa bi le okrepila nejevoljo lokalnega prebivalstva.8 0 8 Vojska je nasploh b ud­ no spremljala pisanje časopisja in različne konflikte s civilnim prebivalstvom . Odzvala se je tudi s prestavljanjem regim entov iz njihovih dom ačih nabornih okrajev in vrsto drugih potez za preprečevanje prodora dom nevne ali resnične 8 0 4 »Slovenščina p ri c.kr. vojski«, Slovenski gospodar, 22.6.1893, 205; 29.6.1893, 213, 214. 8 0 5 KA, KM, Präs, 50-31/1 (1905), dopis Präs. Nr. 7564, 1905, in priložene tabele. 8 0 6 O parlam entarnih razpravah: Jandesek, »Die Stellung des A bgeordnetenhauses«, 69-159 pas­ sim. O aferi zde: Rothenberg, The Arm y of Francis Joseph, 130. 8 0 7 Freie Stimmen, 26.8.1899, 4. 8 0 8 KA, KM, Präs, 59-20/1 (1899), dopis pravosodnega m inistrstva, 21.512/99, Dunaj, 5.10.1899. nacionalistične agitacije v enote. V stvarnem registru vojnega m inistrstva se je pojavila kar posebna rubrika o disciplinskih ukrepih za preprečevanje prodora narodnih prizadevanj (Massregeln zur Verhütung des Eindringens nationaler Bestrebungen).8 0 9 Poleg nacionalistov pa se je vojska počutila napadena tudi od socialistov, anarhi­ stov in različnih antimilitarističnih gibanj. Vojska je reagirala s sistematičnim od­ vzem anjem činov ne dovolj pravovernim častnikom in nadzorovanjem vojakov. Poskušala je tudi preprečevati širjenje sporne literature v vojski, cenzura je omejeva­ la vojski nenaklonjena poročila, ki so jih objavljali socialistični časniki.8 1 0 Relativ­ no šibko slovensko delavsko gibanje vojske po doslej zbranih podatkih ni poseb­ no vznemirjalo, čeprav so na prim er ljubljanski socialdemokrati na svojem zboro­ vanju 10.2.1889 pozdravili sklepe kongresa v Hainfeldu, ki je m ed drugim podprl ukinitev stalne vojske in uvedbo milice.8 1 1 Toliko manj so se najbrž vojaki ukvarja­ li z mirovniki oziroma antim ilitaristi, ki se na Slovenskem kljub nekaterim že omenjenim nastavkom niso organizirano pojavljali. Še v novem stoletju je bil slo­ venski pacifizem v glavnem omejen na posamične časopisne komentarje in poročila o različnih evropskih in avstrijskih m irovniških organizacijah.8 1 2 Precej več dela so imele vojaške in policijske oblasti na prim er s Čehi, kjer se je protimilitarizem, ki se je napajal iz narodnih in ideoloških izvirov, širil m ed anarhisti, narodnimi socialisti in socialdemokrati.8 1 3 Kljub vsem u so tudi Slovenci doživeli vsaj eno manjšo (skoraj) pacifistično afero. Zgodba se je začela s pridigo kaplana Andreja Plečnika, ki je pri vojaški maši nadom estil vojaškega duhovnika Franca Ivanetiča. V svojem nagovoru je Plečnik vojakom opisoval njihovo trpko usodo, razlagal, da poveljniki zanje ne skrbijo, ter tako po mnenju nekaterih prisotnih neprim erno predstavljal vojaško službo m ladim nabornikom. Zaradi tega je stotnik celovškega 4. domobranskega pešpolka, Franz Seidler, po maši vložil prijavo na lokalnem dom obranskem po­ veljstvu. V njej je izčrpno povzel celotno pridigo in navedel še vrsto slovensko govorečih častnikov (nadporočnika Josefa Kruckenhauserja in Franca Zwim a, poročnika Victorja Hanuscha in Antona Pohla), ki naj bi prav tako slišali sporne besede.8 1 4 Dogodek se je že naslednji dan znašel v časnikih, Slovenski narod je izrabil 8 0 9 KA, KM, Präs, Sachregister (1900), geslo »Nationalität«. 8 1 0 Rothenberg, The A rm y of Francis Joseph, 121; Janez Rotar, Socialna in politična misel Podlimbar- skega, Razprave in eseji, 14 (Ljubljana, 1969), 119-121. 8 1 1 D ušan Kerm avner, Začetki slovenske socialne demokracije v desetletju 1884-1894 (Ljubljana, 1963), 105-107. O bjava sklepov hainfeldskega kongresa v: Österreichische Parteiprogramme 1868-1966, 138-144. 8 1 2 Z načilen p rim e r iz om enjenega časa je: »A vstrijska m iro v n a d ru žb a« , Slovenski narod, 12.9.1902,1. 8 1 3 Jan H avrânek, »Der Tschechische Pazifism us u n d A ntim ilitarism us am Vorabend des Ersten Weltkrieges«, v Friedensbewegungen: Bedingungen und Wirkungen, ur. G ernot H eiss in Heinrich Lutz, W iener Beiträge zur Geschichte der N euzeit, 11, ur. Grete Klingenstein et al. (Wien, 1984), 114-135. 8 1 4 KA, KM, Präs, 34-11/1 (1901), pism o Franza Seidlerja k.k. Landwehr-Stations-Com m ando, Ljubljana, 14.10.1900. Zanim ivo je, da je K ruckenhauser 17.10.1900 v svojem poročilu zapisal, da slovensko ne zna zadosti in da pridige ni razum el ter zato o njeni vsebini ne more govoriti. Prav tam , pism o Josefa K ruckenhauserja poveljstvu 1. bataljona 17. pešpolka, Ljubljana, 17.10.1900. ponujeno priložnost in ostro napadel pridigo fanatičnega kaplana.3 1 5 Pozneje so o zadevi pisali tudi časniki drugod po monarhiji, kar priča, da je dogodek vzbudil širšo pozornost.8 1 6 N a prošnjo vojaških oblasti se je v postopek vključilo še m ini­ strstvo za uk in bogočastje, ki je zaprosilo deželnega predsednika, naj se pogovori s Plečnikovim predstojnikom, ljubljanskim škofom Antonom Bonaventuro Jegli­ čem. Potem ko sta se škof in deželni predsednik o zadevi pogovarjala in si dopiso­ vala, je Jeglič svoje mnenje pisno sporočil še poveljstvu 3. korpusa. M inistrstvo je na podlagi tega menilo, da je zadeva razčiščena.8 1 7 V svojem pism u je škof odločno branil kaplana Plečnika, saj je poudaril, da je že večkrat nadomeščal vojaškega kurata, ne da bi se kdorkoli pritožil. Poleg tega, je menil Jeglič, so poročila o vse­ bini pridige preostra, saj nikakor ni bila napad na vojaški poklic, temveč je njen avtor želel le prikazati težavnost služenja. Škofje pism u priložil še povzetek spor­ ne pridige, ki ga je pripravil njen avtor, kaplan Andrej Plečnik.8 1 8 Poveljnika kor­ pusa, generala Eduarda Succovatyja, odgovor ni zadovoljil in zato vse do leta 1913 ljubljanski civilni duhovniki pri vojaških ceremonijah niso smeli nadomeščati svojih vojaških kolegov.8 1 9 Precejšnja reakcija na dogodek, ki se nam danes zdi komaj vreden omembe, priča o miselnosti oblegancev, ki se je vse bolj širila m ed vojaki, zlasti pa v vojaškem vrhu. Ta je skušal arm ado v strahu pred vdorom različnih, po njegovi oceni rušilnih, vplivov čim bolj izolirati od družbe. Pri tem se je skoraj obsedeno oklepal nekate­ rih svojih posebnosti. Poleg tega, da je v času cvetočih nacionalizmov vojska vztraja­ la pri ohranitvi (v veliki m eri namišljenega) nadnarodnega značaja, je še naprej ohranjala običaje, ki jih je civilna družba že močno problematizirala. Mednje je gotovo sodil dvoboj, ki so ga sicer navdušeno prakticirali nekateri krogi civilnega prebivalstva, vendar so ga hkrati vse večji deli družbe zavračali kot absolutno nesprejemljivo prakso. Vojni in dom obranski m inistri so morali recimo vse pogo­ steje odgovarjati na vprašanja poslancev, ki so nasprotovali dvoboju, za odpravo duela pa so se zavzem ale številne organizirane in neorganizirane skupine, ki so vključevale katoliško cerkev, socialdemokracijo in posebno Antiduelno ligo.m V svoji obram bi p re d dejanskim i in nam išljenim i n ap ad alci en o tn o sti častniškega zbora in s tem vseh oboroženih sil je vojska marsikdaj reagirala narav­ nost komično nespretno. V januarju leta 1902 so časopisi recimo poročali o inci­ dentu, ki se je zgodil na dvornem plesu. Ko so (menda številni) častniki želeli nazdraviti s krščanskosocialnim dunajskim županom , Karlom Luegrom, je k družbi 8 1 5 »Sčuvanje vojaštva v cerkvi«, Slovenski narod, 15.10.1900, 1. Kopija članka je bila priložena tudi dokum entaciji vojnega m inistrstva o zadevi. 8 1 6 KA, KM, Präs, 34-15/1 (1900), prepis članka iz Deutsche Zeitung, 17.10.1900. 8 1 7 KA, KM, Präs, 34— 11/1 (1901), dopis m inistra za uk in bogočastje, 2831/C.U.M ., vojnem u m inistrstvu, Dunaj, 30.12.1900. 8 1 8 KA, KM, Präs, 34-11/1 (1901), pism o A.B. Jegliča poveljstvu 3. korpusa, 26.10.1900. 8 1 9 KA, KM, Präs, 34-11/1 (1901), pism o E duarda Succovatyja škofu Jegliču, Präs. Nro. 1403, G radec, 7.11.1900. U m ik prepovedi: prav tam , 34— 15/1 (1913). 8 2 0 O vseh m om entih zgodovine dvoboja m ed častniki predvsem : H ubert M ader, Duellwessen und altösterreichisches Offiziersethos, Studien zu r M ilitärgeschichte, M ilitärw issenschaft und K onfliktforschung, 31 (O snabrück, 1983). Krajše: Deâk, Derk.(u.)k. Offizier, 155-168; isti, »Chi­ valry, G entlem anly Honor«, 1-12. pristopil nek polkovnik in prisotnim častnikom prepovedal druženje z županom. Užaljeni Lueger je nato zapustil ples, časopisi pa so razlago dogodka m ed drugim iskali tudi v njegovemu nasprotovanju dvoboju.8 2 1 Seveda takšno ravnanje veči­ nom a ni prineslo želenih rezultatov, am pak je le še poglabljalo spor. Vojska je dejan­ sko bila vnaprej izgubljeno bitko s silami m odernih časov, ki jih je s svojimi obramb­ nim i ukrepi lahko v prodoru kvečjemu upočasnila, ni pa jih mogla zaustaviti. Obenem je vojska s svojim nerodnim prizadevanjem povzročila precej, če upora­ bim m oderen izraz, kolateralne škode, saj je večinoma pretiravala v svoji oceni sovražnih nam enov posam eznih skupin. Ukrepi so zaradi tega marsikdaj priza­ deli gibanja in skupine, ki so bila v resnici precej sprijaznjena tako z avstro-ogrsko vojsko kot z državo, a jih je nespretno ravnanje vojaškega vrha odrivalo v radikal­ nejšo opozicijo. Številni podatki nam reč pričajo, da sta bili lojalnost do države in zavezanost vojaški prisegi m ed prebivalstvom še zelo dolgo zelo močni. Navedbe iz dnevnika škofa Jegliča lepo kažejo, da so avstrijski škofje ob sprejemanju izjave zoper dvoboj zelo pazili, da ne bi preostro napadli vojske. Obenem jih je resno skrbelo dom nevno prizadevanje nekaterih strank, da bi takrat aktualno dvobojno afero Ledochowski izrabile za ustvarjanje razkola m ed arm ado in katoliško cerk­ vijo.8 2 2 Prav tako so češki vojaki leta 1897 večinoma brez upiranja razgnali češke dem onstrante v Pragi, koroški Nemci pa nemške v Gradcu, kljub temu, da je na­ cionalizem dosegel praktično vse sloje.8 2 3 Socialdemokratski delavci so večinoma m irno odslužil svoj vojaški rok, ki so se ga potem radi spominjali, nekateri vodi­ telji, na prim er Karl Renner, pa so prav v vojski prišli v resen stik s socialističnimi idejami. Programi socialdemokratov so sicer v glavnem zagovarjali uvedbo mili­ ce, a ostra protivojaška stališča so bila značilna le za majhne radikalne skupine. Mirovniško gibanje pa je kljub uspehom Berthe von Suttner v svojem vplivu osta­ lo omejeno.8 2 4 Občutek ogroženosti, ki je začel prevladovati v arm adi, torej ni prinesel dobrih rezultatov. V marsikdaj skorajda paranoičnem vzdušju so se vojaki začeli preveč­ krat zatekati k navidez enostavnim rešitvam in m arsikom u se je zdela najenostav­ nejša in m orda edina kar vojna. K agresivnem u iskanju rešitev je pripom ogla tudi zamenjava nekaterih ključnih ljudi. Potem ko se je leta 1889 ustrelil cesarjev sin, prestolonaslednik Rudolf, je njegovo vlogo prevzel M adžarom sovražni Franc Ferdinand, leta 1895 je um rl konzervativni nadvojvoda Albrecht, poosebitev nad­ nacionalnega ideala, leta 1906 pa je previdnega Friedricha Becka na čelu general­ štaba zamenjal mnogo napadalnejši Franz Conrad von Hötzendorf. Oder za nove spopade je bil torej pripravljen. 8 2 1 »Značilen dogodek na dunajskem dvornem plesu«, Slovenec, 23.1.1902, 2. 8 2 2 Zgodovinski inštitut Milka Kosa, ZRC SAZU, »Dnevnik škofa Jegliča«, tipkopisni prepis, zv. 2, 39, 40 (vpisa za 10.11. in 13.11.1900). O aferi Ledochowski: Olivia T hurn u n d Taxis, »Die Affäre Tacoli-Ledochowski u n d die G ründung der Anti-Duell-Liga«, diplom ska naloga (Uni­ versität W ien, 1997); N ataša Starič in Sebastjan H ribar, »Dvobojna afera Tacoli-Ledochowski«, Zgodovina za vse 6, št. 2 (1999), 57-66. 8 2 3 Miller, Jr., »Politics, the N ationality Problem , and the H absburg A rm y 1848-1914«, zv. 2, 206-220. 8 2 4 Allmayer-Beck, »Die bew affnete Macht«, 117-121. 13.2 Povečanje naborniškega kontingenta in kriza z Madžari Prvo dejanje je bilo na vrsti še v času Beckovega vodenja generalštaba. Povod za izbruh globoke krize v odnosih z Ogrsko so bila že stara prizadevanja vojaškega vrha za povečanje letnega kontingenta nabornikov. Avstrijske generale je spet mučila velikost vojske, problem, kije evropske stratege pestil že pol stoletja. Vojaki so bili kljub številnim signalom, ki bi jih lahko opozorili, da se bo problema treba lotiti drugače, še naprej prepričani, da je številčna vojska panaceja za vse strateške probleme m odernega bojevanja. Strateška ofenziva po pruskem vzoru je namreč temeljila na prodoru m imo boka nasprotnika in njegovi obkolitvi. Vojske hipo­ tetičnih napadalcev so se m orale večati, ker so se povečevale vojske m orebitnih branilcev ter se je zato podaljševala linija, ki so jo lahko uspešno branile. Če so torej želele prodreti mimo bokov branilcev, so se morale raztegniti tudi čete napadalcev. Težave so se še povečale z uvedbo novega orožja, puške repetirke, ki je bila izpopolnjena z naboji s kovinskim tulcem in brezdim nim smodnikom, in strojni­ ce, ki jo je izumil H iram Maxim. Obe vrsti orožja - pojavili sta se v osemdesetih letih 19. stoletja - sta močno povečali hitrost streljanja in tako omogočili, da je posam ezni vojak lahko branil daljši odsek fronte ozirom a da je enako število vojakov branilo daljšo fronto. Nova oborožitev se je sprva izkazala v kolonialnih vojnah, toda do prave uveljavitve je prišla v burski vojni (1899-1902), ko so se Buri, oboroženi z repetirkam i in strojnicami, dolgo branili pred izkušeno, m oder­ no in večjo britansko vojsko.8 2 5 Vendar so neredki strategi burske uspehe pripisali drugim dejavnikom in se tako izognili kritičnemu pretresu uveljavljenih strateških in taktičnih zamisli. Franz Conrad von Hötzendorf, ki je že veljal za vodilnega avstrijskega teoretika in učitelja pehotnega bojevanja, je leta 1903, ko je bil sicer še poveljnik brigade v Trstu, v svoji analizi ugotovil, da evropski naborniki nikoli ne bodo tako spretni strelci kot Buri, britanske poraze pa je zaradi relativno majhnih izgub pripisal pomanjkanju odločnosti. Poleg tega, je sklenil, nekaj veljajo le izkušnje iz velikih evropskih vojn in ne iz Afrike.8 2 6 Conrada niso prepričale niti izkušnje japonsko-ruske voj­ ne (1904-5), kjer se je v polni moči izkazala posodobljena artilerija, ki je skupaj s pehotnim orožjem skoraj onemogočila napadalce. Poleg tega se je jasno pokazal pom en vkopavanja in poljskih fortifikacij.8 2 7 Avstro-Ogrska je imela svoje opazo­ valce na obeh straneh fronte in eden izm ed njih, podpolkovnik Max Csicserics von Bacsâny, je zelo dobro videl, kaj se je zgodilo. Toda vpliv Conradove šole je bil tako velik, da so bile v taktiko avstrijske vojske naposled sprejete le malenkostne spremembe.8 2 8 Spet m oram ponoviti: žal so se leta 1914 o zm otnosti Conradove 8 2 5 Wawro, Warfare and Society, 135-146. O novem orožju kratko in pregledno tudi: Enciklopedija orožja, s.v. »Repetirke zadnjače«, »Strelivo za ročno strelno orožje« in »Mitraljezi«. Za razvoj strateškega in taktičnega mišljenja v tem času gl. tudi: Ropp, War in the Modem World, 215-222. 8 2 6 W awro, Warfare and Society, 145, 146; Peter Broucek, »Taktische Erkenntnisse aus dem russi- sch-japanischen Krieg u n d deren Beachtung in Österreich-Ungarn«, Mitteilungen des Öster­ reichischen Staatsarchivs 30 (1977), 194,195. 8 2 7 W awro, Warfare and Society, 151-157. 8 2 8 Broucek, »Taktische Erkenntnisse«, 191-220. vere v moč volje in zmagovitost popolne ofenzive na svoji koži prepričali avstro- ogrski vojaki v Galiciji in Srbiji. N edvom no inteligentni in dobro izobraženi gene­ ral je z leti žal vse bolj vztrajal pri ne dovolj domišljenih taktičnih in strateških zamislih, ki si jih je oblikoval predvsem na podlagi študija francosko-pruske voj­ ne. Ker pa v zgodovini ne manjka podobnih zmot, naj tudi na tem m estu opozo­ rim, da C onrad še zdaleč ni bil osamljen. Čeprav so se mnogi visoki evropski vojaki intim no zavedali problematičnosti obstoječih načrtov, so še vedno vztrajali pri zamislih, ki so izvirale iz vojn za nem ško združitev v letih 1866 in 1870/71. Kratke in silovite prihodnje vojne naj bi zaznam ovala strateška ofenziva s ciljem obkolitve in uničenja nasprotnika v veliki odločilni bitki. M oralna premoč lastnih vojakov naj bi prinesla odločilno prednost, saj je bilo jasno, da bodo zaradi razvoja oborožitve izgube ogromne. Avanturistični in hazarderski Schlieffnov načrt je bil le najbolj znan prim er skoraj fatalističnega vztrajanja pri neuresničljivem konceptu.8 2 9 Vsekakor pa v Avstriji v prvih letih novega stoletja še ni odločal Franz Conrad von H ötzendorf. Odločitve so takrat sprejemali drugi, ki m orda niso bili tako prepričani v moč napada, kljub tem u pa so razmišljali v podobnih strateških okvi­ rih. Poleg tega je treba priznati, da so avstro-ogrske oborožene sile v velikosti toliko zaostajale za ruskimi, ki so bile najverjetnejši nasprotnik, da so okrepitev potrebovale tudi za obrambne naloge. Friedrich Beck si je vsekakor že celo deset­ letje prizadeval, da bi politike prepričal v nujnost povečanja letnega naborniškega kontingenta. Oba parlam enta bi se z zadevo m orala spopasti leta 1899, ko je po­ tekla desetletna veljava zadevnih členov obrambnega zakona iz 1889, toda zaple­ tene politične razm ere so avstrijsko vlado prisilile v začasno podaljševanje dote­ danjega kontingenta s pomočjo ustavnega § 14, ogrski parlam ent pa je sprejemal začasne, enoletne zakone.8 3 0 Leta 1902 se je vojni minister (z nenavadno prim er­ nim priimkom) Edm und Krieghammer naposled odločil, daje položaj zrel za spre­ membo. Oktobra je v parlam enta poslal predlog zakona, ki bi omogočal, da vojska na polnem , triletnem služenju obdrži nadom estne rezerviste, vpoklicane za običajnih osem tednov. Ideja je naletela na precejšen odpor. Tudi v slovenski javnosti in politiki nad povečanjem vojske ni bilo posebnega navdušenja. Že skozi celo leto 1902 so se ob različnih priložnostih oglašali časniki in poslanci, ki so načelno priznavali potre­ bo m očne vojske, obenem pa govorili, kaj vse bi se m oralo sprem eniti, da bi povečanje podprli. Ivan Šušteršič, ki se je vse bolj uveljavljal kot voditelj sloven­ ske katoliške stranke in širše Slovanske zveze, je recimo na junijskem zasedanju 8 2 9 O tej tem i je ogrom no literature, osnovni kratek pregled je: M ichael H ow ard, »Men against Fire : The D octrine of the Offensive in 1914«, v Makers of Modern Strategy : From Machiavelli to the Nuclear Age, ur. Peter Paret (Princeton, 1986), 510-526. Poleg tega še: Stig Förster, »Dreams and N ightm ares : G erm an M ilitary Leadership and the Im ages of Future W arfare, 1871-1914«, v Anticipating Total War : The German and American Experiences, 1871-1914, ur. M anfred F. Boemeke, Roger Chickering and Stig Förster, Publica­ tions of the G erm an H istorical Institute, ur. Detlef Junker (W ashington, Cam bridge, New York, 1999), 343-376. V istem zborniku je zanim iv tu d i pregled am eriških vizij bodoče vojne: John W hiteclay C ham bers II, »The A m erican D ebate over M odem War, 1871-1914«, prav tam , 241-279, ki pa se ne ukvarja le s strategijo in taktiko. 8 3 0 Rothenberg, The Arm y of Francis Joseph, 131; Wagner, »Die k.(u.)k. Armee«, 493. avstrijske delegacije v dolgem govoru s političnimi, finančnimi in gospodarskimi razlo­ gi utemeljeval svoje nasprotovanje izrednem u vojaškemu proračunu. Povečanje stroškov za vojsko je m ed drugim povezoval z uvedbo splošne volilne pravice.8 3 1 Reakcije so bile podobne po začetku javne razprave o Krieghammerjevem predlogu. Oglasil se je tudi liberalni Slovenski narod, ki je - kakor mnogi drugi - predlagal, naj vlada v zam eno za odobritev večjega naborniškega kontingenta skrajša vojaški rok za eno leto.8 3 2 Ob prevladujoči nenaklonjenosti v obeh polovi­ cah monarhije je minister hitro um aknil svoj predlog, vendar je hkrati predlagal novo rešitev: povišanje števila rekrutov skupne vojske na 125.000 in obeh domo- branstev na 14.500 oziroma 15.000.8 3 3 N ova zamisel seveda ni navdušila vseh, politiki in časnikarji so spet debatirali o predlaganem zakonu. Pomem bna ele­ m enta ocene sta bila mladočeška obstrukcija in pripravljenost Koerberjeve vlade, da uporabi zasilni § 14. Naposled so se Čehi odločili, da bodo obstrukcijo prekinili in omogočili prvo branje zakona, kar je nekoliko razčistilo položaj.8 3 4 Začetek raz­ prave (28.1.1903) je zaznam ovala za prvo branje neobičajno dolga razprava. V njej slovenski poslanci sicer niso sodelovali, je pa Josip Pogačnik skupaj z dalm atin­ skima Hrvatom a Jurajem Ferrijem in Antejem Vukovičem ter še nekaterimi d ru ­ gimi poslanci - m ed njimi sta bila v enem prim eru tudi Ivan Plantan in Andrej Ferjančič, sicer člana Tavčarjevega jugoslovanskega naprednega kluba - vložil dva nujna predloga, ki sta bila v skladu s poslovnikom poslana obram bnem u odbo­ ru.8 3 5 V prvem so podpisniki predlagali amnestijo za vse obveznike, ki so v tujini in ki bi se v določenem roku javili nabornim komisijam ali okrajnim glavarstvom. Drugi pa je bil pravzaprav besedilo zakona o olajšanju služenja vojaškega roka. Pred­ lagatelji so v enajst členov zapisali vrsto olajšav, najpomembnejša je bila gotovo uvedba dvoletnega vojaškega roka.8 3 6 Sprejem zakona torej kljub uspešno začetemu postopku še ni bil povsem zago­ tovljen. Nadaljevala so se posvetovanja različnih klubov in dom obranskega m ini­ stra Welsersheimba, ki je zakon poskušal spraviti skozi dunajski državni zbor, so pogosto obiskovale delegacije ter predstavljale svoje pogoje ozirom a zahteve. Občasno so pozornost vzbujale tudi precej m inorne zadeve, Slovenski narod je reci­ mo v uvodnem članku svaril pred uvedbo verskih vaj v vojsko, kar so m enda predlagali nekateri poslanci.8 3 7 Velika skupina poslanskih klubov, ki se ji niso pridružili le socialdemokrati, nem ški liberalci in nacionalci, je svoje predloge strnila v 12 točk, ki jih je oblikoval slovenski poslanec Miroslav Ploj. Pomembnejše zahteve so bile: olajšave glede orožnih vaj, uvedba dvoletne vojaške službe in, zopet, spremembe zakona o vojaški ---------------------- i- ■ 8 3 1 »Iz delegacij : Govor del. dr. Šušteršiča dne 6. junija«, Slovenec, 14.6.1902,1; 16.6.1902,1; 17.6.1902, 1; 18.6.1902,1. Šušteršič se je s svojim nastopom v delegaciji pohvalil tudi na zborovanju Katoliškega političnega društva, 23.6.1902, kjer so zbrani n avdušeno pozdravili njegovo nasprotovanje povečanju vojaškega proračuna. »Stališče naših poslancev«, Slovenec, 24.6.1902,1. 8 3 2 »N evarni rekruti«, Slovenski narod, 3.11.1902, 1. 8 3 3 Rothenberg, The A rm y of Francis Joseph, 131; Wagner, »Die k.(u.)k. Armee«, 493. 8 3 4 Jandesek, »Die Stellung des A bgeordnetenhauses«, 135, 136. 8 3 5 SPSHAR, 17. sesija, 17563-17633. 8 3 6 SPSHAR, 17. sesija, priloga 1619 in 1620. 8 3 7 »Verske vaje za vojaštvo«, Slovenski narod, 30.1.1903,1. taksi.8 3 8 Toda v obrambnem odboru so takšni predlogi po vrsti padali, oba člena vladnega predloga pa sta bila gladko izglasovana. Slovenci so ostali v opoziciji, skupaj z vsenemci, mladočehi, krščanskimi socialci in še nekaterim i.8 3 9 Sicer je v Slovanski zvezi, klubu večine slovenskih poslancev, o glasovanju potekala burna debata in navodilo za oba člana, Josipa Pogačnika in Miroslava Ploja, so izglaso­ vali le z glasom večine.8 4 0 V naslednjih dneh so se parlamentarci, ki niso podpirali vladnega predloga, znašli pod velikim pritiskom, saj so se po časnikih širili glaso­ vi o vprašljivosti njihovega rodoljubja. M arsikdo si je prem islil, drugi pa so poskušali braniti takšno odločitev. Slovenec je v kom entarju »Stara politična pe­ sem« zagovarjal ravnanje slovenskih poslancev, ki so vztrajali pri nasprotovanju. Pisec je poudarjal, da Avstrija brez dvom a potrebuje močno armado, vendar bi vlada m orala upoštevati tudi ljudske potrebe. Kljub nasprotovanju vladi pa, je zatrdil, o patriotizm u Slovencev ne m ore biti dvom a.8 4 1 V celoti so bili vladni pritiski in obljube različnih koncesij dovolj prepričljivi, tako da je bilo izid glasovanja mogoče uganiti že pred začetkom drugega branja. Kljub tem u je bila razprava, ki je trajala od 17. do 20. februarja, intenzivna. Nastopajoči poslanci so v glavnem nasprotovali zakonu ter poudarjali že znane m om ente: finančno in človeško brem e vojaščine, odnos vojske in države do različnih narodov in skupin. Zelo pom em ben je bil am andm a, ki ga je predlagal nemški naprednjak Karl Chiari, državni zbor pa ga je podprl. Dopolnilo je določalo, da bo povečanje števila nabornikov za skupno vojsko in mornarico veljalo le, če ga bo potrdil tudi ogrski parlament. Chiarijeva formula je v nadaljevanju zelo zapletla položaj, saj - kot bomo še videli - M adžari niso popustili. A zaenkrat je vse po­ tekalo po vladnih načrtih. Na 204. seji, ki se je začela 19.2.1903, so poslanci končali drugo branje in z veliko večino izglasovali začetek tretjega. V nadaljevanju so opravili še tretje branje in v prvih urah naslednjega dne sprejeli zakon v celoti. Seja se je končala ponoči, šele 15 m inut čez drugo uro.8 4 2 Vse razprave so minile brez sodelovanja slovenskih poslancev, le Ignacij Žit­ nik je bil prvi dan drugega branja prijavljen kot kontragovom ik, vendar do preki­ nitve razprave ni prišel na vrsto. Sicer je odločnost Slovanske zveze nekoliko popuščala. V odboru sta njihova poslanca še glasovala proti, v sredo, 18. februarja, pa so v klubu sklenili, da se glasovanja v državnem zboru tokrat ne bodo ude­ ležili.8 4 3 K ublažitvi stališč je verjetno prispevalo odločno stališče m inistrskega predsednika Ernsta Koerberja, ki je Šušteršiču pred glasovanjem povedal, da m u je vseeno, kako se bo klub odločil, in ga opozoril, da m ora seveda prevzeti odgo­ vornost za svoje ravnanje.8 4 4 Ob zanesljivi večini si je prvi m inister očitno lahko privoščil še komaj prikrito grožnjo za potrebe države nedojemljivim poslancem. 8 3 8 »Zahteve parlam entarne večine v zadevi vojaške predloge«, Slovenec, 4.2.1903, 1; »Vojaške olajšave«, prav tam , 5.2.1903,1. 8 3 9 »Brambna predloga«, Slovenski narod, 12.2.1903,1, 2. 8 4 0 »Vojna predloga«, Slovenec, 13.2.1903, 1. 8 4 1 »Stara politična pesem «, Slovenec, 20.2.1903,1. 8 4 2 SPSHAR, 17. sesija, 18235-18280,18302-18345,18401-18504. 8 4 3 »Vojaška predloga sprejeta«, Slovenec, 21.2.1903, 1, 2. 8 4 4 Andrej Rahten, Slovenska ljudska stranka v dunajskem parlamentu : slovenska parlamentarna poli­ tika v habsburški monarhiji 1897-1914 (Celje, 2001), 53. Šusteršičeva prilagoditev stališč je ponudila priložnost njegovim kranjskim libe­ ralnim nasprotnikom , ki so z neprikritim veseljem opazili kritičen članek v reškem Novem listu. Ta je trdil, da je šef Slovanske zveze ponujal m inistrskem u predsedniku glasove svojega kluba v zam eno za razpust kranjskega deželnega zbora. Narodo­ vega kom entatorja pravzaprav ni motilo, da je Šušteršič želel trgovati z glasovi, bolj se je zgražal nad njegovim ciljem. Očital m u je egoizem, saj naj bi po njego­ vem m nenju lahko glasove bolje izkoristil, na prim er za izsiljevanje »kakih obče- narodnih pridobitev,«8 4 5 Obtožbe so bile precej težke in vprašati se moramo, ali so bile resnične? Ne­ dvom no se je vlada s posredovanjem škofa Jegliča ravno v februarju pogajala s kranjsko Katoliško narodno stranko o reformi deželnozborskega volilnega reda.8 4 6 Ker stranka z vladno ponudbo o uvedbi splošne kurije s štirimi poslanci ni bila popolnom a zadovoljna, bi bilo načelno mogoče, da bi Šušteršič poskušal izrabiti glasovanje o naborniškem kontingentu za izboljšanje svojih pogajalskih pozicij. Voditelj katoliške stranke je bil pač mojster političnih kupčij, še več, Janez Evange­ list Krek, njegov politični sopotnik, je nekoč izjavil, da je bila njegova poglavitna spretnost ravno »v tem, da natanko preračuna kako [lumparijo] mora napraviti vladi, da bo kasneje za svojo stranko žel.«6 4 7 Vendar je katoliški prvak hitro in odločno zanikal trditve Novega lista in Sloven­ skega naroda. V izjavi, ki jo je objavil Slovenec, jih je označil za »čisto navadno in podlo laž«, raznašalca govoric pa je pozval, naj se razkrije, da ga bo lahko javno im eno­ val za »čisto navadnega nesramnega lažnika«. Pri tem, je zapisal Šušteršič, se ne misli sklicevati na im uniteto, tako da ga bo obrekovalec lahko tožil.8 4 8 Glede na silno odločnost najbrž ni dvom a, da so bile obtožbe na Šušteršičev račun neutemeljene; Narod jih vsekakor ni več ponovil. Poleg tega je veliko vprašanje, če je bil Šušteršič dovolj močan, da bi lahko klubske kolege prepričal v takšno trgovino. Kranjske peripetije m nogih še zdaleč niso posebno zanimale in zgodba se zdi zato precej neverjetna. V okviru slovenske politične in parlam entarne zgodovine so takšne epizode gotovo vredne pozornosti, am pak v tistem času se je v Avstro-Ogrski odvijala dosti usodnejša dram a. Razprava o povečanju naborniškega kontingenta je na Ogrskem nam reč trajala skoraj štiri leta in je monarhijo privedla na rob državljan­ ske vojne. M adžari, tako vladna liberalna stranka kot opozicija, so že od sprejema zadnjega obrambnega zakona leta 1889 vse bolj trm asto zahtevali nove koncesije na vojaškem področju. Segale so od povečane vloge madžarščine v skupni vojski, prem estitve m adžarskih častnikov v m adžarske polke, okrepitve in izpopolnitve honveda do popolne razdelitve skupne vojske. V politiki, ki je sicer predstavljala 8 4 5 »N esm rtna blam aža lepega kluba«, Slovenski narod, 25.2.1903,1. 8 4 6 A ndrej Rahten, »Politika poslancev Katoliško-narodne stranke v kranjskem deželnem zboru 1892-1904«, Tretji dan 28, št. 10 (1999), 127; »Dnevnik škofa Jegliča«, zv. 3, 76-88 passim . 8 4 7 Fran Šaleški Finžgar, Zbrano delo, zv. 12, Leta mojega popotovanja, ur. Jože Šifrer, Z brana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, ur. France Bernik (Ljubljana, 1992), 268. Finžgar je sicer najprej napisal neprijetnost, a je v oklepaju hkrati dodal, da je Krek pravzaprav rabil besedo lumparija. 8 4 8 Ivan Šušteršič, »Izjava«, Slovenec, 28.2.1903,1. Z godba tudi v: Pleterski, Dr. Ivan Šušteršič, 139. komaj kakšnih 6 % prebivalstva, so vse bolj prevladovali nacionalisti. Avstro-Ogr- ska se je m arsikom u zdela odveč in neodvisna M adžarska je postajala realen cilj.8 4 9 Ko je bil leta 1902 v budim peštanski parlam ent poslan zakon o povečanju letnega kontingenta rekrutov, so vladni in opozicijski poslanci družno zgrabili priložnost in v zameno zahtevali uvedbo m adžarskega poveljevalnega jezika, zastav in simbo­ lov ter imenovanje Madžarov na poveljniška mesta v ogrskih polkih skupne vojske.8 5 0 Vojaški vrh in cesar seveda nista bila pripravljena popuščati, zato je parlam ent sprejem zakona blokiral. Maja je zaradi tega odstopil predsednik ogrske vlade Kaiman Széll, zamenjal ga je dotedanji hrvaški ban Kâroly Khuen-Hédervâry, ki je slovel kot odločen politik. Toda že avgusta je odstopil. Franc Jožef, ki ga položaj nikakor ni veselil, je svoje nezadovoljstvo izrazil v odločnem ukazu, izdanem 16.9.1903 na m anevrih v Chlopyh v Galiciji. Cesar je poudaril, da se ne misli odpo­ vedati svojim pristojnostim in da bo ohranil enotnost vojske.8 5 1 Vendar je v istem času pokazal pripravljenost na kompromis, saj je že čez nekaj dni pisal Khuenu, ta je še vedno opravljal posle ministrskega predsednika, in tako odprl pot pogajanjem, ki so se oktobra začela z odborom pod vodstvom Istvâna Tisze. Hitro doseženi dogovor je m ed drugim predvideval večjo vlogo madžarščine v vojaškem šolstvu in dopisovanju vojske s civilnimi oblastmi na Ogrskem, ohranjal pa je nemški poveljevalni jezik in je bil popotnica im enovanju Tisze za ministrskega predsed­ nika. Toda kom prom is večine m adžarskih poslancev ni zadovoljil, vladajoča libe­ ralna stranka je po letu parlam entarnih bojev razpadla, v parlam entu so opozi­ cijski poslanci fizično obračunali z gardisti in demolirali pohištvo, Tisza pa je ja­ nuarja 1905 izgubil volitve. Franc Jožef, ki oblasti ni nam eraval prepustiti zmago­ viti in vse radikalnejši opoziciji, je junija na njegovo mesto imenoval generala Gézo Féjérvâryja, s tem prekinil prakso parlam entarne vlade na Ogrskem in obenem začel razmišljati o uvedbi bistveno razširjene volilne pravice.8 5 2 Kriza na Ogrskem je m edtem hrom ila vso državo. Dunajski državni zbor je m oral septem bra 1903 znova glasovati o nabornem kontingentu, saj Chiarijeva for­ mula ni dovoljevala vpoklica novih obveznikov, če ga ne dovoli tudi ogrski parla­ ment. Vojska je m edtem zadrževala vojake, ki so že odslužili polna tri leta, in iskala druge začasne rešitve, naposled pa je morala pristati na odobritev starega kontin­ genta.8 5 3 Ko se je leta 1905 začela zapletati še m ednarodna situacija, so se vojaki resno ukvarjali z možnostjo oborožene intervencije na Ogrskem. Aprila 1905 je generalštab pripravljal načrte za primer U. Predvideval je dve možnosti: popoln 8 4 9 N orm an Stone, »Constitutional Crisis in H ungary, 1903-1906«, The Slavonic and East European Review 45, št. 104 (1967), 163-167. 8 5 0 Rothenberg, The A rm y of Francis Joseph, 131,132; Miller, Jr., »Politics, the N ationality Problem, and the H absburg A rm y 1848-1914«, zv. 2, 232. 8 5 1 Rothenberg, The Arm y of Francis Joseph, 132; Jandesek, »Die Stellung des Abgeordnetenhauses«, 141; Wagner, »Die k.(u.)k. Armee«, 493. V navedenih delih se pojavljajo trije datum i izdaje ukaza iz Chlopov: 13. (Jandesek), 16. (Wagner) in 18. (Rothenberg) september. Ukaz je bil sicer izdan 16.9.1903. 8 5 2 Rothenberg, The Arm y of Francis Joseph, 133; Miller, Jr., »Politics, the N ationality Problem, and the H absburg A rm y 1848-1914«, zv. 2, 235-243; Stone, »Constitutional Crisis in Hungary«, 169-180. 8 5 3 Jandesek, »Die Stellung des A bgeordnetenhauses«, 139-144. vojaški napad z zvestimi četami in vzpostavitev vojaške uprave ali manjšo inter­ vencijo v podporo vladi generala Féjérvâryja. Cesar je avgusta načrt odobril, ven­ dar še ni dal dovoljenja za izvedbo.8 5 4 Naposled se je položaj po nadaljnjem zapletanju, kjer je vlogo igrala tudi nasta­ jajoča hrvaško-srbska koalicija, razrešil brez večje uporabe sile. Februarja 1906 je cesar suspendiral ustavo in Féjérvâry je z vojsko razgnal razgrajajoče parlam en­ tarce, potem pa z grožnjo uvedbe splošne (moške) volilne pravice, s koketiranjem z dotlej nepom em bnim i m adžarskim i socialisti ter z napovedjo policijskih po­ stopkov opozicijo prisilil k popuščanju. Aprila so M adžari pristali na kompromis: cesarju so obljubili več vojakov in nem ščina je ostala poveljevalni jezik, oni pa so v aprilskem paktu poleg že dogovorjenih koncesij dobili še popolni honved z vsemi rodovi, tudi dotlej spornim topništvom .8 5 5 Izid je vsaj za nekaj časa razelektril napeti položaj, čeprav nihče ni bil povsem zadovoljen in M adžari svojih obljub niso izpolnili vse do leta 1912. Jezil se je zlasti nadvojvoda Franc Ferdinand, ki M adžarov nikakor ni maral. V pism u nekdanjem u pribočniku, podpolkovniku Heinrichu Krausu-Elislagu, je že aprila 1903 zapisal, kako z vsemi močmi naspro­ tuje prizadevanjem Madžarov, da bi uničili zadnjo in najzanesljivejšo oporo m o­ narhije in dinastije - arm ado.8 5 6 Toda ker se je Franc Jožef odločil, nadvojvoda ni m ogel več vplivati na izid celotnega dogajanja. Svoj gnev je usm eril na šefa generalštaba Friedricha Becka in vojnega m inistra, barona Heinricha von Pitrei- cha. Obema je zam eril dom nevno preveliko popustljivost in leta 1906 sta morala oba oditi.8 5 7 8 5 4 K urt Peball in G unther E. Rothenberg, »Der Fall 'U ' : Die geplante Besetzung U ngarns durch die k.u.k. A rm ee im H erbst 1905«, Aus drei Jahrhunderten : Beiträge zur österreichischen Heeres­ und Kriegsgeschichte von 1645-1938, Schriften des heeresgeschichtlichen M useum s in Wien, 4 (Wien, M ünchen, 1969), 85-126; Miller, Jr., »Politics, the N ationality Problem, and the H abs­ burg A rm y 1848-1914«, zv. 2, 244-260. V letu 1912, ko je ogrski parlam ent znova razpravljal o sprem em bi vojaške zakonodaje, je budim peštanski Pester Lloyd objavil dokaj natančne podatke o načrtu. Vojska je seveda vse zanikala, Slovenec p a je m enil, da gre le za spletke madžarskih Židov. »Aufm arsch u n d Ein­ m arsch in U ngarn«, Pester Lloyd, 10.3.1912 (jutr. izd.), 3 in 11.3.1912 (večerna izd.), 1; »Same spletke«, Slovenec, 12.3.1912,1. 