8 Izvirni znanstveni članek NARAVOSLOVJE - biotehnika Datum prejema: 14. februar 2019 ANALI PAZU 9/ 2019/ 1-2: 8-15 No vi sorti ajde v Slo v eniji Two new varieties of buckwheat in Slovenia Zlata Luthar Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana E-mail: zlata.luthar@bf.uni-lj.si Izvleček V letu 2018 sta bili v Sortno listo Slovenije vpisani dve sorti ajde, kar jima omogoča pridelovanje in trženje v Sloveniji. Sorti sta se že pred uradno registracijo pridelovali na manjšem območju Dolenjske v okolici Šentjerneja. V večletnem pridelovanju se je pri navadni ajdi ‘Trdinova’, ki je žužkocvetka izgubila izhodiščna pristnost. Zato smo ji v zadnjih letih s postopki žlahtnjenja povrnili njene prvotne tipične lastnosti, ki so zanimive za pridelovalce, mlevsko industrijo in potrošnike. Pri tatarski ajdi ‘Zlata’, ki je prva sorta v Evropi, smo pridobili zlatorumeno barvo moke, zmanjšali nagubanost in osipanje semen, poleganje rastlin ter tako dvignili pridelek na raven visokorodnih navadnih ajd. Pri obeh sortah smo bili v programu žlahtnjenja posebej pozorni na vsebnost antioksidantov, saj se po tej lastnosti statistično značilno (p ≤ 0,5) ločita od ostalih žit, ki so pogosto vključena v prehrano. Ključne besede: sorta; navadna ajda; tatarska ajda; pridelovanje; moka; kaša; vsebnost antioksidantov Abstract In 2018, two varieties of buckwheat were registered in the National list of varieties, which enables them to grow and market in Slovenia. Before the official registration, varieties were cultivated in the smaller area of Dolenjska region near Šentjernej. In multi-annual cultivation, the regular buckwheat ‘Trdinova’, which is entomophilous plant, lost the original authenticity. Therefore, in the past few years, with breeding procedures, its original characteristics have been restored, which are interesting for growers, the milling industry, and consumers. In the Tartary buckwheat ‘Zlata’, which is the first variety in Europe, we obtained the golden-yellow color of flour, reduced wrinkling and shedding of seeds, lodging of the plants, thus raising the yield to the level of high-grown common buckwheat. In both varieties we have in the breeding program special attention to the antioxidants content, because the properties of this statistically significant (p ≤ 0.5) are separated from other cereals, which are often included in the nutrition. Key words: variety; common bukwheat; Tartary buckwheat; cultivation; millet; grout; antioxidants content 9 NOVI SORTI AJDE V SLOVENIJI 1. Uvod Rod Fagopyrum obsega veliko vrst. V prehrani se uporabljata le dve, in sicer navadna ajda (Fagopyrum esculentum Moench) in tatarska (F . tataricum Gaertn.). Pri navadni ajdi prevladujejo nedeterminantne dip- loidne sorte in nekaj jih je tudi tetraploidnih. Malošte- vilne sorte tatarske ajde so izključno diploidne in nedeterminantne. Obe vrsti poleg dobre hranilne vred- nosti odlikujejo tudi sekundarni metaboliti z antioksi- dativnimi lastnostmi, ki se nahajajo v zunanjih delih semen v večji meri v testi in manj v luski. Sestavlje- ni so iz fenolnih kislin in flavonoidov v prosti obli- ki, v obliki estrov ali bolj kompleksni obliki (Luthar, 1992; Inglett in sod., 2012; Li in sod., 2013; Shallan in sod., 2014). Zato je postopek mletja in priprave kaše zelo pomemben, koliko teh dragocenih sestavin se bo ohranilo v izdelkih. V postopku žlahtnjenja smo bili pozorni poleg ostalih lastnosti tudi na vsebnost an- tioksidantov, ki ajdo uvrščajo med funkcionalna živila. Spremlajali smo jih v zmletih vzorcih semen z metodo razbarvanja 2,2-difenil-1-pikrilhidrazila (DPPH) radi- kala (Brand-Williams in sod., 1995). 1.1 Izvor ajde Tako navadna kot tatarska ajda po dosedanjih odkritjih izvirata z Azije, natančneje s Kitajske. Med- tem ko je pri navadni ajdi že določena pokrajina izvora in širitev iz kitajskega gencentra v preostale predele sveta (Ohnishi, 1990; Ohnishi 1993; Ohnishi, 2004), je pri tatarski ajdi to še nepotrjeno in neraziskano. V letu 2018 se je ustanovil konzorcij držav, med njimi je tudi Slovenija, ki so v preteklosti oz. še pridelujejo ta- tarsko ajdo in na podlagi genotipizacije vzorcev se bo poskušalo potrditi izvor in ugotoviti širjenje tatarske ajde po pridelovalnih območjih sveta. 1.2 Botanična in uporabna uvrstitev ajde Botanično je ajda uvrščena v rod Fagopyrum in v družino dresnovk (Polygonaceae). Je dvokaličnica in precej drugačna od žit, ki so enokaličnice in spadajo v družino trav (Poaceae). Kljub tej botanični razliki je zaradi podobne pridelave in uporabe pogosto vključe- na v skupino žit. Seme ajde se tako kot krušna žita tudi melje, da se dobi moko ali zdrob. V skupini žit je med prosastimi žiti, skupaj s prosom, sirkom in rižem. Ta uvrstitev je povezana tudi z njenim načinom uporabe (kaša). 1.3 Pridelava ajde Pridelujeta se dve vrsti, navadna ajda (Fagopyrum esculentum Monoch), ki je tujeprašna žužkocvetka in samoprašna tatarska ajda (Fagopyrum tataricum Gearth.). Navadna ajda je razširjena v Evropi, Aziji, južni Afriki, Kanadi, ZDA, Braziliji in tudi v mnogih drugih predelih sveta. Predvsem v Aziji je poleg na- vadne prisotna tudi tatarska ajda ter več divjih vrst. Ta- tarska ajda je omejena predvsem na območja Kitajske, Butana, Koreje, območja Himalaje, severnega Pakista- na in vzhodnega Tibeta ter na nekatera druga območja Azije in Evrope (na manjših površinah se prideluje v Luksemburgu, Nemčiji in Belgiji ter tudi v Sloveni- ji na Dolenjskem v okolici Šentjerneja. Ajdo se lahko prideluje v višje ležečih predelih, tudi do 3.000 m, kjer druga žita več ne uspevajao. Ugotovljeno je, da je ajda pridelana na višjih nadmorskih višinah okusnejša in naloži več antioksidanov kot ajda, ki je rasla na nižjih nadmorskih višinah (Wang in sod. 2001; Zhao in sod. 2004). 