Štev. 41.
Cena edne številke dinar
Poštnina v gotovčini plačana.
14. oktobra 1923. Leto X.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 20 Din. V Ameriko cena na leto 70 Din. Cena M. Lista je doma 5 Din, v Ameriko 30 Din. ki oba lista majo i sirote dobijo kalendar brezplačno. Ki pa samo ednoga, ga dobijo za polovično ceno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce, Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar za večkrat popüst od 5% do 40%.
Ka nam je spravila radikalna vlada od 18. marca mao i z kem nas šče ešče osrečiti?
Prvo ka je radikalna vlada od 18. marca mao včinila je bilo to, ka je nej držala pogodbe, Štero je sklenola z našov, muslimanskov i Radičovov strankov. Ka je pa bilo v toj pogodbi? To ka de po pravici ravnala orsag. Povejte dragi ljüdjé, je to slabo, ali dobro, kda naša stranka pravico, pravično ravnanje zahteva? Pa glejte, demokratom, „Mőrskoj Krajini,“ „Szabadsági“ i drügim našim dobrotnikom na poli ogrizávanja se to ne vidi. V našo pogodbo, v tak zvani „Markov protokol,“ (tako se zove, ár ga je bivši minister Gjurišič Marko, predsednik radikalne stranke podpisao) se gdešté zaletavajo. Gotovo zato tak delajo jeli, ar so oni za „pravico“. No pa naj se ne bojijo, ve je radikalna vlada ne pristala na pravično ravnanje orsaga, podpisane pogodbe ne je držala. Radikalna vlada pogodbe ne je držala, ar je ne štela pravice držati, štero smo zahtevali i ešče zdaj zahtevamo v našem programi, šteroga jedro je autonomija, ka mo se sami ravnali.
A moramo priznati, ka je radikalna vlada bila dosledna. Kak je ne štela držati pogodbe z nami sklenjene od pravice, tak je tüdi ne štela zakone sklenjavati po pravici, kak je naša stranka zahtevala.
Kakše zakone je pa sklenola radikalna
vlada od 18. marca naprej? Obprvim nikaj ne je sklenola, samo trošila je naš državni penez i stari Pašič, predsednik vlade skoro en mesec nikaj drügo ne delao, kak sestavljao listo ministrov i se pogajao z demokrati, kak bi te vkano, da ne bi prišli do vlade. I posrečilo se njemi je za nos zvoditi —, med dvema stocoma so pošteno obsedeli, na tleh ostao je sam gospod, ka de komandirao orsagi. Davidovič, demokratske stranke voditeo pozvani od králja, ne je znao sestaviti vlade ár so radikali ne šteli iti z demokrati vu vlado. Pašiči radikalne stranke voditeli istotak od králja pozvanomi, naj s demokrati sestavi vlado se to tüdi ne posrečilo, ar niti sam niti radikalna stranka ne štela čüti za demokrate, z šterimi so tri leta skübli sküpno orság — demokratje pa z radikali neso šteli iti sküpno, ar so njim ne mogli pozabiti, ka so je radikali ravno pred volitvami vrgli z vlade i njim je nej bila dana prilika ka bi ž njimi vred mogli glodati mastne kosti volitev i oblizavati državno žlico, z štere se je cedio med raznih dobrot za korteše. Ostali so tak radikali sami na vladi, mi smo se držali nazaj, želeli pa zmago pravici po našoj pogodbi pri radikalaj.
NEDELA.
Po Risalah XXI. Evang. sv. Mataja XVIII. 23—35. Nebesko kraljestvo je spodobno kralji ki je šteo račun napraviti z svojimi slugi. V tom evangeliumi nam dober Jezuš svetlo pokaže v priliki, kak je tüdi z rečmi včio, najmre, če ščemo, ka nam dober Bog odpüsti grehe, moremo je mi prle odpüstiti svojemi bližnjemi. Prava ljübezen do bližnjega ne pozna srdov, pika na nikoga.
Ljübézen do bližnjega.*)
Predragi! Po stenaj našij stanovanj visijo podobe ka je podoba (kejp)? Papir eli platno i farbe, navidez mala vrednost. Toda mi cenimo podobe jako i jij lübimo. Zakaj? Zato, ar nam predočüje ta očo eli slavnoga prednika, ona mater eli povprečno imenitno ženo, a ta eli ona je dragocena umetnina velikoga mojstra. Predragi! Tüdi človek, posamezni človek je podoba i umenitnina — podoba boža, umetnina večnoga Stvaritela. Zakaj mi odklanjamo tisto znanost štera šče človeka poživiniti, ki z visikij stolic proglaša nevem kakšo opico za našo premamico. Mi smo ne rojeni iz živali, razvite iz nekšne nezaredne reči; mi smo stvari bože. Vsaki od svojega očo smo i vsi od ednoga Očo, šteri je v nebesaj. I če püstimo na strani naše telo, pri šterom je Bog našim starišom dao od svoje stvoritelne moči, je pa zagvišno po düši vsaki človek neposredna umetnina boža izvirno delo božij rok delo, štero je — da ne govorim o nadnaravnoj milosti — že po samoj svojoj naravi posebna podoba boža, odsev dühovnoga, razumnoga, prostoga bitja božega. Ah, što tej umetnin te istinske podobe bože ne bi spoštüvao, lübo? Što je nebi spoštüvao, lübo v vsakom človeki,
*) Predga dr. M. Opeke stolnoga kanonika v Ljubljani. Izdala tiskarna Ničman v Ljubljani.
v najslabšem, najnepopolnejšem, tüdi v najsirmaškejšem, najbole zavrženom? . . . , Kda je prišeo mladi Tobiaš k Ragneli, ga je Ragnel, šteri šče ga nigdar prle nej vido, z velkov lübeznivostjov sprijao, ar je opazo, kak je mladenec podoben staremi Tobiaši, njegovomi sorodniki i srčnomi prijateli. Glej, je pravo Ani, svojoj ženi kak podoben je te mladanec sini moje sestre! (Tob. 7, 2.) I kda je gotovo zvedo, da je sin Tobiašev, ga je prisrčnov milobov obino, küšno i se zjokao nad njim i njemi pravo: Blagor ti, moj sin, ar si sin dobroga i predobroga moža: (Tob. 7, 7.) Predragi! Kelko bole pa je vsaki človek dete bože nego eden svojega očo, kelko je spodoben svojemi nebeskomi Stvoriteli nego svojemi zemelskomi roditeli! Zato pa, či smo krščeniki či lübimo Boga, tü mamo velki zrok, da lübimo vsakoga človeka tüdi zato ar je stvorjenje i podoba boža.
