Jaslic


jMo roletni okrasek





ISSN 0040-7712

LETNIK XLVI

DECEMBER 2007

POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1102

CENA 2,10€ (503 SIT)

CD CD j;

%%%

n °

c o o

- E ' £

C/) d)

D) c

O _c


O -*

CL

CL>

CD °c

>o

S?-O -s

O .S

CD

T3

D-

uj  >co _

o-'E

>N

-Q

Q-

Cl


CO "O

CD

-o
_ o

“ £
= o
® n

X3 -=

o £

N. O
CO T-

T ~ o

o"

T- LO

h-

C0

O

E

o

n

E

ca

c

>

o

cn

cd ~t

.g a
o > ts

S P •:

CtS

-*-■

>CD

O

CL

a5

g

>

o

CT>

KAZALO

Revija za tehniško ustvarjalnost mladih

DECEMBER 2007, LETNIK XLVI, CENA 2,10 € (503 SIT)
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠT11102

Revijo TIM izdaja
Tehniška založba Slovenije, d. d.
Za založbo:

Blaž de Costa

Odgovorni in tehnični urednik revije:

Jože Čuden

Lektoriranje:  Katarina Pevnik
Trženje oglasnega prostora:

Bernarda Žužek
Naslov uredništva:

Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541,
telefon: 01/479 02 20,
brezplačna številka: 080 17 90
faks: 01/479 02 30,
e-pošta: cuden@TZS.$i
internet: http://www.TZS.si
Naročniški oddelek:
telefon: 01/479 02 24,
e-pošta: maja.mezan@TZS.si
Revija izide desetkrat v šolskem letu.
Naročite jo lahko na naslov uredništva
ali po telefonu.

Posamezna številka stane 2,10 € (503 SIT),
naročnina za prvo polletje pa
10,50 € (2.516 SIT).
Transakcijski račun:

07000-0000641745 (Gorenjska Banka,
Kranj) in 02922-0012171943
(NLB, Ljubljana).

Celoletna naročnina za tujino znaša
42 €(10.064 SIT).

Devizni transakcijski račun pri
Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d.,

Trg Republike 2, 1520 Ljubljana
IBAN: SI56029220012171943
Koda SWIFT: UBASI2X

Revijo ureja uredniški odbor:

Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek,
Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik,

Miha Zorec, Roman Zupančič.

Računalniški  pre/om in izdelava filmov:

Studio Luksuria, d. o. o.

Tisk:  Delo tiskarna INPO, d. o. o.
Naklada:  5.000 izvodov
Publikacijo sofinancira Javna agencija
za raziskovalno dejavnost RS
in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport
- Urad za znanost ter Urad za šolstvo.
Na podlagi zakona o davku na dodano
vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi
revija med proizvode, za katere se
obračunava in plačuje davek na dodano
vrednost po stopnji 8,5 %.
Prispevkov, objavljenih v reviji TIM,
ni dovoljeno ponatisniti brez
pisnega dovoljenja uredništva.

Fotografija na naslovnici:

Med graditelji letečih maket srečamo
kar nekaj deklet. Na sliki je romunska
reprezentantka z maketo rakete ariane 3.

Foto: Miha Čuden

KAZALO

12

16

IZDELAVA MAKETE
MALE ŽELEZNICE (4. DEL)

STOJNO LADIJSKO
MAKETARSTVO . . .

18 STE ZA HAZARDIRANJE?

20 ELEKTRONSKI REGULATOR
ZA GRETJE SVEČKE
MODELARSKEGA MOTORJA

31 KARTONSKA GLASBENA
SKRINJICA.

32 NOVOLETNI OKRASEK
2008.

35 JASLICE

38 KOLEDAR IZ ROČNO
IZDELANEGA PAPIRJA

40 IZDELKI IZ MAVČNIH TRAKOV

42 ZMAJI IZ DOMAČE DELAVNICE

Naročnike obveščamo, da naročnina na revijo TIM ne velja samo za eno leto, pač pa do pisne odpovedi.

TEM 4

december 2007

3

REPORTAŽA

Evropsko prvenstvo
raketnih modelarjev

Košiče, 7.-14. 9. 2007

MIHA ČUDEN

Po sklepu Modelarske komisije CIAM
FAI je organizacija letošnjega evropskega
prvenstva raketnih modelarjev pripadla Slo¬
vaškemu nacionalnemu aeroklubu in Zvezi
modelarjev Slovaške, ki sta svojo kandidaturo
vložila za leto, ko je prišlo v sistemu tekmo¬
vanj najvišjega ranga do najbolj drastičnih
sprememb in zato v najbolj neugodnem času.
Nerazumna odločitev biroja CIAM, ki je raket¬
ne modelarje proti njihovi volji dobesedno
prisilila v zmanjšanje števila kategorij z osem
na pet, je prizadela tako tekmovalce, ki so bili
prikrajšani za tri kategorije in nekateri zato
niso dobili niti priložnosti nastopa na EP, kot
tudi organizatorja, ki je imel zaradi tega bi¬
stveno višje stroške in zaradi manjšega števila
udeležencev tudi manjši prihodek. To so ude¬
leženci prvenstva občutili na vsakem koraku.
Čeprav smo od Slovakov, tradicionalno do¬
brih organizatorjev tovrstnih tekmovanj, pri¬
čakovali, da bo prireditev organizirana na po¬
dobno visoki ravni kot prejšnja tekmovanja v
Liptovskem Mikulašu, smo bili tokrat nepri¬
jetno presenečeni. Če je že tekmovalni del,
breme katerega je bilo večinoma na plečih
tujih strokovnjakov, domačih je bilo bolj za
vzorec, potekal v glavnem korektno, pa je vse
ostalo, začenši z namestitvijo tekmovalcev,
otvoritveno slovesnostjo in banketom bilo le
bleda senca tistega, česar smo bili vajeni na
drugih tekmovanjih, seveda ob enakih stro¬
ških na udeleženca kot drugje. Na nečem ozi¬
roma na nekom se je pač moralo zaslužiti. Ko
vsemu dodamo še izjemno slabo vreme, ki je
prav tako krojilo razplet dogajanja, je slika
bolj ali manj popolna. Po prvenstvu presež¬
nikov lani v Bajkonurju, smo se tokrat soočili
ravno z nasprotnim.