8 5 5 Rothenberg, The A rm y of Francis Joseph, 135,136; Miller, Jr., »Politics, the N ationality Problem, and the H absburg A rm y 1848-1914«, zv. 2, 260-269; Stone, »Constitutional Crisis in H un­ gary«, 181. 8 5 6 »Es ist hoechste Gefahr im Verzüge, denn in Ungarn arbeitet alles dahin um die einzige und verlässli­ chste Stütze der Monarchie und Dynastie, die Armee, auch noch zu ruinieren. Ich weiss nicht ob meine Bemühungen von Erfolg gekrönt sein werden, aber ich habe jetzt schwere Zeiten durchzumachen. Denn wer mir and die Armee greift, der greift mir ans Herz, und ich kann es nicht verwinden, dass die alterwürdigen Traditionen der Armee einer revolutionaeren Bande und Horde ausgeliefert werden sollen!« KA, N achlässe u n d Sam m lungen, N achlaß K raus von Elislago, B/1408:4, prepis p i­ sm a Franca Ferdinanda H einrichu K rausu von Elislagu, Dunaj, 29.4.1903. 8 5 7 Rothenberg, The A rm y of Francis Joseph, 136, 137. O padcu Becka podrobneje: Glaise-Horste- nau, Das Leben des Generalstabschefs, 421-438.0 vlogi Pitreicha - m im ogrede rečeno, rodil se je 10.7.1841 v Ljubljani - v zgodbi in o njegovi zamenjavi: M ehdi P. Jay H am idi Faal, »Beiträge z u r B iographie des R eichskriegsm inisters H einrich v o n Pitreich«, d oktorska disertacija (U niversität W ien, 2001); H einrich von Pitreich, Meine Beziehungen zu den Armeeforderungen Ungarns (Wien, 1911). Zato je bila najbrž z vidika dobrikanja dinastiji in posebno prestolonasledniku zelo na m estu poteza, ki jo je septem bra 1903 potegnil Ivan Šušteršič. Le nekaj dni po objavi cesarjevega ukaza iz Chlopov, torej 22. septembra, je skupaj s tovariši iz Katoliško narodne stranke v kranjski deželni zbor vložil nujni predlog, v katerem je pozval k razpravi o ukazu. Predlagal je, naj poslanci v im enu vsega prebivalstva izrazijo »patriotično veselje nad jasnimi in odločnimi besedami, spregovorjenimi od najvišjega mesta države napram razdirajoči prešernosti, ki se pojavlja v državni polovici onstran Litve.« V razpravi je Šušteršič ob večkratnem odobravanju leve strani zbor­ nice ostro obsodil m adžarsko politiko ter se veselil, da je cesar končno postavil mejo. Poleg tega je posebno poudaril njegovo obljubo, da se bodo v arm adi spošto­ vale narodne individualnosti.8 5 8 V svojem govoru je v bistvu povzel misli, ki so se v bolj ali manj ostri obliki že ves čas razprave o naborniškem kontingentu pojavljale v časopisju katoliškega in liberalnega tabora. Kljub tem u je Ivan Hribar preprečil takojšen sprejem izjave, saj je zahteval, da jo najprej obravnava upravni odsek, ob tem pa se je pridružil tudi mnenju Jožefa Schwegla, ki je nasprotoval preostremu napadu na M adžare.8 5 9 S tem je bil pom en demonstracije sicer zmanjšan, a Šušteršič je svoj nam en vsaj v glavnem dosegel. Hribarjevo nasprotovanje lahko pripišem o strankarskem u nagajanju, ki je bilo v času srditega političnega boja v kranjskem deželnem zboru v polnem razcvetu, nujni predlog Katoliške narodne stranke pa seveda sodi v kontekst slovenskih po­ skusov pridobivanja vladarjevih simpatij.8 6 0 Odobravanje ukaza iz Chlopov je bilo nasploh priljubljena m ožnost dokazovanja lojalnosti. Nemškonacionalni posla­ nec štajerske ljudske stranke, Julius Derschatta, je recimo nekaj mesecev zatem svojo prim ernost za m inistrsko mesto, ki se m u je nasmihalo, razglašal prav s priseganjem na enotnost arm ade.8 6 1 Razložiti pa je vendar treba še v začetku po­ glavja opisano ravnanje Šusteršičeve Slovanske zveze v dunajskem državnem zbo­ ru, saj v slovenski odnos do vojaških vprašanj vnaša nove momente. Slovenski poslanci - prednjačili so člani Zveze, kot bolj ali manj pasivni sopotniki so se jim p rid ru žili tu d i Tavčarjevi naprednjaki - so nam reč trm oglavo nasprotovali sprejemu zakona o naborniškem kontingentu. Nasprotovanje sicer ni bilo do kon­ ca konsekventno, saj niso glasovali proti, temveč so se le izognili glasovanju, toda v primerjavi z ravnanjem, ki sem ga izčrpno opisal v predhodnih poglavjih, je bila razlika očitna. Šušteršičev klub, v katerem je bila večina slovenskih poslancev, je v začetku postopka sprejemanja zakona postavil svoje pogoje, m ed drugim jih je oblikoval v predlog zakona o olajšanju služenja vojaškega roka, in pri njih vztrajal. Prvič po razpravi o uvedbi dom obranstva v letu 1869 je torej na mesto molčanja ali prizadevanja za malenkostne sprem em be stopila politika s konceptom. V za­ m eno za povečanje števila nabornikov je zahtevala skrajšanje vojaškega roka na dve leti. Pri tem bi bilo seveda zanimivo vedeti, ali je bila uvedba te in drugih olajšav res poglavitni m otiv nasprotovanja ali pa je Slovanska zveza želela dobiti 8 5 8 Obravnave (1903), 9,10. 8 5 9 obravnave (1903), 10,11. 8 6 0 O položaju v deželnem zboru nazadnje: R ahten, »Politika poslancev K atoliško-narodne stranke«, 124-130. 8 6 1 H obelt, Kornblume und Kaiseradler, 193. kakšne druge koncesije, na prim er volilno reformo. Čeprav obtožba, da je Šušteršič želel doseči le razpustitev kranjskega deželnega zbora, verjetno ni imela osnove, ni nemogoče, da so poslanci taktizirali. Toda žal vsaj zaenkrat viri o tem molčijo, tako da bo na odgovor treba še počakati. Zato pa lahko ne glede na motive poskusim odgovoriti na vprašanje, ali je bilo drugačno, odločnejše ravnanje pretežnega dela slovenske politike znanilec kore­ nite spremembe njenega odnosa do vojaških vprašanj. Ali so se torej politiki odločili, da nim a več smisla dokazovati lojalnosti z glasovanjem za vojaške zakone, ker takšna strategija tako ali tako ne prinaša želenih rezultatov ali pa je bilo ravnanje slovenski poslancev le posledica trenutnega razpoloženja, torej ostre opozicije do aktualne Koerberjeve vlade? Leta 1903 se je odnos Slovanske zveze do vlade namreč zelo zaostril.8 6 2 Šusteršičeva reakcija na ukaz iz Chlopov vsekakor govori v prid tezi, da je pri odločitvah v državnem zboru šlo, če uporabim vojaški žargon, za spremem bo dnevnopolitične taktike in ne dolgoročne strategije. Če bi se odnos do vojaških vprašanj v tem elju sprem enil, potem najbrž ne bi prišlo do tako navdušeno patriotičnega odziva na cesarjev ukor M adžarom , poleg tega pa bi poslanci na Dunaju vztrajali do konca in glasovali proti povečanju števila nabor­ nikov, saj njihovi pogoji niso bili izpolnjeni. Slovenčevo zatrjevanje, da so se člani Slovanske zveze um aknili iz taktičnih razlogov, se je najbrž nanašalo prav na skrb, da se ne bi preveč zamerili cesarju.8 6 3 Mnenje, da Šusteršičeva politika v vojaških vprašanjih ne predstavlja preloma, temveč evolucijo, potrjuje tudi njegovo ravnanje v naslednjih letih. Njegovo poli­ tiko je zaznam ovalo podpiranje vojaških interesov in poudarjeno velikoavstrijsko stališče, s čimer si je želel pridobiti naklonjenost prestolonaslednika. Ta naj bi zato ob prevzem u prestola nagradil zveste Slovence in uresničil slovenski narodni pro­ gram.8 6 4 Za Slovence bi resničen prelom s politiko ugajanja dinastiji in arm adi predstavljala opozicija v slogu socialdemokratov ali pa recimo zahteva po večji vlogi slovenščine v vojaškem poveljevanju ali na prim er zagovarjanje ideje o usta­ novitvi slovenskega dom obranstva. To se seveda ni zgodilo. Vendar je Šušteršič v slovenski odnos do vojske in dinastije kljub vsem u vne­ sel novo kvaliteto. Ob siceršnjem poudarjanju lojalnosti njegova politika ni bila vedno ponižna in ni se bal niti cesarjevih ukorov. Obstrukcije v kranjskem dežel­ nem zboru recimo ni prekinil, niti ko ga je decembra 1903 k um iritvi položaja osebno pozval cesar.8 6 5 Prav tako se ni ustrašil kritike vojske. Septembra 1903 je razpravi o cesarjevem ukazu takoj sledila še debata o nujnem predlogu Šušteršiča in tovarišev v zvezi z uredbo vojnega ministrstva, ki je zaradi krize z M adžari ukazalo zadrževanje vojakov v aktivni službi tudi po odsluženih treh letih. Šušteršič 8 6 2 Rahten, Slovenska ljudska stranka v dunajskem parlamentu, 52-57; Pleterski, Dr. Ivan Šušteršič, 134-138. 8 6 3 »Stvar taktike 'Slovanske zveze' je, da je pri glasovanju absentirala.« »Opomba uredništva«, Slove­ nec, 28.2.1903,1. 8 6 4 Pleterski, Dr. Ivan Šušteršič, 141-144. O dvorjenju Francu Ferdinandu tudi: Andrej Rahten, »Zadnji slovenski avstrijakant : Prispevek k politični biografiji dr. Ivana Šušteršiča«, Zgodo­ vinski časopis 53 (1999), 196-197. 8 6 5 Rahten, Slovenska ljudska stranka v dunajskem parlamentu, 54; Pleterski, Dr. Ivan Šušteršič, 154-155. je odločitev ministrstva v svoji utemeljitvi imenoval kar »hudodelstvo nasproti našemu prebivalstvu in hudodelstvo proti avstrijskemu patrijotizmu našega prebivalstva«. Spraševal se je tudi, ali so m inistri »prišli ob pamet?« Potem ko ga je deželni glavar opozoril, da hudodelstvo gotovo ni moglo biti nam en vojnega ministra, pa je v m edklicu dodal še: »Potem je pa pamet izgubil, vsaj sem to tudi že povdarjal!«, in si zaradi neprim ernega besednjaka prislužil poziv k redu.8 6 6 Prav tako je Šušteršič vojsko še nadalje kritiziral zaradi dvoboja. O tem je na prim er obsežno govoril na zasedanju delegacije leta 1904.8 6 7 Zaradi tega se ne m orem strinjati z mnenjem Janka Pleterskega, da je bil Šušteršič vojskoljub. Najbrž lahko povzam em , da je njegova politika v odnosu do vojaških vprašanj na splošno sicer vztrajala pri dokazovanju lojalnosti vladarju (in prestolonasled­ niku) ter tako nadaljevala tradicionalni slovenski odnos, obenem pa je bila v pod­ robnostih manj potrpežljiva, napadalnejša in bolj ambiciozna. Vzroki takšnega razvoja so bili m orda deloma osebne narave - Šušteršič je bil brez dvom a konfliktna osebnost -, gotovo pa so bili povezani tudi z razvojem celotne avstrijske in pose­ bej slovenske politike v začetku 20. stoletja. Obe sta postali radikalnejši, celo bolj grobi in - nekoliko poenostavljeno rečeno - lojalnost ni bila več privzgojena oseb­ nostna lastnost, temveč predm et politične izbire. Čeprav niti politiki prejšnjih ge­ neracij niso bili naivni, je bila njihova zvestoba dinastiji, vsaj tako se mi zdi, precej iskrena, Šusteršičeva pa bolj stvar politične strategije. Odločitev za igranje na kar­ to Franca Ferdinanda, kajti predvsem njemu je bilo namenjeno dvorjenje s podpi­ ranjem vojske, je bila pogojena s prepričanjem, da je potrebno odločnega prestolo­ naslednika pridobiti na svojo stran, ga - kakor je zapisal sam Šušteršič - »prepričati o kongruentnosti obojnih interesov« in ga tako »pripraviti za primerni državni udar ob njegovem prihodu na prestol. «ш Očitno pri tem nista bili nemogoči ne občasna kritika vojske ne politična trgo­ vina s podporo vojaški zakonodaji. Sam Šušteršič je leta 1912 na shodu zaupnikov ljudske stranke v Gorici v nastopu pojasnjeval stališče hrvaško-slovenskega po­ slanskega kluba do takrat aktualnega vojaškega zakona z donečimi besedami, ki jih velja zapisati v malo daljšem citatu: Moj predgovornik ...je povdarjal, da smo na stališču, da damo cesarju kar je cesarjevega, s prirojeno lojalnostjo; ker vemo, da je mesto našega naroda v Avstriji, da z Avstrijo stojimo in pademo. Lojalnost in patriotizem pa se ne sme zamenjevati, kakor se včasih na merodajnih mestih godi, z neumnostjo. Vlada misli, da so Slovenci dobri in pridni otroci, zato se ni treba zanje brigati. ... Mi smo na stališču, da [je] državi treba dati, kar potrebuje. Kakor smo pripravljeni to dati brezplačno, tako zahtevamo, da tudi dru­ gi to dajo brezplačno. Če opazimo, da se delajo kravje kupčije, v tistem trenutku se postavimo na stališče egoizma: Groš za groš, knof za knofl8 6 9 Poleg tega ne sm em o spregledati, da je Šusteršičevo politiko zaznam ovala precejšnja ambicioznost, ki je segala čez meje slovenskih dežel. Pri natančnem 8 6 6 Obravnave (1903), 11-15. 8 6 7 »A rm ada in ljudstvo : G ovor dr. Šušteršiča v delegaciji«, Slovenec, 4.3.1904,1. 8 6 8 Ivan Šušteršič [Šušteršič], Moj odgovor ([Ljubljana], 1922), 65, 66. 8 6 9 »Shod zaupnikov S.L.S.«, Slovenec, 1.3.1912,1, 2. C itat je n a s. 2. spremljanju razprav njegovega kluba o naborniškem kontingentu opazimo, da se v njih skoraj ni pojavljalo jezikovno ali narodno vprašanje. Slovanska zveza, ki je sodila m ed večje parlam entarne skupine v fragm entiranem državnem zboru, je v tem prim eru v bistvu delovala kot narodno nevtralna vseavstrijska sila. Janko Pleterski je že opozoril, da je bilo vojaško vprašanje prvo, kjer je kranjski politik poskušal nastopati kakor državnik.8 7 0 Kot tak se zanesljivo ni mogel vnaprej odpo­ vedati razpravi o vojaških temah. Radikalna opozicija vladi, ki je na tem področju še vedno predvsem izvajala cesarjevo in vse bolj tudi prestolonaslednikovo poli­ tiko, zanj sicer ni prišla v poštev, kljub tem u pa je lahko ob odločanju o armadi poskušal doseči svoje politične cilje. Tudi zato je bila njegova in s tem slovenska politika na tem področju poslej manj pohlevna. Seveda pa Šusteršičeva stranka in njegova poslanska skupina nista predstav­ ljali vse slovenske politike. V dunajskem parlam entu so sedeli še štirje kranjski liberalci, ki se zaradi spora na Kranjskem niso pridružili Slovanski zvezi. Vendar so vsaj ob razpravah o nabornikih ravnali podobno kot njihovi politični tekmeci. Najprej so zakonu nasprotovali, glasovanja pa se niso udeležili. Dva izmed po­ slancev Tavčarjeve skupine sta, kakor sem že omenil, sodelovala tudi pri vložitvi enega izmed dveh nujnih predlogov, ki so ju spisali Pogačnik, Ferri in Vukovič. Zaradi številčne šibkosti poslanske skupine so bili liberalci sicer bistveno manj opazni, saj na prim er niso imeli člana v obram bnem odboru. Njihovo glasilo Slo­ venski narod je precej pisalo o zakonu, predvsem o prednostih in slabostih dvolet­ nega vojaškega služenja, v celoti pa ni zagovarjalo dosti drugačnih stališč od domače konkurence. Povsem drugače so nastopali socialdemokrati. Jugoslovanska socialnodemokratična stranka je ob sprejemanju zakona sledila stališčem avstrijske socialdemokracije, ki je odločno nasprotovala povečevanju vojske in se je dosledno zavzemala za uved­ bo le dvoletnega vojaškega roka. N a zborovanju v Celju, 7. in 8. decembra 1912, je Etbin Kristan, ki je zastopal dunajsko centralo, navzočim pojasnil, da je predlog Koerberjeve vlade trenutno osrednja točka političnega boja. Na javnem shodu je o zadevi govoril še gost iz Gradca.8 7 1 Strankino glasilo, Rdeči prapor, je vladnem u predlogu že od novem bra 1902, torej od začetka postopka, napovedovalo najljutejši boj in trdilo, da bo m inistrom še dolgo po ušesih šumelo zaradi glasnega in ostrega nasprotovanja socialdemokratskih poslancev.8 7 2 Socialdemokrati so se navduševali nad idejo svetovnega miru, skrajšanje vojaškega služenja pa so ponujali kot začasno alternativo.8 7 3 Hkrati so se zavedali, da bo vlada z obljubami in grožnjami prepričala omahljivce in zagotovila potrebne glasove za sprejem svojega predloga. Zaradi tega so avstrijsko politiko nemočno primerjali kar s karnevalom, podpornike zako­ na pa ozmerjali z ljudskimi izdajalcih 8 7 0 Pleterski, Dr. Ivan Šušteršič, 142. 8 7 1 »Naš zbor«, Rdeči prapor : Glasilo jugoslovanske socialne demokracije, 12.12.1902,1. 8 7 2 »Vojni predlog«, Rdeči prapor, 7.11.1902, 1; »N ovi darovi zm aju m ilitarizm a«, p rav tam , 14.11.1902, 1. 8 7 3 A bditus [Albin Prepeluh], »Bebel in Jaurès«, Naši zapiski : socialna revija 1 (1902/1903), 116- 119; »Bela suknja ...«, Rdeči prapor, 30.1.1903,1. 8 7 4 »Avstrijski karneval«, Rdeči prapor, 20.2.1903, 2; »Politični izdajalci«, prav tam. Socialdemokrati so polemizirali tudi s slovenskimi meščanskimi politiki. Glavni predm et polemike je bila ravno stalnica njihove politike - ugajanje vojski in dina­ stiji. P otem ko so se slovenski p oslanci na D unaju v zd ržali glasovanja o naborniškem zakonu, so jim v Rdečem praporu očitali politično zanikernost, hlapčevstvo ter servilnost in bizantinizem. Ne brez razloga so ugotavljali, da so slovenski po­ slanci v odločilnem trenutku zaradi politične taktike pozabili na stališča, ki so jih zagovarjali dotlej. Skratka, diagnoza slovenskih socialdemokratov je bila uničujoča tudi z narodnega gledišča: Uživeli smo se v dejstvo, da je edini namen naše narodnosti, biti tako rekoč stražniki, vratarji habsburške monarhije, - in ponosni smo na to! Zato se nismo povspeli nikoli do višjega stanja, do neodvisnosti napram drugih narodov in napram vladi!8 7 5 Karl Linhart, eden radikalnejših socialdemokratov, je bil nekaj let pozneje še nekoliko manj indirekten, ko je opozarjal na nekoristno žrtvovanje Slovencev za dinastijo.8 7 6 Albin Prepeluh pa je napovedoval, da bo arm ada m orala razpasti na narodne enote, saj bo meščanstvo vseh narodov sledilo ogrskem u zgledu in si bo prilastilo vojsko, ki je sedaj braniteljica dinastije.8 7 7 Tako odločne misli bi - če bi takšna politika imela na Slovenskem množičnejšo podporo - odnos z dinastijo in vojsko gotovo zelo zapletle. Zato je razumljivo, da se v politiki, ki je računala na njuno podporo, niso mogle uveljaviti. Toda hkrati je treba ugotoviti, da je bil spor kljub tem u skoraj neizogiben. Kajti čeprav je bila večina slovenske politike v od­ nosu do vojske večinoma vsaj previdna in se je zato izogibala radikalnim stališčem ter se poskušala izmakniti konfliktu z vojsko, se vendar ni uspela izogniti vsem pastem. V naslednjem poglavju bom o videli, da politikom ni spodrsnilo na parla­ m entarnem parketu, kjer so se kar dobro sukali, am pak jih je neprijetno presene­ tila radikalizacija mednacionalnega konflikta. 8 7 5 »Avstrijski karneval«, Rdeči prapor, 20.2.1903, 2. Sicer tudi: »Vse za 'dom ovino'«, prav tam, 22.2.1903,1; »Vojaški zakon«, prav tam , 6.3.1903,1. 8 7 6 Janko Pleterski, »Nekaj vprašanj slovenske zgodovine v desetletju 1894-1904«, v Študije o slovenski zgodovini in narodnem vprašanju, D ocum enta et studia historiae recentioris, 2 (Mari­ bor, 1981), 46. 8 7 7 A lbin Prepeluh-A bditus, »Na predvečer Avstrije«, v Politični spisi, ur. Tone Povž, Eseji, 9 (Trst, 1984), 22, 23. 14 Pred vojno: napoved spora vojske s Slovenci 14.1 Ljubljana, 1908 Leto 1908 v zgodovini dvojne monarhije in Evrope označuje aneksijska kriza. Spor o priključitvi Bosne in Hercegovine, pokrajin, ki ju je Avstro-Ogrska z man­ datom velesil upravljala vse od leta 1878, je za nekaj časa zaposloval evropsko diplomacijo in grozilo je, da bo prerasel v vojno širših razsežnosti. N amera zuna­ njega m inistra Aloysa Lexe Aerenthala, da bi s priključitvijo sprožil trialistično, ozirom a subdualistično, velikohrvaško, notranjo reform o m onarhije in hkrati evropske sile prepričal, da Avstro-Ogrska na Balkanu nim a širitvenih ambicij, je propadla.8 7 8 Toda kljub vsem zapletom in čeprav zakulisje nikakor ni moglo biti splošno znano, so Slovenci aneksijo večinoma naklonjeno sprejeli. Zagovorniki trialistične rešitve so seveda upali, da je znak želenega razvoja. Slovanska unija, ravno ustanovljena parlam entarna grupacija, ki so ji pripadali vsi slovenski po­ slanci, je v podporo priključitvi začasno opustila opozicijo zoper vlado grofa Ri­ charda Bienertha in glasovala za potrebne ukrepe, m ed drugim za potrditev let­ nega nabornega kontingenta. Slovenci so bili sploh silno aktivni, državnozborska poslanca Slovenske ljudske stranke, Ivan Šušteršič in Josip Pogačnik, sta od marca 1909 predsedovala pom em bnim a aneksijskemu in obram bnem u odboru. Prvi je v državnem zboru zagotovil, da bodo Slovenci - sicer s krvavečim srcem - opravili svojo dolžnost v morebitni vojni s Srbijo.8 7 9 Theodor Schwarz, kranjski deželni predsednik, je na podlagi takšnega odziva novem bra 1908 na Dunaj sporočil, da jugoslovansko navdušenje pri Slovencih nim a nič skupnega z velikosrbstvom, niti pri radikalnih liberalcih ne.8 8 0 Toda kljub takšnim naklonjenim poročilom in poslanskem u glasovanju za vojaške zahteve v aneksijskih debatah slovenski odnos z vojsko ni bil rožnat. V slovenski zgodovini je leto 1908 nam reč znano predvsem po septembrskih dogodkih, nemirih, ki so to razmerje precej poslabšali. Zgodba je sicer že sorazm erno dobro raziskana in lahko bi jo na hitro odpravili kot še en incident, ki ni pustil trajnih posledic. Tako se je recimo iztekel oster spor po pretepih na Jančah in v Vevčah (gl. poglavje 5). Ampak 8 7 8 O snovni pregled v: Rum pler, Eine Chance fü r Mitteleuropa, 561-566. V slovenščini tudi: Rahten, Slovenska ljudska stranka v dunajskem parlamentu, 17.-77. 8 7 9 Rahten, Slovenska ljudska stranka v dunajskem parlamentu, 81-86; isti, »Parlam entarni boj po­ slancev Slovenskega kluba proti Bienerthovi vladi leta 1909«, Zgodovinski časopis 50 (1996), 357, 358. 8 8 0 Cit. p ri Pleterski, Dr. Ivan Šušteršič, 212. časi so se spremenili in v nadaljevanju bom - upam - pokazal, zakaj so imeli sep­ tembrski dogodki m orda celo večji vpliv na arm adni odnos do Slovencev, kakor vojski prijazna politika v času aneksijske krize. Nemiri so se začeli 12. in 13.9.1908 z zborovanjem Družbe sv. Cirila in Metoda, slovenske narodnoobram bne organizacije, na Ptuju. Lokalni Nemci so skupaj z okrepitvami iz drugih krajev Štajerske udeležence dem onstrativnega zborovanja pričakali pripravljeni in prišlo je do neredov, v katerih so določeno vlogo igrale tudi pesti, palice, bandere in celo par (neuporabljenih) revolverjev.8 8 1 Tak sprejem sonarodnjakov je močno razburil zlasti Ljubljančane. Začeli so se protesti, ki so organizirani vrh doživeli v petek, 18.9.1908, z zborovanjem več tisoč ljudi. Še isto noč so se začeli nemiri, uničevanje nemškega premoženja in pohodi dem onstran­ tov po mestu. Razgrajanje se je nadaljevalo še v soboto in nedeljo, ko se je končalo po tragičnem posredovanju voda vojakov graškega 27. pešpolka.8 8 2 Nekaj ranjenih in dve sm rtni žrtvi so vse vpletene sicer streznili, demonstracije so se končale, vendar so streli vzbudili silno ogorčenje nad Nemci in armado. V slovenskih deželah in drugod po monarhiji so Slovani govorili in pisali o podivjanem vojaštvu, Ivan Cankar je recimo v članku »Krvavi dnevi v Ljubljani« vojsko obtožil aziatske brutalnosti in sarkastično dodal: »Avstrijska armada ...je sla­ vila v nedeljo zvečer svoj veliki praznik; zakaj slavno je premagala enega gimnazijca in eno kontoaristinjo!«m Poleg tega je v ogorčenem pism u svoji zaročenki Steffi Löf­ fler ravnanje vojske označil za neznansko svinjarijo in napovedal, da se ne bi čudil, če bi se odgovornem u častniku zgodilo kaj hudega.8 8 4 Ivan Šušteršič, kije bil seve­ da dosti taktnejši, je nekaj dni po dogodku poslal skupnem u vojnemu ministru, baronu Franzu von Schönaichu, telegram, v katerem je zatrdil, da je vojska strelja­ la brez opravičljivega razloga, ter zahteval obširno in temeljito preiskavo, ki naj bi pom irila upravičeno razburjeno prebivalstvo.8 8 5 M edtem je zadeva že prišla pred cesarja in na vojno ministrstvo. To je zavrnilo načrt poveljstva 3. korpusa, ki je zahtevalo oster vojaški odziv, minister pa je uka­ zal preiskavo streljanja.8 8 6 Preiskovalec, podm aršal Karl von Lang, se je takoj začel pogovarjati z udeleženci in pričami; mlajši liberalni politik Vladimir Ravnihar je 8 8 1 Branko G oropevšek, »O dm ev in pom en septem brskih dogodkov leta 1908 : (spom in na 90- letnico dogodkov), v Slovenija 1848-1998, 115-116. 8 8 2 Goropevšek, »O dm ev in pom en septem brskih dogodkov«, 116,117; M arjan Matjašič, »Stališče vojaških oblasti do nem irov septem bra 1908 v Ljubljani«, Kronika 32 (1984), 28-35. Za pregled dogodkov sem uporabljal tudi: H elena Jaklitsch in Iztok Petrič, »Septembrski dogodki 1908 : Ljubljana«, sem inarska naloga (Univerza v Ljubljani, [1999]). Dragoceno je pričevanje v: H ri­ bar, Moji spomini, zv. 1, 320-333. 8 8 3 Ivan Cankar, »Krvavi dnevi v Ljubljani«, v Zbrano delo, zv. 25, ur. D ušan Voglar in D ušan M oravec, Z brana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, ur. A nton O cvirk (Ljubljana, 1976), 77-79. 8 8 4 Pism o Cankarja Steffi Löffler, Ljubljana, 23.9.1908, v: Ivan Cankar, Zbrano delo, zv. 29, ur. Jože M unda, Z brana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, ur. A nton Ocvirk (Ljubljana, 1974), 87-89. 8 8 5 KA, KM, Präs, 5 2 -3 7 /1 (1908), telegram Ivana Šušteršiča vojnem u m in istru , Ljubljana, 24.9.1903. 8 8 6 Matjašič, »Stališče vojaških oblasti«, 29, 30, 34, 35. bil eden izm ed tistih, ki so dali pisno izjavo.8 8 7 V začetku oktobra je bila preiskava končana in Lang je ocenil, da vojska ni naredila večjih napak, čeprav je ugotovil da naj poveljnik voda ne bi dal ukaza za uporabo orožja. Streljanje je pripisal napetim razm eram in ogroženosti vojakov. Mnenje deželnega predsednika Schwar­ za je bilo drugačno, saj je ocenil, da so vojaki prekoračili pooblastila, in razlago iskal v sovraštvu štajerskih vojakov do Slovencev. O tem naj bi m ed drugim pričala vojaška pisma, ki so jih bile oblasti prisiljene zapleniti.8 8 8 Ko danes ocenjujemo takratne zaplete, lahko rečemo, da je bila uporaba strel­ nega orožja skoraj gotovo nepotrebna, hkrati pa je res, da ravnanje vojske ni od­ stopalo od njenega ukrepanja v podobnih položajih. Vojaki so pred uporabo strel­ nega orožja pozivali dem onstrante k miru, nataknili so bajonete, skratka izpeljali so vse predpisane korake, do m orebitne napake je prišlo le pri uporabi pušk. Nikakor pa ne moremo spregledati, da je na razplet gotovo vplivalo sovraštvo m ed vojaki in prebivalstvom. Povsem m irno sožitje obojih je bilo v tistem času težko zagotoviti že v manj razgretem ozračju. Incidenti m ed kanarčki iz 27. pešpolka in Ljubljančani so se redno pojavljali v časnikih in nedvom no je nacionalizem obojih prispeval k napetosti. Zato je po svoje razumljivo, da je v izrednih razm erah prišlo do tragičnega incidenta. Kljub tem u lahko najbrž upravičeno dom nevamo, da bi se napetosti sčasoma pomirile, čeprav je bilo v prvem trenutku sovraštvo veliko na obeh straneh. Po­ greb obeh žrtev se je spremenil v veliko m irno demonstracijo, Ivan Tavčar pa je v govoru ob grobu zatrdil, da je m ed Slovenci in dinastijo zaradi dogodkov zazijal prepad.8 8 9 M ed prebivalstvom se je zam era kazala še precej časa, tudi v obliki srbofilskih izjav, posam eznih pretepov in kraj cesarskih zastav. Začel se je gospo­ darski, kulturni in družabni bojkot dom ačih Nemcev in vojakov.8 9 0 Toda na slo­ venski strani so se km alu pojavili poskusi umirjanja. Škof Jeglič, ki je bil takoj po dogodkih vesel, da »se naša ljudska stranka izgredov ni vdeležila«, je pozneje zgroženo spremljal pisanje Slovenca. Med drugim ga je skrbelo hujskanje zoper vojsko.8 9 1 Poleg tega se je v pism u Ivanu Šušteršiču zgražal nad ravnanjem liberalcev z Nemci. Zdelo se m u je »krivično in grešno« in poudaril je, da: »Na takem potu ... pač mi z liberalno stranko iti ne moremo«.8 9 2 Konflikt z vojsko seveda ni mogel ustrezati poli­ tiki, ki je računala na njeno podporo. Ljudska stranka se je zato začela zelo hitro distancirati od dogodkov.8 9 3 Čez nekaj let pa je dogodke iz septem bra 1908 brez zadržkov uporabljala v notranjepolitičnem obračunavanju. N arodnonapredni poslanci so leta 1912 v kranjskem deželnem zboru protestirali, ker so se deželni odborniki Šusteršičeve stranke ukvarjali z zbiranjem obremenilnega gradiva o 8 8 7 Ravnihar, Mojega življenja pot, 75, 76. 8 8 8 Matjašič, »Stališče vojaških oblasti«, 30-34. 8 8 9 Ravnihar, Mojega življenja pot, 76. 8 9 0 Matjašič, »Stališče vojaških oblasti«, 29; G oropevšek, »O dm ev in pom en septem brskih dogod­ kov«, 120; Matič, Nemci v Ljubljani, 347-354; Ravnihar, Mojega življenja pot, 76. 8 9 1 »D nevnik škofa Jegliča«, zv. 7, 47, 49, 50 (vpisi za 22.9., 24.9. in 3.10.1908). 8 9 2 Nadškofijski arhiv Ljubljana [dalje NŠAL], zapuščina Ivana Šušteršiča, pism o A ntona Bona­ venture Jegliča, Ljubljana, 4.10.1908. Gl. tudi: »D nevnik škofa Jegliča«, zv. 7, 51 (vpis za 6.10.1908). 8 9 3 Pleterski, Dr. Ivan Šušteršič, 214-217; Ravnihar, Mojega življenja pot, 76. ravnanju Adolfa Ribnikarja, liberalnega poslanca in uradnika ljubljanske občine, v času demonstracij.8 9 4 Slovenski narod je na podlagi izjav nekega anonimnega, a m enda pom em bnega slovanskega politika celo domneval, da je bila Ribnikarjeva aretacija pravzaprav poskus Susteršičeve stranke, da bi svoje tekmece očrnila v vojaških krogih.8 9 5 Vsekakor so tudi liberalci sčasoma začeli umirjati položaj, čeprav se je Ivan Hribar, ki so m u dogodki skoraj uničili politično kariero, saj zaradi njih leta 1910 ni bil potrjen za župana, še leta 1912 zgražal nad prijaznim sprejemom častnikov, ko so prišli na strelsko tekmovanje v Ljubljano.8 9 6 V nasprotju z njim je bil liberalni dnevnik Slovenski narod nad tekmovanjem navdušen. Ob njegovi dodelitvi Lju­ bljani je objavil evforičen članek, ki je bil povsem identičen s Slovenčevim.8 9 7 Nekaj dni pred začetkom strelske tekme pa je m ed svoje bralce poslal pravi izbruh pa­ triotizma. Vojakom in vojski je laskal na vso moč in zatrdil, da se Ljubljančani veselijo tekmovanja, saj se - tako kot vsi drugi Slovenci - zavedajo, da sta jim »življenje in napredovanje zajamčena samo pod okriljem dvoglavega orla, samo v varstvu c. in kr. Armade.«8 9 8 Upravičeno se lahko vprašam o, ali je bilo takšno pisanje po­ vsem iskreno. Nedvom no je bil Ivan Tavčar, ki je imel po um iku Hribarja v stranki in njenem listu odločilno besedo, precejšen avstrijski patriot. Hkrati pa je bil rela­ tivno spreten taktik, ki je znal po potrebi z domoljubjem tudi pretiravati.8 9 9 Mi­ slim, da je bilo navdušenje nad vojaškim tekmovanjem v precejšnjem delu zaigra­ no. Očitno so v stranki spoznali, da jim konflikt z vojsko škodi in so zato pozabili stare zamere ter začeli dokazovati, da niso nič manjši Avstrijci od domačih političnih tekmecev. Razburjenje m ed prebivalstvom tudi ni bilo povsod enako intenzivno in ni trajalo zelo dolgo. Skoraj natanko leto po usodnih demonstracijah v Ljubljani je imel v okolici Radovljice m anevre 5. dragonski polk in prebivalstvo ga je sprejelo tako lepo, da se je poveljnik 3. korpusa, general Potiorek, z daljšim pism om zahvalil kranjski deželni vladi in jo prosil, naj njegovo zahvalo posreduje lokalnim obla­ stem in prebivalstvu.9 0 0 Leta 1912 pa je v Ljubljani sprejem strelcev, ki so tako razburili Ivana Hribarja, navdušil dom obranskega m inistra Friedricha Georgija. V svojem nagovoru je - kot so poročali časniki - poudaril, da v m estu in deželi očitno »bijejo ... samo cesarju zvesta srca.«9 0 1 Poleg tega je aneksijska kriza km alu zasenčila drugo dogajanje, slovenski poslanci pa so zvestobo potrdili z lojalnim glasovanjem v nevarnem trenutku. 8 9 4 Obravnave (1912/13), 447, 458, 459, 485^87. 8 9 5 »Kajn : Senzacijonalna razkritja o obsežni klerikalni intrigi«, Slovenski narod, 15.5.1912,1. 8 9 6 H ribar, Moji spomini, zv. 1, 439, 440. 8 9 7 »Strelska tekm a planinskih polkov v 1 . 1912«, Slovenski narod, 27.2.1912, 3, 4; »Strelska tekm a planinskih polkov v 1.1912«, Slovenec, 27.2.1912,1,2. Članka sta povsem identična, tako da je najbrž šlo na urad n o dobrodošlico. M orda je Narod z objavo na manj uglednih straneh le pokazal nekoliko manjše navdušenje od Slovenca. 8 9 8 »Dobro došli v Ljubljani!«, Slovenski narod, 15.5.1912, 3. 8 9 9 Ravnihar, Mojega življenja pot, 101; H ribar, Moji spomini, zv. 2, 104. 9 0 0 AS, Deželno predsedstvo za Kranjsko, splošni spisi, 2876 Präs (1909), dopis 3. korpusa dežel­ ni vladi, Präs. Nr. 3457, Gradec, 22.9.1909. 9 0 1 »D om obranski m inister Fridrih Georgi in srednješolska m ladina«, Edinost, 21.5.1912,1. Septembrski dogodki bi torej verjetno ostali epizoda, če jih ne bi zelo resno vzela nasprotna stran - vojska. Razložila si jih je nam reč v kontekstu srbofilstva, svojega največjega strahu. Vse od leta 1903, ko je v Srbiji oblast prevzela dinastija Karadjordjevičev in so se odnosi m ed državam a začeli slabšati, je velikosrbska grožnja bolj in bolj skrbela avstrijske diplomate, posebno pa vojake. Šef general­ štaba, Franz Conrad von H ötzendorf, je že km alu po prevzem u funkcije začel pozivati k preventivni vojni. Na srečo m ed civilisti ni našel veliko zaveznikov, kljub tem u pa je še naprej poskušal. M ed aneksijsko krizo je znova agitiral za napad, vendar ga niso podprli ne zunanji minister Aerenthal ne vojni minister Franz von Schönaich ne prestolonaslednik Franc Ferdinand ne cesar Franc Jožef.9 0 2 Toda Conrad je vztrajal. Čeprav je razmišljal tudi o notranjepolitičnih rešitvah in se je tu in tam ogreval za različne trialistične koncepte, je kot prepričan socialni darvinist verjel predvsem v neizogibnost vojne. Zmaga v vojni naj bi po njego­ vem m nenju pom agala urediti notranje razmere. Zato je general civilni vrh mo­ narhije neprestano pozival k napadu, njegovi glavni nasprotnici pa sta bili Italija in Srbija. Predvsem slednjo je želel poraziti in vključiti v monarhijo ter tako rešiti južnoslovanski problem .9 0 3 Pri tem je Conrad skoraj povsem zanemarjal realne okoliščine, ki nikakor niso govorile v prid njegovim zamislim. Ne glede na vse težave, ki so pestile dvojno monarhijo in njeno vojsko je - prepričan, da lahko preživijo le države, ki so si zastavile ambiciozne cilje - vztrajal pri agresivnih rešitvah in zato sodi m ed poglavitne krivce za katastrofo 1. svetovne vojne.9 0 4 Razumljivo je, da se je v ozračju pozivanja na obračun s Srbijo pozornost usme­ rila na Srbe v monarhiji pa tudi na H rvate in Slovence. Nenazadnje ni bilo mogoče spregledati vse močnejšega političnega sodelovanja m ed trem i narodi. Različne trialistične, subdualistične ali jugoslovanske zamisli so sicer našle nekaj zagovor­ nikov m ed vojaki, a še več jih je za vsem videlo le velikosrbsko agitacijo, ki bo za monarhijo prej ali slej usodna. V vojnem m inistrstvu so se kopičila poročila o slo­ vanskih rovarjenjih (slavische Umtriebe). Vojni minister Schönaich je na prim er julija 1907 dobil na mizo obsežno strogo zaupno poročilo zunanjega ministrstva, ki je govorilo o podpori Srbije hrvaško-srbski koaliciji in sovražnih načrtih obeh part­ nerjev.9 0 5 H rvaški Srbi so se leta 1908 na podlagi podobnih poročil znašli pred zagrebškim sodiščem. Gotovo je k zaostrovanju ozračja sem ter tja prispevala tudi slovenska stran, m ed drugim z nekaterim i simboličnimi potezami. Skoraj leto in pol po dogodkih, 9 0 2 Rothenberg, The Arm y of Francis Joseph, 152-156. 9 0 3 Sondhaus, Franz Conrad von Hötzendorf 95, 96 in passim . O bširno tudi: Jan G. Beaver, »Civil- M ilitary Conflict and the South Slav Q uestion in the H absburg M onarchy : A Political Bio­ graphy of Franz C onrad von H ötzendorf«, doktorska disertacija (U niversity of Nebraska, 1996). 