To pa stem bole, ar. je vsaki naš bližnji, kak dete nebeskoga Očé, Zednim tüdi naš brat, naša sestra. Zato pravimo krščeniki, navčeni od Kristuša: Oča naš, šteri si v nebesaj! Ne pravimo: Oča moj, pravi sv. Janoš zlatovüstni, nego: Oča naš! — Zato, da se spominamo, da smo bratje i sestre ednoga sküpnoga nebeskoga Oče. I sv. Ciril lepo nadaljüje: Ne molimo: Daj mi dnes moj vsakdenešnji krüh, odpüsti mi moje duge, ne pelaj me v sküšnjavo, nego reši me hüdega —; nego molimo: Daj nam dnes naš vsakdenešnji krüh, odpüsti nam naše duge; molimo sküpno za vse lüdi, ar smo z vsem lüstvom edno. Zato, moji častiti poslušalci, moramo drüg drügoga lübiti, kak se lübijo bratje i sestre med sebov, kak so se lübili prvi krščeniki, od šterij pravi Dejanje apostolov: Vnožina vörnij pa je bila ednoga srca i ednoga düha; tüdi nišče nej pravo, da je od toga, ka je meo, kaj njegovoga, nego vse je bilo med njimi vsej. (Dej. ap. 4, 32.)
Podobe bože, deca ednoga i istoga Očo, bratje i sestre med sebov... Pa šče edna miseo, moji častiti poslüšalci! Vsi lüdje smo si tovariši
na poti do ednoga i istoga cila. Kak se majo radi tisti, šteri želijo dosegnoti isti cio! Vzemite tovariše-sošolce, ki se v mladosti vzgüjejo za eden i isti poklic (pozvanje), pravimo za dühovski stan, za sveto slüžbo pri oltari. Kak se lübijo v kesnejšem živlenji! Kak pridejo vküp na gotove spominske dneve, ob petindvajset —, ob petdesetletnici svojega mešništva, da si obnovijo svoje mlade, lepe spomine, da znova potrdijo svoje prijatelstvo, da se medsebojno pokrepčajo za nadaljno delo, za nadalno živlenjsko pot! ... Mi vsi lüdje pa se na zemli sküpno vzgojüjemo za nebesa, ki so nas vsej zadnji cio. Sküp romamo po poti, sküp hrepenemo, delamo, trpimo za prihodnjo lepšo srečo svojo. Ah, tovariši, sopotniki, sobojevniki, či ščete — vej je vojska na sveti naše živlenje, dokeč ne zasija den na večnij goraj — tovariši, sopotniki, sobojevniki na zemli, eli ne bomo lübili drüg drügoga? eli si ne bomo vse dobro želeli, si v vsem pomagali i se podpirali?
Moji častiti poslušalci! Zakaj je vendar dnešnji svet tak prazen krščanske lübezni do bližnjega! Ali nebi bila naša medsebojna krščanska lübezen — naša najvekša sreča že tü na zemli? Ali ne bi bile pregnane ž njov s sveta takrekoč vse stanovske pregrehe? Gizda i napihnjenost, s šterima se povzdigavamo drügi nad drügoga; nesrečna poželivost, iz štere izvirajo sovraštvo, zatiranje, kraje, ropanja, bitja, vojske i šče drüge nevole; nevoščenost, srd vsi tej poglavitni grehi bi minoli s sveta, či bi kralüvala med nami lübezen, či bi mi eden ovoga poštüvali, eden drügomi dobro voščili, drüg drügomi srečo želeli, se v nesreči pomagali.
Zemla bi postala raj (paradižom). O ti velki, dobrotni Bog lübezni, obüdi med nami več lübezni! Amen.
Naročnikom! Poznate jeli veliko zapoved: ljübi bližnjega!! Ta zapoved prepove greh proti bližnjemi predvsem pa prepove, ka bi se delavci zaslüženi najem ne bi plačao. V štampariji so delavci že dugo nej dobili plače, ar vnogi naročniki naročnine ešče neso poravnali. Vsaki naročnik najsi k srci vzeme, ka je dužen poleg düšnevesti plačati kem prle, najkasnaj do konca oktobra celo naročnino, za Novine 20 Din. i za M. List 5 Din. Delavci ne morejo duže čakati, Uredništvo pa nema penez ka bi je mesto vas plačalo. Genite se že ednok. Se zna da te reči samo tistim idejo, ki so dužni!
Ki plača za Novine 20 Din. i za M. List 5 Din. dobi brezplačno lepi od lanskoga vekši kalendar Srca Jezušovoga, šteri de okoli Vseh Svetcov gotov. Do konca oktobra naj vsaka düša plača svojo naročnino.
UREDNIŠTVO NOVIN.
Bogojina. Dne 26. septembra se je preselo s toga sveto Kocuván Pišta medicinec. Občina njemi je priredila jako lepi sprevod. Na zadnje dugo počivališče v Bogojini za ga odnesli štirje dijaki visokošolci. Pokop so opravili domači g. plebanoš ob navzočnosti g. plebanoša iz Dobrovnika ino jako številnoga občinstva. Pokop je bio v petek s svetov mešov. Pokojni je bio vseskoz vrli dijak.
Blagoslavlanje Zastave Marijine drüžbe v Beltincih ne bo zdaj v nedelo, kak smo poročali, nego od dnes tjeden 14 oktobra po večernici. To pa zato, ar zdaj v nedelo je proščenje v Rosovoj kapeli štera je na čast Rožnovenskoj Kraljici posvečena.
2
NOVINE
14. oktobra 1923.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Poštni autoji vozijo mesto ovoga. Karte treba küpiti na poštnih uradaj, či što šče na njih potüvati.
Gornja Bistrica. Pokrajinska uprava je odstavila gerenta Žmaj Andraša na njegovo prošnjo i imenüvala Jakšič Janoša. Naše vse krčme je oblast tüdi zaprla za volo nesrečnoga orožniškoga bitja.