Zaradi okrnjenega tekmovalnega progra¬
ma je tudi slovenska reprezentanca odpotova¬
la na prvenstvo v nekoliko skromnejši zasedbi

kot prejšnja leta, saj
tokrat v programu ni
bilo kategorij raket
za doseganje višine
Sl, raket s padalom
S3 in raket s trakom
S6, torej panog, v ka¬
terih so naši tekmo¬
valci pogosto osvajali
medalje. Organizator
je imel pravico iz¬
med osmih tradici¬
onalnih panog sam
izbrati pet in Slovaki
so se pač odločili za
tiste, kjer so najmoč¬
nejši: S4, S5, S7, S8 in
S9. To je bil za naše
modelarje tudi svoje¬
vrsten izziv, saj so se
po daljšem premoru
in deloma tudi po
sili razmer odločili
nastopiti vsaj v eni
od maketarskih kate¬
gorij, in sicer v višinski panogi S5, in to tako v
članski kot mladinski konkurenci.

V reprezentanci LZS je tokrat nastopilo
13 tekmovalcev iz treh slovenskih klubov:
Jože Čuden, Matevž Dular, Blaž Grgič, Miha
Kozjek, Tomaž Starin, Anton Šijanec ter
mladinec Miha Čuden iz ljubljanskega ARK
Komarov, Marjan Jenko, Boris Jenko, Borut
Lendaro ter mladinca Uroš Jenko in Mitja
Žgajner iz Sevniškega ARK Vega, poleg teh pa
še mladinec Janko Rupnik iz MMK Logatec.
Posebno priznanje je doletelo tudi našega
mednarodnega sodnika Marjana Čudna, ki je
bil že na lanski seji biroja CIAM FAI izbran za
glavnega sodnika EP. Na tekmovanju je sodil
tekmovalcem v mladinskih kategorijah.

Po opravljenih uvodnih formalnostih,
otvoritvi prvenstva, testiranju motorjev,
oddaji maket v ocenjevanje, nastanitvi ter
uradnem treningu, je bilo prvi dan na vrsti

tekmovanje s prostoletečimi raketoplani ka¬
tegorije S4A. V vlažnem deževnem vremenu
so se najprej med seboj pomerili mladinci. V
spremenljivih vremenskih razmerah se je od
naših najbolje znašel Uroš Jenko, ki je z mo¬
delom klasične konstrukcije nanizal tri zelo
dobre rezultate in se na koncu uvrstil na iz¬
vrstno, vendar tisto najbolj nehvaležno 4. me¬
sto, tik za dobitniki medalj. Kljub odličnemu
dosežku je bil Uroš, ki je sicer branil naslov
mladinskega evropskega prvaka iz Buzaua v
Romuniji, vseeno kar malce razočaran. Če bi
mu bila z dosežki ostala dva naša tekmoval¬
ca vsaj blizu, bi imeli skupaj lepe možnosti
za visoko uvrstitev tudi v ekipni konkurenci,
vendar sta precej zaostala. Miha Čuden je bil
na koncu 21., Janko Rupnik pa 23., kar je na
koncu vseeno zadostovalo za še vedno dobro
6. mesto. Evropska prvakinja je postala Rusi¬
nja Anastazija Majboroda.

Slovenska članska ekipa v S4A: Marjan Jenko, Boris Jenko in Miha
Kozjek

4

Najboljši trije v članski konkurenci S4A: Marek Pavka, CZE (2.), Krzy-
stof Przybitek, POL (L), in naš Boris Jenko (30

Mladinci Uroš Jenko, Mitja Žgajner in Miha Čuden med tekmo z žiro-
kopterji (S9A)

Janko Rupnik je v S4A nastopil s posebno
oblikovanim modelom raketoplana z zlo¬
žljivim krilom.

V popoldanskem programu so nastopili
člani. Tudi tu so bila naša pričakovanja glede
na rezultate zadnjih tekem svetovnega poka¬
la upravičeno zelo visoka in tudi tekma se je
razpletala v prid naše ekipe. Po treh opravlje¬
nih startih je bilo jasno, da bomo v fly-offu

imeli kar dva tekmovalca, in sicer oba Jenka,
očeta Marjana in sina Borisa. Čakali smo samo
še na zadnji start Mihe Kozjeka in razmišljali
kakšne barve bo ekipna medalja, tedaj pa ...
prva napaka in neveljaven let, ki je našo eki¬
po potisnil iz kroga dobitnikov medalj - na
peto mesto. Razočaranje v reprezentanci je
bilo veliko, toda zdaj je bilo treba vse moči
usmeriti v boj za medalje med posamezniki.
V fly-offu je nastopilo pet tekmovalcev in ob
dveh naših bi morali imeti res smolo, da bi
ostali praznih rok. Ko je ničlo zabeležil sveto¬
vni prvak, Belorus Minkevič, je bila medalja
že skoraj na dlani, treba je bilo napraviti samo
veljaven let. Prvi od obeh naših je odletel Bo¬
ris. Višina leta sicer ni bila največja, toda po¬
skus se je posrečil in Slovenija je tudi na tem
prvenstvu osvojila medaljo. Vprašanje je bilo
samo še, kakšna bo in ali bosta dve ali ena.
Marjan je nato poletel odlično in zelo visoko,
toda kaj, ko se trak na motorju ni odvil. To je
pomenilo neveljaven let in delitev 4. mesta z
Belorusom. Kljub vrhunskemu dosežku in na
koncu bronasti medalji Borisa je po nastopu
naših v S4 ostal nekoliko grenak priokus, saj
je sprva kazalo na mnogo več. Prvo mesto v
fly-offu je osvojil Poljak Krzystof Przybytek,
drugi pa je bil Čeh Marek Pavka.

