t Velike prednosti, ki jih ima Kathreinerjeva Kneippova sladna kava se priznavajo in vpoštevajo čimdalje bolj. Katbreiner-jeva kava spaja na nedosežen način izkušene zdravstvene lastnosti domačega sladnega izdelka s tako priljubljenim vonjem in okusom zrnate kave. Te dobiva z izvlečkom iz svežega plodu kavine črešnje na Kathreinerjerv način, ki so ga najboljši zrdavniki priznali za izvrstnega Kathreiner jeva Kneippova sladna kava je vzor dobre kave za zajtrk in južino v vsaki rodbini. Iz zmesi na pol iz Katlireinerjeve in na pol iz zrnate kave. ki jo pripraviš kakor po navadi, dobiš pijačo, ljubko in prijetno po okusu, pa tudi jako koristno zdravju ; vrhutega si precej prihraniš z njo. Kathreinerjeva Kneippova sladna kava ima brezprimerno prednost, da tudi »čista« t j. brez primešane zrnate kave, tekne jako prijetno, da je lahko prebavna, krvotvorna in redilna. Bolnikom in otrokom, ki jo zaradi okusnosti pijo čimdalje rajši, naj bi se odslej sploh ne dajala nobena druga kava. Kathreinerjeva Kneippova sladna kava se prodaja samo v izvirnih zavojih z varstveno znamko • Župnik Kneipp«. Vljudno prosimo, da pri nakupovanju ne zahtevate kar samo »sladne kave«, ampak da jemljete zgolj izvirne zavoje (kakršnega kaže ta podoba) z imenom »Kathreiner«. Največje priznanje London 1903 ,Grand Prix' diplomo in častni križec je dobil kranjski redi/ni prašek za prašiče. poktorja pl. £rnkoczy~ja redilno in varstveno sredstvo se pomeša med krmo pa tudi že pujskom. En zavitek za 50 vin. zadostuje za tedne. Naprodaj pri trgovcih; po pošti pet zavitkov iz glavne zaloge lekarna Trnko ezy, Ljubljana. Zahvalna pisma, tudi uradno poverjena, prihajajo vsak dan. Uradno poverilo. Predloženi prepis se popolnoma strinja pisanemu originalu na dopisnici, katera ima znamke za 4 filerje in 2 vinarja. LJUBLJANA, tretjega oktobra eden tisoč devetsto ena. (Notarski pečat.) IVAN PLANTAN, c. kr. notar. Spoštovani gospod! Moji prašiči niso žrli, tudi so bili sila revni" Slučajno sem dobil od enega mojih ljudi za poskušnjo en zavojček redilnega praška za prašiče. Človek se mora kar čuditi! Ne morem svojih prašičev dovolj krmiti, strašansko veliko požro tako, da so se črez nekoliko dni močno izredili, hvalu temu izbornemu sredstvu. Morem isto vsakemu najbolje priporočiti in ga bodem tudi priporočal. Prosim z obratno pošto pet zavojev redilnega praška za prašiče. Belišče, Slavonija, 31. oktobra 1900. Z velespoštovanjem JOSIP ENGLISCH, železniški nadziratelj. RudolfWebe/' urar c. kr. zaprisežni -- zvedenec _ Gramofon avtomate za gostilne zelo pridobitne, prodajam tudi na obroke. LJUBLJANA, Stari trg štev. 16 Velika zaloga vsakovrstnih ur, zlata in srebra, kakor tudi optičnega blaga. gramofone z glasovno ročno in varstveno zooijsane j---omarico, zelo priljubljeno med duhovščino, po društvih in med zasebniki. Imam veliko zalogo najnovejše plošče katere zamenjujem za stare. Vnanja naročila se rešujejo z obratno pošto. Edina narodna trgovina z železnino , merkur' cBogata zaloga razne železnine, pločevin in jekla, železnega pohištva, vbufrvUvUt&vb peči in štedilnikov, kuhinjske posode, sesalk za vodnjake in v druge svrhe, vodovodnih cevi iz kamenščine. Poljedelski stroji vseh w vrst in iz najboljših tovarn. Traverze in cement. ^Najboljše umetno gnojilo Tomaževa žlindra. POSOJILNICA v Gelju v lastni hiši „Narodni dom". Ta, leta 1881. z neomejeno zavezo ustanovljen zavod, šteje nad 4100 zadružnikov, kateri imajo vplačanih deležev nad 95.000 K ter ima 5,600.000 K hranilnih vlog in nad 320.000 K rezervnega zaklada. Hranilne vloge obrestuje po 4,/a"/o ter plačuje rentni davek sama. Posojila pa se dajo na osebni in na hipotekami kredit po 5V»7o. ###4mmwmmmmk ** Uradni dan je vsak torek in petek dopoldne. Južno štajerska hranilnica v Celju, .Narodni dom' za katero jamčijo okraji: Sevnica, Gornjigrad, Šoštanj, Vransko in Šmarje pri Jelšah za popolno varnost vlog in za njihovo po pravilih določeno obrestovanje do neomejene visokosti, ima sedaj čez tri milijone osemstotisoč kron hranilnih vlog. Hranilnica posluje s strankami vsak torek iti petek dopoldne, za druga opravila pa je uradnica odprta vsaki dan ob navadnih urah. Hranilne vloge obrestuje po 4 "0 in pripisuje obresti poluletno h kapitalu ter plačuje rentni davek hranilnica sama in ga ne odtegne vlagateljem tako, da dobe isti popolnoma nad 4% obresti. Izposojuje pa na zemljiško varnost po 5 odstotkov. GVAIZ: DOBRE MOJE KOKOŠI. * * * * * LETO XV. * * * * (T^ * UREDIL IN IZDAL * DRAGOTIN HRIBAR * * V CELJU. * -:!:- !j j J .-' Leto 1904 je prestopno leto ter ima 366 dni med temi je 67 nedelj in praznikov. Leto 1904 je 6617. leto julijanske perijode, 8004. po stvarjenju sveta. — Židovsko leto 5664., ki se je začelo dne 22. kimovca 1903, je redno navadno leto, ki ima 354 dni ter jenja dne 9. kimovca 1904, nakar se začne 10. kimovca židovsko leto 5665.. ki je nadštevilno prestopno leto in šteje 385 dni. — Mohamedansko leto 1321., ki se je začelo 30. sušča 1903, je prestopno leto, ki šteje 355 dni in jenja 17. sušca 1904, nakar se prične 18. sušca prestopno mohamedansko leto 1322., ki šteje 355 dni. Gasoštetje. Let Po štetju novejših Judov, ki se začne 1. 3760. pred Kristusovim rojstvom....................................5664 Po zgradbi Rima, 753 pred Kr. roj........................2657 Od Kristusovega rojstva...............1904 Od razdejanja Jeruzalema..............1835 Od ustanovitve Dunaja na mestu starega gorskega mesteca Veana 1604 Po konštatinopolitanski eri od zgradbe Carigrada, 330 let po Krist. roj...................1574 Od začetka selitve narodov..............1531 Odkar je bil premagan Atila na Katalonskem polju.....1453 Od razpada zahodnjerimskega cesarstva.........1429 Od začetka turškega časoštetja (hedžra).........1322 Od Mohamedovega bega iz Meke v Medino.......1321 Od početka križarskih vojsk.............809 Od rojstva Rudolfa habsburškega...........686 Od nastopa vladarstva Habsburžanov v Avstriji......622 Odkar je bila velika kuga na Dunaju..........555 Od iznajdbe strelnega smodnika po Bertoldu Schvvarzu . . . 554 Od ustanovitve vseučilišča na Dunaju..........539 Let Od iznajdbe tiskarske umetnosti leta 1440..................464 Od odkritja Amerike................412 Od odkritja pomorske poti v Indijo po Vascu de Gama . . . 407 Od prvega obleganja Dunaja po Turkih.........376 Od iznajdbe kolovrata................374 Od gregorijanske poprave koledarja leta 1582. po papežu Gre- goriju XIII...................322 Od odkritja Avstralije................293 Od drugega obleganja Dunaja po Turkih.........220 Od iznajdbe drevesnega cepljenja s popkom po vrtnarju Holtu 174 Od iznajdbe parnega stroja po Jamesu Wattu (Angleško) ... 141 Od iznajdbe železnice po Edgeworthu (Angleško)..........126 Od smrti Marije Terezije...............124 Od odprave robstva v Avstriji po cesarju Jožefu II............123 Od iznajdbe plinove razsvetljave........................103 Od vpeljave avstrijske cesarske časti v letu 1804............100 Od iznajdbe parobroda po Rob. Fultonu (Amerika)..........97 Od bitke pri Lipskem................................91 Od prvega poskusa z Resljevim vijakom za parobrode ... 74 Od iznajdbe elektro-magnetične telegrafije................60 Od iznajde šivalnega stroja............................59 Od nastopa vlade Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. v letu 1848......................................56 Od odprave tlake in desetine..........................56 Od podelitve februarske ustave........................44 Od odprave suženjstva v Severni Ameriki................41 Od odpretja Sueškega prekopa........................36 Od vpeljave ineterske mere v Avstriji....................29 Sodnijske počitnice. Ob nedeljah, kakor tudi na božični dan se ne smejo vršiti obravnave. Odreditev obravnave na kak drug praznik je dovoljena le, ako je nevarnost zamude (§221. civ.-pravd. r.). Kot prazniki morajo veljati: 1. in 6. prosinec, svečnica, oznanenje Device Marije, Kristusov vnebohod, velikonočni in binkoštni ponedeljek, dan presv. Rešnjega telesa, god sv. Petra in Pavla, vnebovzetje Marije Device, rojstvo Marije Device, god vseli svetnikov, preč. spočetje Marije Device, 26. gruden, dan deželnega patrona in razun tega za vsako sodnijo oni verski prazniki, ob katerih dneh v dotičnem sodnem kraju kraju običajno miruje opravilni promet. Zadnjo vrsto praznikov določi in naznani predsednik deželnega nadsodišča za posamezne dele svojega področja (§44. just. min. odredbe z dne 5. vel. travna 1897, št. 112 drž. zak.). Sodne počitnice trajajo šest tednov; začno se pri vseh sodiščih dne 15. mal. srpana in trajajo do vštetega 25. vel. srpana. Med sodnimi počitnicami se vrše obravnave samo o počitniških stvareh (§§ 222. in 223.' civ.-pravd, reda in § 47. just. min. odredbe z dne 5. vel. travna 1897, št. 112. drž. zak.). Godovinska števila za leto 1904. Gregorijanski koledar. Zlato število..... 5 Rimsko število .... 2 Epakta ali lunino kazalo . XIII Nedeljska črka .... CB Solnčni krog..... 9 j Letni značaj ali god. št. . 13 Julijanski koledar. Zlato število..... 5 Rimsko število .... 2 Epakta ali lunino kazalo . XXV , Nedeljska črka .... D C Solnčni krog..... 9 | Letni značaj ali god. št. . — Dvorni prepovedani časi, kadar so zaprta c. kr. dvorna gledališča. Dne 28. rožnika (na večer pred smrtnim dnevom Nj. Veličanstva cesarja Ferdinanda L). Dne 9. kimovca (na večer pred smrtnim dnevom Nj. Veličanstva pokojne cesarice Elizabete). — Vsled posebnih zadržkov se prelože lahko ti dnevi po najvišjem odloku. Državni prepovedani časi. Javni plesi in bali so prepovedani zadnje tri dni velikega tedna, v dan presv. Rešnjega telesa in 24. grudna, o Veliki noči in Binkoštih. — Druge javne veselice, n. pr. koncerti in slične muzikalne priredbe, razstave itd., so prepovedane zadnje tri dni velikega tedna in 24. grudna. — Igre v gledališčih so prepovedane zadnje tri dni velikega tedna, v dan presv. Rešnjega telesa in 24. grudna. Na velikonočno in binkoštno nedeljo in 25. grudna se smejo gledališke igre predstavljati le v dobrodelne namene in z dovoljenjem dotične politične oblasti. Premakljivi prazniki. Za katolike in protestante. Ime Jezus...............17. prosinca. Septuagesima.............31. prosinca. Pepelnica...............17. svečana. Marija Devica sedem žalosti........25. sušca. Velika noč.............. 3. malega travna. Križevo (prošnji dnevi)...... 9., 10. in 11. velikega travna. Vnebohod..............12. velikega travna. Binkošti...............22. velikega travna. Sv. Trojica..............29. velikega travna. Sv. Rešnje Telo............ 2. rožnika. Srce Jezusovo.............10. rožnika. Angeljska nedelja........... 4. kimovca. Ime Marijino.............11. kimovca. Roženvenska nedelja.......... 2. vinotoka. Posvečenje cerkva...........16. vinotoka. 1. adventna nedelja...........27. listopada. Od Božiča do pepelnice je 54 dni ali 7 tednov in 5 dni. Predpust traja 41 dni ali 5 tednov in 6 dni. Po razglašenju Gospodovem so 3 nedelje, po Binkoštih 26, po sv. Trojici 25, predpustnih nedelj pa 6. Post se začne 17. svečana, konča pa 2. malega travna. Postna doba je 46 dni. — Novo leto pade na petek, in Božič na soboto. Za Grke in Ruse. Triodium...............18. prosinca. Septuagesima.............25. prosinca. Pepelnica...............11. svečana. Velika noč..............28. sušca. Vnebohod............... 6. velikega travna. Binkošti...............16. velikega travna. 1. adventna nedelja...........28. listopada. Letni vladar za leto 1904 je Mars. Med vsemi planeti solnčnega ozvezdja je Mars naši zemlji naj-podobnejši. Oddaljen je poldrugikrat tako daleč od soinca, kakor naša zemlja in rabi vsled tega za enkratni obrat okolu soinca celih 687 zemeljskih dni. Lelo je torej na Martu skoraj dvakrat tako dolgo kakor na zemlji. Okrog sebe pa se zavrti v 24 in pol ure, torej je dan na Martu samo pol ure daljši, kakor pri nas na zemlji. Martova os je približno ravno tako nagnjena kakor zemeljska os, zato se opazujejo na Martu ravno takšne podnebne razmere kakor na zemlji. Opazilo se je na obeh tečajih bele pege, katere se večajo ali manjšajo, kakor je namreč dotični tečaj bližje ali dalje od solnca. Zato smatrajo zvezdo-znanci te pege za velika snežna ali ledena polja. Površje Martovo je tudi sicer jako zanimivo, kajti cela površina je vsa prekrižana, kakor bi položil mrežo nanjo. Mnogo se je že pisalo o tej mreži, katero večinoma smatrajo za nekake kanale, ki vežejo morja med seboj, kajti tudi morja se opazujejo na Martu. Zvezdoznanci so nekako prišli do prepričanja, da so podnebne razmere na Martu v toliko podobne našim zemeljskim, da je življenje na Martu popolnoma mogoče in da ni izključeno, da so na Martu živa bitja. Seveda dokazati to se še ni nikomur posrečilo. Morda se posreči našim potomcem. Najboljši poznavalec Marta je milanski zvezdoznanec Giovanni Schiaparelli, od katerega imamo najboljše Martove zemljevide. Mars ima dva meseca, ki sta zelo majhna. Prvi ga obkroži v 8 urah, drugi v 30. Odkril jih je leta 1877. profesor Kali. Leini časi. Pomlad se začne 21. sušca ob 2. uri 4 minutah zjutraj. Poletje se začne 21. rožnika ob 9. uri 56 minut zvečer. Jesen se začne 23. kimovca ob 12. uri 45 minut opoldne. Zima se začne 22. grudna ob 7. uri 19 minut zjutraj. Mrkovi solnca in lune v letu 1904. (Čas je računan po srednjem dunajskem času.) V letu 1904 mrkne solnce dvakrat, luna letos ne mrkne. V naših krajih ne bomo videli nobenega solnčnega mrka. 1. Obročasti solnčni mrk dne 17. sušca. Začetek ob 3. uri 42 minut zjutraj. Konec ob 9. uri 50 minut zjutraj. Videli bodo ta mrk v vzhodnem delu Afrike, v jugovzhodnem delu Azije, v Indijskem oceanu in v zahodnem delu Velikega oceana. 2. Popolni solnčni mrk dne 9. in 10. kimovca. Začetek je ob 7. uri 14. minut zvečer, konec ob 12. uri 26 minut zjutraj. Mrk bodo videli v Velikem oceanu in zahodnem delu Južne Amerike. Kvaterni postni dnevi. Za katolike: 24. svečana, 25. velikega travna, 21. kimovca in 14. grudna. Za Grke in Ruse: 18. svečana, 19. velikega travna, 15. kimovca in 15. grudna. Letni značaj. Leto 1904 bo bolj suho kot mokro. Ne bo brez dežja, a prevladovala bo suša. Pomlad bo suha, mrzla z mnogo slane in mrzlimi vetrovi. Poletje bo zelo vroče in tudi noči bodo tople. Jesen bo tudi bolj suha, kakor mokra, zmrzovalo bo že v oktobru, november bo zopet bolj gorak, pred adventom najbrž ne bo snežilo. Zima bo precej mrzla, bolj suha kot mokra, ali vendar zelo nestanovitna. Knauerjev stoletni koledar prerokuje: Prosinec je suh in ne preveč mrzel. Svečan je prve dni dovolj ugoden, od 13. do 18. sneg, do konca meseca mraz. Sušeč prične z mrazom, 8. do 9. dež in sneg, od 10. do 21. mraz, pa večinoma lepi dnevi. Mali traven mrzel do 10., potem južno do 23., do konca meseca lepo. Veliki traven se začne z gromom, do 8. mrzlo, potem nekoliko odneha, od 11. do 20. mrzlo, do konca lepo in toplo. Rožnik prinese prve dni slano, potem pusto vreme, 9. slana, potem do konca meseca pusto, hladno, deževno vreme. Mali srpan se začne z veliko vročino skoraj vsak dan grom, lepo do 12., potem pusto in deževno do konca. Veliki srpan prinese meglo, dnevi so lepi in topli, vroče do konca. Kimovec prične z lepim vremenom do 13., potem nekoliko hladno, jesensko, potem zopet lepo do 28., ko se zopet naoblači. Vinotok je v začetku deževen, 10. slana do 15., nato zopet lepo, od 27. do 30. precej mrzlo. Listopad mrzel do 10., popoldnevi pa večinoma topli, 11. pusto vreme do 13., ko zopet začne zmrzovati do 30. Gruden je v začetku pust in mrzel, 10. sneg, hud mraz do 19., ko začne deževati, pa zopet takoj mraz do konca meseca. Deželni patroni. Češko: Janez Nepomuk (16. velikega travna) in Venceslav (28. kimovca.) — Bukovina: Janez Novi od Suczave (14. rožnika). — Dalmacija: Hijeronim (30. kimovca.) — Galicija: Mihael (29. kimovca) z izjemo krakovskega okraja. — Koroško: Jožef (19. sušca). — Kranjsko: Jožef (19. sušca) in Jurij (24. malega travna), se praznuje dne 23. malega travna. — Krakovski okraj: Stanislav (7. velikega travna), se praznuje dne 8. velikega travna. — Hrvatsko: Elija (20. malega srpana) in Rok (16. velikega srpana).. — Primorsko: Jožef (19. sušca). — Moravsko: Ciril in Metod (5. malega srpana). — Spodjeavstrijsko: Leopold (15. listopada). — Gornjeavstrijsko: Leopold (15. listopada.) — Solnograško: Rupert (24. kimovca). — Šles ko: Hedviga (15. vinotoka). — Sedmograško: Ladislav (27. rožnika). — Slavonija: Janez Krstnik (24. rožnika). — Štajarsko in Severno Tirolsko: Jožef (19. sušca). — Južno Tirolsko: Virgilij (26. rožnika). — Trst (mesto in okolica): Just (2. listopada). — Ogrsko: Štefan, kralj (20. velikega srpana). Vremenski ključ s katerim vsakdo lahko izve vreme za vse leto naprej, ako le ve, kdaj se luna izpremeni, to je: ob kateri uri nastopi prvi krajec i, ščip zadnji krajec (J in mlaj Ta ključ je sestavil slavni zvezdogled J.W. Herschel in dunajska kmetijska družba ga je leta 1839. spoznala za najzanesljivejšega. Pomeni pa, kadar se luna izpremeni. 0 uri Po leti Po zimi 0 uri Po leti Po zimi od 12. opol. do 2. popol. veliko dežja sneg in dež od 12. do 2. po noči lepo mrzlo, če ni jugozapad od 2. do 4. popoldne izpre-inembno lepo in prijetno lepo od 2. do 4. zjutraj mrzlo z dežjem sneg in vihar od 4. do 6. popoldne lepo od 4. do G. zjutraj dež sneg in vihar od 6. do 10. zvečer lepo pri sev. ali zapadu dež pri jugu ali jugozap. dež in sneg pri jugu ali jugozapadu od 6. do 10. dopoldne izpre-membno dež pri se-verozopadu sneg pri izhodniku od 10. do 12. po noči lepo lepo od 10. do 12. opoldne veliko dežja mrzlo in mrzel veter Opomba. Vse leto se razdeli na dva dela, t. j. na leto in zimo; za leto velja čas od dne 15. malega travna do 16. vinotoka, ostali čas pa velja za zfmo. — Da se more na ta ključ bolj zanašati, nego na druge koledarje, prepričali so se učenjaki po večletnih opazovanjih. ^^ Koledar 1904 Hrvatsko: Siečanj. — Češko: Leden. — Poljsko: Styczen. Rlisko: HHBapt. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja Petek Sobota Novo leto. Obrezovanje Gosp. Makarij, opat; Martinijan, škof. 1. teden. Ko je bil Herod umrl. Mat. 2. 3 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Ned. pred razgl. Gosp. Genovefa, d. Tit, škof; Izabela, kraljica. Telesfor, pap. muč.; Simeon Stolpn. Sv. 3 kralji ali razglašenje Gosp. Valentin, škof; Lucijan, mučenec. Severin, opat; Bogoljub, mučenec. Julijan in Bazilisa, mučenca. 2. teden. Ko je bil Jezus 12 let star. Luk. 2. Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1. po razglas. Gosp. Pavel L, pap. Higin, pap. m.; Pavlin, škof. Arkadij, mučenec; Ernest, škof. Veronika, dev.; Bogomir; Leoncij, šk. Hilarij, škof; Feliks iz Nole, spozn. Pavel, pušč.; Maver, opat; Romed. Marcel, papež; Ticijan, škof. 3. teden. O ženitnini v Kani Galilejski. Jan. 2. 17 Nedelja 18 Pondelj. 19 Torek 20 Sreda 21 Četrtek 22 Petek 23 Sobota 2. po razgl. Gosp. Ime Jezus, Anton, p Sv. Petra stol v Rimu; Priska, muč. Kanut, kralj; Marij in Marta, muč. Fabijan in Boštijan, mučenca. Neža, dev. muč.; Majnrad, opat. Vincencij in Anastazij, muč. Zaroka Marije Dev.; Emerencijana. 4. teden. Jezus ozdravi gobavca. Mat. 8. Nedelja Pondelj Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. po razgl. Gosp. Timotej, škof. Izpreobrnitev Pavla. Polikarp, škof, Pavla, vdova. Janez Zlatoust, cerkveni učenik. Julijan, škof; Marjeta, devica. Frančišek Sal., škof; Konštatin, m. Martina, dev.; Janez, milošč., škof. 5. teden. O delavcih v vinogradu. Mat. 20. 31 Nedelja 1. predpepelnična. Peter Nol., sp. > Ščip 3. ob 6. uri 53 min. zjutraj. G Zadnji krajec 9. ob 10. uri 16 min, zvečer. © Mlaj 17. ob 4. uri 52 min. zvečer. Prvi krajec 25. ob 9. uri 46 min. Dolgost dneva: od 8 ur 21 min. do 9 ur 22 min. Dan se zdaljša za eno uro 1 min. Solnce stopi 21. ob 12. uri 3 min. opoldne v znam. vodnarja. \i/ xi/ Prosinec, »a vfc* vfc e Hrvatsko: Veljača. — Češko: Unor. — Poljsko: Luty. Rusko: '1'eBpajit. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 2 3 4 5 6 Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Ignacij, škof. muč. Svečnica. Darovanje Gospodovo. Blaž, škof; Oskar, škof. Andrej Kor., škof; Veronika, dev. Agata, dev. muč.; Japonski mučenci. Doroteja, dev. m.; Tit. škof. ® Ščip 1. ob 5. uri 39 min. zvečer. 6. teden. 0 sejalcu in semenu. Luk. 8. a 7 8 9 10 11 12 13 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. predpepelnična. Romuald, opat. Janez Mat., spozn.; Juvencij, škof. Ciril Aleks., šk.; Apolonija, d. m. Šolastika, devica; Viljem,.puščavn. Adolf, škof; Deziderij (Željko). Humbelina, devica; Evlalija, dev. Katarina, devica; Jordan, zvel. Zadnji krajec 8. ob 11. uri 2 min. dopoldne. © Mlaj 16. ob 12. uri 10 min. opoldne. 7. teden. Jezus ozdravi slepca. Luk. 18. 14 15 16 17 i 20 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. predpeln. Valentin (Zdravko), m. Favstin in Jovita, mučenca. Pust. Julijana, dev. muč. f Pepelnica. Donat in tov. Simeon, škof; Flavijan, škof. Julijan, sp.; Konrad, sp.; Viktor, m. Elevterij, šk. muč.; Evharij, škof. » Prvi krajec 24. ob 12. uri 14min. opoldne. 8 teden. Jezusa hudič skuša. Mat. 4. Dolgost dneva: 21 22 23 24 25 26 27 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1. postna (kvat.). Maksimilijan, škof. Stol sv. Petra v Antiohiji. Peter Damijan, škof; Romana, dev. f Kvatre. Prestopni dan. Matija, apostol. f Kvatre. Valburga, opatinja. f Kvatre. Marjeta Kortonska, sp. od 9 ur 24 min. do 10 ur 55 min. Dan se zdaljša za 1 uro 30 min. Solnce stopi 20. ob 2. uri 30 min. zjutraj v znamenje rib. 9. teden. Jezus se izpremeni na gori. Mat. 17. 