Vestnik. Učiteljski konvikt:v Narodna tiskarna v Ljubljani 100 K; g. Rihard Šeber, tiskar v Postojini, 30 K; Postojinsko okrajno učiteljsko društvo 39 K kot čisti dohodek na dan okr. učit. konferencije prirejenega koncerta; Blasnikova tiskarna v Ljubljani 10 kron. Cesarja Fpanea Jožefa I. ustanova za učiteljske sirote na Kranjskem: Društvo učiteljev in šolskih prijateljev logaškega okraja 37 K kot čisti do hodek na dan okrajne učiteljske konferencije prirejenega koncerta. Osebne vesti. G. Florijan Hintner, gimn. profesor in urednik Laib. Schulzeitung e je imenovan ravnateljem komunalne gimnazije v Welsu. G. H. — dasi Nemec — je bil tudi med slovenskimi dijaki zelo priljubljen, ker jim je znal lepo predavati, jim bil dobrohoten, naklonjen, pravičen in usmiljen. — Gdč. Franja Tavčar iz Cirknice je imenovana učiteljici v Št. Jerneju, učiteljska kandidatinja Darinka Franke pa učiteljici v Škocjanu. Gdč. Ivana Jamšek, učiteljica na Igu, pride v Mengeš. Iz Idpije se nam poroča, da je mestni zastop imenoval profesorja na Ljubljanski realki, g. Karola Pirca ravnateljam mestne realke, g. dež^ poslanca dr. Dan. Majarona pa častnim rneščanom Cestitamo! Meščansko šolo dobe v Postojini. Bržkone se bo otvorila še to jesen. Novo šolsko poslopje bodo zgradili v St. Jerneju na Dolenjskem. Temeljni kamen so blagoslovili dne4. t. m. V vogelni kamen so vzidali sedaj veljavne novce in pa listino, na kateri je zapisano ime sedanjega papeža, cesarja, ljubljanskega škofa, župana šentjernejskega, vseh šentjernejskih duhovnikov in učiteljev oziroma učiteljic. — Običajno se zapiše na take listine tudi ime okrajnega šolskega nadzornika, okrajnega glavarja in deželnega predsednika. čudno, da v Št. Jerneja tega niso storili! Ppeloženo bivališče c. kp. okpajnega šolskega nadzopnika. C. kr. deželni šolski svet je dovolil, da bode odslej za šolska okraja Krško in Litija določeni c. kr. šolski nadzornik bival v Litiji narnestu v Krškem. Javno ppedavanje. V imenu »Slovensko šolske Matice« je predaval g. prof. V. Bežek v Gorici dne 13. junija in 4. julija o slovenskem pravopisu. Predavanje je bilo jako zanimivo in prav dobro obiskano. Ce dobimo natančneje poročilo, je bomo dragevolje priobčili. Ppipopoeilo. Sl. šolskim vodstvom in krajnim šolskim svetom priporočamo prav toplo popolno zalogo šolskih tiskovin g. R. Šeberja v Postojini. Šeberjeve šolske tiskovine so tiskane na prav dobrem papirju. Cene tiskovinam so zelo nizke in vsako naročilo se izvrši točno in hitro. Hkrati naznanjamo, da izide v Šeberjevi tiskarni »Ročni zapisnik« že koncem avgusta. Ker je cena temu zapisniku zelo nizka, treba je, da se število naročnikov zviša, da se zamore to podjetje še nadalje obdržati. Torej — svoji k svojim! Javni izpiti na deželni gluhonemnici so bili, kakor posnamemo iz časopisov, dne 14. t. m. Vemo, da se učiteljstvo zanima za razvoj tega zavoda, zato smo drage volje priobčili popis o otvoritveni slavnosti tega zavoda ter lani in letos objavili vsprejemne pogoje v zavod. Podali bi svojim čitateljem tudi prav radi poročilo o prvem javnem izpitu; žal, da tega ne moremo storiti, ker nas merodajni krogi niso pavabili k temu izpitu, dasi so bili vsi drugi zastopniki žurnalistike povabljeni! Ebenhoch je podal v gornje avstrijskem deželnem zboru zopet predlog proti učiteljem, katere bi rad spravil popolnoma pod klerikalno komando. Dosti je, če navedemo, da bi moral po tem predlogu učitelj izvrševati ministrantovsko siužbo. Klerikalni deželni odbor bi imel vso pravno moč nad učitelji. Odpor proti temu novemu naskoku med učiteljstvom in delavstvom je splošen. 