2 Romana Fekonja: Uvodnik
na začetku smo namenili prostor odmevom  
s konference šolskih knjižničarjev, kjer smo 
na okrogli mizi obeležili tudi jubilej revije 
Šolska knjižnica – 25 let izhajanja. Veseli 
smo velikega števila udeležencev in prav tako 
dobrega odziva na povabilo k aktivni udeležbi 
– predstavitvi primerov dobre prakse. 
V rubriki Stroka dr. Katarina Švab in dr. Maja 
Žumer predstavljata raziskavo, s katero sta 
želeli pridobiti informacije o programski 
opremi, katalogu in bibliografskih podatkih. 
Prispevek je aktualen tudi zaradi prehoda 
šolskih knjižnic na sistem COBISS, ki je v 
polnem teku.
V tokratni številki so še trije prispevki iz  
prejšnje tematske številke s področja forma-
tivnega spremljanja. Kolegice so temeljito 
premislile, kako bi najbolj učinkovito in nika-
kor ne za vsako ceno v ure KIZ-a vpeljale ele-
mente formativnega spremljanja. Vsi primeri 
dokazujejo, da jim je to v največji možni meri 
uspelo. V prvem primeru so učenci aktivno 
iskali neznane besede po slovarju in tako bo-
gatili besedišče, v drugem primeru pa so bili 
učenci 4. razreda postavljeni v vlogo avtorja 
pravljice. Spoznali so, kaj vse je treba upošte-
vati ob pisanju pravljice. Učenci 2. razreda 
so spoznavali, kako si sami poiščejo gradivo 
v knjižnici. Kolegice, vključene v razvojno 
nalogo formativnega spremljanja, ugotavljajo, 
da je ta naloga v ospredje postavila učenca in 
njegovo aktivno vlogo pri poučevanju. Naloga 
učitelja oz. knjižničarja je skrbno načrtovati 
in voditi proces poučevanja.
Prav posebne novosti so se lotile kolegice 
z OŠ Frana Albrehta Kamnik. Povezale so 
šport in branje. Malce nenavadna kombi-
nacija, vendar zelo dobrodošla, saj so tako 
ozavestile, da je branje potrebno in pomemb-
no prav povsod, tudi pri športu. Zanimiva 
izkušnja tako za sodelujoče učitelje kot za 
učence.
Podobno zanimivo izkušnjo z branjem imajo 
predšolski otroci, za katere vzgojiteljice pri-
pravljajo raznovrstne dejavnosti, ki spodbu-
jajo jezikovno in književno vzgojo. Zanimivo 
je spoznati pogled vzgojiteljice, ki izpostavlja, 
kako pomembno se je z otrokom pogovarjati, 
mu brati zgodbe, ga primerno motivirati in s 
tem navajati na življenje s knjigo. Ob tem je 
pomembno sodelovanje s knjižnico, ki nudi 
strokovno podporo in ponuja veliko izbiro 
gradiva.
V šolski knjižnici se srečujemo tudi z učenci s 
posebnimi potrebami, velikokrat pa ne vemo, 
kakšne prilagoditve potrebujejo. Posebno 
pozornost je kolegica namenila slepi učenki. 
V prispevku opisuje, na kaj je bila pozorna in 
kaj vse je storila, da ji je približala pravljico. 
Sklene z mislijo, ki odraža tudi formativno 
spremljanje. Slepa deklica je »sledila istim 
ciljem kot njeni sošolci, le njena pot je bila na 
nekaterih delih malenkost drugačna«.
Želimo, da učenci dosežejo zastavljene cilje, 
vendar se moramo zavedati, da ni za vse 
ustrezna ena in edina pot. Moramo jim omo-
gočiti, da zastavljene cilje dosežejo tudi po 
drugačnih ali pa prilagojenih poteh.
Ob prebiranju prispevkov vam želim veliko 
novih idej za vaše delo. 
UVODNIK
Pozdravljeni, spoštovani bralci in bralke,
ROMANA FEKONJA, odgovorna urednica