28 29 Nedelja Pondelj. 2. postna. Leander, škof. Roman, opat; Ožbolt. ufa W W Svečan. W vt» ufr Hrvatsko: Ožujak. — Češko: Brezen. — Poljsko: Marzec. Rusko: Mapn,. Dan ,, , .... . Nebesna Katoliška imena znamenja 1 Torek 2 Sreda 3 1 Četrtek 4 "Petek 5 Sobota Albin, škof; Hadrijan, m. Simplicij, papež; Blaženi Karol. Kunigunda, ces.; Avsterij, m.; Feliks. Kazimir, sp.; Lucij 1., papež. Friderik (Miroslav), spozn.; Evzebij. 1 - @ Ščip 2. ob 3. uri 54 min. zjutraj. S Zadnji krajec 9. ob 2. uri 6 min. zjutraj. © Mlaj 17. ob 6. uri 45 min. zjutraj. » Prvi krajec 24. ob 10. uri 42 min. zvečer. ® Ščip 31.ob l.uri 50 min. zjutraj. Dolgost dneva: od 10 ur 59 min. do 12 ur 43 min. Dan se zdaljša za 1 uro 44 min. Začetek spoml. 21. ob 2. uri 4 min. zjutraj. Noč in dan sta enako dolga. Solnce stopi 21. ob 2. uri 4 min. zjutraj v znamenje ovna. 10. teden. Jezus izžene hudiča iz mutca. Luk. 11. 6 7 8 9 10 11 12 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. postna. Fridolin, opat, Tomaž Akvinski, c. uč.; Perpetua. Janez od Boga, sp.; Filemon, muč. (Sredpostna). Frančiška Rim, vd. 40mučencev; Kaj in Aleksander, m. Heraklij, mučenec; Cozim, mučenec. Georg L, papež; Teofanez, opat. 11. teden. Jezus nasiti 5000 mož. Jan. 6. 13 14 15 16 17 18 19 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 4. postna. Rozina, vd.; Ansov, sp. Matilda, kralj.; Pavlina. Longin, m.; Klemen Hofbauer. Hilarij in Tacijan, m.; Heribert, šk. Patricij, škof; Jedert, devica. Ciril Jeruzalemski, šk.; Edvard, kr. Jožef, ženin Device Marije. 12. teden. Judje hočejo Jezusa kamenjati. Jan. 8. 20 21 22 23 24 25 26 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 5. postna (tiha). Feliks in tov. Benedikt, opat; Serapijon, mučenec. Oktavijan, muč.; Benvenut, škof. Viktorijan, muč.; Miklavž F., muč. Gabrijel, arhangel; Epigmenij, muč. Oznanjenje Mariji Devici. Emanuel, muč.; Dizma, desni razb. 13. teden. Jezus jezdi v Jeruzalem. Mat. 21. 27 28 29 30 31 Nedelja 6. postna (cvetna). Rupert, škof. Pondelj, Janez Kap., spozn.; Guntram, kralj. Torek Ciril, škof, Jona, mučenik. Sreda Kvirin, muč., Aiigela F., vdova. Četrtek -j-Veliki četrtek. Modest, šk. \ij \i/ Sušeč. ^ vi* Mu Hrvatsko: Travanj. — Češko: Duben. — Poljsko: Kwiecieri. Rusko: Anpijit. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 2 Petek Sobota •Veliki petek. Hugon, škof. •Vel. sobota. Frančišek Pavi., sp. S Zadnji krajec 7. ob 6. uri 59 min. zvečer. @ Mlaj 15. ob 10. uri 59 min. zvečer. 14. teden. O vstajenju Gospodovem. Mark. 16. 3 4 5 6 7 8 9 Nedelja Pond. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Velika noč ali vstajenje Gospodovo. Veliki ponedeljek. Izidor, škof. Vincencij Ferer, spoznavalec. Sikst, papež; Celestin, papež. Herman, spoznav.; Eberhard, pušč. Albert, škof; Dionizij, škof. Marija Kleofa. 15. teden. Jezus se prikaže pri zaprtih vratih. Jan. 20. 10 11 12 13 14 15 16 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota i. povelik. (bela). Ecehijel, prerok. Leon I. Vel., papež. Julij, papež; Zenon, škof. Hermenegild, muč.; Justin, muč. Tiburcij, Val. in Maks., m.; Lamb. sp. Helena, kralj.; Anastazija, dev. Turibij, šk.; Kalist, m.; Drago, sp. > Prvi krajec 23. ob 6. uri zjutraj. ® Ščip 29. ob 11.uri 42 min. zvečer. Dolgost dneva: od 12 ur 46 min. do 14 ur 5 min. 16. teden. Jezus — dobri pastir. Jan. 10. 17 18 19 20 21 22 23 Nedelja Pondelj.1 Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. povelikonočna. Rudolf, muč. Apolonij, muč.; Elevterij, škof. Krescencija, m.; Leon IX., p.; Ema. Marcelin, šk.; Neža, dev.; Sulpicij, m. Anzelm, škof; Bruno, spoznavalec. Soter in Kaj, papeža in mučenca. Adalbert (Vojteh), škof; Viljem. 17. teden. Jezus napove svoj odhod. Jan. 16. Dan se zdaljša za 1 uro 30 min. Solnce stopi 20. ob 1. uri 47 min. zjutraj v znamenje bika. 24 25 26 27 28 29 30 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. povelikonočna. Jurij, mučenec. Marko, evangelist; Armin, mučenec. Klet, papež, Marcelin, papež. Peregrin, duh.; Anastazij, p.; Cita, d. Pavel od križa; Vital, mučenec. Peter, m.: Robert, op.; Antonija, d. m. Katarina Sienska, d.; Marijan, m. vb vU \b Mali traven. W W Hrvatsko: Svibanj. — Češko: Kveten. — Poljsko: Maj. Rusko: Man. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 18. teden. Grem k njemu, ki me je poslal. Jan. 16. G Zadnji krajec 7. ob 12. uri56 min. zjutraj. © Mlaj 15. ob 12.uri4 min. opoldne. » Prvi krajec 22. ob 11. uri 24 min. dopoldne. ® Ščip29.ob 10. uri dopoldne. Dolgost dneva: od 14 ur 28 min. do 15 ur 44 min. Dan se zdaljša za 1 uro 16 min. Solnce stopi 21. ob 1. uri 54 min. popoldnevzna-menje dvojčkov. 1 2 3 4 5 6 7 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 4. povelik. Filip in Jakob, ap. Atanazij, škof; Sekund, mučenec. Najdba sv. križa. Florijan (Cvetko), muč.; Monika, vd. Pij V., pap.; Irenej, šk.; Angel, muč. Janez Ev. pred lat. vr.; Judita, muč. Stanislav, šk. muč.; Gizela, kraljica. 19. teden. Kar bote v mojem imenu prosili. Jan. 16. 8 9 10 11 12 13 14 Nedelja Pondelj. Torek §reda Četrtek Petek Sobota 5. povelik. Prikazen Mihaela arh. Gregor Nac., šk. (Križev teden). Antonin, šk. (Križev teden). Mamert, škof. (Križev teden). Kristusov vnebohod. Pankracij, m. Servacij, škof; Gliceiija, devica. Bonifacij, muč.; Viktor in Korona. 20. teden. Jezus govori o pričevanju sv. Duha. Jan. 15. 15 16 17 18 19 20 21 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 6. povelik. Zofija, mučenica. Janez Nepom., muč.; Ubald, škof. Paškal, spoznav.; Maksima, devica. Venancij, mučenec. Celestin, papež; Ivo, spoznavalec. Bernardin, spozn.; Bazila, muč. f Feliks, spoznav.; Valens, muč. 21. teden. Jezus govori o sv. Duhu in ljubezni. Jan. 14. 22 23 24 25 26 27 28 Nedelja Pond. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Binkošti. Prihod sv. Duha. Helena, d. Binkoštni ponedeljek. Deziderij, šk. Mar. Dev. pomoč kristj.; Ivana, dev. f Kvatre. Gregor VIL, papež. Filip Nerej, spozn.; Elevterij, m. f Kvatre. Magdalena Pac., d. -j- Kvatre. Avguštin, škof. 22. teden. Meni je dana vsa oblast. Mat. 28. 29 30 31 Nedelja Pondelj. Torek 1. pobink. Sv.Trojica. Maksim, šk. Ferdinand, kralj; Feliks L, papež. Angela, dev.; Petronila, dev. muč. \0 \tj \0 Veliki traven, vfe W W t! Hrvatsko: Lipanj. — Češko: Červen. — Poljsko: Czerwiec. Rusko: lK>Hr„ Dan Katoliška imena i Nebesna znamenja 1 2 3 4 Sreda Četrtek Petek Sobota Gracijana, muč., Juvencij, muč. Sv. Rešnje Telo. Marcelin, muč. Klotilda, kraljica; Oliva, devica. Frančišek Kar., spozn.; Kvirin, šk. G Zadnji krajec 6. ob 6. uri 58 min. 23. teden. Prilika o veliki pojedini. Luk. 14. zjutraj. 5 6 7 8 9 10 11 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. pobink. Bonifacij, škof. Norbert, šk.; Bertrand, spozn. Robert, opat; Lukrecija. Medard, škof; Maksim, škof. Primož in Felicijan, m.; Pelagija, m. Srce Jezusovo. Marjeta, kraljica. Barnaba, apostol. © Mlaj 13, ob 10. uri 16 min. zvečer. » Prvi krajec 20. 24. teden. Prilika o izgubljeni ovci. Luk. 15. ob 4. uri 16 min. popoldne. 12 13 14 15 16 17 18 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. pobink. Janez Fak., spozn. Anton Padovanski, spoznavalec. Bazilij, škof; Elizej, prerok. Vid, Modest in Krescencija, muč. Franc Regij, sp.; Beno, šk.; Jošt, op. Adolf, škof; Lavra, nuna. Feliks in Fort., m.; Marka in Marc. ® Ščip 27. ob 9. uri 29 min. zvečer. Dolgost dneva: od 15 ur 45 min. do 16 ur. Dan se zdaljša do21.za 17 min. in se skrajša do 30. za 2 min. Začetek poletja 21. ob 9. uri 56 min. zvečer. 25. teden. 0 velikem ribjem lovu. Luk. 5. 19 20 21 22 23 24 25 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 4. pobink. Julijana Falk., dev. Silverij, papež; Florentina, devica. Alojzij, spozn.; Alban, muč. Ahacij, m.; Pavlin, šk.; Nicej, šk. Eberhard, škof; Cenon, škof. Janez Krstnik (rojstvo). Kres. Viljem, opat; Prosper, škof. 26. teden. 0 farizejski pravičnosti. Mat. 5. Najdaljši dan, najkrajša noč. Solnce stopi 21. ob 9. uri 56 min. zvečer v znamenje raka. 26 27 28 29 30 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek 5. pobink. Janez in Pavel, muč. Hema, vd.; Vigilij, šk.; Ladislav, f Leon 11., papež; Irenej, spozn. Peter in Pavel, apostola. , Spomin sv. Pavla, apost.; Oton, sp. \tj Vi/ Ml Rožnik. vb W vb Hrvatsko: Srpanj. — Češko: Červenec. — Poljsko: Lipiec. Rusko: Ikvib. I Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 2 Petek Sobota Teobald, pušč.; Julij; Pambo, opat. Obiskovanje Mar. Dev.; Procesij, m. Zadnji krajec 5. ob 12. uri o polnoči. © Mlaj 13.ob 6. uri 33 min. zvečer. C , y - ' ' ^ I1*' 9 Prvi krajec 19. ob 9. uri 54 min. zvečer. ® Ščip 27. ob 10. uri 47 min. dopold. t-l l-t t Dolgost dneva: od 15 ur 59 min. do 15 ur 2 min. Dan se skrajša za 57 min. Solnce stopi 23. ob 8. uri 55 min. zjutraj v znam. leva. Začetek pasjih dni. 27. teden. Jezus nasiti 4000 mož. Mark. 8. 3 4 5 6 7 8 9 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 6. pobink. Bertram, škof. Urh, škof; Berta, devica. Ciril in Metod, slov. ap.; Filomena. Izaija, prerok; Dominika, muč. Vilibald, škof; Pulherija, kraljica. Elizabeta, kraljica; Kilijan, škof. Anatolija, dev.; Veronika Jul., dev. 28. teden. 0 lažnjivih prerokih. Mat. 7. 10 11 12 13 14 15 16 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 7. pobink. Amalija, devica. Pij L, papež; Peter F. Mohor in Fortunat, mučenika. Marjeta, d. m.; Anaklet, p.; Evgen, šk. Bonaventura, šk. uč.; Just, muč. Henrik I., cesar; Vladimir, kralj. Škapul. Dev. Marija Karmelska. 29. teden. 0 krivičnem hišniku. Luk. 16. 17 18 19 20 21 22 23 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 8. pobink. Aleš, spoznavalec. Kamil Lel., sp., Friderik (Miroslav). Vincencij P., spozn.; Makrina, muč. Marjeta, d. m.; Elija, pr.; Ceslav, sp. Danijel, pr.; Olga; Prakseda, dev. Marija Magd., spok.; Teofil, muč. Apolinar, šk. in uč.; Liborij, škof. 30. teden. ezus se joka nad Jeruzalemom. L. 19. 24 25 26 27 28 29 30 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 9. pobink. Kristina, dev. muč. Jakob, apostol; Krištof, mučenec. Ana, mati M. D.; Valens. Pantaleon, muč.; Natalija, muč. Inocencij, papež; Viktor, mučenec. Marta, dev.; Beatriks, dev.; Olaf, kr. Abdon in Senen, muč.; Julita, muč. 31. teden. 0 farizeju in cestninarju. Luk. 18. 31 Nedelja 10. pobink. Ignacij (Ognjeslav) Loj. \JU M/ \i/ Mali srpan. W 8. mesec Veliki srpan ali avgust. 31 dni. Hrvatsko: Kolovoz. — Češko: Srpen. — Poljsko: Sierpien. Rusko: ABrycn>. Dan Katoliška imena i Nebesna znamenja 1 2 3 4 5 6 Pondelj Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Vezi Petra, ap.; Makabejski bratje. Porcijunkula. Alfonz Liguori, spoz. Najdba sv. Štefana; Lidija, vdova. Dominik, spoznav.; Agabij, škof. Marija Devica snežna; Ožbolt, kr. Gospodova spremenitev; Sikstll., p. Zadnji krajec 4. ob 3. uri 8 min. popoldne. 32. teden. Jezus ozdravi gluhonemega. Mark. 7. # Mlaj 11. ob 2. uri 4 min. popold. » Prvi krajec 18. ob 5. uri 33 min. zjutraj. 7 8 9 10 11 12 13 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 11. pobink. Kajetan, spoznav. Cirijak, Larg in Smaragd, mučenci. Roman, mučenec; Emigdij, škof. Lavrencij, mučenec; Hugon, škof. Tiburcij, muč.; Suzana, dev. muč. Klara, devica; Hilarija, mučenica. f Hipolit in Kasijan, m.; Radegunda. 33. teden. 0 usmiljenem Samarijanu. Luk. 10. 14 15 16 17 18 19 20 Nedelja Pond. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 12. pobink. Evzebij, spozn. Vel. gosp. Vnebovzetje Marije Dev. Rok, spoznav.; Joahim, oče Mar. Dev. Liberat, m.; Sibila, d.; Benedikta, op. Helena, kraljica; Agapit, mučenec. Ludovik Tol., škof; Julij, mučenec. Bernard, opat; Štefan, kralj. ® Ščip 26. ob 2. uri 7 min. zjutraj. 34 . teden. Jezus ozdravi deset gobovih. Luk. 17. Dolgost dneva: od 15 ur do 13 ur 26 min. Dan se skrajša za eno uro 34 min. Solnce stopi 23. ob 3. uri 42 min. popoldne v 21 22 23 24 25 26 27 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 13. pobink. Ivana Frančiška, vdova. Timotej, mučenec; Hipolit, škof. Filip Ben., spoznav.; Bogovoljka. Jernej, apostol; Ptolomej, škof. Ludovik (Ljudevit), kr.; Patricija, d. Cefirin I., papež; Samuel, mučenec. Jožef Kal., sp.; Natalija; Gebhard, šk. 35. teden. 0 božji previdnosti. Mat. 6. 28 29 30 31 Nedelja Pondelj. Torek Sreda 14. pobink. Srce Marijino. Obglavljenje Janeza Krstnika. Roza Limanska, dev.; Hermet, muč. Rajmund, spozn.; Izabela, devica. znamenje device. Konec pasjih dni. vir VU Veliki srpan. Mt W Hrvatsko: Rujan. — Češko: Žari. — Poljsko: Wrzesien. Rusko: CenTHopt. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 2 3 Četrtek Petek Sobota Egidij, opat; Verena, dev. muč. Štefan, kralj; Antonin, mučenec. Evfemija, Tekla, Erazma, Doroteja. C? Zadnji krajec 3. ob 4. uri 4 min. zjutraj. © Mlaj 9. ob 9. uri 48 min. zvečer. ) 36. teden. Jezus obudi mladeniča v Najmu. L. 7. 4 5 6 7 8 9 10 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 15. pobink. Angelska. Rozalija. Lavrencij Just., šk.; Viktorin, škof. Hermogen, mučenec; Pelagij, muč. Bronislava, nuna; Regina, dev. muč. Mala gospojnica. Rojstvo Mar. Dev. Korbinijan, šk.; Gorgonij, muč. Nikolaj To!., spozn.; Pulherija, dev. 37. teden. Jezus ozdravi vodeničnega. Luk. 14. Prvi krajec 16. ob 4. uri 18 min. { zvečer. ® Ščip 24. ob 6. uri 55 min. zvečer. 11 12 13 14 15 16 17 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 16. pobink. Ime Marijino. Macedonij, šk.; Gvidon, spozn. Matern, m.; Virgilij, m.; Ancijat, m. Povišanje sv. križa; Notburga, d. Nikotned, muč.; Evtropija, vdova. Ljudmila, vdova; Kornelij, muč. Lambert, šk. muč.; Hildegarda, op. 38. teden. 0 največji zapovedi. Mat. 22. Dolgost dneva: od 13 ur 22 min. do 11 ur 42 min. Dan se skrajša za 1 uro 40 min. Začetek jeseni 23. ob 12. uri 45 min. popold. Noč in dan sta enako dolga. Solnce stopi 23. ob 12.uri45min. v znamenje tehtnice. 18 19 20 21 22 23 24 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 17. pobink. Jožef Kupertin, sp. Januarij, šk. muč.; Arnulf, spoznav. Evstahij, muč.; Suzana, mučen, f Kvatre. Matevž, apostol. Mavricij in tov., muč.; Emeran, šk. f Kvatre. Tekla, dev. muč. •f Kvatre. Marija Dev. reš. ujet. 39. teden. Jezus ozdravi mrtvoudnega. Mat. 9. 25 26 27 28 29 30 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek 18. pobink. Kleofa, spozn. Justina, dev. muč.; Ciprijan, muč. Kozma in Damijan, m.; Kaj, škof. Venčeslav, kr.; Marcijal, muč. Mihael, arhangel; Evtihij, muč. Hieronim, sp., cerkv. uč.; Honorij, šk. ut/ \i/ \i/ Kimovec. ^ vi* Hrvatsko: Listopad. — Češko: kijen. — Poljsko: Paždziernik. Rusko: Okth6pl. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 Sobota Reniigij, škof; Areta, mučenica. 40. teden. O kraljevi ženitnini. Mat. 22. <3 2 3 4 5 6 7 8 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 19. pobink. Rožnega venca. Kandid, muč.; Evald, mučenec. Frančišek Seraf., spoznavalec. Placid in tov., muč.; Gala, vdova. Bruno, spozn., Fida, dev. muč. Justina, devica; Marko, škof. Brigita, vdova; Simeon, spoznavalec. Zadnji krajec 2. ob 2. uri 58 min. zvečer. © 41 teden. ezus ozdravi kraljičevega sina. Jan. 4. Mlaj 9. 9 10 11 12 13 14 15 Nedelja' Pondelj.! Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 20. pobink. Dionizij, šk. muč. Frančišek Borg., spozn.; Gereon, m. Nikazij, škof; Firmin, škof. Maksimilijan, šk. m.; Serafin, spozn. Edvard, kralj; Koloman, mučenec. Kalist, papež; Domicijan, škof. Terezija, d.; Brunon, šk.; Avrelija, m. ob 6.uri30 min. zjutraj. » Prvi krajec 16. ob 7.uri zjutraj. 42. teden. Prilika o kraljevem računu. Mat. 18. 16 17 18 19 20 21 22 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 21. pobink. Posvečevanje cerkva. Hedvika, kr.; Viktor, škof. Luka, evangelist; Asklepija, d. muč Peter Alk., spozn.; Etbin, opat. Janez Kancijan, sp.; Felicijan, m. Uršula, dev. muč.; Hilarijon, opat. Kordula, dev. muč.; Marija Šaloma. ® Ščip24. ob 12. uri 1 min. opoldne. Dolgost dneva: 43. teden. Dajte cesarju, kar je cesarjevega. Mat.22. od 11 ur 39 min. do 9 ur 24 min. Dan se skrajša za 1 uro 42 min. Solnce stopi 23. ob 9. uri 24 min. zvečer v znam. 23 24 25 26 27 28 29 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 22. pobink. Janez Kap. Rafael, arhangel; Kristina, muč. Krisant in Krišpin, m. Evarist, p. muč.; Lucijan in Marcel. Frumencij, škof; Sabina, muč. Simon in Juda, ap.; Fidelij, m. Narcis, Škot; Hijacint, mučenec. 44. teden. Jezus obudi Jairovo hčer. Mat. 9. škorpijona. 30 31 Nedelja Pondelj. 23. pobink. Klavdij, muč. f Volfgang (Volbenk), šk.; Lucila, d. if/ »fr i»/ Vinotok. ................................................................................. ............. ................. ..................... Hrvatsko: Studeni. — Češko: Listopad. — Poljsko: Listopad. Rusko: HoHopt. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 2 3 4 5 Torek Sreda Četrtek Petek Sobota God vseh svetnikov. Vseh vernih duš; Just, mučenec. Viktorin, šk. muč.; Hubert, škof. Karol Boromej, škof; Modesta, dev. Caharija, oče Janeza Krstnika. 5 Zadnji krajec 1. ob 12.uri 19min. 45. teden. 0 dobrem semenu. Mat. 13. zjutraj. © Mlaj7.ob4.uri 42 min. zvečer. » Prvi krajec 15. ob 1. uri 41 min. 6 7 8 9 10 11 12 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 24. pobink. Lenart, opat. Prosdocim, škof; Engelbert, škof. Bogomir, škof; Deodat, mučenec. Božidar (Teodor), m.; Orest, muč. Andrej Avel., spozn.; Trifon, muč. Martin, škof; Mena, mučenec. Martin, pap. muč.; Livin, šk. muč. 46. teden. 0 goršičnem zrnu. Mat. 13. zjutraj. 13 14 15 16 17 18 19 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 25. pobink. Stanislav Kostka, sp. Jozafat Kunč., šk. m.; Serapijon, m. Leopold, vojvoda; Jedert, devica. Edmund, škof; Otmar, opat. Gregorij, škof; Viktorija, muč. Odon, opat; Evgen, spozn.; Hilda. Elizabeta, kraljica; Poncijan, p. m. ® Ščip 23. ob 4. uri 17 min. zjutraj. d ■ Zadnjikrajec30. 47. teden. 0 razdejanju Jeruzalema. Mat. 24. ob 8. uri 43 min. zvečer. 20 21 22 23 24 25 26 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 26. pobink. Varstvo Dev. Mar. Darovanje Mar. Dev.; Kolumban, sp. Cecilija, dev. muč.; Maver, mučen. Klemen, pap. muč.; Felicita, muč. Janez od križa, sp.; Hrizogon, m. Katarina, dev. muč.; Jukunda, muč. Konrad, škof; Silvester, opat. Dolgost dneva: od 9 ur 54 min. do 8 ur 38 min. Dan se skrajša za eno uro 16 min. Solnce stopi 22. 48. teden. 0 poslednji sodbi. Luk. 21. 27 28 29 30 Nedelja Pondelj. Torek Sreda 1. adventna. Virgil, škof. Jakob iz Marke; Eberhard, škof. Saturnin, mučenec; Filomen, muč. Andrej, apostol; Justina, devica. ob 6. uri 21 min. v znamenje strelca. ifc Listopad. vfe Hrvatsko: Prosinac. — Češko: Prosinec. — Poljsko: Grudzieii. Rusko: ^eKaopb. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 2 3 Četrtek Petek Sobota Eligij, škof; Natalija, dev. muč. Bibijana, muč.; Pavlina, dev. Frančišek Ksaverij, sp.; Lucij, šk. © Mlaj 7.ob 4. uri 52 min. zjutraj. 49. teden. Janez Krstnik v ječi. Mat. 11. 4 5 6 7 8 9 10 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. adventna. Barbara, dev. muč. Saba, opat; Krišpin, mučenec. Miklavž (Nikolaj), šk.; Dionizija. f Ambrozij, šk.; Agaton, mučenec. Prečisto spočetje Marije Device. Peter Forezij, škof; Sirij, škof. Loretanska M. B.; Melhijad, pap. m. » Prvi krajec 14. ob 1 l.uri 12min. zvečer. ® Ščip 22. ob 7.uri 6 min. zvečer. 50. teden. [anez Krstnik pričuje o Kristusu. Jan. 1. 11 12 13 14 15 16 17 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. adventna. Damaz, papež. Sinezij, m.; Epimah, m.; Maksencij. Lucija, devica muč.; Otilija, devica, f Kvatre. Spiridijon, škof. Jernej, škof; Kristina, devica, f Kvatre. Evzebij, škof muč.; Albina, f Kvatre. Lazar, škof; Berta. (5 Zadnji krajec29. ob 4.uri 51 min. zjutraj. Dolgost dneva: od 8 ur 36 min. do 8 ur 21 min. Dan se skrajša do 22. za 18min. in se zdaljša do 31. za 3 min. Začetek zime 22. ob 7. uri 19 min. zjutraj. 51 teden. Janez Krst.poklican v prerokovanje. L.3. 18 19 20 21 22 23 24 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 4. adventna. Gracijan šk.; Vunebald. Nemezij, muč., Favsta, vdova. Liberat mučen.; Peter Kanizij, sp. Tomaž, apostol; Glicerij, mučenec. Demetrij in Honorat, m.; Cenon, m. Viktorija, devica; Dagobert, kralj, f Adam in Eva; Irmina, devica. 52. teden. Izšel je ukaz od cesarja Avgusta. L. 2. 25 26 27 28 29 30 31 Nedelja Pond. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Božič. Rojstvo Gospodovo. Štefan, mučenec; Arhelaj, škof. Janez, evangelist; Fabiola, vdova. Nedolžni otročiči; Kastor, m. Tomaž, šk. muč.; Trofim, muč. David, kr.; Liberij, m.; Nicefor, m. Silvester, papež; Pavlina, mučenica. Najkrajši dan, najdaljša noč. Solnce stopi 22. ob 7. uri 19 min. v znam. kozla. \IJ W Mf Gruden. vU W Narodna krstna imena. Prosinec. 1. Čedomil, Živana. 2. Zlatan, Miljeva. 3. Anastazija, Bistra. 4. Dobromir, Bosiljka. 5. Berivoj, Grozdana. 6. Svetozar, Darinka. 7. Svetoslav, Vukmira. 8. Radoslav, Liljana. 9. Vladimir, Nikosava. 10. Dobroslav, Nevinka. 11. Zdravko, Kronoslava. 12. Blagoje, Blagojila. 13. Bogašin, Zorislava. 14. Trdoslav, Neda. 15. Radoslav, Vranika. 16. Strezivoj, Tomislava. 17. Ratislav, Deša. 18. Trpimir, Vera. 19. Hranimir, Beloslava. 20. Živojin, Tihoslava. 21. Večvit, Janja. 22. Sviloj, Dikosava. 