Naslednji dan so bili na vrsti žirokopterji,
modeli, ki pristajajo s pomočjo avtorotacije.
Pri mladincih so naši nastopili povprečno.

Uroš Jenko je zasedel 10. mesto, Mitja Žgaj¬
ner 11. in Miha Čuden 27, ekipno pa so za¬
sedli 7. mesto. Mladinski prvak je postal ruski
modelar Maksim Demidov. Podoben rezultat
so dosegli tudi člani. Najboljši med našimi je
bil tokrat Miha Kozjek na 9. mestu, Marjan
Jenko je bil 24. in Jože Čuden 28., skupno pa
je to zadostovalo za 5. mesto. Naslov prvaka
je osvojil Poljak Slawomir Lasocha.

Na predvečer tekmovanja v kategoriji vi¬
šinskih maket S5 smo nestrpno čakali na iz¬
ide statičnega točkovanja, saj so naši tekmo¬
valci po večletni odsotnosti nastopanja v tej
kategoriji spet nastopili s popolnimi ekipa¬
mi. Oboji, tako člani kot mladinci, so za pro¬
totip izbrali ameriško sondažno raketo nike
cajun v dveh različicah, mladincem pa so bile
to sploh prve makete in prvi nastop v tej ka¬
tegoriji. Izid točkovanja je bil tako pri članih
kot pri mladincih dober, ponekod celo nad
pričakovanji, predvsem pa je sodnike nav¬
dušila različica makete, ki sta jo izdelala Jože
Čuden in Matevž Dular, katere načrt je bil ob¬
javljen v prvi letošnji številki Tima, saj se je
sploh prvič pojavila na kakem tekmovanju.
Vsi naši so imeli pripravljene makete za let
v dvostopenjski različici. Dan, ki je sledil, pa
tekmovalcem ni bil naklonjen, saj je nenehno
močno deževalo in pihal je hladen veter. Po¬
goji za letenje so bili nenormalni in temu pri¬
merno je bilo tudi veljavnih letov. Merjenje

Po dolgoletnem premoru so naši reprezentanti spet nastopili tudi v

maketarski kategoriji  55, mladinci sploh prvič. Na sliki so ob predaji Matevž Dular je imel po napaki motorja obilo dela s popravilom dru-

maket v ocenjevanje. ge stopnje makete.

TIKI 4

december 2007

5

REPORTAŽA

popolnoma uničil drugo stopnjo. Z never¬
jetno vztrajnostjo in voljo mu jo je vendarle
uspelo zlepiti in celo pravočasno ponoviti
let, vendar v takšnih okoliščinah in s tako po¬
krpanim modelom posebne višine ni mogel
doseči. Pričakovano ekipno medaljo je od¬
plaknilo deževje, čeprav je glede na takšne
razmere tudi 4. mesto lep dosežek. Na kon-

Uroš Jenko s prvo stopnjo višinske makete
po uspešno opravljenem poletu

višin je težavno že v lepem vremenu, kaj šele
ob takšnem deževju in slabi vidljivosti, zato
so bile nekatere izmerjene močno vprašljive,
med drugim tudi pri Urošu Jenku, ki je bil
očitno prikrajšan. Sploh pa je bilo veliko raz¬
burjenja v naši ekipi ob neupravičeno doso¬
jenem neveljavnem letu Mihe Čudna, češ da
se mu ni odprl zaviralni trak na prvi stopnji,
čeprav ga je videlo kar nekaj tekmovalcev,
žal pa nihče od sodnikov. Miha je v prvo iz¬
vedel izvrsten dvostopenjski let in bi se goto¬
vo visoko uvrstil. Ob ponovnem poskusu pa
je vlaga, ki ji je bil model dolgo izpostavljen,
naredila svoje in zaradi težav pri ločevanju
stopenj se je model močno poškodoval. Ob
priznanem Mihovem letu in zgolj povprečni
višini bi to zadoščalo za ekipno medaljo, tako
pa je samo s parom točk Slovenija zasedla
5. mesto. Janko Rupnik se je povzpel na iz¬
vrstno 6. mesto, Uroš na 14., Miha pa je ostal
med tistimi tekmovalci brez veljavnega leta.
Prvo mesto je osvojil Rus Nikolaj Petrov.

Popoldne, ko so bili na vrsti člani, se je
naliv samo še stopnjeval in tekma je bila za
lep čas prekinjena. Ko je bilo videti, da je
sploh ne bo, je žirija FA1 z vodji ekip sprejela
sklep, da se tekma nadaljuje tudi v močnem
dežju. V nemogočih okoliščinah je smola
spremljala tudi naše člane. Medtem ko sta
Tone Šijanec in Jože Čuden na koncu izvedla
dva lepa in veljavna leta, Matevžu Dularju naj¬
prej niso priznali veljavnega prvega leta, nato
pa je v naslednjem zaradi napake na motorju

Blaž Grgič je bil
po tekmi s svojim
nastopom v S8E/p
zelo zadovoljen.

Start RV-raketoplana
Blaža Grgiča

Jože Čuden je tokrat pripra vil tudi za sodni¬
ke popolnoma novo različico makete nike
cajun kategorije S5C.

Vzleta RV-raketoplan standardnega člana
ekipe v S8, Boruta Lendara.

6

cu so se naši uvrstili takole: Jože na 8. mesto,
Ione na 12. in Matevž na 17. mesto. Zmage se
je veselil srbski tekmovalec Vladimir Čipčič z
maketo rakete taurus tomahawk.

Pri RV-raketoplanih kategorije S8E/p smo
si prav tako obetali vrhunske dosežke, saj so
se naši tekmovalci na tekmovanje dobro pri¬
pravili. Kljub močnemu vetru jim je bilo vsaj

Tone Sijanec je uspešno prestopil iz »svoje«
višinske kategorije v sorodno z maketar-
skim dodatkom.