Krivovera adventistov razširjava svoje nauke tüdi že po našem kraji. Tej krivoverci verjejo, ka Kristuš skoro pride i de jezero let kraljüvao na zemlji v svetckom kraljestvi v zemelskih dobrotaj itd. Kristuš toga nikdar ne včio té navuk je od Materecerkvi zavržen i ki ga verje te krivovernik. Tej krivoverniki v Novom Sadi davajo vö svoje spise i v Hamburgi. V Novom Sadi v „nakladnon drüštvi krščanskih knjig“ v Hamburgi pa „Mednarodno razpravno drüštvo“ dava na svetlo krive navuke adventistov. Tüdi v našem kraji je nosila pred kratkim neka žena té spise kak: „Blaženo upanje kristjana“ „Grešnikova usoda“ itd. — Te knige vržite v peč. Če pa prodajalko kjer dobite naznanite jo žandarom, ki naj terjajo od nje obrtni list.
Slinovka küga, — beteg pri gobci i parkljaj — je nastopila v našem dolnjem kraji gor. Čuvajte svojo živino.
Brez carine se sme notri voziti cigeo i črep (pokrivtji cigeo) če se nüca za zidavo, ne pa odajo. Z svedočanstvom od gradbene-direkcije danom se pa more posebno dovoljenje prositi od generalne direkcije carin v Beogradi.
Na svedočanstva, na štera ne trebe gor štemplnov, se mora gor zapisati, za ka zroka volo je ne trebe gordevati, po šterom zakoni, da če to ne gorzapisano, se tisti urad ali oseba kaštiga, šteri svedočanstvo vöpostavijo.
Meščanska šola v M. Soboti se zapre. Letos je že zapreti 1. razred, kleti bo drügi i za tri leta je ne bo. Zakaj? Vnogo tožbe je bilo proti njej že za Madjarov, ar je ne spunila svojo nalogo tak, kak bi jo mogla: slabo je včila. Ta tožba se je den za dnevom ponavljala. Iz toga zroka pa za toga volo, ka se razširi gimnazija v M. Soboti i meščanska šola je v D. Lendavi, se je sobočka zaprla. V gimnaziji se ne samo vse tisto vči, ka se je v meščanskoj nego ešče poleg tistoga več, zato ne zgübi nišče ki dete da v gimnazijo, nego pridobi čeravno de samo 4 razrede pohajalo. Z temi hitrej pride kamašteč kak z 4 razredi meščanske šole. Gimnazija bo zdaj 8 razredov mela i se naša deca na vsako poznanje tü lehko pripravi. Kak veliki hasek je to za stariše v vsakšem pogledi. Edno je samo potrebno naj g. profesorje na vsak način včijo dijake i na grščino brez pogleda na to, keliko jih je. Če ostaneta obe šoli v Soboti ali edna ali drüga bi za par let prepadnola, dijakov ne bi mela. Zdaj pa gimnazija v Soboti v obilnosti nadomesti meščansko šolo, v D. Lendavi pa meščanska šola lehko dobi 4. razred. Šteroga nema na veliko škodo decé i starišov. Z Lendave se tüdi ne trebe spozabili ta je tüdi naša. Ministerstvo lepše ne bi moglo pitanje meščanske šole v M. Soboti rešili, kak jo je rešilo.
„Od marc. 18. je delo parlamenta ne stalo z drügoga, kak z preganjanja jugoslavenskoga kmeta, kak z ropanja sada od njegovoga dela i z postilanja njegove smrtne posteli. I dozdajšnega počinjenoga parlamenta delo pali z toga bo stalo.“ Tak piše Hartnerov „Szabadság“ v 20. št. Mi pitamo g. Hartnera, što dela to? Jeli radikalna vlada? Jeli tista politika, štera nam nešče dati autonomije, nego glasi centralizem i ka smo eden narod. Ta politika dela to. Ge se ta politika ne vidi „Szabadság“-i zakaj je pa te za njo? Zakaj pa te brše proti autonomiji i hvali centralizem pa ka smo eden narod?
„Klerikalci nemajo politične poštenosti klerikalci se ne borijo za dobrobit naroda“ piše Hartnerov „Szabadság“ v 20. št. Toliko pomeni — šče praviti Hartner ka on na politično poštenost i on dela za dobrobit naroda ne pa za sebe. Boži ljüdjé, ki vörjete to, naznanite nam, ka mo se mi tüdi ravnali po vašoj példi!
Proti vsem zakonom štero je zdajšnja radikalna vlada sklenola z šterim je obremenila državo so glasali naši poslanci Hartnerov „Szabadság“ i Küharova „Mörska Krajina“ pa li nasprotno trdita ne da bi znala svoje trditve posvedočiti. Ka to pomeni? Ka pravice neščeta povedati.
„Od prekmurskih poslancov“ piše Hartnerov „Szabadság“ 20. št. ka neščejo i niti nemrejo delati i ka včasi bankirje postanejo. Zdaj razmimo, zakaj pečé teliko Hartnera ka je ne zvoljen? Rad bi tak živo, kak misli ka živejo naši poslanci, ne delao i samo peneze brao. Na hvala Bogi našiva poslanca ne delata tak.
Boljše je prej tak kak je zdaj, bolši je prej centralizem kak autonomija, piše Hartnerov
„Szabadság“ v 18. št. ar prej Slovenija potrebüje „50 jezero vagonov silja i bi gorplačala, če bi mela autonomijo. Mi pitamo gospodo okoli „Szabadság“-i keliko vagonov lesa i mesa“ i premoga (stejnkula) vozi vö Slovenija? Keliko milijon Dinarov carine pa plačajo naši trgovci? Keliko je pa dače? Keliko nosijo pa železnice i pošte i toplice i drüge naše reči? To bi vse doma ostalo. Doma bi ostao tüdi naš vojak, doma naš uradnik, doma naš vučiteo, ravnali bi  mi sami z sebov, v Beograd bi davali na sküpne stroške samo neko na nas spadajočo šumo štera kak se vözračunalo po finančinih bi nam — odračunavši vse domače stroške — dvestopetdeset milijonov čistoga prinesla vsako leto. Zakaj „Szabadság“ poleg drügih sloboščin ne vošči té olejšave našemi ljüdstvi? Ednostavno zato ar se boji, ka če bi Slovenija bila autonamna pokrajina, bi jo verni „klerikalci“ ravnali i gospodje okoli „Szabadsága“-a ne bi prišli do reči. Jedino to je boli pri autonomiji.
