Ail ie vredno in pttrebnol Previdai, pameiai ia praktičai ljudje si stavijo pri ^sakem svpjem dejaaja vprašaaje: ali je vredao, da se •s tem tradim? Ali je pptrebap, da to ia pap ppravljam? Kakor se torej vprašamo pri vsakem svpjem zasebaem dejaaju, ali je vrednp ia pptrebap skrbi, truda ia ¦napora, takp si moramo biti popolaoma aa čistem tudi v pplitiki ali v javaem življeaja, je li vredap ia ali je potrebao, da se za tp ia obp bprimp včasi cela stpletja. Potrpi in dobro premisli! Odkar se sloveasko ljadstvp zaveda svpjih pravic, so povdarjali aaši predaiki ia trdimo sedaj mi, da imamo pred Bpgom ia ljadmi pravico, da aa aaši zemlji živimp, na ajej s svpjim sami gpspodarimo in z aspehi svojega dela ia zapja sami razpplagamo. Ppmisli torej bralec: 1. Ali je potrebao ia vredao, da smp gpsppdarji aa svpji zemlji? Ali hočeš, da bodo drugi odlpčevali, kakšne aaj bodp tvoje pbčiae, pkraji, cela Sloveaija, ia po katerih ppstavah aaj se v ajih gpspodari? Mislimo, da gotpvp ni dobrp, da bi aam pdlpčeval Nemec, pa tudi ne Srb ia ae Hrvat! Tp vse je popplapma aaše ia mi sami. si hpčemp to urejevati. 2. Ali je potrebao ia vredao, da si svpje šple arejajemo sami in v ajih gosppdarimp sami, kakpr vemp, da je za aašp izpbrazbp ia za aašp vzgojp potrebao? 3. Ali je vredap ia pptrebao, da urejajemo sami aaše kmetijske, pbrtae ia druge zadeve, s kateremi skrbimp na izpbrazbo ia ppvzdigo blago&taaja našega ljudstva? Odgovpr je za pamelaega človeka jasea. 4. Ali je prav, je vredap ia pptrebao, da skrbimp za ureditev aaših cest ia za uravaavo aaših rek, kakor satni hočemo? Mislite, da aaai bodo drugi bolje gpspodaTili ia vestaejše ter z večjo ljabezaijp ia skrbjo urejevali tisto, česar sami niaiajo in ne pozaajp? 5. Ali je vredno ia potrebap, da se borimp za tp, da bomo s svojimi bolaicami, s svojimi hiralaicami, s sirotišaicami, sploh z vsemi zavodi, ki sp za lajšaaje bede ia bolečia, gospodarili mi pp aaši vesti ia aaši preridnosti?! 6. Ali je vrednp boja, da vse saaii pdločujemp, koliko in kako za vse pmenjeae zadeve skrbimp in trpšimo deaar? Z drugimi besedaaii: ali je pptrebap ia pametao, da odlpčajemo o svojih davkih sami ia sami tudi dplpeujemp, koliko ia kako jih plačajemp? Na dacate je še vsakovrstaih važaih zadev, tpda mi smo jih takaj našteli za sedaj samo aekaj. Ne moremo si misliti zavedaega Slpveaca, pa aaj bo kmet ali meičaa, posestaik ali aeposestaik, delavec ali podjetaik, kateri bi aam ae pdgovpril: pametao, vredap ia pptrebno je, da se za vse to borimo. Kako čuvamo dragod svoje pravice? Ppvsod v življeaju opazujemo, da vsak čava svoje pravice, svoj agled ia svpjo čast. Ppmislimo, kpliko prepirpv ia pravd je radi mpteaja posestil Celo zaradi kokoši, ki hpdijp aa sosedpvp ppsestvp, se vršijo često pravde! Skrbap pazimo, da spsedpvo drevp s svojiuii vejami ne sega čez mejp ia ae škpdi aaši posesti! V političai javaosti pa bi brez poaiisleka, brcz skrbi, brez bpja pustili vse drugim?! Pa je veadar pdvisap pd ureditve države, od aačiaa plačevaaja in uporabe davkov, pd javne uprave vse aaše gosppdarskp življeaje! Ta ne gre za enega, temveč gre za vse: za obit(H ia za razvoj ali propad aas vseh! Naravapst zločia nad seboj ia celim aarodpai aapravi, kdor se ae zaaima za javap življeaje ter se ae bpri za pravice ia kpristi svojega ljudstva. Ali bo uspeh? Maogi pravijo: sirj bi se še bolj bpril, če bi le videl, da bo kaj s tega. Takšaemu aeveraemu Tomaža bi prav lahkp rekli: ti s svojo aogo pač stopiš vsikdar ea kprak, s svpjp glavp pa ae misliš aiti za pedeaj naprej. Ali se zavedaš, da le žilava vztrajapst, skapapst ia pridapst rpdi uspehe. Ali se ae zavedaš, da je večai sužeaj tisti, ki se bpji boja za svpjo lastao pravico. Kpprive ia drag pkvel pač dpbiš brez truda, a rumeae pšeaice ia žlahtaega sadu aikdar! Če ae zaapaš in ae veruješ sebi ia ljadem, pa poglej samp mravlje! Kako majbne so, pa se združijp ia si astvarijp za aje ogromao zgradbo! Oae vedo: če ae bodo skupaj držale, ae bo aikdar velikega mravljišča, aikdar skupnega bivališča, temveč pogia! Pa pride čestp kdp ia jim razdere ves trad ia vse delp. Toda pae se 1ptijp z vsp dlpčaostjp dela vaovič. Eaakp je z nami v politiki, v aašem javaem življeaju! Kakpr mravlje mpramp vztrajai biti, kakor čleai verige aepmajao skapaj držati, ae sme aas plašiti ae trad ae začasai aeuspeh, pa bo zmaga aaša: v svojem domu, aa svpji zemlji, bomo sami gospodarji ia tedaj bp zadpvoljstvo ia sreča v aaših^srcih. Velike sp aevaraosti, premeteai ljudje poskušajp rušiti ediaost aašo ia slabiti aašo moč, da bi paempgočili aašp zmago. O tem bomo govorili prihodajič aataako! Za sedaj šaaip še eakrat: ali je vredao ia pctrebap, da se bprimo za svpje pravice ia svoj pbstoj?! Kdpr misli, da ni vredap in pptrebnp, aaj gre med pasje ppaižne sužaje ali pa — izdajake. Na pboje bpmp pp zmagi, ki mpra priti, zrli s preziranjem ia zaaičevaajem. Zmagati pa hočemp ia zmagali bpmo!