Tomaž Starin, sicer veteran v raketnem mo¬
delarstvu, je v Košicah prvič nastopil za slo¬
vensko reprezentanco.

december 2007

mr

Neprekosljivi ruski maketarski mojster Alek¬
sander Levih z maketo rakete sojuz kate¬
gorije S 7

Saturn lb je po mnenju mnogih ena od naj¬
lepših vesoljskih raket

vreme nekoliko bolj naklonjeno kot prejšnji
dan maketarjem. Tekmovalci so v težkih po¬
gojih pokazali obilo znanja in zvrhano mero
bojevitosti, med drugim oba naša, Blaž Grgič
in Tomaž Starin, le Borutu Lendaru tokrat ni
uspelo pokazati vsega, kar zna. Blaž je zasedel
visoko 6. mesto tik pred durmi finalne skupi¬
ne, Tomaž je bil 13., medtem ko je Borut ostal
pri dnu razpredelnice, kar je našo ekipo ve¬

ljalo uvrstitve prav pri vrhu. Največ znanja in
tudi kanček sreče za zmago je tokrat imel Po¬
ljak Pawel Janisiewicz.

Pri mladincih naj bi nastopil tudi mladi
Mitja Žgajner, vendar je že na treningu tako
poškodoval svoj model, da ga ni bilo mogo¬
če popraviti in bo na svoj prvi nastop v tej
kategoriji moral počakati vsaj do naslednjega
prvenstva.

Po izredno napornih tekmovalnih dneh
so naši tekmovalci zadnji dan, ko so bile na
programu makete kategorije S7, zgolj uživali
v atraktivnih letih, saj v tej panogi nismo ime¬
li svojih predstavnikov.

1 1

Spektakularen vzlet Levihovega sojuza s
petimi motorji v prvi stopnji

Vladimir Čipčič iz Kikinde namešča elek¬
trične vžigalnike v motorje makete rakete
ariane 3-

S Saturnom lb je nastopil tudi domačin Mi-
kulaš Szabo.

Ob medalji Borisa Jenka so naši tekmo¬
valci kljub izredno težkim tekmovalnim po¬
gojem nanizali vrsto odličnih uvrstitev, tako
da je nazadnje v skupni razvrstitvi Slovenija
med 14 državami udeleženkami zasedla vi¬
soko 5. mesto in ostala v samem svetovnem
vrhu tega tehničnega športa.

mr 4

REPORTAŽA

—-N

Timov

portret

Boris Jenko, rojen leta 1980 v Ljublja¬
ni, se z raketnim modelarstvom ukvarja
že od sedmega leta starosti. V raketarske
vode je zašel pravzaprav po naključju,
ko je opazoval starejše sošolce modelar¬
skega krožka na OŠ Otočec pri njihovem
delu. V veliko pomoč mu je bil tudi oče,
ki je vodil ta krožek. Začetki so bili zelo
težavni, saj ni bilo dovolj znanja, pa tudi
povezovanja z drugimi modelarji na tem
področju ni bilo. Njegovi prvi modeli
so bile bolj ali manj dobro izdelane se¬
stavljanke iz kompletov, ki so bili tedaj
na voljo. Začel je sodelovati na regijskih
srečanjih mladih tehnikov, kjer pa zaradi
nekonkurenčnih modelov ni imel več¬
jih uspehov. S sebi lastno vztrajnostjo je
izdeloval modele, ki so bili vedno boljši
in z njimi so prišli tudi prvi uspehi na
tekmovanjih. Od šestega razreda dalje je
bil stalni član regijske ekipe mladih teh¬
nikov dolenjske regije v kategoriji raket
s padalom S3B nacional in v kategoriji
prosto letečih raketoplanov kategorije
S4A.

V srednji šoli se tekmovanj ni udele¬
ževal, je pa toliko bolj pomagal mlajše¬
mu bratu Urošu, ki je prav tedaj začenjal
svojo pot v raketnem modelarstvu. Leta
2001 se je včlanil v ARK Vega Sevnica.
Potem so prišli tudi prvi uspehi v član¬
ski konkurenci. Že naslednje leto je bil
zmagovalec v skupni razvrstitvi ciklusa
S3B nacional. Začel se je udeleževati
tekmovanj za svetovni pokal v kategoriji
raket s trakom S6A in prosto letečih ra¬
ketoplanov S4B. In prav v tej kategoriji
je dosegel svojo prvo zmago na velikem
tekmovanju - prvo mesto na tekmovanju
za svetovni pokal, Catalunya Cup 2003,
v španski Lleidi. V naslednjih letih se je
zvrstilo kar lepo število vidnih uvrstitev
na državnih prvenstvih in tekmovanjih
za svetovni pokal širom po Evropi.

Tega leta se je prvič preizkusil tudi v
zanj popolnoma novi disciplini žirokop-
terjih, kjer je preizkušal nekatere po¬
polnoma nove tehnične in tehnološke
rešitve.

Lansko leto pa je bilo zanj prelomno,
saj je prvič dobil priložnost zastopati
Slovenijo kot član državne reprezentan¬
ce na svetovnem prvenstvu v znameni¬
tem Bajkonurju. Ponujeno priložnost je
dobro izkoristil, saj mu je ob končnem
petem mestu v fly-offu le malo manjkalo
do osvojitve medalje v kategoriji raket
s padalom S3A. Zato pa je medalja pri¬
šla letos na evropskem prvenstvu v slo¬
vaških Košicah. V izjemno razburljivih
dodatnih letih petih tekmovalcev je na
koncu osvojil bronasto medaljo.

Vsi ti dosežki so mu dodatna vzpod¬
buda za nadaljnje resno delo. Prepričan
je, da mu bo tako delo prinašalo uspehe
tudi v prihodnje.

december 2007

7

PRILOGA

MITJA SERŠEN - ERMAN

V tem prispevku bomo predstavili
3D-akrobatski model ultron 3D, izdelan
iz deprona.

Za rezanje uporabimo oster mode¬
larski nož, za podlogo pa leseno ploščo.
Po ukrivljenih linijah režemo previdno
in počasi, pri ravnih pa si pomagamo
s kovinskim ravnilom ali s primerno
kovinsko letvico. Rezilo sproti lomimo
proč, da bo vedno ostro. Če rezilo otopi,
se depron lahko grdo zatrga, tega pa si
najbrž ne želimo.