9 0 4 Poleg Beaverja in Sondhausove biografije m ed drugim še: Lawrence Sondhaus, »The Strate­ gic C ulture of the H absburg Army«, Austrian History Yearbook 32 (2001), 233, 234. M ed specialisti za problem atiko o C onradovi odgovornosti vlada skoraj konsenz, tako kot vsi opozarjajo, da so starejše avstrijske biografije Franza C onrada von H ötzendorfa silno apo­ logetske in zato le omejeno uporabne. 9 0 5 KA, KM, Präs, 5 1 -7 /4 (1907), prepis poročila avstrijskega zunanjega m inistrstva, Belgrad, 4.6.1907. januarja leta 1910, je na prim er 3. korpus zaradi slovenske znam ke v spom in sep­ tem brskih žrtev nadlegoval različna m inistrstva in iskal m ožnosti prepovedi, čeprav so civilni uradniki ugotovili, da ukrepanje ni mogoče.9 0 6 V takšnem ozračju, ki je včasih spominjalo na paranojo, je bil pom en septem brskih dogodkov v Ljub­ ljani seveda povsem drugačen. Čeprav se je vojno m inistrstvo v konkretni situa­ ciji vsaj na začetku odzvalo precej mirno, je iz nadaljnjega razvoja dogodkov očitno, da so se od tedaj dalje Slovenci v očeh nekaterih vojakov znašli v taboru sumljivih. Takšno prepričanje je prevladovalo predvsem na nižji ravni, v poveljstvu 3. arm ad­ nega zbora v Gradcu, od koder so v naslednjih letih na Dunaj pošiljali vse številnejše dopise o dom nevnem srbofilstvu Slovencev. V začetku marca leta 1909 je na pri­ mer poveljnik korpusa, Oskar Potiorek, vojnemu m inistru pisal o dveh gostilniških dogodkih. Prvič je bilo sporno, da je eden izm ed udeležencev plesa v ljubljan­ skem Narodnem domu baje vzklikal Srbiji in srbskem u princu Juriju. Naslednjič pa se je sumljivo obnašal mladenič, ki je v gostilni tolkel po mizi in navijal za Srbijo. Po pričevanju prisotnih je izjavil, da Slovenci držijo z njo.9 0 7 V prvem prim eru so nekateri izmed udeležencev zahtevali, naj posreduje mestni policist, ki pa se ni odzval. Poveljstvo korpusa, dom obransko in vojno m inistr­ stvo so zato sklepali, da je potrebno ukrepati, odstaviti župana Hribarja in po­ državiti m estno policijo, posebno še zato, ker naj bi m estna uprava in policija že v času septem brskih dogodkov ne bili dorasli položaju. Vojno ministrstvo je ob tem poudarilo še, da so srbofilske manifestacije zaenkrat redke, vendar pričajo o razpo­ loženju m ed prebivalstvom ter je zato treba odločno ukrepati.9 0 8 Za začetek je Po­ tiorek ljubljanskemu poveljstvu naročil, naj budno spremlja, kako potekajo po­ stopki zoper tiste, ki so bili vpleteni v omenjeni zadevi, kakšno je politično razpo­ loženje, zlasti še, če se pojavljajo državi in vojski sovražna prizadevanja, in naj opazuje ravnanje mestnega magistrata in policije ter o vsem izčrpno poroča v Gradec.9 0 9 Zaskrbljenost vojaških oblasti ni bila brez osnove. Kopičenja simpatij do Srbije v času, ko je grozil spopad zaradi Bosne in Hercegovine, pač ni bilo mogoče spre­ gledati. Vendar so vojaki nedvom no pretiravali in zato niso mogli (ali hoteli) opa­ ziti malenkosti, ki so precej relativizirale dom nevno slovensko srbofilstvo. Zgoraj omenjena prim era so nam reč prijavili slovenski vojaki, ki so obakrat protestirali zoper takšno govorjenje. Prvič je slovenski domobranec, ko je slišal vzklike v čast Srbiji, reagiral in zatrdil, da se tako govorjenje v Avstriji ne spodobi in da so vsi skupaj vendar Avstrijci. Nato je, ko ni hotel posredovati navzoči policist, zadevo prijavil vojaškim oblastem. Tudi v drugem prim eru je slavljenje Srbije razburilo domobranca, ki je takoj odvrnil: »Avstrijci smo in imamo samo enega cesarja, ki smo 9 0 6 KA, KM, Präs, 5 2 -6 /1 (1910), spis vojnega m inistrstva, Präs. No. 376, Dunaj, 18.1.1910; poročilo poveljstva 3. korpusa vojnem u m inistrstvu, Präs. Nr. 2644 (L), Gradec, 7.1.1910. 9 0 7 KA, KM, Präs, 53-11/1 (1909), poročilo poveljstva 3. korpusa vojnem u m inistrstvu, Präs. Nr. 1119, Gradec, 6.3.1909. 9 0 8 KA, KM, Präs, 53-11/1 (1909), poročilo poveljstva 3. korpusa vojnem u m inistrstvu, Präs. Nr. 1119, G radec, 6.3.1909; »A nregung zur Schaffung einer Staatspolizei in Laibach«, spis vojne­ ga m inistrstva, Präs. Nr. 3255, Dunaj, 19.3.1909; 53-11/2 (1909), referat dom obranskega m i­ nistrstva, Präs. Nr. 2854, Dunaj, 23.7.1909. 9 0 9 KA, KM, Präs, 53-11/2 (1909), poročilo poveljstva 3. korpusa vojnem u m inistrstvu, Präs. Nr. 1470, G radec, 26.3.1909. mu zvesti; če boste svoje izjave še enkrat ponovili, boste dobili klofuto.« Nagovorjeni je vojaku odvrnil, da naj se briga zase, ta m u je prisolil zaušnico, nato pa je vanj - baje zato, ker so grozeče vstali nekateri gostje lokala - vrgel še stol. Položaj je razčistila šele vojaška patrulja, ki jo je poklical napadeni.9 1 0 Očitno je, da so bili vojaki iz Gradca v svojih ocenah razpoloženja prebivalstva nekoliko enostranski, oziroma da so pač našli le tisto, kar so iskali. Za užaljene vojake je postalo že gostilniško širokoustenje ena izm ed podlag za presojo lojal­ nosti, zam era zaradi septem bra leta 1908 pa je segla široko in je, spodbujena z vse večjim strahom pred dom nevnim i in resničnimi srbofili, kar trajala. O tem lepo pričajo dokum enti dunajskega vojnega arhiva, čeprav so ohranjeni le delno in tako slika še zdaleč ni popolna. Precej gradiva o »serbophile Umtriebe in Laibach«, »panslavistische Agitation in Krain« in podobnem je bilo namreč škartiranega, osta­ li pa so na prim er vpisi v stvarno kazalo predsedstvene pisarne vojnega m inistr­ stva.9 1 1 Kljub tem u lahko rekonstruiram o še nekaj zanimivih epizod. V letih 1908 in 1909 so se vojaške oblasti recimo ukvarjale s kranjskimi veterani. Zgodba ima sicer nekajletno zanimivo predzgodovino in jo velja orisati, saj ni zanim iva le v kontekstu septem brskih dogodkov. Vanjo je m ed drugim vpleten tudi problem slovenskega poveljevalnega jezika. Vse skupaj se je začelo v letu 1904, ko so se različni državni in lokalni uradniki po dostopnih podatkih prvič ukvarjali z vprašanjem lojalnosti veteranov. Notranje ministrstvo je v začetku aprila na podlagi prošnje državne veteranske zveze (Militärveteranen-Reichsbund), ki je želela dobiti pravico do uporabe naslova cesarsko-kraljevi v im enih ter dvoglave­ ga orla na štampiljkah in tiskovinah svojih lokalnih društev, zaprosilo deželna predsedstva, naj o tem oblikujejo svoja stališča ob upoštevanju lokalnih okoliščin. Nekaj dni za tem je kranjski deželni predsednik okrajnim glavarjem in ljubljan­ skem u županu poslal dopis, v katerem je zahteval, da m u poročajo o krajevnih veteranskih društvih ter o lojalnosti njihovih članov. Zanimalo ga je, ali se ogibajo narodne in politične agitacije.9 1 2 V svojih odgovorih so lokalni funkcionarji po vrsti zagotavljali, da nimajo pri­ pom b na ravnanje društev in njihovih članov, ljubljanski župan, Ivan Hribar, pa ni pozabil poudariti, da je ljubljansko društvo, Kranjski vojaški veteranski kor (Kraini- seher Militär-Veteranen-Korps), pod pokroviteljstvom Franca Jožefa. Kot dokaz je priložil na ustreznih mestih podčrtano brošuro o četrtstoletni zgodovini društva.9 1 3 Deželnemu predsedstvu ni preostalo drugega, kot da je na Dunaj poslalo odgo­ vor, v katerem je ugotovilo, da ni dvomov v lojalnost kranjskih veteranov in njiho­ vih združenj. Previdno pa so pripomnili, da glede na trenutni položaj v državi tega 9 1 0 KA, KM, Präs, 53-11/1 (1909), poročilo poveljstva 3. korpusa vojnem u m inistrstvu, Präs. Nr. 1119, G radec, 6.3.1909. V poročilu je citat zapisan v nem ščini (»Wir sind Österreicher, wir haben nur einen Kaiser und zu diesem halten wir; wenn Sie Ihre frühere Äusserung nochmals wiederholen, bekommen Sie eine Ohrfeige«), čeprav ni dvom a, da je bil dialog slovenski. 9 1 1 KA, KM, Präs, Sachregister (1909, 1910), gesla »A ufruhr«, »Karfreit«, »Krain«, »Laibach«. 9 1 2 AS, D eželno predsedstvo za Kranjsko, policijske zadeve, konvolut 2, dopis m inistrstva za notranje zadeve, 13951, D unaj, 1.4.1904, in dopis kranjskega deželnega predsednika, 1526 pr, Ljubljana, 16.4.1904. 9 1 3 AS, D eželno predsedstvo za K ranjsko, policijske zadeve, konvolut 2, dopis ljubljanskega m agistrata, 13618, Ljubljana, 22.4.1904. ne morejo zagotavljati za prihodnost in da se zato ne morejo izjasniti o prim erno­ sti podelitve želenih časti vsem društvom .9 1 4 Naslednje leto so veterani očitno sklenili, da bodo sami poskrbeli za lojalnost svojih združenj in njihovih pripadnikov. V svoje statute so začeli vključevati člen o lojalnosti in določbe o izključitvi članov, ki ne bi bili zadosti patriotični in državi zvesti. Vlado je ta ukrep tako razveselil, da je sklenila olajšati s tem povezana biro­ kratska opravila. Ministrstvo za notranje zadeve je določilo, da prenovljenih statu­ tov ni potrebno predložiti v celoti, temveč le spremenjene določbe, finančno mini­ strstvo pa je veterane oprostilo plačila kolekov.9 1 5 Skrb politikov in uradnikov za patriotična združenja je bila seveda razumljiva, saj v vse bolj zaostrenih narodnih in političnih razm erah takšnih organizacij res ni bilo na pretek. Odsluženi vojaki so imeli posebno velik vpliv na mladino, ki so jo navduševali s svojimi zgodbami. Karel Capuder je v svoji zgodovini 17. pešpolka na prim er opisal, kako so z odliko­ vanji opremljeni veterani vnukom prepevali patriotične pesmi in jim pripovedovali o bojih v Italiji. Podobno situacijo je v nekem podlistku omenil tudi Janez Evange­ list Krek, ko je obujal mladostne spomine na druženje z udeleženci italijanskih vojn.9 1 6 Zanemariti ne smemo niti sodelovanja veteranskih združenj pri različnih slavno­ stih. Skratka, veterani so bili pomembni nosilci tradicije in s tem nezanemarljiva opora prizadevanjem za ohranitev skupnega duha v vse krhkejši državi. Toda po septem brskih dogodkih leta 1908 se je hitro pokazalo, kako naivno je bilo pričakovanje, da bo zaradi simboličnega dokazovanja zvestobe veterane obšlo politično in narodno vrenje. Že v začetku oktobra 1908 je zaskrbljeno kranjsko deželno predsedstvo pri okrajnih glavarstvih poizvedovalo o m orebitnih vplivih ljubljanskih dogodkov na veterane. Zlasti ga je zanimalo, ali so društva res začela uvajati slovensko poveljevanje. Odgovori, ki so začeli prihajati v naslednjih ted­ nih, najbrž niso bili posebno razveseljivi, saj so vsi glavarji razen radovljiškega poročali ali o že izvedeni ali o načrtovani spremem bi poveljevalnega jezika.9 1 7 Le dan po tem, ko je deželno predsedstvo izdalo omenjeno odredbo, pa je za razbur­ jenje poskrbel Kranjski vojaški veteranski kor. Ljubljansko društvo je na svojem izred­ nem občnem zboru, 11.10.1908, ob siceršnjem navdušenem vzklikanju cesarju glad­ ko izglasovalo uvedbo slovenskega poveljevalnega jezika in prispevalo 150 kron ranjenim v dem onstracijah ter 50 kron za spom enik ustreljenima. Predsednik društva, Jurij Mihalič, je člane zam an svaril pred posledicami in jih prepričeval, naj odločitev o denarju prepustijo odboru.9 1 8 9 1 4 AS, Deželno predsedstvo za Kranjsko, policijske zadeve, konvolut 2, koncept dopisa dežel­ nega predsedstva notranjem u m inistrstvu, 2057, 1904. 9 1 5 AS, Deželno predsedstvo za Kranjsko, policijske zadeve, konvolut 2, dopisa notranjega m ini­ strstva deželnem u predsedstvu, 5188 ex 1905 [sic], Dunaj, 8.2.1906, in 22647, Dunaj, 23.5.1906. 9 1 6 C apuder, Zgodovina c. in kr. pešpolka št. 1 7 ,110; dr. J. K. [Janez Evangelist Krek], »Peschiera«, Slovenec, 16.4.1914, 1. 9 1 7 AS, Deželno predsedstvo za Kranjsko, policijske zadeve, konvolut 2, odredba deželnega p red ­ sedstva za Kranjsko, 5079, 1908, in priložena poročila okrajnih glavarjev iz Logatca, Kam­ nika, Ljubljane in Radovljice. 9 1 8 AS, D eželno p redsedstvo za Kranjsko, policijske zadeve, konvolut 2, zapisnik izrednega občnega zbora Kranjskega vojaškega veteranskega kora, Ljubljana, 11.10.1908, in poročilo (Rela­ tion) državnega kom isarja, m agistralnega koncipista Jančigaja, Ljubljana, 11.10.1908. Na dogodek se je, potem ko je o njem 12. in 14. oktobra 1908 poročal Grazer Tagblatt, odzvalo poveljstvo 3. korpusa.9 1 9 S pomočjo kranjskega deželnega pred­ sedstva je zadevo takoj preverilo in nato predlagalo ukrepe. Ugotovilo je, da je takšno ravnanje rezultat slovenske propagande, predvsem pisanja Slovenskega naro­ da, in da je za združenje bivših vojakov nesprejemljivo.9 2 0 Domobransko m inistr­ stvo je nato v soglasju z notranjim za društvo predlagalo odvzem cesarskega pro­ tektorata in pravice do uporabe državnega orla ter kranjskega grba na društveni zastavi, ugotovilo pa je tudi, da društvo pred imenom nim a pravice uporabljati kratice k.k.9 2 1 Predlagam ukrepi so bili hitro uveljavljeni, društvo je bilo poleg tega razpuščeno zaradi prekoračitve statutarnega delokroga s sprejemom demonstrativ­ nega, proti oboroženim silam naperjenega sklepa.9 2 2 Zgodba se s tem še ni končala, saj so lojalni ljubljanski veterani pod vodstvom predsednika razpuščenega društva, Jurija Mihaliča, km alu zaprosili za odobritev nove organizacije, ki naj bi odslužene vojake združevala v ozračju pravilne, patriotične usmerjenosti. Deželno predsedstvo je za mnenje povprašalo na Dunaj in v Gradec, od koder so prišli ugodni odgovori, tako da je bilo društvo z imenom Krainisches Krieger-Korps ustanovljeno.9 2 3 N a prvem občnem zboru so člani, potem ko je predsednik v svojem govoru poudaril predvsem lojalnost in domoljubnost društva, brez razprave sprejeli vse sklepe. Ustanovitev je razveselila tudi povelj­ stvo 3. arm adnega zbora, ki je v pism u kranjskemu deželnem u predsedstvu izra­ zilo upanje v uspešno delo Krieger-Korpsa. Poveljnik, Karl Shikofsky, je ob tem poudaril, da so se kranjski vojaki ne glede na plemensko pripadnost (Stammesan­ gehörigkeit) vedno izvrstno borili in zato društvo ne bi smelo imeti težav pri trajnem usmerjanju rezervistov in odsluženih vojakov na poti njihovih prednikov (»andauernd in jenen Bahnen zu erhalten, welche ihre Vorfahren - ruhmreich und von Erfolg begleitet - gewandelt sind.«). O snovna naloga veteranskega združenja bi m orala biti, je dodal, ohraniti prim erno miselnost karseda veliko Kranjcev in pom agati monarhiji v grozečih in resnih časih. Ob tem je obljubil pomoč, če bi se društvo odločilo oblikovati podm ladek (Jungmannschaft), ki bi ga urilo v streljanju.9 2 4 9 1 9 »Die Laibacher Veteranen«, Grazer Tagblatt, 12.10.1908 (večerna izd.), 8; prav tam , 14.10.1908 (jutr. izd.), 5. 9 2 0 AS, D eželno predsedstvo za Kranjsko, policijske zadeve, konvolut 2, pism o poveljnika 3. korpusa, Oskarja Potioreka, kranjskem u deželnem u predsedstvu, Theodorju Schwarzu, Präs. Nr. 3408, Krka (Gurk), 20.10.1908, in koncept odgovora deželnega predsedstva, 5372, Ljublja­ na, 1908; KA, KM, Präs, 7 0 -3 /4 (1908), poročilo poveljstva 3. korpusa vojnem u m inistrstvu, Präs. Nr. 3566 (K), G radec, 31.10.1908; prepis dopisa kranjskega deželnega predsednika, 5372 pr, Ljubljana, 1908. 9 2 1 AS, Deželno predsedstvo za Kranjsko, policijske zadeve, konvolut 2, zaupni dopis notranjega m inistrstva kranjskem u deželnem u predsedstvu, 39882, Dunaj, 20.11.1908; KA, KM, Präs, 7 0 -3 /4 (1908), akt dom obranskega m inistrstva, Präs. Nr. 5106, XVIII, Dunaj, 25.11.1908. 9 2 2 AS, D eželno predsedstvo za Kranjsko, policijske zadeve, konvolut 2, koncept poročila dežel­ nega predsedstva notranjem u m inistrstvu, 6100, 1908, in zaupni dopis notranjega m inistr­ stva kranjskem u deželnem u predsedstvu, 449333, Dunaj, 22.12.1908; KA, KM, Präs, 70-3/1 (1909), akt dom obranskega m inistrstva, Präs. Nr. 6358, XVIII, Dunaj, 1.1.1909. 9 2 3 AS, D eželno predsedstvo za Kranjsko, policijske zadeve, konvolut 2, koncept dopisa poli­ cijskega oddelka deželne vlade za Kranjsko notranjem u m inistrstvu, 3094 Pol, 1909; KA, KM, Präs, 70-3/15 (1909), akt dom obranskega m inistrstva, Präs. Nr. 1772, XVIII, Dunaj, 1.12.1909. Podpora državnih organov se je jasno kazala tudi v naslednjih mesecih in le­ tih, ko je društvo eno za drugo pridobilo pravice in časti razpuščenega Kranjskega vojaškega veteranskega kora. Nazadnje je prevzelo še zastavo, ki jo je hranil kranjski deželni muzej. Vse to nedvom no priča, da so se oblasti zavedale potencialnega pom ena nove patriotične organizacije. Misli generala Shikofskyja pa jasno kažejo, da ga ni spregledala niti vojska, ki ravno tako ni nasprotovala prošnjam in pobu­ dam novega društva. Potem ko so dobili želen odgovor na edino konkretno vpra­ šanje, ki so ga postavili ob ustanovitvi - kakšen bo poveljevalni jezik novega društva -, so bili vojaki očitno pomirjeni.9 2 5 O pozoriti pa m oram , da so z bor vojščakov kljub nem škem u poveljevanju in im enu pretežno sestavljali Slovenci, o čemer pričajo imena funkcionarjev in čla­ nov ter jezik ustanovnega občnega zbora. Očitno zaupanje vojakov v lojalnost Kranjcev le ni bilo povsem brez osnove. In najbrž sm em domnevati, da se je tudi zaradi tega še dolgo obdržalo prepričanje o dobrem slovenskem ljudstvu, ki ga kvari le propaganda nekaterih prenapetih srbofilskih politikov. Zato ni čudno, da je bil po septem bru leta 1908 večine neprijetne vojaške pozornosti vendarle de­ ležen Ivan Hribar. Zupan se je vojakom zelo zameril in naposled so leta 1910 do­ segli, da ga po vnovični izvolitvi cesar ni potrdil. Kampanja se je sicer začela leta 1909, ko je Oskar Potiorek na Dunaj poslal poročilo nekega ovaduha, ki je H ri­ barja in še nekatere druge sumil srbofilske in rusofilske politike. Obvestilo je go­ vorilo o nekem gostilničarju iz Podbrezij (Birkendorf) na Gorenjskem - bil naj bi Srb po prepričanju - in o polkovniku Jožefu Tomšetu pl. Savskodolskemu, ki je bil sumljiv, ker je bil poročen z gostilničarjevo sorodnico, bil slovensko usmerjen, njegovi otroci pa so bili vzgojeni dosledno narodno (streng national). Razen tega je letoval v bližini in imel stike z drugim i osumljenimi. Glavna akterja pa sta bila Ivan H ri­ bar, ki je imel hišo v bližnjih Cerkljah, in njegov znanec, Rus Vladimir Aleksejevič Bobrinski. Ta dva sta vzbujala sum, ker naj bi imela bližnja pošta veliko prom eta s Srbijo in ker je grof Bobrinski prejšnje poletje (leta 1908) želel kupiti bližnjo graščino Strmol, pri tem pa je baje celo trdil, da cena ni pom em bna.9 2 6 H ribar v svojih spom inih omenja, da se je neka Lina Kreuter hvalila, kako ga je očrnila na Dunaju, pri tem pa zlasti poudarjala obisk Bobrinskega na Gorenjskem in njegove nam ere s Strmolom.9 2 7 Hribar dogodek sicer postavlja v leto 1910, kar pa je najbrž njegova napaka. Očitno je izvedel prav za poročilo, ki ga hrani du­ najski vojni arhiv, saj je vsebinsko ujemanje več kot opazno. Avtorstvo na doku­ m entu sicer ni navedeno, vendar niti ni posebno važno. Bistveno je, da je Potiorek ovaduhu (ali ovaduhinji) očitno verjel, saj je deželnem u predsedstvu priporočil, 9 2 4 AS, Deželno predsedstvo za Kranjsko, policijske zadeve, konvolut 2, prevod povzetka zapis­ nika občnega zbora Krieger-Korpsa, št. 6, Ljubljana, 13.3.1910, in dopis poveljstva 3. korpusa deželnem u predsedstvu, 1648 (K), Gradec, 17.5.1910. 9 2 5 N ovo d ru štv o je seveda izbralo nem ščino - arm ad n i jezik. AS, D eželno p red sed stv o za Kranjsko, policijske zadeve, konvolut 2, dopis poveljstva 3. korpusa deželnem u predsedstvu, 1648 (K), Gradec, 17.5.1910, dopis poveljstva veteranskega zbora deželnem u predsedstvu, št. 8, Ljubljana, 2.6.1910, in koncept dopisa deželnega predsedstva 3. korpusu, 1776,1910. 9 2 6 KA, KM, Präs, 53-11/3 (1909), »Konfidentennachricht«. 9 2 7 H ribar, Moji spomini, zv. 1, 353, 354. naj pazi na zadevo, in se zavzel za hišno preiskavo pri Hribarju.9 2 8 N amera m u ni uspela, saj je notranje m inistrstvo sporočilo, da je zaradi Hribarjeve poslanske im unitete ni mogoče izpeljati.9 2 9 Kljub tem u v Gradcu niso obupali. V maju so bili sicer še pripravljeni dovoliti častno vojaško stražo pred magistratom , čeprav so menili, da bi tako lahko nastal vtis, da je čast nam enjena osebi župana in ne ustanovi. Toda ker je ljubljanski poveljnik že izdal ustrezne ukaze, so popustili, odsvetovali pa so sprehod vojaške godbe skozi mesto, saj naj bi igrala tudi pred magistratom. Ob tem so celo prizna­ li, da je bilo m ogoče od sredine leta 1909 opaziti županovo prizadevanje za vnovično zbližanje z vojaškimi oblastmi. Izrecno so poudarili dobro sodelovanje ob častniškem strelskem tekmovanju 3. arm adnega zbora, ko je mesto zagotovilo nam estitev za 230 častnikov.9 3 0 Poveljnik korpusa, Oskar Potiorek, se je zaradi tega zahvalil m estnim oblastem, kar je povzročilo določene težave po maju 1910, ko je bil H ribar spet izvoljen za ljubljanskega župana. Notranje m inistrstvo se je nam reč odločilo, da bo priporočilo cesarju, naj ga ne potrdi. Pri tem je upoštevalo pogosta svarila graškega korpusa, da bi njegovo nadaljnje županovanje utegnilo pripeljati do oblikovanja jugoslovanske iredente, in zatrjevanje, da je bil H ribar kriv za septembrske dogodke. Toda namera mini­ strstva je pricurljala v javnost in župan se je začel braniti, pri tem pa je dal zainte­ resiranim vedeti, da o njegovem konfliktu z vojsko ne more biti govora, saj se mu je Potiorek še decembra 1909 osebno zahvalil za prijaznost. Notranje ministrstvo je potem začelo zanimati, ali je odnos župana in vojakov res tako dober.9 3 1 V Gra­ dcu, kjer je Potioreka sicer že zamenjal nov poveljnik, so se podvizali in po dveh dneh sporočili, da sporna zahvala ni bila namenjena županu, temveč županstvu, ter da še naprej podpirajo zamenjavo.9 3 2 Hribar potem res ni bil potrjen, vojaki pa so se pripravljali na m orebitne nerede in so okrepili m estno vojaško posadko. Zanimivo je, da pri tem niso prav nič dvom ili v zanesljivost enot, ki naj bi zagotav­ ljale red, čeprav sta bila tako eskadron 5. dragonskega polka kot bataljon 27. do­ mobranskega pešpolka izrazito slovenski enoti. Vsekakor se strahovi niso uresničili in mesto je ostalo mirno.9 3 3 Ivan Hribar, ki je svojo odstavitev obširno popisal v spominih, pa je zatrdil, da je vojakom pri spletkarjenju pomagal nihče drug kot Ivan Šušteršič, njegov politični 9 2 8 KA, KM, Präs, 53-11/3 (1909), poročilo poveljstva 3. korpusa vojnem u m inistrstvu, Präs. Nr. 1544 (K), G radec, 27.3.1909. 9 2 9 KA, KM, Präs, 53-11/4 (1909), povzetek akta notranjega m inistrstva, Z 4095/M .L, Dunaj, 16.4.1909. 9 3 0 KA, KM, Präs, 52-29/2 (1910), poročilo poveljstva 3. korpusa vojnem u m inistrstvu, Präs. Nr. 1665, G radec, 8.5.1910; izvleček iz ukaza podm aršala L udw iga M atuschka, Res. Nr. 121. 9 3 1 KA, KM, Präs, 52-29/3 (1910), pism o notranjega m inistrstva vojnem u m inistru, 17.8.1910. H ribarjev opis razrešitve in njegovih prizadevanj, v katerem ne omenja takšnih manevrov, v: H ribar, Moji spomini, zv. 1, 350-366, 454^457. 9 3 2 KA, KM, Präs, 52-29/3 (1910), pism o poveljstva 3. korpusa vojnem u m inistrstvu, Präs. Nr. 2810, G radec, 19.8.1910, in priloge; 52-29/3-2 (1910); 52-29/3-12 (1910). 9 3 3 KA, KM, Präs, 52-29/4 (1910), pism o poveljstva 3. korpusa vojnem u m inistrstvu, Präs. Nr. 2884, G radec, 23.8.1910, in priloge; pism o poveljstva 3. korpusa, vojnem u m inistrstvu, Präs. Nr. 2992 (K), G radec, 1.9.1910, in priloge. tekmec. Odstavljeni župan je zapisal, kako je iz različnih virov izvedel, da naj bi on prepričal Potioreka, ki je potem posredoval pri prestolonasledniku, ta pa je pritisnil na notranjega ministra. Šusteršičevemu javnem u zatrjevanju, da se je za­ vzemal zanj, Hribar seveda ni verjel, temveč ga je označil za golo neresnico.9 3 4 Zgodba ni zanimiva le zaradi vpogleda v osebne intrige, temveč - če je resnična - govori tudi, da je Šušteršič pri svojem iskanju vojaške naklonjenosti uporabljal moralno sumljive prijeme. O tem načelno ni nobenega dvoma, kar potrjuje vsaj njegovo ravnanje po začetku 1. svetovne vojne. Toda v konkretnem prim eru vsaj v vojnem arhivu ohranjeni dokum enti Hribarjeve zgodbe ne potrjujejo. V enem izmed poročil Potiorek omenja le, da se je pozim i 1910 o odstavitvi oziroma zamenjavi spornega župana pogovarjal z deželnim glavarjem Franom Šukljetom.9 3 5 Podatek je zani­ miv, saj je H ribar v začetku obtožil Šukljeta, da je zoper njega koval zarote z vojsko, pozneje pa se m u je opravičil, ker je izvedel, da naj bi bil deželni glavar Su..., ki ga je omenjal njegov informator, Šušteršič.9 3 6 Poleg tega je treba Potiorekovo vlogo v zadevi malenkost relativizirati, saj je Gradec zapustil aprila 1910,9 3 7 poveljstvo 3. korpusa, pa je, kot sem opisal zgoraj, zadnje poteze v zvezi s Hribarjem vleklo še v prvih dneh avgusta. To seveda še zdaleč ne pom eni, da general pri zamenjavi ni igral nikakršne vloge. Nasprotno, njegova prizadevanja so bila verjetno odločilna, vendar pa njegovo prepričanje o nevarnosti Hribarjevega opravljanja županske funkcije ni bilo izjemno. V povelj­ stvu 3. korpusa so tudi pod vodstvom naslednjega poveljnika, podm aršala Karla Schikofskega, menili enako. Zato je nekoliko vprašljiva teorija, da je šele Šušteršič prepričal vojake, da je H ribar nevaren srbofil. Najbrž so se takšni sumi po povelj­ stvu širili že pred septem brom leta 1908, takratni dogodki so jih v očeh vojakov naredili še verjetnejše. Seveda ni izključeno, da je načelnik ljudske stranke sodelo­ val pri ovajanju dom ačega političnega nasprotnika - o tem udeleženci po navadi ne pišejo protokolov, tako da pomanjkanje dokum entov še ni dokaz -, skoraj go­ tovo pa je v tem prim eru igral le stransko vlogo. Kakorkoli že, viri za to uganko še zdaleč niso izčrpani, nadvse zanimiv bi bil recimo Potiorekov dnevnik, ki je v zasebni lasti. A rešitev bi v oceno dogajanja dodala le zanimiv, pikanten drobec, ne bi pa bistveno spremenila pogleda na ce­ lotno dogajanje. Po moje je v celotni zgodbi ključna ravno reakcija poveljstva 3. korpusa na septem brske dogodke. Kljub prizadevanjem Slovencev, da bi umirili situacijo, pri tem je kljub poznejšemu zgražanju očitno sodeloval tudi Ivan Hri­ bar, se vsi vojaki niso dali prepričati, temveč so ostali pri površni presoji razpo­ loženja prebivalstva. Svoje mnenje so m ed drugim oblikovali na podlagi interpreta­ cije gostilniških incidentov in predvsem z današnjega vidika pretiranega strahu pred širjenjem velikosrbske propagande m ed južnimi Slovani Avstro-Ogrske. Težava je bila predvsem v tem, da mnogokrat niso znali ali hoteli ločiti m ed posamezniki, ki 9 3 4 H ribar, Moji spomini, zv. 1, 361, 362, 457. 9 3 5 KA, KM, Präs, 52 -2 9 /3 -2 (1910), pism o O skarja Potioreka, Dunaj, 18.8.1910. 9 3 6 H ribar, Moji spomini, zv. 1, 363, 364. 9 3 7 Za Potioreka, od novem bra 1883 do maja 1886 je kot poveljnik čete 17. pešpolka služil v Ljubljani, gl. solidno biografijo: Rudolf Jerabek, Potiorek : General im Schatten von Sarajevo (Graz, Wien, Köln, 1991). so bili resnično naklonjeni Srbom, čeprav verjetno še niso obupali nad avstrijsko državo - tak je bil na prim er H ribar -, ter m ed večino politike in prebivalstva, ki je, kot je zapisal Vasilij Melik, »sprejemala Avstrijo kot danost, ... čeprav so ob mislih na slovanstvo sanjali o različnih rešitvah.«9 3 8 Ob takšni nespretnosti se spomnimo še misli, ki jo je v zvezi z avstrijsko politiko po vojni zapisal zagrenjeni Ivan Šušteršič: Nesposobnost c.kr. avstrijske vlade v pogajanju jugoslovanskega problema je mejila na idiotstvo. V svoji nedosežni omejenosti je zamenjavala velesrbsko propagando s splošnim nacionalnim kretanjem slovenskega ljudstva in je ... dražila, mučila in odbijala narod in po tem potu ... agitirala za - velesrbsko propagando.9 3 9 Vendar pa tu d i mi ne sm em o pretiravati: neposredno po letu 1908 je bilo prepričanje o nezanesljivosti Slovencev očitno močno zastopano v Gradcu, precej šibkeje pa na nekaterih višjih nivojih. V generalštabu, kjer je sedel sicer zaradi Srbov zelo zaskrbljeni Conrad, že niso bili pripravljeni takoj verjeti vsaki govori­ ci. Zgoraj omenjene sum e v lojalnost Jožefa Tomšeta, ki jih je poskušalo zbuditi poročilo anonim nega ovaduha, so takoj odločno zavrnili in zatrdili, da je polkov­ nikova zvestoba izven vsakega dvom a. Zato so zahtevali izločitev odstavka poročila iz dopisa notranjem u m inistrstvu.9 4 0 Kljub tem u je bilo stališče 3. arm adnega zbora, ki je imel dosti več stika s Slo­ venci in je bil zaradi tega glavni ustvarjalec m nenja o njih v vojaških krogih, zaskrbljujoče. Zlasti bi moralo skrbeti tiste slovenske politike, ki so upali, da jim bo vojska pom agala uresničiti njihove narodne načrte. Če je Šušteršič res sodelo­ val pri kam panji zoper Hribarja, je bil silno kratkoviden. Z njo namreč nista bila očrnjena le H ribar in kranjska liberalna stranka, temveč je na takšni podlagi raslo tudi mnenje o nezanesljivosti vse slovenske politike. Poudarjanje lastnega in vzbu­ janje sum a v patriotizem političnih nasprotnikov kratkoročno ni bilo povsem neuspešno, dolgoročno pa je bilo precej nevarno. N aposled so leta 1915 nekateri vojaki ugotovili, da je bil Šušteršič v svoji politiki sicer previden, vendar ni dvo­ ma, da je zastopal stališča, ki so bila v svojem bistvu protiavstrijska.9 4 1 Vprašati se moramo, kako so se dokopali do takšnih sklepov, in o tem bom pisal v nadaljevanju. 9 3 8 Vasilij M elik, »Leto 1918 v slovenski zgodovini«, Zgodovinski časopis 42 (1988), 525. Tudi: Fran Zwitter, »Slovenci in habsburška monarhija«, v O slovenskem narodnem vprašanju, 18-21. 9 3 9 Šušteršič, Moj odgovor, 97,98. M ed psihološkim i razlogi za tak razvoj velja upoštevati zanim i­ vo, na teoriji omejene racionalnosti utem eljeno razlago, v: Beaver, »Civil-M ilitary Conflict and the South Slav Q uestion«, 6-16 in passim . 9 4 0 KA, KM, Präs, 53-11/3 (1909), pripis na aktu vojnega m inistrstva, Präs. Nr. 4734, Dunaj, 31.3.1909. 9 4 1 Die politischen Ziele der slowenischen Intelligenz, 15. 14.2 Poskus iskanja zaveznikov - SLS, generali in vojaška zakonodaja iz leta 1912 Politiki Slovenske ljudske stranke, ki so morali vsaj slutiti, da v delih vojske Slo­ vencem niso naklonjeni, so v naslednji letih kljub tem u iskali sogovornike pri vojaških nasprotnikih dualizma. Ker so imeli v parlam entu vse manj zaveznikov in so obupavali nad možnostjo ustavne uresničitve slovenskega narodnega pro­ gram a - v danem trenutku je bil to pač trializem -, so se oklepali dinastije in vojske, ki naj bi reformo vpeljali z oktroajem. Tudi zato so se vrnili k preverjeni taktiki: glasovanju za obram bne zakone. V prvi polovici leta 1912 se je državni zbor ukvarjal z novim obram bnim in dom obranskim zakonom. Poslanci SLS, zlasti Josip Pogačnik, šef obram bnega odbora dunajskega parlam enta, niso zam udili priložnosti. Z izglasovanjem je bilo aktivno služenje v skupni vojski skrajšano na dve leti, le v konjenici in topništvu so še naprej služili tri, v m ornarici pa štiri leta. Hkrati so bili precej povečani letni naborniški kontingenti za skupno vojsko in domo- branstvi. Poleg tega sta zakona uvedla še nekaj pom em bnih, a manj temeljitih sprememb.9 4 2 Najprej ju je sprejel ogrski parlam ent, kjer je ministrski predsednik Istvan Tisza z železno odločnostjo in policijo zlomil opozicijo in tako končno izpol­ nil m adžarsko obljubo iz leta 1906, pozneje pa so popustili tudi dunajski poslanci. Josip Pogačnik se je kot predsednik odbora m oral spopasti z obstrukcijo Ruten- cev, ki so bili nezadovoljni zaradi sedeža načrtovane rutenske univerze, in na­ sprotovanjem različnih strank, najodločnejši so bili socialdemokrati. Kot podpred­ sednik poslanske zbornice je vodil precej sej in že v začetku obravnave, 19.3.1912, v im enu poslanske skupine obljubil glasove svojih kolegov in napadel Madžare, ki takrat še niso popustili. Poleg Pogačnika sta bila v obrambnem odboru dejavna še Ignacij Žitnik in Franc Pišek, v zbornici sta se oglasila Žitnik in Evgen Jarc. Prav vsi so - z nekaj malenkostnimi pomisleki - podprli sprejem zakona v nespremenjeni dikciji. Zanimiv je bil predvsem Žitnikov nastop, saj je na seji 19.6.1912 izrecno podprl ohranitev enotnega poveljevalnega in službenega jezika. Ugotavljal je, da nekaj nem ških besed pač ne more raznarodovati vojakov (»Aber durch die gemeinsame einheitliche Kommandosprache wurde noch kein Mann entnationalisiert«), prav tako pa ni nič narobe, če vojska v notranjem poslovanju uporablja nemščino. Važno je le, da častniki v stiku z m oštvom dosledno uporabljajo polkovne jezike.9 4 3 Takšna za Slovence nenavadna stališča so bila očitno usklajena s stranko in niso bila le Žit- nikova domislica. Tudi poslanec Pišek je v obram bnem odboru glasoval proti am andmajem , ki bi nekoliko zmanjšali prevlado nemščine v dom obranstvu. Žit­ nik, ki se glasovanj ni udeležil, in Pišek sta bila edina slovanska poslanca, ki nista podprla niti črtanja člena o nem škem uradovanju, niti predloga, da bi dom obran­ stvo m oralo v dopisovanju z avtonom nim i korporacijami - zlasti z občinami - 9 4 2 Rauter, Die österreichische Wehrgesetzgebung, 32-35. 9 4 3 Celotna razprava: SPSHAR, 21. sesija, 2731,2732, 2741-2776,2784-2809,2820-2854, 2865-2898, 2924-2959, 2970-2978, 4406-4434, 4450-4482, 4498-1538, 4547-4591, 4600-4659, 4669-4737, 4748-4778, 4779-4822, 4835-4850. Žitnikov govor: prav tam , 4427— 4434. C itat je na s. 4430. uporabljati njihov uradni jezik.9 4 4 SLS je bila očitno pripravljena narediti res ve­ liko, da bi bila zakona sprejeta brez sprememb. Zaradi tega so slovenski poslanci prišli v konflikt s hrvaškim i klubskimi ko­ legi. Ti nam reč niso bili tako n av d u šen i n ad vojaško reform o. V kritiki so prednjačili dalm atinski poslanci Hrvaške stranke, ki niso bili člani hrvaško-slo- venske poslanske skupine. Predvsem Juraj Biankini in A nte Tresič-Pavičič sta odločno nasprotovala zakonu, posebno še štiriletnem u služenju v mornarici Štirje poslanci dalm atinske Stranke prava so bili manj glasni, vendar niti oni niso bili tako zavzeti za sprejem zakona, kakor njihovi slovenski klubski tovariši Razlike so se kazale že nekaj mesecev. Aprila, ko je bila na Hrvaškem uvedena Čuvajeva kom isarska uprava, so Hrvatje iz Dalmacije, tudi člani Šusteršičevega kluba, hoteli napovedati obstrukcijo, a je slovenski načelnik dosegel, da so vložili le - sicer zelo odm evno - interpelacijo. Pri tem se je skliceval ravno na potrebo izglasovanja vojaške zakonodaje.9 4 5 Vendar pravaška pripravljenost na popu­ ščanje ni bila neomejena. Žitnikova podpora prevladujoči vlogi nemščine v vojski jih je silno razburila, saj je bila povsem v nasprotju z njihovim i prizadevanji. Predsednik stranke Ivo Prodan je začasno izstopil iz skupne poslanske skupine in Slovenski narod je nekaj dni z neskritim užitkom poročal o grozečem razpadu Hrvaško-slovenskega kluba. Dan, glasilo liberalnih mladinov, pa je precej optimi­ stično napovedal celo propad ljudske stranke.9 4 6 Vsekakor se je jasno nakazoval zaplet, ki je čez nekaj mesecev pripeljal do odstopa Šušteršiča s čela kluba. Toda tokrat se je spor še zgladil. M enda sta k tem u prispevala načelnikov privatni odm ik od Žitnika in nepričakovana podpora slovenskih poslancev skrajšanju vojaškega roka v m ornarici s štirih na tri leta.9 4 7 Tudi Žitnik je poskušal nekoliko popraviti vtis in je dunajski Reichspost poslal pism o, v katerem je poudaril, da je nem ški poveljevalni jezik podprl le iz praktičnih razlogov, nem ški jezik poslo­ vanja pa sam o za uporabo v poveljstvih.9 4 8 Poleg tega so pravaški poslanci, na katere so pritiskali tudi nekateri vidni člani stranke, dobili proste roke pri glasovanju. Trije so se vzdržali, Ivo Prodan pa je celo glasoval proti.9 4 9 Pravaško nasprotovanje zakonu je imelo dva poglavitna vzroka. Dalmatinske poslance je motilo trajanje vojaškega roka v mornarici, saj je daljše služenje, ki ga je ohranjal tudi novi zakon, nesorazm erno obremenjevalo prebivalce prim orskih krajev. Prodan je na prim er že prej ostro napadal takšno ureditev.9 5 0 Obenem je v vseh svojih pomembnejših programskih nastopih zahteval 9 4 4 »Državni zbor«, Slovenski narod, 19.6.1912,1; »D om obranska predloga«, Edinost, 19.6.1912,1. 