23. Vratislav, Voljica. 24. Cijaslav, Milislava. 25. Radosin, Kosava. 26. Vsevlad, Dušana. 27. Selimir, Slavoja. 28. Dragomil, Draga. 29. Branimir, Gorislava. 30. Desislav, Gordijana. 31. Unislav, Divna. Svečan. 1. Budimil, Kazimira. 2. Dobrošin, Ljubomira. 3. Daroslav, Vojsava. 4. Munislav, Bojana. 5. Vukmil, Jagoda. 6. Zudislav, Malina. 7. Žalimir, Drenka. 8. Zvezdodrag, Primisla. 9. Obrad, Blagoslava. 10. Vojmil, Krasa. 11. Dedoslav, Dobrana. 12. Zvonimir, Deda. 13. Vrativoj, Tratinčica. 14. Zdravko, Nevesin. 15. Vojadin, Ljuboslava. 16. Mildrag, Dobrana. 17. Strahomir, Vesela. 18. Bratomil, Dragoslava. 19. Ostoj, Malojka. 20. Dragovan, Stanislava. 21. Miroslav, Dabiživa. 22. Gojslav, Tomanija. 23. Čudomil, Koviljka. 24. Pravoslav, Divka. 25. Vladoj, Nikna. 26. lnoslav, Ojdana. 27. Krešimir, Krsanka. 28. Kremen, Kremenica. Sušeč. 1. Belin, Gostimira. 2. Tešimir, Milena. 3. Mislav, Kruna. 4. Sladoje, Vukava. 5. Radomir, Danica. 6. Ninoslav, Zvezda. 7. Svetorad, Kosana. 8. Modin, Žegava. 9. Danimir, Bojka. 10. Dragoje, Stana. 11. Onimir, Radola. 12. Sodislav, Božana. 13. Svetovid, Roža. 14. Nevenko, Dušomila. 15. Velislav, Istana. 16. Žarilo, Ljubislava. 17. Budimir, Obrenija. 18. Slavoljub, Pava. 19. Molislav, Zlata. 20. Prosislav, Vlada. 21. Branimir, Tuga. 22. Pačemil, Milojka. 23. Dražislav, Plana. 24. Jaroslav, Krasa. 25. Predrag, Vida. 26. Srčan, Žejna. 27. Stanimir, Srčna. 28. Prosegoj, Uma. 29. Pranivoj, Draža. 30. Pribislav, Radula. 31. Mojmir, Hotena. Mali traven. 1. Mutimir, Vuga. 2. Gojmir, Miroslava. 3. Žarko, Istislava. 4. Selislav, Dušica. 5. Dabiživ, Hvalislava. 6. Neradin, Čudna. 7. Radivoj, Stanisava. 8. Upravda, Viljenica. 9. Ljuban, Milija. 10. Krasoje, Srčanica. 11. Vitislav, Rada. 12. Ljubomir, Milutina. 13. Kajmir, Njegojica. 14. Godimir, Jelača. 15. Gostirad, Viča. 16. Tješivoj, Božislava. 17. Radojica, Gorinka. 18. Slaviša, Gradislava. 19. Tihorad, Kosenka. 20. Dragislav, Gospava. 21. Ljuboslav, Dragoniira. 22. Ljutomir, Gruba. 23. Vojslav, Vladaja. 24. Jurislav, Rusa. 25. Tugomir, Kita. 26. Zdeslav, Sekana. 27. Jerin, Raduna. 23. Živoje, Slavica. 29. Siniša, Tankoslava. 30. Samorad, Večenega. Veliki traven. 1. Ljutovid, Vojka. 2. Vlatovid, Živana. 3. Mladen, Senčanica. 4. Cvetoslav, Skorosava. 5. Desirad, Mezima. 6. Dragovit, Utvija. 7. Stanislav, Ognjana. 8. Budislav, Pribisava. 9. Skorovoj, Prvinica. 10. Negoslav, Dvorna. 11. Tehomil, Ljerka. 12. Stojmir, Uglješa. 13. Dragoslav, Jasna. 14. Svetolik, Srdana. 15. Berislav, Jaromira. 16. Vukovoj, Mladena. 17. Dušoje, Smiljana. 24. Janislav, Emina. 18. Medan, Mladica. 25. Momčilo, Grlica. 19. Predivoj, Vitoslava. 26. Markomir, Hrana. 20. Milodar, Pauna. 27. Vladislav, Nehota. 21. Negomir, Jelina. 28. Tolislav, Zorana, 22. Obren, Boža. 29. Peroslav, Jerina. 23. Milorad, Budislava. 30. Pavlimir, Gojslava. 24. Daslav, Cveta. 25. Nosimir, Krasuljica. 26. Milivoj, Dragica. Mali srpan. 27. Vukašin, Darosava. 28. Jaromir, Milica. 1. Bogoslav, Gorka. 29. Krajslav, Dana. 2. Vukmir, Dragomana. 30. Goluban, Tihomila. 3. Radmil, Nada. 31. Bojslav, Despina. 4. Belizar, Levinka. 5. Leledrag, Marula. 6. Domogoj, Dobrija. Rožnik. 7. Vukašin, Negoda. 8. Dorislav, Milolika. 1. Radovan, Deva. 9. Hvalimir, Istojka. 2. Velimir, Ljuba. 10. Stojan, Ljubica. 3. Vrativoj, Radosava. 11. Medo, Miloslava. 4. Milojko, Dika. 12. Jaroslav, Saviša. 5. Hrvatin, Rudjina. 13. Dragan, Jekoslava. 6. Milutin, Dobroslava. 14. Slobodin, Dragojila. 7. Prieslav, Veselica. 15. Radalj, Jasika. 8. Višeslav, Pukana. 16. Bogdan, Vratislav 9. Čedomil, Kalina. 17. Držislav, Javra. 10. Prelimir, Dostana. 18. Miroslav, Lelja. 11. Rtismir, Lušica. 19. Radoš, Krajslava. 12. Hrvoje, Draguška. 20. Večemir, Cika. 13. Žitomir, Zorica. 21. Vitemir, Zora. 14. Radoslav, Zlatana. 22. Pribina, Dragota. 15. Vidoslav, Rosanda. 23. Godemir, Brana. 16. Dragomir, Vladislava. 24. Ratimir, Preda. 17. Tratomir, Dragina. 25. Boljedrag, Ljepava. 18. Bodin, Urica. 26. Bratoslav, Jana. 19. Netko, Vukosava. 27. Dušan, Gleda. 20. Maroje, Milava. 28. Svetomir, Dabra. 21. Vekoslav, Vera. 29. Klonimir, Dobrila. 22. Miloš, Stanislava. 30. Vitadrag, Marcilla. 23. Gostimir, Dragija. 31. Boleslav, Jelenica. 1. Dedomir, Veka. 2. Bojan, Leposava. 3. Stražimir, Mirača. 4. Hranko, Ljubačica. 5. Tisoslav, Dabrina. 6. Dobrobit, Vlastica. 7. Damir, Vidojka. 8. Godeslav, Veranica. 9. Našemir, Libišna. 10. Ozrin, Jurica. 11. Bolemir, Vojka. 12. Dobrogost, Tekana. 13. Tvrtko, Stamenka. 14. jeroslav, Dobrina. 15. Dragomir, Miljana. 16. Branislav, Nemira. 17. Davarad, Majda. 18. Želimir, Branislava. 19. Ljudevit, Zlatica. 20. Krunoslav, Žarka. 21. Želidrag, Mirjana. 22. Ostrivoj, Moma. 23. Semivit, Milaša. 24. Borivoj, Zlatava. 25. Dragorad, Nika. 26. Zidimir, Perunika. 27. Ljubidrag, Rosava. 28. Milogaj, Stanava. 29. Želided, Pauša. 30. Ljubomir, Milka. 31. Mildrag, Novka. Kimovec. 1. Hranislav, Rajka. 2. Tolimir, Nenada. 3. Tomidrag, Vujana. 4. Milovan, Lepa. 5. Nedamisl, Ružica. 6. Osvin, Nedeljka. 7. Radonica, Nišava. 8. Semidrag, Mrena. 9. Tetomil, Petkana. 10. Vsemir, Sina. 11. Nepostoj, Rakita. 12. Slavan, Nikolena. 13. Večedrag, Pola. 14. Zrernil, Površena. 15. Znanoslav, Rajna. 16. Sodimir, Ljudmila. 17. Prvan, Miluka. 18. Vitodrag, Smiljka. 19. Radobul, Prija. 20. Blagoslov, Razim. 21. Celimir, Petka. 22. Jelašin, Slavna. 23. Sadivoj, Struja. 24. Uroš, Taša. 25. Sterad, Sokolica. 26. Ljubivoj, Stojslava. 27. Vojdrag, Ravimira. 28. Častimir, Vidica. 29. Bogomir, Voja. 30. Stetrag, Jekica. Vinotok. 1. Pribimir, Dragana. 2. Miran, Čudislava. 3. Vitomil, Petna. 4. Tegodrag, Stanislava. 5. Svinidrag, Dumnuka. 6. Bunoslav, Ljubna. 7. Hudislav, Dragonica. 8. Stojdrag, Dragosta. 9. Nadislav, Svetina. 10. Stremil, Odola. 11. Kupivoj, Negoslava. 12. Drugislav, Priba. 13. Sebislav, Rosica. 14. Budvoj, Sestrena. 15. Radislav, Trnjina. 16. Drživoj, Velena. 17. Branko, Mira. 18. Grdimir, Travica. 19. lrislav, Spasenija. 20. Predislav, Raša. 21. Stoj slav, Preja. 22. Zorislav, Stamena. 23. Duševlad, Živka. 24. Mališa, Blagota. 25. Raosav, Zlatija. 26. Nikodin, Vranica. 27. Lovorka, Srebra. 28. Bislav, Mila. 29. Gradimir, Vojsava. 30. Slavovit, Vladika. 31. Srečko, Stojsava. Listopad. 1. Ljubomil, Cvenija. 2. Levin, Neša. 3. Rado, Bogomila. 4. Dragotin, Veruša. 5. Mirko, Savina. 6. Ratislav, Maja. 7. Stislav, Zdenka. 8. Kazimir, Živka. 9. Sebislav, Rusmir. 10. Večemir, Golobica. 11. Davorin, Višnjica. 12. Braslav, Zakovica. 13. Gorislav, Nevenka. 14. Smislan, Borislava. 15. Radislav, Vučica. 16. Večerin, Krunija. 17. Satovit, Ljubava. 18. Kazimir, Oliva. 19. Gradislav, Jelisava. 20. Vladiboj, Vidosava. 21. Grmislav, Pavija. 22. Jezdimir, Vujaka. 23. Draguš, Ravijojla. 24. Zoran, Jeca. 25. Kolomir, Ljubojla. 26. Leget, Radejka. 27. Goroslav, Vedrana. 28. Krajmir, Lelija. 29. Skoromir, Rastislava. 30. Hrabroslav, Mijana. Gruden. 1. Mladin, Srnina. 2. Tihomir, Vojna. 3. Drago, Raduka. 4. Mihovil, Velika. 5. Gromila, Stojana. 6. Slavič, Vladovita. 7. Veselin, Višesava. 8. Mojslav, Toda. 9. Slavislav, Savica. 10. Tatomir, Mira. 11. Vladimir, Živka. 12. Široslav, Uzdanica. 13. Dobro, Vitača. 14. Vojmir, Zorislava. 15. Vlastimir, Cvetana. 16. Srr.iljan, Bogoslava. 17. Strojslav, Simana. 18. Restoje, Kraja. 19. Uglješa, Vuksana. 20. Boživoj, Zrnka. 21. Tomislav, Modrica. 22. Prerad, Zvezdana. 23. Ozrislav, Kupina. 24. Stojadin, Dunja. 25. Božidar, Zornica. 26. Hreljo, Zlatka. 27. Pelislav, Dragana. 28. Vuk, Zenica. 29. Vratoje, Vrhoslava. 30. Branimir, Soka. 31. Blažena. Rodopis vladajoče hiše avstrijske. FRANC JOŽEF L, cesar avstrijski, kralj ogrski, češki itd., rojen v Schonbrunu dne 18. vel. srpana 1830. 1., je nastopil vlado po odpovedi strica cesarja Ferdinanda I. in po odstopu svojega očeta nadvojvode Franca Karola, dne 2. grudna 1848. I., ter bil 8. rožnika 1867. I. v Budi slovesno kronan kraljem ogrskim. Poročil se je dne 24. malega travna 1854. 1. s kraljičino ELIZABETO (Amalijo Evgenijo), hčerjo kraljeve Visokosti vojvode Maksa Bavarskega, rojeno v Posenhofnu dne 24. grudna 1837. 1.; umrla dne 10. kimovca 1898. 1. Otroci: G1ZELA (Lujiza Marija), cesaričina in nadvojvodinja avstrijska, kraljičina ogrska, češka itd., rojena v Laksenburgu dne 12. malega srpana 1856. 1.; poročena dne 20. malega travna 1873. 1. z Leopoldom, kraljičem bavarskim, rojenim dne 9. svečana 1846. 1. RUDOLF (Franc Karol Jožef), naslednik, rojen v Laksenburgu dne 21. velikega srpana 1858. 1., poročen na Dunaju dne 10. velikega travna 1881.1.s ŠTEFANIJO, nadvojvodinjo avstrijsko.hčerjo Leopolda 11., kralja belgijskega, rojena v Bruselju dne 21. velikega travna 1864. 1. Umrl v Mayerlingu pri Dunaju dne 30. prosinca 1889. 1. Hči ELIZABETA (Marija Henrijeta Štefanija Gizela), cesaričinja in nadvojvodica avstrijska, kraljičinja ogrska, češka itd., rojena v Laksenburgu dne 2. kimovca 1883. 1. MARIJA VALERIJA (Matilda Amalija), cesaričina in nadvojvodica avstrijska, kraljičina ogrska, češka itd., rojena v Budi 22. malega travna 1868. 1., poročena dne 31. malega srpana 1890. 1. z nadvojvodo FRANCEM SALVATORJEM, sinom nadvojvode Karola Salvatorja, rojenim dne 21. velikega srpana 1866. 1. Otroci: 1. ELIZABETA FRANČIŠKA, rojena 27. prosinca 1892.1. 2. FRANC KAROL SALVATOR, rojen 17. svečana 1893.1.3. HUBERT SALVATOR, rojen 30. malega travna 1894. 1. 4. HEDVIGA, rojena 24. kimovca 1896. 1. 5. TEODOR SALVATOR, rojen 9. vinotoka 1899. 1. 6. JEDERT, rojena 19. listopada 1900. 7. MARIJA, rojena 19. listo-pada 1901. 1. 1. Nadvojvoda MAKSIMILIJAN I. (Ferdinand Jožef), cesar Mehi-kanski, rojen dne 6. malega srpana 1832. 1.; poročen dne 27. malega srpana 1857. 1. z nadvojvodico MARIJO CHARLOTO, hčerjo Leopolda I., kralja belgijskega, roj. dne 7. rožnika 1840.1.; umrl dne 19. rožnika 1867.1. 2. Nadvojvoda KAROL LUDOV1K, c. in. kr. general konjiče, rojen v Schonbrunnu dne 30. malega srpana 1833. 1.; tretjič poročen dne 23. malega srpana 1873.1. z MARIJO TEREZIJO, hčerjo kraljeve Visokosti Don Miguela, infanta portugalskega, rojeno dne 24. velikega srpana 1855. 1.; umrl 19. velikega travna 1896. I. Otroci druzega zakona: FRANC FERDINAND, nadvojvoda avstrijski d'Este, c. in kr. pod-maršal, lastnik c. in kr. pehotnega polka št. 19, in načelnik car. ruskemu dragonskemu polku št. 26, rojen v Gradcu dne 18. grudna 1863. I.; morg. poročen 1. malega srpana 1900 z ZOFIJO, rojeno grofico Chotek. OTON FRANC JOŽEF, nadvojvoda avstrijski, c. in kr. general-major, lastnik c. in kr. ulanskega polka št. 1, rojen v Gradcu dne 21. malega travna 1865. 1.; poročen 2. vinotoka 1886. 1. z MARIJO JOŽEFINO, hčerjo kraljeve Visokosti kralja Jurija saksonskega, rojeno dne 31. velikega travna 1867. 1. Sinova: 1. KAROL, rojen dne 17. velikega srpana 1887. 1. 2. MAKSIMILIJAN, rojen dne 13. malega travna 1895. 1. FERDINAND KAROL LUDOVIK, nadvojvoda avstrijski, c. in kr. polkovnik, rojen na Dunaju 27. grudna 1868. 1. MARGARETA ZOFIJA, rojena dne 13. velikega travna 1870. 1.; poročena dne 24. prosinca 1893. 1. s kraljevo Visokostjo vojvodo Albertom virtemberškim. Otroci tretjega zakona: MARIJA ANUNCIJATA, rojena dne 31. malega srpana 1876. 1. ELIZABETA, rojena dne 7. malega srpana 1878. I. 3. Nadvojvoda LUDOVIK VIKTOR, c. in kr. podmaršal, lastnik c. in kr. pehotnega polka št. 65, in načelnik carskemu ruskemu pehotnemu polku „Tomsk" št. 39, rojen na Dunaju dne 15. velikega travna 1842. leta. Roditelji Njega Veličanstva cesarja in kralja : FRANC KAROL (Jožef), cesarjevič in nadvojvoda avstrijski, kraljevič ogrski, češki itd., rojen dne 7. grudna 1802. 1., sin cesarja Franca I. in druge mu soproge Marije Terezije, umrl dne 8. sušca 1878.1., poročen dne 4. listopada 1824. 1. z nadvojvodico ZOFIJO (Frideriko Dorotejo), hčerjo kraljevega Veličanstva Maksimilijana L, kralja bavarskega, rojeno dne 27. prosinca 1805. 1., umršo na Dunaju dne 28. vel. travna 1872. I. Bratje in sestre starega očeta in njihovi potomci. Cesatiči in cesaričinje, nadvojvode in nadvojvodice avstrijske, kraljici in kraljičine ogerske in češke. ALBREHT, c. in kr. vojskovodja, rojen 3. velikega srpana 1817. 1., poročen 1. velikega travna 1844. 1. s Hildegardo, bavarsko kraljičino, vdovec 2. malega travna 1864., umrl 18. svečana 1895. 1. Hči: MARIJA TEREZIJA ANA, rojena 15. malega srpana 1845. 1., poročena 18. prosinca 1865. 1. s Filipom, knezom virtemberškim. ELIZABETA (Frančiška Marija), hči nadvojvode Jožefa Palatina, rojena 17. prosinca 1831. I. (od 15. grudna 1849. 1. vdova po nadvojvodi Ferdinandu Karlu d'Este), drugič poročena na Dunaju 18. malega travna 1854. I. z nadvojvodo Karlom Ferdinandom, zopet vdova od 20. listopada 1874. I. Otroci: FRIDERIK, rojen 4. rožnika 1856. 1., poročen 8. vinotoka 1878. 1. z Izabelo kroy-dulmsko. Otroci: Marija Kristina, rojena 17. listopada 1879. 1.; Marija Ana, rojena 6. prosinca 1882. 1.; Henrijeta, rojena 10. prosinca 1883.1.; Gabrijela, rojena 14. kimovca 1887.1.; Izabela, rojena 17. listopada 1888. 1.; Marija, rojena 15. prosinca 1893.1.; Albreht, rojen 24. malega srpana 1897.1. — MARIJA KRISTINA, rojena 21. velikega travna 1858. I.; poročena dne 29. listopada 1897. I. z Alfonzom XII., kraljem španskim, vdova od dne 25. listopada 1885. I. — KARL ŠTEFAN, rojen dne 5. kimovca 1860. 1., poročen 28 svečana 1886. I. z Marijo Terezijo, hčerjo nadvojvode Karla Salvatorja. Otroci: Eleonora, rojena 28. listopada 1886. 1.; Renata, rojena 2. prosinca 1888. 1.; Kari Albreht, rojen 18. grudna 1888. 1.; Mehthildis, rojena 11. vinotoka 1891. I.; Leo, rojen 5. velikega travna 1893. 1.; Viljem, rojen 10. svečana 1895.1. — EVGEN FERDINAND, veliki in nemški mojster; rojen v Seelowitz-u 21. velikega travna 1863. 1. MARIJA KAROLINA, rojena 10. kimovca 1825. I., poročena na Dunaju 21. svečana 1852. 1. z nadvojvodo Rajnerjem, rojenim 11. prosinca 1827. 1. VILJEM (Fran Karol), veliki in nemški mojster, c. in kr. feld-cajgmojster, rojen 21. malega travna 1827. I.; umrl 29. malega srpana 1894. leta. JOŽEF (Karol Ludovik), general konjiče, lastnik c. in kr. peš-polka št. 37. in najvišji poveljnik deželne hrambe dežel ogrske krone; rojen 2. sušca 1833. 1. Soproga MARIJA KLOTILDA, princezinja saksonsko-koburg-gota; rojena 8. mal. srpana 1846.1.; poročena v Koburgu 12. vel. travna 1864.1. Otroci: Marta Doroteja Amalija, rojena 14. rožnika 1867. 1., poročena na Dunaju 5. listopada 1896. l.zNj. kr. Vis. nadvojvodo Ludovikom orleanskim. — Margareta Klementina, rojena 6. malega srpana 1870. I., poročena v Budapešti 15. velikega srpana 1900. 1. s knezom turn-takšičkim Albertom. — Jožef Avgust, dragonski nadporočnik, rojen 9. velikega srpana 1872. 1., poročen 15. listopada 1893. I. v Monakovem z Avgusto, bavarsko princezinjo, hčerjo Leopolda, bavarskega princa, rojeno v Monakovem 28. malega travna 1875. I. Otroka: Jožef Fran, rojena 28. sušca 1895. 1.; Gizela, rojena 5. malega srpana 1897. 1. — Elizabeta Henrijeta, rojena 9. sušca 1883. 1. — Klotilda Marija Amalija, rojen 9. velikega travna 1884. 1. MARIJA (Henrijeta Ana), rojena 13. velikega srpana 1836. 1. poročena 22. velikega srpana 1853. 1. z Leopoldom II., kraljem Belgijcev, umrla 19. kimovca 1902. LEOPOLD, c. in kr. general konjiče, lastnik c. in kr. pešpolka št. 53, šef rusko-kazanskega dragonskega polka št. 9 in pruskega grenadirskega polka št. 6, rojen 6. rožnika 1823. I. ERNST, c. in kr. general konjiče, lastnik c. in kr. pešpolka št. 48; rojen 8. velikega srpana 1824. 1. RAJNER, c. in kr. feldcajgmojster, najvišji poveljnik deželne brambe v državnem zboru zastopanih kraljestev in dežel, lastnik c. in kr. pešpolka št. 59, načelnik pruskega filirskega polka št. 39; rojen 11. prosinca 1827. I. Soproga: MARIJA KAROLINA, druga hči nadvojvode Karla; rojena 10. kimovca 1825. I.; poroč. 24. svečana 1852. 1. MARIJA ANTONIJA, sicilska princezinja, rojena 19. grudna 1814.1.; vdova od 29. prosinca 1870. 1. po umrlem nadvojvodi Leopoldu II., velikem vojvodi toskanskem. Otroci iz druzega zakona: 1. MARIJA IZABELA, rojena 21. velikega travna 1834.1., poročena 10. malega travna 1850.1. z Don Francesco di Paolo, grofom trapanskem, kraljevim princem obeh Sicilij, vdova od 24. kimovca 1892. 1. 2. FERDINAND IV., veliki vojvoda toskanski, rojen 10. rožnika 1835. ]., c. in kr. feldmaršal-Iajtenant in lastnik c. in kr. pešpolka št. 66, poročen v drugem zakonu 11. prosinca 1868.1. z ALICO, princezinjo parmsko. — Otroci iz druzega zakona: Leopold Ferdinand, c.inkr. podpolkovnik, rojen 2. grudna 1868. 1. Lujiza Antonijeta Marija, rojena 2. kimovca 1870. 1., omožena 21. listopada 1891. 1. s princem Friderikom Avgustom, vojvodom saksonskim. Jožef Ferdinand Salvator, c.in kr. stotnik, rojen 24. velikega travna 1872. 1. Peter Ferdinand Salvator, rojen ^.velikega travna 1874. 1. Henrik Ferdinand Salvator, rojen 13. svečana 1878. 1. Ana Marija Terezija, rojena 17. vinotoka 1879. 1. Marjeta Marija, rojena 13. vinotoga 1881. 1. Germana Marija Terezija, rojena 11. kimovca 1884. 1. Neža Marija Terezija, rojena 20. sušca 1891. 1. 3. KAROL SALVATOR, rojen 30. malega travna 1839. 1., umrl 18. prosinca 1892. 1., poročen 19. kimovca 1861. 1. z Marijo Imakulato, siciljsko princezinjo, rojena 14. malega travna 1844. 1. Otroci: Marija Terezija, rojena 18. kimovca 1862. 1.; poročena 28. svečana 1886. 1. z nadvojvodo Štefanom. Leopold Salvator, rojen 15. vinotoka 1863.1., poročen 24. vinotoka 1889. 1. s princezinjo Blanko Burbonsko, rojeno 7. kimovca 1868. 1. Otroci: Marija Dolores Beatrica, rojena 5. velikega travna 1891. 1.; Marija Imakulata, rojena 9. kimovca 1892. 1.; Marjeta Rajnerija, rojena 8. velikega travna 1894. 1.; Rajner Kari, rojen 21. listopada 1895. 1.; Leopold Marija, rojen 30. prosinca 1897. 1. Fran Salvator, c. in kr. polkovnik, rojen 21. velikega srpana 1866.1., poročen v Išlu 31. malega srpana 1890. 1. z nadvojvodinjo Marijo Valerijo, hčerjo Njega c. in kr. apost. Vel. cesarja Franca Jožefa I., rojen 22. mal. travna 1868. 1. (Otroci: glej spredaj.) KAROL1NA MARIJA IMAKULATA, poročena 30. vel. travna 1894. 1. s princem Avgustom Leopoldom saksonsko-koburg-gotaškim, vojvodo saksonskim, roj 5. kimovca 1896. 1. Albreht Salvator, rojen 22. listopada 1871. 1., umrl 27. svečana 1896. 1. Marija Imakulata Rajnerija, rojena 3. kimovca 1878. 1. 4. MARIJA LUJIZA ANUNC1JATA, rojena 31. vinotoka 1845. I., poročena 31. velikega travna 1865. 1. s knezom Karlom Ibsenburg-birštanjskim; vdova od 4. malega travna 1899. 1. 5. LUDOVIK SALVATOR, polkovnik, rojen 4. vel. travna 1847.1. Sedanji vladarji evropski. Sveti oče. Pij X., rojen dne 2. rožnika 1835. i., za papeža izvoljen dne 4. vel. srpana 1903. Andora. Republika z generalnim svetovalstvom 24 članov. Anglija. Kralj Edvard VIL, cesar indijski, rojen 9. listopada 1841., vlada zdne 22. prosinca 1901., poročen zAleksandro, princezinjo dansko. Bavarsko. Kralj Oton I., rojen dne 27. malega travna 1848. I. deželni upravitelj z dne 10. rožnika 1886. 1. Kraljič Luitpold, rojen dne 12. sušca 1821. 1. Belgija. Kralj Leopold II., rojen dne 9. malega travna 1835. 1., vlada z dne 10. grudna 1865. 1., vdovec po Mariji Henriki, nadvojvo-dici avstrijski, umrli 19. kimovca 1902. Bolgarija. Knez Ferdinand I. (kraljič koburžanski), rojen dne 26. svečana 1861. L, voljen dne 17. velikega srpana 1887. 1., vdovec po Mariji Lujizi parmski, umrli 31. prosinca 1899. Črna gora. Knez Nikolaji., rojen dne 7. vinotoka 1841.1., vlada z dne 14. velikega srpana 1860.1., poročen z Mileno Petrovno Vukotičevo, Dansko. Kralj Kristijan IX., rojen dne 8. malega travna 1818.1., vlada z dne 15. listopada 1863, 1., vdovec po Lujizi, deželni grofici hesen-kazelski, umrli 29. kimovca 1898. Francija. Predsednik Emil Loubet, izvoljen dne 18. svečana 1899; rojen 31. grudna 1838. 1. Grško. Kralj Jurij L, rojen dne 24. grudna 1845. 1., vlada z dne 31. vinotoka 1863. 1., poročen z Olgo Konstantinovno, princezinjo rusko. Italija. Kralj Viktor Emanuel !ll„ rojen 11. listopada 1869. 1., vlada z dne 29. malega srpana 1900. I., poročen z Jeleno, princezinjo črnogorsko. Monako. Knez Albert Honorus Karol, rojen dne 13. listopada 1848. leta, vlada z dne 10. kimovca 1889.1., poročen z Alico, vdovo po knezu Richelieu. Nizozemsko. Kraljica Viljemina, rojena dne 31. vel. srpana 1880. 1., vlada z dne 23. listopada 1898. 1., poročena s Henrikom, princem meklenburg-šverinskim. Portugalsko. Kralj Karol 1., rojen dne 28. kimovca 1863. 1., vlada z dne 19. vinotoka 1889. I., poročen dne 22. velikega travna 1886. I. z Marijo Amalijo, hčerjo grofa pariškega. Prusija. Viljem 11., nemški cesar in pruski kralj, rojen dne 27. prosinca 1859. 1., vlada z dne 15. rožnika 1888. 1., poročen z Avgusto Viktorijo, vojvodico šlesvik-holštanjsko. Rumunija. Kralj Karol I., rojen dne 20. malega travna 1839.1., vlada po izvolitvi kakor knez z dne 20. malega travna 1866. 1., proglašen kraljem dne 26. sušca 1881. I., poročen z Elizabeto, kneginjo vviedsko. Rusija. Car Nikolaj II., rojen dne 18. velikega travna 1868. 1., vlada od novembra 1894. 1., poročen z Aleksandro Feodorovno, prin-cezinjo hesensko. Saksonsko. Kralj Jurij, rojen dne 8. velikega srpana 1832. I., vlada z dne 16. rožnika 1902. 1., poročen z Marijo Ano, infantinjo portugalsko. San Marino. Republika z dvema predsednikoma, voljenima na 6. mesecev. Srbija. Kral Peter I. Karadjordjevič, rojen 1.1846., proglašen dne 15. junija 1903. Španija. Kralj Alfonz XIII., rojen dne 17. velikega travna 1886. 1. Švedija in Norvegija. Kralj Oskar, rojen dne 21. prosinca 1829, vlada z dne 18. kimovca 1872. 