Shod naše stranke v Bogojini se je kak najlepše posrečo dnestjeden. Ne samo z bogojanske fare za štero je shod bio namenjen nego ešče z beltinske, sobočke, dobrovničke, martjanske, bedeničke i čerensovske fare so prišli naši vrli pristaši da poslüšajo govor g. nar. poslanca Jožefa Klekl. Shod je odpro predsednik kmečke zveze z Bogojine Camplin Ivan. Pozdravo je navzoče i reč prekdao g. poslanci. Té so se v prvoj vrsti zahvalili g. plebanoši za ljübezen i požrtvovalno delo, štero so stranki na hasek pred volitvami na sebe vzeli svoje ovce vküp držali, da poslanci niti ne trbelo tam ni niednoga shoda držati pred volitvami Zahvalili so se tüdi farnikom, kak ednim najbole stanovitnim pristašom naše stranke, ki so vsi skoro do ednoga brez ednoga shoda od strani poslanca, glasali za kmečko zvezo. Zatem so g. poslanec obdržali pred zbranov velikov vnožinov svoj govor, šteroga v celoti objavimo v Novinah. Prvi deo je zdaj objavljen. Govor je izvao od strani poslüšalcov popolno odobravanje i pritrjevanje. Shod je zakljüčo predsednik k. f. iz Bogojine potem, ka so se prebrale i ednoglasno sprejele resolucije, štere v pridočoj številki objavimo. Od strani oblasti kak njeni zastopnik je navzoči bio g. Počkaj koncepist. Poleg kmečkoga ljüdstva je govor poslüšala i odobravalo tüdi preci inteligence (gosp).
Smeti so Prekmurci sta nemški potrdjavala en gospod i edna gospa z Preka — (gospa z Beča). Tak piše „Szabadság“ dnes tjeden. Mi bi jako zahvalni bili „Szabadság“-i če bi nam toga gospoda i to gospo naznano. Vse ki so z Preka k nam prišli ne smemo obsoditi, ar vsi nej so tak praznoga srca kak té gospod i ta gospa. Dokeč pa ne vemo, što sta teva bila lejko vse sodimo. Tüdi sami Prečani (Stájerci. Kranjci itd.) so dužni od „Szabadság“-a zahtevati, naj pove i imena naših žalivcov. Vö z imeni, čeravno bi slučajno bili pristaši vladne stranke. To pričakavamo od „Szabadság“-a.
Plesnih veselic je toliko, da njim ne konca — ne kraja. Narod se grozno kvari i naj se ešče bole pokvari nastavljajo se nova drüštva da širijo plesne zabave, pijančüvanje. Naša prekmurska orjuna je tüdi držala že plesno veselico pri „Curički“ v Črensovcih dnes tjeden, da širi narodni düh.“ Pa ta ftička niti z gnezde ešče ne zletela ar nema potrjenih pravil. Ka pa bo sledkar gda de že prosto smela letati?! Kak vidimo, za krčmene veselice se ustanavlja to drüštvo. Kak žalostno je to. — Te den je bila tüdi v Beltincih i Türnišči plesna zabava. Pa Bog ve v kolikih mestih Prekmurja še zna za to vse glavarstvo? Ono dovolüje te vnočne orgije, ali županje, ali brez znanja oblasti samo krčmarje? Gde je zrok? Gda se bo pijančüvanje ednok omejilo? — Če bi oblast šterakoli ki ma samo piknjico sramežljivosti v sebi vidila kak so parčki šli domo z beltinske veselice dnes tjeden i tüdi večkrat že z drügih veselic — bi se
od žalosti v prsi bila i glasno požalüvala dovoljenje zabav teh nočnih morilk jakosti. Pa te čüt ma tüdi naša oblast. Zato pa stalno znamo, ka proti tem bo ostro nastopila. Odredbe oblasti bomo objavili v našem listi.
Naši poslanci prido domo, ar se 20. oktobra za en čas zapre parlament. Trbelo de ga malo zračiti za volo novo sprejetih zakonov, šteri so ga zakadili.
„Odbor za Martinišče“ je 7. okt. držao svojo prvo sejo v Bogojini. Shod so vodili predsednik vlč. g. Bašša Ivan, plebanoš. Pozdravili so navzoče, shod odprli, šteroga so obiskali zastopnik zvün domače fare še sobočke, beltinske, martjanske i črensovske. Predsednik so razložili pomen i potrebo Martinišča. Razrila se je potem duga ljübezniva debata, štera je dobrivi dve vöri trpela, kak se naj izpela nabiranje. Glavno je določeno to, ka de se v vsakoj vesi pobiralo i ka g. predsednik oprovijo glavne nabirače po vseh farah, tei si pa te poiščejo pomočnike. Na seji so navzoči bili tüdi v. g. Radoha Jožef bodoči prefekt Martinišča.
Zdavanje. Dne 7. oktobra se je zdao g. Jakob Jožef trgovec z Lipovec, z gdč. Sabotin Agatov z Gančan. Novomi pari želimo vnogo sreče i blagoslova.
Amerikancom v Chicagi. Ki redno ne bi dobo Novin, naj se obrne ali na uredništvo Novin v Črensovce, Prekmurje, Jugoslavija, ali pa na g. Antona Horvath Chicago, 1844. W. 22. nd. pl.
Beltinci. Vnoči pred 6 in 7 oktobrom so dozdaj neznani tovaje vdrli v malo hišo pri g. Balažiči Štefani župani. Odnesli so vreče mele nekaj masti in razbili cesko lado, i vö odnesli koli 1800 kron penez. Ravno tisto noč so tüdi, tovaje vdrli v hišo pri Nemec Joški, odnesli so tüdi, dva para solinjov eden kaput in 400 kron penez. Kraja je strašno razširjena v Beltinci, v ednom leti so vkrali 15 vertom kokoši. Ali ne je čuda veselica za veselicov se drži naj večkrat pa tüdi ne dovoljena ne samo po dnevi nego tüdi večer prek policijske vöre ali zna zato okrajno glavarstvo?
Država.
Novi krški škof. Sveta Stolica je imenüvala za krškoga škofa vseucilišnoga profesora dr. Jožefa Srebesniča, dozdajšnjega dekana bogoslovne fakultete v Ljubljani. Vsa njegova preteklost nam osigura, da krška škofija dobi delavca, ki je še dozdaj vnoga včino za razvoj krščanstva.
Kakši zakonski predlog je mogoči pri nas. Belgradska vlada je nameravala predložiti zakon s šterim prišla v bi sa obmejna imanja v Vojvodini v državna roke, to je, ka tam ni eden posestnik ne bi smeo odavati svojega imanja brez dovoljenja ministra za agrarno reformo. Nakanila je to vlada zato, ka se ne bi Vogri naselili v te krajo. Ar bi té zakon krivičen bio so se vsi poslanci zvün radikalov protivili tomi zato je i predlog zavržen. Negda je starlen takši predlog tüdi na Vogrskom proti narodnostim!