9 4 5 Pleterski, Dr. Ivan Šušteršič, 285,286; podrobneje: isti, »Zveza Vseslovenske ljudske stranke in H rvatske stranke prava v letih 1911-1913«, v Študije, 145-150. 9 4 6 »Kratek čas še, ko bomo lahko klicali, klerikalne stranke - ni več!« »Klerikalna stranka propada«, Dan : neodvisen politični dnevnik, 23.6.1912,1. 9 4 7 O Šusteršičevem u stališču do Žitnikovih izjav: »D ržavni zbor«, Slovenski narod, 22.6.1912,1. O glasovanju: »Bram bna reforma«, Dan, 26.6.1912, 3. 9 4 8 »Die Südslaven u n d die A rm eesprache«, Reichspost, 22.6.1912, 4. 9 4 9 M irjana Gross, »Uloga šibenskog pravaštva u dalm atinskoj i opčehrvatskoj pravaškoj politici uoči prvog svjetskog rata«, Radovi Instituta za hrvatsku povijest 1 (1971), 272; M arjan Diklič, Don Ivo Prodan : političko djelovanje i parlamentarni rad (Zadar, 2003), 79, 80,253. 9 5 0 Diklič, Don Ivo Prodan, 116, 271, 272, 318. uvedbo hrvaške vojske in celo mornarice, ki sta bili zanj neločljiv del suverenosti. Poudarjal je, da je - oziroma bi morala biti - Hrvaška državnopravno tako v od­ nosu do dinastije kot do Ogrske povsem avtonom na - tudi v vojničtvu.9 5 1 Zato so ga seveda razburile Žitnikove izjave in zato ni mogel soglašati z slovenskimi po­ slanskimi tovariši, ki so brez večjih zadržkov podpirali ohranitev in okrepitev enotne skupne vojske. Pravaška stališča do vojske so posebno zanimiva, ker se je ljudska stranka rav­ no v tem času zelo zbližala in naposled združila s Hrvaško stranko prava. Zal ne poznam sistematične, monografske obdelave te problematike, tako da lahko opo­ zorim le na nekatere fragmente. Vsekakor vsi pravaši niso bili tako ambiciozni kot Dalmatinec Prodan. Junija 1912 je v trialistično razpravo, ki je potekala v du­ najski Reichspost, posegel privrženec Mile Starčeviča, Chérubin Šegvič. Pod vti­ som težavnega sprejemanja obrambne zakonodaje je predlagal sorazm erno za­ stopstvo enot reformirane monarhije - torej Avstrije, Ogrske in Hrvaške - v osred­ njem parlam entu, ki bi se ukvarjal le s skupnim i financami, carinami, državljan­ stvom, zunanjim i zadevam i in - vojsko.9 5 2 Vmesno različico je zagovarjala nemška knjižica Selbstständiger Südslavischer Armeebereich, ki je izšla m ed prvim in drugim branjem obram bnih zakonov pri dunajski založbi Kroatische Korrespondenz. Avtor, neki M iho Jerinič, je v njej razpravljal o vojaški zakonodaji, pohvalil nastope hrvaških poslancev na Dunaju ter postavil zahteve po preureditvi vojske. Predla­ gal je organizacijo posebnega južnoslovanskega vojaškega območja, ki bi obsega­ lo vse naborne okraje s Slovenci, Hrvati in Srbi. V uradovanju naj bi se uporabljali jeziki prebivalstva - torej slovenščina ali hrvaščina -, poveljevalo pa bi se v nemščini. Poleg tega bi moralo biti na tem ozemlju ustanovljeno še posebno do­ m obransko poveljstvo, dom obranskim enotam bi poveljevali v hrvaščini.9 5 3 V Vseslovenski ljudski stranki očitno niso bili istega mnenja kot don Prodan ali Jerinič, temveč so tako kot Šegvič zagovarjali ohranitev skupne vojske. Tako kot poslanci, je prizadevanja za novo zakonodajo od vsega začetka podpiral tudi strankin časnik. Pripom be in pritožbe, ki jih v mesecih pred parlam entarno obrav­ navo običajno ni manjkalo, so bile tokrat silno redke. »Kar se nas tiče, se nad vojaško upravo ne moremo preveliko pritoževati«, je zapisal Slovenec in dodal, da je proble­ m atično le znanje polkovnih jezikov, ki pa: »se tu d i... obrne na boljše.«9 5 4 Ko so nato objavili zaskrbljujoče podatke o znanju slovenščine m ed častniki polkov s sloven­ skimi vojaki, so poslance vendarle pozvali, naj vlado opozorijo na neustrezne raz­ mere in zahtevajo spremembe.9 5 5 Manjkali pa so običajnimi pozivi k varčevanju in povečevanju olajšav za prebivalstvo ali pridobivanju koncesij na drugih področjih. 9 5 1 Diklič, Don Ivo Prodan, 2 5 ,119,280,312-315. C itat na s. 25. 9 5 2 C hérubin Šegvič, »Die A nom alien der ungarischen Krise«, Reichspost, 12.6.1912 (jutr. izd.), 1, 2; M irjana Gross, »H rvatska politika velikoaustrijskog kruga oko prestolonasljednika Franje Ferdinanda«, Časopis za suvremenu povijest 2, št. 2 (1970), 42. 9 5 3 S.M.J. [Miho Jerinič], Selbstständiger Südslavischer Armeebereich (Wien, 1912). M iho Jerinič je bil verjetno Dalm atinec in je bil urednik dunajskega lista Hrvatska država, ki je sodeč po katalogih dunajske nacionalne knjižnice izhajal le eno leto. Zal nisem uspel najti drugih biografskih podatkov o njem. 9 5 4 »Značilen padec«, Slovenec, 9.8.1911,1. 9 5 5 »Jezikovne razm ere pri vojaštvu«, Slovenec, 22.8.1911, 1 in 29.8.1911, 1. Vsekakor je bil položaj zanimiv! Odločen parlam entarni boj, ki je zaznamoval razpravo pred desetletjem, ob koncu leta 1902 in v začetku leta 1903, se je umaknil skoraj popolnem u soglasju z vlado. Šusteršičevi nasprotniki so bili gotovo prepričani, da so se potrdile deset let stare dom neve reškega Novega lista o nizkot­ ni politični trgovini (gl. str. 198). Sedaj, ko si je SLS zagotovila prevlado na Kranj­ skem, Šušteršič vlade ne izsiljuje več, so si najbrž mislili. Seveda za takšne dom ne­ ve niso imeli ne dokazov ne indicev, prav tako kot jih nim am o mi. Kaj takšnega se pač ni zgodilo prvič. Podpora vojaški zakonodaji - česar mi najbrž ni več treba posebno poudarjati - je bila že tradicionalna slovenska politična taktika. Ljudska stranka, ki se je želela prikupiti prestolonasledniku in arm adne­ m u vrhu, je seveda ni opustila. Nenavadneje je bilo, da ni bilo niti časnikarske kritike, ki pravilom a ni manjkala niti, kadar so poslanci molčali. N a ta način je nam reč politika svojim volivcem razkrivala stališča, ki jih ni upala razglašati v parlam entu. Očitno pa je tokrat v katoliškem taboru vladalo soglasje o potrebno­ sti predlaganih sprememb. Seveda se postavlja vprašanje: zakaj je stranka tokrat ravnala povsem drugače kot deset let prej? Zaupno razm erje Ivana Šušteršiča s predsednikom vlade, grofom Karlom Stiirgkhom, je verjetno imelo določen vpliv na odnos poslancev do vladnih pred­ logov.9 5 6 Vendar to gotovo ni bilo odločilno, nenazadnje je bila SLS v opoziciji. Dosti pomembnejša je bila vsebina zakonskih sprememb, saj so prinašale prav to, kar so poslanci in javnost neuspešno zahtevali leta 1902 - skrajšanje služenja na dve leti. Poleg tega ne smemo spregledati niti tedanjega zunanjepolitičnega po­ ložaja. Številni Slovenci so verjeli, da je monarhija vse bolj ogrožena in da potre­ buje močno vojsko. Poslanec Josip Fon je marca 1912 na goriškem zborovanju zaupnikov ljudske stranke poslušalcem zatrdil: Naš klub je vedno glasoval za vojaške postavke. M i smo na stališču, da [je] treba Avstrijo vzdržati na višini kot velesilo. Največja nevarnost nam preti od juga, in ako pride do vojske z nesrečnim izidom, bomo stroške plačali v prvi vrsti mi Slovenci. Kdor se torej smeje našemu lojalstvu in patriotizmu, tiče v novi zavod na Šempeterski cesti [=v norišnico].9 5 7 Tudi škof Jeglič je bil še nekaj mesecev po sprejemu zakona iskreno zaskrbljen za bodočnost Avstrije, saj m u je njegov sošolec, visoki častnik Jožef Tomše, po­ tožil, da je zaradi preteklega m adžarskega nagajanja vojska prem ajhna in ima pre­ malo podčastnikov, topov in havbic.9 5 8 Vsi ti razlogi dobro pojasnjujejo, zakaj so poslanci ljudske stranke podprli zakon, a ne razložijo, zakaj niso niti predlagali sprememb posam eznih členov niti niso glasovali za amandmaje drugih poslan­ cev. Zlasti pri dom obranskem zakonu, ki ga ni bilo potrebno usklajevati z Madžari, in kjer se je ponudila priložnost, bi na prim er lahko podprli krepitev vloge nenem ­ ških jezikov. V državnem zboru so takšne ideje imele precej zagovornikov, tako da je obstajala realna možnost za izglasovanje sprememb. V obrambnem odboru je bilo iz dom obranskega zakona že črtano določilo o nem škem službenem jeziku, 9 5 6 O odnosu Sttirgkh-Šusteršič: Pleterski, Dr. Ivan Šušteršič, 269, 294, 295, 300. 9 5 7 »Shod zaupnikov S.L.S.«, Slovenec, 1.3.1912,1. 9 5 8 »D nevnik škofa Jegliča«, zv. 7, 235 (vpis za 29.11.1912). proti prevladi nemščine so se v poslanski zbornici izrekli socialdemokrati, češki narodni socialist Vaclav Fresl je neuspešno predlagal celo razdelitev dom obran­ stva po deželah in uvedbo deželnih jezikov za poveljevanje in poslovanje.9 5 9 Toda poslanci Slovenske ljudske stranke so dosledno zavračali sprem em be in podpirali vladne predloge. Edina izjema je bilo glasovanje za skrajšanje vojaškega roka v mornarici, ko so se očitno res želeli odkupiti hrvaškim tovarišem. In še takrat naj bi se Šušteršič, tako je vsaj trdil pristranski liberalni tisk, za takšno rav­ nanje vnaprej opravičil dom obranskem u m inistru.9 6 0 Jasno je torej, da so SLS po­ leg prepričanja v potrebnost in koristnost zakona vodili še drugi razlogi. S svojim ravnanjem so - kot sem nakazal v začetku tega podpoglavja - predvsem želeli dokazati svojo nadpovprečno lojalnost in patriotizem arm adnem u vrhu in dina­ stiji. Pravzaprav tega niti niso skrivali, ko so poudarjali, da se morajo v prim eru vojaške zakonodaje vse stranke odpovedati politični trgovini in jo podpreti zara­ di interesov države. Pogosto polem iziranje z ogrsko opozicijo pa tudi ni bilo slučajno. S tem so želeli opozoriti na razlike m ed lojalnimi Slovenci in upornimi Madžari. To ni bil nepom em bno, saj še niso bili pozabljeni dogodki iz septem bra 1908, ki so slovensko lojalnost postavili pod vprašaj. Šušteršiču in ostalim, katerih politični načrti so arhim edovo točko še vedno imeli v belvederskem dvorcu, je to m oralo biti očitno, zato so na vso moč poskušali popraviti vtis. Vendar koketiranje z arm ado ni bilo omejeno na Ivana Šušteršiča in njegove najožje pristaše. Janez Evangelist Krek je tik pred prvo svetovno vojno Anteju Trumbiču izrecno potrdil, da je hrvaško-slovenski klub glasoval za vojaške zako­ ne, ker naj bi bila arm ada edina sposobna podpreti trialistične načrte. Poleg tega je v delegacijah razglašal, da se le vojaki zavedajo pom ena jugoslovanskega vprašanja in poskušal navezati stike z visokimi častniki.9 6 1 Tudi Anton Korošec je maja 1913, ko je v izčrpnem govoru v državnem zboru kritiziral avstrijsko no­ tranjo politiko, poudaril, da je na vojsko oprta dinastija edino slovensko upanje.9 6 2 Naključna ni bila niti poslanska podpora ambicioznemu m ornariškem u pro­ gram u, pri čemer je bil zlasti aktiven Ivan Šušteršič. Zagovarjanje megalom anske­ ga flotnega program a v delegacijah je bilo gotovo pogojeno tudi s tradicionalnim nezaupanjem do Italije in m orda je nekaj dodalo še, da je bil njegov brat visok m ornariški častnik, vendar je Šušteršič računal predvsem s tem, da največji prija­ telj avstro-ogrske m ornarice sedi v belvederskem dvorcu.9 6 3 N avdušeno pisanje Slovenca o mornarici in potrebnosti njene krepitve je bilo verjetno prav tako nam e­ njeno nadvojvodovim ušesom, čeprav ne smemo zanem ariti iskrenega prepričanja v nujnost pom orske krepitve monarhije. Navalizem, miselnost, ki je moč države povezovala z obvladovanjem oceanov, je našla pristaše tudi na Slovenskem. Ivan 9 5 9 SPSHAR, 21. sesija, 4842-43 (Fresl), 4846 (socialdemokrati). 9 6 0 »Brambna reform a«, Dan, 26.6.1912, 3; Slovenski narod, 25.6.1912,4; »D ržavni zbor«, prav tam, 26.6.1912, 1. 9 6 1 Pogovor s Trumbičem: W alter Lukan, »Politično delovanje A ntona Korošca m ed prvo svetov­ no vojno - kratek oris«, Prispevki za novejšo zgodovino 31 (1991), 29; o delegacijah in kontaktih s častniki: Rahten, Slovenska ljudska stranka v dunajskem parlamentu, 137,138;. 9 6 2 Bister, Anton Korošec, 127-130. 9 6 3 Sondhaus, The Naval Policy of Austria-Hungary, 176, 196; Rahten, Slovenska ljudska stranka v dunajskem parlamentu, 118,119 Šušteršič je bil recimo ustanovni član Avstrijskega mornariškega društva, leta 1904 ustanovljene lobistične organizacije, ki si je prizadevala za krepitev mornarice. M ed njenimi člani so bili pom em bni aristokrati in politiki, pokrovitelj društva pa je bil od leta 1908 seveda Franc Ferdinand.9 6 4 Dejansko poteze SLS niso bile brez občudovalcev. Dunajska Reichspost je bila navdušena nad Žitnikovimi izjavami o nemščini.9 6 5 Nekaj uspeha pa so glaso­ vanja v državnem zboru imela tudi na najbolj zaželenem mestu. Franc Ferdinand seje Josipu Pogačniku pisno zahvalil za zasluge pri sprejemanju zakona. Ob splo­ vitvi bojne ladje SMS Tegetthoff m u je osebno izrazil tudi svoje zadovoljstvo z njegovim govorom v državnem zboru.9 6 6 Seveda pa ravnanje SLS navdušenja ni poželo povsod. Liberalni Slovenski narod se je zgražal zlasti nad Žitnikovim govo­ rom in nad glasovanjem štajerskega poslanca Franca Piška v obrambnem odboru. Narodov dunajski dopisnik - torej verjetno Albert Kramer - je sicer priznaval, da je potreben enoten poveljevalni jezik, a je nasprotoval nem škem u jeziku poslovanja. Poudarjal je, da je treba zahtevati premestitev slovenskih častnikov v slovenske enote, saj potem ne bo več potrebe po nemškem urjenju in poslovanju.9 6 7 Sicer ne Narod ne Dan, najpomembnejša liberalna dnevnika, zakonom a nista nasprotova­ la, čeprav se nad njima še zdaleč nista tako navduševala kot Slovenec. »Kakor vsak trezen človek« - tako Slovenski narod -, sta pač menila, da je reforma nujna.9 6 8 Posa­ mezne pripom be pa kažejo, da so imeli vsaj nekateri naprednjaki do vojaške pro­ blematike precej drugačen odnos od glavnih dom ačih političnih tekmecev. Pisci Narodovih člankov so se zavzemali za zmanjšanje obremenitev prebivalstva in za večjo vlogo slovenščine v vojski. Razen tega je eden izm ed dopisnikov problema­ tiziral vmešavanje generalov v politiko.9 6 9 Tržaška Edinost pa je objavila celo noti­ co, ki je m ed vrsticami nakazovala naklonjenost do zamisli Miha Jeriniča.9 7 0 A kljub kritiki je očitno prevladalo prepričanje, da ni pam etno odkrito nasprotovati novi zakonodaji. Najbrž ni dvoma, da je na to odločilno vplival strah pred očitki o nelojalnem in nedom oljubnem ravnanju. Obenem so imeli kranjski naprednjaki na Dunaju le enega poslanca in v državni politiki niso igrali skoraj nikakršne vloge. Poslanec Narodne napredne stranke, dr. Vladimir Ravnihar, ni bil član obrambnega 9 6 4 Sondhaus, The Naval Policy of Austria-Hungary, 176-179. Seznam ustanovnih članov: KA, MKFF, karton 208, akt 28, dopis društva nadvojvodi Francu Ferdinandu, Dunaj, 25.9.1904. Pristaši navalizm a so na podlagi pisanja vplivnega am eriškega m ornariškega častnika in pis­ ca, Alfreda Thayerja M ahana, m oč posam ezne države povezovali predvsem z njenim obvla­ dovanjem pom orskih poti, torej s karseda m očno oceansko m ornarico. N avalizem je imel številne zagovornike, m ed njimi je bil na prim er tudi nem ški cesar Viljem II., in je močno vplival na razvoj vojnih m ornaric v desetletjih pred 1. svetovno vojno, s tem p a tu d i na za­ ostritev nem ško-britanske pom orske tekme. Ključno M ahanovo delo je: The Influence of Sea Power upon History, 1660-1783 (1890). Standardni kratki pregled je: Philip A. Crowl, »Alfred Thayer M ahan: The N aval H istorian«, v Makers of Modern Strategy, 444-477. 9 6 5 »Ein Slave für die Einheitliche A rm eesprache«, Reichspost, 20.6.1912, 3. 9 6 6 R ahten, Slovenska ljudska stranka v dunajskem parlamentu, 118; »Prestolonaslednik pohvalil Pogačnikov govor«, Slovenec, 22.3.1912, 5. 9 6 7 »D ržavni zbor«, Slovenski narod, 19.6.1912,1; »D ržavni zbor«, prav tam , 21.6.1912, 1. 9 6 8 »Pred krizo«, Slovenski narod, 14.6.1912, 1. 9 6 9 »Proti ustavi«, Slovenski narod, 20.1.1912,1. 9 7 0 »Samostojno jugoslovansko arm adno področje«, Edinost, 7.6.1912, 2. odbora, oglasil pa se ni niti v zbornici. Njegov enotni češki klub je zaradi razlik v odnosu do novih zakonov razpadel, vendar so zm erne češke stranke reformo podprle. Dejavnejša sta bila prim orska narodnjaška poslanca, dr. Otokar Rybâr in dr. Gustav Gregorin. V razpravah sicer nista veliko sodelovala, pravzaprav sta se oglasila le s proceduralnimi pripombami, a je Rybâr svoje stališče do zakona obširno razložil v neki drugi debati. Tedaj je kritično pripom nil, da sklicevanje na državne potrebe, ki jih je treba podpreti brez pomislekov, ni prepričljivo, dokler narodi večnarodne države niso enakopravni. Vse dotlej narodni interesi namreč niso nujno enaki državnim . Dodal je, da se zaradi svojega slabega položaja Slovenci nikakor ne navdušujejo nad obrambno reformo. A tu se je tržaški poslanec ustavil in pri­ pomnil, da Jugoslovani vendarle ne bodo delali težav, saj »sedanji moment ni prime­ ren za to«.9 7 1 V tem duhu je Rybâr, kot je zapisala Edinost, »glasoval za vse pametne manjšinske predloge«, vendar hkrati tudi za oba zakona.9 7 2 Prav na takšno ravnanje so mislili v socialdemokratskem dnevniku Zarja, ko so napovedali: »Brambna reforma bo dobila dvotretjinsko večino, ker se gospodje ničesar tako ne boje, kakor zamere zgoraj.«9 7 3 Takšnih strahov socialdemokrati očitno niso imeli in so od začetka nasprotovali obram bni reformi. Slovenska socialdemokra­ cija ni imela svoji zastopnikov na Dunaju, zato je z odobravanjem spremljala po­ teze nem ških in čeških tovarišev, o zakonu pa je zelo veliko pisalo strankino glasi­ lo. Pravzaprav so se socialisti z vojsko ukvarjali vsaj toliko kot ljudska stranka, čeprav so seveda imeli povsem drugačna stališča. Ta niso bila samo posledica želje po polemiki s političnimi nasprotniki, am pak so izhajala iz relativno razdela­ nih zamisli o vojski. Socialdemokrati so zakonu očitali polovičarstvo, saj je dvo­ letno služenje uvajal le za del vojakov. Se vedno so zastopali zmanjševanje vojske in uvajanje miličniškega sistema. »[Militarizemj se bo moral [umakniti] novi bramb- ni organizaciji, ki se bo ... imenovala 'oboroženo ljudstvo'«, je zapisala Zarja.9 7 * Predla­ gali so tudi poseg v cesarjeve prerogative, česar so se meščanske stranke posebno skrbno ogibale. V članku »Brambna predloga« je Zarja podprla prepoved ofenziv­ ne vojne in parlam entarno odobritev vojne napovedi.9 7 5 A tako radikalni predlogi so bili neuresničljivi. Poleg tega so bili najhitrejša pot do spora s cesarjem, prestolonaslednikom in vojaškim vrhom. Razumljivo je torej, da niti v sanjah niso prišli na misel strankam , ki so še vedno upoštevale realne politične razm ere v monarhiji. Če torej upoštevam o politično težo posam eznih skupin, česar v času splošne (moške) volilne pravice ni bilo težko izmeriti, m ora­ m o ugotoviti, da je pri Slovencih ob sprejemanju vojaške reforme prevladovala lojalistična politika. Najmočnejša stranka jo je izvajala, ker si je prizadevala skle­ niti zavezništvo z vojsko in prestolonaslednikom , druge parlam entarne skupine pa zato, ker si niso želeli nakopati njune zamere. 9 7 1 p eter Rustja, Otokar Rybâr v dunajskem parlamentu, Krožek za družbena vprašanja, 37, Zbirka Zgodovinskega časopisa, 28 (Trst, 2003), zv. 2, 220-223, 228. 9 7 2 »D ržavni zbor«, Edinost, 26.6.1912,1. 9 7 3 »Dopolnjeno je«, Zarja, 17.6.1912, 1. 9 7 4 »M ilitarizem«, Zarja, 15.6.1912, 1. 9 7 5 »Brambna predloga«, Zarja, 23.5.1912, 1. 14.3 Slovenci, srbofilstvo, jugoslovanstvo in 3. korpus (1912/13) V letih 1912 in 1913 pa je na Balkanu prišlo do dogodkov, ki so močno odm eva­ li na Slovenskem in so pom em bno vplivali na medsebojni odnos Slovencev in avstro-ogrskih oboroženih sil. V začetku oktobra leta 1912 so Črna gora, Srbija, Bolgarija in Grčija napovedale vojno Turčiji in začela se je prva balkanska vojna, ki se je maja leta 1913 končala z za m arsikoga nepričakovano zmago zaveznic. Še v istem letu so se zaveznice sprle in Bolgarija je napadla Srbijo, ki sta jo podprli preostali zaveznici in Romunija.9 7 6 Razvoj dogodkov avstro-ogrskemu državne­ m u vrhu nikakor ni ustrezal, saj je stežka sprejemal urejanje balkanskih razmer brez sodelovanja monarhije. Poleg tega se je močno okrepila in povečala Srbija, vsaj navidez trenutno največja grožnja obstoju monarhije. Zato so se avstrijski diplom ati in vojaki s krizo intenzivno ukvarjali že v mesecih pred začetkom voj­ ne. Zunanji minister Leopold Berchtold si je, poučen z aneksijsko krizo, prizade­ val za m im o rešitev, šef generalštaba, general slovenskega rodu Blasius Schemua, se je nasprotno vse od začetka bojev zavzemal za vojaški poseg. Njegovi pozivi so v vrhu monarhije naleteli na gluha ušesa in cesar je dovolil le delno mobilizacijo za zaščito srbske in ruske meje. Na svoje staro mesto je bil poklican Conrad, ki ga je cesar le leto prej zamenjal po zopetnem trmoglavem zagovarjanju preventivne vojne z Italijo. Stari in novi šef generalštaba se ni izne­ veril svojim prepričanjem in je takoj zahteval napad na Srbijo ter njeno razko­ sanje. Toda tudi on ni prepričal, saj si je premisli celo Franc Ferdinand, čeprav je sicer nekaj časa razmišljal podobno kot Conrad. M edtem se je kriza na Balkanu razpletala in zapletala z mornariško demonstracijo sil pri Skadru, ustanovitvijo Albanije ter drugo balkansko vojno. Avstrija je sicer ob tem dosegla to in ono, toda njeni generali niso dobili svoje vojne.9 7 7 M edtem ko so uspehi balkanskih držav, zlasti Srbije in Črne gore, avstro-ogr- sko oblast navdajali s skrbjo, so se Slovani v monarhiji v glavnem navduševali nad uspehi bratrancev na Balkanu. Oskar Potiorek je iz Sarajeva poročal na Du­ naj, da tamkajšnji Srbi ne morejo skriti svojega veselja in da mnogi pričakujejo srbsko zasedbo Bosne in Hercegovine.9 7 8 N a Češkem so se vrstile demonstracije v podporo balkanskim Slovanom, proti avstro-ogrski oboroženi intervenciji so go­ vorili češki politiki, nem irni so bili tudi vojaški obvezniki. Pri 8. dragonskem polku je ob mobilizaciji prišlo celo do upora in češki vojaki so pogosto razglašali, da na Srbe ali Ruse ne bodo streljali. Podobne so bile reakcije na Hrvaškem, v Dalmaciji in na Slovaškem, kar je vojski zbujalo močan sum v lojalnost dom ačih Slovanov.9 7 9 9 7 6 Novejši pregled je: Richard C. Hall, The Balkan Wars 1912-1913 : Prelude to the First World War, W arfare and Society, ur. Jeremy Black (London, N ew York, 2000). 9 7 7 Rothenberg, The Arm y of Francis Joseph, 165-170; H orst Brettner-Messler, »Die Balkanpolitik C onrad v. H ötzendorfs von seiner W iederem ennung zum Chef des G eneralstabes bis zum O ktober-U ltim atum 1913«, Mitteilungen des Österreichischen Staatsarchivs 20 (1967), 180-276. 9 7 8 Jerabek, Potiorek, 50, 51. 9 7 9 Richard Georg Plaschka, »Verhaltenskrise gegenüber dem m ultinationalen Staat : Tschechen u n d Tschechische Parteien im O ktober u n d N ovem ber 1912«, v Nationalismus - Staatsgewalt - Widerstand, 217-231; isti, »Serbien u n d die Balkankriege als M otivationselem ente in der öster- reichisch-ungarischen A rmee«, prav tam , 232-245; isti, »'... a stnlet nebudem !' : Ein M odel­ fall zur Frage der A usw irkung der Balkankriege auf Österreich-Ungarn«, prav tam , 246-252. Seveda je do silnega navdušenja prišlo tudi na Slovenskem. Predrzne izjave so dajali posam ezni slovenski vojaki, na pom oč balkanskim bratrancem je odšlo nekaj prostovoljcev.9 8 0 Časniki so slavili turške poraze in uspehe balkanskih zaveznic. Ob tem so se močno okrepile različne oblike jugoslovanskega čutenja, ki so segale od zavzemanja za povezovanje s katoliškimi H rvati do idej o reševanju sloven­ skega vprašanja izven monarhije. List Preporod je s svojim radikalizm om sicer za­ stopal manjšino, a je vendar pisal o razpadu Avstro-Ogrske. Pa tudi tisti, ki so razmišljali v avstrijskem okviru, so zelo nasprotovali avstro-ogrski diplomaciji in njenem u vpletanju v balkanske dogodke. Predvsem ustanovitev neodvisne Alba­ nije je imela m ed Slovenci le malo pristašev, o Arnavtih so časniki pretežno pisali z odkritim sovraštvom. Do vojne so bili kritični le socialdemokrati.9 8 1 Položaj je bil do neke mere primerljiv z dogajanjem v času vstaje v Bosni in Hercegovini. Toda m edtem ko je bila m otivacija Slovencev precej podobna, katoliško časopisje je recimo v vojni znova videlo spopad krščanstva s Turki, so se sprem enile nekatere okoliščine, ki so vplivale na vojaško presojo slovenskega navdušenja nad zm agovitim i zaveznicami. Zdaj na Balkanu ni šlo za dobrodošlo oziroma celo s strani avstrijske vojske spodbujeno krizo, am pak za krepitev po­ tencialne sovražnice Srbije. Zato je arm ada izražanje solidarnosti z južnim i Slova­ ni na oni strani meje doživljala kot simpatiziranje s sovražnikom. Poleg tega se je bistveno spremenila vojaška zasedba na južnoslovanskih območjih. Ob koncu se­ dem desetih let 19. stoletja so bili lokalni poveljniki naklonjeni zamislim o južno­ slovanskem povezovanju v okviru monarhije in so sami razmišljali o nekakšnih trialističnih rešitvah, v času balkanskih vojn pa je bil položaj povsem drugačen. Oskar Potiorek, upravitelj Bosne in Hercegovine ter eden ključnih ljudi na terenu, je na prim er videl veliko nevarnost že v povezovanju obeh pokrajin s Hrvaško, ker naj bi vodilo k državi nevarnemu trializmu.9 8 2 Drugačno mnenje Conrada in m orda Franca Ferdinanda ter še koga je bilo vsekakor pomembno, ne pa odločujoče. Takt so zaenkrat dajali lokalni poveljniki. Ti so bili - gotovo še pod vtisom septem bra 1908 - zelo zaskrbljeni tudi nad položajem na Slovenskem. Janko Pleterski je že pred časom obdelal precej doku­ m entov iz arhivov notranjega m inistrstva in 3. korpusa, njegov prikaz bom tu še dopolnil s spisi iz fondov vojnega m inistrstva in nekaterim i drugim i dokumenti. V času zapletov na Balkanu se je nam reč zgodilo marsikaj, kar je imelo močan vpliv na odnos vojakov do Slovencev. Vrstili so se na prim er poulični incidenti in v vojaških arhivih ne manjka poročil o posameznih prosrbskih vzklikih in izjavah tako vojakov kot civilistov. Beremo lahko, da je bilo 15.12.1912 v Gorici iz skupine 15 slovenskih fantov slišati: »Živio Srbija«, in da so bili zato trije aretirani, o identiteti 9 8 0 Janko Pleterski, »Avstrija in Slovenci leta 1912-1913«, v Študije, 169. 9 8 1 Najobširnejša študija o zadevi je še vedno: D ušan Biber, »Jugoslovanska ideja in slovensko narodno vprašanje v slovenski publicistiki m ed balkanskim i vojnam i v letih 1912-1913«, Isto- rija X X veka 1 (1959), 285-324. O pisanju časopisja tudi: D avorin Jerm an, »Pisanje slovenskega časopisja o balkanskih vojnah 1912-1913«, diplom ska naloga (U niverza v Ljubljani, 2000); isti, »Slovenski tisk o A lbancih v času balkanskih vojn«, Zgodovina za vse 8, št. 1 (2001), 70-76. O socialdemokraciji: Franc Rozm an, »Stališče slovenske socialne dem okracije do balkanskih vojn«, Zgodovinski časopis 42 (1988), 517-524. 9 8 2 Jerabek, Potiorek, 49. štirih pa še poizvedujejo.9 8 3 Kar nekaj dopisov govori o razpoloženju m ed vojaki, posam ezniki so razglašali, da ne bodo streljali na Srbe, nekateri so peli Hej Slovani, drugi so se m enda v prim eru vojne pripravljali na pobeg na srbsko stran.9 8 4 Ob branju dokum entov v glavnem prej naletim o na bisere gostilniškega modrovanja kakor na resnično sistematično srbofilsko agitacijo. V Gradcu je naprim er neki odsluženi podčastnik srbskega rodu vojakom 2. bosansko-hercegovskega polka v kantini razlagal, da bodo Srbi v prim eru vojne iz Avstrijcev naredili golaž. S tem sta se ukvarjali kar dve poročili, čeprav je eden izm ed poročevalcev že pripom nil, da ni jasno, ali se ni strašilec le šalil.9 8 5 Na kratko povedano: šlo je za dogodke, ki vojske gotovo niso mogli veseliti, a hkrati njihovega pom ena ne bi smela precenjevati. Iz slovenske zgodovine je na prim er dobro znan starejši prim er zdravic v čast carja in Rusije ter na propad Avstrije, toda tako glavni protagonist razvpite zabave v Šiški, Fran Šuklje, kot drugi udeleženci so bili prej in pozneje spodobno lojalni državljani.9 8 6 O teži in resnosti takšnih incidentov na drugačen način govori tudi dogodek iz začetka prve vojne. Tedaj je m oral ptujski nemškonacionalni župan Josef Ornig posredo­ vati v prid Slovenca brez vsakršnih srbofilskih nagnjenj, štajercijanskega politika Franca Cecha, ki pa je bil priprt, ker je vpil »Živela Srbija«. Župan je graške oblasti prepričeval, da zadeva ni resna, saj Cech v pijanosti pogosto počne neum nosti.9 8 7 Ne trdim , da so bili vsi vzkliki v čast srbskega orožja ali kralja pijanski izgredi, vendar prav tako ne dvomim, da je marsikdaj šlo za trenutno razposajenost. Seve­ da je pogosto imela korenine tako v resnični naklonjenosti Srbiji kot v nezadovolj­ stvu z zunanjo ali notranjo politiko avstrijske države. Nikakor pa ni nujno, da so bili razgrajači zaradi tega protiavstrijsko in nelojalno razpoloženi. Bili so pač ne­ zadovoljni s trenutnim položajem v državi in ne z državo. A v napetih razm erah balkanske krize ali svetovne vojne je redkokdo presojal popolnom a hladno in zato je bil vpliv takšnih dogodkov gotovo večji, kot bi smel biti. Nekoliko resnejša zadeva je bilo znam enito Cankarjevo predavanje »Slovenci in Jugoslovani«, 12.4.1913. Pisatelj in občasni politik naj bi pod vtisom balkanske vojne po pričanju prisotnega policijskega uradnika m ed drugim zagovarjal usta­ novitev jugoslovanske republike in izrekel znam enita stavka: »Pustimo Avstrijo v njenem lastnem dreku. Bodimo kakor M azzini v Italiji!« Cankar je v policijskem in sodnem postopku oboje sicer zanikal, vendar ni bil prepričljiv, tako da je dobil teden dni zapora. Za zadevo se je po omembi v dunajskem tisku zanimal celo 9 8 3 KA, KM, Präs, 53-8/93 (1912), dopis vojaškega poveljstva iz Gorice poveljstvu 3. korpusa, Res. Nr. 541, Gorica, 17.12.1912; Pleterski, »Avstrija in Slovenci leta 1912-1913«, 168. 9 8 4 KA, KM, Präs, 53-8/93 (1912), seznam incidentov na območju 3. korpusa; 53-7/58-3 (1913), več seznam ov in c id en to v n a obm očju 3. k o rp u sa; P leterski, »A vstrija in Slovenci leta 1912-1913«, 169. 9 8 5 KA, KM, Präs, 53-8/93 (1912), poročilo 1. bataljona 2. bosansko-hercegovskega pešpolka, Re. Dl. Nr. 178, G radec, 19.12.1912; poročilo 4. čete 2. bosansko-hercegovskega pešpolka polkov­ nem u poveljstvu, G radec, 19.12.1912. 9 8 6 Šuklje, Iz mojih spominov, zv. 2,65. 9 8 7 M artin Moll, »Erster W eltkrieg u n d politische Justiz in Ö sterreich-U ngarn : Em pirische Be­ funde aus der slow enischen u n d deutschsprachigen Steierm ark«, v Zbornik Janka Pleterskega, ur. O to L uthar in Jurij Perovšek (Ljubljana, 2003), 256-257. Franc Ferdinand in z njo se je ukvarjalo poveljstvo 3. korpusa.9 8 8 Kljub tem u v okviru naše teme nim a smisla preveč poudarjati tega nedvom no zanimivega do­ godka. Cankar je res povedal nekatere stvari, zaradi katerih se je vojakom gotovo naježila koža, vendar njegovih stališč niso delili niti v socialdemokratski stranki, še manj pa v obeh glavnih političnih taborih na Slovenskem.9 8 9 Obe glasili, Slove­ nec in Slovenski narod, sta se takojci distancirala od Cankarjevega sporočila, čeprav je večina poznala le blažjo različico, ki jo je objavila Zarja. Politična teža Ivana Cankarja je m orala biti znana tudi vojakom. To še bolj velja za nekatere druge premišljevalce o prihodnosti Avstrije. Vladimir Knaflič, mladi sodelavec revije Veda, se je v svoji leta 1912 izdani knjigi Jugoslovansko vprašanje sicer navduševal nad balkansko prihodnostjo države in se obenem obreg­ nil še ob trialistične načrte prestolonaslednika, generalov in nekake vojne stranke, a vendar ni ohranjenih dokumentov, ki bi kazali, da je kakorkoli vzbudil pozornosti vojaških opazovalcev slovenske politične scene.9 9 0 Zelo močan vpliv na arm adno presojanje pa je gotovo imel razvoj v obeh glav­ nih političnih taborih, o čemer so vojake m ed drugim inform irala pregledna poročila političnih oziroma policijskih uradov. Civilne oblasti so jih nam reč pogo­ sto posredovale različnim vojaškim poveljstvom. Njihovi avtorji so po vrsti ugo­ tavljali, da so uspehi držav balkanske zveze v vojni proti Turčiji pom em bno spre­ menili položaj. Opazne so bistvene razlike m ed poročili iz časa pred začetkom vojne in po njem. Julijsko poročilo iz Trsta, ki je bilo m ed najbolj popolnim i in poglobljenimi, je recimo poročalo o vzponu jugoslovanskega gibanja, a je še ved­ no pričakovalo, da ga bo Slovenska ljudska stranka odklonila iz ideoloških in praktičnopolitičnih razlogov. Poleg tega je avtor, policijski uradnik A nton M ahko­ vec, opozarjal na razlike m ed prizadevanji za nastanek Jugoslavije in trialističnim zamislimi ter bil hkrati prepričan, da obe ideji v glavnem še vedno nista naperjeni proti Avstro-Ogrski.9 9 1 Poročilo iz novem bra je znova omenilo razlike m ed razpoloženjem Hrvatov, Srbov in Slovencev, m ed politiko katoliškega in liberalnega tabora ter m ed vzdušjem v posam eznih deželah. Toda hkrati je zaznavalo bistvene spremembe. Ugotavljalo je, da se je silovito navdušenje nad balkanskimi Slovani pokazalo tudi pri politikih Slovenske ljudske stranke in v katoliškem tisku. Kljub vsemu, je še pisa­ lo v poročilu, katoliška stranka še vedno vodi dosledno avstrijsko usmerjeno po­ litiko, navdušenje nad pravoslavnim i Srbi pa je nekoliko zaigrano, saj je deloma 9 8 8 pleterski, »Avstrija in Slovenci leta 1912-1913«, 169-171; Cankar, Zbrano delo, zv. 25, 374-^100 (opom be D ušana Voglarja z objavo vrste dokum entov). Objava predavanja v: Ivan Cankar, »Slovenci in Jugoslovani«, prav tam , 228-238. 9 8 9 A lbin Prepeluh, eden pom em bnejših publicistov socialdem okratske usm eritve, je prav leta 1913 zapisal: »Neupogljivost realnega dejstva nas sili, da iščemo izhoda v narodno prostost tostran, ne pa onstran političnih mej.« A lbin Prepeluh-A bditus, »Slovenci ali Jugoslovani«, v Politični spisi, 138. 9 9 0 V ladim ir Knaflič, Jugoslovansko vprašanje : Politična razmišljanja o priliki balkanske vojne (Ljublja­ na, 1912), 60-62. 