1., poročen z Zofijo, vojvodico nasavsko. Švica. Zvezna republika s predsednikom, vsako leto na novo voljenim. Turčija. Veliki sultan Abdul Hamid II.,rojen dne 22.kimovca 1842, vlada z dne 1. kimovca 1876. 1. Virtemberško. Kralj Viljem II., rojen dne 25. svečana 1848.1., vlada z dne 6. vinotoka 1891.1., v drugič poročen s Charloto, princezinjo šavmburg-lipsko. Mere in uteži. Nov zistem mer in utež je decimalen, t. j. deli se s številom deset, kar jako olajšuje računanje. Osnovne ednote novi meri in novim utežem so: 1. meter, 2. liter, 3. gram, 4. ar. Mnogokratniki teh osnovnih ednot se izražajo s tem, da se spredaj postavijo števniki: deka pomeni lOkrat, hekto lOOkrat, kilo 1000krat, myria 10000 krat. Za podrazdelitev se rabijo števniki: deci za desetino, centi za stotino, mili za tisočino. 1 kilogram (kg) = 100 dekagramov (dkg) = 1000 gramov (,'/). 1 dekagram — 10 gramov. 1 hektoliter (hI) = 100 litrov, 1 liter (0 = 10 decilitrov (dl) = 10 centilitrov (<•/), 1 deciliter = 10 centilitrov. 1 meter ( k'« ■2 2 0o C ►cn C Z) «.i; I-P ž* 4 odst. drž. srečke iz 1. 1854. (žr. s.) Kreditne srečke........ 4 odst. tržaške srečke po 50 gld. . • 5 odst. srečke za reguliranje Dunava . Krakovske srečke ........ Ljubljanske srečke....... Avstr. rdečega križa srečke .... Inomostne srečke........ Solnograške srečke....... 3 odst. avstr. zem.-kr.dolž. pisma II.izd. Kneza Salma srečke....... 5 odst. drž. srečke iz I. 1860 (žr. s.) Grofa St. Genoisa srečke..... 3 odst. avstr. zemlj.-kred. srečke I. izd. Srečke za zidanje bazilike v Budimpešti Ogrskega rdečega križa srečke . . . Dunajske komunalne srečke .... 4 odst. drž. srečke iz 1.1854 (žr. pr.) 4 odst. srečke o reguliranju Tise . . Rudolfove srečke........ 5 odst. drž. srečke iz 1.1860 (žr. pr.) . 3 odst. avstr. zem.-kredit, srečke 11. izd. 3 odst. avstr. zem.-kredit, srečke I. izd. 4 odst. ogr. hipot. prijor. dolžna pisma Ogrske premijske srečke..... Jo-sziv-srečke ......... Državne srečke iz 1. 1864 ..... Budimske srečke........ 4 odst. državne srečke iz 1. 1854 (žr. s.) Avstr. rdečega križa srečke .... Kreditne srečke........ Dunajske komunalne srečke .... Kneza Salma srečke....... Kneza Claryja srečke...... 5 odst. državne srečke iz I. 1860 (žr. s.) 3 odst. avstr. zem.-kredit, srečke I. izd. Ogrskega rdečega križa srečke . . . Srečke za zidanje bazilike vBudimpešti 3 odst. avst. zem.-kredit srečke II. izd. Kneza Palffija srečke...... " odst. državne srečke iz 1. 1854 (žr. pr.) 4 odst. srečke o reguliranju Tise . . 5 odst. drž. srečke iz 1. 1860 (žr. pr.) . Dunajske komunalne srečke . . . . Ogrske premijske srečke..... 4 odst. ogr. hipot prijorit. dolžna pisma Jo-sziv-srečke ......... 3 odst. avstr. zem.-kredit, srečke I. izd. Državne srečke iz I. 1864 ..... kron Zapadejo dne 162 5 86 žreb. premij 100 3400 300000 400 50 968 20000 100 100 5779 1-s 0000 200 20 6010 50000 60 20 315 50000 60 10 2000 70000 28 20 3880 30000 60 20 7273 40000 60 100 500 100000 200 42 1180 84000 126 500 260 žreb. premij 42 5000 105000 168 100 1800 HOOOO 200 5 2100 30000 13 5 2000 40000 14 100 2700 400000 300 2625 4300 210000 630 100 3600 1800OO 240 10 1950 30000 24 500 5200 G0000O 1200 100 500 100000 200 100 1800 90000 200 100 2800 70000 200 100 2500 200000 328 2 5450 20000 4 100 4500 300000 400 40 1000 40000 130 2625 86 žreb. premij 10 2900 40000 28 100 3400 300000 400 100 2100 400000 300 42 1180 42000 126 42 900 52500 126 500 270 žreb. premij 100 1800 90000 200 5 3800 20000 14 5 3100 20000 13 100 500 100000 200 42 4000 84000 1365 2625 4300 63000 630 100 3600 180000 240 500 5400 600000 1200 100 2100 400000 300 100 2350 300000 336 100 2800 70000 200 2 5450 30000 4 100 1800 90000 200 100 4500 300000 400 l.apr. 1904 1. jul. 10. jan. 5. jan. 2. jul. , 2. jul. , 5. jan. 3. jul. , 5. jul. l.avg. , 15. jul. , 1. maj. , 1. avg. , 1. jun. 1. maj. , 1 ■ apr. l.jun. , 30. jun. 1. jul. , 1. jul. l.avg. 1. febr. 1905 1. dec. 1904 15. avg. 15. nov. 2. jun. 1. sept. 15. dec. 1. okt. 4. jul. 2. jan. 1905 1. okt. 1904 15.jan. 1905 30. jan. 3. nov. 1904 1. dec. 1. okt. 3. nov. 1. febr. 1905 15. mar. 31. dec.1904 2. jan. 1905 1. febr. 1. febr. 15. maj. 15. febr. 1. dec. 1904 1. jun. 1905 1. mar. „ Žrebanje v Avstriji dovoljenih inozemskih srečk v letu 1904. Mesec in > Nominalna Dobitek (po vrednosti srečk) Dobitki , QJ Vrsta srečk vrednost zapadejo uan >(75 in vrednota i dne žrebanja (valuta) C %. If 2 jan. 41 3 in pol odst. ljubeškesr. (žr. pr.) tolarji 50 10011 58 i. apr. 1904 2 82 Saksonsko-Mein. srečke (žr. pr.) j. n. gld. 7 žreb. premij i. febr. h 2 38 3 odst. hamburške srečke (žr. pr.) tolarji 50 J. s. s 60 tol. i. mar. ) J 14 ,, 78 5 odst. ruske srečke iz 1. 1864 . rublii 100 20000(1 135 14. apr. 14 98 2 odst. knež. srbske srečke . . franki 100 80000 100 14. febr. )> 14 46 Srbske državne srečke (tob.) ,, 10 100000 13 14. febr. J) 1 febr. 82 Saksonsko-Mein. srečke (žr. pr.) j. n. gld. 7 5000 9 1. maj. 1 204 Turške srečke....... franki 400 300001) 400 1. mar. 1 !, 71 Finske srečke (žr. s.) . . . . tolarji 10 žreb. premij 1. maj. >> 1 125 Brunšv. srečke (žr. s.) . . . . 20 j, 31. mar. 1 ,) 72 Italijanske srečke križa . . . lire 25 20000 33 9. febr. 1 mar. 38 4 odst. bavarske srečke (žr. s.) . tolarji 100 žreb. premij 1. maj. 14 j. 76 5 odst. ruske srečke iz 1.1866 . rublji 100 200000 135 14. jun. 31 125 Brunšv. srečke (žr. pr.) . . . tolarji 20 60000 26 31. jun. 1 apr. 205 Turške srečke....... franki 400 600000 400 1. maj. 1 ,, 37 4 odst. badenske srečke (žr. s.) j. n. gld. 175 žreb. premij 1. jun 1 maj. 126 Brunšv. srečke (žr. s.) . . . . tolarji 20 30. jun. V 1 38 4 odst. bavarske srečke (žr. pr.) 100 40000 100 1. jun. 1 73 Italijanske srečke križa. . . . lire 25 35000 33 9. maj. avg. 1 71 Finske srečke (žr. pr.) .... tolarji 10 10000 13 1. 14 99 2 odst. knež. srbske..... franki 100 80000 100 14. avg. 14 47 Srbske državne srečke (tob.) 10 25000 13 14. jun. 1 jun. 206 Turške srečke....... 400 300000 400 1. jul. 1 „ 37 4 odst. badenske srečke (žr. pr.) j. n. gld. 175 175000 175 1. avg 30 126 Brunšv. srečke (žr. pr.).... tolarji 20 15000 26 30. sept. 1 jul. 83 Saksonsko-Mein. srečke (žr. pr.) j. n. gld. 7 žreb. premij 1. avg. 14 79 5 odst. ruske srečke iz 1. 1864 . rublji 100 J s. s 135 rub. 1. okt. 1 avg. 127 Brunšv. srečke (žr. pr.).... tolarji 20 žreb. premij 30. sept. >> 1 83 Saksonsko-Mein. srečke (žr. pr.) j. n. gld. 7 10000 9 o. nov. 1 72 Finske srečke (žr. s.) tolarji 10 žreb. premij 600000 i 400 1. nov. 1 207 Turške srečke....... franki 400 1. sept. 1 n sept. 70 Italijanske srečke križa. . . . lire 25 20000 33 9. avg. 14 77 5 odst. ruske srečke iz 1866 . . rublji 100 J. s. s 135 rub. 13. dec. 14 100 2 odst. knež. srbske srečke . . franki 100 80000 100 14. okt. 14 >) 48 Srbske državne srečke (tob.) . 10 75000 13 14. okt. 30 127 Brunšv. srečke (žr. pr.) . . . tolarji 20 30000 26 30. dec. 1 okt. 42 3 in pol odst. libiške srečke . . 50 žreb premij 2. jan. 1905 1 207 Turške srečke....... franki 400 300000 400 1. nov. 1904 1 nov. 128 Brunšv. srečke (žr. s.) . . . . tolarji 20 žreb. premij 31. dec. 1 72 Finske srečke (žr. pr.) .... 10 10000 13 1. febr. 1905 1 47 3 odst. oldenburške srečke . . ,, 40 1O000 40 1. febr. 2 71 Italijanske srečke križa . . . lire 25 35000 33 1. febr. 1 dec. 209 400 600000 400 1. jan. 31 » 128 Brunšv. srečke (žr. pr.).... tolarji 20 15000 26 30. mar. *) Izplača se samo vsota 58 odst. celega dobitka. OPOMBA. Vse druge tu nenavedene srečke se ne smejo v Avstriji niti kupovati, niti prodajati ali sicer spraviti v promet; v slučaju, da se to zgodi, se konfiskujejo Pismene pošiljatve, ki so z istimi v zvezi, pošta ne dostavlja, ampak jih izroči sodniji. Lestvica za pristojbine kolekov. Lestvica I. Za menice in trgovske denarne nakaznice. Za znesek do 150 K K --10 čez 2700 do 3000 K K 2-_ čez 150 „ 300 » „ -'20 II 3000 „ 6000 „ „ 4 — 300 „ 600 »j „ —-40 »i 6000 „ 9000 „ „ 6-— 600 „ 900 D » —-60 II 9000 „ 12000 „ „ 8'- 900 „ 1200 ii „ -'80 !l 12000 II 15000 „ „ 10"— 1200 „ 1500 if „ 1— II 15000 „ 18000 „ „ 12-— 1500 „ 1800 II „ 1-20 II 18000 „ 21000 „ „ 14 — 1800 „ 2100 n i, 140 II 21000 „ 24000 „ „ 16-— „ 2100 „ 2400 ,, „ 1'60 II 24000 „ 27000 „ „ 18-- „ 2400 „ 2700 ii i. 1'80 in tako dalje za vsakih 3000 K 2 K več, pri čemer se ostanek manj nego 3000 K smata za celih 3000 K. V domačih deželah izdane menice, ako se kolekujejo po tej lestvici, ne smejo imeti daljšega plačilnega roka nego šest mesecev, v inozemstvu izdane pa ne daljšega nego 12 mesecev. Sicer pa se morajo kolekovati po lestvici II. Pod izrazom „domače dežele" se razumejo dežele, zastopane v avstrijskem državnem zboru, menice, ki niso izdane v okrožju teh dežel, veljajo za inozemske. Za menice, izdane v deželah ogrske krone, ostanejo še nadalje v veljavi določbe z dne 2. vinotoka 1868. 1. in se mora pri teh menicah odračunati pri določevanju, koliko je od njih po sedanjem zakonu plačati pristojbine, znesek, ki se je pri izdaji menice plačal kralj, ogrskim financam s kolekovimi znamkami ali pa neposredno po propisih. Ako se kaka menica izda v več izvodih (sekunda, tertia itd.), se mora plačati od vsakega ista pristojbina, kakor od prvega. Od menic, izdanih v inozemstvu in glasečih se na inozemstvo, je plačati 4 v pristojbine za vsakih 200 K, ako kroži v naši državi. Ostanek, manjši nego 200 K, se smatra za celih 200 K. Pristojbine za menice, ki se izdajo v domačih deželah, plačati je poprej nego so se na papir, ki je namenjen za menico, podpisale stranke — za menice, ki so se izdale v inozemstvu, pa preden začne krožiti po naši državi, in če menica ni plačljiva, le v inozemstvu, pa vsekako tekom 14. dni, ko je prišla v domače dežele. Dolžnosti kolekovanja menic more se tako-ie zadostiti. o) ako se rabijo kolekovane uradne golice; b) ako se rabijo uradne golice, ki pa niso zadosti kolekovane ali pa tudi druge golice, ali pa se golice niti ne rabijo, pa s tem, da se za toliko, kolikor je pristojbine, oziroma popolnilne pristojbine plačati, prilepi kolekov na zadnji strani papirja, na kateri se piše menica, predno se je menica napravila. Koleki se morajo pri zato pooblaščenem uradu z uradnim pečatom prekolekovati. Dan in mesec prekolekovanja, ako se že ne razvidi iz odtiska, mora dotični urad vpisati v vsako znamko. Uradno prekolekovanje se ne sme več izvršiti, ako ima papir že kak podpis izdajnika, prejemnika ali žiranta ali sploh kad podpis stranke; vsako drugačno plačevanje s koleki, kakor prekolekovanje kolekov s privatnim pečatom kakega urada, ki za to ni upravičen, je neveljavno. c) Ako pa gre za plačilo pristojbine od menice, in sicer, ako je ta stran še nepopisana ob zgornjem robu; drugače pa po poslednjem inozemskem zapisku tako, da nad koleki ni nobenega prostora več za žirovanje ali kak drug zapis, in se ima preskrbeti, da se po točki b) tega paragrafa pravočasno uradno prekolekuje. Pisati čez koleke, kakor je bila do sedaj navada, ni več dovoljeno. Ako se kolekovina ni plačala ali pa vsaj v zakonitem znesku ne, ali pa ne pravočasno, ali pa ne na predpisan način, določa nov zakon globo, ki je petdesetkrat tolika, kolikršna je pristojbina po lestvici. Trgovskim nakaznicam že prej dovoljena ugodščina, da je od njih plačati le po 10 v, ako je njihov obrok k večjemu osem dni, velja še vedno. Za trgovske račune (note, konti, izkaze) se je odredilo, da so računi do 20 K kolekovine prosti, — čez 20 K do 100 K se plača 3 v, — čez 100 K pa 10 v pristojbine. Kolekovina se pa mora tudi plačati, ako se taki računi vpleto v tekst kakega trgovskega pisma. Globa kakor pri menicah. Lestvica II. Za pravna p i s 111 a. Do 40 K K —i4 čez 3200 do 4000 K K 12 40 80 n „ —-26 „ 4000 n 4800 n „ 15 80 n 120 n „ —-38 n 4800 n 6400 „ „ 20 120 H 200 n „ —'64 n 6400 n 8000 „ „ 25 200 400 „ „ 1-26 n 8000 n 9600 „ „ 30 400 }) 600 M „ 1*88 n 9600 n 11200 M „ 35 600 n 800 n „ 2-50 „ 11200 n 12800 n „ 40 800 „ 1600 » 5— n 12800 n 14400 n „ 45 1600 n 2400 n „ 7-50 » 14400 n 16000 n „ 50 2400 n 3200 n „ 10*- Čez 16000 K se za vsakih 800 K plača 2 K 50 v, pri čemer ostanek, ki ne znaša 800 K, smatra za polnega. Po tej lestvici kolekujejo se dolžna pisma z dovoljenjem vknjižbe ali brez njega, pobotnice, odstopna pisma, plačilne nakaznice, razen trgovskih, zakupne pogodbe, stave, srečke privatnih loterij i. dr., in sicer se je pri dolžnih pismih določil znesek prejetega posojila, pri pobotnicah znesek prejetega plačila, pri odstopnih pismih znesek, za katerega se je pravica odstopila, pri nakaznicah nakazani znesek, pri zakupnih pogodbah skupni znesek zakupnine, pri stavah stavljeni znesek, pri srečkah privatnih loterij pa cena vsake posamezne srečke. Lestvica III. Za pravne posle. Do 20 K K —-14 čez 1600 do 2000 K K 12-50 20 » 40 n „ —-26 „ 2000 n 2400 „ n 15-— 40 » 60 n „ —-38 „ 2400 n 3200 „ 20-— 50 n 100 „ -'64 „ 3200 n 4000 » „ 25-- 100 200 » „ 1-26 „ 4000 n 4800 n n 30- 200 n 300 „ 1-88 „ 4800 n 5600 n n 35 — 300 400 n „ 2-50 „ 5600 „ 6400 „ n 40-- 400 800 ,, 5-— „ 6400 n 7200 t) n 45-- 800 n 1200 „ „ 7-50 „ 7200 n 8000 » n 50 — 1200 » 1600 n „ 10-— Čez 8000 K se plača za vsakih 400 K 2 K 50 v, pri čemer se znesek, ki ne znaša 400 K, smatra za polnega. Po tej lestvici se kolekujejo dolžna pisma, katera se glase na prinosnika, pogodbe za služenje, pogodbe delniških društev, ki se osnujejo za več nego 10 let, družbene pogodbe, potrdila o dobitkih v loteriji, pogodbe, s katerimi se kupi upanje premičnin, kupne in menjalne pogodbe radi premičnin i. dr., in sicer je določilen pri dolžnih pismih znesek, ne katerega se glasi; pri pogodbah v služenju znesek skupne plače, katero ima dobiti oni, koji stopa v službo, — ako pa v pogodbi ni določeno, koliko časa ima služba trajati, se kolekovina odmeri po trikratni letni plači. Pri pogodbah delniških društev in družbenih pogodbah se kolekovina odmeri po znesku vkupne društvene glavnice, pri potrdilih o dobitkih, po znesku dobitka, pri kupnih, menjalnih in drugih pogodbah radi premičnin, po znesku vrednosti. Vloge, s katerimi se pri oblastvu naznanja samostojna vršitev prostega obrta, ali s katerimi se oblastvo prosi koncesije, ki je potrebna za vršitev obrta, morajo biti kolekovane: a) na Dunaju...........od prve pole K 12'— h) v mestih, ki imajo nad 50.000 prebivalcev „ „ „ „ 8'— <■) v mestih, ki imajo od 10.000 do 50.000 prebivalcev..................6— (!) v mestih, ki imajo 5.000 do 10.000 prebivalcev..........„ „ „ „ 4-— e) v vseh drugih krajih........„ „ „ „ 3-— Ako treba še druge pole, kolekuje se z 1 K. Prošnje za tobačne trafike in loterijske kolekture, za dovoljenje da sme godba javno igrati, da smejo biti gostilne, krčme in kavarne črez policijsko uro odprte, da se smejo kazati znamenitosti, prirejati koncerti, gimnastične in gledališke predstave, se kolekujejo po 2 K od vsake pole. Pri prvih in drugih vlogah ima se pristojbina plačati tudi takrat, kadar se prosi ustno, ne da bi se zapisal zapisnik. Prošnje za sledeča prava: 1. Za podeljenje, potrjenje ali prenos plemskih stopinj, po-deljenje redov, dovoljenje smeti nositi inozemske rede, združenje ali poboljšanje grbov, dovoljenje za spremembe ali prenose imen, podeljenje častnih mest, častnih naslovov in drugih odlikovanj, združenih z obrtnimi podjetji, se kolekujejo po 10 K od vsake pole. 2. Za podeljenje, priznanje ali potrjenje privilegijev, kamor spadajo tudi izključeni industrijski privilegiji, se kolekujejo po 6 K od vsake pole. 3. Za podeljenje ali priznanje avstrijskega državljanstva, za podeljenje meščanstva ali občanstva ali za sprejem v občinsko zvezo, se kolekujejo po 4 K od vsake pole. 4. prošnje za podeljenje potnih listov, za uvoz, izvoz in prevoz kuhinjske soli, tobaka, smodnika ali za dovoljenje za uvoz ali izvoz določenega blaga, ako je za to potrebno dovoljenje, se kolekujejo po 2 K od vsake pole. C—■ Splošne določbe c. kr. pošte. g pomenja gram, kg kilogram. S pismeno pošto se pošiljajo navadna pisma, priporočena pisma, ekspresna pisma, dopisnice, tiskovine, vzorci blaga, poštne nakaznice, poštni nalogi in časniki in priporočene pošiljatve s povzetjem. Pisma. Pri frankiranju pisma se pritisne znamka na gorenjem desnem oglu sprednje strani pisma, nikakor pa ne na zadnji strani. Frankirana v avstro-ogrske kraje, v Bosno in Hercegovino namenjena, kakor tudi iz poslednjih sem dospela pisma do 20 kg veljavo 10 v (v lokalnem prometu 6 v), nefrankirana pa dvakrat toliko. Pisma in pisemski zavoji ne smejo v Avstro-Ogrski, v Bosni in Hercegovini ter na Nemškem biti težji nego 250g; pismom, ki se pošiljajo v druge države, ni to nobena meja, kar se tiče teže. Pisemski zavoji, odločeni za avstrijske dežele, ki tehtajo več nego 250 g; morajo se oddajati pri tovarni pošti. Uradni pisemski zavoji pa smejo v Avstriji tehtati 2'/, kg; iz Avstrije na Ogrsko le 1 kg. Čez pismeno znamko se sme pisati naslov. Ako se pa nanjo pritise privatna štampilja, ni veljavna. Za frankiranje se ne smejo rabiti s pismenih kuvertev izrezane znamke in koleki, ravnotako tudi ne poškodovane znamke, n. pr. take, katerim se je okrog odrezal beli rob. Znamke, ki so se že rabile, se tudi ne smejo več rabiti za frankiranje pisem. Priporočena pisma se morajo frankirati. Za domače in inozemske dežele zadošča, ako se pismo navadno zapre. V Nemčijo se priporočena pisma lahko pošiljajo tudi nefrankirano. Povpraševalna pisma (pristojbina 25 v) napravijo se lahko za vsako tudi nepriporočeno pisemsko poštno pošiljatev, ki ni prišla na določeni kraj. Dopisnice se smejo pošiljati tudi nefrankirane, ako se ne priporočajo (rekomandirajo). Vsakemu je dovoljeno dati si napraviti dopisnice po privatnem obrtu, vendar morajo, kar se tiče velikosti in moči papirja biti popolnoma enake uradnim. Na dopisnice se lahko tiska in zajedno piše, a to le na zadnji strani, kajti sprednja stran je namenjena le za prejemnikov naslov, kamor pa tudi pošiljatelj more napisati svoje ime ter take opomnje, ki se tičejo pošte. Dopisnicam v domačih deželah se lahko pripenjajo poskušnje ali vzorci blaga, ako se ne pišejo potem nanje nikakršne druge, nego za poskušnje blaga ali vzorce dovoljene pismene opombe, ter ako so frankirane za 10 v. Tiskovine se morajo frankirati in se tudi lahko priporočajo. Pošiljatve vezanih in broširanih knjig in odprte karte ne smejo biti nad 1 kg težke in se ne smejo bistveno razločevati od poštnih pošiljatev. V svetovnopoštnem prometu so dovoljene pošiljatve tiskovin do 2 />■rskih dežel. Bosna in Hercegovina — rdeče-rumeno. Bukovina — modro-rdeče. Češko — belo-rdeče. Dalmacija — modro-rumeno. Galicija — modro-rdeče-rumeno, tudi rdeče-belo (poljsko) in modro-rumeno (rutensko). Gorica in Gradiška — belo-rdeče, rumeno-modro. Hrvaško in Slavonija — rdeče-belo-modro. Istra — rumeno-rdeče-modro. Koroško — rdeče-belo (srebro). Kranjsko — belo-modro-rdeče. Moravsko — rumeno-rdeče-modro. Ogrsko — rdeče-belo-zeleno. Reka — belo-modro in zeleno-rdeče. Solnograško — rdeče-belo in črno-rumeno. Spodnje-Avstrijsko — modro-zlato. Šlezija — črno-rumeno. Štajersko — belo-zeleno. Tirolsko in Predarelsko — belo-rdeče (Strelci: belo-zeleno). Trst — rdeče-belo-rdeče. Zgornje-Avstrijsko — belo-rdeče tudi črno-rumeno. Nabavni del a ti^i poljani. sem šel mimo samotnih cvetov na tihi poljani. In je prišla k meni dražestna vsa pa je v me vprla pogled na tihi poljani. Zahrepenel sem neskončno po njej in jo objel na tihi poljani. In zašumeli samotni so cveti na tihi poljani — in se objeli. VEKOSLAV SPINDLER. Icrl 0 Je P oliemcr /-ašepetala je poljana pravljice mi iz davnih dni, ki jih nekoč v to grudo sveto je pisala slovenska kri, ki jih stoletij temne vihre so zbrisale za večni čas, ko zazvenel čez polja cvetna je ljudstev tujih tuji glas. Takrat poljana je molčeča zazibala se v tihi san in čaka trepečoče duše, da pride ji rešilni dan ... Le redko, redko v tihi noči, ko zvezd se množica žari, ko šelestijo sape južne, poljana tajnostno golči... In v travo rosno se naslonim, in duša sreče trepeta, iz davnih dni pravljice sluša, ki jih poljana šepeta. VEKOSLAV SP1NDLER. 