Agitacija proti euharističnomi kongresi v Zagrebi. Seljačke novine (list hrvatske kršč. stranke) prinašajo članek (dopis) adnoga kmeta iz Dolnje Subotice. Te kmet piše, da so Radičovci i demokrati po celom Hrvaškom, posebno v Gornjoj — i Dolnjoj Subotici z svojov močjov agiterali proti euharističnomi kongresi. Posebno sta se odliküvala v tom deli Peter Dušan (Radičevec) s svojimi tovariši i demokrat Vjekoslav Karič. Lagali so lüdem, da bodo na kongresi kronali Aleksandra za krala i z bombami bodo napadali vse republikance. Zvün toga so se pa tej agitatorje z batom pretili vsem, šteri bi šli na kongres, Tak se bojüjejo tej junaki proti cerkvi. Dosegnoti so šteli, da bi doživeli katoličani v Zagrebi sramoto, če bi prišlo malo lüdi. Pa se njim nej posrečilo. Zagrebečki kongres je pokazao, kelko da hrvatsko lüstvo na vöro i kak pöslüša tiste, ki delajo proti njoj. Gospodje Radičovci i demokrati so škodili samo sebi, ar so jasno pokazali svojo istinsko farbo. Zdaj znamo, da njim je vse dobro, samo vöra ne, i mi si bomo to zapomnili i kda pride den obračuna, jim plačamo tak, de bo njim vroče.
14. oktobra 1923.
NOVINE
3
Pomenjkanje penez je tak občütno postalo v našoj, ka niti velika Zagrebečka banka Prva hrvatska štedionica ne mogla svojih čestnikov vöplačati.
Minister vere dr. Janjič je z dr. Korošcom i dr. Hohnecom obiskao Subotico i tam poslühno pritožbe dühovnikov vsake vereizpovedi (verevadlüvanja).
Kelko ljüdi se je izselilo iz naše države meseca augusta t. l.? Meseca augusta se je izselilo iz naše države 664 oseb, med temi 393 moškov i 271 žensk. V Zdrüžene države se jih izselilo 387, i Kanado 46, Argentinijo 219, Australijo 12. Sküpno število izseljencov od 1 januara do 31. augusta t. l. znaša 2976.
Izvednačenje kalendarov. S 1 oktobrom t. l. je notri vpelala tüdi pravoslavna cérkve gregorijanski kalendar to je našega. Ar se s tem izvednačijo tüdi svetki, ma to tüdi velki praktičen pomen.
Pasteurov zavod v Celji. Kak se čüje, se bo po odredbi ministra za narodno zdravje ustanovo v Celji Pasteurov zavod.
Što to vse plača? Ki se selijo nazaj iz Amerike, pločajo pri konzulati tri dolare, parniške drüžbe (hajovi) poplačajo od vsake osebe štero vozijo 250 dinarov. Plača pa vse to jeli popravici tisti, ki je koga poslao prek morja, da njemi tam kaj pripravi, on sam se pa tečas kole doma.
Keliko je povišana železnica od 15. septembra? Pri brzivozaj (šnellcug) 1. razred za 1 Din. 20 par na kilometer, II. razred 90 par, III. razred 60 par. Pri potniških i mešanih vlákaj na kilometer I. razred 90 p., II. r. 60 p. III. r. 30 p. Prtljaga (paki) pri 10 kilometrah na brzovozih 7 Din. 50 par, pri potniških i mešanih vlakih pa 4 Din. Za psa se plača na kilometer 18 par. Za ekspresno blago pa 14 par od kilograma na deset kilometrov.
Potne liste v Ameriko so dobile v prvoj polovici l. 1923 pokrajine Jugoslavije: v Vojvodino 1063 potnih listov, Hrvatska i Slavonija 411, Dalmacija 210, Srbija 160, Slovenija 61 Bosna i Hercegovina 14, Černa Gora 9. Sküpno 1928 oseb.
Krščanska pozdrav je zabranila sirotinska uprava državne sirotišnice v Zagrebi na Josipovci. Horvacki katoličani se organizirajo, da prešnji pozdrav (Hvaljen Isus) znova vpelajo med sirote.
Svet.
Kak i s koj se dela paper. V najstarejšoj dobi (veki) so pisali lüdje na kamen, na živinsko kožo, na voščene deske, na listje egiptovskoga dreva, štero se imenüje papiroš i od tam je tüdi ime paper. Mislijo, da so začeli delati paper že več stolet pred Kr. rojstvon naj prle na Kitajskom, nato na Japonskom i Arabskom. Od tam je prišeo v Europo i tü so ga delali najprle Nemci. Paper se dela iz platna (cot, krp), tüdi z lesa i slame. Delajo ga tak, da krpe, les, slamo razsekajo na male falačke, razdrobijo, to denejo v vodo, v šteroj je raztopleno vapno i soda i kühajo, tak dugo da izkühajo iz falačkov vso nesnago. Skühane falačke šče pa sekajo tak da postanejo tak kak kaša, na to zmešajo zraven več drugij stvari (kelje, belo farbo itd.) Potem denejo vse to pod velke valare, šteri paper stisnejo, da postane tenki. Zdaj že majo tak velke mašine za paper delati, ka napravijo na den do 250 metrov papera. Na celom sveti napravijo na leto 50 - 60 miljonov metrov papira. Posebno dosta papera delajo Nemci, šteri ponücajo na leto za delanje 2 milijona starij krp i cot, okoli 1 milijon staroga ponücanoga papera i okoli 10 milijon metrov slame i drv.
Zlati prstan na krumplni. Železniški sluga Fr. Buliček na Češkom je köpao krumple. I skopao je z drügim vred tüdi takši krumpl, šteri je vraso v eden zlati prstan. Ta reč se tak da razložiti, ka gda so krumple sadili, je sajač zgübo prstan zlati i krumpli gda se je sklicao, je klico pognao skoz prstnove ljüknje i tak raseo dale.
Olomuški nadškof dr. Anton — Ciril Stojan, voditelj krščanske stranke skoz 30 let med Moravci, dober prijatelj Slovencov, je vmro 29. septembra.