1.4 Prednosti ajde v prehrani v primerjavi z drugimi žiti Številne raziskave so pokazale, da ima ajdovo seme podobno kemično sestavo kot seme žit, s to razliko, da vsebuje nekatere snovi v večjih količinah, nekatere pa ostala žita ne vsebujejo. Beljakovine ajde imajo visoko biološko vrednost. Zaradi dobro uravnotežene aminok- islinske sestave, ki je podobna jajčnemu beljaku in to v večjih količinah kot soja, pšenica in meso. Vsebuje tudi esencialno aminikislino lizin. Ne vsebuje glutena in je tako vir dietnih beljakovin za posameznike, občutljive na gluten (Javornik, 1983; Javornik in Kreft, 1984; Javornik, 1986; Ikeda K. in Kishida, 1993; Schober in sod., 2003; Størsrud in sod., 2003). V prehrani lahko v celoti nado- mesti pšenično in druge moke (Skerritt, 1986). Pozitiven učinek na zdravje ima tudi prisotnost amiloze v škrobu, kar nekoliko upočasni razgradljivost in ima ugoden vpliv na bolnike s sladkorno boleznijo (Škrabanja in sod., 1998; Škrabanja in Kreft, 2016). Pomembno vlogo imajo tudi vlaknine, ki ajdo uvršča- jo med varovalna živila saj preprečujejo razvoj rakavih obolenj na črevesju. Glukoza in ostali škrob se počasi sproščata, kar lahko podaljša fizično aktivnost in občutek sitosti. Rrezistentni, manj prebavljivi škrob v ajdovi kaši ima enako vlogo kot prehranske vlaknine (Steadman in sod., 2001a; Steadman in sod., 2001b). Semena za kašo se lušči po hidrotermičnih postopkih. Tak način obdelave semen je del tradicionalnega postopka luščenja ajde. Pri tem se v ajdovi kaši pojavi manj prebavljiv škrob v prim- erjavi kot je v pšeničnem belem kruhu. Na ta način se lahko pri diabetesu, uravnava glikemični status. (Kreft, 1995). Ajda ima tudi visoko vsebnost esencialnih maščob- nih kislin, predvsem nenasičene oljne in linolne kisline. Vsebuje tudi številne esencialne elemente rastlinske- ga izvora, kot so cink, baker in mangan. V tleh, kjer je prisoten slen, je lahko tudi pomemben vir tega elementa. Vsebuje tudi vitamine, predvsem B1, B6 in E (S. Ikeda in Yamashita, 1994; S. Ikeda in sod., 2001; S. Ikeda in sod., 2004; V ombergar in sod., 2012). Fenoli in njihove spojine so zelo razširjeni v naravi. Med njih uvrščamo enostavne molekule, kot so fenolne 10 NOVI SORTI AJDE V SLOVENIJI kisline, spojine s srednjo molekulsko maso flavonoide in dolge verige polimerov z veliko molekulsko maso, kot so kondenzirani in hidrolizajoči tanini. Seme ajde vsebuje flavonoide, različne fenole in tanine. Več avtorjev poroča o visoki vsebnosti celokupnih flavonoidov v ajdovi moki in otrobih, zlasti pri tatarski ajdi (Luthar, 1992; Kreft in Luthar, 1993; Kim in sod., 2004; Kreft in sod., 2006; V o- grinčič in sod., 2010; Nemcova in sod., 2011). Polifeno- li so v naravi povezani s privabljanjem opraševalcev (žuželk) in obrambo rastline. V človeškem organizmu pa so povezani z antioksidativnim delovanjem, ki varuje or- ganizem pred negativnimi oksidacijskimi procesi (Agos- tini-Costa in sod., 2015). Flavonoidi, predvsem rutin imajo blagodejen vpliv na obolenje ožilja in srca. Večje količine rutina so v semenu tatarske ajde in v listih obeh vrst (Lin, 2004: Asami in sod., 2007, Fabjan in sod. 2003, Kim in sod. 2008, K. Ikeda in sod. 2012, Wieslander in sod. 2012, Regvar in sod. 2012, V ogrinčič in sod. 2013). Uvrščen je med an- tioksidante, ki veže nase proste radikale v krvi, deluje an- tibakterijsko in zmanjšuje težave zaradi visokega krvnega tlaka (Holasova in sod., 2002; Liu in sod., 2008; Shallan in sod., 2014). Ajda je pomembno funkcijsko živilo, lahko se dodaja tudi različnim vrstam kruhov in drugim vrstam živil kot dodatek z namenom izboljšati prehransko vrednost (Kreft in sod., 1996; Škrabanja in sod, 2001; Kreft, 2003; Mer- endino in sod., 2014). Teoretično se lahko zagotovi od 10 do 100 % pri- poročljivega dnevnega vnosa mineralnih snovi z zaužit- jem 100 g ajdove moke. Obstajajo številna poročila, s strani različnih avtorjev o visoki vsebnosti celokup- nih flavonoidov v ajdovi moki in otrobih. Predvsem je pomembna količina rutina, ki jo ajda vsebuje. To je na- jpomembnejše izhodišče za uporabo ajde v zdravi preh- rani. Vsebnost rutina se razlikuje med sortami in vrsta- mi. Tipičen primer sta tatarska ajda in navadna ajda, saj je v prvi lahko tudi do stokrat več rutina kot pa v drugi. Razlike med njima obstajajo tudi v vsebnosti ostalih po- lifenolov in njihovih spojinah (V ombergar in sod., 2012). Uporabna vrednost rastlin, ki vsebujejo antioksidante in se uporabljajo v prehrani, danes pridobiva na pomenu. K temu so v veliki meri pripomogle strožje varnostne di- rektive v nekaterih državah in omejevanje ali prepoved uporabe umetnih antioksidantov (Enomoto in sod., 2006). 1.5 Značilnosti ajde povezane z gojenjem Za ajdo je značilna kratka rastna doba: - zelo zgodnjih sort z manj kot 70 dnevno rastno dobo je okoli 10 %, - s srednje dolgo rastno dobo od 70 - 90 dni je okoli 60 % in - z dolgo rastno dobo nad 90 dni okoli 30 %. Večina slovenskih ajd sodi v skupino s srednje dolgo do dolgo rastno dobo. Koreninski sistem ji omogoča, da lahko s koloidnih talnih delcev črpa hranila, ki jih ostala žita ne morejo. Zelo hitro in dobro pokrije zem- ljo in tako prepreči rast plevelom. Ne potrebuje fito- farmacevtskih sredstev za zaščito pred boleznimi in škodljivci ter proti plevelom. Za ajdo je značilno, da se jo lahko goji v višje ležečih predelih, kjer ostala žita ne uspevajo. 