9 9 1 AS, N am estništvo za Primorje v Trstu, prezidenčni spisi, m ikrofilm 97, poročilo tržaške poli­ cijske direkcije predsedstvu tržaškega nam estništva, Zl. 1743/1-P-L, Trst, 22.7.1912. Pleter­ ski, »Avstrija in Slovenci leta 1912-1913«, 173,174. spodbujeno s strahom, da bi se sicer liberalna stranka utegnila okrepiti na račun svoje radikalnejše drže.9 9 2 Res je pom em ben del Slovenske ljudske stranke še naprej poskušal poudarjati svoj avstrijski patriotizem in se nekoliko distancirati od premočne vneme za balkan­ ske bratrance. Šušteršič, ki je še vedno upal, da bosta vojska in prestolonaslednik uresničila njegove načrte, je v pogovoru z urednikom Slovenca, Andrejem Kala­ nom, že sredi novem bra svaril, da je potrebno v trenutni krizi »posvečati posebno pozornost vzdrževanju dinastičnih čustev našega naroda«, čeprav so razm ere v posa­ m eznih deželah (tu je očitno mislil na Hrvaško) slabe in čeprav je razumljivo in naravno »oduševljenje za junaške čine naših balkanskih bratov«. Kljub vsem u je, kot že nekaj dni prej v zunanjepolitičnem odseku delegacije, zagovarjal pravico Srbije do neposrednega dostopa do morja preko Albanije.9 9 3 Nato pa je spremenil še to stališče in 7.12.1912 posegel v debato s krajšim člankom v Slovencu. Zapisal je, da se vojna končuje in je zato potreben premislek. Potem je poudaril, da so Slovenci boj balkanskih bratov spremljali z navdušenjem , vendar je sedaj prišel čas, ko mo­ rajo misliti na lastne interese. Te je v nadaljevanju izenačil z avstrijskimi - saj je šlo za našo lastno domovino - in začel razlagati, da so glede albanskega vprašanja v sporu s srbskimi. Menil je, da Srbija pravzaprav že im a izhod na morje preko Sandžaka in Črne gore, zato severno Albanijo zahteva neupravičeno. Ob nadaljnji nepopustljivosti bo sicer miroljubna in potrpežljiva Avstrija m orala braniti svoje pravice in legitimne interese, nespam etno Srbijo pa bo zadela krivda za vojno. Ob koncu je pohvalil še razum no bolgarsko ravnanje in ga dal Srbom za zgled.9 9 4 Šušteršičev poseg je bil očitno zamišljen kot avtoritativna razlaga pravilne slo­ venske politike. Poleg tega je načelnik stranke, tako kot tudi zaskrbljeni škof Jeglič, računal na omilitev neugodnega vtisa, ki je zaradi prosrbskih stališč vidnih čla­ nov in glasila stranke nastal zgoraj.9 9 5 Zato se ni zanašal le na objavo v slovenskem časniku, am pak je sočasno pripravil še nemški povzetek svojih stališč in ga poslal na Dunaj, kjer ga je dva dni pozneje na naslovnici z velikim odobravanjem objavi­ la krščanskosocialna Reichspost.9 9 6 Pravzaprav so se novice s podobno tendenco v časniku pojavljale že dva tedna. M edtem ko so se vrstila poročila o hrvaškem in češkem navdušenju nad srbskim i in črnogorskim i zm agam i, je bil ob koncu 9 9 2 KA, KM, Präs, 53-8/92 (1912), prepis poročila tržaške policije, z. ZI.11924/M . I., Trst, 22.11.1912. Pleterski, »Avstrija in Slovenci leta 1912-1913«, 174-176. Pleterski izvod poročila iz arhiva notranjega m inistrstva datira v leto 1913, kar je očitno lap­ sus. N a izvodu, ki izvira iz arhiva vojnega m inistrstva in se tako vsebinsko kot po oznakah ujem a s Pleterskijevim, je večkrat zapisano, da je spis iz leta 1912. N apačna datacija bi tudi pojasnila, zakaj v poročilu »zapetljaji druge balkanske vojne ... niso pustili sledu«, kar nekoliko bega Pleterskega. 9 9 3 [Andrej Kalan], »Dr. Šušteršič o sedanjem položaju«, Slovenec, 11.11.1912,1; Rahten, Slovenska ljudska stranka v dunajskem parlamentu, 132; Biber, »Jugoslovanska ideja«, 288 (o nastopu v delegaciji). 9 9 4 Ivan Šušteršič, »Zunanji položaj«, Slovenec, 7.12.1912,1. Gl. še: isti, Moj odgovor, 103. 9 9 5 Pleterski, »Zveza Vseslovenske ljudske stranke in H rvatske stranke prava«, 154. 9 9 6 NŠAL, zapuščina Ivana Šušteršiča, tipkopisa slovenskega in nem škega članka; »Unsere Südsla­ ven und Serbien«, Reichspost, 9.12.1912, 1. novem bra objavljen dopis uglednega Slovenca, ki je zagotavljal, da so Karel Kramar, Vaclav Klofač in ljubljanski Hribar ter njihovi privrženci le manjšina, m edtem ko večina Slovanov ostaja zvesta Avstriji in jo je pripravljena braniti pred katerimkoli sovražnikom. Prav zato je potrebno opom niti liste sicer lojalnih slovanskih strank, naj opustijo otročje navduševanje nad srbskimi zmagami, je še dodal ugledni anonim­ ni pisec. Njegove misli so navdušile avstrijskega učenjaka, ki je naslednji dan pisal o nesmiselnosti pričakovanj, da bo nastajajoča velika južnoslovanska država na Balka­ nu izboljšala položaj južnih Slovanov v monarhiji. V začetku decembra je Reichspost po Slovencu povzela še zagotovila Ivana Šušteršiča, da ni nikakršnega dvom a v kranjsko zvestobo Avstriji, nato pa je sledil že omenjeni Šušteršičev dopis.9 9 7 Glede na opis avtorja in ton pisanja ter zaradi kritike pisanja zm ernega slovan­ skega časopisja najbrž ni dvoma, da je bil pisec prvega članka Ivan Šušteršič, njego­ ve poteze lahko slutimo tudi v ozadju naslednjih dveh, m edtem ko je bil zadnji nedvom no njegov. Očitno je spretni politik zaznal, da je potrebno morebitne za­ veznike ali podpornike utrditi v veri v neomajno lojalnost velike večine Sloven­ cev. Ker je znano, da so Reichspost brali tudi v belvederskem dvorcu, učinek najbrž ni bil zanemarljiv, toda spregledati ni bilo mogoče niti, da se pisanje Slovenca ni spremenilo. V stranki se je nam reč nakazoval razcep m ed privrženci Janeza E. Kreka in Šušteršiča, ki sicer ni bil povezan le z balkansko politiko. Vsekakor sta bila v času 1. balkanske vojne Krek in Andrej Kalan do avstrijske politike na Balkanu zelo kritična in sta se kljub posredovanju Šušteršiča in njegovih pristašev še na­ prej navduševala nad Srbi.9 9 8 Opis nadaljnjih zapletov in odtenkov v slovenski politiki bom izpustil, ker za obravnavano temo niso posebno pomembni. V grobem pa drži, da slovenska po­ litika razen redkih in ne posebno reprezentativnih izjem še zdaleč ni prelomila z Avstrijo, čeprav so se tudi v obeh glavnih taborih pojavljali posamezniki, ki so malo manj prisegali na vnaprejšnjo zvestobo monarhiji in dinastiji. Fran Zwitter je leta 1967 v svojem preglednem članku o Slovencih in monarhiji upravičeno zapi­ sal, da je bilo v času balkanskih vojn »antiavstrijsko gibanje ... šele v začetkih«.9 9 9 Vendar v okviru naše teme to niti ni bistveno, saj je na podlagi dogajanja, ki sem ga predstavil, del vojske položaj razum el drugače, kot ga razumejo zgodovinarji. Za nadaljnji razvoj dogodkov je bil subjektivni razm islek vojakov nedvom no pomembnejši. Na poveljstvu 3. arm adnega zbora, kjer še niso pozabili dogodkov iz leta 1908, je prevladovalo prepričanje o veliki nevarnosti slovenskega srbofilstva. V Gradcu so pripravili vrsto ukrepov za zatiranje antidinastične in srbofilske propagande, hkrati pa so spodbujali dunajske oblasti, naj ostreje ukrepajo. Že pripravljene sezname aretacij so prilagodili in zdi se, da so se sumljivi Slovenci in H rvati ponekod prvič znašli na seznamu, ki je bil pripravljen za vojni primer B, torej za vojno s Srbijo. 9 9 7 »Die österreichischen Slaven u n d die Balkanereignisse«, Reichspost, 28.11.1912,2; »Die K ultur­ interessen unserer Südslaven und die Balkanvorgänge«, prav tam , 29.11.1912,1, 2; »Die Slo- venen u n d die M onarchie«, prav tam , 1.12.1912, 4. 9 9 8 Rahten, Slovenska ljudska stranka v dunajskem parlamentu, 129,130; Pleterski, Dr. Ivan Šušteršič, 297, 298. 9 9 9 Zwitter, »Slovenci in habsburška monarhija«, 21, 22. Citat je na strani 22. Tržaški orožniki so nam reč poveljstvo korpusa obvestili, da doslej v prim eru voj­ ne na Balkanu na svojem območju sploh niso načrtovali nikakršnega zapiranja sumljivih. Janko Pleterski je v svojem kom entarju zapisal, da aretacij Slovencev in H rvatov v prim eru vojne s Srbijo niso načrtovali, ker so bile tako ali tako samo­ umevne. Zato pač niso bile potrebne priprave in seznami.1 0 0 0 S takšno nenavadno interpretacijo se pač ne morem strinjati. Nasprotno! Mislim, da je treba takšno pripombo razum eti kot opozorilo orožnikov na pomanjkljivost dosedanjih načrtov. Ne vidim namreč nobenega razloga, zakaj bi bilo potrebno šele na novo opozarjati, da je potrebno v prim eru vojne s Srbijo aretirati sumljive Slo­ vence in Hrvate, če je bilo to samoumevno. Pregled gradiva vojnega arhiva po moje potrjuje, da arm ada pred letom 1908 in zlasti pred letoma 1912 in 1913 Slovencev ni uvrščala med problematične narode. V stvarnih indeksih ministrstva pod gesli, ki govorijo o politični nezanesljivosti, najdemo predvsem Čehe, Italijane in Srbe, dru­ gi so se pojavljali le zelo sporadično. Ta leta so za odnos armade do Slovencev torej nedvom no prelomna. V njih se je nakopičila vrsta konfliktnih situacij, vojska je v Srbiji in velikosrbstvu začela gledati glavno nevarnost za obstoj monarhije in tudi slovenska politika je postajala radikalnejša. V takšnem spletu okoliščin je potem postalo sumljivo že skoraj vsako govorjenje o jugoslovanstvu ali trializmu, tudi če je prihajalo od ljudi, kot je bil Ivan Šušteršič, o čigar zavezanosti Avstriji sicer ne bi smelo biti dvoma. Del odgovora na vprašanje, ki smo si ga zastavili ob koncu prejšnjega podpoglavja, je torej potrebno iskati v zunanje- in notranjepolitičnem kontekstu, v katerem so vojaki delovali in si razlagali svojo okolico. Vendar pa tako ni mogoče povsem pojasniti spremembe, ki je nastopila v zad­ njem desetletju pred 1. svetovno vojno, zato bom v naslednjem podpoglavju poskusil predstaviti še druge razloge. Nenazadnje nekateri visoki častniki niso pristajali na takšna poenostavljanja. Conrad von H ötzendorf je na prim er menil, da so Slovenci na splošno vredni zaupanja. Leta 1911, ko je v predlogu napada na Italijo kot m inim alni cilj predlagal mejo na Tagliamentu, je izrecno poudaril, da tam živi precej Slovencev, kar lahko m orda razum em o celo kot nekakšno reinkar­ nacijo zamisli o slovenski protiitalijanski vojni krajini.1 0 0 1 Stališč ni bistveno spremenil niti pod vtisom balkanskih vojn. V poročilu o vplivih prve balkanske vojne na slovansko prebivalstvo ni omenjal slovenskih dežel, temveč je govoril le o nevarnem razpoloženju v Dalmaciji, na Hrvaškem, Češkem in Moravskem. Očitno je torej položaj presojal bolj diferencirano, kot so to počeli njegovi podrejeni v Gradcu. Poleg tega se je Conrad zavedal, da privlačne moči Srbije ni mogoče zatreti s policijskimi ukrepi, tem več s sprem em bam i v monarhiji. Kot običajno je zato ponujal napad na Srbijo in Črno goro, saj je vsesko­ zi zagovarjal rešitev južnoslovanskega vprašanja znotraj avstrijske države.1 0 0 2 1 0 0 0 p le tersk i »Avstrija in Slovenci leta 1912-1913«, 177-179. 1 0 0 1 mo-81 (1911), poročilo šefa generalštaba cesarju Francu Jožefu, Res. Gstb. Nr. 4350, Dunaj, 15.11.1911. A ngleški zgodovinar N orm an Stone v svojem povzetku tega'doku­ m enta govori celo o n aseljev an ju lojalnih Slovencev ob Tagliamento, kar p ^ je očitno že njegova interpretacija, ki po moje nim a osnove v dokum entu. Prim. Stone, »Army and So­ ciety in the H absburg Monarchy, 1900-1914«, 109. 1 0 0 2 Brettner-Messler, »Die Balkanpolitik C onrad v. H ötzendorfs«, 205, 206. Šef generalštaba je še po izgubljeni vojni menil, da so se slovenski vojaki borili hrabro in so ostali zvesti, česar ne spremenijo niti posamični prim eri izdaje.1 0 0 3 Takšna stališča bi bila seveda nepredstavljiva, če bi Conrad von H ötzendorf brez premisleka verjel poročilom o slovenski srbofiliji. Ni pa podatkov, ki bi nakazova­ li, da je s Slovenci resneje računal v svojih notranjepolitičnih načrtih. Slejkoprej se je ukvarjal zlasti s Hrvati in Srbi ter s Hrvaško, Bosno in Hercegovino in Srbijo. So pa o za Slovence ugodnih notranjepolitičnih rešitvah razmišljali nekateri drugi vojaki, čeprav v glavnem šele v vojnem času. Nekdanji pribočnik nadvojvo­ de Franca Ferdinanda in poveljnik 17. pešpolka, general Heinrich Kraus von Eli- slago, je julija 1918 v neki berlinski reviji objavil svoje - v resnici precej utopično - videnje federalizacije habsburške m onarhije in v jugoslovansko enoto brez za­ držkov vključil Kranjsko in slovenske dele Primorja, Štajerske in Koroške. Le za Trst je zaradi njegovega gospodarskega pom ena predvidel poseben, Reki podo­ ben položaj.1 0 0 4 Zanimive podatke je pred nekaj leti objavil tudi avstrijski zgodovinar Peter Broucek. Ugotovil je, da je deželni predsednik Bosne in Hercegovine ter glavni vojaški adut na jugu monarhije, general Stephan (Stjepan) Sarkotič, zgodaj spom ­ ladi leta 1918 opustil zavzemanje za zgolj (veliko)hrvaško rešitev jugoslovanske­ ga vprašanja in se začel ogrevati za hrvaško-slovensko združitev.1 0 0 5 Podatki, ki jih v eni izm ed opom b v svoji Prvi odločitvi Slovencev za Jugoslavijo navaja Janko Pleterski, takšni interpretaciji sicer nasprotujejo, vendar nekateri navedki iz Sarkotičevega dnevnika, objavljeni v njegovi biografiji ter v Bistrovi biografiji Antona Korošca, v grobem potrjujejo Broucekovo tezo.1 0 0 6 Povsem nedvoum no pa je bilo naročilo avstrijskega dom obranskega ministra, podm aršala Karla C zappa von Birkstättna, enem u izm ed svojih podrejenih ob koncu septem bra ali v začetku oktobra 1918. Pripraviti je m oral seznam vojaških objektov na južnem Štajerskem (vključno s Celjem, Ptujem, M ariborom in Stras- som), južnem in osrednjem delu Koroške (tudi v Beljaku, Zgornji Beli, Šentvidu na Glini in Trbižu), Kranjskem, Goriško-Gradiškem, v Trstu, avstrijskem Primorju in Dalmaciji. Stavbe bi odstopili jugoslovanski enoti ob morebitni federalizaciji 1 0 0 3 »YJenn ich im vorstehenden auch noch der anderen slawischen und der romanischen Nationalitäten Erwähnung tat, so möchte ich hervorheben, daß sich die kroatischen, bosnischen und die slowenischen Truppen überall mit hervorragender Tapferkeit schlugen ... Daß einzelne Individuen durch Verrat an den Feind ihre Eidespflicht verletzten, dadurch schweren Schaden brachten und das Ansehen ihrer Truppenkörper schändeten, ändert hieran nichts.« Franz C onrad von Flötzendorf, Aus meiner Dienstzeit : 1906-1918, zv. 5, Oktober - November - Dezember 1914 (Wien, Leipzig, M ünchen, 1925), 476. 1 0 0 4 [Heinrich Kraus von Elislago], »Politische Fragen in Oesterreich-Ungarn«, Europäische Staats­ und Wirtschafts-Zeitung 3 (1918), 514 (izrezek je ohranjen v njegovi zapuščini v dunajskem vojnem arhivu). Biografski podatki o avtorju: Österreichisches biographisches Lexikon 1815- 1950, s.v. »Kraus von Elislago Heinrich«. lo o s Brouce]^ »M ilitärische Aspekte«, 358. 10 06 Ernest Bauer, Der letzte Paladin des Reiches : Generaloberst Stefan Freiherr Sarkotič von Lovčen (G raz, W ien, K öln, 1988), 138; Feliks J. Bister, Anton Korošec, državnozborski poslanec na Dunaju : življenje in delo, 1872-1918, prev. Janko M oder (Ljubljana, 1992), 237; prim . Janko Pleterski, Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo : Politika na domačih tleh med vojno 1914-1918 (Ljubljana, 1971), 286 v op. 248. monarhije in razdelitvi skupne arm ade na več teritorialnih vojsk.1 0 0 7 Imena krajev nakazujejo možno razmejitveno črto in torej tudi vojaška razmišljanja o vključitvi Slovencev v jugoslovansko enoto. Nedvom no je vojna spremenila m arsikatero prepričanje - povsem očitno pri Sarkotiču - in napravila dotlej komaj sprejemljive ideje privlačne. Vendar pred­ stavljene zamisli po moje niso bile brez predzgodovine, saj si ne m orem predstav­ ljati, da bi se lahko pojavile pri ljudeh, ki bi bili prepričani, da so Slovenci nepo­ pravljivi srbofili, in bi zato le nekaj let prej nepopustljivo zavračali vsakršno pove­ zovanje Slovencev z južnimi Slovani iz druge polovice monarhije. Tisti so v zad­ njih mesecih pred razpadom države raje gradili nemški most do Jadrana. Zato lahko z določeno mero previdnosti sklepamo, da so nekateri vojaški krogi podob­ no razmišljali že pred vojno. M islim skratka, da so bili v vojski tudi po zaostritvah v desetletju pred začetkom svetovne vojne še častniki, ki so zmogli hladno pre­ sojati in so Slovence celo vključevali v svoje politične načrte. Oziroma, če povem še nekoliko previdneje: iz njih jih niso vnaprej izključili! Za slovensko politiko pa je bilo posebno važno, da je prestolonaslednik sicer v korespondenci Srbe zmerjal s svinjami in v času aneksijske krize bosanskim Srbom napovedoval streljanje in obešanje, vendar je še vedno - čeprav je v njegovo pisarno prišla večina poročil iz Gradca - menil, da so Slovenci zaenkrat še zanesljivi.1 0 0 8 14.4 Nacionalisti v nadnacionalni vojski: poskus razlage vzrokov zaostritve odnosa vojske do Slovencev Toda razmerje Slovencev in vojske je bilo nedvom no v težavah. V Gradcu, na poveljstvu 3. korpusa, je prevladalo prepričanje, da so Slovenci vse bolj proti- avstrijsko usmerjeni in da so vsi izrazi lojalnosti le nekakšna kamuflaža. Ne vemo pa, kako visoko je seglo takšno mišljenje, niti kako razširjeno je bilo. Vprašanje je torej, ali so bila slovenska prizadevanja usodno odvisna od poveljstev nižjih rav­ ni, ki so neprestano razglašala, da se na Slovenskem za navidezno zvestobo državi in dinastiji skrivajo nevarni srbofili. Je bilo zaradi tega zanašanje na dom nevno naklonjenost vojske in prestolonaslednika iluzija? Nekateri že omenjeni podatki sicer govorijo, da ne nadvojvoda ne šef generalštaba nista dvom ila v lojalnost Slovencev. Toda ali ne bi ob sprejemanju ključnih odločitev zadostoval že manjši sum in ali ga m orda niso že vzbudila poročila s terena? Težava je v tem, da nikakor ne m orem o zanesljivo vedeti, kaj je Franc Ferdi­ nand nam eraval storiti s Slovenci, čeprav je bilo o zadevi že precej napisanega.1 0 0 9 1 0 0 7 Brouceig »M ilitärische Aspekte«, 361, 362. loos Solom on W ank, »The A rchduke and A ehrenthal: The O rigins of a H atred«, Austrian History Yearbook 33 (2002), 85, 86 (o Srbih); A ndrej Rahten, »Trialistični koncepti velikoavstrijskih krogov in slovensko vprašanje«, v Slovenci v Evropi : (O nekaterih vidikih slovenske povezanosti s sosedi in Evropo), ur. Peter Vodopivec, H istoria, 5 (Ljubljana, 2002), 48; Pleterski, »Zveza Vseslovenske ljudske stranke in H rvatske stranke prava«, 124 (o Slovencih). 1 0 0 9 Z obravnavo starejše literature nazadnje: Rahten, »Trialistični koncepti velikoavstrijskih kro­ gov in slovensko vprašanje«, 43-54. Kljub tem u lahko rečemo, da bi se vojska gotovo podredila njegovemu načrtu; če bi se prestolonaslednik odločil za vključitev Slovencev v južnoslovansko enoto Velike Avstrije, bi se graški častniki morali sprijazniti s takšno odločitvijo. Napeti časi iz let 1908-13 bi bili potem le epizoda v odnosu vojske do Slovencev in Šusteršičeva politika hiperlojalnosti bi doživela potrditev. Am pak nadvojvodovi načrti so se pod vplivom spremenjenih presoj nenehno prilagajali, prim er iz časa 1. svetovne vojne pa lepo kaže, kakšen vpliv so na odločujoče ljudi lahko imela nižja vojaška poveljstva. Leta 1915, po vstopu Italije v vojno na strani antante, se je vrhovno poveljstvo avstro-ogrske vojske - torej Franz Conrad von Hötzendorf - ukvarjalo z zamislijo o oblikovanju Slovenije, ki naj bi bila nekakšna obramba pred Italijo. Ideja se je porodila na podlagi pogovorov slovenskega častnika Vik­ torja Andrejke s politiki iz kroga Slovenske ljudske stranke. Ne vemo sicer, kako resno so mislili vojaki na Dunaju, vem o pa, da so se v M ariboru, kjer je bilo takrat poveljstvo jugozahodne fronte, takoj lotili pošiljanja poročil, ki so slovensko zve­ stobo postavljala pod vprašaj. M ed drugim so tedaj ugotovili, da je protiavstrijsko usmerjen tudi Šušteršič. Rezultat kampanje ni izostal: v vrhovnem poveljstvu so načrt arhivirali.1 0 1 0 Kot je že davno ugotovila hrvaška zgodovinarka Mirjana Gross, je bil položaj podoben tu d i drugod. V času balkanskih vojn so civilni uradniki v Dalmaciji poskušali prepričati državni vrh - tudi prestolonaslednika -, da je prebivalstvo še vedno lojalno, vojaške oblasti in njihovi zaupniki pa so na Dunaj pošiljali alar­ m antna poročila. Takšne vesti niso ostale brez učinka: Franc Ferdinand se je zbal velikojugoslovanske agitacije in je zahteval odločnejše ukrepanje.1 0 1 1 N a podlagi na­ vedenega lahko sklepamo, da so bili predvojni slovenski načrti o sodelovanju z vojsko zelo odvisni od mnenja, ki so ga o njih imeli častniki nižjih poveljstev. Le poseg odločne in kom petentne osebe, ki se Slovencem nenaklonjenim vojakom ne bi pustila prepričati, bi lahko uresničil trialistične načrte. Tu pa se kot v začaranem krogu spet vrnem o do Franca Ferdinanda. Andrej Rahten sicer meni, da ni trdnih dokazov za nadvojvodov dvom v lojalnost Slovencev,1 0 1 2 a po moje bo treba v prihodnje natančneje raziskati ravno vpliv Slovencem nenaklonjenih vojakov. Vključitev slovenskih dežel v južnoslovansko (bolje: velikohrvaško) enoto refor­ m irane Velike Avstrije je bila po vsem sodeč kvečjemu ena izmed m ožnosti v nad­ vojvodovih načrtih. Nikakor pa ni bila neizogibna nujnost. Vztrajno sejanje dvo­ ma v slovensko zanesljivost in zlasti enačenje trialističnih zamisli s srbofilstvom bi zato lahko odločilno vplivalo na končno odločitev bodočega vladarja. Zato se zastavlja ključno vprašanje. Ali so častniki na terenu pod vplivom pre­ tiranega strahu pred močjo velikosrbske propagande zgolj napačno presojali in so na podlagi tega po najboljših močeh svarili pred državi nevarnim razvojem m ed Slovenci ali pa so bili v ozadju še drugi motivi? Zanima nas torej drugi del pojas­ nila vzrokov za zaostritev razmerja m ed vojsko in Slovenci. Za dokončni odgovor bi bilo potrebno še podrobneje raziskati gradivo 3. korpusa in nekaterih nižjih poveljstev ter vire o posameznikih, ki so imeli v Gradcu odločilen vpliv, toda kljub 1 0 1 0 Gl. literaturo, navedeno v op. 548. 1 0 1 1 Gross, »H rvatska politika velikoaustrijskog kruga«, 52-57. 1 0 1 2 Rahten, »Trialistični koncepti velikoavstrijskih krogov in slovensko vprašanje«, 48. tem u lahko poskusim nakazati vsaj začasen odgovor. Mislim namreč, da je v ana­ lizo potrebno pritegniti tudi narodno sestavo častniškega zbora, da je skratka določeno vlogo igralo tudi nasprotje m ed Nemci in Slovenci. Vpliv narodne pri­ padnosti na ravnanje častnikov sem začel analizirati že v poglavju o Jančah in Vevčah, vendar bom skušal prikazati še nekaj dodatnih vidikov. Najprej m oram znova ponoviti, da je vojska načelno spoštovala enakoprav­ nost narodov, sebe pa videla kot nadnarodno, dinastiji zvesto vsedržavno silo. Kljub tem u ni mogoče spregledati, da je bila velika večina častnikov Nemcev in da je v njihovi kom unikaciji prevladovala nem ščina. Toda m nogi izm ed teh Nemcev so bili dejansko precej narodnostno indiferentni, vsekakor pa niso bili nem ški nacionalisti. H krati je bilo v vojski tudi nekaj častnikov, ki so bili zelo zavedni Cehi, Slovenci in Hrvati. Spom nim o se Rudolfa M aistra ali generalov Rodiča in Philippovicha, ki sta bila kljub visokem u položaju prepričana južna Slovana. V vojski je bilo celo nekaj enot, v katerih so imeli večino nenem ški častniki in nekateri izm ed njih so svojo narodno pripadnost zelo jasno in javno izkazovali. Najbolj znan prim er so bili najbrž častniki Sopranskega 9. huzarske­ ga polka, ki so v prisotnosti svojega poveljnika, m ladega Franca Ferdinanda, m ed seboj govorili le m adžarsko in nadvojvodo s tem spravljali v besnilo.1 0 1 3 Pred ustanovitvijo ljubljanskega 27. dom obranskega pešpolka naj bi bil pretežno slovenski tudi častniški zbor njegovega predhodnika, dom obranskega bataljo­ na. Heinrich W ieden von Alpenbach, generalštabni častnik, ki je leta 1901 prišel k novoustanovljenem u polku, je v svojih spom inih zapisal, da so dom obranski častniki postali tonangebende und belebende Element šele po ustanovitvi polka in prihodu častnikov skupne vojske. Pred tem naj bi se zbirali kar v slovenskem Narodnem domu.m i Takšna sestava častniškega zbora je bila posledica lokalnega popolnjevanja, ki sicer za aktivne častnike ni bilo običajno, a so ga v dom obran­ stvu očitno dolgo prakticirali. Za rezervne častnike, ki so se rekrutirali iz vrst enoletnih prostovoljcev, je bilo v praksi značilno ravno neke vrste krajevno popolnjevanje. Enoletniki so namreč lahko izbirali kraj služenja in so, razen izjem, ki so se odločile na prim er za univer­ zitetna mesta, pretežno služili pri dom ačih polkih. Zato ni presenetljivo, da se je v večini enot narodna sestava rezervnih častnikov v veliki m eri ujemala z narodno sestavo prebivalstva nabornih okolišev. Razlike m ed eno in drugo so bile pravilo­ m a posledica izobrazbene ravni posam eznega naroda, saj je bila srednješolska izo b razb a pogoj za en o letn o p ro sto v o ljstv o . N a ro d i z m anjšim deležem srednješolcev so imeli zato manj enoletnikov in manj rezervnih oficirjev. N a narod­ no sestavo rezervnega oficirskega zbora so - poleg izobrazbe - določen vpliv ime­ le še komisije, pred katerimi so kandidati opravljali sprejemni izpit. Iz nekega pism a Frana Levca vidim o, da je bilo v Ljubljani za uspeh odločilno znanje slovenščine in poznavanje slovenske literature. Najvplivnejša člana komisije sta bila pač dva slovenska stotnika in posledično so bili njuni sonarodnjaki v nekoliko io« Ru dolf Kiszling, Erzherzog Franz Ferdinand von Österreich-Este : Leben,. Pläne und Wirken am Schicksalsweg der Donaumonarchie (Graz, Köln, 1951), 20. 1014 N achlässe u n d Sam m lungen, N achlaß W ieden von A lpenbach, B /30:l, H einrich Wie­ den von A lpenbach, »Lebensgeschichtliche Skizze«, neobjavljen rokopis, pola 9/2. boljšem položaju.1 0 1 5 Sicer je m inistrska naredba s 15. aprila 1889 določala, da smejo kandidati izpit opravljati v kateremkoli jeziku, ki se uporablja pri pouku na jav­ nih srednjih šolah v monarhiji, poleg tega pa morajo opraviti še preskus iz znanja poljubnega drugega jezika.1 0 1 6 N arodna pripadnost rezervnih častnikov v m iru sicer ni bila kdove kako po­ mem bna, njen pom en pa se je pokazal m ed 1. svetovno vojno. Takrat so rezervni častniki stališča iz civilnega življenja prinesli v aktivno službo, kar ni ušlo vojaški preiskovalni komisiji, ki je leta 1917 raziskovala sporno protislovensko delovanje vojske. Ugotovila je, da so nemškonacionalni rezervisti dom nevne državne so­ vražnike določali kar na podlagi svojih osebnih nazorov.1 0 1 7 Zato lahko boljši po­ ložaj na Kranjskem, kjer so bili rezervni častniki v glavnem Slovenci, in zaostreno situacijo na Štajerskem ter Koroškem, kjer so bili večinoma Nemci, pripišem o tudi narodni pripadnosti tamkajšnjih rezervnih oficirjev. Še bolj kakor nacionalna struktura rezervnih častnikov je bila z narodnostjo prebivalstva nabornega okoliša povezana struktura podčastniškega zbora. Pod­ oficirji so se nam reč rekrutirali izm ed moštva. Zatorej ne smemo biti presenečeni, ko v spom inih Simona Rutarja preberemo, da je bil ples podčastnikov kranjskega 17. pešpolka leta 1873 prireditev, ki je imela »najbolj slovenski značaj, kar je je bilo kedaj v Trstu«.1 0 1 8 Dopis, ki ga je leta 1874 objavil tržaški dopisnik Slovenskega naro­ da in ki govori o slovenskih vabilih na enak ples, le potrjuje slovenski značaj podčastnikov 17. regimenta.1 0 1 9 Poročilo iz leta 1878 plese natančno popisuje: ude­ leženci so dobili slovenska vabila, pričakal jih je transparent »Vse za dom in ce­ sarja« in slavolok v narodnih barvah. Dvorana je bila prav tako okrašena z belo, m odro in rdečo, ob slikah cesarja in cesarice sta stali avstrijska zastava in sloven­ ska trobojnica s kranjskim grbom .1 0 2 0 O narodni pripadnosti podčastnikov 17. pešpolka pa pričajo še drugačni do­ godki. Ljubljanski m agistrat je v začetku leta 1909 deželnem u predsedstvu poročal o pretepanju vojaka izrazito nemškega graškega 27. pešpolka. Zaradi dom nevno pomanjkljive urejenosti sta ga ustavila dva podčastnika kranjskega polka, pri­ ložnost je izkoristil prisotni civilist, ki ga je brž pretepel, m edtem ko sta oba podčastnika dogodek m irno spremljala in nato odšla, ne da bi pom agala ležečemu in pretepenem u tovarišu.1 0 2 1 Glede na okoliščine in čas dogodka - le nekaj mese­ cev po septembrskih dogodkih leta 1908 - je skoraj gotovo šlo za nacionalno motivi­ ran obračun, kakršnih takrat ni manjkalo. Če bi namreč šlo za običajen pretep m ed civilisti in vojaki, potem bi se ga podčastnika seveda udeležila na drugi strani. O slovenskosti nekaterih podčastnikov zgovorno priča tudi ravnanje M arka (Markuša) Korošca, ki je leta 1905 v im enu intendance 3. arm adnega zbora pri 1 0 1 5 Bernik, ur., Pisma Frana Levca, 114,115. i°i6 jandesek, »Die Stellung des A bgeordnetenhauses«, 51, 52. 1 0 1 7 Janko Pleterski, »Koroški Slovenci m ed prvo svetovno vojno«, v Koroški plebiscit : Razprave in članki (Ljubljana, 1970), 78. 1 0 1 8 Rutar, Dnevnik, 135. 1 0 1 9 Slovenski narod, 30.1.1874, 4. 1 0 2 0 »jz j rsta < < / Slovenski narod, 9.2.1878, 3. 1 0 2 1 AS, Deželno predsedstvo za Kranjsko, splošni spisi, 134 pr, 1909, dopis ljubljanskega m agis­ trata, št. 580, Ljubljana, 7.1.1908. Narodni tiskarni naročil in nato v Celju razobesil slovenske uradne razglase in s tem sprožil manjši škandal. Nemški štajerski poslanec Josef Pommer je namreč protestiral pri m inistrskem u predsedniku, ker je menil, da gre za slavizacijo južne Štajerske. Pomm er je tudi sicer budno pazil na uporabo slovenščine pri vojaških oblasteh. S poslancem a Franzem Gristmayerjem in Eduardom Wolffhardtom je 24.5.1897 dom obranskega m inistra interpeliral zaradi slovenskih navodil, ki jih je celjski črnovojniški okraj z izkaznicami razdelil nem škim črnovojnikom.1 0 2 2 Takšen strah pred dom nevno prekom erno uporabo slovenščine je seveda razumljiv, če upoštevam o, da je Pom m er še leta 1901 v državnem zboru razlagal, kako je slovenščina nerazvita, in ugotavljal, da bodo Slovenci do univerze m orda upravičeni šele čez sto let.1 0 2 3 Leta 1905 je vojno ministrstvo Pommerju odgovorilo, da je Korošec poziv izo­ besil v dobri veri, da pa je intendanca že predpisala obvezno izobešanje dvojezičnih razglasov. Uradniki m inistrstva so najprej predlagali tudi Koroščevo premestitev, a je bil eden izm ed nadrejenih očitno drugačnega mnenja, saj je predlog prečrtal in dopisal: »den Alldeutschen möchte ich diese Konzession nicht machen.«1 0 2 4 Kakor pri incidentu v Vevčah smo zopet naleteli na nerazsodno potezo na lokalnem nivoju na eni in na precej uravnoteženo presojo višjega poveljstva (tokrat ministrstva) na drugi strani. Kajti, čeprav se nam zdi ravnanje M arka Korošca še tako simpatično, m oram o priznati, da ni bilo ravno v skladu z arm adnim nadnarodnim idealom. Obtožbe Grazer Tagblatt, da je bil dogodek posledica vdora panslovanske propagande v vojsko, koketiranja pomembnih vojaških organov s panslovansko agitacijo in celo sim­ patiziranja s pervakischen [sic] Propaganda, so bile zagotovo hudo pretirane, toda dejanje je bilo vendarle silno provokativno in prav nič nepristransko.1 0 2 5 Morda se zastavlja vprašanje, čemu sploh pisati o malem incidentu, ki v resnici ni ogrožal niti prevladujočega položaja nemščine v vojski niti celjskih Nemcev? Z navedenim i primeri sem želel pokazati, da arm ada kljub številnim napakam, ki sem jih že in jih bom še navedel, vendarle ni bila nekakšen nemški kolos. Zanesljivo je bila že zaradi uradnega jezika in narodnosti večine častnikov marsikdaj videti tako, a v resnici še zdaleč ni bila nemški (ali celo nemškonacionalni) monolit. Že na načelni ravni je bila vojska zavezana drugačnim idejam, pa tudi v praksi je bilo mogoče opaziti razliko. Ravnanja posameznikov moramo pač ločiti od delovanja institucije, saj bi sicer lahko pritrdili tudi zgoraj navedenim obtožbam graškega dnevnika. Enako kot v dejanju Marka Korošca najbrž ne moremo videti koketiranja vojaških organov s panslovansko agitacijo, ne smemo niti vsakega ekscesa nemškega častnika kar počez pripisati sistematični politiki armade. Am pak zapisano še ne 1 0 2 2 Jandesek, »Die Stellung des A bgeordnetenhauses«, 108. 1 0 2 3 Cit. pri Rahten, Slovenska ljudska stranka v dunajskem parlamentu, 51. 1 0 2 4 KA, KM, Präs, 50-26/1 (1905), »Aviso«, K št. 5485; dopis dom obranskega m inistra Franza Schönaicha vojnem u m inistrstvu, Präs. No. 645, Dunaj, 31.7.1905; dopis intendance 3. kor­ pusa vojnem u m inistrstvu, Nro. 7323, G radec, 14.8.1905; koncept dopisov vojnega m inistr­ stva dom obranskem u m inistrstvu in intendanci 3. korpusa, Präs. Nr. 5032, Dunaj, 25.8.1905. Gl. še razširjeno objavo aviza v: »Zakupni in dobavni razglas«, Slovenski narod, 8.7.1905,8, 9. kes »£>ie Slavisierung durch die M ilitärbehörde«, Grazer Tagblatt, 21.7.1905 (jutr. izd.), 2; prav tam , 23.7.1905 (jutr. izd.), 7. pomeni, da arm adne narodne politike ni mogoče problematizirati. Nikakor ne! V naslednjih odstavkih bomo videli, da je za to več kot dovolj razlogov. Najprej moramo ugotoviti, da so imeli številni avstrijski Nemci občutek, da jim je vojska nenaklonjena, in da so prav citirane obtožbe iz nemškonacionalnih krogov vsaj navidezno močan argum ent proti dom nevni pretirani naklonjenosti armade Nemcem. Toda upoštevati je treba, da je bil odnos večine avstrijskih Nemcev do armadne jezikovne politike ravno nasproten kakor odnos drugih, manjših narodov monarhije. M edtem ko so naprimer Slovenci podrejeni položaj slovenščine razumeli kot kršitev svojih narodnih pravic, se je Nemcem zdelo, da je uveljavljanje drugih jezikov napad na njihove. Tako kot sicer so pač varovali svoje zgodovinske predpra­ vice, svoj položaj državnega naroda, svoj Besitzstand. V Celju, kjer so si Nemci na vse kriplje prizadevali ohraniti povsem nemški značaj mesta in so zaradi tega še leta 1906 prepovedali celo privatne slovenske javne napise, je bil samo slovenski plakat vojaških oblasti lahko razumljen edino kot nezaslišana provokacija.1 0 2 6 Avstrijski Nemci so boj za privilegije običajno sicer zakrivali s prikazovanjem praktičnih prednosti uporabe nemškega jezika v vojski, a takšno sprenevedanje že tedaj ni bilo posebno prepričljivo. V tem duhu je neki Karl Schwarzenberg v brošuri o narodnem vprašanju v avstrijski vojski - izšla je leta 1898 v Miinchnu - razglasil, da lahko le Nemci zagotovijo enotnost vojske, saj so največji narod v državi in »anne- rkant kriegstüchtigste Volksart des Heeres«. Toda žal naj tega ne bi uvideli preostali narodi, zlasti Madžari in Cehi, ki vodijo ogorčeno vojno zoper Nemce, pri tem pa uživajo tiho podporo in popuščanje s samega vrha. Zato naj bi bila ogrožena bojna sposobnost armade in s tem obstoj monarhije. Schwarzenberg je videl edino rešitev v krepitvi nemštva v državi in nemškem poveljevalnem jeziku.1 0 2 7 Ravno zaradi specifične narave takšnih sodb, v katerih moramo slavizacijo razu­ meti le kot m inorno zmanjšanje predpravic nemščine in popuščanje armadnega vrha samo kot dosledno uveljavljanje predpisov o uporabi drugih jezikov, jih lahko le previdno uporabim o pri argumentaciji. Zatrjevanje nem ških nacionalcev o slavi- zaciji arm ade očitno še zdaleč ne pomeni, da se je kaj takega v resnici dogajalo. Na drugi strani pozornem u bralcu nikakor ni moglo uiti, da se zavzemanje Nemcev za posebno vlogo nemščine ni dosti razlikovalo od stališč cesarja in arm adnega vrha. V času afere zde je Franc Jožef češkim poslancem jasno povedal, da v zvezi s poveljevalnim jezikom, ki je v njegovi pristojnosti, ne pozna šale in ni pripravljen na zmanjševanje pom ena nemščine.1 0 2 8 Prestolonaslednik Rudolf, ki se je razglašal za velikoavstrijca in je v m ladih letih celo gojil velike simpatije do Slovanov, je leta 1886 v svojem tajnem spisu o avstrijski notranji in zunanji politiki prav tako zapi­ sal, da je enotni arm adni jezik nujen pogoj ohranitve dobre armade. Obenem je 10 26 o javnih napisih v Celju: Janez Cvirn, »Jezikovna politika celjske občine na prelom u sto­ letja«, Zgodovinski časopis 44 (1990), 205-208. 1 0 2 7 Karl Schw arzenberg, Kann sich die österreichisch-ungarische Armee den Einflüssen der Nationali­ tätenkämpfe entziehen??? (M ünchen, 1898). C itat je na s. 4. Mislim, da je im e avtorja psevdo­ nim , ki naj bi spom injal n a avstrijskega m aršala iz časa napoleonskih vojn. Sicer je družina Schw arzenbergov izvirala iz češkega plem stva, poslanec knez Karl Schw arzenberg p a je bil federalist, tako da je zastopal precej drugačna stališča od tistih, ki so zapisana v citirani brošurici. 