JULON 1981
Letno 14.000 ton sintetičnih vlaken
Ko zavijemo s Kajuhovc ceste na Letališko in prečkamo industrijski tir, pridemo do Julona, ene izmed mnogih delovnih organizacij, ki so dobile svoi Drostor v industriiski coni Most. Delovni kolektiv te tovarne se je v preteklosti pogostokrat spoprijemal s težavami. Že pred trinajstimi leti so nameravali razširiti proi-zvodnjo sintetičnih vlaken na 3000 ton lelno, vendar jim to ni uspelo. Zmogli so izdelati le Iretjino načrto-vane količine. Vzrok za to so bili zastareli stroji, zaradi katerih so imeli mnogo odntetkov in poslovali so z izgubo. Leta 1975 jim je s svojimi sredstvi uspelo povečati proizvodnjo za 1000 ton, zaradi svetovne naftne krize pa izdelkov niso mogli prodati. Ponovno so zabredli v težave, iz kalerih so se izkopali pred približno dvema letoma. Tistikrat so namreč jničeli poslovati s »pozitivno ničlo«, kot pravijo sami, tj. pokrivajo lahko le materialne stroške, sklad skupne porabe in poslovni sklad pa sta popolnoma prazna.
Nekako v tem času so pričeli razmišljati o gradnji novega ob-jekta, o približno petkratnem povečanju sedanje proizvodnje sintetičnih vlaken, o boljši kako-vosti le-teh ter tudi razširitvi proizvodnega programa z novim izdelkom. Povečanje proizvod-nje bi pomenilo večjo učinkovi-tost dela in s tem tudi ekonomič-nost poslovanja. Toda pri letni proizvodnji 2500 ton sintetičnih viaken, kolikor so jih naredili lani, tega ni mogoče storiti. Stroji so že skoraj izkoriščeni 120 —odstotno, delavci delajo v šti-rih jzmenah, v vsaki izmed njih pa je potrebno precejšnje število vzdrževalcev. Ti so velika obre-menitev za količinsko majhno proizvodnjo. Njihovo število se s povečanjem letne količine iz-delka ne bo bistveno spremenilo. V Julonu pravijo, da je za uspešno poslovanje potrebno iz-delati najmanj 8000 ton sintetič-nih vlaken letno, to je 18 ton na vsakega zaposlenega. Ko bo ure-sničena načrtovana investicija, se bodo tudi oni približali evrop-skim standardom, saj bodo na zaposlenega naredili 17 ton iz-delka letno.
V Julonu izdelujejo dve vrsti sintetičnih vlaken, ki imajo za osnovo poliamid 6. To so vlakna za fino in za grobo svilo. Prva vrsta vlaken se uporablja, seveda ko jih predela tekstilna industri-ja, za žensko perilo. blago za dežnike, vetrovke in podobno. Vlakna za grobo svilo pa so na-menjena za izdelavo sintetičnih preprog. Povečanje Ietne koli-čine predvidevajo zu obe vrsti -,»iit«Ven, in sicer za vsako 3 500 ton na leto. Izbor izdelkov pa bodo dopolnili še z izdelavo sintetičnih vlaken iz poliamida 6.6., ki jih za svoje izdelke potrebuje indu-strija nogavic. Tudi teh vlaken nameravajo letno narediti 3500 ton.
Nova zgradba bo stala po-leg sedanje na 10.000 kvadrat-nih metrih površine. Konec leta bo gradnja že tako daleč, da bodo v novozgrajenih prostorih lahko spravili prihajajočo opre-mo. Marca 1980 naj bi že monti-rali stroje, začetek redne proi-zvodnje sintetičnih vlaken iz po-liamida 6.6. predvidevajo v sep-tembTu, proti koncu istega leta
zato jim je del sredstev v višini 500 milijonov zagotovila SIS za ekonom-ske odnose s tujino, 440 milijonov bodo prispevali tuji dobavitelji opreme, prav toliko bodo zbrali pod-pisniki samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za po-večanje zmogljivosti v Julonu, Ljub-Ijanska banka pa bo dala 726 milijo-nov kredita. Delovni kolektiv Julona bo vložil v to investicijo 70 milijonov svojih sredstev. Vrednost njihove in-
temu, da imajo že zagotovljena sko-raj vsa finančna sredstva in priprave na gradnjo potekajo tako, kot je na-črtovano, vselej veselje in ponos nad doseženim spremlja tudi senca nego-tovosti za prihodnost. Vsi zaposleni se trudijo in se odrekajo marsičemu, da bi si za jutri zagotovili večji kos kruha. Zato ni čudno, da jim povzro-čajo skrbi podatki, po katerih v Le-skovcu, Loznici in Celarevu priprav-ljajo proizvodnjo enakih in podob-nih sintetičnih vlaken. O tem. da na jugoslovanskem trgu ni prostora za toliko izdelovalcev teh izdelkov, je Julon obvestil vse, ki na to lahko ka-korkoli vplivajo. V okviru zvezne ju-goslovanske zbornice je bil sklican sestanek s predstavniki prizadetih podjetij in republiških gospodarskih zbornic. Sklep sestanka je bil, naj se investitorji sporazumejo sami." »Predvsem nam ni prav to,« je
Preden je predsednik slovenskih sindikatov Vinko Hafner položil temeljni kamen za novi Julon. je sprego-voril o našem gospodarskem trenutku.
pa naj bi stekla povečana proi-      vesticije na območju naše občine bo zvodnja fine in grobe svile.             tako znašal;i  1  mitijardo dinarjev.
Ker bo teksturiranje fine svile pote-
Tako bo 1. 19S1 po številu delav-cev skoro sto odstotkov večji kolek-tiv Julona izdebl 14.000 ton sintetič-nih vlaken. Takrat bodo lahko sku-paj s tovarno Progres iz Prizrena, ki je razen njih edini proizvajalec po-dobnih vlaken v Jugoslaviji, zadovo-ljili vse potrebe domačega trga. Pro-storska razširitev Julona in s tem tudi povečanje zmogljivosti proizvodnje je investicija, ki je načrtovana v re-publiški  in  zvezni  resoluciji.  Prav
kalo v tovarni Beti v Metliki, bo treba tarn vložiti 250 milijonov /a prilago-ditev novemu postopku; /brala jih bo tovarna Beti sama. Tako bo skupna vrednost investicije milijarda 870 milijonov.
Stirindvajsetega aprila je predsed-nik slovenskih sindikatov Vinko Hafner položil temeljni kamen za novi objekt. To je bil pomenben dan za delovni. kolektiv Julona in za SOZD Jugotekstil v  cetoti.  Kljub
poudaril dipl. inž. France Šolar. or-ganizacijski \odja tega projekta. »da nas prizadete ne obravnavajo enako. Mi povečujemo zmogtjivosti v dogo-voru / republiškimi organi in s fi-nančnim sodelovanjcm lekstilne in-dustrije, medtem ko bodo novi proi-zvnjalci gradili le s krediti banke« Pa vendar, pri/.adcvanja delov-nega kolekti\a julona /a uresničitev zastavljenega cilja se nadaljujejo. Leta 1981, ko naj bi naredili 14.000 ton sintetičniii vlaken. ni tako daleč.
DARJA JUVAN