Če bomo vzletali in pristajali na glad¬
ki površini, potem modelu napravimo
podvozje, sicer to ni potrebno, saj pri
pristajanju v travo podvozje bolj moti,
kakor koristi.

Podvozje lahko izdelamo iz jeklene
žice debeline 1,5 mm in ga pritrdimo na
drugo rebro v trupu.

Kogar zanima, kako ta model leti, si
lahko prek interneta ogleda videopo¬
snetke na naslovu: http://www.youtube.
com, če v okence za iskanje (Search)
vtipka »ULTRON 3D model«.

Trup

Glavnino trupa sestavljajo dve enaki
stranici, dva vzdolžna profila, rebro iz de¬
prona, dve rebri iz lahke topolove vezane
plošče in še nekaj drobnih elementov.

Iz 3 mm debelega deprona najprej
izrežemo dele s pozicijskimi številkami
1,2, 3,4, 5, 6 in 7.

Nato iz topolove vezane plošče iz¬
režemo prvo rebro, ki služi kot nosilec
motorja (št. 12), ter drugo rebro (št. 11),

Model je sposoben izvajanja 3D-akro-
bacij ter seveda tudi lebdenja oziroma
visenja na propelerju. 3D-akrobacije so
tiste, pri katerih krilo ne zagotavlja sko¬
raj nobenega ali celo nič vzgona in se
model težnosti upira z vlečno silo, ki jo
ustvarja propeler. Poleg tega pri takem
letenju izkoriščamo tudi usmerjanje
zračnega curka s propelerja prek velikih
odklonov krmilnih površin.

Model je primeren za letenje na pro¬
stem, kadar ni vetra, ali takrat, ko še ni
tako močan, da bi nam pri letenju na¬
gajal. Seveda je to odvisno od naše spret¬
nosti in izurjenosti v upravljanju s to¬
vrstnimi modeli.

Gradnja

Posamezne kose lahko narišemo na
depron na več načinov. Lahko si pomaga¬
mo s kopirnim papirjem, vendar se nam
utegne zgoditi, da bomo depron pri tem
preveč »umazali«. Sam si izbrani kos pre¬
rišem na papir, ga izrežem s škarjami, na¬
stali kroj položim
na depron, ga na
nekaj mestih prile¬
pim s koščki lepil¬
nega traku ter del
obrišem s kemič¬
nim svinčnikom.
Nekateri si poma¬
gajo tako, da načrt
položijo na depron
ter ga z bucikami
prebadajo po čr¬
tah. Nato luknjice
na gradivu pove¬
žejo s črtami. Pri
razmeščanju ele¬
mentov nadepron
si pomagamo s
skico, ki prikazuje
razrez elementov,
saj je orientacija
pri tistih delih, ki
se morajo ukriviti,
zelo pomembna.

Podatki o modelu:

Razpetina krila:
Dolžina trupa:
Površina krila:
Vzletna masa:
Motor:

Propeler:
Krmilnik motorja:
Akumulator:

960 mm
840 mm
22,5 dm 2
370 g

brezkrtačni, velikosti 400
(roxxy 2827,
vvelgard 22/12)

9/4,75 do 11/4,75
18 A

Li-po 3S1 P, 800 mAh

8

december 2007

mi 4

ki bo postavljeno tik pred prvim robom
krila.

Če bomo želeli na modelu imeti pod¬
vozje, ga pritrdimo na to rebro.

Iz 0,5 do 1 mm debele plastike ali per-
tinaksa izrežemo repno ostrogo (št. 22).

Zdaj elemente trupa pripravimo za
sestavljanje. Na notranjo stran stranic
trupa s kemičnim svinčnikom močno
zarišemo črto, kjer bo trup prepognjen.
To je tanka črtkasta črta na načrtu. Ko
trdo zarišemo v depron, mu že vtisnemo
linijo, po kateri se bo brez težav upognil.
Stranico po tej črti previdno upognemo
čez rob mize, vendar ne več kot za ~30°.
Zgornji rob od zadnjega dela kabine
pa vse do izteka na vrhu smernega sta¬
bilizatorja po notranji strani previdno
obrežemo z modelarskim nožem. (Glej
prikazan delni prerez!) Na tem delu se
bosta stranici stikali in lepilo bo bolje
prijelo, če bo stik obdelan pod kotom.
Ob zgornji rob kabine 3 mm navznoter
prilepimo trakec št. 5. Ta bo v veliko po¬
moč, ko bomo pozneje lepili pokrov ka¬
bine. V nosnem delu trupa na notranjo
stran stranic prilepimo še ojačitev spre¬
dnjega rebra (št. 7), pri čemer pazimo,
da bo del pravilno obrnjen.

Da ne bo pozneje zmede, lahko trup
prej sestavimo na suho brez lepljenja,
da se prepričamo, kako se deli med sabo
ujemajo ter ali je treba narediti še kakš¬
ne popravke.

Za lepljenje uporabimo lepilo UHU
por ali cianoakrilatno lepilo za depron
in aktivator.

Ko je trup sestavljen in lepilo suho,
s finim brusilnim papirjem obdelamo
robove na zgornjem delu ter natančno
oblikujemo izbo¬
klino zgornjega
grebena od ka¬
bine proti repu.

V spodnji zadnji
del prilepimo še
repno ostrogo
(št. 22).

Če trup oble¬
pimo z barvnim
lepilnim trakom,
ga s tem polepša¬
mo, poleg tega pa
mu to daje še do¬
datno trdnost. Pri
tem pa ne gre pre¬
tiravati, saj preveč

lepilnega traku lahko znatno poveča
težo modela.

Repne površine

Iz 6 mm debelega deprona izrežemo
smerno krmilo št. 10. Lahko uporabimo
tudi dve plasti med seboj zlepljenega
3 mm debelega deprona. Iz 3 mm debe¬
lega deprona izrežemo višinski stabiliza¬
tor (št. 9) in dve višinski krmili (št. 8).

