i
i
“4-3-Prosen-naslov” — 2009/6/18 — 8:23 — page 1 — #1 i
i
i
i
i
i
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
ISSN 0351-6652
Letnik 4 (1976/1977)
Številka 3
Strani 154–156
Marijan Prosen:
KOPICA NA SPOMLADANSKEM NEBU – MI3
Ključne besede: astronomija.
Elektronska verzija: http://www.presek.si/4/4-3-Prosen.pdf
c© 1977 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
c© 2009 DMFA – založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali
posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-
ljeno.
ASTRONOMIJAI@I _
KOPICA NASPOM LADANSKEM NEBU - Ml3
že z da l j nogledom manj š e po v ečave more mo opa z i t i v ozvezd ju
Her kula približno na s r ed i ni med zvez dama zeta in et a š i bko me-
g li často pego . To je znamen ita Herkulov a kopica - M1J . Vidna je
v s poml ada ns ki h več eri h na vzhodn em delu neba (Sl .1). V temnih
noč e h bre z Lu ne in č is t e m ozr ačju ( npr . v gorah) j o vi d i mo cel o
s pro st imi očm i . S 15- cen ti me tr s ki m da ljno g l edom na obro bj u ko-
pice že razl očimo posa mezn e zvezde . Mo ča n daljnogled pa nam po-
kaže, da je ~1 1 3 s kupi na ze l o veli kega š t ev i l a zvezd, ki s o
zbr a ne v krogl asti pr ostornin i . V s r edini so zve zd e zel o na go -
s to r azporejen e, pr oti rob u pa njihova gos t o t a pada . Podobn i h
kopic l ahko vidi mo z d obri mi da l j nogledi še ve č . Zarad i nj iho ve
obl i ke jih i menuj emo kr og las te zv e zd ne ko pice (1 ) .
He rkulov a kopi ca je najbo lj znana i n na j sve tl e j š a kroglasta
kopica s eve r nega neba. Od nas je oddaljena okoli 30 tis oč sve t -
l obni h l e t , zavzema pa pr ost or kr og l e s pr emero m 150 svetlobnih
l e t. ·V tem pr os t oru s e gne t e ka ki h pol mili jo na zvezd, ki so ob
sredi šču t ako t e s no dr uga ob drugi, da jih ne razl oči niti dalj-
nog1ed nit i f otog r af i ja (S 1. 2). Zvez de, vid ne zda 1j nog 1 edo min
zab e ležen e na fotografskih pos netk i h kop ice, so s ame velikanke
in nadve l i kanke , ki s o mnogo večje od Sonca . Z razda l je 30 ti-
so č svetl obnih l et na m r e č ni m og o č e zabelež iti š i bke jš i h zvezd ,
ker je njihov s ij š i bak zaradi veli ke odda l j e nos t i, ra zen tega
pa zvezde, ki bi jih sa me morda še v ide li na te j ra zdalj i, za-
senč i množica sve t l i h zvezd v kopi ci (2). Gostota zvezd ob sre-
di š ču M1 3 je v e č tisočkr a t večja od gostote zve zd v okol ic i
Sonc a. Pr ed s tav ljajmo s i , da bi ži veli na ne kem pl an e tu v osre-
dnj em d e lu kopi ce! S št ev il nimi zv e zdami posut o nebo bi ka r
b le šč a l o, sa j bi najsvet lej še zvezde sveti le tako m o čn o kot
(1) F. Av sec in M. Prosen, ASTRONOMI JA, Lj ubl j ana , DZS 1975, s t r. 145 do 148.
(2) Glej nalogo Kolikše n si j bi imelo Sonce v M1 J ?
154
Sl . 1 . Spomladans ka ozvezdja
na vz hodnem d elu ne ba.
I1ri s an j e s pom ladansk i tri -
kotn ik , k i ga sestav l jajo
zvezde : a Orl a-Ata ir , a La-
boda- Deneb i n a Li re -Veg a .
Opomba : Za opazovanje kro -
glas t ih kopi c i zbir am o na j-
bo l jše opazova l ne pogoje:
trdo temo in č isto nebo. Po-
večava dalj nog leda: 50 do
80-k ratna.
Sl . 2. Fotografski pos netek M13 , ki so ga
na prav i l i z zelo zmog lj iv im da l jno-
gledom .
sve ti pr i nas po l na 1una. Od ta m bi v idel i v j a s ni n o či več
stot isoč zvezd i s t o č a sn o , medtem ko j ih z Zeml je vi d imo l e ne-
kaj t isoč .
Kaj ve mo o krog lastih kop icah? To so razmero ma veli ke zvezd -
ne gruče, katerih premer je oko l i 100 svet lo bn i h l e t. Krogl as te
kopice l ež i j o na r obu našega zvezdn ega sis te ma - Ga laks ije (3)
in so torej ze l o daleč; celo na j bli ž j e s o odda lje ne več t is oč
svet lobni h l e t . Več ine kopic ne v i dimo s pr os tim oč esom, ampak
SI. 3 . Razporeditev krog las ti h
kopic v naši Galaks iji
(Pog led na Ga laksi jo z boka).
S - Sonce, C - središče Galak-
s i j e
(3) Glej Pre se k 2 (197 4/75), str. 109
1 55
Ea kroglasts kopice Je z n a t i l n a ,  da v nJih  n i  prahu n i t *  
pltna, t o  je medzvezdne s ~ o v l ,  k t  j e  prav pogosta v I a l aks l f  i 
i n  i z  kater-e nastadajv t v e t d e .  Ta in 5e n e k a t e r i  drogf podatlei 
nakazufsjo, d a  so rvezda v kroglas t ih  kopicah z e l o  stare. V e r -  
detnc so nustale teda j ,  ko se j e  r o j e v a l e  n a g s  Galakslja. 
Danes je znanih v n a f i  P a t a k s l j i  nekaf ve t  k o t  s t o  kragla- 
s t i h  koplc ES1 . J ) .  Astronomi domneva50, da j a  paleg n j i h  ge 
kakih s t a  kopfc, k t  so z a r a d i  oblakov m e d ~ v e z d n ~  snuvl skr i ta  
na6emu pogledu.