1 0 2 8 Slovenec, 15.1.1900, 2 in 25.1.1900, 3. potožil, da vse več častnikov slabo govori nemško, sicer priznal, da bi bilo - če bi kaj takega obstajalo - teoretično bolje uvesti um eten jezik, ki ne bi nikogar privile­ giral, a dodal, da je m edtem treba v višjih šolah in vojski uporabljati nemščino, ki je tako ali tako najbogatejši in najbolj kultiviran jezik.1 0 2 9 Se ostrejša stališča zasle­ dim o pri posam eznih visokih častnikih, saj so bili nekateri izrazito nasprotni kakršnimkoli narodnoemancipacijskim prizadevanjem. Adm iral Wilhelm Tegett­ hoff je leta 1870 v privatni korespondenci razkladal, kako bi bilo treba ukrotiti (in der Rock spannen) nenemške narode.1 0 3 0 Fran Levec je leta 1883 v pism u Antonu Aškercu podrobno opisal, kako izrazito Slovencem nenaklonjeni so bili visoki čast­ niki ob obisku Franca Jožefa na Kranjskem. Generalmajor Leonidas Popp, šef cesar­ jeve vojaške pisarne, naj bi na Bledu zabavljal čez Slovence in koncipiral hladno cesarjevo zahvalo. Po Levčevem m nenju naj bi bil vzrok nenaklonjenosti preprost: Popp in drugi so bili »vojaki, avstrijski oficirji in to je dovelj [sic].«1 0 3 1 Josip Vošnjak je v svojih spom inih omenil, da se je ob isti priložnosti Friedrich Beck spotaknil ob izobešanje belo-modro-rdeče zastave. Beck naj bi še dodal, da prihodnjič noče več videti »teh demonstrativnih cap.«1 0 3 2 Sef generalštaba, ki je bil sploh alergičen na tro­ bojnice, je najbrž prav takrat izjavil tudi, da se na Kranjskem počuti kot v tujini.1 0 3 3 V tem kontekstu je zanimivo ravnanje arm ade v zvezi z nemškim šolstvom. M enda je bila m ožnost šolanja sinov častnikov in državnih uslužbencev v nemškem jeziku eden izmed razlogov za ustanovitev vojaški realk.1 0 3 4 Po Levčevih podatkih naj bi bila leta 1883 vojska in dvor močno zainteresirana za izglasovanje znam eni­ te podpore kranjskega deželnega zbora učenju nemščine.1 0 3 5 V dokum entih vojne­ ga m inistrstva pa najdemo spise o ustanavljanju nemške gimnazije in ohranitvi ljudske šole v Gorici leta 1912. Vojno m inistrstvo se je pri m inistru za šolstvo zav­ zelo za pobudo goriškega nem škega političnega društva ter društvu za ohranitev nemške ljudske šole nakazalo 1000 kron. Svojo podporo je utemeljevalo s tem, da je nem ška šola eksistenčni pogoj za tamkajšnje vojaštvo.1 0 3 6 Tudi poveljstvo 3. arm adnega zbora je menilo, da je nem ško šolstvo v Gorici z vojaškega gledišča nezavrnljiva potreba (unabweisliches Bedürfnis), poleg tega je zaradi državnega inte­ resa treba omogočiti patriotičnim Furlanom šolanje v nemščini.1 0 3 7 Stališča vojske so 1 0 2 9 K ronprinz Rudolf, »Skizzen aus der österreichischen Politik der letzten Jahre«, v »Majestät, Ich warne Sie...«, 172,173. O Rudolfovem m ladostnem stališču do Slovanov in njegovih nad­ nacionalnih pogledih: H am ann, Rudolf, 135-150. i°3° p rj Sergej Vrišer, »Tegetthoff v slovenskem zgodovinskem spom inu«, Vojnozgodovinski zbornik, št. 7 (2001), 24. 1 0 3 1 Bernik, ur., Pisma Frana Levca, zv. 2,128. Ob tem je zanim ivo, da Leonidas Popp ni bil Nemec, tem več pravoslavni Rom un. Erwin A. Schmidi, Juden in der K.(u.)K. Armee, 1788-1918 : Jews in the Habsburg Armed Forces, Studia Judaica A ustriaca, 11 (Eisenstadt, 1989), 69. 1 0 3 2 Vošnjak, Moji spomini, 477. 1 0 3 3 G laise-H orstenau, Das Leben des Generalstabschefs, 268, 367, 397, 398. 1 0 3 4 Kiesewetter, »Aus der goldenen Leutnantszeit«, fol. 5. 1 0 3 5 Bernik, ur., Pisma Frana Levca, zv. 2, 71. 1 0 3 6 KA/ k m , p r äs, 3 1 -2 4 /1 (1912), koncept do p isa vojnega m in istrstv a m in istru za u k in bogočastje, Präs. Nr. 1892, Dunaj, 22.3.1912; 31-24/2 (1912), koncept dopisa vojnega m inistr­ stva dru štv u za ohranitev nem ške šole v Gorici, Präs. Nr. 1936, Dunaj, 6.3.1912. 1 0 3 7 KA, KM, Präs, 31-24/1 (1912), dopis poveljstva 3. korpusa vojnem u m inistrstvu, Präs. Nr. 787, G radec, 23.2.1912. bila v tem prim eru nenavadno podobna mislim Karla Schwarzenberga. V svoji brošuri je pohvalil prizadevanja vojaškega vrha, ki spodbuja učenje nemščine v velikem številu vojaških šol, vendar je kljub tem u menil, daje položaj zelo zaskrblju­ joč. V vojski zaradi siceršnjega zapostavljanja nemščine v šolstvu primanjkuje nem ­ ško govorečih podčastnikov, častniki in podčastniki pa svojim potom cem vse težje zagotavljajo nem ško izobrazbo. Ker sinovi ne znajo več dobro nemško, grozi nevar­ nost, da se bo končala tradicija, po kateri sledijo očetom v vojaški poklic. Posledično upada delež nem ških častnikov in - je sklenil Schwarzenberg - vojska vse bolj prihaja pod slovanski, poljski in m adžarski vpliv. Ustanavljanje nem ških šol naj bi bilo edina rešitev.1 0 3 8 Zanimiv prim er je tudi vojaško vmešavanje v jezik krajevnih napisov na Kranj­ skem. Leta 1909 je notranje m inistrstvo povprašalo dom obranskega m inistra, kakšno je njegovo stališče do samo slovenskih krajevnih napisov na Kranjskem. Tamkajšnji deželni predsednik je nam reč napovedal, da bo deželni zbor zelo ver­ jetno spremenil ureditev iz leta 1892, saj je prebivalstvo že takrat zelo nejevoljno sprejelo odločitev o postavitvi slovensko-nemških tabel. Predvideval je, da bodo nem ški napisi ostali ob slovenskih le v krajih z m ešanim prebivalstvom. Domo­ branski minister, baron Friedrich Georgi, je v svojem kratkem odgovoru poudaril, da je m inistrstvo zainteresirano za ohranitev dosedanje prakse, saj imajo vojaški zemljevidi pogosto zapisane nemške oznake krajev. Mnenju sta se pridružila tudi Franz Conrad von H ötzendorf in skupni vojni minister Franz Schönaich.1 0 3 9 Zadeva je bila s tem odložena in je znova postala aktualna šele ob koncu leta 1912, ko je Slovenec objavil, da nam erava deželni odbor zaradi dvojezičnih napi­ sov protestirati pri različnih m inistrstvih.1 0 4 0 Zapis je opazil poveljnik ljubljanske 28. pehotne divizije, podm aršal H erm ann Kusmanek, ki se je takoj posvetoval z deželnim predsednikom in nato obvestil vojno ministrstvo. V svojem m nenju je zapisal, da je potrebno ohraniti dvojezične napise, ker to zahtevajo vojaški in poli­ tični razlogi. Zanimivi so seveda zlasti slednji. Kusmanek je nam reč menil, da bi bilo dobro razmisliti, ali ne bo uvedba enojezičnih slovenskih napisov voda na mlin slovanskim aspiracijam in ali se zaradi tega ne bo okrepila že tako premočna slovanska samozavest. Poleg tega je omenil še, da ima vrsta krajev na Kranjskem stara nem ška imena, ki imajo zgodovinsko vrednost, saj spominjajo na nemško pridnost in kulturo, zaradi katerih so dobili svoj pom en.1 0 4 1 M inistrstvo je ocenilo položaj in predsedniku cislajtanske vlade ter notranjem u m inistru sporočilo, da bi bilo zaradi vojaških razlogov dobro ohraniti dosedanjo prakso. Vendar pa refe­ rent očitno ni bil preveč naklonjen Kusm anekovem u političnem u razglabljanju. Na akt je nam reč pro domo pripisal, da so Nemci na svoj politično nespameten način (politisch sehr wenig kluge Art) germanizirali imena čisto slovenskih krajev, kar v 1 0 3 8 Schw arzenberg, Nationalitätenkämpfe, 21, 22. 1 0 3 9 KA, KM, Präs, 52-41 /2 (1909), prepis dopisov notranjega m inistrstva, 6713, Dunaj, 3.3.1909, dom obranskega m inistrstva, D epartem ent XIV, Nr. 448, Dunaj, 5.4.1909; dopis Franza Con­ rada von H ötzendorfa, Nr. 1778, D unaj, 24.4.1909; m nenje vojnega m inistrstva, Präs. Nr. 5506, D unaj, 26.5.1909. i o « w jz deželnega odbora vojvodine Kranjske«, Slovenec, 30.11.1912, 6. io« Јдуд^ Präs, 50-12/1 (1913), pism o poveljnika 28. pehotne divizije vojnem u m inistrstvu, Res. Nr. 1 3 /2 4 ,10.1.1913. praksi povzroča probleme, ker teh imen nihče ne pozna. Zato naj vojska ne bi več podpirala brodolomne politike (schiffbrüchige Politik), am pak bi m orala predvsem poskrbeti za s stvarnostjo usklajene zemljevide.1 0 4 2 Zaradi vsega zapisanega je brez nadaljnjega na m estu ponoven razmislek o nadnacionalnosti častnikov in arm ade. Ali res lahko trdim o, da so bili ljudje, ki so se zaradi dom nevne vojaške nujnosti in državnega interesa zavzem ali za ustanav­ ljanje nem ških šol v večinsko nenem ških deželah ali pa so odkrito pisali o potrebi zaščite nem škega značaja skoraj popolnom a slovenske Kranjske, nadnacionalni? Mislim, da se odgovor skriva v definiciji nadnacionalnosti. Če jo razum em o kot popolno nevtralnost in povsem enako obravnavanje vseh narodov in jezikov, po­ tem je odgovor zagotovo - ne! Povsem jasno je, da je nem ščina v vojski imela poseben, privilegiran položaj in da tega arm adni vrh ni želel spremeniti. Toda že v poglavju o janških in vevških dogodkih sem opozoril, da je bilo vojaško pojmo­ vanje nadnacionalnosti nekoliko specifično. Pri definiciji sem si, spodbujen z razmišljanjem R.J.W. Evansa, pom agal z izrazom prednacionalen. Lahko bi upora­ bil tudi bistroum ni nesmisel in rekel, da so bili častniki nemškonadnacionalni. Njihov cilj je bil ohranitev starega reda, v katerem bi bili narodi zvesti cesarju, nemščina bi ohranila svojo posebno vlogo, drugi narodni jeziki pa - tako kot nekdaj - svoj sekundam i položaj. Pri tem v glavnem niso izhajali iz visokoletečih idealov, temveč iz izkušnje stoletnega skupnega življenja v večnarodni državi. Predvsem m ed uradništvom , v vojski in dinastiji se je razvil občutek za kom prom ise, ki so omogočali sobivanje. Temu narodu dvornih svetnikov, oziroma Avstrijcem, kot jih je poim enoval znani zgodovinar A lphons Lhotsky, je bilo jasno, da bi trm asto vztrajanje pri poenotenju neizogibno porušilo krhko ravnovesje, ki je zagotavljalo m iren obstoj države.1 0 4 3 Na naše vprašanje lahko torej odgovorim o z da, če nadnacionalnost razum e­ mo tako, kot so jo razum eli v arm adi in na dvoru. Čeprav so se nemški nacionali­ sti in vojska marsikdaj zavzemali za iste stvari, je m ed njimi obstajala bistvena razlika v miselnih izhodiščih in v viziji države. Poleg tega m oram o priznati, da je bilo naprim er pom anjkljivo znanje nem ščine za vojsko res problem . Podporo nem škem u šolstvu lahko zaradi tega razum em o kot čisto pragm atično potezo. S slovenskega gledišča je bilo seveda precej vseeno, ali je nekdo nemško šolo podpi­ ral zaradi nacionalizma ali zaradi nadnarodnega dinastičnega patriotizma. A če zgodovine ne raziskujemo le skozi optiko lastnega naroda, je različna motivacija dejanj še kako pomembna. Tezo o pom em bni razliki m ed nemškimi nacionalisti in vojsko potrjujejo po­ gosti medsebojni konflikti. Prav tako kakor proti slovenski zastavi, je Friedrich Beck prem nogokrat protestiral proti črno-rdeče-zlati frankfurterici, saj je bila zanj 1 0 4 2 KA, KM, Präs, 50-12/1 (1913), m nenje vojnega m inistrstva, Präs. Nr. 812, Dunaj, 24.1.1913. 1 0 4 3 A lphons Lhotsky, »Das Problem des österreichischen M enschen«, v Aufsätze und Vorträge, 5 zv. (Wien, 1970-76), zv. 4,315-319. Za zgodovino razvoja avstrijske nacije v vseh njenih poja­ vnih oblikah je standardno delo, ki na več m estih obravnava tu nakazano problem atiko: Ernst Bruckmüller, Nation Österreich : Sozialhistorische Aspekte ihrer Entwicklung, Studien zu Politik u n d V erwaltung, 4, ur. Christian Brünner, W olfgang M antl in M anfried Welan (Wien, Köln, Graz, 1984). Krajše in v slovenščini tudi: isti, »H absburški absolutizem in narod dvor­ nih svetnikov«, Zgodovinski časopis 38 (1984), 2 9 ^ 6 . tudi ta znak propada monarhije. Poleg tega so oficirska častna razsodišča redno odvzem ala čine nemškonacionalnim rezervnim častnikom. Celo dvobojevanje, ta čudni relikt viteštva, je bilo vzrok, da je čin izgubilo precej nemškonacionalnih študentov, ki se iz prepričanja niso hoteli dvobojevati z Judi, ko so bili izzvani. Vsakršno razlikovanje na verski podlagi je bilo za častnike pač nesprejemljivo.1 0 4 4 Zagotovo pa nočem trditi, da posam ezni častniki niso bili nacionalisti. Vojaška nadnarodna ideologija je bila ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja hud anahroni­ zem in arm adi zlasti v letih pred vojno, kljub iskrenemu prizadevanju, ni uspelo zajeziti prodora ljudi z m odernim i prepričanji v aktivni častniški zbor. Med zani­ mive prim ere je sodil podm aršal Blasius von Schemua, ki si ga Slovenci radi lasti­ mo. Toda Schemua - oziroma frater Gotthard - je bil skrivni član Novega templjar­ skega reda, rasistične germanske organizacije, ki jo je okrog leta 1900 ustanovil Jörg Lanz von Liebenfels, rasni teoretik in avtor del kot sta Einführung in die Rassenkunde ali Die Blonden als Schöpfer der Sprachen.1 0 4 5 Schemuova nagnjenost k misticizmu je torej imela povsem jasne nacionalistično-rasistične podtone. Takšna prepričanja so takrat običajno ostajala skrita, čeprav seveda niso bila brez posledic. Po razpadu monarhije pa so se mnogi hvalili s svojim nem štvom ali kakšno drugo narodno pripadnostjo. General Alfred Krauss, ki je kot šef štaba m aribor­ skega poveljstva jugozahodne fronte m ed 1. svetovno vojno zagrenil življenje pre- nekaterem u Slovencu, je naprim er v svojih spom inih nem ški narod, tem u je knji­ go tudi posvetil, razglasil za dosti sposobnejšega od vseh drugih. Njegova presoja položaja v Avstro-Ogrski zgovorno priča, da ni bil prijatelj preostalih narodov. Menil je, da je bila situacija v dvojni monarhiji povsem zavožena, ker kulturno premočni avstrijski Nemci niso zmogli asimilirati kulturno in številčno nepomembnih ljudskih drobcev.1 0 4 6 Seveda se marsikdaj postavlja vprašanje, ali niso bila prepričanja, ki so jih posam ezniki predstavljali v svojih spom inih, poznejšega datum a, in so se torej razvila šele v povojnih letih, pisci pa so jih prenesli na poprejšnje dogajanje. Čeprav lahko pom isleku pogosto pritrdim o, nas Kraussovo medvojno delovanje - med drugim si je prizadeval za uveljavitev nemškega uradnega jezika in močno sodeloval pri rovarjenju zoper slovenske politike - prepričuje, da vsaj v njegovem prim eru dvom a ni. Alfred Krauss je bil nacionalno usmerjen že kot aktivni častnik, tržaški nam estnik pa ga je leta 1916 označil za nemškega nacionalca prvega reda.1 0 4 7 1 0 4 4 Deäk, Der k.(u.)k. Offizier, 162, 163. O degradacijah zaradi nacionalizm a še: Zehetbauer, Die »Einjährigen« in der alten Armee, 136-148. 1 0 4 5 Josef M ann, »FML Blasius Schem ua : Chef des G eneralstabes am Vorabend des Weltkrieges 1911-1912«, doktorska disertacija (U niversität Wien, 1978), 174; Sondhaus, Franz Conrad von Hötzendorf, 117. O Lanzu von Liebenfelsu kratko: Brigitte H am ann, Hitlers Wien : Lehrjahre eines Diktators (1996; M ünchen, Zürich, 1998), 308-319. 1 0 4 6 Alfred K rauß, Die Ursachen unserer Niederlage : Erinnerungen und Urteile aus dem Weltkrieg (M ünchen, 1920), 61. 1 0 4 7 podatek iz dnevnika Evgena Lam peta je cit. pri: Igor G rdina, »Nekaj opazk o Šušteršičevi politiki pred in m ed prvo svetovno vojno«, Zgodovinski časopis 53 (1999), 352 v op. 9. Istvan Deâk opozarja, da je bil K rauss v obdobju m ed vojnam a v krogih nekdanjih avstrijskih gene­ ralov zelo nepriljubljen ravno zaradi svojih skrajnih stališč, ki so se sicer takrat še radikalizi­ rala. Deäk, Der k.(u.)k. Offizier, 263. O tem, da se je m ed nemškoavstrijskimi častniki vse bolj širilo prepričanje o zapostavljenosti Nemcev in o grozeči prevladi Slovanov, pričajo še nekateri drugi indici. V rom anu Quo vadiš, Austria?, ki ga je le nekaj let pred vojno napisal in v Berlinu anonim no izdal aktivni poročnik avstrijske vojske, lahko preberemo dol­ ge notranje monologe glavnega junaka, častnika, ki obupuje nad domovino. Zdi se mu, da je šibka in nesposobna obračunati z nasprotniki, zato jo čaka usoda Turčije. Krivdo za nastali položaj pripiše prem ajhnim izdatkom za vojsko in pre­ vladi Slovanov, ki marsikje - naprim er na Češkem, M oravskem in v slovenskih deželah - že zatirajo najstarejši kulturni narod v državi, Nemce.1 0 4 8 Spomini Edm unda Glaisa von H orstenaua so prav tako zelo zanimiv vir za osvetlitev odnosa nem škoavstrijskih častnikov do nemštva. V nekem pasusu je Glaise opisal svoj razvoj od črno-rumenega federalista do Nemca in svoje stike s salzburškimi nemškonacionalnimi krogi v letih neposredno pred začetkom 1. sve­ tovne vojne. Spremembo je pojasnil s spoznanjem, da je dvojna monarhija m orda tik pred propadom , in upanjem, ki ga je zaradi tega zbujala Nemčija. Vrnitev k nem štvu je zanj pomenila iskanje nadom estne domovine.1 0 4 9 Glaise v svojem pogle­ dovanju čez mejo seveda ni bil osamljen in ob tem ni nepom embno, da se je v Nemčiji, kjer so javnost, politika in vojaški krogi vse bolj verjeli, da je vojna m ed antanto in centralnimi silami neizogibna, utrjevalo prepričanje, da bo ta tudi civi­ lizacijski spopad m ed Slovani in Germani.1 0 5 0 Conrad von H ötzendorf je H elm uta von Moltkeja mlajšega, šefa nemškega velikega generalštaba, sicer že pred vojno previdno opozarjal, da je govorjenje o nibelunški zvestobi in tevtonsko-slovanskem spopadu glede na narodno sestavo avstrijskih čet skrajno vprašljivo, a neželenim čezmejnim vplivom dramatične re­ torike se ni bilo m ogoče izogniti.1 0 5 1 Avstrijski častniki nem škega ro d u ali prepričanja so se vse večkrat le s težavo odločali, na kateri strani bodo v veliki bitki avstrijski Slovani. Kot je v svojih spom inih zatrdil grof A rthur Polzer-Hodi- tz, nekdanji šef kabineta cesarja Karla, so m ed vojno številni avstrijski častniki prepričanje o nekakšnem spopadu civilizacij prenesli na notranjo politiko, ki so jo 1 0 4 8 [G ustav Siebert], Quo vadiš, Austria? : Ein Roman der Resignation, 2. izd. (Berlin, 1913), 380, 381. Prva izdaja je bila v Avstro-Ogrski zaplenjena, druga je zato izšla brez najbolj spornih odlomkov. Zanim ivo je, da so se v prestolonaslednikovi vojaški pisarni, od koder je prišla pobuda za zaplem bo prve izdaje, z vsebino rom ana v glavnem strinjali. M enili so celo, da je glavni junak prikazan kot idealen, v najboljšem pomenu besede staroavstrijsko misleči častnik. Vendar jih je skrbelo, da bi mlajši častniki delo lahko napačno razum eli, saj večina stvari, zaradi katerih junak obupuje, drži. Zato so predlagali prepoved. KA, MKFF, karton 208, akt 6, poročilo Francu Ferdinandu, 27.9.[1913]. 1 0 4 9 Peter Broucek, ur., Ein General im Zwielicht : Erinnerungen Edmund Glaises von Horstenau, zv. 1, K.u.K. Generalstabsoffizier und Historiker, V eröffentlichungen der K om m ision für neuere Geschichte Ö sterreichs, 67 (Wien, Köln, Graz, 1980), 237, 238. lo s» W olfgang J. M om m sen, »The Topos of Inevitable War in G erm any in the Decade before 1914«, v Volker Berghahn in M artin Kitchen, ur., Germany in the Age of Total War (London, Totowa, 1981), 2 3 ^ 5 . 1 0 5 1 H olger H. H erw ig, First World War : Germany and Austria-Hungary, 1914-1918, M odern Wars, ur. H ew Strachan (London, N ew York, 1997), 51. tudi sicer slabo razum eli.1 0 5 2 Nedvom no pa so mnogi razm ere v državi že poprej videli v takšni luči, saj so konfliktne razmere po potrebi ponujale dovolj prepričljive argumente. Septembrski dogodki v Ljubljani leta 1908 so bili le ena izmed epizod, ki je krepila občutek ogroženosti m ed častniki nem škega rodu. Ne smemo namreč pozabiti, da so imeli takšni napadi na nem ško prebivalstvo precejšen odmev. N e­ redi v Ljubljani so se znašli celo v spomenici, ki jo je državnem u tajniku nemškega zunanjega m inistrstva pisal predsednik precej vplivnega rajhovskega Vsenemškega združenja (Alldeutsche Verband).1 0 5 3 V svoji korespondenci sta ogorčenje nad napa­ di na ljubljanske Nemce z močnimi izrazi izražala tudi že omenjena častnika, Otto in Robert Gariboldi, ki sta se zasebno povsem jasno postavila na nemško stran.1 0 5 4 Rečemo torej lahko, da je začel avstrijski nadnarodni patriotizem m ed nemško- avstrijskimi častniki po prelom u stoletja precej plahneti. Krepil se je občutek, da sta avstrijski patriotizem in pripadnost nem štvu v konfliktu, saj je izginjala Avstrija, v kateri se Nemcem ni bilo treba odločati m ed enim in drugim . Proces ločitve identitet, ki se je v političnem življenju začel že pred desetletji, se je torej naposled pojavil v častniškem zboru. Po moje tudi ta pojav potrjuje tezo, da že poprej častniki m nogokrat niso bili popolnom a nadnacionalni, temveč, če znova uporabim para­ doksalni izraz, kvečjemu nemškonadnacionalni. Vzgoja v vojaških šolah, sistematična indoktrinacija z avstrijskim patriotizm om in precejšnja ločenost od civilnega pre­ bivalstva so omogočili, da so častniki m nogo dlje kot drugi ostali v nekakšnem - tokrat bom uporabil oznako R.J.W. Evansa - prednacionalnem stanju. Kadar pa so se naposled znašli v položaju, ko so morali izbirati m ed nem štvom in avstrijsko nadnacionalnostjo, so se dostikrat odločili za nem ško identiteto. Ne vsi, a vsekakor mnogi! Pri tem seveda ni bila problematična sama odločitev, temveč dejstvo, da so svojo spremenjeno pozicijo še vedno predstavljali kot avstrijsko in patriotično, vse, ki so nasprotovali tako preprosti enačbi, pa so poskusili razglasiti za proti- državne spletkarje. Kdor si je prizadeval za narodno emancipacijo nenem ških na­ rodov, je bil torej nevaren, čeprav je sicer zagotavljal, da želi le izboljšati svojo domovino, Avstrijo. Tu pa se končno lahko vrnem o h konkretnem u položaju na Slovenskem. Zelo verjetno bi podrobnejša raziskava pokazala, da je na zaostritev odnosa vojske do Slovencev pom em bno vplivalo prav vse večje zatekanje častnikov k nemštvu. V konkretnih konfliktnih situacijah, ki so se vrstile v zadnjem desetletju pred svetovno vojno, je bilo vse več častnikov na ključnih položajih očitno pripravljenih svoj položaj izkoriščati za narodno m otivirano nagajanje Slovencem. Zanje ni bila več bistvena dejanska slovenska zvestoba dinastiji in Avstriji, tem več ohranitev nemškega posestnega stanja, vsakršna prizadevanja za spremembo razmerij v m o­ narhiji pa so predstavili kot napad na državo. Prav v tem kontekstu lahko iščemo 1 0 5 2 A rth u r Polzer-H oditz, Kaiser Karl : Aus der Geheimmappe seines Kabinettchefs, 2. izd. (Wien, 1980), 142-144. 1 0 5 3 jü rgen Angelow, »A lldeutsche, Reichsregierung u n d Z w eibund am Vorabend u n d zu Be­ ginn des Ersten W eltkrieges : Z ur A m bivalenz von nationalistischer A gitation, autoritärem M achtstaat u n d B ündnispolitik«, Mitteilungen des Instituts fü r Österreichische Geschichts­ forschung 106 (1998), 381, 382. îœ4 Vrišer, »Finfarji«, 42. drugi del razlogov za ravnanje častnikov poveljstva 3. korpusa. Trializem in po­ dobne rešitve seveda niso bile združljive z vizijo nemške dominacije v Avstriji. Zato je bilo potrebno prizadevanja za federalistično reformo nekako diskreditira­ ti. Očitki nelojalnosti, srbofilstva, panslavizm a so bili kakor nalašč, saj so imeli dovolj stvarne podlage, da ob njih ni bilo mogoče takoj zam ahniti z roko. Obenem so ti očitki sijajno izkoriščali realne strahove mnogih vojakov, saj so se ti pod vplivom splošnega položaja pretirano bali privlačne moči Srbije, ki je vsaj od aneksijske krize leta 1908 postala njihova glavna skrb. Razumevanje takratne situacije je pač težavno še za specialiste, kaj šele za častnike, ki so bili načrtno vzgajani v ozračju zatiskanja oči pred narodno problematiko. Zaradi tega so šte­ vilni v resnici težko ločili m ed prizadevanji za preureditev države in prizadevanji za njeno zrušitev. K slabem u razum evanju položaja je poleg vsega drugega nekaj gotovo prispevalo tudi nesrečno dejstvo, ki sem ga že omenil v poglavju 5 (gl. str. 83). Družabno življenje častnikov se je nam reč celo v krajih z nenem ško večino pretežno odvijalo v krogih nemškega meščanstva, kar ni moglo ostati brez posle­ dic. Jasno je, da se častniki, ki so se sicer morali ogibati izrazito političnih ali nacionalističnih skupin, v družabnih stikih z Nemci niso mogli izogniti vplivom njihovega gledanja na položaj v državi.1 0 5 5 Odgovore na vprašanja, ki smo si jih zastavljali v zadnjem poglavju, moramo torej iskati v kombinaciji zunanjepolitičnega položaja, notranjepolitične napeto­ sti, slabega razum evanja narodnih problemov, vse večjega nacionalizma m ed de­ lom nem ških častnikov in seveda tudi v sprem em bah slovenskega dojemanja av­ strijske države. Ne smemo nam reč pozabiti, da se je na slovenski strani ob lojalni večini vse bolj uveljavljala tudi manjšina, ki ni več računala na rešitev narodnega vprašanja v monarhiji, am pak se je ozirala čez njeno južno mejo. A čas je, da pote­ gnem črto in poskusim povzeti poglavitna dognanja svoje raziskave. loss q takrat prevladujočih pogledih m ed N em ci v Sloveniji: Cvirn, Trdnjavski trikotnik, 315-333; Matič, Nemci v Ljubljani, 354-359. 15 Povzetek glavnih dognanj Ob koncu želim torej povzeti glavna dognanja o odnosu Slovencev do avstro- ogrskih oboroženih sil v obdobju od uvedbe dualizm a in velike vojaške reforme do začetka svetovne vojne. Natančneje sem o vsem tem seveda pisal v posam ez­ nih poglavjih, tu želim le na kratko ponoviti ključne točke. Najprej m oram ugoto­ viti, da vojaška vprašanja v slovenski politiki nikoli niso igrala zelo pomembne vloge, a so se politiki z njimi vendarle precej pogosto ukvarjali. K tem u so bili navsezadnje nekako prisiljeni, saj je državni zbor m nogokrat obravnaval različne vojaške zakone in so zato tudi Slovenci morali oblikovati svoja stališča do njih. Prav tu pa se je skozi celotno obdobje kazal vpliv slovenskega odnosa do dinastije oziroma vladarja na odnos do vojaških vprašanj. Povezanosti cesarja in oboroženih sil, torej niti simboličnega poudarjanja pom ena vojske, ki se je m ed drugim kazalo v stalnem oblačenju v uniforme, niti precejšnjih ustavnih kompetenc na vojaškem področju, ni bilo mogoče spregledati in vsaka politika je m orala računati z njo. Ker sta bili izogibanje konfliktu z dinastijo ali celo iskanje njene podpore stalnici pretežnega dela slovenske politike, je jasno, da je bil manevrski prostor na vojaškem področju precej omejen. Franc Jožef je namreč znal še kako nedvoum no izraziti svoje nezadovoljstvo nad tistimi, ki so se preveč vtikali v njegovo armado. Le redki, najbolj seveda M adžari, so zato šli v konflikt in odkrito nasprotovali recimo sprejemanju obram­ bnih zakonov. N a Slovenskem so podobno ravnali socialdemokrati, ki pa so lahko svoje poglede predstavljali zgolj v časopisju in v javnih nastopih, saj niso bili za­ stopani v državnem zboru. Drugi, torej katoliški in liberalni tabor, so se večinoma omejevali na boj za drobne spremem be in so le redko zastopali povsem drugačne zamisli od tistih, ki jih je zagovarjala vlada. Precej odločno je na prim er v letu 1869 nastopil Lovro Toman, ki je v razpravi o dom obranskem zakonu zahteval uvedbo poveljevanja v narodnih jezikih, kar je bil izrazit poseg v cesarjeve kompetence, ter delitev dom obranstva na deželne skupine. Zelo ostro opozicijsko politiko so v letu 1903, ko je državni zbor razpravljal o povečanju naborniškega kontingenta, vodili tudi poslanci Susteršičeve Slovanske zveze. A obakrat je bilo jasno, da ima vlada tudi brez slovenskih glasov zagotovljeno večino, slovenski poslanci pa na koncu v glavnem niso glasovali proti, temveč so se odločitvi izognili. Prvikrat sta to storila dva, leta 1903 pa kar vsi. Pogosteje so slovenski politiki v razpravo posegali, ko se je bilo potrebno pote­ govati za manjše olajšave služenja vojaškega roka. Pri tem so bili občasno celo uspešni, čeprav vlada takšnim posegom ni bila naklonjena. A m pak tu je šlo za zadeve, kjer je bilo mogoče doseči manjše premike, saj ne vlada ne cesar nista bila nerealna in nista vztrajala pri vsaki malenkosti. Zdi pa se, da so prav manjše praktične olajšave volivcem veliko pomenile, m orda celo več od načelnega priza­ devanja za, recimo, večjo vlogo slovenščine v vojaškem uradovanju. Relativno pogosto omenjanje malih ugodnosti v predvolilnih nastopih že kaže na njihov pom en. Prav tako se v redkih odzivih, ki jih sploh lahko razberemo iz virov, vidi, da je bil način izvrševanja vojaške obveznosti za prebivalstvo silno pomemben. Slabo so bile sprejete dodatne obremenitve, dobro pa olajšave, poleg tega je nekaj indicev, da je bilo večini ljudi všeč, če so bila brem ena kolikor toliko enakomerno porazdeljena. Videti je, da so elite, katerih položaj se je z uvedbo splošne vojaške obveznosti poslabšal, reformo iz leta 1868 sprejele dosti manj navdušeno kot nižji sloji. Pozitiven odziv slednjih se kaže skozi zmanjšanje skrivaštva in dezerterstva pa tudi v ljudskem pesništvu. Vprašanje, ki je vseskozi zbujalo pozornost, je bila vloga slovenskega jezika v vojski. Zelo veliko zanimanja je bilo predvsem za uporabo slovenščine pri urjenju vojakov, torej za slovenščino v vlogi polkovnega jezika. Časniki so pisali o pozitiv­ nih prim erih uporabe in o neupoštevanju prepisane ureditve. Upravičeno so iz­ stopala prizadevanja Andreja Komela, ki je bil gotovo posam eznik z največjimi zaslugam i za uveljavitev vojaške slovenščine. Različni pisci, predvsem pa poli­ tiki, so se ukvarjali tudi z vlogo nemščine v vojski. Večinoma so priznavali potre­ bo skupnega poveljevalnega in službenega jezika ter največkrat dopuščali, da to vlogo igra nem ški jezik. Tu in tam pa so se vendar pojavile zahteve po večji uvelja­ viti slovenščine. Lovro Toman je v državnem zboru zahteval uvedbo slovenskega poveljevanja v dom obranstvu, podobne zamisli so se pojavljale še pozneje, ven­ dar drugod in ne več na najvišji politični ravni. Nasprotno, leta 1912 je poslanec ljudske stranke, Ignacij Žitnik, celo izrecno podprl nemški poveljevalni in službe­ ni jezik, kar je povzročilo manjši politični vihar in skoraj razcepilo skupni klub njegove stranke in dalm atinskih ter istrskih pravašev. Seveda Žitnikova izjava ni bila slučajna, temveč je bila le vrh politike, ki jo je vodila Slovenskaljudska stranka pod vodstvom Ivana Šušteršiča. Ta je pričakovala, da bosta njihove državnopravne in narodne načrte podprli vojska in dinastija, zlasti prestolonaslednik, nadvojvoda Franc Ferdinand. Podobne zamisli so se poja­ vljale že prej in tudi pozneje, vendar so prav v času od prelom a stoletja do 1. svetovne vojne verjetno doživele svoj vrh. S tem je bilo povezano aktivno podpi­ ranje vojske, kjer sta se zlasti angažirala Ivan Šušteršič, velik zagovornik izgra­ dnje močne oceanske mornarice, ter vitez Josip Pogačnik, podpredsednik držav­ nega zbora in predsednik njegovega obrambnega odbora. Ta politik, ki je odigral zelo pom em bno vlogo predvsem ob napornem sprejemanju obrambnega zakona leta 1912, je bil v tesnih stikih z belvederskim krogom ter bi si v prihodnje gotovo zaslužil natančnejšo obravnavo. Nikakor ni presenetljivo, da takšna politika ni postavljala zahtev po federali­ zaciji oboroženih sil ali vsaj njenih delov, na prim er dom obranstva. Sicer so se takšne zamisli ves čas pojavljale, najizraziteje ob nastanku dom obranstva in v prvih letih po njem. Tedaj je o federalizaciji govoril Lovro Toman, zahteva po usta­ novitvi slovenskega dom obranstva se je izrecno pojavila tudi v dunajskem progra­ mu, doslej neznanem državnopravnem tekstu, ki ga je objavil dunajski list Der Osten. Pozneje je o tem pisal sokolski časopis Južni Sokol, v manj artikulirani obliki pa se je ideja pojavljala še kasneje. Seveda takšna zahteva ni nikoli postala bistveni ali trajni del slovenskih programov, pojavljala se je le nesistematično, v glavnem v trenutkih, ko se je o tem govorilo drugod po monarhiji. Odkar so svoj honved dobili M adžari in zato svoje domobrane Hrvati, so nam reč z različno intenzivno­ stjo in - to si upam trditi - brez resnega upanja na uspeh podobno zahtevali še drugi. Zanimal me je tudi odnos vojske do Slovencev, predvsem do slovenske poli­ tike. Ugotovil sem, da so bili za arm ado zelo dolgo skoraj neopazni, saj se je z njimi ukvarjala le ob posamičnih zaostritvah, ki pa so običajno hitro padle v poza­ bo. Položaj se je začel spreminjati po prelom u stoletja, zlasti po letu 1908, ko sta se hkrati zgodila dva zapleta: ljubljanski spopad vojske z dem onstranti ter kriza za­ radi aneksije Bosne in Hercegovine. Do še večje zaostritve pa je prišlo v času balkan­ skih vojn, v letih 1912 in 1913. Tedaj se je v delih vojske začel širiti dvom v lojal­ nost Slovencev in slovenski poskusi dokazovanja naklonjenosti vojski m arsikate­ rega častnika niso več prepričali. Mislim, da lahko takšno razpoloženje arm adnih krogov pripišem o kombinaciji dejavnikov, m ed katerimi ni bil nepomemben niti vse bolj razširjen nem ški nacionalizem. Seveda sta na neugoden razvoj vplivala še notranje- in zunanjepolitični položaj. Posebno važno je bilo, da se je nezaupanje do slovenske politike močno vkoreninilo ravno v poveljstvu graškega 3. arm ad­ nega zbora, ki je bil pristojen za večino slovenskih dežel. S svojimi poročili je po­ veljstvo korpusa nam reč lahko vplivalo na politični in vojaški vrh na Dunaju, kjer so se mnogi sicer še zanašali na Slovence. Gotovo nasprotni glasovi iz Gradca niso takoj spremenili takšnih prepričanj, vendar prim eri iz časa svetovne vojne kažejo, da niso ostali brez uspeha. Ni bilo nam reč treba dosti, dovolj je bilo vzbuditi ko­ likor toliko resen sum in že so visoki častniki, ki naj bi po načrtih pomembnega dela slovenske politike odločilno podprli želene reforme, opustili zamisli o sode­ lovanju s Slovenci. Predvsem pa je imela nenaklonjenost dela lokalno pristojnih častnikov hude posledice v zaostrenih razm erah 1. svetovne vojne, ko se je zmanjšal civilni nad­ zor in povečala moč vojske. Tedaj so številni oficirji močno sodelovali v narodno m otiviranem obračunu s Slovenci in slovensko politiko. S tem so seveda nemalo prispevali h kopičenju nezadovoljstva in k odločitvi za odhod iz države. A to je že tema, ki si zasluži posebno obravnavo. 16 Viri in literatura 16.1 Neobjavljeni viri Arhiv Republike Slovenije (Ljubljana), Deželno predsedstvo za Kranjsko. -, N am estništvo za Prim orje v Trstu (m ikrofilm ske kopije dokum entov tržaškega arhiva). -, fond Josip Vošnjak. -, fond Franc Metelko, Al. Ant. baron žl. Brandenstein, »Mali pravilnik službe za narodno stražo vseh stopnà«, prev. A[nton]. G[lobočnik]., rokopis. Haus-, Hof- und Staats-Archiv (Dunaj), Pressleitung. Kriegsarchiv (Dunaj), Kriegsministerium, Präsidialreihe. -, M ilitärkanzlei Franz Ferdinand. -, Militärkanzlei Seiner Majestät. -, M inisterium für Landesverteidigung. -, Nachlässe und Sammlungen, različne zapuščine. Nadškofijski arhiv Ljubljana, zapuščina Ivana Šušteršiča. N arodna in univerzitetna knjižnica (Ljubljana), Rokopisni oddelek, različne zapu­ ščine. Pokrajinski arhiv Maribor, zapuščina Janka Serneca. -, zapuščina Pavla Turnerja. »Zapiski Andreja Trudna«, rokopis v privatni lasti. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Rokopisne knjige. Zgodovinski inštitut Milka Kosa, ZRC SAZU (Ljubljana), »Dnevnik škofa Jegliča«, tipkopisni prepis. 16.2 Objavljeni viri, publicistika pred letom 1918 in spominska literatura [Adler, Moritz], Der Krieg, die Congressidee und die Allgemeine Wehrpflicht : im Lichte der Aufklärung und Humanität unserer Zeit. Prag, 1868. Adler, Moritz. Offenes Sendschreiben an P. T. Professor Theodor Billroth. Berlin, Leipzig, 1892. Bemik, Francè, ur. Pisma Frana Levca. Korespondence pom em bnih Slovencev, ur. A nton Ocvirk. 3 zv. Ljubljana, 1967-73. Beust, Friedrich Ferdinand von. Aus drei Viertel-Jahrhunderten : Erinnerungen und Aufzeichnungen. 