Namesto k zdavanji v smrt. 21 let stara splošno priljübljena i spoštüvana vučitelica Luiza Bonelli v talijanskom varaši Canicattini Bagni, bi se mogla té dnéve zdati. Zadnji dén pred zdavanjom, gda dovršila svojo dužnost v školi, je v red spravila šče vse zadnje priprave za poroko (zdavanje). Te so njoj plivanoš povedali, da je njéna drüžina posredüvala, naj je ne zda, ár so starišje nikak ne zadovolni s tem zakonom. Z zdavanjom te za ednok nikaj node. Vučitelica je nato slovo vzela, šla nazaj v cérkev i se je tü pred glavnim oltarom strelila (Zadosta nora i slaba je bila. Vr.)
Junaški japonski telegrafist. Eden izmed junakov strašnoga potresa na Japonskom je uradnik brežične postaje Tomikia Tapi Jonenum tri dni je bio v slüžbi brez pomočnika, brezi jesti i spanja. Dao je mnogo autentičnih vesti od strašnoga potresa šteri se je v maloj meri pred par dnevi pali ponovo.
Kongres III. internacionalne katoličanske lige. V Konstanzi je obdrženo trétje mednarodno spravišče katoličanskoga zdrüženja celoga sveta. Navzoči je bilo 300 zastopnikov raznih držav. Predsednik kongresa je bio dr. Fischer-Colbrie püšpek iz Košic (Kassa, Čehoslovačka). Glavna miseo celoga spravišča je bila napraviti mir na sveti. I te mir se te napravi na sveti, so pravili püšpek predsednik če Boga priznamo kak najvišišega zakonodavca. Na podlagi toga priznanja je mogoče samo dobro medsebojno razmerje med narodi. K leti bo brščas negde v Severnoj Italiji te kongres. Na kongresi se je gučalo francuski, nemški esperanti, latinski, španjolski, engleski i talijanski. Vsaki govor se je tolmačo francuski, nemški i v esperanti.
Domača politika.
Šolski zakon, šteroga je radikalna vlada predložila odbori, ne dovoli ka bi se nove verske šole ustanavljale z pravicov javnosti i kde bi se smela na podlogi vere dijaška drüštva ustanavljati. Naša stranka je stavila dva protipredloga, šteriva sta v sekciji oba sprejetiva, a ar se minister drži svoje izjave proti verskim šolam krščanskim dijaškim organizacijam v punom odbori radikali gotovo preglašajo naš predlog.
Proti sodnoj preiskavi v Puclja poslanca hiši je protestirao ne samo on v parlamenti, nego naša stranka tüdi. Radidikalna vlada opoziciji nešče priznati imunitete, zagovarja pa svoje švercare.
Švercala je hči radikalnoga zaveznika, poslanca Kemal Zije iz Macedonije i radikalna vlada jo ne spoznala za tihotapko, ar je oča pristaš radikalni, samo to je priznala vlada, ka je blaga ne naznanila carini. Kaštige kak tihotapka se je tak se zna rešila. Opozicija je proti tomi rešenji napravila veliko kriko i naša stranka je protestirala proti pisavi srbskih listov, šteri trdijo, ka se samo v Sloveniji šverca i zahtevala, naj mesto Srbov Slovence postavijo za carinike v Sloveniji i naj ljüdstvo v njegovom jeziki navčijo na carinske predpise.
Dnevnice so si radikali i demokratje povišali. Naša stranka je proti glasala. Pucljnov list „Kmetijski list“ se čemeri za povišanje dnevnic, sam Puclj pa ne vüpo proti glasati. On sam ne glasa proti i on sam v lastnom listi piše proti povišanji kak urednik lista. Je to ne skažljivost gospod „Szabadság“?
Svetovna politika.
Törsko. Törski popi so zanetili revolucijo proti Kemal paši ali mladim Törkom. Stranka prvih se zove stari Törki, ki ščejo staro törsko vöro i stare šege obdržati. Novi Törkov stranka je pa moderna liberalna, šteroj je vera kak našim liberalcom deveta briga. Dva regementa sta se v boji med dvema strankama skoro popolnoma vničila.
Nemčija. Vlada je odstopila. Sestava nove vlade je pali poverjena Stresemanni. — Dragoča je tak velika, ka kda krüha košta 37 milijonov mark. Celi orsag vre, pa se ne ve, ka privre iz teh nemirov.
Slovaško. Na Slovaškom je najmočnejša stranka plebanoša Hlinke ljüdska stranka takša kak naša štera žele autonomijo za Slovaško. Čehi so v Ameriki v Pittsburgi Slovakom obljübili autonomijo kak nam i Horvatom Pašič v Ženevi v Švici. A eden tak drži svojo reč kak drügi — Slovaški dijaki so poslali energično spomenico Češkomi ministri za prosveto v šterom zahtevajo slovaško vseučelišče.
Bolgarija. Od 1. Oktobra znova dela v Sofiji komisija obstoječa iz naših i bolgarskih državljanov, da reši pitanja med našov državov i Bolgarijov ešče nerešena. — Vlada je sklenila ka da 50 jezero levov odškodnine svakoj familiji, štere kotrige so spadnole pri zadnjoj vstaji komunistov v borbi proti tem.
Kitajsko. Tsam-kun je zvoljen za novoga predsednika kitajske republike.
Madjarska. Zastopniki male antante so protestirali pri madjarskoj vladi proti govori poslanca Kerényi-ja, v šterom je té hujskao na boj proti maloj antanti. Madjarska vlada je dala pojasnilo, da govor ne meo misljenoga namena.
Poljska. Nedužna žrtev poljske politike je metropolita grof Šeptickij, Rusinski višji dühovnik, ki iz ljübezni svojega naroda delao za to naj vzhodna Galicija dobi samostojnosti se ne prikapči k Poljskoj. To pravico je meo po mirovnih pogodbaj, ka se je lehko potegüvao za sloboščino svojega ljüdstva. Gda je veleposlaniška konferenca Poljskoj prikapčila Galicijo, se je vdao i šo med svoj narod domo. Zakon je priznao, pa Poljska oblast ga je bi prijela teško betežnoga na poti i ga zaprla v Poznanji. Svoj narod ljübeči višji paster je zdaj na smrt zbetežao.
Govor profesora Mazovca za versko šolo na V. slovenskom katoličanskom shodi.
Prehod v Jugoslavijo, novi položaj.