Sprednji levi rob smernega krmi¬
la odrežemo pod kotom 45°, prav tako
tudi zadnji spodnji rob višinskega stabi¬
lizatorja, da se bodo krmilne površine
lahko odklanjale, ko bodo pritrjene na
modelu. (Glej delne prereze teh ele¬
mentov!)

Na levem višinskem krmilu izdelamo
zarezo, v katero prilepimo krmilno roči¬
co (št. 24).

Da se višinski rep ne bo preveč krivil
pod obremenitvami, nanj prilepimo tan¬
ke karbonske trakce. Smerno in višinsko
krmilo prilepimo s prozornim lepilnim
trakom, in sicer po celotni dolžini na
zgornjem robu ter s po tremi krajšimi
koščki v žleb na spodnji strani. Žleb pri
smernem krmilu naj bo na levi strani
modela (gledano v smeri letenja), torej
na strani, kjer bo pritrjen tudi servome-
hanizem za višino. Za večjo trdnost kon¬
strukcije lahko s karbonskimi letvicami
diagonalno povežemo smerni in višin¬
ski stabilizator.

Krilo

Krilo sestavljajo opiata št. 14, nosilca
št. 15 in 16, rebra št. 18, 19 in 20 iz 3 mm
debelega deprona ter vezni člen št. 17.

mi

Naredili bomo tudi krilca št. 26 iz 6 mm
debelega deprona. Če nimamo 6-mm
deprona, lahko zlepimo dve plasti po
3 mm.

Vse elemente izrežimo. Na notra¬
njo stran spodnjega dela opiate vsake
polovice krila s kemičnim svinčnikom
zarišemo položaje notranjih elementov
(oba nosilca ter rebra) in odprtin za ser-
vomehanizme.

Vzdolž simetrale opiate, kjer bo tre¬
ba gradivo ostro prepogniti, najprej po
zunanji strani prilepimo lepilni trak, ki
bo okrepil to območje, na notranji stra¬
ni pa previdno izrežemo kanal v obliki
črke V. Kanal naj ne bo preglobok, zado¬
šča že malce več kot čez polovico debe¬
line deprona.

Ukrivljenost opiate izdelamo tako,
da na mizo položimo cev ali valjast pred¬
met (ročaj metle, kovinska cev od sesal¬
nika ipd.). Čezenj položimo oplato, ki
jo z notranjo stranjo obrnemo navzdol,
ter jo z dlanmi previdno pritiskamo ob
cev, medtem ko jo valjamo naprej in na¬
zaj. Opiata mora biti najbolj ukrivljena
na sprednjem delu, medtem ko naj za¬
dnja polovica ostane ravna. Z valjanjem
končamo, ko je depron dovolj ukrivljen.

9

december 2007

Pazimo, da sta obe strani opiate čim bolj
simetrično ukrivljeni. To ugotovimo
tako, da spojimo zadnja robova opiate,
in preverimo, kako nam je delo uspelo.
Če je treba še kaj popraviti, krivljenje
ponovimo.

Zdaj lahko začnemo s sestavljanjem
krila. Na notranjo stran opiate na svoje
mesto prilepimo oba nosilca ter vsa tri

rebra. Pomagamo si s poprej narisanimi
črtami, ki prikazujejo lego notranjih ele¬
mentov. Ko je lepilo suho, premažemo z
njim še preostala mesta na zgornji strani
ter čeznje pritisnemo zgornjo polovico
opiate. Pri tem pazimo, da krilo ni zvi¬
to »v propeler«! Zadnji rob zlepimo še z
nekaj kosi lepilnega traku, čez ravni del

krila položimo desko ali ustrezno veliko
knjigo, da nam tišči opiate krila ob no¬
tranjo konstrukcijo, dokler se lepilo ne
posuši. Enako naredimo še z drugo pol¬
ovico krila.

Na čelni zunanji rob krila prilepimo
kos deprona debeline 6 mm in ga po-
brusimo v obliko krila ter robove malce
zaoblimo.

Na prvem rebru napravimo še od¬
prtino, skozi katero bomo speljali kabel
servomehanizma za krilca.

V spodnjo odprtino postavimo in pri¬
lepimo servomehanizem pogona krilc.
Kabel potegnemo skozi luknjo v rebru
in mu z lepilnim trakom preprečimo, da
bi nam ušel v notranjost krila, potem ko
bomo pritrjevali krilo na trup.

Narediti moramo še »bajonet«
(št. 17), ki bo povezal obe polovici kri¬
la in zagotovil nosilnost v sredinskem
delu. Izdelamo ga iz 6 mm debelega
deprona, ki mu za večjo trdnost na zgor¬
nji in spodnji strani prilepimo karbon¬
ski trak.

Krila še ne
spojimo, saj mo¬
ramo prej posku¬
siti brez lepljenja
sestaviti krilo in
trup.

Sprednji rob
krila na mestu,
kjer bo skrit v tru¬
pu, malce obreže¬
mo, da bomo krilo
lahko potisnili v
odprtino na stra¬
nici trupa.

Najprej pa pri¬
lepimo polovico
bajoneta št. 17 v
eno od kril. Sam
sem uporabil lepi¬
lo Mitopur E45, ki
s svojim kipenjem zapolni vse špranje.
Nato to polovico krila potisnemo v od¬
prtino v trupu natanko do sredine trupa
(simetrale).

Kabel servomehanizma speljemo
skozi najbližjo luknjo v spodnji vzdolž-
nici trupa ter ga tam začasno pritrdimo
z lepilnim trakom.

Nato na bajonet prilepimo še drugo
polovico krila. To nasadimo nanj, z lepi¬
lom premažemo tudi stično ploskev kri¬
la, ki se bo dotikala nasprotne polovice,
in potisnemo v trup. Nato spet povleče¬
mo kabel servomehanizma skozi luknjo
v trupu.