2 zv. Stuttgart, 1887. Broucek, Peter, ur. Ein General im Zwielicht : Erinnerungen Edmund Glaises von Hor- stenau. Zv. 1, K.u.K. Generalstabsoffizier und Historiker. Veröffentlichungen der Kommision für neuere Geschichte Österreichs, 67. Wien, Köln, Graz, 1980. Cankar, Ivan. Zbrano delo. Zv. 15, ur. Dušan Moravec. Zbrana dela slovenskih pe­ snikov in pisateljev, ur. Anton Ocvirk. Ljubljana, 1972. -. Zbrano delo. Zv. 25, ur. Dušan Voglar in Dušan Moravec. Zbrana dela sloven­ skih pesnikov in pisateljev, ur. Anton Ocvirk. Ljubljana, 1976. -. Zbrano delo. Zv. 29, ur. Jože M unda. Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisa­ teljev, ur. A nton Ocvirk. Ljubljana, 1974. Clarici, Karel. Knjiga moje mladosti. Ur. in prev. Marjan Mušič. Ljubljana, 1981. Conrad von Hötzendorf, Franz. Aus meiner Dienstzeit : 1906-1918. Zv. 5, Oktober - November - Dezember 1914. Wien, Leipzig, M ünchen, 1925. Coubertin, Pierre de. »English Education in France (1889)«. V Olympism : Selected Writings. Ur. N orbert Müller, prev. William H. Skinner. Lausanne, 2000. Cvirn, Janez. »Kočevarjeva pism a Vošnjaku«. Celjski zbornik 20 (1985). Danzer, Alfons. Unter den Fahnen : Die Völker Österreich-Ungarns in Waffen. Prag- Wien-Leipzig, 1889. Die politischen Ziele der slowenischen Intelligenz. [Maribor], 1916. Dokumenty slovenskej närodnej identity a Stâtnosti [Dokumenti slovaške narodne iden­ titete in državnosti]. Zv. 1, ur. Jan Benko et al. Bratislava, 1998. Drnovšek, Marjan. Arhivska zapuščina Petra Grassellija, 1842-1933. Gradivo in raz­ prave, 6. Ljubljana, 1983. Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane (1870-1914). [Einspieler, Andrej]. Političen katekizem za Slovence, 2. izd. Celovec, 1873. Finžgar, Fran Šaleški. Zbrano delo. Zv. 12, Leta mojega popotovanja, ur. Jože Šifrer. Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, ur. France Bernik. Ljubljana, 1992. -, Zbrano delo. Zv. 14, ur. Jože Šifrer. Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisa­ teljev, ur. France Bernik. Ljubljana, 1996. Globočnik pl. Sorodolski, Anton. »K petdesetletnici slovenske narodne zavedno­ sti«. Izvestja muzejskega društva za Kranjsko 8 (1898). Gregorčič, Simon. Zbrano delo. Zv. 1, ur. France Koblar. Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Ljubljana, 1947. Hribar, Ivan. Moji spomini. Ur. Vasilij Melik. 2 zv. Ljubljana, 1983-84. [Janez Salvator, nadvojvoda]. Betrachtungen über die Organisation der Oesterreichi- schen Artillerie. Wien, 1875. Janka Pajka izbrani spisi. Ur. Janko Pajk. Zv. 1, Politični, narodno-gospodarstveni, naučni spisi. Maribor, 1872. Jeran, Luka. »Hvaležnost slovenskih mladenčev njih veličanstvu cesarju Ferdi­ nandu I.«. V Slovenska muza pred prestolom : antologija slovenske slavilne državniške poezije. Ur. Marjan Dolgan. Knjižna zbirka Krt, 57. Ljubljana, 1989. [Jerinič, Miho] S.M.J. Selbstständiger Südslavischer Armeebereich. Wien, 1912. Jurčič, Josip. Zbrano delo. Zv. 10, ur. Janez Logar. Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, ur. France Bernik. Ljubljana, 1982. Kavčič, Fridolin. »Slavni vojaki slovenski«. Ljubljanski zvon 6 (1886), 7 (1887), 12 (1892). Knaflič, Vladimir. Jugoslovansko vprašanje : Politična razmišljanja o priliki balkanske vojne. Ljubljana, 1912. Komel, Andrej. Bojna služba, raztreseno vojevanje, nova puška in slovensko-nemški in nemško-slovenski slovarček. Celovec, 1873. [Kraus von Elislago, Heinrich], »Politische Fragen in Oesterreich-Ungarn«. Europä­ ische Staats- und Wirtschafts-Zeitung 3 (1918). Krleža, Miroslav. »Magyar kirâly honvéd novella«. V Hrvatski bog Mars. Prev Sil­ vester Škerl. Ljubljana, 1949. Kronprinz Rudolf, »Majestät, Ich warne Sie...« : Geheime und private Schriften. Ur Brigitte Hamann. 1979; M ünchen, 1987. Kvaternik, Eugen. Promemorija princu jérômeu Napoléonu. Ur. in prev. Franjo Bučar Mala knjižnica Matice Hrvatske : nova serija, II/2. Zagreb, 1936. [Lampe, Frančišek]. »Andrej Komel pl. Sočebran : (Posnetek po Komelovem opi­ su svojega življenja)«. Dom in svet 7 (1894). Leksikon občin za Kranjsko. Dunaj, 1906. Levstik, Fran. Zbrano delo. Zv. 9, ur. A nton Slodnjak. Zbrana dela slovenskih pe­ snikov in pisateljev. Ljubljana, 1963. Zbrano delo. Zv. 10, ur. Anton Slodnjak. Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, ur. Anton Ocvirk. Ljubljana, 1978. -. Zbrano delo. Zv. 11, ur. Anton Slodnjak. Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, ur. A nton Ocvirk. Ljubljana, 1980. Leyrer, Friderik. »Spomini : od 1808 do 1838 : napisani 1863 v Mariboru«. Ur. in prev. Sašo Radovanovič. Delo, 17.3.-6.4.1999. Lončar, Dragotin. »Iz politične korespondence dr. Janeza Bleiweisa«. Naši zapiski 7 (1910). Mfajar]., M[atija], »Betrachtungen über die österreichischen Länder und Natio­ nen«. Slavisches Centralblatt : Wochenschrift fü r Literatur, Kunst, Wissenschaft und nationale Interessen des Gesammtslaventhums 1 (1865). Marušič, Andrej. Moja doba in podoba. Ur. Branko Marušič. Naše korenine, 2. Gori­ ca, 1991. Materialien zur Sprachenfrage in Österreich. Ur. Alfred Fischei. Brünn, 1902. Matjašič Friš, Mateja. »'Spomini iz mojega življenja' dr. Pavla Turnerja«. Studia Historica Slovenka : Časopis za humanistične in družboslovne študije 1, št. 1 (2001). Militärstatistisches Jahrbuch (1897-1910). Mole, Vojeslav. Iz knjige spominov. Spomini in srečanja, 5. Ljubljana, 1970. Mollinary, Anton Freiherr v. Sechsundvierzig Jahre im österreichisch-ungarischen Heere, 1833-1879. 2 zv. Zürich, 1905. M urko, Matija. Spomini. Prev. Vladimir Murko. Ljubljana, 1951. Obravnave deželnega zbora Kranjskega v Ljubljani (1867-1914). Obreza, Adolf. Svojim volilcem o svojem delovanji v zborovanju državnega zbora na Dunaji l. 1879-1880. Ljubljana, 1880. -. Svojim volilcem o svojem delovanji v zborovanju državnega zbora na Dunaji 1882.-1883. I. Ljubljana, 1883. -. Svojim volilcem o svojem delovanji v zborovanju državnega zbora na Dunaji 1884.-1885. I. Ljubljana, 1885. Österreichische Parteiprogramme 1868-1966. Ur. Klaus Berchtold. Wien, 1967. Pajk, Andrej. »Življenjepis«. V Josip Jurčič, Zbrano delo. Zv. 2, ur. Mirko Rupel. Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Ljubljana, 1948. Pameti a listär Dra Aloise Pražaka [Spomini in korespondenca dr. Aloisa Pražaka]. Ur. František Kamemček. 2 zv. V Praze, 1926-27. Pitreich, Fîeinrich von. Meine Beziehungen zu den Armeeforderungen Ungarns. Wien, 1911. [Pollak, Heinrich]. Dreissig Jahre aus dem Leben eines Journalisten : Erinnerungen und Aufzeichnungen. 3. zv. Wien, 1894-1898. Prepeluh-Abditus, Albin. Politični spisi. Ur. Tone Povž. Eseji, 9. Trst, 1984. Pnspëvky k listâri Dra Frant. Lad. Riegra [Prispevki h korespondenci dr. Frant. Lad. Riegra]. Ur. Jan Heidler. 2 zv. Historickÿ archiv Ceské akadem ie vëd a umčm, 44, 45. V Praze, 1924-25. Prunk, Janko. Slovenski narodni programi : Narodni programi v slovenski politični misli od 1848 do 1945. Ljubljana, 1986. Przibram , Ludw ig Ritter von. Erinnerungen eines alten Österreichers. Stuttgart, Leipzig, 1910. [Przibram, Ludwig]. Kratko in lahkoumevno pojasnilo nove vojne postave. Ljubljana, 1869. -. Was bringt uns das neue Wehrgesetz? Wien, 1869. Ravnihar, Vladimir. Mojega življenja pot : Spomini dr. Vladimirja Ravniharja. Ur. Janez Cvirn et al. Historia, 2. Ljubljana, 1997. Reichs-Gesetz-Blatt fü r das Kaiserthum Oesterreich (1867-1869). Rutar, Simon. Dnevnik (1869-1874). Ur. Branko Marušič. Trst, Nova Gorica, 1972. Schwarzenberg, Karl. Kann sich die österreichisch-ungarische Armee den Einflüssen der Nationalitätenkämpfe entziehen??? M ünchen, 1898. Sernec, Josip. Spomini. Ljubljana, 1927. [Siebert, Gustav]. Quo vadis, Austria? : Ein Roman der Resignation, 2. izd. Berlin, 1913. Special-Orts-Repertorien der im österreichischen Reichsrathe vertretenen Königreiche und Länder. Zv. 6, Krain. Wien 1894. Special-Orts-Repertorium von Krain. Wien, 1884. Stenographische Protokolle über die Sitzungen des Hauses der Abgeordneten des Reich- rathes (1867-1914). Stenographische Protokolle über die Sitzungen des steierm. Landtages (1867-1914). Stritar, Josip. Zbrano delo. Zv. 9, ur. France Koblar. Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Ljubljana, 1957. -, Zbrano delo. Zv. 10, ur. France Koblar. Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Ljubljana, 1957. Šuklje, Fran. Iz mojih spominov. Ur. Vasilij Melik. 2 zv. Ljubljana, 1988-95. Šušteršič [Šušteršič], Ivan. Moj odgovor. [Ljubljana], 1922. Trdina, Janez. Zbrano delo. Zv. 1, ur. Janez Logar. Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Ljubljana, 1947. Turkuš, J.T. [Tone]. Vojska i mir : Melodram v treh podobah, 2. izd. Gradec, 1893. Turkuš, Tone. Vojska in mir : Romantična melodrama v treh podobah. V Gradcu, 1871. Vošnjak, Josip. Moji spomini. Ur. Vasilij Melik. Ljubljana, 1982. [Vošnjak, Josip]. Slovenci in državni zbor leta 1873 in 1874. Ljubljana, 1874. Vošnjak, Jože [Josip]. Slovenski tabori : Za prosto slovensko ljudstvo. Maribor, 1869. Wiesthaler, Franz. Stehendes Heer oder Volkswehr. Marburg, 1870. Zupančič, Franc. Dnevnik : 1914-1918. Ur. Jasmina Pogačnik. Ljubljana, 1998. Župančič, Oton. Zbrano delo. Zv. 10, ur. Joža Mahnič. Zbrana dela slovenskih pesni­ kov in pisateljev, ur. France Bernik. Ljubljana, 1986. -. Zbrano delo. Zv. 11, ur. Joža Mahnič. Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisa­ teljev, ur. France Bernik. Ljubljana, 1989. 16.3 Časniki N a seznam u so samo časniki, pri katerih sem pregledal vsaj en popoln letnik. Druge navajam samo v opombah. Dan. Edinost, južni Sokol. Laibacher Tagblatt. Laibacher Wochenblatt. Laibacher Zeitung. Novice. Rdeči prapor. Slovenec. Slovenski gospodar. Slovenski narod. Zarja. 16.4 Članki in sestavki v revijah in zbornikih Allmayer-Beck, Johann Christoph. »Die bewaffnete Macht in Staat und Gesell­ schaft«. V Die Habsburgermonarchie 1848-1918, ur. Adam W andruszka in Peter Urbanitsch. Zv. 5, Die bewaffnete Macht. Wien, 1987. -. »Die Geschichte von Österreichs Seemacht als historiographisches Problem«. V Österreich zur See. Schriften des Heeresgeschichtlichen M useum s in W ien/ Militärwissenschaftlichen Instituts, 8. Wien, 1980. -. »Der Ausgleich von 1867 und die k.u.k. bewaffnete Macht«. V Der öster­ reichisch-ungarische Ausgleich von 1867 : Vorgeschichte und Wirkungen. Wien, M ünchen, 1967. Angelow, Jürgen. »Alldeutsche, Reichsregierung und Zweibund am Vorabend und zu Beginn des Ersten Weltkrieges : Z ur Ambivalenz von nationalistischer Agi­ tation, autoritärem M achtstaat und Bündnispolitik«. Mitteilungen des Instituts fü r Österreichische Geschichtsforschung 106 (1998). Baš, Franjo. »Mariborski program«. V Prispevki k zgodovini severovzhodne Slove­ nije : Izbrani zgodovinski spisi, ur. Angelos Baš. Documenta et studia historiae recentioris, 8. Maribor, 1989. Biber, Dušan. »Jugoslovanska ideja in slovensko narodno vprašanje v slovenski publicistiki m ed balkanskim i vojnami v letih 1912-1913«. Istorija X X veka 1 (1959). Bojič, Mehmedalija. »Svrgavanje turske vlasti i odbram beni rat Bosne i Hercego­ vine protiv austrougarske invazije 1878. godine«. V Naučni skup Otpor austro- ugarskoj okupaciji 1878. godine u Bosni i Hercegovini, ur. M ilorad Ekmečič. Aka­ demija nauka i um jetnosti Bosne i Hercegovine : Posebna izdanja, 43. Sarajevo, 1979. Brettner-Messler, Horst. »Die Balkanpolitik C onrad v. H ötzendorfs von seiner W iederernennung zum Chef des Generalstabes bis zum Oktober-Ultimatum 1913«. Mitteilungen des Österreichischen Staatsarchivs 20 (1967). Broucek, Peter. »Militärische Aspekte der Entwicklung hin zum Oktobermanifest 1918«. V Brennpunkt Mitteleuropa : Festschrift fü r Helmut Rumpler zum 65. Geburts­ tag, ur. Ulfried Burz et al. Klagenfurt, 2000. -. »Taktische Erkenntnisse aus dem russisch-japanischen Krieg u nd deren Beachtung in Österreich-Ungarn«. Mitteilungen des Österreichischen Staats­ archivs 30 (1977). Bruckmüller, Ernst. »Habsburški absolutizem in narod dvornih svetnikov«. Zgo­ dovinski časopis 38 (1984). Buszko, Jožef. »The Polish Attitude towards the Compromise«. V Der österreichisch­ ungarische Ausgleich 1867 : Materialien (Referate und Diskussion) der internationa­ len Konferenz in Bratislava 28.8.-1.9.1967, ur. L'udovft Holotik. Bratislava, 1971. Cetnarowicz, Antoni. »Slovenci in vprašanje gališke avtonomije v letih 1868-1973«. Zgodovinski časopis 48 (1994). Chambers II, John Whiteclay. »The American Debate over M odem War, 1871-1914«. V Anticipating Total War : The German and American Experiences, 1871-1914, ur. M anfred F. Boemeke, Roger Chickering in Stig Förster. Publications of the Ger­ m an Historical Institute, ur. Detlef Junker. Washington, Cambridge, N ew York, 1999. Ciliga, Vera. »Prilog poznavanju hrvatsko-slovenskih odnosa potkraj šezdesetih godina XIX stolječa«. Historijski zbornik 23-24 (1970-71). Crowl, Philip A. »Alfred Thayer Mahan: The Naval Historian«. V Makers of Mo­ dern Strategy : From Machiavelli to the Nuclear Age, ur. Peter Paret. Princeton, 1986. Cvirn, Janez. »Jezikovna politika celjske občine na prelom u stoletja«. Zgodovinski časopis 44 (1990). -. »Nemški tabori na Slovenskem (1869)«. Zgodovinski časopis 46 (1992). -. »Slovenska politika na Štajerskem ob koncu šestdesetih let 19. stoletja«. Zgo­ dovinski časopis 47 (1993). -. »Spodnještajerski ustavoverci v šestdesetih in sedem desetih letih 19. sto­ letja«. Zgodovinski časopis 49 (1995). Čremošnik, Gregor. »Naša vojaška narodna pesem«. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 20 (1939). Dangl, Vojtech. »Narodnostna problem atika v raküsko-uhorskej arm ade a Slo- vâci« [Narodnostna problematika v avstro-ogrski arm adi in Slovaki]. Ceskoslo- vensky časopis historicky 24 (1976). Deâk, Istvân. »Chivalry, Gentlemanly Honor, and Virtuous Ladies in Austria-Hun­ gary«. Austrian History Yearbook 25 (1994). D olenc, Janez. »Vojaški m otivi v G regorčičevi poeziji«. Goriški letnik 20-21 (1993-94). Donia, Robert. »The Battle for Bosnia: H absburg M ilitary Strategy in 1878«. V Otpor austrougarskoj okupaciji. Drnovšek, Marjan. »Dr. Janez Kovač-Podliščkov vabi v Srbijo«. V Slovenska kro­ nika XIX. stoletja. Zv. 2 , 1861-1883, ur. Janez Cvirn et al. Ljubljana, 2003. Ekmečič, M ilorad. »Početak bosanskog ustanka 1875 godine«. Godišnjak istoriskog društva Bosne i Hercegovine 6 (1954). Evans, R.J.W. »Unwarlike Warriors«. The Nezv York Review of Books, 16.8.1990. Fellner, Fritz. »Das 'F ebruarpatent' von 1861 : Entstehung u nd Bedeutung«. Mitteilungen des Instituts fü r Österreichische Geschichtsforschung 63 (1955). Förster, Stig. »Dreams and Nightm ares : Germ an M ilitary Leadership and the Images of Future Warfare, 1871-1914«. V Anticipating Total War. Friš, Darko. »Vzgojitelj dr. Pavel Turner«. Časopis za zgodovino in narodopisje 70 (1999). Goropevšek, Branko. »Odmev in pom en septem brskih dogodkov leta 1908 : (spo­ m in na 90-letnico dogodkov). V Slovenija 1848-1998: iskanje lastne poti, ur. Stane Granda in Barbara Šatej. Ljubljana, 1998. Granda, Stane. »Graška Slovenija v letu 1848/1849«. Zgodovinski časopis 28 (1974). Grdina, Igor. »M adžari in Hrvatje v očeh slovenske literature«. V Tone Smolej, ur., Podoba tujega v slovenski književnosti, podoba Slovenije in Slovencev v tuji književ­ nosti : imagološko berilo. Ljubljana, 2002. -. »Nekaj opazk o Šušteršičevi politiki pred in m ed prvo svetovno vojno«. Zgo­ dovinski časopis 53 (1999). Gross, Mirjana. »Hrvatska politika velikoaustrijskog kruga oko prestolonasljed- nika Franje Ferdinanda«. Časopis za suvremenu povijest 2, št. 2 (1970). -. »Uloga šibenskog pravaštva u dalmatinskoj i opčehrvatskoj pravaškoj poli- tici uoči prvog svjetskog rata«. Radovi Instituta za hrvatsku povijest 1 (1971). Güterm ann, Christoph. »Die Geschichte der österreichischen Friedensbewegung 1891-1985«. V M anfried Rauchensteiner, ur. Überlegungen zum Frieden. Wien, 1987. Ham ann, Brigitte. »Die Habsburger und die deutsche Frage im 19. Jahrhundert«. V Österreich und die deutsche Frage im 19. und 20. Jahrhundert : Probleme der poli­ tisch-staatlichen und soziokulturellen Differenzierung im deutschen Mitteleuropa, ur. Heinrich Lutz in H elm ut Rumpler. Wiener Beiträge zur Geschichte der N eu­ zeit, 9, ur. Grete Klingenstein et al. Wien, 1982. H artm an, Bruno. »Društvo Schlaraffia M arpurghia v Mariboru«. Časopis za zgodo­ vino in narodopisje 73 (2002). Haselsteiner, Horst. »Andrässys Pazifizierungsversuch im Februar/M ärz 1876«. V Medunarodni naučni skup povodom 100-godišnjice ustanka u Bosni i Hercegovini, drugim balkanskim zemljama i istočnoj krizi 1875-1878. godine, ur. Rade Petrovič, 3 zv. Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine : Posebna izdanja, 30. Sarajevo, 1977. Zv. 1. »Zur H altung der Donaumonarchie in der Orientalischen Frage«. V Bosnien- Hercegovina : Orientkrise und Siidslavische Frage. Büchreihe des Institutes für den D onauraum und M itteleuropa, 3. Wien, Köln, Weimar, 1996. H auptm ann, Ferdo [Ferdinand]. »General Rodič i politika austrijske vlade u krivo- šijskom ustanku 1869/70 : (Uz dnevnike generala Gabrijela Rodiča)«. Godišnjak društva istoričara Bosne i Hercegovine 13 (1962). Havrânek, Jan. »Der Tschechische Pazifismus und Antim ilitarism us am Vorabend des Ersten Weltkrieges«. V Friedensbeivegungen: Bedingungen und Wirkungen, ur. Gernot Heiss in Heinrich Lutz. W iener Beiträge zur Geschichte der N eu­ zeit, 11, ur. Grete Klingenstein et al. Wien, 1984. Hlavac, Franz. »Die A rm eereorganisation der Jahre 1881-1883 in der D onau­ monarchie«. Mitteilungen des Österreichischen Staatsarchivs 27 (1974). Hobelt, Lothar. »Die deutschen Parteien, das Reich und der Zweibund«. V Der »Zweibund« 1879 : Das deutsch-österreichisch-ungarische Bündnis und die europäi­ sche Diplomatie, ur. H elm ut Rumpler in Jan Paul Niederkorn. Zentraleuropa­ studien, 2, ur. Richard G. Plaschka in Anna M. Drabek. Wien, 1996. -. »Die Marine«. V Die bewaffnete Macht. Howard, Michael. »Men against Fire : The Doctrine of the Offensive in 1914«. V Makers of Modern Strategy. Jerman, Davorin. »Slovenski tisk o Albancih v času balkanskih vojn«. Zgodovina za vse 8, št. 1 (2001). Kammerhofer, Leopold in Prenner, Walter. »Liberalismus und Aussenpolitik : Die Orientfrage und der W iederstand der Deutschliberalen gegen die O kkupation von Bosnien und Herzegovina 1875-1879«. V Leopold Kammerhofer, ur., Stu­ dien zum Deutschliberalismus in Zisleithanien 1873—1879 : Herrschaftsfundierung und Organisationsformen des politischen Liberalismus. Studien zur Geschichte der österreichisch-ungarischen Monarchie, 25. Wien, 1992. Kann, Robert A. »The Dynasty and the Im perial Idea«. Austrian History Yearbook 3, 1. del (1976). -. »The Social Prestige of the Officer Corps in the H absburg Empire from the Eighteenth Century to 1918«. V War and Society in East Central Europe. Zv. 1, Special Topics and Generalizations in the 18th and 19th Centuries, ur. Béla K. Kirâly in Gunther E. Rothenberg. Brooklyn College Studies on Society in Change, 10, ur. Béla K. Kirâly. New York, 1979. Kermavner, Dušan. »O prepovedi gorenjskega tabora in o bohinjskem uporu leta 1871«. Časopis za zgodovino in narodopisje 40 (1969). -. »Slovenska politika v letih 1879 do 1895 : Političnozgodovinske opom be k peti knjigi Ivana Prijatelja Slovenske kulturnopolitične in slovstvene zgodo­ vine 1848-1895«. V Prijatelj, Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovi­ na, zv. 5/II. -. »Se iz predzgodovine jugoslovanskega kongresa v Ljubljani decembra 1870«. Zgodovinski časopis 19-20 (1965-66). Kiszling, Rudolf. »Das Nationalitätenproblem in Habsburgs Wehrmacht 1848-1918«. Der Donauraum 4 (1959). Korošec, Tomo. »Slovensko vojaško izrazje v delih Andreja Komela od 1872 do 1891«. V Slovenski knjižni jezik : aktualna vprašanja in zgodovinske izkušnje, ur. Ana Vidovič Muha. Obdobja, 20. Ljubljana, 2003. Korunič, Petar. »O nekim problem im a slovenske politike 1866«. Zgodovinski časo­ pis 34 (1980). Kos, Franz-Josef. »Ein Plan österreichischer Militärs zur Erwerbung Bosniens und der Herzegovina (1869) : Die Ernennung des Feldmarschalleutnants Freiherrn von Rodich zum Statthalter von Dalmatien (1870) als ein Schritt zum Verwirkli­ chung dieses Plans«. Österreichische Osthefte 34 (1992). Kosi, Miha. »... quae terram nostram et Regnum Hungariae dividit ... : (Razvoj meje cesarstva na Dolenjskem v srednjem veku)«. Zgodovinski časopis 56 (2002). Kuntič, Ljerka. »Kvaternik i njegovo doba (1825-1871)«. V Eugen Kvaternik, Politički spisi : Rasprave, govori, članci, memorandumi, pisma, ur. Ljerka Kuntič. Hrvatska politička misao XIX i XX stolječa, ur. Dubravko Jelčič. Zagreb, 1971. -. »Slovenija u političkom program u stranke prava do 1871«. Jadranski zbor­ nik : priloži za povijest Istre, Rijeke i hrvatskog Primorja 3 (1958). Lackey, Scott [W.j. »The Habsburg Army and the Franco-Prussian War : The Failure to Intervene and its Consequences«. War in History 2, št. 2 (1995). Lhotsky, Alphons. »Das Problem des österreichischen Menschen«. V Aufsätze und Vorträge, 5 zv. Wien, 1970-76. Zv. 4. Lukan, Walter. »Politično delovanje Antona Korošca m ed prvo svetovno vojno - kratek oris«. Prispevki za novejšo zgodovino 31 (1991). »Slovenci in Slovaki v revolucionarnih letih 1848/49«. V Slovenija 1848-1998. Lukovič, Petko. »Borba Slovenaca za ujedinjenu Sloveniju na izm aku velike krize na istoku od m arta do novem bra 1878. i njen odjek kod srpskog naroda u kne­ ževini Srbiji i Vojvodini«. Zgodovinski časopis 34 (1980). -. »Slovenci i krivošijski ustanak 1869«. Zgodovinski časopis 19-20 (1965-66). Lutz, Heinrich. »Zur Wende der österreichisch-ungarischen Außenpolitik 1871 : Die Denkschrift des Grafen Beust für Kaiser Franz Josef vom 18. Mai«. Mitteil­ ungen des Österreichischen Staatsarchivs 25 (1972). Mal, Josip. »Ljubljana in leto 1848«. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 14 (1933). Malle, Avguštin. »Tabori na Koroškem«. Zgodovinski časopis 41 (1987). Malli, Rüdiger. »Der Konflikt zwischen realer und nationaler Politik hinsichtlich der O kkupation Bosniens und der Hercegovina bei den Parteien Cisleitheniens«. V Geschichte und ihre Quellen : Festschrift fü r Friedrich Hausmann zum 70. Geburts­ tag, ur. Reinhard Härtel. Graz, 1987. Marušič, Branko. »O razm erju m ed slovenskim in italijanskim političnim gibanjem na Goriškem in v Trstu«. Goriški letnik 4-5 (1977-78). -. »Taborsko gibanje na Primorskem«. V Primorski čas pretekli : Prispevki za zgo­ dovino Primorske. Koper, 1985. Matič, Dragan. »Sokolski eksces ali pretep v Šantlovi veži«. Zgodovina za vse 6, št. 1 (1999). Matjašič, Marjan. »Stališče vojaških oblasti do nem irov septem bra 1908 v Ljublja­ ni«. Kronika 32 (1984). Melik, Vasilij. »Die nationalen Programm e des Matija Majar - Ziljski«. V Andreas Moritsch, ur., Matija Majar - Ziljski. Unbegrenzte Geschichte/Z godovina brez meja, 2. Klagenfurt/Celovec, Ljubljana/Laibach, W ien/D unaj, 1995. -. »Einspielerjevo mesto v slovenski zgodovini«. V Einspielerjev simpozij v Rimu. Simpoziji v Rimu, 14. Celje, 1997. »Ideja Zedinjene Slovenije 1848-1991«. V Slovenija 1848-1998. -. »Leto 1918 v slovenski zgodovini«. Zgodovinski časopis 42 (1988). -. »Majarjeva peticija za zedinjeno Slovenijo 1848«. Časopis za zgodovino in naro­ dopisje 50 (1979). -. »Nekaj značilnosti razvoja na Kranjskem 1867-1871«. Zgodovinski časopis 23 (1969). -. »O nekaterih vprašanjih slovenske politike v začetku šestdesetih let 19. sto­ letja«. Zgodovinski časopis 18 (1964). -. »Odmev dogodkov ob okupaciji Bosne in Hercegovine 1878. na Slovenskem«. V Otpor austrougarskoj okupaciji. -. »Razcep m ed staroslovenci in mladoslovenci«. Zgodovinski časopis 26 (1972). -. »Slovenci o slovaškem gibanju v letih 1848 in 1849«. Časopis za zgodovino in narodopisje 42 (1971). -. »Slovenci v državnem zboru 1893-1904«. Zgodovinski časopis 33 (1979). -. »Slovenska politika ob začetku dualizma«. Zgodovinski časopis 22 (1968). -. »Slovenska politika v drugi polovici sedem desetih let 19. stoletja«. Zgodo­ vinski časopis 28 (1974). -. »Slovenska politika v Taaffejevi dobi«. Zgodovinski časopis 29 (1975). -. »Slovenski državnopravni program i 1848-1918«. V Slovenci in država, ur. Bogo Grafenauer et al. Razprave - Dissertationes, 17. Ljubljana, 1995. -. »Slovensko narodno gibanje za časa taborov«. Zgodovinski časopis 23 (1969). »Spremembe na Slovenskem in v Cislitvaniji v zvezi z dogodki na Balka­ nu«. V Medunarodni naučni skup povodom 100-godišnjice ustanka u Bosni i Her­ cegovini. Zv. 2. -. »Svetec in Toman v dunajskem parlam entu«. Arhivi 22 (1999). -. »Tabori 1868-1871«. V Taborsko gibanje na Slovenskem. Ljubljana, Ljutomer, 1981. M esserschmidt, M anfred. »The Prussian A rm y from Reform to War«. V On the Road to Total War : The American Civil War and the German Wars of Unification, 1861-1871, ur. Stig Förster in Jörg Nagler. Publications of the Germ an Histori­ cal Institute, ur. Detlef Junker. W ashington, Cambridge, New York, 1997. Moll, Martin. »Erster Weltkrieg und politische Justiz in Österreich-Ungarn : Em­ pirische Befunde aus der slowenischen und deutschsprachigen Steiermark«. V Zbornik Jankä Pleterskega, ur. Oto Luthar in Jurij Perovšek. Ljubljana, 2003. Mommsen, Wolfgang J. »The Topos of Inevitable War in Germany in the Decade before 1914«. V Volker Berghahn in M artin Kitchen, ur., Germany in the Age of Total War. London, Totowa, 1981. Nikič, Andrija. »Hercegovački ustanak u svjetlu novih izvora«. V Medunarodni naučni skup povodom 100-godišnjice ustanka u Bosni i Hercegovini. Zv. 2. Nolte, Claire. »'O ur Task, Direction and Goal' : The Development of Sokol Natio­ nal Program to World War I«. V Diethelm Blecking, ur., Die slawische Sokolbewe- gung : Beiträge zur Geschichte von Sport und Nationalismus in Osteuropa. Veröf­ fentlichungen der Forschungsstelle Ostm itteleuropa an der Universität Dort­ m und, B/42, ur. Johannes Hoffmann. D ortm und, 1991. Obad, Stijepo. »Kraj hajdučije u Dalmaciji«. Radovi Filozofskog fakulteta u Zadru : Razdio povijesnih znanosti 25 (1986). Oršolič, Tado. »Hrvatsko dom obranstvo kao 'Separatum corpus' ugarskog dom o­ branstva (1868.-1914.)«. Radovi Filozofskog fakulteta u Zadru : Razdio povijesnih znanosti 39 (2000). »Sudjelovanje dalm atinskih postrojbi u zaposjedanju Bosne i Hercegovine 1878.« Radovi Zavoda za povijesne znanosti H A ZU u Zadru 42 (2000). -. »Ustroj i služba austrijske kopnene vojske u Dalmaciji od 1867. do 1873.« Radovi Zavoda za povijesne znanosti H AZU u Zadru 41 (1999). Papp, Tibor. »Die königlich ungarische Landw ehr (Honvéd) 1868-1914«. V Die bewaffnete Macht. Pavličevič, Dragutin. »Hajdučija u Hrvatskoj 60. godina 19. stolječa«. Radovi Zavo­ da za hrvatsku povijest Filozofskog fakulteta Zagreb 20 (1987). -, »Odjek bosanskog ustanka (1875-1878) u sjevemoj Hrvatskoj«. Radovi Insti­ tuta za hrvatsku povijest 4 (1974). Peball, Kurt. »Briefe an eine Freundin : Zu den Briefen des Feldmarschalls Con­ rad von H ötzendorf an Frau W alburga von Sonnleithener w ährend der Jahre 1905 bis 1918«. Mitteilungen des Österreichischen Staatsarchivs 25 (1972). - in Rothenberg, G unther E. »Der Fall 'U ' : Die geplante Besetzung Ungarns durch die k.u.k. Armee im Herbst 1905«. V Aus drei Jahrhunderten : Beiträge zur österreichischen Heeres- und Kriegsgeschichte von 1645-1938. Schriften des heeresgeschichtlichen M useum s in Wien, 4. Wien, M ünchen, 1969. Pečjak, Vid. »'Sem puško zagledal, sem jokat' začel... ' : odnos Slovencev do služenja vojščine«. Revija Obramba 32 (maj 2000). Peričič, Šime. »Hajdučija u Dalmaciji 19. stolječa«. Radovi Zavoda za povijesne zna­ nosti H AZU u Zadru 33 (1991). Petrovič, Rade. »Pokret otpora protiv austrougarske okupacije 1878. godine u Bosni i Hercegovini«. V Otpor austrougarskoj okupaciji. Plaschka, Richard Georg. »'... a stnlet nebudem !' : Ein Modelfall zur Frage der Ausw irkung der Balkankriege auf Österreich-Ungarn«. V Nationalismus - Staats­ gewalt - Widerstand : Aspekte nationaler und sozialer Entwicklung in Ostmittel­ und Südosteuropa, ur. Horst Haselsteiner et al. Schriftenreihe des Österreichischen Ost- und Südosteuropa-Instituts, 11, ur. Richard Georg Plaschka. Wien, 1985. -. »Serbien und die Balkankriege als M otivationselemente in der österreichi­ sch-ungarischen Armee«. V Nationalismus - Staatsgewalt - Widerstand. »Verhaltenskrise gegenüber dem m ultinationalen Staat : Tschechen und Tschechische Parteien im Oktober und November 1912«. V Nationalismus - Staatsgewalt - Widerstand. -. »Zwei Niederlagen um Königgrätz«. V Nationalismus - Staatsgewalt - Wider­ stand. Pleterski, Janko. »Avstrija in Slovenci leta 1912-1913«. V Študije o slovenski zgodovi­ ni in narodnem vprašanju. Documenta et studia historiae recentioris, 2. Maribor, 1981. -. »Koroški Slovenci m ed prvo svetovno vojno«. V Koroški plebiscit : Razprave in članki. Ljubljana, 1970. -. »Nekaj vprašanj slovenske zgodovine v desetletju 1894-1904«. V Študije. -. »'Slovenja' država (ein 'w indisches' Reich) Petra Radicsa«. V Vilfanov zbor­ nik : pravo - zgodovina - narod, ur. Vincenc Rajšp in Ernst Bruckmüller. Ljub­ ljana, 1999. »Zveza Vseslovenske ljudske stranke in H rvatske stranke prava v letih 1911-1913«. V Študije. Puntar, Josip. »Pisma dr. Alojzija Smrekarja, 'privatnega apostola spravne poli­ tike' (1867-1970)«. Čas : revija Leonove družbe 31 (1936/37). Radies, Peter pl. »Vojni členi za c. in kr. vojsko v slovenskem jeziku iz 1 . 1798«. Slovenski pravnik 18 (1902). Rahten, Andrej. »'Croatia alpestris': vprašanje um estitve slovenskih dežel v pra- vaške koncepte«. Annales : Anali za istrske in mediteranske študije : Series Historia et Sociologia 12 (2002). -. »Parlamentarni boj poslancev Slovenskega kluba proti Bienerthovi vladi leta 1909«. Zgodovinski časopis 50 (1996). -. »Politika poslancev Katoliško-narodne stranke v kranjskem deželnem zbo­ ru 1892-1904«. Tretji dan 28, št. 10 (1999). -. »Trialistični koncepti velikoavstrijskih krogov in slovensko vprašanje«. V Slovenci v Evropi : (O nekaterih vidikih slovenske povezanosti s sosedi in Evropo), ur. Peter Vodopivec. Historia, 5. Ljubljana, 2002. -. »Zadnji slovenski avstrijakant : Prispevek k politični biografiji dr. Ivana Šušteršiča«. Zgodovinski časopis 53 (1999). Rauchensteiner, Manfried. »Gewalt und Gewaltlosigkeit : Zur Geschichte der öster­ reichischen Friedensbewegung«. V Pax et iustitia : Festschrift fü r Alfred Kostele- cky zum 70. Geburtstag, ur. Hans Walther Kaluza et al. Berlin, 1990. Rausch, Josef. »Der Aufstand im Raum Kotor im Jahre 1869«. Österreichische Osthefte 25 (1983). Reifowitz, Ian. »Threads Intertwined: Germ an National Egoism and Liberalism in Adolf Fischoff's Vision for Austria«. Nationalities Papers 29 (2001). Rothenberg, G unther E. »Nobility and M ilitary Careers : The Habsburg Officer Corps, 1740-1914«. Military Affairs 40, št. 4 (1976). -. »The Croatian M ilitary Border and the Rise of Yugoslav Nationalism«. The Slavonic and East European Review 43, št. 100 (1964). -. »The Struggle over the Dissolution of the Croatian Military Border, 1850-1871«. Slavic Review 23 (1964). -. »Toward a National H ungarian Arm y : The Military Compromise of 1868 and Its Consequences«. Slavic Review 31 (1972). Rozman, Franc. »Stališče slovenske socialne demokracije do balkanskih vojn«. Zgo­ dovinski časopis 42 (1988). Schmidt-Brentano, Antonio. »Die österreichische beziehungsweise österreichisch­ ungarische Armee von Erzherzog Carl bis Conrad von Hötzendorf«. V Öster­ reich und die deutsche Frage. Simpson, Harold L. »Antimilitarism in the French N aturalist Novel«. L'Esprit Créa­ teur 4, št. 2 (1964). Somogyi, Eva. »Der österreichisch-ungarische Ausgleich 1867 und seine Protago­ nisten«. Österreichische Osthefte 35 (1993). -. »Pläne zur N eugestaltung der Habsburger Monarchie nach dem Preußisch- Österreichischen Krieg von 1866«. Acta Historica Academiae Scientiarum Hun- garicae 21 (1975). Sondhaus, Lawrence. »Austria-Hungary's Italian Policy under Count Beust, 1866- 1871«. Historian 56 (jesen 1993). »The Strategic Culture of the Habsburg Army«. Austrian History Yearbook 32 (2001). Stančič, Nikša. »Od emigracije do Rakovice: Eugen Kvaternik in njegova koncep­ cija ustanka u Hrvatskoj 1871.«. Radovi Zavoda za hrvatsku povijest Filozofsko< ? fakulteta Zagreb 25 (1992). Stanonik, Janez. »Andrej Bernard Smolnikar«. Zgodovinski časopis 49 (1995). Starič, N ataša in Hribar, Sebastjan. »Dvobojna afera Tacoli-Ledochowski«. Zgodo­ vina za vse 6, št. 2 (1999). Stariha, Gorazd. »Začetek ustavnega življenja in ljubljanska policija«. Kronika 50 (2002). Stergar, Rok. »Politična dejavnost avstro-ogrske arm ade na Slovenskem m ed 1. svetovno vojno : poskus pregleda« (v tisku). -. »'Politični cilji slovenske inteligence' : Nekaj drobcev o vohunih in vojakih«. Zgodovina za vse 5, št. 1 (1998), 21-29. Stone, Norm an. »Army and Society in the Habsburg Monarchy, 1900-1914«. Past and Present, št. 33 (april 1966). -. »Constitutional Crisis in Hungary, 1903-1906«. The Slavonic and East European Review 45, št. 104 (1967). Suppan, Arnold. »Aussen- und m ilitärpolitische Strategie Österreich-Ungarns vor Beginn des bosnischen A ufstandes 1875«. V Medunarodni naučni skup povodom 100-godišnjice ustanka u Bosni i Hercegovini. Zv. 1. Šepetave, Anton. »Pridiga o prijaznih, gostoljubnih, dobrih Slovencih, ki niso vedno (bili) taki«. Zgodovina za vse 1, št. 1 (1994). Šidak, Jaroslav. »Značenje rakovičke bune u austrijskoj politici 1871«. V Študije iz hrvatske povijesti XIX stolječa. Sveučilište u Zagrebu - Institut za hrvatsku po­ vijest : Rasprave i članci, 2. Zagreb, 1973. Štrancar, Marjan. »Za Gregorčičevo Soči : ob njeni 110-letnici in obletnici tabora v Šempasu«, jezik in slovstvo 34 (1988-89). Trifkovič, Kosta. »Francosko-pruska vojska : Šaljiva igra v jednem dejanji«, prev. Miroslav Malovrh. V Slovenska Talija : Zbirka dramatičnih del in iger, št. 51 (1882). Urbanitsch, Peter. »Die Deutschen in Österreich : Statistisch-deskriptiver Über­ blick«. V Die Habsburgermonarchie 1848-1918, ur. Adam W andruszka in Peter Urbanitsch. Zv. 3, Die Völker des Reiches. 2 zv. Wien, 1980. Zv. 1. Valenčič, Vlado. »Ljubljanski protinem ški odm evi tum arskih dogodkov«. Kronika 10 (1962). Valentič, Mirko. »Ustanak u Vojnoj krajini 1871. godine«. Časopis za suvremenu povijest 23 (1991). Vodušek-Starič, Jera. »Program zedinjene Slovenije in leto 1848«. Prispevki za zgo­ dovino delavskega gibanja 25 (1985). Vrišer, Sergej. »Tegetthoff v slovenskem zgodovinskem spominu«. Vojnozgodovin­ ski zbornik, št. 7 (2001). Vukčevič, Milo. »O politici grofa Andrašija prem a našem narodu uoči istočne kri­ ze«. Glasnik istoriskog društva u Novom Sadu 6 (1933). Wagner, Walter. »Die k.(u.)k. Armee - Gliederung und Aufgabenstellung«. V Die bewaffnete Macht. Wank, Solomon. »The Archduke and Aehrenthal: The Origins of a Hatred«. A u­ strian History Yearbook 33 (2002). Wawro, Geoffrey. »An 'A rm y of Pigs' : The Technical, Social and Political Bases of A ustrian Shock Tactics, 1859-1866«. Journal of Military History 59 (1995). Wierer, Rudolf F. »Die Böhmischen Fundam entalartikel vom Jahre 1871«. V Der österreichisch-ungarische Ausgleich von 1867. Zajc, Marko. »Dobri, pogum ni, zli : Podoba žum berških Uskokov na Kranjskem v drugi polovici 19. stoletja«. Razprave in gradivo, št. 42 (2003). -. »Žumberak kot pozabljena regija : Ali kako lahko mejno področje zmede slovenske politike«. Zgodovinski časopis 57 (2003). Zorn, Tone. »Andrej Einspieler in slovensko politično gibanje na Koroškem v 60. letih 19. stoletja«. Zgodovinski časopis 23 (1969). Zwitter, Fran. »Nekaj problem ov okrog jugoslovanskega kongresa v Ljubljani leta 1870«. V O slovenskem narodnem vprašanju, ur. Vasilij Melik. Ljubljana, 1990. -. »Slovenci in habsburška monarhija«. V O slovenskem narodnem vprašanju. -. »Slovenski politični prerod XIX. stoletja v okviru evropske nacionalne pro­ blematike«. V O slovenskem narodnem vprašanju. 