Kda je dr. Krek med svetovnov bojnov končno zanikao vsakše vüpanje na ozdravljenje Avstrije, je začeo — v začetki pazlivo, potom pa vsikdar bole javno in odločno — pripravlati tla za našo lastno narodno državo v zvezi s Hrvatami in Srbi, za državo štero nam je s svojim proroškim dühom naprej povedao nam, svojim vučencom, tistokrat akademikom, že vnogo let pred svetovnov bojnov tam gori ober Kranja pri Sv. Jošti*)
Po grozovitnom svetovnom vmarjanji, kakšega še venda človečanstvo ne vidilo, so spadnola stara carstva in iz rüšin so se zdignole nove države, med njimi tüdi naša kraljevina. Za nas katolike je nastano zdaj tüdi novi položaj na šolskom poli, novo zbiranje moči, ž njov navküp pa se je pokazala potrebčina, da se med sebom pogovorimo od spremenjenoga položaja in da določimo poti, po šteri bomo hodili v bodočnosti v našoj lastnoj narodnoj državi.
Denešnja drüžba: dva tabora.
Gospoda moja! Kda so Čehoslovaški katoličanje pri priliki pitali državnoga predsednika Masaryka, kelko pravic bodo vživali v novoj narodnoj državi, njim je te moder mož preci jedrnato odgovoro: „Kelko si jih sami pribojujete!“ Slavni zbori Slovenski i hrvatski katoličanje smo se v prvejšnjoj državi bojüvali predvsem za narodni jezik v državni uradaj, v šoli pa za narodni pouk; versko nravni značaj šolskoga pouka pa je povprek ne bio v nevarnosti. V našoj novoj narodnoj državi, štero smo si želili vsi jo pozdravili z velkim navdüšenjom vsi — šürke plasti ljüdstva ravno tak prisrčno kak šolani — v toj našoj novoj državi se mi katoličanje znajdemo v istom položaji kak naši čehoslovaški bratje i sestre. Pravic bomo meli in vživali telko, kelko si jih bomo sami znali pribojüvati; versko — nravno šolo bomo teda meli, či si jo bomo pribojüvali. So znamenja, štera nas silijo k pazlivosti. Kak rakete se po-
*) Pri Sv. Jošti ober Kranja je bio dr. Krek kaplan, Tam je zbirao okoli sebe dijake, posebno visokošolce, jih je včio i navdüšüvao za delo med svojim preganjanim narodom
Pri Weiszenštern  trgovci
v Dolnji Lendavi
se dobijo vsakovrstne mašine nove za štepati i tüdi popravlane po fal ceni.
4
NOVINE
14. oktobra 1923.
navljajo vsigdar novi predlogi: zdaj, da vse zasebne šole, pali da se iz gimnazije latinščina ino grščina odpravi, naj se v celoj državi vpelajo enotne šole pa da naj od veronavuka odloči edino država brezi Cerkve in starišov, itd. itd.
Položaj katoličanov v novoj državi.
Gospoda moja! Naš glas za bodoča leta bo — boj, boj, šteri bo tem težkejši kem več bomo meli opravka z nasprotniki, ki terjajo sloboščino le za sebe, ne pa tüdi za svojega bližnjega, pa nevejo, da s tem, ka kratijo sloboščino svojemi bližnjemi kopajo grob tüdi svojoj lastnoj sloboščini. (Viherno odobravanje).
In vendar toga škodlivoga, neizračunanoga boja ne bi trbelo, če bi bilo na strani nasprotnikov zadosta dalekovidnosti, zadosta odkritosrčne dobre vole, zadosta istinsko pravoga demokratičnoga mišlenja. Mi ljübimo našo državo zato nas to brezplodno zapravlanje moči, štero bi z dosta vekšim haskom lehko porabili indri, boli jako boli. (Ploskanje z rokami).
Slavni zbor! Što se šče z haskom bojüvati, što šče v boji obladati, se mora poleg drügi priprav spoznati z bojnim mestom. Posküsimo teda spoznati naša in nasprotna stališča.
Gospodarstvo.
Nekaj reči k letošnjoj Bratvi.
Že čriček prepeva, Spet pojdemo brat. Narodna. Letošnja vinska bratev ne bo takša kak smo to prvotno pričakuvali. Vreme razvoji trta nej bilo posebno ugodno, posebno ob časi cvetenja grozdja ne. Deževne ino vlažne perijode so pospešivale trtne bolezni, pred vsem najnevarnejše kak peronosporo ino vidimi. Prav letos se je posebno izkazalo smotreno ino pravilno zatiranje teh nevarnih bolezni. Gorice štere so bile pravočasno, i vestno škropljene ino žveplane, so večinoma zdrave ino bodo dale še povoljen pridelek; v tem pogledu zanemarjenih goric pa imamo žalibog tüdi zanemarjen pridelek to je malo ino še tisto slabe kakovosti. Bodi to dejstvo kak kričeč opomin v daljno bodočnost.
Pred vsem opominamo naše goričance na slabe posledice prezgodnje trgatve. Žalibog bo to naše opominanje že prepozno, ar nekateri so že pričeli s bratvov. Ne morejo dočakati, da bi jim grozdje popolnoma dozorelo ino boljši, inteligentnejši so njim primorani slediti, čeprav ne radi, ar se bojijo škode na grozdji. Grozdje je te popolnoma zrelo, če ne more več sladkorja cukra pribiti, kda se ovo listje, najime zdravo, začne žutiti i kda grozdne petljike olesenijo. Med glavnov zorilnov dobov, posebno proti njenomi konci, pridobi grozdje ob lepih sunčnih dnevih, kak je po izküšnjah dokazano, na den do ¼% sladkorja. Poleg cukra pa pridobiva grozdje tüdi drugih snovi, šteri dajo fin žmaj ino izgüblja kislino. Vino iz nezreloga grozdja je lehko, vodeno ino kislo, brez finoga okusa in je podvrženo raznim boleznim. Zato ne trgajte prerano!
Pri razumnem kletarstvi samom je glavno načelo snaga. Brez snage nej mogoče pridelati dobroga čistoga ino stanovitnega vina brez napak ino brez tüjega žmaja.
Iz kleti odstranimo vse one stvari, štere na koli način dišijo. Vinska klet bodi samo.
Vse orodje (šker) ino posodo treba dobro odrgniti, (zribati) najprej le z sühim prtom, potem še le z vodov. Zlasti se mora odstraniti plesnoba z lesa i erja z železa. Plesnoba da se zna vini neprijeten düh ino erja pa povzroča, da vino črni.