1.6 Vir genetske variabilnosti za žlahtnjenje so lahko tudi zbrani vzorci v genskih bankah Seme večine slovenskih starih populacij navadne in ta- tarske ajde, starih 40 in več let, je zbrano v rastlinski gens- ki banki na Biotehniški fakulteti Oddelku za agronomijo v Ljubljani, ki se je v letu 2018 preimenovala v Javno službo rastlinska genska banka Biotehniške fakultete (JSRGB-BF). Glede na dosedanje opise lahko hranjene populacije navadne ajde v grobem razdelimo v dve sk- upini, ki se v morfoloških lastnostih ločita. Populacije s sivimi semeni, ki imajo drobna siva semena, od svetlo do temno sivih, pri katerih so pogoste temnejše proge in bele cvetove, le pri nekaterih populacijah se pojavljajo posamične rastline z rahlo roza cvetovi. Pri nekaterih ras- tlinah znotraj teh populacij se pojavlja recesivni gen d za determinantno obliko rasti. Prilagojene so nižinskim in gričevnatim talnim in podnebnim razmeram Dolenjske in okolice ter tudi Primorske. Legam brez pogostih zgodnjih jesenskih slan in megla. V drugi skupini so populacije z nekoliko debelejšimi temnimi semeni od svetlo do temno rjavih, pogosto so v osnovni barvi semen prisotne temne proge, osnovna barva cvetov je svetlo do temno roza, lah- ko se pojavijo posamične rastline z rahlo rdečimi cvetovi. Primerne so za višinske, hribovite lege Gorenjske in Koroške s 7 do 10 dni krajšo rastno dobo. Konec septem- bra so primerne za žetev, saj jim v ugodnih klimatskih razmerah do takrat že odpade listje. Pri sivih populaci- jah pa listje odpade šele po prvih jesenskih slanah. Razen po barvi semen in cvetov se skupini ločita tudi po drugih lastnostih: ranost, odpornost na poleganje, višina pridel- ka, medenje itd. Pri tatarski ajdi se vzorci prav tako ločijo po velikosti in barvi semen, po nagubanosti luske, višini rastlin, velikosti listov, osipanju semen in poleganju ter ranosti. Po barvi cvetov se vzorci tatarske ajde bistveno ne ločijo. Vse populacije imajo manjše, zelo svetlo zelene oz. bele cvetove (Luthar, 2012). Vzorce iz genske banke se lahko vključi v žlahtniteljske programe, v križanja kot enega ali oba starša za pridobitev nove sorte. Iz tega skla- da genov smo tudi izbrali starše za obe sorti. 2 Material in metode dela 2.1 Žlahtnjenje Sorta ‘Trdinova’ je navadna ajda in je križan- ec med staro sorto ‘Siva’ ter domačo populacijo iz Vrhpolja. Sorta ‘Zlata’ je tatarska ajda in je križanec med domačo populacijo iz Vrhpolja ter populacijo iz Sevnice. Izvorno seme staršev obeh sort se hrani v JS- 11 NOVI SORTI AJDE V SLOVENIJI RGB-BF. Po križanju se je naslednje leto v F1 gen- eraciji ločeno odbiralo najbolj obetavne rastline in v naslednjih generacijah F2 - F5, se je opravila setev se- men ene rastline v svojo vrsto ter odstranjevalo odsto- pajoče fenotipe pred začetkom cvetenja. Žlahtnjenje je potekalo v izolaciji na Laboratorijskem polju Bioteh- niške fakultete v Ljubljani. V naslednji dveh letih se je razmnožilo seme, ki je bilo namenjeno preizkušanju doma in v tuji. 2.2 Določanje skupnih antioksidantov V proučevanje vsebnosti antioksidantov sta bili vkl- jučeni obe sorti ‘Trdinova’ in ‘Zlata’ ter njuni izdelki moka in kaša. Kot primerjalni standard smo v analizo vključili še po en genotip izbranih 8 žit: pšenico, piro, rž, ječmen, oves, proso, sirek in koruzo (preglednica 1). Omenjene vrste ras- tlin so bile razmnožene leta 2016 na Laboratorijskem polju Biotehniške fakultete in semena pobrana v polni zrelosti ter dosušena na 8 % vlage. Sorti ‘Trdinova’ in ‘Zlata’ sta bili pridelani prav tako leta 2016, in sicer na Dolenjskem v okolici Šentjerneja. Moka in kaša sta bili pridobljeni iz omenjenih pridelkov iz istega mlina. Po 10 g semen obeh sort in kašo ter izbranih žit smo zmleli z namiznim laboratorijskim mlinom (Waring 32BL79) ter jih do uporabe hranili v 50 ml centrifugirkah v hladilniku pri 4 °C. Moka obeh sort ‘Trdinova’ in ‘Zlata’ je bila zmleta s komercialnim mlinom in smo jo direktno vključili v analizo. Vzorce smo ekstrahirali v treh ponovitvah, tako da smo v 12 ml steklene centrifugirke natehtali 400 mg moke in dodali 10 ml 96 % metanola. Centrifugirke smo zaprli s parafilmom in jih za 15 min postavili v ultrazvočno ko- pel (Iskra Pio). Začetna temperatura je bila 20 °C, po 5 minutah se je dvignila na 32 °C in do konca ekstrakcije smo vzdrževali 32 °C z dodajanjem ledu. Po ekstrakciji smo vzorce centrifugirali 10 min pri 4000 obratih/min. Su- pernatant, po 5 ml od vsake ponovitve, smo odpipetirali v čiste centrifugirke in tako zaustavili nadaljnjo ekstrakcijo. Ostanke vzorcev in supernatantov smo zavrgli. Za ugotavljanje vsebnosti skupnih antioksidantov smo pripravili 1 mM založno raztopino reagenta 2,2-dife- nil-1-pikrilhidrazila (DPPH) [400 mg DPPH raztopljenega v 10 ml 96 % metanolu] in jo med analizo hranili v temi pri 4 ºC. Pred analizo smo pripravili delovno raztopino iz 1 mM založne raztopine DPPH, tako da smo opravili redčitev v razmerju 1:10 s 96 % metanolom. V vsak valj mikrotiterske plošče smo odpipetirali 195 µl delovne raz- topine DPPH in dodali 5 µl supernatanta oz. metanolnega ekstrakta vzorcev. Kot slepi vzorec smo v valj mikrotiter- ske plošče odpipetirali svežo pripravljeno delovno raztopi- no DPPH. Vzorce smo inkubirali 30 min v temi pri sobni temperaturi (približno 20 ºC) in nato izmerili absorbanco s spektrofotometrom (Trcan) pri valovni dolžini 515 nm. Skupno antioksidativno vrednost oz. aktivnost smo izrazili z deležem DPPH inhibicije oz. stopnjo razbarvanja DPPH radikala, ki je sorazmerna količini prisotnih antioksidan- tov v posameznem vzorcu (Brand-Williams in sod., 1995). Antioksidativna vrednost oz. aktivnost določena z meto- do DPPH se lahko izraža kot ekvivalent mnogih različnih modelnih antioksidantov. Najpogosteje se izraža kot ek- vivalent Troloksa (Thaipong in sod., 2006) oz. se izračuna odstotek razbarvanja po enačbi (1). (1) 2.3 Statistična obdelava Analizo variance (ANOV A) dobljenih podatkov smo opravili s pomočjo programa “Statgraphics”. Iz podatkov analiz treh ponovitev smo izračunali povprečne vrednosti in njihove standardne napake ter statistično značilne raz- like z Duncan-ovim testom. Različne črke v tabeli pred- stavljajo statistično značilne razlike med posameznimi vzorci pri 5 % tveganju. 