30 učiteljskih društev je protestiralo proti Ebenhochovemu načrtu. Zpelostni izpiti na učiteljišču v Gopici. Na goriškem ženskem učiteljišču so napravile v slovenskem oddelku zrelostne izpite z odliko gdč. Curk, Gomilšek, Knittl, Lukan, Selles, Strel, Zega in Zupančič. 20 gdč. je napravilo zrelostne izpite s povoljnim vspehom, in sicer Bezlaj, Car, Cernic, Debenjak, Eppih, Karlin, Klančič, Košuta, Lenardič, Logar, Martelanc, Noth, Orel, Prinčič. Rusnjak, Thaller, Valenčič, Wrišer, Žgur, Žic. Na c. kp. moškem učiteljišču v Ljubljani so se vršili ustni zrelostni izpiti dne 4., 5., 6. in 8. julija. Oglasilo se je bilo 21 javnih gojencev četrtega letnika in 3 eksternisti. Med pismenimi izpiti sta odstopila dva eksternista, med ustnimi pa eden. Izmed 21 javnih gojencev jih je prebilo 16 izpit z dobrim uspehom (med njimi eden z odliko), 4 smejo ponavljati jeseni izpit iz enega predmeta, 1 je reprobiran nay eno leto. Aprobirani 8o: Alt A. iz Velike Nedelje na Štajerskem (z odliko), Fabinc Franc iz Kostanjevice, Hlebec Karl iz Sevnice, Hren Anton z Dobrepolja, Jamšek Viktor iz Rajhenburga, Jankovič Peter iz Ljubljane, Kalan Franc iz Jame pri Kranju, Levstik Ivan iz Oplotice, Pirkovič Ludovik iz Ljubljane, Roš Mihael iz Hrastnika, Sterniša Itran z Zidanega mosta, Šeme Josip iz Gatine pri Grosupljem, Štrekelj Ivan iz Ljubljane, Turk Anton z Raven pri Št. Vidu nad Cirknico, Zahrastnik Vinko iz Radeč pri Zidanem mostu in Zupanc Rafael iz Nove Štifte. Ustni zpelostni izpiti na c. kr. ženskem učiteljišču V Ljubljani so se vršili od 9.—13. julija Oglasilo se je 39 javnih gojenk in 1 eksternistinja. 1 javna gojenka se radi bolezni ni mogla udeležiti izpita. Izmed 40 kandidatinj prebilo je izpit 35 z dobrim uspehom (med njimi 4 z odliko), 5 jih pa sme ponavljati jeseni izpit iz jedne^a predmeta. Aprobirane so: Andolšek Marta iz Radovljice, Bernard Etlinda iz Skofje Loke, Bitenc Ana iz Ljubijane, Cerne Josipina iz Ljubljane, Dragatin Matilda iz Gorice, Derstvenšek Josipina iz Senova pri Rajhenburgu, Enoh Ana iz Radeč pri Zidanem mostu, Fajdiga Marija iz Št. Vida pri Zatičini, Globočnik Bogomila iz Liubljane, Grošelj Mar. iz Ljubljane, Janša Marija iz Ljubljane, Kalan Sofija iz Velikih Lašč, Kos Julijana iz Rablja, Kovač Marija iz Ljubljane (z odliko), Krašovec Jerica iz Bele cerkve, Lampe Ida iz Metlike, Lapajne Pavla iz Idrije, Mally Ana iz Kranja, Miiller Marija iz Ljubljane, Pteifer Ana iz Ljubljane, Pleško Ema iz Rudolfovega (z odliko), Poganjen Ana iz Št. Ruperta, Poljanec Ana iz Ptuja, Poschar Terezija iz Jereslave pri Kapeli, Pučnik Sofija iz Kranja (z odliko), Sima Bernadina iz Ljubljane, Skaberne Marija iz Kranja, Svetek Albina iz Ljubljane, Tavčar Gabriela iz Rudolfovega, Tschadesch Kamila iz Brna, Umberger Ljudmila iz Ljubljane (z odliko), Uršič Marija iz Št. Vida pri Vipavi, Volc Kristina iz Dobja pri Celju in Vidmar Ivana iz Trsta. Ministpova žena — ueiteljica. Soproga ministerskega predsednika bolgarskega Kavarelova, je bila poprej učiteljica, nego se je omožila. Ali tudi potem se ni izneverila svojemu poklicu; da, tudi potem, ko je Kavarelov postal ministerski predsednik, je ostala zvesta učiteljakemu poklicu.