5imor| F^utar. Komaj se je dobro zaprla gomila nad grobom profesorja Ivana Vrhovca, že je stal slovenski narod pred jamo. v katero so mu položili drugega vrlega sina, profesorja Simona Rutarja. Bila sta si vrstnika, skoraj istih let, oba strokovnjaka, oba učenjaka, oba zgodovinarja. Ni naš namen primerjati delovanja obeh teh mož, niti ne mislimo poviševati drugega nad drugega, naše mnenje je pač, da sta se izpopolnjevala — kar ni storil Vrhovec, je storil Rutar, in kar se je temu izmaknilo, je vstavil prvi. Kar je bil Vrhovec za Kranjsko, je bil Rutar za Primorsko. Vrhovec, rojen Ljubljančan, je raziskaval zaprašene arhive ljubljanskega mesta in po dolenjskih mestih in gradeh, Rutar, rojen Primorec, je vzel za podlago svojemu delovanju svojo ožjo domovino, Primorsko, in kakor se je prvi poleg detaljnosti tudi oziral na celoto, je storil isto tudi drugi, oba sta pa nam Slovencem ustvarila celotno sliko nekdanje in sedanje domovine. Simon Rutar se je narodil dne 12. oktobra 1851. leta pod Krnom na Tolminskem. Srednješolske študije je dovršil na goriški gimnaziji, vseučiliške pa na graškem vseučilišču. To so bili tedaj oni časi,- ko se je slovenska vseučiliščna mladina začela krepko gibati v narodnostnem oziru in začela misliti na veliko važnost skupnega, močnega delovanja, katero se doseže le potom društvene organizacije, v kateri se zbližujejo duhovi in skupaj navdušujejo za isti edini cilj in upravljajo k istemu skupnemu smotru, bodočemu samostojnemu delu za domovino. Tudi v Gradcu bivajoči slovenski 5* visokošolci so tedaj izprevideli, da jim je resna priprava za bodoče življenje mogoča le tedaj, ako se morejo krepko naslanjati drug na drugega, in ta misel je rodila akademično društvo „Triglav", katero tudi "danes stoji v nemškem Gradcu kot močna predstraža in neomajna trdnjava slovenskega naroda proti nemškem navalu. Rutar je bil soustanovitelj „Triglava". -j- Simon Rutar. Že kot gimnazijski dijak se je živo zanimal za slovenske starine in njegova najsrčnejša želja je bila zaviriti v najtemnejše strani naše povestnice. Želja se mu je izpolnila. L. 1877. je prestal izpite in že v istem šolskem letu je bil nastavljen v Gorici. Njegovi predmeti so bili zgodovina in zemljepisje ter nemščina z nemškim, slovenskim in hrvatskim učnim jezikom. V Gorici je ostal samo eno leto, potem je bil premeščen v Dalmacijo, kjer je služboval v Kotoru in Spljetu do leta 1889., ko je nastopil službo na ljubljanski realki. Leta 1890. je bil zopet premeščen na 11. državno gimnazijo v Ljubljani. Rutar je mnogo potoval. Slovenska domovina mu je bila znana do zadnjega kotička. L. 1893. je potoval po Laškem in Grškem. Ogledal si je ostanke izza klasične dobe ter prepotoval celi Balkan. V zadnjih letih svojega življenja je bil večkrat bolehen, ali ni mu bila namenjena smrt na bolniški postelji, umrl je groznejše smrti — užgala se mu je obleka in umrl je vsled opeklin 3. maja 1. 1903. star 52 let. Njegov učenec, profesor dr. Dragotin Lončar, je posvetil svojemu učitelju spis, po katerem nam bodi dovoljeno vsaj v glavnih obrisih posneti sliko Rutarjevega znanstvenega delovanja. Ogromno je gradivo, katero je umrli učenjak obdelal in menimo, da bomo zadovoljili naše bralce, ako Rutarjeva dela navedemo samo po številu v onih skupinah, v katere jih je razdelil dr. Lončar. Rutar je pisal v slovenskem, hrvatskem, italijanskem in nemškem jeziku. Njegovi spisi so bili priobčeni v 24-tih raznih listih, izvestjih itd. Samostojnih spisov navaja omenjeni avtor 9 s skupaj 1540 strani, člankov 106, ocen in književnih poročil 69, zapiskov in drobnih novic 61, en stenski zemljevid avstroogrske monarhije, en zemljepisni atlas s sedmimi kartami in stensko tablo pra-in ranozgodovinskih spomenikov iz Avstro-Ogrske. To so spisi, pri katerih se je Rutar podpisal, koliko je pa takih, ki jim ni pridejal svojega imena. Vsa njegova dela bi obsezala gotovo do pet tisoč strani navadne knjižne oblike, kar je gotovo dokaz velike piščeve marljivosti. Rutar je začel s svojimi rasizkavanji v najstarejši, prazgo-godovinski dobi in polagoma stopal nižje in nižje do modernega veka. Obdelal je vso mogočo tvarino, starinoslovsko, zgodovinopisno, zemljepisno in narodopisno. Zanimal se je mnogo za narodne pripovesti in pesmi, vse mu je bilo prav, da je le količkaj bilo v zvezi z nekdanjostjo slovenskega naroda. Vsaka knjiga, vsak spis, tičoč se našega naroda, njegovega dejanja in nehanja, sedanjega in prošlega, je preštudiral in natančno ocenil njega vrednost. Po njegovi unanjosti bi mu ne bil nihče presodil tolikega znanja, tolikega dela, kajti bil je nekoliko samosvoj, večinoma resen, tupatam celo osoren, včasih hudo nervozen, ali kdor je imel priliko biti v ožji dotiki žnjim, je spoznal v njem moža globokega znanja in blagega srca. Bil je vobče priljubljen, posebno pri dijakih, za katere je imel vedno srce in roke odprte. Narodna društva so izgubila žnjim rednega podpornika. Sicer pravijo, da nihče na svetu ni nenadomestljiv, a vzlic temu si upamo trditi, da je ostala po smrti Rutarjevi v vrsti slovenskih učenjakov velika zev, katera se ne bo tako kmalu izpolnila, posebno če pomislimo, koliko bi smel narod še upati od njega, ako bi mu bilo dano nadaljevati svoje delovanje, za katero mu bo vedel pozni potomec zahvalo, dokler se bo pisala zgodovina del slovenskega naroda. Zgradil si je sam spomenik, ki ga zob časa ne bo razrušil. Dr. j-finko ^ i bil mož, katerega ime smo nadeli sledečemu spisu, * ' slaven vojskovodja, ni bil svetovnega glasu politik, ni bil mož učenjak, katerega bi bil poznal širni svet, a bil je mož, mož v besede najplemenitejšem pomenu. Ni je bilo osebe v Celju, ki bi bila tako priljubljena, kakor je bil rajni doktor Šuklje, in to ne samo pri svojih rojakih, temveč ravno tako tudi pri celjskih Nemcih, kar je najboljši dokaz, da je bil dr. Šuklje res mož na svojem mestu. In kakor je vsem zatrepetalo bolesti srce, ko je prispela iz daljnega juga brzojavka: Šukljeta ni več. Marsikatero oko je postalo rosno, iz marsikaterega srca se je vzvil vzdih, a ni ga bilo človeka v Celju, ki ne bi bil rekel: škoda ga je, v resnici škoda. Šuklje je dovršil medicinične študije na vseučilišču v Gradcu. Njegovi tedanji tovariši se ga spominjajo kot veselega, za vse lepo navdušnega tovariša. Izza časa njegovih izpitov se pripoveduje anekdota, katera naj že bo resnična ali ne, ki pa prav jasno kaže, četudi morda samo v priliki, kakim nezgodam so izpostavljeni naši visokošolci na nemških univerzah, kjer so na milost in nemilost izročeni nemškonacijonalnim profesorjem. Piscu tega življenjepisa je pripovedoval o Šukljetovem zadnjem izpitu njegov tovariš iz dijaških let sledečo dogodbico. Šuklje je bil že skoraj pri kraju s svojimi izpiti, prestati je moral še onega iz kirurgije. Profesor mu da vprašanje, kake posledice bi mogel imeti padec iz drugega nadstropja na ulico. Šuklje mu našteje vse mogoče kostolome in bogve, kaj še vse, ali profesorju ni bilo nikdar zadosti. Pa kaj še in kaj še? No vidite, pravi profesor, mogoče bi bilo, da bi ležalo pod oknom kup blazin, in dotičniku bi se ne bilo zgodilo čisto nič — niste se pripravili — in Šuklje je padel pri izpitu, kar pa ni bilo povod, da ne bi bil pozneje kot zdravnik tako obče priljubljen, tako spreten, da je vsak bolnik le njega in zopet njega hotel imeti poleg sebe. Mnogim je življenje otel, a sam sebi ga ni mogel. Kot sekundarij je posloval Šuklje v ljubljanski bolnici a potem se je preselil v Celje, kjer mu je njegova spretnost pridobila ogromno prakso. Gotovo mu je bila le njegova delavnost kriva, da se mu je vsadila v sicer močno telo kal bolezni, katera ga je končno položila na smrtno posteljo in v grob. Komaj pol leta pred svojo smrtjo si je izbral družico. Ni mu bilo dano dolgo uživati sreče, neizprosna koščena roka mu je prerezala nit življenja, ko je komaj okusil sladkosti domačega ognjišča. Preostro celjsko podnebje je zelo vplivalo na hitrejši razvoj njegove bolezni, in zato se je odpeljal na solnčni jug, upajoč, da se mu ob valovih sinje Adrije zopet povrnilo porušeno zdravje. Toda motil se je, tam doli ga je dohitela smrt. Oči mu je zatisnila njegova mlada soproga. Truplo so prepeljali v Celje, odkoder se je vršil sprevod v Žalec. Ob tej priliki je pisala celjska »Domovina": „V sredo (1. aprila 1903.) je bil pokojni dr. Šuklje prepeljan izZadra v Celje. Od kolodvora skozi celo mesto se je vršil veličasten sprevod v dve uri oddaljeni Žalec. Takega sprevoda že dolga leta Celje ni videlo. Udeležila so se poleg sorodnikov svaštva in znancev vsa narodna društva iz Celja, zlasti „Celjsko pevsko društvo" z zastavo, „Sokol" z zastavo in akad. tehn. društvo „Triglav" iz Gradca. Svirala je narodna godba pretresljive žalostinke in „Celjsko pevsko društvo" je zapelo na kolodvoru, nadalje ko je prekoračilo mestno ozemlje in JOŽA UPRKA: POLDNE. J slednjič na pokopališču v Žalcu. Sprevod je vodil celjski opat in pred pokopališčem ga je pričakal žalski župnik z več gg. duhovniki. Udeležilo se je ogromno število občinstva iz Celja in iz vseli krajev Slovenije, zlasti obilo zdravnikov. Kako spoštovan in čislan je bil blagi pokojnik kot neprecenljiv zdravnik in kot človek, dokazala je obila udeležba neslovenskega odličnega občinstva, častnikov, političnih, sodnih in drugih uradnikov in zlasti veliko število dam. Dr. Šuklje je bil takorekoč središče, gonilna moč slovenskega društvenega delovanja v Celju. Sam izvrsten glasbenik, je povsod, kakor je prišel, takoj skušal ustanoviti društvo, ki naj bi gojilo glasbo. Kot sekundarij v Ljubljani je ustanovil gospejinsko tamburaško društvo. Celjska narodna godba ima mnogo zahvaliti Šukljetu, ki ni samo pridno nabiral podpornih udov, temveč tudi sam vzel svoj cello in sodeloval pri vsakem nastopu. Ravno tako je ustanovil tamburaški klub „Celjskega Sokola". Pri vseh drugih društvih je bil eden izmed najdelavnejših članov, vedno vesel in zabaven družabnik, vedno odločen, neustrašen narodnjak. Njegova smrt je bila hud udarec za ves slovenski živelj v Celju ter bližnji in daljni okolici. Dohitela ga je bila žena na daljnjem bratskem hrvatskem jugu, a truplo mu počiva pod domačo grudo, katero je ljubil ves čas svojih dni. Na njegovi gomili je ljubeča roka zasadila bujnih cvetic in skrbno jih goji, kakor je on gojil v svojem srcu cvetici, kateri se pravi tako redko, redko najdete vznikli iz istih grudi — človekoljubje in rodobljubje. Ljubil je svoj narod, ljubil je vse ljudi — marsikteri bolnik, ki je ž njegovo pomočjo zopet vstal zdrav z bolniške postelje, bi vedel povedati o Šukljejevem človekoljubju, kako je ijubil svoj narod, vemo vsi, ki smo imeli priliko videti ga pri njegovem narodnem delu. Odšel je, veliko prezgodaj je odšel — mlad je še bil in koliko bi bil še lahko storil, a — umrl je mož .... »g* «$• Ivaq Vrhovec. I ekom enega leta nam je Slovencem pograbila nemila * smrt kar dva moža učenjaka, dva zgodovinarja, ki sta s svojimi neumornimi raziskavanji odkrila slovenskemu, pa tudi tujemu svetu marsikatero še neodkrito stran zgodovine našega naroda. Kdor je prebiral tekom zadnjih dveh desetletij slovenske časopise leposlovne in znanstvene vsebine, je čital pod mnogim naslovom ime moža učenjaka v svoji stroki, znanega našega zgodovinarja Ivana Vrhovca. Ni ga bilo skoraj ..Ljubljanskega Zvona", da .ie bi naleteli v njem zgodovinske črtice, ki je izšla iz Vrhovčega peresa, in „Mohorjani" bodo pogrešali njegovih spisov v koledarju in Slov. Večernicah. Slovenska Matica je izgubila ž njim neumornega pisatelja in muzejsko društvo enega izmed najboljših sotrudnikov. Ivan Vrhovec se je rodil v Ljubljani dne 21. maja 1853.1. Gimnazijske nauke je dovršil v Ljubljani 1. 1873. Ves čas njegovih študij sta mu bila najljubša predmeta zgodovina in zemljepisje, zato se je tudi posvetil zgodovinskim naukom dasiravno bi bili starši najrajši videli, da bi bil Ivan postal „gospod". To je tudi bilo povod, da se je moral Vrhovec kot vseučiliščnik boriti z znano bedo slovenskih visokošolcev, kateri, skoraj vsi od doma odločeni za semenišče, morajo za časa vseučiliških študij jesti grenki kruh inštruktorjev veiiko-mestnih trdoglavih paglavcev. Grenak je ta kruh in marsikomu je že temeljito pregnal želje po akademičnih časteh, ali večina našega dijaštva je kremenito trdne volje, ki se ne ustraši pomanjkanja in bede, samo da doseže svoj cilj. Tudi Vrhovec se ni ustrašil težav vseučilišnih študij. Po končanih študijah je par let poučeval kot domači učitelj na Ogrskem in Hrvatskem in se medtem pripravljal za učiteljski izpit iz zgodovine in zemljepisja, katerega je napravil leta 1881. in pozneje še iz slovenščine. Po dovršenem izpitu je nastopil službo na ljubljanski gimnaziji, leta 1886. je bil premeščen v Novomesto, odkoder se je leta 1897. zopet vrnil v Ljubljano. Že leta 1886. je obolel na nogah, toda bolezni ni nikdar smatral resne. Zdravnikom, ki so mu dokazovali nasprotno, ni verjel in se vedno tolažil, da bo boljše. Vzlic temu mu pa se mu je v zadnjih letih toliko shujšalo, da je moral večkrat prositi za dopust. Končno že ni mogel več hoditi, morali so ga voziti, a še ni obupal. Bil je vedno vesel in je vkljub svoji bolezni še vedno zahajal v družbo, katero je znal zabavati z naj kratkočasnejšimi dosetkami, a zdravje so mu le ni hotelo vrniti. Od dne do dne mu je bilo slabše in 19. septembra 1. 1902 je preminol. Kakor že omenjeno, ni bil Vrhovec strokovnjak sam zase, samo v šoli, temveč je kaj pridno priobčeval uspehe svojih raziskavanj v javnosti. Kot dijak je sicer poskusil tudi s pripovednimi spisi, a ostal je le pri teh poskusih, nadaljnji njegovi spisi so le znanstvene vsebine, zgodovinske ali zemljepisne. Veliko jih je priobčil v „Ljubljanskem Zvonu", večinoma pod skupnim naslovom „Iz domače zgodovine". Veliko je pisal tudi za „Družbo sv. Mohorja", posebno v koledar in „Slovenske Večernice", kjer se nahaja največ njegovih krajših sestavkov, a ista družba je izdala tudi daljši njegov spis, knjigo „Avstralija in nje otoki". Svoja raziska-vanja raznih arhivov, posebno mestnega ljubljanskega ter dolenjskih gradov je priobčeval v knjigah Slovenske Matice, posebno v Letopisu, pa tudi v samostojnih knjigah, kakor „ Ljubljanski meščanje v minolih stoletjih" in „Zgodovina Novega mesta". Veliko krajših sestavkov je objavil v „Izve-stjih muzejskega društva za Kranjsko". Nekaj spisov je obelodanil tudi v nemškem jeziku. Njegovo delo je tudi šolska knjiga »Zgodovinske povesti za meščanske šole" v treh stopnjah in „Zemljepis za prvi razred srednjih šol". Veliko njegovih sestavkov je tudi po ljubljanskih časopisih. Bil je izredno marljiv. Privoščil si je zelo malo miru. Večino svojih spisov je spisal po noči in to je bilo največ vzrok, da je moral leči v prerani grob. Njegovi spisi so velike važnosti ga spoznavanje naše domovine in njegove zasluge zna ceniti samo oni, ki ve, koliko truda je treba, predno se izorje ledina, kakor jo je moral izorati Vrhovec. Slava njegovemu spominu! Viktor Parma. Lanski „Ilustrovani narodni koledar" je prinesel sliko in - življenje enega izmed onih slovenskih mož, ki so ustvarili slovenskemu narodu ono skupno posest, katera mu je v dnevih veselja in žalosti gotovo najljubša, slovensko umetno pesem. Slovenci smo narod, ki sicer na zunaj ne kaže rad svojih notranjih strani. Slovenec je sicer navdušen za vse lepo in dobro, a le malokedaj se mu nudi prilika, da bi to povedal svetu, veselje in radost, tugo in žalost rad zaklepa v svoje srce in je ne nosi naprodaj svojim sosedom. Edini vir, iz katerega se mora črpati pravo spoznanje duše našega naroda, so njegove pesmi. V nje je stoletni trpin izlil vso svojo radost, v njih se zrcali njegova bol, in le oni glasbenik se omili našemu narodu, kateri je znal zadeti v svojih umotvorih ono struno, katere glas odmeva tudi iz duše našega naroda. Lansko leto je prinesel „Ilustrovani narodni koledar" življenje dr. Gustava Ipavica, katerega mile pesmice so tako omilile slovenskemu narodu, da so takorekoč popolnoma pošle v njegovo last, letos naj pa orišemo v kratkem življenje in delovanje drugega slovenskega glasbenika, ki se je sicer postavil na višje, obširnejše stališče, kakor dr. Ipavic, a vkljub temu ostal slovenskemu narodu enako razumljiv, enako priljubljen. Kateri Slovenec ni navdušenja zaploskal, ko je začul ono „Mi smo vojaki, korenjaki..." ? Viktor Parma se je narodil v Trstu dne 20. februarja 1858. 1. Oče njegov je bil policijski nadkomisar in je kot umirovljen policijski svetnik umrl v Metliki na Dolenjskem. Viktor Parma je pohajal gimnazijske študije v raznih južno-avstrijskih mestih, v Zadru, Novem mestu in Tridentu. Vseučilišče je pohajal na Dunaju. Nato se je posvetil politični službi, v kateri je služboval skoraj po vseh kranjskih okrajnih glavarstvih. L. 1900 je bil premeščen v Črnomelj, kjer je bil leto pozneje imenovan okrajnim glavarjem, in tu službuje še sedaj. Viktor Parma. Sin južnega podnebja, svojo prvo mladost je preživel v Trstu in Benetkah, je bil takorekoč rojen muzik. Že kot učenec ljudske šole se je jako zanimal za glasbo, a kot gimnazijski dijak je že sodeloval pri koncertih in opernih predstavah kot izboren violinist ali cellist. Pozneje v Tridentu, posebno pa na Dunaju je pridno nadaljeval glasbene študije in je že takrat začel skladati manjše skladbe. Ko je bil po končanih študijah nameščen pri raznih okrajnih glavarstvih, je povsod, kamor je prišel, skušal ustanoviti svoj orkester, kakor se mu je tudi povsod posrečilo, tako v Kranju, Krškem, Kamniku itd. Ali to ni bilo njegovo edino delo. Kakor smo že rekli, je Parma začel že v svoji mladosti komponirati. Slovenskemu narodu so gotovoznani njegovi krasni valčki po slovenskih narodnih motovili, kakor „Pozdrav Gorenjski", „ Bela Ljubi j an a", „T r i gl a vska roža". Ravnotako priljubljena sta potpourija slovanskih pesmi „Pesmi venec" in „Slovanske cvetke". Toda v teh krajših delih se ni mogla pokazati vsa moč njegovega glasbenega talenta. Moral je na širše polje. Tako je zagledala beli dan opera „Urh, grof celjski" po besedilu A. Funtka, katera je bila v ljubljanskem gledališču z navdušenjem sprejeta. Pozneje jo je skladatelj še predelal in popolnil. Druga njegova opera „K se ni j a" se je uprizorila začetkom leta 1897. v Ljubljani in je sedaj stalno na repertoarju ljubljanskega in zagrebškega gledališča. Posebno priljubljen pa je iz te opere „intermezzo", kateri je gotovo znan vsakemu Slovencu, ki se le količkaj zanima za glasbo. Drugo operno delo je zopet „Stara pesem", katera se je uprizorila 1. 1899. prvikrat v Zagrebu in potem takoj tudi v Ljubljani. Zadnje njegovo delo je opereta v treh dejanjih „Amaconke", katera se je občinstvu zelo priljubila. — Ob tej priliki naj omenimo tudi ozkosrčnost ljubljanske cenzure, ki je v operetinem besedilu prav nečloveški mesarila s svojim rdečilom. Vsa imena so se skoraj morala črtati in celo v naslovu je morala odpasti ena beseda. — Izmed krajših del ne smemo pozabiti koračnice „Mladi vojaki", katero je komponiral Parma za narodno žaloigro „Rokovnjači". Ako bi ne bil Parma nič drugega komponiral, kakor samo to koračnico, bi bilo ostalo vendarle njegovo ime stalno na jeziku našega naroda, kajti „Mladi vojaki" se pojo in igrajo povsod, kjer se čuje slovenska govorica. Sedaj pripravlja skladatelj zopet novo večje delo, katero bo kmalu ugledalo beli dan na slovenski ali hrvatski pozornici. Viktor Parma je pravi tip vedno veselega, zabavnega družabnika. Po materi, hčerki majorja francoske vojske izza časa Napoleona I., je podedoval 0110 okretnost in ljubeznivost, ki je priznana last francoskega naroda, po očetu, rojenemu Slavoncu, pa krepak značaj. Parma je sedaj v najboljši dobi in slovenski narod sme pričakovati od njega še mnogo lepega. Dal Bog, da nam vrli skladatelj ostane še dolgo, dolgo čil in zdrav in podari slovenskemu narodu še mnogo tako krasnih del, kakor mu jih je naklonil dosedaj. FOorelei . . . Cez daljnje vasi, čez zelena polja se fantovsko petje glasi, po beli tam cesti marširajo prav kakor na vojsko bi šli. In šopek na prsih in radost v očeh, ponosno vsi ukajo v svet, in njihove pesmi razlegajo pač se tja čez vasi devet. Tam v koči pa mamica sama kleči pred križem, kjer On je razpet — Njej bil sin edinec je zadnja pomoč, in morda — ah morda ji je vzet. VEKOSLAV SPINDLER. Višji vzori. (Rinaldo.) Is red župno cerkvijo v G. je stala precej številna družba * hribolazcev. Bilo se je jedva zdanilo, in tam na vzhodu se je vzbujal in vstajal izza rdečkastorožastih pernic poletni dan ter obetal našim junakom mnogo vžitka. Že prejšnji večer so došli bolj oddaljeni udeleženci, da bi se mogel izlet vršiti na vse zgodaj zjutraj, ko je hoja najprijetnejša. Cilj jim je bil Triglav Savinskih planin — Mrzlica s Hausen-bichlerjevo kočo. „Pojdimo!", zaklical je domačin Š., ko je bila zbrana vsa družba. Med veselimi pogovori so hiteli naprej. Kmalu so bili zunaj vasi, odkoder je peljala pot po gozdu polagoma navkreber. Na čelu sta stopala dva dijaka, noseča v velikih nahrbtnikih potrebni založaj. Za njima se je uvrstil jurist Medved se svojo spremljevalko Zoro Zlatičevo, učiteljico iz bližnjega trga. In tako se je razporedila cela vrsta veselih turistov, ki so po dva in dva krepko speli po strmi gorski poti. Ali je hotel slučaj, ali kaj, skratka, ostala je brez spremljevalca šestnajstletna Zdenka Dobnikova, hči višjega poštnega uradnika v C. V tem prihiti po bližnjici bogoslovec Zdravko Hribar, se ji predstavi in pridruži. Bil je v nemali zadregi. Zabavati mlado dekle, ki se je ravno razvijalo kot popek divne vrtnice v bujno cvetočo rožo, a se obenem ne dotakniti tistih strun, iz katerih done akordi ljubezni in mladostnega veselja, to je malo težavna uloga. Že je hotel, da kaže strog, filistrski obraz, ali ne-ugnana Zdenka, kateri je položaj njenega tovariša očividno ugajal, je znala napeljati besedo v tak tir, da se je kmalu vnel med njima živahen pomenek . . . Stopali so višje in višje. Drevje je čakalo v neki skrivnostni tišini, le zdajpazdaj je zavel lahen vetrič, in listovi so zašumeli, kakor bi se vzbudilo v njih sladko hrepenenje, kakor vzplujejo iz tihih, zadušenih src novi občutki nove nade. Silijo na dan, ti jih tlačiš z neusmiljeno roko nazaj, a zopet in zopet se ti vkrade tak biser, pronikne iz globočine tvoje duše in se prikaže neopažen na površju ozirov, hoteč ti prekrižati tvoje trdne sklepe in visokoleteče načrte . . . Po košatih vejah pa so žvrgoleli neumorni jutranji pevci slavospeve krasnemu jutru. Družba je dospela na gorski travnik. Po Savinski dolini je ležala gosta, umazanobelkasta megla, ondi za hrvatsko mejo pa se je rdečilo obnebje, in kmalu je vzplavala izza koničastih gora veličastna solnčna obla. Novo življenje je potrkalo pri naših izletnikih, in rade volje so mu odprli svoje hrame. Prosteje so se jim dvigala prsa, se slastjo so