juneuaiFosu inoHsin ^ Kapla. Tudi mi se lahko enkrat oglasimo v našem listu, da smo začeli napredovati. Zbudila se ni le narava, prebudila se je tudi Kapla iz dolgega spanja. Na cvetno nedeljo so vprizorili naši šolarčki lepo igrico, nakar so nastopili kar štirje pevski zbori: šolski, ženski, moški in mešan zbor, in so skupno zapeli 17 narodnih in ponarodelih pesmi. Le- po mirno lahko trdim, da so Kapelčani prav imenitno prestali svoj kF-st, da so prekosili celo sami sebe. Naša želja je, da bi mogla dati Kapla zboru tudi kak harmonij. Učili so se brez vsakega inštrumenta, kar zada pevovodji veliko težkoč. Ljudje so napolnili velik, a za njih premajhen razred in razšli so se veselih obrazov, z upanjem, da bodo spet in kmalu slišali naše pevce in pevke. Hvala vam pevci in pevke, le se še potolažite, le pojte nam, da nam preženete skrbi! Jarenina. (Smrtna kosa.) Ko se je že začela ljuba spomlad, kosi kruta smrtna kosa na- prej. Meseca raarca je mirno v Gospodu zatisnila svoje trudne oči, previdena z zakramenti za umirajoče, gospa Ana Nigas, upraviteljica admontskega veleposestva Jareninski dvor, v starosti 74 let. Pogreb blage pokojne se je vršil ob ogromni udeležbi ljudstva. Vodil ga je g. kanonik in dekan Jožef Čižek ob asistenci g. kateheta Šparla iz Maribora in g. kaplana. Ob grobu se je poslovil od blage pokojne g. kanonik Čižek. Marsikatero oko se je orosilo, ko je omenil njene tri lepe čednosti: skromnost, globokovernost in darežljivost. Da, resnično darežljiva je bila blaga pokojna, saj je noben ni prišel brezuspešno česa prosit, naj je že bil tujec ali domačin; dobil je, za kar je prosil. Bila je dobra mati ne samo svoji žalujoči heri, temveč tudi veliki njej v oskrbo izročeni družini, hlapcem, de< klam in viničarjem. Domači pevski zbor ji je zapel žalostinke doma in pri odprtem grobu. Rajna naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje! Sv. Rupert v Slov. goricah. Kriza nas tako ščiple, da si skoraj ne moremo nabaviti papii-ja, da bi Vam poročali, kako se nam godi. Končno smo si vendar toliko pritrgali, da si smo nabavili papir in znamke. Imeli srao letos v pustnem času porok skoraj za eno bežanje, kar eno nedeljo 16 oklicev. Čeprav živimo bolj v samotnem kraju, so vendar piišli ženini k nam po neveste. Na nekaterih gostijah je bilo prav fletno. Dal Bog, da bi zakoncem bila sreča in milost božja mila! — Zapustil nas je kaplan Krajnc Jožef, ki je deIoval med nami skoraj tri leta v splošno zadovoljnost. Dobili smo mesto njegag. Jožefa Klemenc iz Vranskega; o svojem godu ko slovesno sprejeli 260 šolskih otrok v Marijin vrtec. Dobro je, da se že v nežni mladosti vzgaja mladina v pravem kršeanskem duhu. Ko doraste, bo menda boljša kot tisti, ki jih. žalibog moramo gledati, kako med pridigo in službo božjo stojljo zunaj cerkve. Ima pač svetovna bratovščina jeruzalemskega osla povsod svoje člane. — Imeli smo zadnji čas dva pogreba. Na Jožefovo smo spremljali na zadnji poti Terezijo Čuček iz Čermljenšaka. Bila je vrla mati dveh otrok, dobra gospodinja, zelo vesele narave, Ijubiteljica petja. Zavratna tolezen rak ji je pretrgal nit življenja. Gospa N. Čeh, bivša gostilničarka iz Gočove, je rao- rala umreti radi sta'/03ti. Blag jima spomin! Sv. Rupert v SIov. goricah. Na sedmini po pokojni Tereziji Čaček se je za novo bogoslovje v Mariboru nabraJo 60 Din. Sv. Andraž v Halozah. Rajnemu Blažu Emeršiču v spomin! Umrl nam je mož, eigar telo smo izročili materi