Model postavimo na ravno površino
in krila podstavimo, da so v pravilnem
položaju glede na trup. V ta namen
lahko uporabimo stare videokasete in
škatle od zgoščenk, da ujamemo pravo
razdaljo. Pri tem pazimo na simetrijo in
pravokotnost!

Nato s sekundnim lepilom za stiro¬
por zalijemo spoj krila in trupa, da zago¬
tovimo trajno zvezo.

Na krilca prilepimo ročice pogona
(št. 23). Krilca prilepimo na krilo na po¬
doben način kot pri repnih površinah.

Vgradnja RV-opreme in reglaža

Krilce postavimo v nevtralni položaj
in odmerimo, kako dolga mora biti po¬
vezava med krmilnima ročicama servo¬
mehanizma in ročico na krilcu.

Iz 0,8 mm debele jeklene žice izdela¬
mo povezovalno ročico, ki jo na vsakem
koncu s kleščami oblikujemo v obliko
črke »Z«.

V trup vstavimo in prilepimo servo¬
mehanizem za pogon višinskega krmila
(na levem boku trupa) in servomeha¬
nizem za pogon smernega krmila (na
spodnji strani trupa). Povezave s krmil¬
nimi ročicami naredimo z močnejšim
sukancem. Da se sukanec ne bi preveč
raztegoval, ga lahko utrdimo tako, da po
njem razmažemo kapljico sekundnega
lepila. To storimo šele po tem, ko smo

december 2007

mi'

10

PRILOGA

sukanec napeli med ročicami in smo
krmilo ter servomehanizem postavili v
nevtralno lego.

Nastavljanje je najbolj enostavno, če
sukanec privežemo v luknjico v ročici
na krmilu, potem jo napeljemo skozi
luknjice na ročici servomehanizma, po¬

tegnemo skozi drugo luknjico na ročici
krmila ter ustrezno zategnemo in nare¬
dimo vozel. Na vsak vozel kanemo nekaj
sekundnega lepila. Sukanec zdaj prepe¬
ljemo skozi luknjice na ročici servome-
hanizma, da postavimo krmilo v pravilen
nevtralni položaj. Ko smo z nastavitvijo
zadovoljni, kanemo nekaj sekundnega
lepila še na sukanec in ročico, da pre¬
prečimo spreminjanje te nastavitve.

Brezkrtačni motor prek nosilca pri¬
vijemo na prvo rebro v trupu. Pri večini
motorjev imamo možnost nakupa ori¬
ginalnega nosilca motorja in nastavka
za propeler, kar je najboljša rešitev. Če
nosilca nimamo, ga lahko izdelamo sami
iz vitroplasta ali pertinaksa (št. 13). Izvr-
tine prilagodimo tipu motorja.

Za pritrditev nosilca na prvo rebro
uporabimo male lesne vijake. Uporabi¬
mo lahko tudi tiste, ki so priloženi k ser-
vomehanizmom.

Kosovnica:

Kable z motorja speljemo do krmil¬
nika vrtljajev, ki ga tako kot tudi kable
z lepilnim trakom pritrdimo na spodnjo
stran trupa.

Od tod gredo kabli do priključkov
pogonskega akumulatorja. To je najtežji
del modela, zato si z njegovo postavitvi¬
jo pomagamo pri nastavljanju pravilne
lege težišča modela. Težišče modela je
na razdalji 8 do 10 cm, merjeno od spre¬
dnjega roba krila pri trupu.

Priporočam, da začnete leteti z mo¬
delom, ki mu težišče sprva nastavite na
razdaljo 8 cm, nato pa s pomikanjem
akumulatorja nazaj poiščete lego, ki vam
bo najbolj odgovarjala.

Da lahko akumulator poljubno pre¬
mikamo, nanj in na dno trupa prilepimo
samolepilni sprijemni trak (»ježek«), ki
nam bo to omogočal.

Za akumulatorjem pritrdimo spre¬
jemnik, in sicer s sprijemnim ali z obo¬
jestranskim lepilnim trakom. Anteno
speljemo pod trupom in skozi tri luknji¬
ce v repni ostrogi. Prosti konec antene
pustimo, da visi proč od modela.

Če se komu zdi odprt spodnji del
modela grd, ga lahko v predelu RV-kom-
ponent prekrije s kosom 3 mm debelega
deprona, vendar ne povsem! Zračnemu
toku moramo pustiti nekaj prostora, da
bo hladil krmilnik motorja in akumula¬
tor. Hlajenje pri elektromotornih mo¬
delih je, razen pozimi, zelo pomembna
stvar!

Kar se tiče odklonov krmil, imamo
na voljo dve možnosti. Prva je, da na od¬
dajniku nastavimo dvojne hode, med
katerimi preklapljamo s stikalom D/R
(Dual Rate). Za vzlet in pristanek upo¬
rabimo majhne hode, za akrobacije pa
preklopimo na največje odklone krmil.

Druga možnost je, da na oddajniku
uporabimo eksponentno funkcijo, s ka¬
tero nastavimo, da so odkloni v bližini
nevtrale zelo majhni, nato pa progre¬
sivno naraščajo do največjih. Na svojem
modelu sem uporabil prav to funkcijo.

Nastavitve so naslednje:

- krilca: 60 % expo,

- višinsko krmilo: 60 %  expo,

- smerno krmilo: 50 %  expo.

Na ta način model leti zelo umirjeno,
vendar lahko z njim še vedno letim tudi
zelo divje, če krmilne ročice premikam
proti skrajnim legam.

Želim vam veliko veselja pri izdelavi
in letenju!

TEKI 4

december 2007

MAKETARSTVO

A^-P~

Izdelava makete male železnice (4. del)

Izdelava reliefa

IGOR KURALT

Ko se odločamo o načinu izdelave
osnove reliefa železniške makete, lahko
izbiramo med različnimi načini gradnje.
Pri tem moramo upoštevati, da bo ma¬
keta dovolj trdna, stabilna in ne pretež¬
ka. Na končno težo makete vpliva pred¬
vsem izbira materialov, kot so vezane
plošče različnih debelin, stiropor, stiro-
dur, mreže, poseben Nochov triplastni
»krepp« papir, lepenka, večslojni trši ali
mehkejši kartoni, različne modelirne
mase itd. Ne smemo spregledati tudi
različnih lepil, manjših in večjih žebljič¬
kov, vijakov za les različnih dolžin in ve¬
liko različnih akrilnih barv.

