Štirinajst pomočnikov v sili
fCJVj koliko mora trpeti nadlog                       Preslabe, nezniožne so naše močf,
Vt;ak flovok na zemlji, uKmili sr liog!            Pomofii, tolažhe si vsakdo žel(,
l*bo§tvo tfi gleda iz okcii. iz stroho,                 In Bog nam izbral je zvest^ pomofcnike,
Tara vjjida hoiazen, niori hrer. utehe.                Po njih naoi dobrote skazuje vellkt.
Tfi žalost izrabija pregrente solze*                   Bog Žtirinajst zvestih nam vfiruhov dM,
Tam polnita kes in olmpnost sr«^.                    Da filoveb pri njih bi zavotja iskal
Saj skoro ni tedna, saj skoro ni dn^ra,           Pomagali bodo v vsakterej nain sfli,
l'a ktnra bi k nam nv potrkala r6v&.              ('H vredno jih bomo m vneto prosili.
Zinir bomo feastili iu klieali vas Svetniki mogožni, nebeš<;anov kraa! Mnficncti in škofje in 6i?te dev(«e Src< tolažitc, vjasnfte nani licel Oe duša je bolBa, ^e bolno tel6
V   pombč nam hitite z nebeško mocjfi! Eoke nam poiiajto, da gremo za vami.
V  življenji in sinrti vi €ujte nad nami!
—-*< 58 >^«—
tt.
i.                                              vtrr.
Bil sveti Jurij jc vojtffe,                        Kcr vore ni t.ijiti ht«l,
Za sveto ve.ro vnet junak.                        liil vržim Vid je v kotol vrM,
Ko nri prepevamo Ti slavo                      Kraet njemu i>riporoža s<Hi'v,
Oživljaj Ti nam voro pnivo!                   Za dobro njcga hvali žčtev.
n.                                         ix.
Na ramah Jezusa držis,                           Ahacij bil dežele Š6lt,
čez vodo KriStof i njim hitiš.             Neustražeti, Wag in plemertft;
Ti varuj vsake naa nezgdde,                    Ko išSt?jo mdarji rude,
Ki nam preti od vihre, v6dc.                  Kcvarnosti jih brani liude.
ni.                                          x.
Erazfin jn v progtianstvu hii,               V puSf-avi Tiletj mrt; za svrt.
L<?t aedem krokar ga rfdil.                      KoSutt; mleko mu ,j« ji-d.
Castijo Te sirote, vdove,                           On kmeta raruli je Živ/ne,
Ker Ti jiro lajšaš bridke dnovc,              Čp knga kdaj med njo se vrino. *
IV.                                                              XI.
Odsekali so inu glnr^,                              Srehiieo na kol6 pripi^,
A on jjo nesel je z roko.                          Uazncse strela jiin kolo.
Svet1 I)i,jonizij nas varuji*                   Sku&njav naa Katarioa bnuii
T«*r uiii in pamet razsrc>tljujn.                 In v božjej tailosti ohrani!
V.                                                                     XU.
Sam ofie Barbaro inoril                        Tlacanom stiskanim krepak
Uoga Ijiibooo iz vseb sil.                         Podpornifc Wl je Girijak.
časlimo Te v življcnji vedno,                  fi vanij ludi «daj trpine,
I)a upo prideš k nam poBledujo.             Od njih odgaiijaj bolet-fnc!
VI.                                                                   XIU.
Svet' BlaŽ vzel materi v radost            JeltMia s križcm mej rogmi
Iz grla sinku ribjo kost.                          Flvstahij vzrfe, Be spokori.
č;e v vratu eutiš fcdnj Ijolesti,                 On lovce varaje po\-sodi
Pomore on, podpomik zv^sti.                   'l'cr jili po pravili potih vodi.
VII.                                                                   XIV.
Pantaieon, naS priprofinjifc.                 Marjeto v jedl skn&il rrag,
Ozdravil deSkii kni-ji pfk.                         PrekriŽa se, bt^žl fiez j>rag;
Ti vdruj budih nas napiidov                   Se nam Marjeta zdaj pornaga,
Vsakoržnili zMbniii kat1 ia gadov!          Da Wm Kindrcuio Bovniga.
Marija, hiti nani f pomož,
Ko stisfce nas  obdaja ao5!
Ti prva natn  si pomočnica, Pri svojeui Siuu priprošnjfca.
Fr. Krek