3 Rezultati z diskusijo 3.1 Pridelava in predelava obeh sort V večletnem pridelovanju se je pri navadni ajdi ‘Trdi- nova’, ki je tujeprašna žužkocvetka, izgubila izhodiščna pristnost, kot posledica nestrokovne vzdrževane selek- cije. Zato smo ji v zadnjih letih s postopki žlahtnjenja povrnili njene prvotne tipične lastnosti, ki so se potrdile kot zanimive za pridelovalce (nekoliko večji pridelek in odpornost na poleganje), mlevsko industrijo (večji izko- ristek pri mletju in lažje luščenje v postopku pridobivanja kaše) in potrošnike (težnjo po svetlejši moki smo dosegli s svetlo sivo oz. srebrno lusko, katere večji del naj bi se po mletju, zaradi prisotnosti vlaknin in antioksidantov, pojavil v moki. Svetlejša moka omogoča tudi svetlejše pekarske izdelke in žgance). Sorta ‘Zlata’ je samoprašna rastlina. Do uradnega po- trjevanja se je pridelovala na manjši površini v primerjavi s sorto ‘Trdinova’, nekje do 2 ha. Zaradi samoprašnosti je genetsko veliko bolj stabilna in v preteklosti se v bližnji okolici ni pridelovalo druge tatarske ajde ter ni prihaja- lo do mešanja semen ob žetvi. V teku žlahtnjenja smo ohranili in pridobili ter izboljšali nekatere prvotne last- nosti: zlatorumeno barvo moke, zmanjšali nagubanost in osipanje semen, poleganje rastlin ter dvignili pridelek na raven visokorodnih navadnih ajd 1,2 do 1,5 t/ha. Obe sorti sta pridelani po smernicah ekološke pride- lave, brez vnosa mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter njuna izdelka, moka in kaša, sta dostopni kupcem po Sloveniji. Sorta ‘Trdinova’ se prideluje na površini 6 do 7 ha/leto. V pridelovanje so poleg lastnika mlina, ki vodi celotno pridelavo, vključeni še zanesljivi kooperanti, ki dobijo certificirano osnovno seme za setev in odkup je zagotovljen. V primeru, da pri kooperantu os- °C. Moka obeh sort 'Trdinova' in 'Zlata' je bila zmleta s komercialnim mlinom in smo jo direktno vključili v analizo. Vzorce smo ekstrahirali v treh ponovitvah, tako da smo v 12 ml steklene centrifugirke natehtali 400 mg moke in dodali 10 ml 96 % metanola. Centrifugirke smo zaprli s parafilmom in jih za 15 min postavili v ultrazvočno kopel (Iskra Pio). Začetna temperatura je bila 20 °C, po 5 minutah se je dvignila na 32 °C in do konca ekstrakcije smo vzdrževali 32 °C z dodajanjem ledu. Po ekstrakciji smo vzorce centrifugirali 10 min pri 4000 obratih/min. Supernatant, po 5 ml od vsake ponovitve, smo odpipetirali v čiste centrifugirke in tako zaustavili nadaljnjo ekstrakcijo. Ostanke vzorcev in supernatantov smo zavrgli. Za ugotavljanje vsebnosti skupnih antioksidantov smo pripravili 1 mM založno raztopino reagenta 2,2-difenil-1-pikrilhidrazila (DPPH) [400 mg DPPH raztopljenega v 10 ml 96 % metanolu] in jo med analizo hranili v temi pri 4 ºC. Pred analizo smo pripravili delovno raztopino iz 1 mM založne raztopine DPPH, tako da smo opravili redčitev v razmerju 1:10 s 96 % metanolom. V vsak valj mikrotiterske plošče smo odpipetirali 195 µl delovne raztopine DPPH in dodali 5 µl supernatanta oz. metanolnega ekstrakta vzorcev. Kot slepi vzorec smo v valj mikrotiterske plošče odpipetirali svežo pripravljeno delovno raztopino DPPH. Vzorce smo inkubirali 30 min v temi pri sobni temperaturi (približno 20 ºC) in nato izmerili absorbanco s spektrofotometrom (Trcan) pri valovni dolžini 515 nm. Skupno antioksidativno vrednost oz. aktivnost smo izrazili z deležem DPPH inhibicije oz. stopnjo razbarvanja DPPH radikala, ki je sorazmerna količini prisotnih antioksidantov v posameznem vzorcu (Brand- Williams in sod., 1995). Antioksidativna vrednost oz. aktivnost določena z metodo DPPH se lahko izraža kot ekvivalent mnogih različnih modelnih antioksidantov. Najpogosteje se izraža kot ekvivalent Troloksa (Thaipong in sod., 2006) oz. se izračuna odstotek razbarvanja po enačbi (1). A0 – A1 DPPH vrednost (%) = ------------- x 100 … (1) A0 A0 - izmerjena absorbanca slepega vzorca A1 - izmerjena absorbanca vzorcev navadne in tatarske ajde ter izbranih poljščin 2.3 Statistična obdelava Analizo variance (ANOVA) dobljenih podatkov smo opravili s pomočjo programa "Statgraphics". Iz podatkov analiz treh ponovitev smo izračunali povprečne vrednosti in njihove standardne napake ter statistično značilne razlike z Duncan-ovim testom. Različne črke v tabeli predstavljajo statistično značilne razlike med posameznimi vzorci pri 5 % tveganju. 3 Rezultati z diskusijo 3.1 Pridelava in predelava obeh sort 12 tane površina njive neposajena z osnovnim semenom, se jo doseje s travno-deteljno mešanico in za nadaljnjo setev se izberejo posevki v izolaciji. Vedno več se seje ajdo, tako da se izolirane površine iz leta v leto zmanjšujejo, tudi na območju, kjer se pridelujeta omenjeni sorti. Sam- oprašno tatarsko ajdo ‘Zlata’ se prideluje na površinah od 2 do 3 ha/leto in njeno vzdrževanje je enostavnejše. Moka in kaša obeh sort sta pripravljeni na slovenski tradicionalni način in ustrezna kontrola zagotavlja visoko kakovost omenjenih izdelkov. S sodobno tehnologijo in nadzorom v mlinu je zagotovljeno, da ne prihaja do mešanja z glutenskimi žiti. Preden se semena zmelje oz. pripravlja za luščenje, se jih spusti skozi klasifikator, ka- terega kamere na osnovi barve in oblike izločijo primesi. Z občasnimi laboratorijskimi analizami se izvede še do- datna kontrola na morebitno prisotnost glutena. Tako je zagotovljeno, da sta moka in kaša omenjenih sort varni za bolnike s celiakijo. Tatarska