dihali vase sveži, gorski zrak. Iz mladostnih grl pa je za-orilo „Domovina, mili kraj". Mogočno se je razlegalo petje po planini in odmevalo nazaj od bližnjih gorskih grebenov. Zdenka je snela klobuk, in lahka jutranja sapica ji je božajoče objela mehki valuti lepih kostanjevih las, da so se malce vznemirili. Od hitre hoje ji je zaplula rdečica cvetoči obraz in od jutranje vlage so se ji porosile oči. Tako je stala na planici poleg svojega tovariša, brhka in živa kot gorska vila. Bila je krasna mladenka ta Zdenka. Tedaj pa se je ozrl v njo. Pogledal ji je v sanjave oči in se zdrznil. Zazdelo se mu je naenkrat, da je postal kakor čez noč prerasel grob ali zapuščena grajska razvalina. Krog in krog njega se ovija bršljan, vse brsti, cveti in se veseli življenja, samo v njem ni vstajenja, ni prerojenja. Glej, kamor se ozreš bujna pomlad se svojimi tisočerimi čari, povsod veselje in prostost! Sami radostni obrazi, prosta srca, polna oživljajoče ljubezni! In kaj hočeš ti med njimi? Živiš jim življenje tuje, nepoznano, da, dozdevaš se jim nerazsoden, poln ozirov in predsodkov, smešen — — — Vse to je občutil Zdravko v onem trenotku, in za hip so ga obvladali nemili občutki, oglasil se je v njegovi duši uporen glas. Leglo mu je nekaj kakor svinčenotežka megla na srce, in v očesu, ki je gledalo še maloprej tako trezno v svet, zaigrala je solza . . . Toda hitro se je ojunačil in nevoljno zmajal z rameni. Ali bistremu Zdenkinemu očesu ni ušla ta izprememba. In čudno. Ni zazvonel njen srebrni, nagajivi smeh v tihi gozd, izginil ji je temveč z rožnatih usten, in skoro nekako boječe se je obrnila k njemu ter tiho pripomnila, ko so nadaljevali pot: „Kaj Vam, je gospod Hribar? Ali mogoče niste srečni v svojem poklicu ? Ah, gotovo ne! — Čemu se pač trudite, čemu se žrtvujete radi par malenkostnih ozirov? Premislite si še, dokler je še čas! Vi se svojimi nazori nikdar ne bodete našli med kolegi pravih prijateljev, ki bi Vas razumeli. Samevali bodete--—" „Ne, gospodična!" povzel je Zdravko. „Oprostite mi, da sem se udal za kratek čas mehkužnim občutkom. Ej, sicer gledam prosto in trezno v svet! Jasno začrtano imam pred seboj pot. Krepko stopam po njej, in ne odvrne me nobena sila od mojih načrtov. Mislite, da sem nesrečen — ali vprašam Vas: Kje najdete več zadovoljnosti in sreče, ako služite svojim sebičnim željam, ali ako se žrtvujete za svojega brata, hoteč vsaj njega osrečiti ? Toda gospodična liste rojena kakor jaz pod borno kmetsko streho, Vi ne poznate žuljev in težav, ki tarejo naše slovensko ljudstvo. Vse to ste dosedaj zrli samo iz daljave, in zato se Vam bodo mogoče moje besede zdele čudne, neznane in težke. Ali jaz sem videl te mukotrpne obraze, slišal vzdihe težko obremenjenega naroda, in tedaj se je rodil v dnu moje duše trden sklep, žrtvovati srečo, ki mi jo nudi pomlad življenja, za ta ubogi narod. Potreben je mož, da ga bodo branili oblastnežev, ki mu hočejo izpiti zadnjo kapljo krvi, da mu bodo vlivali tolažilni balzam v njegove odprte rane. Hočem postati pravi duhovnik — demokrat. Dvomite, da bom vztrajal na tej poti? — Ali Vi gledate samo moje resno oko, vidite samo moj strogi obraz, da, toda moje notranjosti, te ne morate občutiti. — Ha, kaj to, če se včasi protivi srce temu duševnemu toku. Saj je že davno izgubilo svojo moč. Naprej hitim po tem kršnem potu, naprej do ciljev, do zmage, naj se mi zabada trnje v noge, naj se upira vse mladostno hrepenenje, naj se rdeči ostro kamenje moje poti od gorke, srčne krvi . . ." Ni popolnoma razumela vseh njegovih besed, ali slutila je, da ji govori o nečem, ki ji je bilo do sedaj tuje. Pa bilo je nekaj velikega, kar je presegalo njene moči. Skoro se je vstrašila te govorice, ker se ji je zdela robata, nedostojna. Kje je tu mičnost in lepota življenja, tisti topli dih pomladanskega dne, kje tisto vse oživljajoče solnce ljubezni ? Samo pusta, daleko se razprostirajoča prerija, ki jo neusmiljeno žgo opoldanski žarki, prerasla na vse strani z bodečim trnjem. In preko teh ovir in nevarnosti hoče iti zmagovalec. — In kje je tisti cilj? Je-li vreden zatajevanja in boja? Hotela je ravno nekaj ugovarjati, ko prispeta iz raz-oranega kolovoza na mali parobek, s katerega se je odprl čaroben razgled. Rodovitne doline z zelenimi travniki in dobro obdelanimi njivami, na kojih se je zibalo in valovilo zlatoklasno žito, med bogatimi sadonosniki prijazne in vabljive vasi slovenskega kmeta. Ondi malo bolj proti severovzhodu zeleno Pohorje in slovenjebistriške gorice. Zemlja slovenska in vendar ne slovenska — kajti tujec je njen gospodar — zasužnjena je! Kdo bi se ne napil ob tej krasoti omamljivega vina domovinske ljubezni? Zdenka je plosknila z rokami veselja nad nepopisnim užitkom, a ko se je ozrla v njega, ki je z neko sveto radostjo zrl doli v dolino, razumela je naenkrat prejšnje njegove besede. Da, tu je vzrastel, na teh domačih tleh, tu mu je rodni dom v preprosti vasici. In ta zemlja, krasna slovenska zemlja, ta ga je dojila na svojih prsih, mu je vlivala v mehko, sprejemljivo srce svoje občutke, svoje mišljenje, ga je napolnila s svojimi glasi. Iz neusahljivega njenega vira je zajemal navdušenja in ognja domorodne zavesti. In tisto blato, ki ga je nametal tupatam stranski človek na ljubeče materine grudi, vžgalo je njegovi duši brezmejno sovraštvo in stud do vsega, kar je omazanega in sirovega, oholega, tujega . . . Želela si je stati na strani njega, ki je s tako mladostnim žarom gorel za svoje vzvišene ideale. Podpirala bi ga pri njegovem delu v trudili in naporih, in kedar bi prišel domov utrujen in zdvojen, otrla bi mu se svojo alabastrsko desnico znojne srage, razgnala z iskrenim poljubom oblak raz izmučeno čelo . . . Tedaj pa se je spomnila, da ju loči nepremostljiv prepad, da ji ni dovoljeno-gojiti kakšnih nad . . . Globoko jo je zabolelo pri tem spoznanju, ali premagala se je. Pri koči se je razvila živahna zabava. Vnela so se srca, in napivalo se je domovini in njenim zaslužnim možem. Skoro vsak se je smatral pozvanim, da izpregovori nekaj v prid slovenskega naroda, ali tudi svoje osebne časti. — Veselih src so se vračali z gore. Solnce se je bližalo zatonu. Vrhove Savinskih planin je oblival ognjen žar, da se je videlo, kakor bi bi! en sam velik kres. Zdenka je bila resna in otožna. Na razstanku podal ji je še prijateljsko desnico in tišje spregovoril: „Gospodična Zdenka, ostanite srečna, ali če pridejo kedaj nad Vas prevare, če se porodi tedaj v Vašem srcu žalost po minljivi osebni sreči, ne zdvajajte! Spomnite se njega, ki je v rani mladosti nastopil trnjevo pot, da išče in najde vzvišenejšo in popolnejšo srečo kot je varljiva sreča posameznika, da osreči svoje ubogo ljudstvo in s tem tudi samega sebe!" porrjir). V življenja zapuščenih dneh so tvoje roke me objele — oči so mi tvoje žarele v življenja zapuščenih dneh. Sred širnih, molčečih poljan mi vzišla je fata morgana, ko tvoja me duša je vdana vzljubila na veliki dan. VEKOSLAV SPINDLER. LIECK JOSIP: HREPENENJE. Črtica o severnem tečaju. Spisal inžener Ferdo Lupša. L^od imenom „arktične ali severne pokrajine" so zastopane * vse dežele in otoki, ki leže onkraj severnega tečajnika (66° 33' sev. širine). Izmed vseh krog tega tečaja ležečih, do danes odkritih dežel ne seže nobena čez 84. stopinjo, tako da je krog tečaja še nad šest stopinj našega planeta nam popolnoma nepoznanih, ker tu še do današnjega dne ni stopala človeška noga. Med nekoliko raziskane dežele severno tečajnih pokrajin pa spada med drugimi celi kompleks otokov ob severni Ameriki, ki se razdeli zopet med seboj v različne kope. Prva, južno-zahodna, obseza Banksovo deželo (ali Beringov otok), Princ-Albertovo, VVolastonovo, in Viktoria-deželo, ki pa so združene v enem otoku ter kralj Viljemovo deželo, kjer je Franklin našel s 129 mož svoje ekspedicije v drugi četrtini preteklega stoletja tragični konec in kjer so potem Mac Clure (1850), dr. Rae (1854), Mac Clintock (1857) in drugi neutrudno delali in nam mnogo novin donesli. Druga kopa se imenuje Baffinov arhipel, kojega glavni otoki so Princ -Walesova dežela, Nordsomerset, Cockburnova dežela, NordgalIovay, Foksova in Cumberlandova dežela, Meta incognita ter Bothia Feliks, kjer je Ross (1831) odkril magnetični severni tečaj in sicer pod 70° 5' sev. širine in 96° 46' zahodne dolžine od Gr., katerega pa hoče zopet neki mlad Šved, Raold Amundsen, ki je v poletju 1903 proti severu odplul, vnovič odkriti, ker dognalo se je, da je ta za znanstvo velevažni tečaj tekom 72 let od Rossovega razkritja svojo lego spremenil. Tretja kopa je dobiia svoje ime po slavnem Parryju, katere glavni otoki so: Norddevon, Cornvalis, Barturst, Melville in Princ-Patrick. To so jako puste in ob severnih obrežjih še popolnoma nepoznane dežele. Četrta in zadnja kopa obdaje vse ostale visoko v sever ležeče otoke, ki mejijo na velikansko cirkumpolarno ledovje, koder še ni nikdar stopala človeška noga. Glavni otoki so: Nordlincolu, Elesmere-, Grinelova in Grantova dežela. Tudi tukaj so skušali mnogoteri zasledovalci svojo srečo, posebno dr. Hayes (1860), ki je dospel ob zahodnem obrežju Eiesmerove dežele do 81° 35' sev. širine, kateri prostor je imenoval kap Lieber. Tudi Stefenson in Nares (1875) sta dosegla tukaj 83° 7' sev. širine. Nekoliko v zahodu pa je tudi v novejšem času (1898 —1902) Sverdrup žel obilen sad neizmernega truda. Na vzhodu teh tukaj navedenih dežel leži Groenlandija. V sredini te dežele vzdigujejo se visoki hribi in griči z neizmernimi ledeniki (največji je Huniboldov ledenik). Čeravno je število zasledovalcev ob vzhodnem kakor zahodnem obrežju precejšnje, vendar nam je do današnjega dne še ostal ta „beli kontinent", če smem Groenlandijo tako imenovati, zelo nepoznan. Dr. Kane (1853). dr. Hages (1860), Hali (1871), Peary (1898—1902) itd. so raziskavah z veliko pozornostjo zahodno obrežje, drugi zopet, kakor Gieselke (1806), Scoresbv (1822), Nemška ekspedicija (1869—1870) trudili so se ob vzhodnem doseči njih cilje. Toda vsem tem, kakor tudi Nordenskjoldu (1870, 1883), ki je skušal prodreti v znotranje dele ter pozneje Nanzenu (1888), ki je celo prekoračil Groenlandijo od vzhodnega do zahodnega obrežja, se ni posrečilo, da bi donesli pravo luč v te skrivnostne, s strašnimi prepadi obdane in za eksistenco prav neugodne dežele. Dalje proti vzhodu slede otoki: Spitzbergen, danes že precej poznana zemlja. Od teh otokov je Pary (1827) dosegel 82" 42' sev. širine, od teh otokov pa je tudi odplul v svojem zrakoplovu inžener Andree (18971 proti severnem tečaju, od koder se ni več vrnil. Potem sledi Novvaja Zemlja, koder so se vršile marsikatere karakteristične zgodovinske dogodbe. Omeniti hočem le tragično poročilo, ki nam pripoveduje o prezimovanju Barentsa leta 1696, ko je namreč ta hrabri argonavt, kateremu so že poprej njegovi predstavljeni delali vsakovrstne zapreke, izgubil tukaj svojo ladjo ter bil primoran prezimiti, je nastopila strašna perijoda za njega in njegove tovariše. Kot zavetišče jim je služila majhna hišica, kojo so si sestavili iz materijala razbite ladje; v kurjavo so rabili na obrežje priplavljeno sibirsko šibje in lesovje. Zima je bila tako huda, da so sodi, v kojih so imeli pijačo, kar pokali, spalne vreče je obdajal debel leden okov in ubogi argonavti so ozebli tako, da niti čutili niso, ko jim je pregorelo ubovalo na nogah od ognja, krog katerega so sedeli, opozarjal jih je na to bolj vonj ko čut. Toda vkljub vsem nadlogam in težavam niso ti vrli možje obupali nikdar, in čili duh Barentsov jih je vedno vzpodbuja! in tolažil. O tem pričajo besede, katere je svoj čas napisal nekdo izmed teh mož v dnevnik in se tako glase: „Skrilo se je solnce, ni hotelo namreč gledati groznih muk in težav, katere so morali prestati ti ubogi možje tukaj v popolni samoti in zapuščeni od domačih, in nebo se je pokrilo žaluje s črnim prtom. In sredi tisočerih teženj polarnega velikana je Viljem Barents piskal na piščalko ter s tem tolažil tovariše in jih vzpodbujal k novemu delu." Končno je padel Barents s štirimi tovariši kot žrtva polarne sfinge. Mir, s katerim je umrlo oko tega mučenika, je občudovanja vreden — imel je, tako pravi zgodovina, zemljevid pred seboj in se razgovarjal o bodočnosti in vrnitvi tovarišev v domovino! Hišico, v kateri je prezimil Barents, je našel skoro 300 let po njegovi smrti, namreč leta 1871 kapitan Carlsen, odkoder je ta bila prenešena v Barentsovo domovino in kojo sem videl pred nekoliko leti z lastnimi očmi ob priliki nekega potovanja po Nizozemskem v Barent-sovem muzeju v Haagu. Danes Nowaja Zemlja ni več nepoznana in neugodna dežela, kajti že obstoje nekatere ruske kolonije na zahodnem obrežju južnega otoka. Pri Pomorskaji Gubi, Bjelneki in Kar-makuli znašlo se je vsako leto okolu 2000 do 3000 Samojedov, ki so se pečali najbolj z lovom, preteklo leto je celo okolu 100 Samojedov tukaj prezitnilo, ne da bi imeli prestati te ali one polarne težave. Med Spitzbergi in Nowajo Zemljo leži dalje proti severu Franc Jožefova dežela, polna divje .romantike in ledenikov, katero sta odkrila leta 1873 Avstrijca Weyprecht in Payer, zadnji je dospel tukaj celo do 82° 5' sev. širine. Marsikatere pomembne ekspedicije so v novejšem času ravno tukaj iskale novih potov v nepoznane nam kraje. Omeniti hočem ekspedicijo princa Luega pl. Savojen, nadvojvodo Abruz-zov (1899), ki je v zalivu Teplitz s svojo ladjo prezimil. Od tukaj je skušal njegov prijatelj in tovariš kapitan Uinberto Cagni s pomočjo sani doseči severni tečaj, toda posrečilo se mu ni, vendar je dospel do 86" 33' sev. širine in to je danes najvišja točka, po kateri je kedaj stopala človeška noga, Torej je Cagni s tem prekosil Nanzenov najvišji rekord (86° 14' sev. širine) za 19 minut. Nadalje slede proti vzhodu Novosibirski otoki in Wrangelova dežela s Heraldovim otokom, in sicer v severu od Sibirije. Prve je odkril leta 1806 Siro-watskoj, a zadnjo kapitan Long 1. 1867. — Ob tej priliki naj mi bode dovoljeno omeniti ekspedicijo de Longa (1879), ki je v okrožju teh otokov, in sicer med 77. in 78. stopinjo severne širine dični parnik „Jeanneto" izgubil ter sam pozneje v sibirskem ledovju tragično končal. V treh čolnih so se hoteli namreč ti argonavti, kojih število je bilo 32, rešiti v Sibirijo, toda le moštvo pod nadinženerjem Mel- r villejem je dospelo srečno v mesto Irkutsk. De Long sam in nad polovico tovarišev je padlo mukam polarnih moči. Ko je nadinžener Melville potem iskal tovariše, našel jih je že mrtve; roke mrličev so bile ožgane, kakor da bi umiraje sedeli krog ognja, in po žepih njihove obleke našli so se kosci usnja, katerega so lačni možje v njih največji bedi in sili grizli. Kako so umirali drug za drugim, o tem pripoveduje dnevnik, katerega je de Long do zadnje ure vestno pisal, le stavki malo pred njegovo smrtjo so bolj lakonični in kratki. Tako se je godilo moštvu drugega čolna, o tretjem, ki je stalo pod poročnikom Chippom, se ni nikdar slišalo. Skoro tri leta potem so našli ob južnozahodnem obrežju Groenlandije nekatere reči potopljene Jeannette. To je dalo Nanzenu povoda za teorijo, da so te reči prišle tu sem le potom nekega še nepoznanega polarnega toka, kajti na noben drug način ni bilo mogoče, da bi dospele te reči od vzhoda preko cirkumpolarne ledene puščave proti zahodu. In z ekspe-dicijo, kojo je na podlagi tega Nanzen (1893—1896) preko cirkumpolarnega ledovja izpeljal, potrdil je popolnoma to misel. Septembra 1893 je zamrznila njegova ladja „Fram" ne daleč od Novosibirskih otokov v cirkumpolarni led, ki je gnal v začetku naravnost proti severu ali severozahodu. Ker pa se je končno začel polarni tok bolj in bolj obračati proti jugu in jugozahodu, zato se je Nanzen odločil s tovarišem Johannsenom ladjo zapustiti in s pomočjo sani riniti naprej do tečaja. Poveljstvo je oddal Swerdrupu ter zapustil ladjo sredi marcija 1895 z 28 psi, ki so bili vpreženi pred tri sani, dvema kajakoma, (to je čoln povzet od Eskimov) pod 83° 59' sev. širine in 102° 27' vzhodne dolžine od Gr. Dospela sta do 86° 14', kjer sta se naša argonavta zaradi neugodnih polarnih razmer morala vrniti, toda šele prihodnje leto in ravno nekaj dni poprej kakor Fram, sta po prezimenju na Franc Jožefovi deželi dospela zopet v domovino. Rezultati, katere je Nanzen na tej ekspediciji, katero so Angleži imenovali v začetku „lastno uničenje", nabral, so mnogoštevilni. On je prvi, ki je meril globočino severnega morja do 4000 m, vendar je za nas važno pred vsem to, da je potrdil eksistenco polarnega toka, ki naj bi nam služil v podiago za vsako nadaljnje sistematično zasledovanje v teh krajih, kajti edino le na ta ali oni način s pomočjo tega naravnega toka, je mogoče dospeti dalje in dalje v nepoznane kraje, kakor sem razjasnil to že v knjigi „Die Nordpolsphinx" (založil Dragotin Hribar v Ljubljani 1903). Da se je do sedaj tako malo doseglo, temu je krivo edino le to, ker so dosedanji argon avti hoteli, večinoma nevedoč, od zahoda proti vzhodu, to je proti temu polarnemu toku, ki jim je z m i r a j stavil vse s seboj prineseno ledovje v bran, prodreti v notranje dele polarnega velikana. Ne dostaja mi prostora tukaj opisovati natančno vseh tu sem spadajočih problemov, orisati še hočem rajši nekoliko severno tečajne podnebne in naravne razmere, kajti vsi tukaj omenjeni, kakor vsi neimenovani deli kontinentov Evrope, Azije in Amerike, ki spadajo v okrožje tečajnika, imajo zanimive posameznosti, ki se drugod ne najdejo nikjer na naši zemlji. Zaradi velike poševnosti solnčnih žarkov zapazimo tukaj pred vsem interesantno razsvitljavo in razdeljenje dni in noči tekohi leta. Ob času, ko sta pri nas dan in noč enaka, to je ko traja noč in tako tudi dan samo 12 ur, se na severnem tečaju vidijo solnčni žarki le nekoliko ob obzorju, torej približno tako, kakor če pri nas solnce vzhaja ali zahaja. Še-le če se mislimo od tečaja nekoliko oddaljene, lahko govorimo v resnici o pravem solnčnem vzhodu ali zahodu. Če se potem solnce na nebesnem oboku premika proti nasprotni poli, tedaj izgine za opazovalca na severnem tečaju solnce pod obzor in še le pri vrnitvi za pol leta prikaže se dotičniku zopet — in čas razsvitljave, to je čas dneva se začne. Iz tega sledi, da sta tečaja, severni kakor južni, tista dela naše zemlje, kjer traja leto le en polletni dan in eno polletno noč. Toda čim bolj se mislimo oddaljene, tem bolj se bližamo našim razmeram in zato je mogoče, da se v severnih krajih najdejo najrazličnejši dnevi in noči; opazovati se zamore celo to, da se vzhod in zahod solnca pojavljata v enem in istem momentu, to je, da sveti za do-tični kraj solnce le mali trenotek. Iz sledečih številk se razvidi dolgost dnevov in noči onkraj tečajnika: ob sev. širini 70" solnce ne vzhaja 65 dni, ne zahaja 60 dni 75° 103 95 „ n n 1 J n » » 1UJ n v » n n tj » „ ,, ,, 134 „ ., „ 127 „ » r » 85 „ „ „ 161 ,, „ „ 163 „ on0 ISfi 17Q » » V » » » 1 » >t V l I Z> „ lz tega sledi, da pomenja na severu dan tudi njega poletje, noč pa zimo; drugih letnih časov ni. Vendar nado-mestujejo spomlad in jesen kratke perijode z dežjem in nevihtami, kakor snegom in gosto meglo. Ivo se je enkrat solnce na nebesnem oboku vzdignilo dovolj, tedaj tava to zmiraj v krogu med opazevalčevim obzorjem, ono sveti jasno s svojo podolgasto podobo, toda brez gorkote in bleska, ter se da prav dobro opazovati tudi s prostim očesom, kar pri nas, kakor vsakdo zna, na noben način ni mogoče. Redko-kedaj se ogreje temperatura do + 6° C; najlepši čas severnega poletja primerjamo lahko s prvimi dnevi naše spomladi. Dnevni čas se razloči pri dobrem opazovanju le nekoliko v intenziteti solnčne svetlobe, o polnoči n. pr. stoji solnce najnižje nad obzorom in sveti nekoliko z rdečkasto zarjo; voda, led in sneg blišče se potem dalj časa v vsakovrstnih vijoličnih barvah; goste megle so na dnevnem redu, kajti tudi solnčna gorkota je manjša. Kdor je navajen na zmerno menjavo dneva in noči, za tega je vse to povod nekake razburjenosti, ker ob času počitka manjka navadno gospod spanec. Ob času poletja in dneva prebudi se tudi narava iz zimskega spanja; sneg kopni na vseh solnčnih krajih, in v nižjih širinah se prikaže tu in tam kaka rastlinica nižje vrste; severno živalstvo prične se povsod oživljati, morski toki prilirume in dero ob skalnatih obrežjih, ledovje začne pokati in se premikati proti jugu, zalivi in prehodi se odpro. Preračunalo se je, da dovede polarni tok vsako leto n. pr. med Groenlandijo in Spitzbergi približno 3 milijone kvadratnih kilometrov ledene površine v Atlantiški ocean. To neizmerno, 1 do 6 metrov debelo ledovje ima mnogo romantičnega na sebi. Navadno obstoji iz velikanskih plošč, kojih površina meri mnogokrat 50 in še več kvadratnih kilometrov, ki plavajo z vt 1 i k o hitrostjo pred vetrom ali morskim tokom. Ce trči več takih plošč druga ob drugo, tedaj nastane tukaj za opazovalca strašna prikazen, gorje ladji, ki bi bila med njimi. Na tak način so končale n. pr. ladje kakor Jeannetta, Hanza, Tegetthof in druge. Jako interesantna arktična prikazen so ledeni bregi, kateri niso nič drugega, kakor odtrgani konci ledenikov, ki sežejo celo do morske obali. Če se od nas pelje kdo v mesecu maju ali juniju v Ameriko, ta lahko opazuje tu in tam to prikazen v nižjih širinah, seveda ne v tisti krasni podobi kakor na severu; ni še dolgo, ko so se videli taki bregi ob 48° 48' sev. širine v Atlantiškem oceanu. Kakor plavajoči potoki pokažejo se ti v najzanimivejših podobah na obzorju, podobni