zemlji dne 25. februarja t. 1., čigar duh pa živi med nami. Ta mož je bil tako srečen, da je vsak dan opominjal Ijudi, stare in mlade, k molitvi. Bil je mali gorični posestnik in poleg njegove gorice stoji na lepem razglednem griču lepa občinska kapela z majhnim zvonikom in zvonorn. In on je imel ključ od kapsle, da je lahko vsako jutrc jutrajnico, poldan in zdravo Marijo zvonil in tako je opominjal ljudi k rnolitvi. To službo je že vršil kot šolarček in potem do svoje smrti. Bog ga je nagradil s tem, da je srečno in lahko umrl. V jutro je prejel svete zakramente za umirajoče, potem se oblekel in še hodil ves dan okoli, ponoči pa mirno v Gospodu zaspal v 68. letu svoje starosti. Pred enim letom mu je umrla žena, takrat je rekel: Saj jaz tudi ne bom dolgo. In v resnici samo eno leto in en mesec mu je bilo podaljšano življenje. Bil je katoliški mož, naročnik našega lista skozi 40 let, mnogo let ud Mohorjeve družbe, mnogo let občinski odbornik. Z Bogom, dragi Blaža, tako smo te nazivali, in sveti naj ti večna luč! Mislinjska dolina. V 50. Stevilki našega lista leta 1933 smo poročali, da smo v župniji Št. Ilj pod Turjakom na prijaznem Šartelovem griču slovesno blagoslovili nad 12 ra visoki, veličastni spominski križ v zahvalo Kristusu Gospodu za odrešenje pred 1900 leti. Ta križ še nameravamo oskrbeti z lučicami, da se bo videl ponoči po celi Mislinjski dolini do Slovenjgradca. Sedaj pa poročamo drugi veseli dogodek. Naša Marijina družba," vpisana v glavno družbo v Rimu leta 1905, »btsoja že nad 28 let. Leta 1914 je bilo slovesno sprejetih 19 ovenčanih deklet v Marijino varstvo, leta 1924 pa 23 in sedaj na praznik Marijinega oznanjenja dne 25. marca zopet tretje največje število, to je 18 deklet. Ce upoštevamo daIjavo nekaterih dobrih vernikov iz planin po 2 do 3 ure daleč do farne cerkve, potem druge sodabne razmere, je to za sedanji čas gotovo častno število. Naše zavedne mladenke so hotele, ker je bilo na glavni družbeni praznik 8. decembra preveč ledeno in sneženo, sedaj proslaviti 3701einico, odkar je ravno dne 25, marca na praznik Marijinega oznanjenja y življenje stopila prva Marijina družba y yeč-» nem Rimu. Griže. V pretečenem tednu v pondeljek smo; siH-emljali ob obilni udeležbi vernikov k več-. nemu počitku pridno mladenko Julijano Ra-; tej. Imela je raka v grlu in je z občudovanja vredno potrpežljivostjo prenašala hudo bole-: zen. Pogreb je vodil in sv. mašo za njo daro-; val njen stric, mil. g. prošt v Tinjah na Ko-: raškem Anton Benetek. Imel je tudi ob grobu lep poslovilni nagovor. Počivaj v miru, Julica, in prosi v nebesih s svojo mamico vred zanaai zaostale! Iz medvečke torbe. Radi toplega juga je skopnel sneg, zato so spomladanska dela v. polnem teku. Osobito po vinogradih se sliši tu pa tam prepevanje in vriskanje, a ne od veselja, temveč od alkohola, kateri povzroča' največ gorja med vinskimi prijatelji. Nedavno so se fantje stepli baje radi neke ženske. Da, cla, vino in ženske! Fantje, bodite vendar pa-: metni! — Radi velikonočnih praznikov so se prebudili iz zimskega spanja in so pridno na delu lisjaki v človeški podobi. Tako so v noči 22. marca neznani kurji prijatelji obiskali N. Vrečko ter ji odnesli šest kokoši. Isto noč so obiskali čevljarskega mojstra Jožefa Arnuša, stanujočega v Turnžah, in odnesli 4 kokoši. Domneva se, da so to storili isti uzmoviči. Dokler se ti dolgoprstneži ne ujamejo, bodo naše kokoške vedno v strahu pred takimi uzmoviči.