ajdova kaša sorte ‘Zlata’ je prejemnik prestižne nagrade: najbolj inovativno živilo 2018 v skupini živil brez glutena, ki jo podeljuje Inštitut za nutricionistiko v sodelovanju z Ministrstvom za zdrav- je in Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 3.2 Antioksidativna učinkovitost V postopku žlahtnjenja smo bili pri obeh sortah pozorni na ohranitev vsebnosti antioksidantov. Ajda je sposobna sintetizirati in naložiti v semenih veliko večje količine skupnih antioksidantiv kot ostala žita. Analizirani vzorci na vsebnost skupnih antioksidantov so se razvrstili v 5 homogenih skupin, med katerimi obstajajo statistično značilne razlike pri tveganju p ≤ 0,5 (tabela 1 in slika 1). Tabela 1: Odstotek razbarvanja 2,2-difenil-1-pikrilhi- drazil (DPPH) radikala določeno spektrofotometrično v semenih obeh sort in njunih izdelkih ter izbranih žitih Največjo vsebnost antioksidantov, ki se je statis- tično značilno (p ≤ 0,5) razlikovala od vseh ostalih vzorcev sta imela sirek (85,20 %) in tatarska ajda ‘Zla- ta’ (81,72 %), katerih semena so bila zmleta v labora- toriju in med njima ni bilo statistično značilnih razlik. V drugo homogeno skupino z oznako ‘b’ so se uvrstili trije vzorci navadna ajda ‘Trdinova’ (73,90 %), katerih semena so bila zmleta v laboratoriju ter moka sorte ‘Zlata’ iz mlina (75,57 %) in kaša (73,44 %). V tret- jo homogeno skupino z oznako ‘d’ sta se uvrstili kaša sorte ‘Trdinova’ (23,15 %) in pira (23,15 %). V četrto homogeno skupino z oznako ‘e’ s 15 in manj odstot- no vrednostjo antioksidantov so se uvrstila vsa ostala žita: oves, rž, koruza, pšenica in proso, razen ječmena pri katerem ni prišlo do razbarvanja DPPH radikala oz. spektrofotometer ni zaznal prisotnosti antioksidantov (tabela 1, slika 1 in 2). Shallan in sod. (2014) navajajo, da je vsebnost skupnih antioksidantov pri ajdi 2 krat večja kot pri pšenici V našem primeru smo z meto- do DPPH določili 5,5 kratne razlike v antioksidativni vrednosti med pšenico in navadno ajdo zmleto v mlinu in 7,5 kratne razlike zmleto v laboratoriju ter 7,7 kratne razlike med pšenico in tatarsko ajdo zmleto v mlinu in 8,3 kratne razlike zmleto v laboratoriju (tabela 1). Slika 1: Odstotek razbarvanja DPPH radikala s standardno napako določeno spektrofotometrično v semenih izbranih žit V moki iz mlina sorte ‘Trdinova’ smo določi- li 54,52 % antioksidativno vrednost in v kaši 23,15 % ter v vzorcu zmletim v laboratoriju, 73,90 %. Vse tri določene vsebnosti antioksidantov se statistično značilno ločijo med seboj (p ≤ 0,5). Največjo razliko med izdelki sorte ‘Trdinova’, kar 50,78 %, smo dobili med vzorcem zmletim v laboratoriju in kašo. Pri tatar - ski ajdi ‘Zlata’ ni bilo značilnih razlik med vsebnostjo antioksidantov izmerjeno v moki iz mlina (75,57 %) in v kaši zmleti v laboratoriju (73,44 %). Značilna ra- zlika, od prejšnih dveh, je bila v vzorcu sorte ‘Zlata’ zmletim v laboratoriju (81,72 %) (tabela 1). Pri tatarski ajdi smo določili veliko manjše razlike, samo 8,28 % med vzorcema, zmleta semena in kaša v laboratoriju. Pri tatarski ajdi je zelo mala razlika, približno 2 %, NOVI SORTI AJDE V SLOVENIJI so se razvrstili v 5 homogenih skupin, med katerimi obstajajo statistično značilne razlike pri tveganju p ≤ 0,5 (tabela 1 in slika 1). Tabela 1: Odstotek razbarvanja 2,2-difenil-1-pikrilhidrazil (DPPH) radikala določeno spektrofotometrično v semenih obeh sort in njunih izdelkih ter izbranih žitih Ajda in izbrana žita % razbarvanja DPPH radikala s standardno napako in homogene skupine* Navadna ajda 'Trdinova' - semena zmleta v laboratoriju 73,90 ± 3,60 b - moka - semena zmleta v mlinu 54,52 ± 4,40 c - kaša - zmleta v laboratoriju 23,15 ± 3,86 d Tatarska ajda 'Zlata' - semena zmleta v laboratoriju 81,72 ± 3,99 a - moka - semena zmleta v mlinu 75,57 ± 4,00 b - kaša - zmleta v laboratoriju 73,44 ± 3,35 b Izbrana žita Sirek 85,20 ± 4,27 a Pira 23,00 ± 3,20 d Oves 15,00 ± 3,29 e Rž 11,60 ± 3,71 e Koruza 11,60 ± 2,70 e Pšenica 9,80 ± 2,37 e Proso 9,80 ±1,92 e Ječmen 0 ± 0,00 f * - različne črke v tabeli predstavljajo statistično značilne razlike med posameznimi vzorci pri 5 % tveganju izračunano z Duncan-ovim testom. Največjo vsebnost antioksidantov, ki se je statistično značilno (p ≤ 0,5) razlikovala od vseh ostalih vzorcev sta imela sirek (85,20 %) in tatarska ajda 'Zlata' (81,72 %), katerih semena so bila zmleta v laboratoriju in med njima ni bilo statistično značilnih razlik. V drugo homogeno skupino z oznako 'b' so se uvrstili trije vzorci navadna ajda 'Trdinova' (73,90 %), katerih semena so bila zmleta v laboratoriju ter moka sorte 'Zlata' iz mlina (75,57 %) in kaša (73,44 %). V tretjo homogeno skupino z oznako 'd' sta se uvrstili kaša sorte 'Trdinova' (23,15 %) in pira (23,15 %). V četrto homogeno skupino z oznako 'e' s 15 in manj odstotno vrednostjo antioksidantov so se uvrstila vsa ostala žita: oves, rž, koruza, pšenica in proso, razen ječmena pri katerem ni prišlo do razbarvanja DPPH radikala oz. spektrofotometer ni zaznal prisotnosti antioksidantov (tabela 1, slika 1 in 2). Shallan in sod. (2014) navajajo, da je vsebnost skupnih antioksidantov pri ajdi 2 krat večja kot pri pšenici V našem primeru smo z metodo DPPH določili 5,5 kratne razlike v antioksidativni vrednosti med pšenico in navadno ajdo zmleto v mlinu in 7,5 kratne razlike zmleto v laboratoriju ter 7,7 kratne razlike med pšenico in tatarsko ajdo zmleto v mlinu in 8,3 kratne razlike zmleto v laboratoriju (tabela 1). Slika 1: Odstotek razbarvanja DPPH radikala s standardno napako določeno spektrofotometrično v semenih izbranih žit V moki iz mlina sorte 'Trdinova' smo določili 54,52 % antioksidativno vrednost in v kaši 23,15 % ter v vzorcu zmletim v laboratoriju, 