so visokim stolpom, izdelanim v najlepši ornamentiki, v kojih se vidijo velikanske dvorane, obeliski, grozni prepadi, dična podstrešja in kupole, altarjem podobne stene i. t. d. in vse to se blišči v nepopisljivih, vsakovrstnih barvah. Ni umetnika, ki bi nam zamogel to krasoto risati, manjkajo nam tudi besede, ki bi dale pravo podobo tega kinča severne narave! Ker je led specifično lažji ko voda, zato se vidi približno osmi del teh bregov nad vodo, ki se dvigajo navadno 10 do 60 m visoko v zrak, tako da sežejo ti 80 do 500 m in še bolj globoko pod vodo ter imajo često premer večih kilometrov. Število, v katerem se navadno v nižjih širinah prikažejo, je precejšnje, tako je n. pr. videla ladja „Swanton" leta 1842 pod 43° sev. širine in 50° zahodne dolžine okolu 300 takih gričev, Scoresby jih je tekom enega lova na kite okolu 500 naštel in leta 1888 je parnik „Concordia" v kratkem času videl 78 bregov. Taki bregi so seveda ladjam, kakor vsakemu živemu bitju jako nevarni, ker mnogokrat so tako rahli in izjedeni od solnčnih žarkov ter vodenih tokov, da zamore detonacija enega samega strela, še celo človeški glas povzročiti njih popolno zrušenje. Interesantna je prikazen, ako se taki bregi zadenejo ob podmorske skale. Conthony je videl leta 1827 tak breg, on je osciliral in se vrtil s strašnim šumom in pokanjem, katero se je slišalo blizu 80 km v daljavo. Končno se je zrušil ter povzročil tako valovje in veter, ki je kar naenkrat prekucnil več kilometrov oddaljene čolne. Dogodi se tudi, da ostanejo nekateri ledeni bregi kakor tudi drugo ledovje v polarnih krajih v kakem zatišju sto in stoletja. V takih najdemo često ostanke prejšnjega tamkajšnjega organičnega življenja, katere nam je mnogokrat led bolje ohranil ko egiptovski grobi svoje mumije. V sibirskem ledovju, posebno na Novosibirskih otokih, nahaja se pred-historični slon „Mamut" v velikem številu in prav dobro ohranjen. Našla se je n. pr. še v želodcu take živali, ki je že več tisoč let tukaj pokopana, popolno ohranjena hrana, vse kosti so bile obdane s prav okusno predhistorično pečenko, katero so marsikateri zasledovalci resnično tudi pokusili. Kako pa nam arktična narava predlaga danes orga-nično življenje prejšnjih dob, tako bode predlagala tudi v prihodnjih dobah isto prihodnjim narodom in zato je mogoče, da bodo poznejše, morda telesno popolnoma premenjena človeška bitja ob kaki priliki občudovala našega zasledovalca, ki je padel kot žrtva polarne sfinge, kajti ravno ta neizmerno velik geografično-fizični problem je zahteval neusmiljeno tu in tam cele ladje, kri in zadnji zdihljaj hrabrih mož, ki so se podali v njih puste in strahu polne pokrajine! Za mnoge 7 so ravno ti nepoznani kraji ledeno pokopališče, v katerem spe večno spanje vsi, ki so tamkaj v grozni zimi in temi, gladu in obupu padli! Ni cvetlice, ki bi se razprostirala na njih nepoznanem grobu, mnogi so, žalibog, popolnoma pozabljeni in le redki so med njimi kojih ime bi svetilo ko krvavordeči severni sij v zgodovino severnotečajnih podjetij. — Oddaljil sem se nekoliko od namena, toda natančnosti o ledenih bregih zdele so se mi važne in interesantne, vrnimo se torej zopet k podnebnim razmeram — Vse živahno gibanje traja na severu le malo časa. Solnce obseva vse prikazni postrani, ker ono tamkaj tudi po letu nikdar ne dospe na nebesnem oboku višje kakor pri nas po zimi, in komaj se je začelo to premikati proti jugu, tedaj izgubljajo njegovi žarki že zopet svojo moč, tako da se julija in avgusta prične delati nov led — arktična zima se bliža. Vsa narava dobi naenkrat zopet popolno zimsko obliko; rastlinice, ki so se prikazale, pomro in ptiči seliči zapuste v velikanskih trumah te kraje, le kralj tečajnih živali, beli medved, ne brigajoč se za mrzlo okolico, sprehaja se ponosno po svojem kraljestvu; na nebesnem oboku se pojavljajo vsakovrstne zanimive prikazni, tu se vidijo fantastične podobe v marsikaterih barvah po oblakih in meglah, zračne prikazni so torej na dnevnem redu — postranska in nasprotna solnca in meseci, krogi, krone in enake prikazni se vidijo. Dogodi se, da svetita solnce in mesec obenem in z isto intenziteto, kar povzroča neko posebno magično razsvitljavo vsej naravi. In ko je nastopila polarna noč, tedaj se spremeni vsa narava zopet v romantično ponočno scenerijo. Toplomer pade povprečno do — 35° C, pa tudi — 50° C, so že morali prestati (navadno le meseca januarja) marsikateri zasledovalci. Sedaj se pričnejo širiti čudovitosti polarne noči, vlada sicer noč, toda tema ni enakomerna. Mnogoštevilne zvezdice svetijo v svojem nenavadnem svitu in mesec pošilja svoj čas bledo, čisto luč na ledovje in sneg. K temu se pridruži ča- robni severni sij, ki se kaže osuplemu opazovalcu v najrazličnejših podobah ter vznemirja magnetično iglo osamelega potnika. Končno si še oglejmo nekoliko narod, ki prebiva razun nekaterih manjših po vseh teh krajih raztrošen, in to je narod Eskimov. Skoro vsi okolu tečaja bivajoči narodi žive pod istimi pogoji življenja, kar velja n. pr. o Samojedih, Čuk-čenih in drugih, skoro isto velja tudi o narodu Eskimov. Po katerih krajih stanujejo ti ponajveč, to še ni dognano. V večjih množinah raztrošeni so se našli ob zahodnem obrežju Groenladije n. pr. v vasi Upernavik, Etah i. dr. in po nekaterih krajih severnoameriških otokov. Proti severu so se našla njih bivališča celo na otokih Nordlincoln, Waschington, Grinel in Elesmere, to je ob 80. stopinji sev. širine. Zanimivo je posebno to, da se Eskimo sami imenujejo „innuit", kar nič druzega ne pomenja kakor „mož". Ime Eskimo dali so jim sovražni sosedni narodi in izhaja iz besede „eškimak", to je „narod ki vživa sirove ribe". Oboji spol je krepek in močan ter prav lepih in dičnih rok in nog, rasti pa precej majhne (130 do 140 cm); obličje nekoliko ploščato, lice malo izbočeno, oči majhne in globoke ter črne. Nos je širok, ušesa precej dolga, v katerih nosijo različni kinč; usta so normalna in ustnice tanke. Lasje so črni in debeli in pri moških so brke prav redke. Noša Eskimov je za severne kraje jako prikladna; obleko nosijo dvojno, spodnjo in zgornjo, razloček med obema je le ta, da imajo pri spodnji kožuh obrnjen proti telesu in pri zgornji ravno nasprotno. Po letu rabijo kot zgornjo obleko, posebno pri lovu tudi, primerno izdelana čreva kitov in morskih psov. „Vulguti", to je torba za tabak, pipo in ogenj, pri nekaterih narodih ob pasu privezana, ne sme manjkati. Ženska obleka se skoro nikjer ne razlikuje od moške. Eskimo stanuje v utici, katero si je sestavil iz kamenja, zemlje in ledu ter jo z mahom povsod dobro zamašil in s kožami 7* pokril. V strehi se nahaja majhna luknja, skozi katero odhaja dim, istotako so v stenah majhne odprtine, v katere se namesto šip razpno navadno le čreva kitov ali morskih psov ter služijo kot okna. Vhod je jako nizek in dolg, tako da se Eskimo mora skoro skozi njega po trebuhu plaziti, predno dospe v notranji prostor, v katerem se ob straneh nahajajo ležišča za posamezne ude cele družbe. V sredini tega prostora je videti nekoliko zloženega kamenja, na katerem gori tu in tam ogenj. V svetilko jim služi isklesan kamen v katerega se vlije nekoliko.ribje masti in v kojem se moči mah, da se potem užge, ko se je olja dovolj napil. Ta svetilka greje ob enem utico ter suši premočeno obleko. Proti tujcu, ki išče v njihovi družbi prenočišča, so Eskimo jako gostoljubni. Sprejem je približno sledeč. Naj-poprej se da tujcu najboljših jedil, kakor kitova mast ali sirove, na solncu posušene ribe; potem sledi ples pri petju v prav monotonih potezah in melodijah in brez vsakega ritma, kar je tudi vzrok, da se jih je jako težko naučiti. S tem skušajo vsi kolikor mogoče tujca zabavati. Potem mu prinese vsak neko darilo in bilo bi prav napačno odkloniti tak dar, čeravno pričakujejo vsi Eskimo prav gotovo revanže. Ob vsakem potovanju se Eskimo poslužujejo lesenih sani, ki se razlikujejo po obliki od vseh narodov, dolge so približno 350 m, 60 do 70 cm visoke in do 60 cm široke ter so ob sprednjem koncu navzgor zakrivljene; obtežijo se lahko s 300—400 kg. Velikega pomena je tudi kajak, to je prav lahek čoln, katerega obok je povsod prevlečen s kožami morskih psov ter ima majhno odprtino le tam, kjer sedi veslač. S takimi sanmi, pred katere vprega izurjene pse, ter s kajakom hodi Eskimo tudi na lov in ribarenje in ker mu primanjkuje navadno pripravnega orodja (njegove harpune, sulica, loki so izdelani navadno le iz pripravljenega lesovja, kosti in mišic morskih psov ali kitov), treba mu je k temu tudi mnogo bistrouma. Daljave, katere Eskimo prepotuje, so tu in tam velikanske, tako so bili n. pr. svoj čas narodi ob Hothain-zalivu tudi poznani na kap Lisburne; velike snežene planjave so njih pravi element. Na saneh prepotuje često do 150 km na dan, in če ga doleti noč, tedaj se zavije v kože ter spi na prostem ravno tako kakor bi bil v lastni utici doma. Želja po mnogoženstvu je jako razširjena in da se dekleta skrivaje odpeljejo, dogodi se čestokrat. Ljubezen do otrok je velika, toda skrb za nje se ravna po spolu, z dečkom n. pr. ima cela rodbina veliko in nepopisljivo veselje, toda dekle se povsod, v prvi mladosti kakor pozneje prezira od obojega spola in dogodi se, da stariši celo žalujejo pri porodu kakega dekleta. Otrokomora in menjavanja otrok, pri divjakih nekaj precej navadnega, Eskimo ne pozna. Visoka starost ni častna, in tudi so redki, ki žive danes do 35 ali 40 let. Umrli se ne pokopavajo, ampak z vsakovrstnim vresjem, kožami in drugimi primernimi rečmi se truplo mrliča na nekem prostranem prostoru pokrije ter kolikor mogoče obvaruje pred napadi divjih zveri. Najbolj spoštovani osebi sta duhovnik (zdravnik) in narodu prijazni čarobnik (angelok), ki sta takorekoč svetovalca cele družbe. Povsod preganjani pa so takozvani sovražni čarobniki, katerim pripisuje Eskimo vsa huda dela; taki ljudje se tudi povsod more in ubijajo. Jezik Eskimov ima mnogo dolgih in združenih besed, tako se reče n. pr. „on živi" Jnnuvoc", ta beseda pomenja obenem tudi „človek", in „innuksisivavoc" „on je človek kakor ta v Groenlandiji". V novejšem času so se začeli posebno narodi ob zahodnem obrežju Groenlandije izobraževati in civilizirati. Interesantno je slišati, da je misijonar Samuel Kleinschmidt, ud misijonarske štacije Neu-Herrenhut blizu Godthaab-a, sestavil gramatiko za ta narod, in leta 1861 otvoril je Eskimo Lars Moller prvo tiskarno v Groenlandiji, kjer izhaja edini časopis Eskimov pod imenom „Nekaj, kar je zato, da se bere, pripovedke, ki so vredne, da se poslušajo". Dolgo časa je bil ta Moller urednik, ilustrator in upravnik ob jednem, a pozneje je prejel njegov sin različna opravila. Da je nastal tukaj med tem zapuščenim in v naj-neugodnejih razmerah živečim narodom že ta napredek, to je zaslužek dr. H. Rinka, ki je dal mladega Eskimo v Kopen-hagen-u v tiskarstvu izučiti ter ga je po 8 mesečni dobi učenja poslal zopet v Groenlandijo, da osnuje omenjeni časopis. ^ * * Kakor se vidi so bile v zadnjih perijodah arktične zgodovine tu se razprostirajoče pokrajine one, v katerih se je veliko žrtvovalo, ne da bi se primerno toliko tudi doseglo. Tukaj pa ni bila, kakor bi si lahko marsikdo mislil, mero-dajna morda radovednost in strmenje, katero povzroča navadno vsak glas iz severa, ampak potreba znanja o resničnih in gotovih razmerah v okrožju tega tečaja, ker te z večnim ledom prevlečena vendar tudi z mnogimi krasotami obdarovane pokrajine mejijo celo do dežel, kjer vlada že sto in stoletja civilizacija, zato je tisti čut, ki navdaja može pri raziskavanjti sam ob sebi razumljiv. Preiskavanje ark-tike je iz znanstvenih kakor praktičnih vzrokov potrebno in resnično lahko opazimo, kako lepo in krasno se je začelo znanje in zanimanje po tem polju razvijati! Če tudi še dosedanje ekspedicije niso zamogle rešiti občnega vprašanja »severni tečaj", vendar nam zgodovina priča, da človeški duh ne bode miroval predno se ne doseže, cilj, katerega zasleduje človeštvo že nad štiri sto let. Naloga naše generacije je torej ta, da vse to, kar so nam pridobili predniki ravno visti meri p o-vekšavamo. To je naša dolžnost! In ako se držimo vzgleda, katerega so nam dali stari argona n ti le količkaj, tedaj lahko rečemo: Moment v katerem bo občudovalo človeško oko severni tečaj ni več jako oddaljen, kajti učenjaki trde da se je pot ki vodi v kraje, kjer vladajo skrivnosti polarne sfinge, že deloma našla! Vetš^a r)®č. Oinoči po naši vasi si fantje zapeli so in k ljubicam svojim pod okna radostno hiteli so. Aj to je bilo prepevanje in ukanje celo noč — in celo noč plavali glasi so mimo tihih koč. A jaz sem sam, brez ljubice stal sredi cvetnih poljan, na nebu pa zvezdice sanjale so nebeški svoj san. In duša zahrepeneia mi po družici je, mogočno mi zadrhtela po pravi sestrici je. Ki bi lajšala njene samote bolest in jo spremljala vse dni skozi bede pekel in radosti nebo v nedolžne, božanske sni. In dalje po vasi prepevali so fantje si na glas — ln moje srce je začutilo, da zdaj je ljubezni čas. VEKOSLAV SP1NDLER. Našla sta se. (Spisal Radovan.) Vinoroden kraj so Zlatice, ki so bile zlasti v prejšnjih časih poznane ne le samo po teh krajih, ampak tudi po Gorenjskem, od koder so prihajali vinski kupci v obilnem številu kupovat vina med zlatiške vinogornike. Na vzpetem griču opaziš med kmetskimi hrami enonad-stropno hišo, lastnino profesorja Stanjaka, ki je bival v bližnjem mestu. Vilica ima sedaj druge prebivalce, odkar se je pred kakimi štirimi leti preselil njen prejšnji lastnik, profesor Stanjak v zeleno Štajarsko. * * Bilo je vročega dne popoldne. Nikjer ni bilo videti oblačka, ki bi mogel vsaj deloma vzbujati vinogornikom nado, da se vendar prevrne vreme. Vsi so ga menda brez izjeme želeli, kajti zemlja je jela kar pokati prevelike vročine; še tisto malo studencev, ne vštevši luž, v katerih so se oglašali pod noč zategli glasovi njihovih prebivalcev, je skoraj popolnoma usahnilo. Ljudje so morali hoditi ali v dolini po vode, ali pa si gasiti žejo z vinom. In zadnjega jim ni bilo treba pripovedati. Pogostoma se je slišalo med gorskimi kočicami na boj pozivajoče petje, pomešano s poskočnimi napevi, ki so naznanjali, da vinogornika ne mine dobra volja dokler ima kaj vina v hramu. V Stanjakovi vinici je bilo vse živo. Zdaj se je slišal zapovedujoči glas gospe Ane, sedaj ropotanje in rožljanje s kuhinjsko opravo, piskrčki, valčki in drugimi pripravami, S. MAGOLIČ: OB SAVINI. katere je vzela gospa kot dobra gospodinja seboj. Vedela je, da jo obišče ta ali ona prijateljica v njenem letovišču; prva skrb ji je torej bila, da bi jih zadovoljila. Vedela je, da se njene prijateljice nič kaj ne odlikujejo po oni ženskam tako potrebni lastnosti, katero so pa naše Eve izbacnile iz svojega bon-tona, — mislim — po molčečnosti. Da bi pa ona, soproga občespoštovanega profesorja Stanjaka ne mogla prenesti. Lepa je bila, ko se je tako urno obračala krog preprostega ognjišča in ji je ogenj razžarjal ljubki obrazek. Bila je hči nižjega uradnika, ki je štel poleg nje še petero takih mičnih obrazkov za svojo lastnino. S profesorjem Stanjakom se je seznanila ta čas, ko je bil ta še suplent na gimnaziji glavnega mesta. Njeno preprosto vedenje mu je ugajalo in ni čuda, da jima je v srcih vzplamtela vroča ljubezen, katere ni kar nič oviralo, da je bila gospa Ana za deset let mlajša. Stara teta, pri kateri je bivala Ana, ji pa tudi ni branila. Pred petimi leti pa je bil gospod profesor SfSiijak premeščen na našo gimnazijo. Bog ju je obdaril s hčerko Marico, ki je bila duša vsemu družinskemu življenju. Vez, ki ju je prej spajala, postala je sedaj še tesnejša. „Mama, mama! Draganov Jožko je tu, ima nekaj za te, hočem ga dovesti sem," zaklicala je Marica, prihitevša iz vrta, kjer je prilivala cvetlicam. „Veš, tako se sramuje. A jaz ga že dovedem." Radovedna je stopila gospa Ana v vežo, kjer je vlekla Marica bosopetega kmetskega dečaka za srajčni rokavček. „Noče iti; šele, ko sem mu obljubila belega kruhka, — veš, sladkorja še maral ni, — sem ga spravila čez prag. Sedaj se pa ti pomeni ž njim, jaz grem po svojih opravilih", dejala je resnobno mala ter stekla v vrtec, hudomušno se smejoč prašnemu dečku. Ta pa je izvlekel iz rute belo pisemce ter dejal, da ga je poslala mati s tem pismom že zjutraj, da pa se je malo zamudil v gozdu, kjer je iztaknil ptičjih gnezd. Hipoma je zapustila boječnost malčka, ko je videl priljudno gospo. Ta pa je odhitela v sobo ter odprla pismo. V njem naznanja soprog, da je prišel sinoči Ivan Sanec, sin njegovega rano umrlega prijatelja. Danes popoldne jo prideta oba obiskat. Gospod Ivan ostane nekoliko časa pri njih na počitnicah. Torej bi bilo dobro, če bi mu pripravila gospa Anka za ta čas stransko sobico z razgledom v dolino. Radovedna, kakor vse ženske, stala je gospa Ana nekoliko časa ugibaje, kakov naj je neki sin soprogovega prijatelja. No, mož ji ni nikoli pripovedoval česa o kakšnem varovancu. Odhitela je na vrt, kjer je bila na konci stezice spletena iz trt mična lopica. Po leti je bila pravi dar za vrtine prebivalce. V vročih dneh se je zatekala sem gospa Anka in mala Marica, zlasti pa se je priljubil ta prostor gospodični Vidi, Ankini sestri. Po več ur na dan je presedela Vida, sedeča v tem zatišju ter čitala knjige, katere je prinesel gospod Stanjak za njo in ženo. Vida se je preselila po Anini poroki k teti. Kot druge hčere revnih očetov se je tudi ona obrnila v učiteljišče, kjer je prebila mučna štiri leta. Tedaj pa se je spoznala s pravnikom Ivanom Sancem. Dasi ni prišlo do onih blaženih trenotkov, ko dihne žarna devojka svojemu ljubemu s trepetajočim in razburjenim glaskom: kako te ljubim, čutila sta vendar vse te radosti v iskrenih pogledih, ognjevitih stiskih desnic ko sta se srečavale na ulici. Lepa dvojica sta bila ta mirni, včasih malce sentimentalno nadahnjeni Ivan in pa mladeniške živahnosti žareča Vida. Bilo je na neki veselici. Med povabljenci bila sta tudi Ivan in Vida s svojo teto. Dvorljivo se je prikionil Ivan strogi gospi teti, po tem pa zardeli Vidi ter je uvedel v vrste plesalcev. Po plesu pa jo je odvedel Ivan zopet k teti, kateri je med tem časom delal družbo bledoličen poročnik, ki je stanoval v tetini hiši. Jel se je prilizovati tudi Vidi ter hvaliti njeno lepoto in krasoto; kakor vsem drugim za- stopnicam nežnega spola je ugajalo tudi Vidi njegovo govoričenje, vsaj kaj enakega ni čula iz Ivanovih ust. Nehote se jo ozrla po dvorani ter opazila med cipresami in drugim eksotičnimi drevesi in cvetlicami Ivana. Videla je nemo očitanje njegovo, a to jo je še bol spodbodlo, kljubovati mu. Saj je pa tudi tako prijetno in mično dražiti svoje bitje. Vračala mu je istotako poglede, a zraven koketno se smehljala slokemu Martovcu. Čes nekaj časa se je ozrla zopet tja a njega — ni bilo. Odšel je razburjen, očitaje si, da se je spozabil ter ljubil ono, ki njegova strastne ljubezni ni vredna, ki je le brezsrčna koketa. Pač jo je vleklo srce za njim, a ostala je vendar. Drugo jutro je dobila kratko pismece, v katerem ji je očital Ivan njeno sinočno vedenje. To pismo je bilo poslednje od njega. Spoznala je kmalu, kaj je izgubila. Iz živahne Vide postala je molčeča devojka. Dostavši izpite, prišla je za učiteljico nekam na Gorenjsko, kjer se je seveda čutila popolnoma osamljeno. Njeno že tako slabo zdravje se je obrnilo še na slabše, da se je bilo bati, da podleže bolezni. V tej stiski je pisala svoji sestri Ani, bi je li ne hotela vzeti za par tednov k sebi v solčni dolinski svet. Kdo je to rajši storil ko Ana, ki si je že davno želela objeti svojo dragico. In tako je prišla ona v naše mesto k Stanjakovi obitelji, pozneje pa se je preselila na Zlatice. Zdravje se ji je jelo sicer na boljše obračati, a onega radostnega smehljaja, ki ji je prej krožil na finih ustnicah, si zastonj iskal. Iskala ni društva; ako je prišla kaka meščanka v posete, ali pa jo je prosila gospa Ana, da naj greste na povabilo k graščaku, ki je imel v vznožju gore svoj gradič, se je vedela Vida odtegniti sestrinim pozivom. Ako se je pa le morala udati, ali je kako drugače naneslo naključje, tedaj se je vedla jako hladno, tako da jo poslej tudi niso več vabili. Sestra jo je čuvala ko majhno dete; dobro vedoča, kaj bi jo utegnilo razveseliti, če tudi za hip, se ni strašila zaprek, ampak skušala je iztrgati svojo ljubljenko železnemu objemu letargije, v katero se je pogreznila. Sčasoma pa jo je dobila v svojo oblast, da je mogla voditi ko majhno dete. Neznosna soparica je danes privedla Vido v lopico-Spustila se je v pleten naslonjač, dela pred se drobno knjigo ter jela čitati. A kmalu so ji jele uhajati oči po s peskom nasuti poti. Nevoljna je odložila knjigo, prsknila ob kupček peska, katerega je nasula Marica kot grobček za svojega kanarčka, ki je postal žrtev ostrih krempljev lisaste mačke. Prestrašen se je dvignil Samo, ki je do sedaj ležal na pesku in se približal svoji gospodarici. Zrl jo je, ko da bi hotel vprašati, kaj se pripetilo, potem se parkrat pretegnil, vzdignil glavo ter hlastnil po muhi, ki se mu je preveč približala. Bilo je vse tiho. Tam nekje v dolini se je slišalo enakomerno zvonkljanje vaške čede in posamezni vzkliki pastirjev. Vida se je spustila v mrežnico, ki je bila razpeta med dvema stebroma, podprla si glavo in povesila dolge trepalnice. Črni lasje so se ji razpustili. Roki je imela trdno sklenjeni, sedaj pa sedaj se ji je razlil ljubek smehljaj okolu ustnic. Oh, sladki sen, ki