254
Železnica čez Kras.
v
Železnica, ktera stolno mesto Dunaj z najimenitnejim mestom za kupčijo v celem cesarstvu, s Ter t* t o in, veže, dodelana je.
Naj pot te veličanske železnice med Ljubljano ia Terstom tistim, ki se bojo prej ali pozneje po nji peljali, enmalo bolj na drobno razložimo po popisu, ki ga je častiti naš rojak P. K. uatisniti dal v časniku „Pressett.
Zemeljske razmere te železnice so tako različne, da se morajo težavnosti, ktere so se pri stavbi pokazale, med največje šteti. In te težavnosti so tudi bile, da te za kupčijo in občenje tako  važno ceste niso mogli že davno pred do-
255
delati. Sme se pa zdaj tudi terditi, da železnice med Ljubljano in Terstom, kar veličanstuost utiče, una čez 8 e-merinško goro nič ne presega;, pa tudi dohodkov ne bo ana več dajala, kakor ta. Pa tudi se kako krasni pogledi se odpirajo očem popotnikovim, kadar železnica višej in višej prihaja, na mnogoverstnost krajev, rastlinstva ter inuoge veiičanske stavbe na nji in ob nji. Vse to nas mika, to železnico bravcom kratko popisati.
Ljubljansko-teržaška železnica je blizo 19 milj dolga. Kmalo ko pride iz ljubljanskega kolodvora, se zavije nekoliko in prereže potem Latermanov drevored in gre patem naravnost med rodovitnimi njivami in senožet-mi meaio Goric; teče po ovinku čez močirje, in pride potem zopet na terdne tla in mi tran borovniškega mosta do Borovnice, kjer je postaja.
Cez močirje ima kakih 1000 sežnjev iti. Tukaj je bilo največ težavnost premagati in čez nekdanji in sedanji prod Ljubljance dva mosta po amerikanskem sistemu postaviti. Borovniški most pa je najimeuitniše delo na celi železnici in bi utegnil, kar dolgost ia širokost, in terdnost zidanja utiče, edini v celem cesarstvu in med najpervimi v Evropi biti. Ta most, sta prav za prav dva mosta eden nad drugim, je 265 sežnjev dolg in skoraj 20 sežnjev visok. Vsak obok spodnjega mosta je 8, zgornjega skoraj 8l/a sežnjev širok. — Od borovniškega kolodvora naprej gre železnica, visej in višej segaje skozi goj-zde nekdanje bistriške grajšiue, s kterih se tu in tam kaj krasen pogled na ljubljausko močirje, na mejašue griče iu zadej na velikane kranjske dežele odpre. Ko pride čez ter-žaško veliko cesto, dospe na logaško planoto in do logaškega kolodvora, so vleče skozi gojzde na obeh straneh postaje v Rakeku, kjer je bilo treba na mnogih krajih ji pot skozi skalovje izsekati, in doseže v Postojni Lkak r tudi v Šem-Petru največjo visokost. Tu se odpre lepi pogled v pivško dolino, v okolico pri Hrenovicah in pred Jamo, kakor tudi na goro Nanos in na Hrušico.
Unstran Postojne se začne suhi in na mnogih krajih razkopani Kras, in železnica gre blizo memo cesarskega kobiliša v Prestranku do Šem-Petra, kjer je postaja in od kodar pelje velika cesta v Reko. Po večjem ovinku eb skalnatih in pustih gričih nad Kalom in Ravnami pelje železnica, na dolgosti ekorej ene milje, skozi šest predorov ali tunelov. Pervi predor nad Košano (št. VI. za-znamljeu) je 264 sežnjev dolg; drugi pod Cepinom^št. V.) 163 sežnjev; tretji pri Vujah (št. IV.) 143 sežnjev, četerti pred gornjimi Ležecami (št. III.) 182 sežnjev, peti (št.II.) 272 sežnjev in šesti nad Uremom (št. I.) je 228 sežnjev dolg.
Kako čudno je človeku pri sercu, kteri se skozi te iz velicega rezanega kamna obočene predore derdra in kakor bi trenil, v kratkih dobah na desni Uremšico, na levi pa prijazno dolino zagleda, po kteri Reka teče, in zopet v tamni predor pride. Za gornjimi Ležecami in pred predorom II se vidi na levi strani v soteski poslopje velicega jerina, s kterega je voda po iz železa vlitih cevih do postaj v Divacu, Sesani in Proseku napeljana. Unstran predora I. se vidi v reško dolino in proti staremu Apnu, med Divačom in Sežano pri Gorenjah in Povirji pa dalječ po zdoljnem Krasu in zadej na velikanske krajnske gore. Od Sežane proti Orleku in Proseku ima železnica do i\a-brežine najbolj puste kraje po Krasu. Iz Nabrežine pojde taljanska železnica.
Zvunaj postaje in blizo sela Nabrežine (Na brežiui *) gre železnica čez dolgi most, ki je iz belega apnenika so-zidan in ko preteče predor na herbtu hriba, se odpre očem ves drugačen silno krasen pogled. Oči zagledajo pred sabo široko sinje jadransko morje, na levi belo teržaško mesto z njegovimi barkami in za mestom zadej  gorice in
*) Gosp. K. nam je rekel, da domačini ne pravijo „Nabrežinaa, ampak „Na brežini", to je kraj na bregu, na brežini.
gore istrijanske, zalive Mil (Muggia) in Kopra in Sal-vonske temena, na desni pa široko in rodovitno friulsko planjavo. Z lolej, skor tik morja, stoji veličansko poslopje vodotoka, kteri daje postaji nabrežinski in teržaški, pa tudi Terstu samemu potrebno vodo. Železnica zapuša zdaj viso-čine in gre ob goricah, s tertami in oljko obrašenimi, bolj in bolj navzdol, teče memo grinjanske postaje, v ktere soseski zida Nj. c. k. visokost, nadvojvoda Maksimilian grad Mi ram are *) imenovan, gre čez most pri Št. Jerneji (Barkoli) in pride ob morji skozi predor pri Greti na veliki iu obširni teržaški kolodvor.
*) To je: Glej morje!                                                      v™*.