Zavolo nemarnosti nastale plesnive lagve trebe najprle s sühim prtom odrgniti ali postrgati, močno zažveplati i čez 1—2 dni z vrelim (4—5 %) sodovim lügom zakühati ino z mrzlov vodov oprati. Jako močno plesnivi lagvi spadajo samo še na ogenj. Če pa lagev nej plesniv, nego če je ležao prazen i odprt i je zovolo toga dobo samo püst okus, ga trebe samo z lügom zakühati ino z mrzlov vodov oprati. Gda se tak osnažen lagev (čez 2—3 dni) posüši, se — če se taki ne rabi — zažvepla ino dobro zabije.
Novo posodo zakühamo 2—3 krat z vrelim 2% sodovim lügom. Tekočina (sodov lüg) se pa mora vseli še vroča iz lagva izpüstiti, drügače zakühavanje nikaj ne pomaga. Dobro je takši lagev potem izpariti še z vrelim moštom ali z vrelov vodov, šteroj smo ji pridejali nekaj dobrih drož ali tropin. S tem dobi lagev boljši vinski žmaj. Potem ga trebe še z mrzlov vodov pomiti, da ne ostanejo notri ostanki drož ali tropin.
Se zna moramo dobro očistiti tüdi mline, preše, kadi, škafe ino sploh vso drügo ostalo posodo.
Tüdi pri bratvi samoj moramo z grozdjom snažno ravnati. Pred vsem je ločiti gnilo ali bolno grozdje od zdravoga. Tüdi iz gniloga grozdja se da pravilnim potom pripraviti dobro vino, ki če ni že za prodajo, je konči za domačo pijačo prav pripravno.
Pri nas delamo večinoma belo vino. Da dobimo dobro belo vino, svetle, zelenkaste — rumene farbe, finoga düha ino prijetnoga žmaja moramo nabrano grozdje taki zmastiti ino izprešati ino mošt djati v snažen lagev kje kipi sam za se. Lagva ne smemo do vrha nalejati nego samo približno do petih šestnik. Nato zapremo lagev s posebnov kipelnov vehov, štera omogoči, da ogljikova kislina iz mošta lehko odhaja, pa da ne more iz zraka nikaj škodljivoga notri priti, ino püstimo mošt v miri vreti.
Kipenje (vrenje) se najbolje izvrši pri 16 — 20° C. Če je klet mrzla, se segreje. Segrejemo pa tüdi lehko mošt sam do navedene toplote, važno je, da se klet, kje mošt vre to je kipeči mošt naglo ne ohladi, ka je pri mrzlih jesenskih nočeh prav lehko mogoče. Pri pravilnoj toplini trpi prvo, burno vrenje mošta 6—10 dni ino potem mošt še mirno vre kakših 8—14 dni.
Gda je burno vrenje ponehalo, je najbolje da kipelno veho vzememo i lagve z drügim ednako ali še bolje zavretim moštom do vrha dolijemo i je potem pali s kipelnov vehov zamašimo. Nato püstimo vino pri miri, dokeč se konci deloma ne ščisti ino je navadno v začetki meseca decembra prvič pretočimo, da je ločimo od lehko gnijočih ino smrdečih drož.
Drügoč naj se pretoči vino na sprotoletje prle kak se je pričela klet ogrevati. Tretjič naj se pretoči vino poleti v mesci juliji ali avgusti, da se vino po tem pretakanji bolje sčisti ino zadobi boljši žmaj po starini.
Od važnosti pretakanja ino pa kak se pretakanje pravilno izvrši, pa ednok poznej.
Cene silja.
Pšenica	100	kg.	K. 1000—1200.—
Žito	„	„	  „		1500.—
Ječmen	„	     „           „           1000.—
Oves	„	     „           „             900.—
Kukorica        „	„	   „	1200.—
Cene živine.
Govedina	1	kg.	              K.	96.—
Teletina                 „	 „	  „ 120.—
Svinjsko meso	„	„	„	100.—
Mast	„	„	„	180.—
Slanina                  „	 „	  „ 210.—
Zagrebečka borza
dne 2. oktobra 1923.
Amerikanski dolar 1 dolar	K 336.—
Austrijska krona 100 K	K —.48
Čeho-Slov. krona 1 K	K  10.—
20 kronski zlat	K 1200.—
Francoski franc 1 frank	K 20.—
Madjar. K 100 (nova em.)	K 1.60
Nemška marka M. 100,000.000	K 200.—
Švic. fran. 1 fr.	K 61.80
Talijanske lire 1 lira	K 15.60
Zürich:
Dinar 100 Din.	Šv. frcs 6.35
Pošta.
Vogrinčič M. Vančaves. Dobili smo 360 Din. naročnine.
Dober
Hovre mašin
za šujstre se po fal ceni odá pri
MATUS ALOJZIJI v M. Soboti, Lendavska cesta št. 23.
Nove vinske lagve od 50-1200
litrov dobro, trpéče napravleni, v vsakoj vnožini taki oda po nizkoj ceni
Jožef Kosi trgovec v Križevcih pri Ljutomeru.
SLOVENSKA BANKA
podružnica Dolnja Lendava o
plača najbolje
dolarje in zlate peneze.
Odavle se v Türnišči lepo imanje. Zidana hiša, gospodarski hrami, travnicje pa njive. 6000 dolarov cene. Popitajte pri
F. ROUS
Türnišče Štev. 53.
Pazite.
Što šče meti dober leder i najbolše poplate si lejko küpi po zmernoj ceni v trgovini pri Škafar Jožefi v Beltinci.
Domovinska proizvodnja drva d. d.
Oda na pri železniškoj postaji v D. Lendavi stoječem skladišči hrastova klaftrena drva i mešana klaftrena drva čisto brez odračunanja kubik meter za 150 D
Hrastove droge i mešane droge za drva meter za 130 Dinar čisto brez odračunanja.
Izkaznice se dobijo na küpilo v pisarni drüštva štera stoji na skladišči pri železnici vsaki pondelek i četrtek. Drva se odvažajo v tork i petek.
Gostiona i mesnica
sa cijelim inventarom je za iznajmiti.
Upitati se u
Štrigovi kod Kalchbrenner
Prispjela jesenja i zimska konfekcija za gospodje, gospodu i djecu, haljine, haljetci, kostimi, odijela, ogrtači, konfekcija za djecu, Pletena roba u velikom izboru
KOLOMAN SPARING VARAŽDIN
TRG SLOBODE BROJ 3.
SOLIDNA PODVERBA!	UMJERENE CIJENE!
Tisk: ERNEST BALKANYI Dolnja Lendava