73,90 %. Vse tri določene vsebnosti antioksidantov se statistično značilno ločijo med seboj (p ≤ 0,5). Največjo razliko med izdelki sorte 'Trdinova', kar 50,78 %, smo dobili med vzorcem zmletim v laboratoriju in kašo. Pri tatarski ajdi 'Zlata' ni bilo značilnih razlik med vsebnostjo antioksidantov izmerjeno v moki iz mlina (75,57 %) in v kaši zmleti v laboratoriju (73,44 %). Značilna razlika, od prejšnih dveh, je bila v vzorcu sorte 'Zlata' zmletim v laboratoriju (81,72 %) (tabela 1). Pri tatarski ajdi smo določili veliko manjše razlike, samo 8,28 % med vzorcema, zmleta semena in kaša v laboratoriju. Pri tatarski ajdi je zelo mala razlika, približno 2 %, med antioksidativno vrednostjo moke iz mlina in kaše, medtem ko je pri navadni ajdi ta vrednost veliko večja, približno 31 % (tabela 1 in slika 2). Slika 2: Primerjava odstotka razbarvanja DPPH radikala določeno spektrofotometrično v izdelkih obeh sort 'Trdinova' in 'Zlata' glede na način mletja *- različne črke v tabeli predstavljajo statistično značilne raz- like med posameznimi vzorci pri 5 % tveganju izračunano z Dun- can-ovim testom. 13 NOVI SORTI AJDE V SLOVENIJI med antioksidativno vrednostjo moke iz mlina in kaše, medtem ko je pri navadni ajdi ta vrednost veliko večja, približno 31 % (tabela 1 in slika 2). Slika 2: Primerjava odstotka razbarvanja DPPH radikala določeno spektrofotometrično v izdelkih obeh sort ‘Trdinova’ in ‘Zlata’ glede na način mletja Pri obeh sortah smo pri laboratorijskem mletju do- bili večje vrednosti v primerjavi z mletjem v mlinu, zato ker smo pustili celoten vzorec tudi z zunanjimi deli testo in lusko, nismo uporabljali sit. Pri komer - cialnem mletju v mlinu se osrednji endosperm in tes- ta, predvsem pa luska različno lomijo in drobijo, zato prihaja do različne velikosti delcev in s presejanjem so večji deli luske in teste odstranjeni iz moke in padejo v manj vredno frakcijo otrobov. Z odstranitvi- jo večjega deleža teste in luske se pridobi homogeno moko s vključenim večjim deležem osrednjega endo- sperma, ki vpliva na svetlejšo moko in posledično na izdelke (kruh in žgance). Prav ti zunanji deli testa in luska vsebujejo antioksidante, med njimi tudi tanine (Luthar, 1992), ki upočasnjujejo staranje in kvarjenje semena, ker preprečujejo vstop kisiku v osrednje dele semena. O razlikah v vsebnosti taninov in antioksida- tivnem učinku med različnimi genskimi viri med obe- ma vrstama ajde navajajo tudi Luthar (2012) ter Li in sod. (2013). Cvetanoska (2016) navaja, da od 9 pol- jščin, vključenih v analizo vsebnosti skupnih taninov, 5 ni vsebovalo taninov kot skupino fenolnih snovi, ki prispeva k skupni antioksidativni vrednosti. Ostale 4 poljščine so vsebovale tanine, med njimi pira najmanj samo 0,23 mg/g s.s., koruza 0,5 mg/g s.s., konoplja 0,6 mg/g s.s., sirek plevenec 2,4 mg/g s.s. in največ sirek golec 5,2 mg/g s.s.. Podobno analizo taninov so v svo- ji raziskavi izvedli Shallan in sod. (2014) in navajajo 1,77 krat večjo vsebnost taninov v ajdi kot v pšenici. Tehnologija mletja brez uporabe sit je za ohranitev antioksidativne vrednosti izhodiščnega vzorca zelo pomembna. Potrošniki si želijo nasprotno, svetlo ajdo- vo moko, kar lahko dosežemo z odstranitvijo čim več- jega deleža luske ali s sortami z izrazito svetlo sivimi nežnimi luskami. Obe sorti ajde, tako navadna kot tatarska, sta imeli pri laboratorijskem mletju v primerjavi s piro, ki ima med žiti razen sirka največjo antioksidativno vred- nost 3,2 do 3,6 krat več antioksidantov. V primerjavi s pšenico, ki je pri nas med žiti najpogosteje vključena v prehrano, je bil ta razpon še večji, in sicer 7,5 krat več pri navadni ajdi in 8,3 krat več pri tatarski ajdi. V primerjavi s sirkom je imela navadna ajda za približno 11,3 % manjšo antioksidativno vrednost, medtem ko tatarska ajda samo za 3,5 %. Leta 2002 so Holasova in sodelavci testirali navadno ajdo kot vir antioksidantov v funkcionalni prehrani. Uporabili so cela in oluščena ajdova semena, stebla in liste. Vse našteto so prim- erjali z istimi deli ovsa in ječmena. Ugotovili so, da je največ antioksidantov v ajdovih listih in semenih. Na- vajajo tudi pomembno povezavo med vsebnostjo sk- upnih fenolov in rutina ter antioksidativno vrednostjo posameznih delov ajde. Te ugotovitve uvrščajo liste in semena ajde med pomembne vire antioksidantov. 4 Zaključek V Sloveniji lahko pridelamo ajdo kot strniščni posevek. Sejemo jo po žetvi glavnega posevka, npr. ječmena in ranejših pšeničnih sort. V obdobju rasti ne potrebuje dognojevanja, ker je s talnih delcev sposob- na izkoristiti vezana hranila ostala v predposevku, ne potrebuje fitofarmacevtske zaščite in tretiranj pro- ti plevelom. Po setvi zelo hitro in dobro prekrije tla in se jo lahko uporabi za razpleveljenje in podor. Za Slovenijo bi bila lahko ajda tudi izvozna niša, tako na področju pridelave certificiranega semena kot merkar- tilnega. Pri vodilnih poljščinah ne moremo konkurirati, ker so zaradi strateške vloge vključene v žlahtniteljske in pridelovalne programe bogatih držav, ki imajo v te namene velike inštitucije. V manjši butični pridelavi in predelavi visoko kakovostnih izdelkov z zagotovljeno sledljivostjo, kar nam je uspelo pri obeh sortah ajde, pa smo lahko konkurenčni in tudi vzgled. 