lajšaš gorje nesrečnim, trpečim dušam! Izginil ji je popolnoma iz lica oni trpki izraz. Gospa Ana je, prišedši na vrt obrnila takoj svoje korake proti zelenici; slutila je, da je Vida notri. Začudena je zrla v njeno snežno obličje. Solza se ji je potočila, ko je videla tu svojo sestro ter premišljevala razliko med nekdanjo živahno Vido in sedanjo. S skrbečo roko ji je vzravnala črne kodre, ki so ji zakrivali lice in jo poljubila na ustnice. Vzbudila se je. „Ti, Ana", dejala je medlo. „On .... ne!" „Nisem te hotela zbuditi, a, ko sem te videla, tako lepo, se nisem mogla vzdržati, da te ne bi poljubila." „Kaj te je privedlo ob tej uri sem; menila sem, da me ne bode nihče motil, zato — — — " „Ni dolgo temu, kar sem dobila pismo, da pride danes popoldne moj soprog sem gori s sinom svojega umrlega prijatelja." „Ah, tako! — In kako se zove?" vprašala je hlastno čez nekoliko časa Vida. „Ivan Sanec", odvrnila je gospa Ana. Rdečica je oblila za hip bledo Vidino obličje. Ana ni opazila te izpremembe. Slutila je sicer vzrok Vidine bolesti; sklepala pa je to iz raznih vzklikov Vidinih, kajti Vida ji naravnost ni odkrila svoje boli. Kdo pa je oni, ji je bilo popolnoma neznano. Odhitela je zopet v vinico pripravljat se za sprejem ljubih gostov. Vida pa je ostala sama v lopici. V rokah je držala še vedno pismo svojega svaka, njene begajoče oči pa so bile uprte proti izhodu lope, kakor da bi pričakovala, da se zdajci prikaže oni, čegar ime jo je polnilo z bolestjo. Hipoma pa plane kviško ter odhiti iz zelenice naprej po beli poti. Neka sila jo je vlekla k kapelici nad Stanjakovo vilo, kjer je rada posedala vračajoča se s svojih sprehodov. V enakih trenotkih pokleknila je Vida pred Bogorodico ter ji potožila svojo bol, ki ji je trgala cvet mladega življenja. Tako tudi danes. Po cesti proti Zlaticam pa je drčala tedaj kočija. V njej sta sedela gospod Stanjak in njegov nekdanji učenec, doktor Ivan Sanec. Gospod profesor je z neumorno besedo razlagal mladeniču okolico, imenoval hribe in gore ter seveda ni pozabil, pokazati svoje vinice, ki se je kaj ljubko vzdigala med zelenimi vinogradi in gozdičem na levi. Z vidnim zanimanjem mu je sledil Ivan ter pripomnil tuintam kako besedo. Dospevši do gore, sta morala izstopiti ter iti po precej strmi cesti navkreber. Do gozdička jima je prišla nasproti gospa Ana z Marico. „Da ste mi zdravi in veseli!" klicai je gospod Stanjak, poljubivši svojo soprogo in oklenivši se Marice, ki mu je hitela na vsa usta praviti, da je njena punčika že precej zrastla, da se nič več ne joka in tako dalje. „Gospod Ivan Sanec, moj nekdanji učenec", je predstavil Ivana. »Dobrodošli! Jako me je razveselilo, ko sem dobila poročilo, da me pridete obiskat. In seveda, Vi ostanete nekaj časa tu v našem kraju?" „Gospod profesor me je skoraj presilil, da sem sprejel njegovo ponudbo, dasi — — —" „Idimo!" klical je profesor. Družba se je napotila proti vili. Z različnimi čuvstvi je vstopil Ivan v mično letavišče. Sam ni vedel, kaj mu je bilo. Zdaj se je kesal, da je sploh obiskal svojega dobrotnika, zdaj ga je zopet vleklo nekaj šiloma v prijazni kraj ter ga sililo ostati tukaj. Gospa Ana je peljala gosta v obednico. Govorili so o tem in o onem, največ se je seveda vrtela govorica okolu Ivana in njegovega očeta, katerega je hvalil gospod Stanjak na vso moč. „Gotovo se dobro počutite v tem rajskem kraju, gospa", dejal je Ivan. „Istinito!" pritrdila je gospa Ana, „uverili se boste, da je ravnal moj soprog popolnoma prav, ko je kupil lansko leto to letovišče. Sedaj domujem tukaj že drugo leto. Dasi smo v samoti, vendar ne morem tožiti, da mi je dolg čas. Sedaj ' pride to, sedaj ono, in tako ne preide noben dan brez zabave. No, sedaj bo pa tem prijetneje, ker pridobim takega gosta pod svojo streho", dejala je šegavo gospa profesorjeva. „Gospa, le bojim se, da Vas ne bodem mogel zadovoljiti v vsem." „A, pojdite!" zaklical je gospod profesor. „Kaj bi tisto, taki ljudje, ko ste Vi, morali bi biti vedno veseli. Glejte, kakor sem jaz. A, veš", dejal je obrnjen proti soprogi, „gospod Ivan se da prositi. Le bodi brez skrbi. Tako bo še oživel, da ne bo rad šel od tod. Ej, tiha voda je deroča, hi, hi," smejal se je hudomušno gospod Stanjak. „Bog Vas živi tu pod mojo streho," dejal je potem, povzdignil kupico ter nazdravil svojemu gostu. „Mislim, da Vam moja ženka kmalu ozdravi Vašo čmerikavost. Ona razume, he", dejal je izpraznivši kupico. „Kaj pa sedaj?" vprašala je gospodinja. »Najbolje bode, da razkažeš milemu gostu vinico in nasade, potem se bomo pa zabavali." „Vi naju ne spremljate, Vi, ki Vam je gotovo znana vsa okolica. Lepo prosim, gospa, ne odbijte mi moje skromne prošnje, sicer Vam ubežim kar v mesto", šalil se je Ivan, ki se je med temi ljudmi takoj udomačil. „Oh, oh, saj pravim", sopihal je gospod Stanjak, „ne-hvaležnost je plačilo sveta, kaj Vam nisem zadosti razkazoval okolice. Seveda, seveda, mlad človek posluša raje šepetanje sladkih ženskih ustic, ko zarobljene besede nas, starih mož", dejal je preteč Ivanu. „Idimo!" Družbica je šla ogledat naprej vrt, nasade in gozdiček, odkoder je vodila dokaj složna pot na gore. Ivan jn gospa Ana sta šla naprej, za njima pa sta korakala gospod Stanjak in njegov ponos, njegova Marica, ki je hitela sedaj praviti vse dogodbice svoje. Jožka seveda ni pozabila, omenila svoj vrtec, da je ravno tam pod ograjo zasadila nove cvetlice za svojega ateka. Gospa Ana pa je razkazovala gostu okolico. „Tu bodete našli svojo drugo domovino, gospod Ivan", končala je gospa. „Tu med tem preprostim ljudstvom se bodete čutili popolnega domačega. Za trdno smete upati, da Vama bodeva jaz in moja sestra pomagale radovoljno po svojih močeh, da se ne boste dolgočasiti." „Vi imate sestro?" „ Gotovo, pa še kako. Pazite, gospod doktor, da vas ne ujame s svojimi sanjavimi očmi." — „Gospa —!" „ in vas ne izneveri drugi. Bi se Ii po tem če čutiti nesrečnega?" dejala je resno gospa. „Jaz — jaz ne", dejal je razbujeno ter maknil po marjetici, ki je rastla ob potu. Potem pa je, kakor bi se sramoval svoje razburjenosti, ter zopet ponudil gospi roko. „Odpustite mi, gospa, moje vedenje; človeka prevzamejo včasih misli, ki ga otujujejo ljudem." „Tedaj se kesate, da ste izpovedali svoje bol", dejala je užaljeno gospa Ana, „nas ženske vse drugače sodite, kakor smo v resnici." „Ne, gospa, tako hudo nisem mislil." „Torej ostanete tukaj ?" „Gospa, ostanem, dokler me sami ne odpodite, ker čutim, da bom tu vendar našel ono, česar sem dodej povsodi zaman iskal." Velja torej, gospod Ivan ? Vi ostanete tu. To bode krasno. Prirejali bodemo izlete v okolico, na primer tja k oni cerkvici, — pravijo, da je jako lep razgled po sosednji bratski zemlji — zvečer pa bodemo sedeli v prijetnih pogovorih v salonu ter poslušali igranje moje sestre. Ona vam je prava umetnica, že na učiteljišču je žela priznanje za svoje umetniško igranje; a le redkokedaj jo preprosim, da stopi k gla-soviru ter zaigra, Vi bote imeli gotovo več sreče." „Dvomim, gospa." „Vi da ne bi mogli! Ženske smo slabe. Par uljudnih fraz, nekaj žarečih pogledov, in proč je svoboda", se je šalila gospa Ana. „In sestra se tudi ne bo ustavljala vašim prošnjam. Pa saj vem, da ste si svesti zmage." „Gospa, Vi me ne umejete. Jaz nisem eden izmed onih gizdalinov, katere ste vi tako izvrstno označili. Je-li mogoče, da bi se oni, ki mre notranje bolesti, še šalil zunanje?" „Vi tedaj ne bi mogli več ljubiti?" »Ne." „In kje naj iščem vzroka?" Ivan je molčal. „In ko bi našli svoj uzor, bi potem še tožili, da ne morete ljubiti" ? nadaljevala je gospa Ana. „Ne tožil bi--a našel ga ne bom nikoli." „Bi li smela vprašati, zakaj ne bi bilo to mogoče?" „Svobodno!---Izgubil sem ga." „In Vi ste obupali, da bi ga še našli, malosrčnež?" »Da." „Ivo, Vi mislite, da je ugasnila ljubezen v onem vzoru do vas?" „Gospa." „Vi ne bi zavrgli nesrečnice, ko bi vas prosila odpuščanja? Ne, Vi ne bi mogli biti tako neusmiljeni ter pahniti od sebe svoje sreče in uničiti srečo drugega in to radi samoljubja." „Kako? Vam je znano, kaj je vzrok moje in Vidine —?" „Vidine?" vprašala je brzo gospa Ana. „To je gotovo ta Vaš vzor?" „Da, gospa! Vida ji je bilo ime. Bila je hči nižjega uradnika. Bivala pri svoji teti, ko sem se seznanil žnjo. Na neki veselici pa me je vrgla usoda iz višave v brezdno. Od tedaj je nisem videl." „Cudno, čudno", mrmrala je gospa Ana. „Gospa, ne moram Vam tajiti, da ste bili Vi prvi, komur sem razodel svoje gorje in torej —" »Preverjeni bodite, da ga niste razodeli nevrednici, ki Vas ne bi umela. Pomagati Vam hočem, saj se mi dozdeva, da Vam morem." „Gospa, Vi mi morete povrniti izgubljeno srečo." „Tiho, tiho! O tem drugikrat. Utegnil bi naju slišati moj soprog; saj veste, kaki so ti profesorji." Dospeli so na vrh gore. Tu je stala mala cerkvica. Proti jugu je obkroževal planoto kostanjev gozdiček, ki ga je zasadil prejšnji lastnik grajščine, kateri so pripadali vinogradi okolu vrha. „Vida, Vida", zaklicala je hipoma gospa Ana. »Oprostite, moja sestra", dejala je kazaje proti gozdičku, kjer je bilo videti za hip visoko žensko postavo. „Počakaj vendar, gospod doktor je tu!" „Vida", kriknil je razburjeno Ivan. „Ne, ni mogoče, ona! — Vida", mrmral je sam seboj. „Ah, gospod doktor, ne zamerite ji, da se tako vede. Ona je bolna", prosila je Ana ter vedla Ivana v gozdiček, v katerem je ravnokar izginila Vida. Ob stezici je bila napravljena klopica. „Ah, tu je sedela, knjigo je pustila še tu", zaklicala je gospa Ana ter sedla na klopico, kjer je ležala odprta knjiga. Podala jo je Ivanu. „Ostaniva tu toliko časa, dokler ne prideta za nama soprog in Marica." Ivan je odprl knjigo. Bile so Jenkove poezije. Nehote mu je obstalo oko na pesmici „Slovo". Mogoče kedaj, Mogoče nikdar; Le roko podaj In — Bog te obvar! Videti je bila, da je lastnica često prebirala te pesmi. Med tem je prispel gospod Stanjak z Marico. Napotili so se po drugi strani gorice proti vili. Proti domu grede so govorili o prebivalcih, prerešetavali razne novice, katere je prinesel gospod profesor iz mesta. Mračilo se je že, ko so dospeli domov. Gospa Ana je odhitela iskat Vido v njeno sobo. Slonela je pri oknu ter plakala. Iz daljave se je slišalo petje va-sujočih fantov o — Teman oblak izza gore privlekel se je nad polje; nad poljem vsredi je obstal, nebo je čez in čez obdal. To ni oblak izza gore, to tudi ni ravno polje; To misel le je žalostna na sredi srca mojega, je odmevalo iz doline. Ona pa je plakala. Začutila je mehko roko na svoji strani. Obrnila se je, pred njo je stala Ana. „Vida, kaj ti je ? Govori. Čemu plakaš ? Kaj te je vznemirilo, kdo te je razžalil?" je vpraševala. „Ti, ti — — —, tukaj! — — — Ana, ti edina me še ljubiš, ti edina!" in strastno jo je poljubila. „V obednici naju pogrešajo," dejala je Ana po dolgem molku. Otrnila si je Vida solze, ki so ji drsele po licu ter sledila sestri v jedilnico. Mrzlo, ko da bi se nikoli ne bila videla, sta si podala Vida in Ivan roki. Med obedom sta govorila le profesor in njegova soproga. Zlasti je imel profesor veliko opraviti z Ivanom ter mu le kolikor mogoče namežikoval. Trdno je bil prepričan dobrovoljni gospod Stanjak, da občuduje Ivan njegovo svakinjo, da pa isto nekako izpod čela pogleduje, s kratka: da se med njima nekaj plete. Zabava se le ni hotela prav razviti. Končno predlaga gospod profesor, da naj zaigra Vida kaj na glasovirju. Ko je slednjič izrazil tudi Ivan željo, da bi rad čul njeno po gospej Ani toliko slavljeno muzikalično ročnost, se je udala ter prisedla k glasovirju. Lahno so se zazibali prvi zvoki. Vedno burneje so se vsipali glasovi, vedno silnejše so vreli na dan, kakor divji vihar, neusmiljeno lomeč, kar mu je na poti, ne meneč se za nežne cvetke, ki so komaj odprle svoje čašice. — Vihar ponehuje. Vedno tišje in tišje, dokler rezko ne konča zadnji glas, kakor da bi se struna vtrgala. „To je ena onih pesmi, katere igra, ko se čuti najbolj nesrečno", šepetala je Ana Ivanu. Davno je že utihnil zadnji zvok, a družba je še vedno molčala. Niti enemu ni hotela hvala iz grla, vsakdo je le preživo čutil globoki vtis, katerega je napravila Vida s svojo igro. Bleda v obraz je sedela poleg glasovirja, njeni snežno beli roki ste počivali na tipkah, svetla solza se je prikradla iz oči ter zdrknila po bledem licu na tipke. Nihče je ni opazil razun Ivana. Hotel je planiti tja k njej ter ji pasti pred kolena, a zavračal ga je njegov ponos. Je-li on kriv? Ne! Vida pa je odhitela iz sobe. Vleklo jo je tja v lopico, kjer je prvič začula, da pride on, o katerem je menila, da ga ne bode več videla. Padla je v naslonjač ter plakala. „Proč odtod! Moj Bog, sem li toliko zakrivila, dame tako tepeš! Pravični, usmili se me, nesrečnice, ki seje spozabila le enkrat za kratek hip v svoji sreči. Sem li morala za to okusiti sladkosti prve ljubezni, da moram sedaj izprazniti do dna kupo trpljenja? — Proč od tod, proč iz njegove bližine, on me ne sme videti, da trpim radi njega. Na veke od tod, ne bom mu grenila dni, katere si je namenil preživeti tu, da preboli bolesti, ki sem jih zakrivila jaz. Kmalu, jutri---ne takoj, takoj!" Skočila je kvišku. V tem so jo objele Ivanove roke. Ko je namreč opazil, da je zmanjkalo Vide, tedaj tudi njega ni več strpelo v sobi, poslovil se je ter odšel na vrt. Vleklo ga je tja k lopici. Slišal jo je plakati. Vsak vzdih ga je pretresel. Ko pa je slišal, da se mu hoče izogniti, tedaj mu je vzkipelo srce, planil je tja pred njo in pozabljeno je bilo vse. Roko v roki sta stopila v obednico. Začudena sta ju gospa Ana in profesor zrla, še bolj pa sta se začudila, ko sta začula, kaj se je pripetilo. Solze radosti so lile gospej Ani po licu, ko je poljubljala radosti se topečo Vido. „Kaj sem dejal, kaj sem dejal, sanjavim očem ni zaupati", smehljal se je profesor. „No, pa da sta le oba ozdravljena. Ana buteljko, da jo izpijemo v čast zaročencema!" 0rr) - C O 43 m Q — > -S > C/3 "S C co ^ Za -- V) o n> — o* o g-ta najboljše. I I I I I II I I II I I I I I I I I ! | I II | I I i I I II [ I I II I / i j os. murnik i:| trgovina s špecerijskim, delikatesnim blagom =Si -3-! in vinarna -B>— -B>- -B— + • - -g>~ 4- priporoča p. n. cenj. občinstvu svojo izborno in bogato zalogo vsakovrstnega špecerijskega in delikatesnega blaga, kakor tudi raznovrstnih pijač. šampanjca, pristnega francoskega <$» # «f> in tuzemskega medicinalnega konjaka, |> vina, ruma, likera i. t. d. <. in obrtniške potrebe. Edina narodna $teklarska trgovina Fran strupi Celje, Graška cesta št. 4. Podružnica v Laskom t-rtfu. Vsakovrstno v steklarsko stroko spadajoče blago, kakor svetilnice, zrcala, različni okvirji za podobe, šipe za okna itd. itd. na debelo in na drobno. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah, ki se izvršujejo po najnižjih cenah. Rajlepsi ©l^Fas^i ii) Je^opacije, jeil^čD ppi-rrjepni p^eelirjeii dami j|jtlMifl*MilliffSi v Cudotvorni Pain-Expeller le za zunanjo rabo. Presenetljivo gotov učinek mazila zoper pro-tin, trganje po kosteh, liudo kostenico v sklepih, bolečine v hrbtu in križu, vražji tok, mrtvoud-nost, zunanje prehlujenje, izvinitev, otekline v udih, vnetje itd., kakor tudi kot zunanje krep-čilo po vseh naporih in kot obvarovanje proti vsem navedenim boleznim. Pristno le z zgoraj stoječo firmo in varstveno znamko ter s kovinsko-mošičnim zatvorom firme izdelovalčeve. — Manj kot dve steklenice se ne more pošiljati in staneti franko na vsako pošto Avstro-Ogrskega in Nemškega po poštnem povzetju ali za naprej poslani denar 3 K 60 v. Lekarna pri „angelu varhu" A.Thierry=ja v Pregradi pri RogaškiSlatini. ^ HEMATIN-PA5TILE ^ po originalnem francoskem receptu prirejene iz pristnega Liebiškega mesnega extrakta v spojini s kemičnimi bistvi so najbolj zanesljivo sredstvo zoper bledico in malokrvnost ter zoper bolezni, ki nastanejo iz teh dveh One redijo ob ednem tudi kri in so sploh rediine. Pri vseh znakovih pričenjajoče se bledice in malokrvnosti, ki se lahko spoznajo po lahkem opešanju in pri slabosti mišic, srčnem utripanju, težkem dihanju, motenju prebavljanja, želodčnem krču, omotici, trdovratnem glavobolu itd. dotičnega človeka, na] se ne zamudi pravočasno ustavili nadaljevanje te bolezni. Zato naj vsak zaupno naroči Hematin-pastile, ki so edino zanesljivo sredstvo zoper bledico in malokrvnost. Hematin-pastiie se narede za vsako naročilo sveže v lekarni ,,Angel varuh" A. Thierry-ja v Pregradi pri Rog. Slatini. Ena škatljica velja franko 4 K. Vsaka škatljica mora imeti lastnoročni podpis izdelovatelja. A. Thierry-jev prašek zoper kašelj raztvarja sliz in pomirjuje, 8o v ena škatlja, s pošto I K 20 v, franko samo ako se pošlje znesek vnaprej. Zaloge v vseh deželah sveta. Tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov na električno silo Pleskarska. obrt za . . stavbe . . in meblje . BF^ATA EBERL v Ljubljani, Miklošičeve ulice. Priporočava preč. duhovščini in p. n. občinstvu vsa v najino stroko spadajoča dela v mestu in na deželi kot priznano re-elno fino delo in najnižje cene. Ustanov. 1842. Telefon št. 145 Delavnica v Igriških ulicah št. 6. Črkosli-karstvo. Prodaja barv . . Reelni izvoz ur, glasbenega in optičnega orodja. Tisoči pismenih priznanj. Odlikovana tvrdka s c. in kr. avstr. drž. orlom. 1 Najce= •••~:.Ž> t najboljši nejši izdelki. Prva tvornica ur v Mostu (Briix) HANNS KONRAD tvornica ur in izvozna trgovina glasbenega orodja v Mostu (Briix) št. 298, Češko, razpošilja ilustrovane cenike z nad 600 slikami na zahtevo vsakomur zastonj in poštnine prosto. Priporoča najboljše izdelane ročne harmonike, brez carine, po sledečih najnižjih tvorniških cenah z 1,2 ali 3 \rstami glasov, največja izber, z različnimi tipkami in gumbi, pokrito ali odprto klavijaturo, kovinskimi basovimi tipkami, dvojnimi mehovi 7. niklom okovanimi in ščitom za gube na mehu v različnim velikostih s šolo za samouke. St. 300 in pol B 10 tipk, 2 registra, 28 glasov, velikost 23 in pol : 12 cm . gld. 2.40 ,, 305 in četrt 10 tipk, 2 registra, 48 glasov, velikost 23 in pol : 12 cm ,, 3 — ,, 056 in pol 10 tipk, 2 registra, 28 glasov, velikost 31 : 15 in pol cm. . . ., 3'40 .. 659 in pol 10 tipk, 2 registra, 48 glasov, dvoj. glas. velik. 31 : 15 in pol cm ,, i'— ,, 663. 10 tipk,2 registra, 48 glasov, dvoj. glas. 3 vrst tromp. velik. 31:15in pol cm. ,. 4'25 ., 686111. 10 tipk, 2 registra 48 glasov dvoglas. velikost 33 : 16 in pol cm ,. 4'75 ,, 686)111. 1" tipk, 3 registri, 3 zbor. 70 glasov, velikost 33 : 16 in pol cm ,, 5'50 ,, 686|TV. 10 tipk, i registri, 4 zbor, 90 glasov, velikost 33 : 16 in pol cm ,, 6-50 ,, 678., 19 tipk, 2 registra, dvoglas. 100 glasov, velikost 30 : 18 cm . ,, 8'— Nadalje orgljice, gosli, citre, pihalni akkordeon, okarine, mehanična glasbila itd. po jako nizkih cenah. Samo dobro in solidno blago se razpošilja. Razpošilja se po poštnem povzetju ali če se pošlje denar naprej. Pisemske znamke vseh dežela se sprejema za plačilo. Bogato ilustrovani ceniki z nad 600 slikami so vsakomur zastonj in poštnine prosto na razpolago. poštnih parnikih: Penland Svvitzerland Rhynland St. Paul St. Louis Pariš New-York Friesland Berolin Southwark karol rebek potr^eni° zastopmik iroge Rudeče Zvezde" Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 41 druga hiša na desno roko. Najkrajša, najcenejša in najboljša vožnja je na brzoparnikih: Vaderland Kroonland Zeeland Finland Vozne listke se dobi v moji pisarni, Kolodvorska ulica 41. Potniki bodo edino pri meni brezplačno zdravniško preiskani. KWIZDE restitucijski fluid c. kr. priv. umivalna voda za konje. Cena steklenici K 2-80. Že 40 let v rabi v cesarskih konjušnicah, v večjih vojaških in civilnih hlevih. Rabi se za ojačenje pred in za zopetno okrepčanje po velikih naporiii; pri zvinjenju, omrtvelosti mišic itd ., usposoblja konja k izvan-rednim delom. Korneuhurški redilni ><. prašek za živino Veterin, diet. sredstvo za konje, govedo in ovce. Cena škatlje K 1'40, '/, 70 vin. Že 50 let v večini hlevov v rabi, če žival ne mara žreti, slabo prebavlja, če se hoče zboljšati mleko in pomnožiti količino mleka pri kravah i. t. d. K WI Z D E Blister siv, močno drgnjenje. 1 lonček K 2-50. Kit za kopita umetna roženina. 1 palčicaK 1'60. Mazilo za kopita da se obvarujejo krhka kopita. 1 posodica s 400 g, K 2 50. Kresolinovo mazilo sredstvo za ohranjenje kopita. 1 posodica >/„ kg, K 2"20. Milo za čiščenje domačih živali, 1 kos K --80. konje Krepilna hrana za in govedo. 1 škatlja za 5 krat K —-60. Za-bojček za lOOkrat K 12'—, za-bojček za 50 krat K 6'—. Prašek za svinje dietetično sredstvo za pospeševanje mastenja. Majhna škatlja K 1-20, velika škatlja K 2-40. Prašek za perutnino dietetično sredstvo kot primes k hrani za kokoši, purane, race, gosi, labode, fazane itd. 1 zavoj K 1--. Kvvizde fluid (Znamka kača) Turistovski fluid Priznano dietetično kosme- tično sredstvo (drgnenje) za ojačenje in okrepčanje mišic Ičloveškega telesa. Od turistov, kolesarjev in jezdecev rabljeno z uspehom za; fojačenjc in okrepčanje po večjih turah. Cena st. K 2-—, pol st. K 1'20, Glavna zaloga Franc Ivan Kwizda c. kr. avstro-ogrski, kraljevi rumunski in kraljevi bolgarski dvorni založnik Korneuburgu pri Dunaju. ovani ceniki gratis in franko. Jfcr pobarvanje šolskih tabel ZŽ Bragotin Hribarja v Celju iz borni temni lak S s brez leska, po originalni tvorniški ceni kilogram po 1 JC 60 v. Cden kilogram tega laka zadostuje za prebarvanje 4 do 6 tabel. Zunanja naročita se izvršujejo točno. Sumi za trte. jOampijoni. JCarte za tombole.