16.5 Monografije in druge knjige Allmayer-Beck, Johann Christoph. Der stumme Reiter : Erzherzog Albrecht, der Feld­ herr »Gesamtösterreichs«. Graz, Wien, Köln, 1997. Andrejka, Jernej pl. Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1878. Celovec, 1904. Apfelknab, Egbert. Waffenrock und Schnürschuh : Die Monturbeschaffung der öster­ reichischen Armee im 18. und 19. Jahrhundert. Militärgeschichtliche Dissertatio­ nen österreichischer Universitäten, 4, ur. M anfried Rauchensteiner. Wien, 1984. Apih, Josip. Slovenci in 1848. leto. Ljubljana, 1888. Bauer, Ernest. Der letzte Paladin des Reiches : Generaloberst Stefan Freiherr Sarkotič von Lovcen. Graz, Wien, Köln, 1988. Baumgart, Winfried. The Crimean War, 1853-56. M odern Wars, ur. H ew Strachan. London, N ew York, 1999. Beaver, Jan G. »Civil-Military Conflict and the South Slav Question in the H abs­ burg M onarchy : A Political Biography of Franz Conrad von Hötzendorf«. Dok­ torska disertacija, University of Nebraska, 1996. Beller, Steven. Vienna and the Jews, 1867-1938 : A Cultural History. 1989; Cam brid­ ge, 1990. Bister, Feliks J. Anton Korošec, državnozborski poslanec na Dunaju : življenje in delo, 1872-1918. Prev. Janko Moder. Ljubljana, 1992. Blanning, T.C.W. The French Revolutionary Wars, 1787-1802. M odern Wars, ur. Hew Strachan. London, N ew York, 1996. [Boulongne,Yves Pierre] Bulonj, Iv Pjer. Olimpijski duh Pjera de Kubertena. Beograd, 1984. Brauneder, Wilhelm. Österreichische Verfassungsgeschichte, 5. izd. Wien, 1989. Bruckmüller, Ernst. Nation Österreich : Sozialhistorische Aspekte ihrer Entwicklung. Studien zu Politik und Verwaltung, 4, ur. Christian Brünner, Wolfgang Mantl in M anfried Welan. Wien, Köln, Graz, 1984. Bucholz, Arden. Moltke and the German Wars, 1864-1871. European History in Per­ spective, ur. Jeremy Black. Houndm ills, New York, 2001. Capuder, Karol. Zgodovina c. in kr. pešpolka št. 17. Celovec, 1915. Charm atz, Richard. Adolf Fischhof : Das Lebensbild eines österreichischen Politikers. Stuttgart, Berlin, 1910. Cooper, Sandi E. Patriotk Pacifism : Waging War on War in Europe, 1815-1914. New York, Oxford, 1991. Craig, Gordon A. The Battle ofKöniggrätz : Prussia's Victory over Austria, 1866. Great Battles of History. Philadelphia, 1964. Cvirn, Janez. Trdnjavski trikotnik : Politična orientacija Nemcev na Spodnjem Štajer­ skem (1861-1914). Maribor, 1997. Deâk, Istvän. Der k.(u.)k. Offizier : 1848-1918, 2. izd. Prev. Marie-Therese Pitner. Wien, Köln, Weimar, 1995. Diklič, Marjan. Don Ivo Prodan : političko djelovanje i parlamentarni rad. Zadar, 2003. Diöszegi, Istvän. Österreich-Ungarn und derfranzösisch-preussische Krieg, 1870-1871. Prev. Johanna Till. Budapest, 1974. Duffy, Christopher. The Military Experience in the Age of Reason. W ordsworth Mili­ tary Library. 1987; Ware, 1998. Ekmečič, Milorad. Ustanak u Bosni : 1875-1878. Sarajevo, 1960. Enciklopedija orožja : Orožje skozi sedem tisočletij. Ur. M iroslav Ulčar. Prev. Janez J. Švajncer et al. Ljubljana, 1995. Feldm an, Walter. Geschichte der politischen Ideen in Polen seit dessen Teilungen. M ünchen, Berlin, 1917. Fischer, Jasna. »Čas vesolniga socialnega punta se bliža« : Socialna in politična zgodovi­ na delavskega gibanja v Ljubljani od začetkov do leta 1889. krt : knjižnica revolucio­ narne teorije, 12. Ljubljana, 1984. Gabršček, Andrej. Goriški Slovenci : Narodne, kulturne, politične in gospodarske črtice. Zv. 1, Od leta 1830 do 1900. Ljubljana, 1932. Gates, David. The Napoleonic Wars, 1803-1815. M odern Wars, ur. H ew Strachan. London, N ew York, 1997. Glaise-Horstenau, Edm und von. Franz Josephs Weggefährte : Das Leben des Gene­ ralstabschefs Grafen Beck. Zürich, Leipzig, Wien, 1930. Gorše, Miroslav. Doktor Valentin Zarnik : narodni buditelj, pisatelj in politik. Ur. Dra­ gotin Lončar. Ljubljana, 1940. Grabovac, Julije. Dalmacija u oslobodilačkom pokretu hercegovačko-bosanske raje (1875-1878). Biblioteka znanstvenih djela, 51, ur. Ivan Mimica. Split, 1991. Granda, Stane. Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili. Ljubljana, 1999. Gross, Mirjana. Izvorno pravaštvo : Ideologija, agitacija, pokret. Hrvatske političke ideologije, ur. Tihomir Cipek. Zagreb, 2000. -. Povijest pravaške ideologije. Sveučilište u Zagrebu - Institut za hrvatsku po- vijest : Monografije, 4. Zagreb, 1973. Große jüdische National-Biographie : Ein Nachschlagewerk fü r das jüdische Volk und dessen Freunde. Ur. S[alomon] Wininger. Cernäup, 1925-1936. Hall, Richard C. The Balkan Wars 1912-1913 : Prelude to the First World War. Warfare and Society, ur. Jeremy Black. London, N ew York, 2000. H am ann, Brigitte. Hitlers Wien : Lehrjahre eines Diktators. 1996; M ünchen, Zürich, 1998. -. Rudolf: Kronprinz und Rebell. 1978; M ünchen, 1999. H am idi Faal, M ehdi P. Jay. »Beiträge zur Biographie des Reichskriegsministers Heinrich von Pitreich«. Doktorska disertacija, Universität Wien, 2001. Herw ig, Holger H. First World War : Germany and Austria-Hungary, 1914-1918. M odern Wars, ur. Hew Strachan. London, New York, 1997. Hlavac, Franz. »Die A rm eereorganisation der Jahre 1881-1883 in der D onau­ monarchie«. Doktorska disertacija, Universität Wien, 1973. Hobelt, Lothar. Kornblume und Kaiseradler : Die deutschfreiheitlichen Parteien A lt­ österreichs 1882-1918. Wien, M ünchen, 1993. Holl, Karl. Pazifismus in Deutschland. Frankfurt a.M., 1988. Hönel, Alexander. Die Adjustierung des k.(u.)k. Heeres. Zv. 2, Die Kavallerie. Öster­ reichische Militärgeschichte. Wien, 1999. H ow ard, M ichael. The Franco-Prussian War : The German Invasion of France, 1870-1871, 2. izd. London, New York, 2001. Jaklitsch, Helena in Petrič, Iztok. »Septembrski dogodki 1908 : Ljubljana«. Semi­ narska naloga, Univerza v Ljubljani, [1999]. Jandesek, Elfriede. »Die Stellung des Abgeordnetenhauses der im Reichsrate ver­ tretenen Königreiche und Länder zu Fragen des Militärs, 1867-1914«. Doktor­ ska disertacija, Universität Wien, 1964. Jenks, William A. Austria Under the Iron Ring, 1879-1893. Charlottesville, 1965. Jerâbek, Rudolf. Potiorek : General im Schatten von Sarajevo. Graz, Wien, Köln, 1991. Jerman, Davorin. »Pisanje slovenskega časopisja o balkanskih vojnah 1912-1913«. Diplomska naloga, Univerza v Ljubljani, 2000. Judson, Pieter M. Inventing Germanness : Class, Ethnicity, and Colonial Fantasy at the Margins of the Habsburg Monarchy. CAS W orking Papers in Austrian Studies, 93-2. http://w w w .cas.um n.edu/w p932.htm . Kam m erhofer, Leopold, ur., Studien zum Deutschliberalismus in Zisleithanien 1873-1879 : Herrschaftsfundierung und Organisationsformen des politischen Libe­ ralismus. Studien zur Geschichte der österreichisch-ungarischen Monarchie, 25. Wien, 1992. Keegan, John. A History of Warfare. 1993; London, 1994. -. The Face of Battle : A Study of Agincourt, Waterloo and the Somme. 1976; Lon­ don, 2000. Kermavner, Dušan. Začetki slovenske socialne demokracije v desetletju 1884-1894. Ljub­ ljana, 1963. Kirchhoff, Jörg. Die Deutschen in der österreichisch-ungarischen Monarchie : Ihr Ver­ hältnis zum Staat, zur deutschen Nation und ihr kollektives Selbsverständnis (1866/ 67-1918). Berlin, 2001. Kiszling, Rudolf. Erzherzog Franz Ferdinand von Österreich-Este : Leben, Pläne und Wirken am Schicksalsweg der Donaumonarchie. Graz, Köln, 1951. Knauer, Oswald. Das österreichische Parlament von 1848-1966. Österreich-Reihe, 358/ 359, 360/361, ur. Ludwig F. Jedlicka et al. Wien, 1969. Korošec, Tomo. Andrej Komel pl. Sočebran : Življenje in delo. Ljubljana, 2004. -. Slovenski vojaški jezik. Ljubljana, 1989. Korunič, Petar. Jugoslavenska ideologija u hrvatskoj i slovenskoj politici : Hrvatsko-slo venski politički odnosi 1848-1870. Zagreb, 1986. Koruza, Jože. Značaj pesniškega zbornika 'Pisanice od lepeh umetnost'. Maribor 1993 Kos, Franz-Josef. Die Politik Österreich-Ungarns während der Orientkrise 1874/75-2879 ■ zum Verhältnis von politischer und militärischer Führung. Dissertationen zur neue­ ren Geschichte, 16. Wien, Köln, 1984. Krauß, Alfred. Die Ursachen unserer Niederlage : Erinnerungen und Urteile aus dem Weltkrieg. M ünchen, 1920. Kristan, Anton. O delavskem in socialističnem gibanju na Slovenskem : do ustanovitve jugoslovanske socijalno-demokratične stranke (1848-1896). Ljubljana, 1927. Kumer, Zmaga. Oj, ta vojaški boben : Slovenske ljudske pesmi o vojaščini in vojsko­ vanju. Celovec, 1992. -. Slovenska ljudska pesem : njena vsebinska, oblikovna in glasbena podoba. Ljublja­ na, 2002. Künstler- und Schriftsteller-Lexikon : 'Das gestige Wien’, izd. iz 1891. Ur. Ludwig Eisenberg. Wien, 1891. Lackey, Scott W. The Rebirth of the Habsburg Army : Friedrich Beck and the Rise of the General Staff. Contributions in Military Studies, 161. Westport, London, 1995. Lehner, Oskar. Österreichische Verfassungs- und Verwaltungsgeschichte : mit Grund­ zügen der Wirtschafts- und Sozialgeschichte. Linz, 1992. Lukan, Walter. »Zur Biographie von Janez Evangelist Krek (1865-1917)«. 2 zv. Dok­ torska disertacija, Universität Wien, 1984. Lukovič, Petko. Stališče Slovencev do vstaje v Hercegovini in Bosni in do bosansko- hercegovskega vprašanja v letih 1875-1878. Slovenska akademija znanosti in um et­ nosti : Dela, 19; Zgodovinski inštitut Milka Kosa, 6. Ljubljana, 1977. Lutz, Heinrich. Österreich-Ungarn und die Gründung des Deutschen Reiches : Euro­ päische Entscheidungen 1867-1871. Frankfurt, Berlin, Wien, 1979. Mader, Hubert. Duellwessen und altösterreichisches Offiziersethos. Studien zur Militär­ geschichte, Militärwissenschaft und Konfliktforschung, 31. Osnabrück, 1983. M ann, Josef. »FML Blasius Schemua : Chef des Generalstabes am Vorabend des Weltkrieges 1911-1912«. Doktorska disertacija, Universität Wien, 1978. Matič, Dragan. Nemci v Ljubljani : 1861-1918. Historia, 6. Ljubljana, 2002. Melik, Vasilij. Volitve na Slovenskem : 1861-1918. Razprave in eseji, 10. Ljubljana, 1965. Merkù, Josip. Okoličanski bataljon : »Fatti di luglio - 1868« : Gradivo za zgodovino Trsta. Ur. Mirella U rdih in Peter Merkù. Trst, 2002. Miller, Jr., Lohr E. »Politics, the N ationality Problem, and the H absburg Arm y 1848-1914«. 2 zv. Doktorska disertacija, Louisiana State University, 1992. Muir, Rory. Tactics and the Experience of Battle in the Age of Napoleon. 1998; New Haven, London, 2000. Niemeyer, Joachim. Das österreichische Militärwessen im Umbruch : Untersuchungen zum Kriegsbild zwischen 1830 und 1866. Studien zur Militärgeschichte, Militärwis­ senschaft und Konfliktforschung, 23, ur. Werner Hahlw eg et al. Osnabrück, 1979. Nolte, Claire E. The Sokol in Czech Lands to 1914 : Training for the Nation. Houndmills, New York, 2002. Nosworthy, Brent. Battle Tactics of Napoleon and His Enemies. London, 1995. Okey, Robin. The Habsburg Monarchy c. 1765-1918 : from Enlightenment to Eclipse. European Studies Series, ur. Colin Jones in Richard Overy. London, N ew York, 2001. Paupié, Kurt. Handbuch der österreichischen Pressegeschichte : 1848-1959. 2 zv. Wien, 1960-66. Pleterski, Janko. Dr. Ivan Šušteršič, 1863-1925 : Pot prvaka slovenskega političnega katolicizma. Ljubljana, 1998. -. Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo : Politika na domačih tleh med vojno 1914-1918. Ljubljana, 1971. Polzer-Hoditz, Arthur. Kaiser Karl : Aus der Geheimmappe seines Kabinettchefs, 2. izd. Wien, 1980. Prijatelj, Ivan. Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina : 1848-1895. 6 zv. Ur. A nton Ocvirk. Monografije k zbranim delom slovenskih pesnikov in pisa­ teljev. Ljubljana, 1955-85. Prunk, Janko. Slovenski narodni vzpon : narodna politika 1768-1992. Ljubljana, 1993. Rahten, Andrej. Slovenska ljudska stranka v dunajskem parlamentu : slovenska parla­ mentarna politika v habsburški monarhiji 1897-1914. Celje, 2001. Rauter, Gerhard. Die österreichische Wehrgesetzgebung : Motive - Entwicklungslinien - Zielsetzungen. Wien, 1989. Repertoar slovenskih gledališč. Ur. Štefan Vevar et al. Zv. 1 ,1867-1967 : popis premier in obnovitev. Ljubljana, 1967. Ropp, Theodore. War in the Modern World, 2. izd. 1962; Baltimore, 2000. Rotar, Janez. Socialna in politična misel Podlimbarskega. Razprave in eseji, 14. Ljub­ ljana, 1969. Roth, Joseph. Radetzkyjeva koračnica. Prev. Mira Miladinovič. Ljubljana, 1982. Rothenberg, G unther E. The Arm y of Francis Joseph. 1976; West Lafayette, 1998. Rozman, Franc. Socialistično delavsko gibanje na slovenskem Štajerskem. Ljubljana, 1979. Rufener, Helen Beatrice. Biography of a War Novel : Zola's La Débâcle. New York, 1946. Rumpler, H elm ut. Eine Chance fü r Mitteleuropa : Bürgerliche Emanzipation und Staatsverfall in der Habsburgermonarchie. Österreichische Geschichte : 1804-1914, ur. H elm ut Rumpler. Wien, 1997. Rustja, Peter. Otokar Rybâr v dunajskem parlamentu. Zv. 2. Krožek za družbena vprašanja, 37; Zbirka Zgodovinskega časopisa, 28. Trst, 2003. Scharf, Christian. Augleichspolitik und Pressekampf in der Ära Hohenwart : Die Funda­ mentalartikel von 1871 und der deutsch-tschechische Konflikt in Böhmen. Veröffent­ lichungen des Collegium Carolinum, 82. M ünchen, 1996. Schmidi, Erwin A. Juden in der K.(u.)K. Armee, 1788-1918 : Jews in the Habsburg Armed Forces. Studia Judaica Austriaca, 11. Eisenstadt, 1989. Schweizer, Peter. »Die österreichisch-ungarischen Wehrgesetze der Jahre 1868/69 : (Entstehungsgeschichte seit 1858)«. 2 zv. D oktorska disertacija, U niversität Wien, 1980. Slodnjak, Anton. Obrazi in dela slovenskega slovstva : Zgodovina slovenskega slovstva od začetka do osvoboditve. Ljubljana, 1975. Sondhaus, Lawrence. Franz Conrad von Hötzendorf: Architect of the Apocalypse Stu­ dies in the Central European Histories, ur. Thomas A. Brady, Jr. in Roger Chicker- ing. Boston, Leiden, Köln, 2000. -. The Naval Policy of Austria-Hungary, 1867-1918 : Navalism, Industrial Develop­ ment, and the Politics of Dualism. 1994; West Lafayette, 1999. Srb, Adolf. Politické dëjiny nâroda ôeského : od roku 1861 až do nastoupem ministerstva Badenova r. 1895 [Politična zgodovina češkega naroda : od leta 1861 do nastopa Badenijeve vlade leta 1895]. V Praze, 1899. Stariha, Gorazd. »Odnos javnosti na Slovenskem do nekaterih ključnih političnih problem ov v času neoabsolutizma«. M agistrsko delo, Univerza v Ljubljani, 1998. Stepišnik, Drago. Oris zgodovine telesne kulture na Slovenskem. Ljubljana, 1968. Telovadba na Slovenskem. Ljubljana, 1974. Stergar, Rok. »Vojski prijazen in zaželen garnizon« : Ljubljanski častniki med prelomom stoletja in prvo svetovno vojno. Zbirka Zgodovinskega časopisa, 19. Ljubljana, 1999. Strčič, Petar. Prvi tabor Hrvata Istre i Kvarnerskih otoka : (Rubeši u Kastavštini 1871). Zavičajna biblioteka, 4, ur. Milorad Jeličič. Rijeka, 1971. Strobl von Ravelsberg, Ferdinand. Geschichte des k. und k. Infanterie-Regiments Ritter von Milde Nr. 17,1674-1910. 2 zv. Laibach, 1911. Sutter, Berthold. Die Badenischen Sprachenverordnungen von 1897 : ihre Genesis und ihre Auswirkungen vornehmlich auf die innerösterreichischen Alpenländer. 2 zv. Veröf­ fentlichungen der Kommision für neuere Geschichte Österreichs, 46,47. Graz, Köln, 1960-65. Šarinič, Josip. Nagodbena Hrvatska : Postanak i osnove ustavne organizacije. Zagreb, 1972. Škerl, Francè. Ljubljana v prvem desetletju ustavne dobe 1860.-1869. Ljubljana, 1938. T hum und Taxis, Olivia. »Die Affäre Tacoli-Ledöchowski und die G ründung der Anti-Duell-Liga«. Diplomska naloga, Universität Wien, 1997. Tirš [Tyrš], Miroslav. Naš zadatak, smer i cilj, 2. izd. Sokolska knjižnica, 3. Ljubljana, 1934. Urban, Otto. Die tschechische Gesellschaft : 1848 bis 1918. 2 zv. Prev. Henning Schle­ gel. A nton Gindely Reihe zur Geschichte der Donaum onarchie und Mittel­ europas, 2, ur. Gerald Stourzh. Wien, Köln, Weimar, 1994. Valentič, Mirko. Vojna krajina i pitanje njezina sjedinjenja s Hrvatskom 1849-1881. Sveučilište u Zagrebu - Institut za hrvatsku povijest : Monografije, 12. Zagreb, 1981. Vrišer, Sergej. Uniforme v zgodovini : Slovenija in sosednje dežele. Ljubljana, 1987. -. »Finfarji« : Štajersko-koroški-kranjski dragonski polk št. 5. Razprave Filozofske fakultete. Ljubljana, 2000. Wagner, Walter. Von Austerlitz bis Königgrätz : Österreichische Kampftaktik im Spiegel der Reglements 1805-1864. Studien zur Militärgeschichte, M ilitärwissenschaft und Konfliktforschung, 17, ur. Werner H ahlweg et al. Osnabrück, 1978. Wank, Solomon. The Nationalities Question in the Habsburg Monarchy : Reflections on the Historical Record. CAS Working Papers in A ustrian Studies, 93-3. h ttp :// w w w .cas.um n.edu/w p933.htm . Wawro, Geoffrey. The Austro-Prussian War : Austria's War with Prussia and Italy in 1866. 1996; Cambridge, 1998. -. Warfare and Society in Europe, 1792-1914. Warfare and Society, ur. Jeremy Black. London, N ew York, 2000. Zajc, Marko. »Problem slovensko-hrvaške meje v 19. stoletju«. M agistrsko delo, Univerza v Ljubljani, 2003. Zehetbauer, Ernst. Die »Einjährigen« in der alten Armee : Das Reserveoffizierssystem Österreichs-Ungarns 1868-1914. M ilitärgeschichte und Wehrwissenschaften, 4. Osnabrück, 1999. Zolger, Ivan. Der staatsrechtliche Ausgleich zwischen Österreich und Ungarn. Leipzig, 1911. 17 Imensko kazalo Pri osebah ne navajam plemiških naslovov in znanstvenih nazivov. Izjema so člani vladarskih družin in tisti, pri katerih je bil predikat neločljiv del priimka. V imensko kazalo niso vključene omembe iz seznam a virov in literature. Adler, M oritz 33, 34 Aerenthal, Aloys Lexa 207, 211 Albrecht, nadvojvoda 11,14,19, 22, 88, 89, 92, 94,108,110,116,117,120, 121,132,136,141,165,166,171,193 Allmayer-Beck, Johann Christoph 11, 13-15,19-22, 24, 25, 39,48, 51, 62, 79, 88,117, 120,132,158,174,187, 193 Ambrož, Mihael 163 Andrâssy, Gyula 13,14, 41, 51, 120-123,125,152,182 Andrejka, Jernej 137,139 Andrejka, Viktor 236 Angelow, Jürgen 246 Apfelknab, Egbert 24 Apih, Josip 63-65 Aškerc, Anton 241 Auersperg, Karl 51 Badeni, Kazimir 51, 85,190 Bakunin, Mihail 99 Barbo-Waxenstein, Jožef Emanuel 27, 28, 41, 94 Bämklau, Joseph 110 Baš, Angelos 68 Baš, Franjo 68 Bauer, Ernest 234 Bauer, Ferdinand 189 Baumgart, Winfried 17 Beaver, Jan G. 11, 211, 219 Beck-Rzikowsky, Friedrich 11,14,19, 23, 28, 77, 89, 90, 94,116,117,121, 122,138,139,141,165,166,171,185, 193-195, 200, 241, 243 Belcredi, Richard 51 Beller, Steven 82 Benedek, Ludwig 16,19, 21, 22,163 Benko, Jân 67 Berchtold, Klaus 40 Berchtold, Leopold 227 Berghahn, Volker 245 Berks, H ugo 151 Bernik, Francè 8, 36, 37,143,198, 238, 241 Beust, Friedrich Ferdinand 28, 51, 58-60, 87, 88,116,117,120 Biankini, Juraj 186, 221 Biber, Dušan 228, 231 Bienerth, Richard 207 Billroth, Theodor 34 Bismarck, Otto 38, 95 Bister, Feliks J. 224, 234 Black, Jeremy 15, 227 Blanning, T.C.W. 16 Blecking, Diethelm 101 Bleiweis, Janez 58, 71,106,108,110, 111, 136 Bobrinski, Vladimir Aleksejevič 216 Boemeke, M anfred F. 195 Bojič, M ehmedalija 139,140 Borštnik, Ignacij 100 Boulongne, Yves Pierre 103 Brandenstein, Alois-A nton 65, 66 Brady Jr., Thomas A. 90 Brauneder, Wilhelm 10, 69 Bresnitz, Heinrich 56-59 Brettner-Messler, H orst 227, 233 Broucek, Peter 52,194, 234, 235, 245 Bruckmüller, Ernst 97, 243 Brünner, Christian 243 Bučar, Franjo 98 Bucholz, A rden 15,18 Buckley 179 Burritt, Elihu 129 Burz, Ulfried 52 Buszko, Jozef 54, 55 Bylandt-Rheidt, A rthur 165,171 Cankar, Ivan 8, 208, 229, 230 Capuder, Karel 32, 33, 214 Cech, Franc 229 Cetnarowicz, A ntoni 55, 63 Cham bers II, John W hiteclay 195 Charm atz, Richard 59 Chiari, Karl 197,199 Chickering, Roger 90, 195 Chorinsky, Karel 159 Cigale, Matej 177 Ciliga, Vera 126 Cipek, Tihomir 97 Clarici, Karel 80 Conrad von Eybesfeld, Siegm und 29, 30, 76, 77, 99 Conrad von Hötzendorf, Franz 11, 21, 82, 90,193-195, 211, 219, 227, 228, 233, 234, 236, 242, 244, 245 Cooper, Sandi E. 33, 99 Coronini, Franz 149 Costa, Etbin H enrik 53, 75,163 Craig, G ordon A. 16 Crowl, Philip A. 225 Csicserics, Max 194 Čuvaj, Slavko 221 Cvirn, Janez 3, 7, 37-40, 57, 60, 63, 91, 96,150, 240, 247 Czapp von Birkstätten, Karl 234 Černe, Anton 41, 91 Čremošnik, Gregor 33 Dangl, Vojtech 183 Danzer, Alfons 20 de Coubertin, Pierre 103 de M aupassant, Guy 100 Deâk, Ferenc 13, 51 Deâk, Istvän 10, 22, 80, 81, 84,192, 244 Derschatta, Julius 201 Dev, A nton Feliks 29 Dežman, Karel 94 Diklič, Marjan 221, 222 Diôszegi, Istvän 89 Dolenc, Janez 133 Dolgan, Marjan 32 Doljak, Matija 46 Dominkuš, Ferdinand 57, 60 Donia, Robert 139,140 Drabek, Anna M. 180 Drenik 137 Drnovšek, Marjan 39, 56,161 Duffy, Christopher 39 Edling, Janez N epom uk 29 Einspieler, Andrej 68-71, 92,108, 111 Eisenberg, Ludwig 57 Ekmečič, M ilorad 121-124,128 Evans, R.J.W. 82, 243, 246 Féjérvâry, Géza 199, 200 Feldman, Walter 54 Fellner, Fritz 69 Ferdinand I., avstrijski cesar 32 Ferjančič, Andrej 196 Ferri, Juraj 196, 204 Finžgar, Fran Šaleški 37,198 Fischei, Alfred 71 Fischer, Jasna 99 Fischhof, Adolf 59, 83 Fon, Josip 223 Formânek, Vâclav 186 Förster, Stig 15,195 Foumier, A ugust 145 Franc Ferdinand, avstrijski nadvojvoda, 91,182,193, 200, 202, 203, 211, 222, 225, 227, 228, 230, 234-237, 245, 250 Franc Jožef I., avstrijski cesar 10,14, 15,19-25, 32, 52, 77, 79, 87-91, 94, 116,119-123,132,140,141,149,152, 165,168,175,179,180,182,183,190, 191,195,196,199, 200, 211, 213, 227, 233, 240, 241, 249 Fresl, Vaclav 224 Friš, Darko 37 Fux, Johann 154 Gabršček, Andrej 130 Gaj, Ljudevit 29, 70 Garibaldi, G iuseppe 99,129 Gariboldi, Otto 109, 246 Gariboldi, Robert 109, 246 Gates, David 16 Georgi, Friedrich 210, 242 Gindely, A nton 51 Giskra, Karl 76 Glaise-Horstenau, Edm und 14,19, 23, 28, 89, 90,119,120,139,141,166, 181, 200, 241, 245 Globočnik, A nton 65-67 Goropevšek, Branko 208, 209 Gorše, Miroslav 96, 144 Gorup, Josip 161 Grabovac, Julije 123 Grafenauer, Bogo 63 Granda, Stane 63, 65, 66 Grasselli, Peter 56, 78,161 Grdina, Igor 42, 244 Gregorčič, Simon 133,134 Gregorec, Lavoslav 155 Gregorin, Gustav 226 Grégr, Eduard 181 Greuter, Josef 152 Gristmayer, Franz 239 Grom, Alojzij 37 Gross, Mirjana 97, 221, 222, 236 Gurnik, Vincenc 64 Güterm ann, Christoph 33 Hackelberg-Landau, Rudolf 169 Hahlweg, Werner 17 Hall, Richard C. 227 Halpern, Paul G. 11 Hamann, Brigitte 22, 24, 79, 241, 244 H am idi Faal, M ehdi P. Jay 200 Hammer-Purgstall, Karl 93 Hanusch, Victor 191 Härtel, Reinhard 135 Hartman, Bruno 83 H artung, H erm ann 40 Haselsteiner, H orst 89,101,123 Hauptm ann, Ferdinand 117, 118 Haus, Anton 11 Hausm ann, Friedrich 135 Havränek, Jan 191 Haymerle, Heinrich 152 Hazen, William B. 90 Heidler, Jan 57 Heiss, Gernot 191 Henikstein, Alfred 22 Hentzi, Heinrich 174 Herman, Mihael 47,125,151 Herwig, Holger H. 245 Hlavac, Franz 11,165,166 Hobelt, Lothar 25,180,181,184, 201 Hoffmann, Johannes 101 Hohenwart, Karl 52, 58, 93,102,117, 119,154,184,186 Holl, Karl 99 Holotik, L udov ft 54 Hönel, Alexander 24 Horak, Edvard 158 Horst, Julius 91,138,152,154 H oward, Michael 87-91,195 Hren, Jakob 111 Hribar, Ivan 175, 201, 208, 210, 212, 213, 216-219, 232 Hribar, Sebastjan 193 Hubmajer, Miroslav 124 Hugo, Victor 99 Ivanetič, Franc 191 Jaklitsch, Helena 208 Jančigaj, magistratni koncipist 214 Jandesek, Elfriede 11, 27, 93,152,154, 155,189,190,196,199, 238, 239 Janez Salvator, avstrijski nadvojvoda 119,120,136 Janški, Ludwig 174 Jarc, Evgen 220 Jedlicka, Ludwig F. 42 Jeglič, A nton Bonaventura 192,193, 198, 209, 223, 231 Jelčič, Dubravko 97 Jeličič, M ilorad 45 Jenks, William A. 38,149,150,152, 154,186 Jerabek, Rudolf 218, 227, 228 Jeran, Luka 32 Jerinič, Miho 222, 225 Jerman, Davorin 228 John, Franz 24, 76-79,107 Jones, Colin 39 Jovanovič, Stephan 140 Judson, Pieter M. 82 Junker, Detlef 15,195 Jurčič, Josip 29, 50,109,124,143,145 Kaiffel, Emmerich 107 Kalan, Andrej 231, 232 Kallina, Franz 135 Kaluža, H ans Walther 33 Kameniček, František 58 Kammerhofer, Leopold 135,150 Kancler, Valentin 107 Kann, Robert A. 79, 84 Karadjordjevič, Jurij 212 Karadjordjevič, Petar 124 Karl I., avstrijski cesar 245, 246 Kautsky, Karl 40 Kavčič, Fridolin 8 Keegan, John 16, 20 Kermavner, D ušan 45, 49, 50, 62, 70, 96,175,179,191 Kersnik, Janko 8 Khuen-Hédervâry, Kâroly 199 Kiesewetter, Otto 22, 241 Kinsky, Ferdinand 34 Kirâly, Béla K. 84 Kirchhoff, Jörg 82 Kiszling, Rudolf 79, 237 Kitchen, M artin 245 Klaič, Miho 186 Klingenstein, Grete 79,191 Klofäc, Vaclav 232 Klun, Karel 153,155 Klun, Vinko Ferreri 60 Knaflič, Vladimir 230 Knauer, Oswald 42 Knotz, Alfred 173 Koblar, A nton 146 Koblar, France 100,134,177 Kočevar, Fran 98, 99 Kočevar, Štefan 60 Koder, Anton 176 Koerber, Ernst 196,197, 204 Komel, Andrej 46,105-113,115,177, 250 Komel, Elma 113 Korošec, A nton 224, 234 Korošec, Marko 238, 239 Korošec, Tomo 65,105-108,111,112, 177 Korunič, Petar 48, 50, 60, 70, 96 K oruza,Jože 29 Kos, Franz-Josef 116-118, 122 Kosi, Miha 144 Kostelecky, Alfred 33 Kovač, Janez 39 Kramâr, Karel 232 Kramarič, M artin 92 Kramer, Albert 225 Kraus-Elislago, Heinrich 200, 234 Krauss, Alfred 244 Krek, Janez Evangelist 130,198, 214, 224, 232 Kremžar, A. 101 Kreuter, Lina 216 Krieghammer, Edm und 195,196 Kristan, A nton 39, 99 Kristan, Etbin 204 Krleža, Miroslav 22, 23 Kronawetter, Ferdinand 181,186 Kruckenhauser, Josef 191 Kuhn, Franz 19-22, 52, 53, 80, 87-89, 91, 94,102,108,110,117,120,130, 143,145 Kumer, Zmaga 33 Kuntič, Ljerka 97, 98 Kusmanek, H erm ann 242 Kvaternik, Eugen 97, 98,119 Lackey, Scott W. 11,14,19, 52, 88-91, 94,116,117,122,123,125,132,139, 140,141,165,166,171,179,180,184, 185 Lampe, Evgen 244 Lampe, Frančišek 107,108,111 Lang, Karl 208 Lanz von Liebenfels, Jörg 244 Laschan, A nton 157 Lebrun, Barthélemi 88 Ledochowski, Joseph 193 Lehner, Oskar 10, 67, 69 Lenček, Alojzij 28 Leopold II., toskanski veliki vojvoda 120 Levec, Fran 8,137, 237, 238, 241 Levstik, Fran 30, 50, 76, 83, 84, 95,130, 144,177 Leyrer, Friderik 35 Lhotsky, Alphons 243 Linhart, Karl 205 Linhart, A nton Tomaž 65 Löffler, Steffi 208 Logar, Janez 64,143 Lončar, Dragotin 58, 71, 96 Lorenz, Ferdinand 164 Lovšin, Franjo 36 Lueger, Karl 192,193 Lukan, Walter 66, 67,130, 224 Lukovič, Petko 39,118,124-126,131, 137 Luthar, Oto 229 Lutz, Heinrich 59, 79, 88,116,120,191 Luvaas, Jay 90 Mader, H ubert 192 M ahan, Alfred Thayer 225 M ahkovec, A nton 230 M ahnič, Joža 36 Maister, Rudolf 237 Majar, Matija 64, 67-70,108 Mal, Josip 64, 66,146 Malle, Avguštin 76, 77 Malli, Rüdiger 135 Malovrh, Miroslav 100 M ann, Josef 244 Mantl, Wolfgang 243 Marija Terezija, avstrijska vladarica 20, 29, 33 Maroičič, Josip, 110 Marušič, Andrej 29, 66 Marušič, Branko 36, 66, 67,130,131 Maselj-Podlimbarski, Fran 191 Matič, Dragan 75, 94, 96,136,150,163, 209, 247 Matjašič Friš, Mateja 37 Matjašič, Marjan 208, 209 Mattuš, Karel 167,172,173 M atusch, Ludwig 217 Maxim, Hiram 194 Mayer, Alexander 78 Mayerhofer, Ernst 69 M ažuranič, Ivan 123 Mazzini, Giuseppe 229 Melik, Vasilij 7,16, 20, 28, 42, 47, 50, 53, 54, 61-64, 67, 68, 70, 71, 93, 98, 124-126,128,131,135,136,173, 175, 186, 219 M erkù, Josip 131 Merkù, Peter 131 Messerschmidt, M anfred 15 Metelko, Franc 65 Mihalič, Jurij 214, 215 Miladinovič-Zalaznik, Mira 80 Mill, John Stuart 99 Milde, Hugo 20 Miller, Jr., Lohr E. 79, 85,166,193,199, 200 Mimica, Ivan 123 Minié, Claude-Étienne 17 Miškatovič, Josip 50,126 Moder, Janko 234 Molè, Vojeslav 36 Moll, M artin 229 Mollinary, Anton 119,121-123 Moltke, H elm ut 15,18, 90,179, 245 M ommsen, Wolfgang J. 245 Mondel, Friedrich 121,122 Moravec, D ušan 8, 208 Moritsch, Andreas 64 Most, Johann 99 Muir, Rory 17 Müller, dopisnik v Slovenskem narodu 58 Müller, N orbert 103 M unda, Jože 208 Murko, Matija 35,182 M urko, Vladimir 35 Mušič, Marjan 80 Nabergoj, Ivan 94 Nagler, Jörg 15 N apoleon I., francoski cesar 16,17 N apoleon III., francoski cesar 87, 88, 95,101 Napoleon, Jérôme 98 Navratil, Anton 145 Nemes, Vincenc 37 Niederkorn, Jan Paul 180 Niemeyer, Joachim 17 Nikič, Andrija 122 Nolte, Claire E. 101,103 Nosworthy, Brent 17 Obad, Stijepo 32 Obreza, Adolf 153,154,169 Ocvirk, A nton 8, 29, 95,177, 208 Okey, Robin 10, 39 Om ig, Josef 229 Oršolič, Tado 49, 92,140 Orth, Johann - gl. Janez Salvator, avstrijski nadvojvoda Overy, Richard 39 Pace, Anton, 69 Pajk, Andrej 109 Pajk, Janko 31, 83 Papp, Tibor 21, 41, 49 Paret, Peter 195 Paupié, Kurt 58, 59 Pavličevič, D ragutin 32,122-124 Peball, K urt 90, 200 Pečjak, Vid, 40 Peričič, Šime 32 Perovšek, Jurij 229 Pesjak, Luiza 100 Petrič, Iztok 208 Petrino, Alexander 57 Petrovič, Rade 116,139 Pfeifer, Viljem 111,151,152,154,180, 182,185,189 Philippovič (Filipovič), Josip 138-140, 237 Pišek, Franc 220, 225 Pitner, Marie-Therese 22 Pitreich, Heinrich 200 Plantan, Ivan 196 Plaschka, Richard Georg 101,180, 227 Plečnik, Andrej 191,192 Plener, Ernst 149,181,183 Pleterski, Janko 97,130,198, 202-205, 207, 209, 221, 223, 228-235, 238 Ploj, Miroslav 196,197 Pöck, Friedrich 25 Podliščekov, Janez - gl. Kovač, Janez Podberšič, Renato 110 Pogačnik, Josip 196,197, 204, 207, 220, 225, 250 Pogačnik, Jasmina 109 Pohl, A nton 191 Poklukar, Josip 91 Pollak, Heinrich 58, 59 Polzer-Hoditz, A rthur 245, 246 Pommer, Josef 239 Ponuda, Ludvik 109 Popp, Leonidas 241 Potiorek, Oskar 210, 212, 215-218, 227, 228 Potočki, Alfred 57, 58 Povž, Tone 205 Pražak, Alois 57, 58 Prelog, Matija 45, 46 Premk, M artin 109 Prenner, Walter 135 Prepeluh, Albin 204, 205, 230 Prieger, Friedrich 137 Prijatelj, Ivan 11, 29, 48, 50, 70, 96,175 Prodan, Ivo 221, 222 Prunk, Janko 11, 47, 63, 64 Przibram , Ludwig 28-30, 32, 38 Pukl, Jakob Radoslav 108 Puntar, Josip 59 Radetzky, Johann Josef Wenzel 17,139 Radies, Peter 65, 97 Radovanovič, Sašo 35 Rahten, Andrej 97,144,197,198, 201, 202, 207, 224, 225, 231, 232, 235, 236, 239 Rajšp, Vincenc 97 Rauch, Levin 49 Rauchensteiner, M anfried 24, 33 Rausch, Josef 117 Rauter, Gerhard 27, 38, 91, 94,149, 152,166,168,172,180,185, 220 Ravnihar, Vladimir 38, 39, 208-210, 225 Ravnihar, Franc 38 Razlag, Radoslav 63, 92-94,166 Rechbauer, Karl 39, 91,167,168 Regali, Josip 136,158 Reifowitz, Ian 83 Renner, Karl 193 Ribnikar, Adolf 210 Rieger, František 57, 58,181 Rode, Jakob 75 Rodič (Rodich), Gabrijel 116-119, 121-123, 237 Roon, Albrecht 15 Ropp, Theodore 10,16, 23,194 Rössl, Ida 113 Rotar, Janez 191 Roth, Joseph 80 Rothenberg, G unther E. 10,13,14, 19-24, 32, 52, 71, 84, 88-91, 94,116, 119,120,122,123,132,140,141,143, 168,179,180,182,183,190,191,195, 196,199, 200, 211, 227 Rozman, Franc 7, 40, 228 Rudolf, avstrijski nadovojvoda 22, 24, 193, 240, 241 Rufener, Helen Beatrice 100 Rumpler, H elm ut 10, 52, 79,135,180, 207 Rupel, Mirko 109 Rustja, Peter 226 Rutar, Simon 35, 36, 238 Rybâr, Otokar 226 Sarkotič, Stephan (Stjepan) 234, 235 Savinschegg, Josef 144,145 Sax, Emil 153 Schaffer, Adolf 161 Schäffle, Albert 52 Scharf, Christian 58 Schemua, Blasius 227, 244 Schikofsky, Karl 218 Schlegel, Henning 51 Schlieffen, Alfred 185,195 Schmerling, Anton 49, 67, 68 Schmidi, Erwin A. 241 Schmidt-Brentano, Antonio 82 Schneid, Josef 154 Schöffel, Josef 167,168 Schönaich, Franz 208, 211, 239, 242 Schönerer, Georg 149,150,167 Schönfeld, A nton 132,141,165 Schwab, Anton 36 Schwarz, Theodor 207, 209, 215 Schwarzenberg, Karl (ps.) 240, 242 Schwegel, Josef 146, 201 Schweizer, Peter 14, 27, 41 Seichert, Ignac 186 Seidl, Konrad 60, 91 Seidler, Franz 191 Sernec, Janko 34, 46, 47, 57 Sernec, Josip 34, 35,138 Shikofsky, Karl 215, 216 Siebert, Gustav 245 Simpson, Harold L. 100 Skene, Alfred 24 Skinner, William H. 103 Slodnjak, Anton 30, 95,133,177 Smolej, Tone 42,100 Smolka, Franczisek 55 Smolnikar, Andrej Bernard 34 Smrekar (Smreker), Alojzij 59 Somogyi, Éva 58, 70 Sondhaus, Lawrence 10, 25, 88, 90, 211, 224, 225, 244 Sonnleithener, W alburga 90 Srb, Adolf 51, 52 Stančič, Nikša 97 Stanonik, Janez 34 Starčevič, Ante 97 Starčevič, Mile 222 Starič, Nataša 193 Stariha, Gorazd 83, 84 Stepišnik, Drago 100 Stergar, Janez (Johann) 75 Stergar, Rok 80, 83,119,130 Stone, N orm an 38, 199, 200, 233 Stourzh, Gerald 51 Strachan, Hew 16,17, 245 Strčič, Petar 45 Stremayr, Karl 149,154 Stritar, Josip 100,133,177 Strobl, Ferdinand 20, 21 Strossmayer, Josip Juraj 94 Stiirgkh, Karl 223 Sturm, Eduard 166 Subarič, Milan 40 Succovaty, Eduard 192 Suppan, Arnold 116,122 Suppan, Josef 158,159,162 Sutter, Berthold 85 Suttner, Bertha 34,193 Svetec, Luka 41, 42, 61, 71, 96,130,144 Széll, Kaiman 199 Šarinič, Josip 49 Šatej, Barbara 63 Šegvič, Chérubin 222 Šepetave, Anton 42 Šidak, Jaroslav 119 Šifrer, Jože 37,198 Škerl, Francè 156,158,162,163 Škerl, Silvester 23 Štrancar, Marjan 134 Šuklje, Fran 15,16,123, 146, 218, 229 Šušteršič, Ivan, 130,195-198, 201-204, 207-210, 217-219, 221, 223-225, 231-233, 236, 244, 249, 250 Švajncer, Janez J. 23 Taaffe, Eduard 27, 57, 82,135,149-152, 154,169,173,175,182,184,186 Tacoli, A nton 193 Tavčar, Ivan 145,146,196, 201, 204, 209, 210 Tegetthoff, Wilhelm 25, 241 Tekavčič, D ragutin 30 Thoemmel, Gustav 116,117 Thurn und Taxis, Olivia 193 Till, Johanna 89 Tisza, Istvän 199, 220 Tisza, Kalman 13,152,182 Toman, Lovro 27, 28, 41, 47, 48, 60, 61, 71, 94,126,174, 249, 250 Tomše, Jožef 216, 219, 223 Tomšič, Anton 50 Tonkli, Josip 167,168 Trdina, Janez 64, 66 Tresič-Pavičič, Ante 221 Trifkovič, Kosta 100 Trstenjak, Davorin 58 Truden, Andrej 109 Trumbič, Ante 224 Türk, Karl 172,181,183,184 Turkuš, Tone 99,100 Turner, France 37, 38, 81 Turner, Miha 37, 38, 80, 81 Turner, Pavel 37, 38, 81 Tyrš, Miroslav 51,100,101 Ulbing, vdova 164 Ulčar, Miroslav 23 Urban, Otto 51 Urbanitsch, Peter 15, 81 Urdih, Mirella 131 Vajdič, Albertina 36 Valenčič, Vladimir 75, 76, 83, 84 Valentič, Mirko 97,143 Vales, Marko 112 Veselÿ, Jan Zdenëk 100-103,105,108, 124,129 Ve var, Štefan 100 Vidovič M uha, Ana 108 Vilfan, Sergij 97 Viljem I., nemški cesar 23 Viljem II., nemški cesar 225 Vodopivec, Peter 235 Vodušek-Starič, Jera 70 Voglar, Dušan, 208, 230 Vošnjak, Josip 20, 27, 45-47, 51, 60, 63, 64, 68, 93, 95, 96,108,111-113,124, 125,137,138,151,175,177, 241 Vrišer, Sergej 24,109, 241, 246 Vukčevič, Milo 122 Vukovič, Ante 196, 204 Wagner, Johann 117 Wagner, Walter 17, 20-22, 24, 25, 27, 35, 91,143,165,166,171,185,195, 196,199 W andruszka, Adam 15, 81 Wank, Solomon 79, 235 Wawro, Geoffrey 10,14-17,19, 23, 24, 194 Welan, M anfried 243 Wellesley, Arthur, vojvoda Wellingtonski 16 Welser von Welsersheimb, Zeno 168, 185,186,189,196 Wenckheim, Béla (Adalbert) 145 Werndl, Josef 23 Wieden von Alpenbach, Heinrich 237 Wierer, Rudolf E 52 Wiesthaler, Franz 40,149,150 Wilhelm, avstrijski nadvojvoda 23 W indisch-Grätz, Alfred 186 Wininger, Salomon 57 Winkler, Andrej 111,132 Witthalm, Benedikt 156 Wolffhardt, Eduard 239 W urzbach, Constant 37 Zajc, Marko 144 Zam ik, Ivan 135 Zarnik, Valentin 49, 70, 71, 95, 96,130, 144 Zehetbauer, Ernst 11, 22, 244 Zeithammer, A nton Otokar 57 Zola, Emile 100 Zorn, Tone 68 Zupančič, Franc 109 Zwirn, Franc 191 Zwitter, Fran 62, 63, 67, 68, 70, 219, 232 Žitnik, Ignacij 197, 220-222, 225, 250 Žolger, Ivan 14,182 Župančič, Oton 36 Žuža, Ivan 47