5 Zahvala Avtorica se najlepše zahvaljuje soavtorju obeh sort akad. prof. dr. Ivanu Kreftu in Ministrstvu za kmetijst- vo, gozdarstvo in prehrano za dolgoletno financiran- je Javne službe rastlinske genske banke Biotehniške fakultete v kateri se hranijo starši obeh sort. 6 Literatura Agostini-Costa T.S., Teodoro A.F.P., Alves R.B.N., Braga L.R., Ribeiro I.F., Silva J.P., Quintana, L.G., Burle, M.L. Total phenolics, flavonoids, tannins and antiox- idant activity of Lima Beans conserved in a Brazilian Genebank. Ciencia Rural 2015, 45, 335–341. Asami Y ., Arai R., Lin R., Honda Y ., Suzuki T., Ikeda K. Analysis of components and textural characteristics Slika 1: Odstotek razbarvanja DPPH radikala s standardno napako določeno spektrofotometrično v semenih izbranih žit V moki iz mlina sorte 'Trdinova' smo določili 54,52 % antioksidativno vrednost in v kaši 23,15 % ter v vzorcu zmletim v laboratoriju, 73,90 %. Vse tri določene vsebnosti antioksidantov se statistično značilno ločijo med seboj (p ≤ 0,5). Največjo razliko med izdelki sorte 'Trdinova', kar 50,78 %, smo dobili med vzorcem zmletim v laboratoriju in kašo. Pri tatarski ajdi 'Zlata' ni bilo značilnih razlik med vsebnostjo antioksidantov izmerjeno v moki iz mlina (75,57 %) in v kaši zmleti v laboratoriju (73,44 %). Značilna razlika, od prejšnih dveh, je bila v vzorcu sorte 'Zlata' zmletim v laboratoriju (81,72 %) (tabela 1). Pri tatarski ajdi smo določili veliko manjše razlike, samo 8,28 % med vzorcema, zmleta semena in kaša v laboratoriju. Pri tatarski ajdi je zelo mala razlika, približno 2 %, med antioksidativno vrednostjo moke iz mlina in kaše, medtem ko je pri navadni ajdi ta vrednost veliko večja, približno 31 % (tabela 1 in slika 2). Slika 2: Primerjava odstotka razbarvanja DPPH radikala določeno spektrofotometrično v izdelkih obeh sort 'Trdinova' in 'Zlata' glede na način mletja 14 of various buckwheat cultivars. Fagopyrum (Ljublja- na) 2007, 24, 41–48. Brand-Williams W., Cuvelier M.E., Berset C. Use of a free radical methods to evaluate antioxidant activity. Lebensmitted-Wissenschaft und Technologie 1995, 28, 25-30. Cvetanoska, M. Primerjava vsebnosti taninov različnih genskih virov navadne (Fagopyrum esculentum Mo- ench) in tatarske (Fagopyrum tataricum Gaertn.) ajde. Magistrsko delo magistrskega študija - 2. stopnja Biotehnologija. Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, 2016, 32 p. Enomoto, T., Nagasako-Akazome Y ., Kanda T., Ikeda M., Dake Y . Clinical Effects of Apple Polyphenols on Per- sistent Allergic Rhinitis: A randomized double-blind placebo-controlled parallel arm study. Journal of In- vestigational Allergology and Clinical Immunology 2006, 16, 283-289. Fabjan N., Rode J., Košir I.J., Wang Z., Zhang Z., Kreft I. Tartary buckwheat (Fagopyrum tataricum Gaertn.) as a source of dietary rutin and quercitrin. Journal of Agriculture and Food Chemistry (München) 2003, 51, 22, 6452–6455. Holasová M., Fidlerová V ., Smrcinová H., Orsak M., Lachman J., Vavreinová S. Buckwheat - the source of antioxidant activity in functional foods. Food Re- search International (Hoboken) 2002, 35, 2-3, 207– 211. Ikeda K., Ikeda S., Kreft I., Lin R. Utilization of Tartary buckwheat. Fagopyrum (Ljubljana) 2012, 29, 27-30. Ikeda K., Kishida M. Digestibility of protein in buck- wheat seed. Fagopyrum (Ljubljana) 1993, 13, 21–24. Ikeda S., Tomura K.; Miya M.; Kreft I. Buckwheat min- erals and their nutritional role. In: Advances in Buck- wheat research. Proceedings of the 9th International Symposium on Buckwheat. (Praga, IBRA) 2004, pp. 650–652. Ikeda S., Tomura K., Yamashita Y ., Kreft I. Nutritonal profile of minerals in bukwheat and its products. In: Advances in Buckwheat Research II. The proceeding of the 8th International Symposium on Buckwheat. (Chunchon, IBRA) 2001, pp. 485–488. Ikeda S., Yamashita Y . Buckwheat as a dietary source of zinc, copper and manganese. Fagopyrum (Ljubljana) 1994, 14, 29–34. Javornik B. Buckwheat in human diets. In: Proceedings of the 3rd International Symposium on Buckwheat. (Pulawy, IBRA) 1986, pp. 51–78. Javornik B. Nutritional quality and composition of buck- wheat proteins. In: Proceedings of the 2nd Interna- tional Symposium on Buckwheat. (Miyazaki, IBRA) 1983, pp. 199–212. Javornik B., Kreft I. Characterization of buckwheat pro- teins. Fagopyrum (Ljubljana) 1984, 4, 30–38. Kim S., Kim S., Park C.H. Introduction and nutritional evaluation of buckwheat sprouts as a new vegetable. Food Research International (Hoboken) 2004, 37, 4, 319-327. Kim S.J., Zaidul I.S.M., Suzuki T., Mukasa Y ., Hashimo- to N., Takigawa S., Noda,T., Matsuura-Endo C., Ya- mauchi H. Comparison of phenolic compositions be- tween common and Tartary buckwheat (Fagopyrum) sprouts. Food Chemistry (Amsterdam) 2008, 110, 814–820. Kreft I. Ajda. ČZD, Kmečki glas, Ljubljana 1995. 112 p. Kreft I. Buckwheat in Slovenia. In: Ethnobotany of Buckwheat. Kreft I., Chang J.K., Choi Y .S., Park C.H (Eds.), Jinsol Publishing Co. (Seoul) 2003, pp. 91–115. Kreft I., Fabjan N., Yasumoto K. Rutin content in buck- wheat (Fagopyrum eculentum Moench) food materi- als and products. Food Chemistry (Amsterdam) 2006, 98, 3, 508–512. Kreft I., Luthar Z. Sekundarni metaboliti ječmena, ajde in šentjanževke kot možne protivirusne učinkovine. Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani – Agronomija (Ljubljana) 1993, 61, 29–32. Kreft I., Škrabanja V ., Ikeda S., Ikeda K., Bonafaccia G. Dietary value of buckwheat. Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (Ljubljana) 1996, 67, 73–78. Li D., Li X., Ding X., Park K.H. A process for preventing enzymatic degradation of rutin in tartary buckwheat (Fagopyrum tataricum Gaertn.) flour. The Food Sci- ence and Biotechnology (Seoul) 2008, 17, 118–122. Lin R. The development and utilization of Tartary buck- wheat resources. In: Advances in Buckwheat Re- search. Proceedings of the 9th International Sym- posiumn on Buckwheat. (Praga, IBRA) 2004, pp. 252–258. Luthar Z. Genska banka ajde - vir slovenske genetske variabilnosti. Acta agriculturae Slovenica 2012, 99, 3, 307-316. Luthar Z. Polyphenol classification and tannin content of buckwheat seeds (Fagopyrum esculentum Moench). Fagopyrum (Ljubljana) 1992, 12: 36–42. Merendino N., Molinari R., Costantini L., Mazzacuto A., Pucci A., Bonafaccia F., Esti M., Ceccantoni B., Papeschi C., Bonafaccia G. A new “functional” pasta containing Tartary buckwheat sprouts as an ingredient improves the oxidative status and normalizes some blood pressure parameters in spontaneously hyperten- sive rats. Food & Function (Cambridge) 2014, 5, 5, 1017–1026. Nemcova L., Zima J., Barek J., Janovska D. Determina- tion of resveratrol in grains, hulls and leaves of com- mon and Tartary buckwheat by HPLC with electro- chemical detection at carbon paste electrode. Food NOVI SORTI AJDE V SLOVENIJI 15 NOVI SORTI AJDE V SLOVENIJI Chemistry (Amsterdam) 2011, 126, 1, 374-378. Ohnishi O. Analyses of genetic variants in common buck- wheat, Fagopyrm esculentum Moench, a review. Fa- gopyrum 1990, 10, 12-22. Ohnishi O. On the Origin of Cultivated Buckwheat. In: Advances in Buckwheat research. Proceedings of the 9th International Symposium on Buckwheat. (Praga, IBRA) 2004; pp. 16–21. Ohnishi O. Population genetics of cultivated common buckwheat, Fagopyrum esculentun Moench, VIII. Local differentiation of land races in Europe and the silk road. The Japanese Journal of Genetics 1993, 68, 317-326. Regvar M., Bukovnik U., Likar M., Kreft I. UV-B ra- diation affects flavonoids and fungal colonisation in Fagopyrum esculentum and F. tataricum. Central Eu- ropean Journal of Biology (Warsaw) 2012, 7. 2, 275- 283. Schober T.J., O’Brien C.M., McCarthy D., Darnedde A., Arendt E.K. Influence of gluten-free flour mixes and fat powders on the quality of gluten-free biscuits. European Food Research Technology (Berlin) 2003, 216, 5, 369–376. Shallan M.M.A.A., Fayed S.S.A.K., Gazzar M.M.S. Pro- tective Effects of Wheat Bran and Buckwheat Hull Extracts against Hypercholesterolemia in Male Rats. International Journal of Advanced Research 2014, 4: 724-736. Skerritt J.H. Molecular comparison of alcohol-soluble wheat and buckwheat proteins. Cereal Chemistry (St. Paul) 1986, 63,4, 365–369. Steadman K.J.; Burgoon M.S.; Lewis B.A.; Edwardson S E. Buckwheat seed milling fractions: description, macronutrient composition, and dietary fibre. Journal of Cereal Science (Amsterdam) 2001a, 33, 3, 271– 278. Steadman K.J., Burgoon M.S., Lewis B.A., Edwardson S.E., Obendorf R.L. Minerals, phytic acid, tannin and rutin in buckwheat seed milling fractions. Journal of the Science of Food and Agriculture (Hoboken) 2001b, 81, 11, 1094–1100. Størsrud S., Yman I.M., Lenner R.A. Gluten contamina- tion in oat products and products naturally free gluten. European Food Research Technology (Berlin) 2003, 217, 6, 481–485. Škrabanja V ., Laerke H.N., Kreft I. Effects of hydrother- mal processing of buckwheat (Fagopyrum esculen- tum Moench) groats on starch enzymatic availability in vitro and in vivo in rats. Journal of Cereal Science (Amsterdam) 1998, 28, 209–214. Škrabanja V ., Liljeberg Elmståhl H.G.M., Kreft I., Björck I.M.E. Nutritional properties of starch in buckwheat products: Studies in Vitro and in Vivo. Journal of Ag- ricultural and Food Chemistry (München) 2001, 49, 1, 490–496. Škrabanja V ., Kreft I. Nutritional value of buckwheat proteins and starch. In: Molecular breeding and nutri- tional aspects of buckwheat. M. Zhou; I. Kreft (Eds.), Academic Press is an imprint of Elsevier (London) 2016, pp. 169-176. Thaipong K., Boonprakob U., Crosby K., Cisneros-Zeval- los L., Hawkins Byrne D. Comparison of ABTS, DPPH, FRAP, and ORAC assays for estimating anti- oxidant activity from guava fruit extracts. Journal of Food Composition and Analysis 2006, 19, 669-675. V ogrinčič M., Kreft I., Filipič M., Žegura B. Antigeno- toxic effect of Tartary (Fagopyrum tataricum) and common (Fagopyrum esculentum) buckwheat flour. Journal of Medicinal Food (New York) 2013, 16, 10, 944-952. V ogrinčič M., Timoracka M., Melichacova S., V ollman- nova A., Kreft I. Degradation of rutin and polyphe- nols during the preparation of Tartary buckwheat bread. Journal of Agricultural and Food Chemistry (München) 2010, 58, 8, 4883-4887. V ombergar B., Kreft I., Germ M., V ogrinčič M. Compar- ison of nutritional value of common and tartary buck- wheat and possibilities for their use in nutrition. In: First scientific conference with international partici- pation. Izola, Slovenija 2012, 167: 143-149. V ombergar B., Kreft I., Germ M., V ogrinčič M. Compar- ison of nutritional value of common and tartary buck- wheat and possibilities for their use in nutrition. In: First scientific conference with international partici- pation. Izola, Slovenija 2012,167, 143-149. Wang Z., Chen L., Yang B., Zhang Z. The growing of tar- tary buckwheat and function of nutrient and medicine. In: Advances in Buckwheat research II. The Proceed- ing of the 8th International Symposium on Buckwheat (Chunchon, IBRA) 2001. pp. 520–522. Wieslander G., Fabjan N., V ogrinčič M., Kreft I., V ombergar B., Norbäck D. Effects of common and Tartary buckwheat consumption on mucosal symp- toms, headache and tiredness: A double-blind cross- over intervention study. International Journal of Food, Agriculture & Environment – JFAE (Helsinki) 2012, 10, 2, 107-110. Wieslander G., Norbäck D. Buckwheat consumption and its medical and pharmacological effects – A review of the literature. In: Advances in Buckwheat Research II. Proceedings of the 8th International Symposium on Buckwheat. (Chunchon, IBRA) 2001, pp. 608–612. Zhao G., Wang A., Hu Z. China´s buckwheat resourc- es and their medical values. In: Advances in Buck- wheat Research. Proceedings of the 9th International Symposium on Buckwheat. (Praga, IBRA) 2004, pp. 630–632.