Na obok nosilnega ogrodja s pomoč¬
jo lepila za les in lesnih vijakov 0 3 mm
x 30 mm pritrdimo stranske profilne
stranice iz topolove vezane plošče debe¬
line 10 mm (slika 1). Stranske profilne
stranice naj imajo izrezan profil reliefa
pokrajine, ki ga bomo prikazali na make¬
ti. Zaradi lepšega prehoda z ene stranice
na drugo na vogalih z vbodno žago do¬
končno izrežemo profil reliefa šele, ko
imamo vse stranice pritrjene (slika 2).

Vogalne spoje profilnih stranic na¬
redimo tako, da jih na mestih vijačenja
predvrtamo s svedrom 0 2 mm do glo¬
bine 30 mm (da se vezana plošča ne
skolje), spoj namažemo z lepilom za les
ter spojimo z lesnimi vijaki 0 3x35  mm
(slika 3).

12

Ker bo maketa dvignjena od tal, bo
pod maketo prazen prostor, zato mo¬
ramo razmisliti, kako ga bomo zakrili.
Izdelovalci železniških maket običajno
uporabljajo zavese. V ta namen kupimo
aluminijaste karnise in jih prirežemo na
mero s pomočjo vbodne žage.

V vbodno žago (Iskra ERO PZ55A)
vpnemo list žage za kovino, na krmil¬
niku hitrosti nastavimo na stopnjo »3«,
krmilnik za nihajni hod lista pa na po¬
zicijo »0«. Zdaj lahko aluminijasto vodilo
odrežemo na ustrezno dolžino pod pra¬
vim kotom ali pod kotom 45° (slika 4).
V vodilo izvrtamo na vsakih 10 do 15 cm
luknje 0 3 mm in ga skoznje z vijaki
0 2,5 x 20 mm pritrdimo na spodnji
zunanji del nosilnega ogrodja tesno ob
profilno stranico (slika 5).

Na enem od
vogalov profila
namestimo tako,
da lahko pritrdi¬
la, ki so prišita
ali pripeta na za¬
veso, uvedemo v
vodilo tako, da se
začetek in konec
zavese prekrivata
(slika 6).

Pred nadalje¬
vanjem gradnje
makete pritrjene
tire zaščitimo s
papirnatim (ličar¬
skim) lepilnim

december 2007

mr 1

trakom (slika 7). Poleg tirov so posebno
občutljivi tudi mehanski deli na kretni¬
cah in elektromagneti, zato jih moramo
prav tako vse ustrezno zaščititi, vse do
konca izdelave reliefa pokrajine. Opozo¬
rim naj, da tudi papirnat lepilni trak, če
je predolgo prilepljen na tire, nekoliko
pušča lepilo.

Iz topolove vezane plošče, ki jo bomo
v nivojih namestili na osnovno ploščo,
izrežemo relief pokrajine, kot smo si ga
zamislili. Verjetno ni treba posebej po¬
udarjati, da mora biti vsaka plošča pred
nadaljevanjem gradnje dokončano ob¬
delana in oblikovana po predvidenem
reliefu. Gostota plošč (plastnic) je od¬
visna od razgibanosti terena ali hriba, ki
ga želimo imeti (slika 8).

Zanimiv in povsem nov način izde¬
lave reliefa pokrajine ponuja proizvaja¬
lec opreme za železniške makete Noch.
Gre za zelo praktičen in preprost način
gradnje s sistemom Terra-form (slika 9).
Bistvo te gradnje je ogrodje za izdelavo
reliefa iz lesenih paličic premera 6 mm
(slika 10).

Za rezanje paličic z modelarskim
nožem priporočam naslednji postopek.
Paličico odmerimo, postavimo na trdo
rezalno podlago, pravokotno nanjo pri¬
tisnemo nož ter paličico zasučemo ne¬
kajkrat naprej in nazaj. Temu gibanju naj

sledi tudi nož (slika 11). Ko nož zareže v
globino 2 mm, paličico rahlo upognemo,
da na rezu poči, in postopek je končan.

Z različnimi plastičnimi nastavki, ki
so priloženi kompletu Terra-form, lahko
paličice pritrjujemo na osnovno ploščo,
jih povezujemo med sabo in sestavljamo
v veje, ki služijo za utrjevanje ogrodja
(slike 12, 13, 14). Da bo ogrodje trdnej¬
še, paličice napeljemo v različne smeri.

Kompletu Terra-form je priložena
tudi upogljiva plastična paličica z alumi¬
nijastim jedrom, ki jo lahko uporabimo

mr 4

december 2007

13

za razgiban teren (slika 15). Pri obliko¬
vanju reliefa s sistemom Terra-form si
lahko pomagamo tudi z dvo- ali triplast-
nim kartonom (slika 16), ki že sam po
sebi zagotavlja dovolj trdno podlago za
nadaljnjo gradnjo reliefa. Če smo relief
že deloma oblikovali s plastnicami iz ve¬
zane plošče, lahko paličice uporabimo
za povezavo med njimi (slika 17). Do¬
končno obliko reliefa pokrajine dobimo
z nameščanjem Nochovega krepp papir¬
ja ali aluminijastih mrež, na katere bomo

14

pozneje lahko postavljali posamezne ob¬
jekte in druge elemente.

Čez plastnice z izrezanim reliefom
in v kombinaciji z elementi sistema
gradnje Terra-form, nalepimo predhod¬
no ukrojene in narezane kose t. i. krepp
papirja. Priporočam uporabo pištolo za
toplo lepljenje (slika 18), saj delo z njo
poteka hitro in enostavno, saj ni treba

čakati na dolgotrajno sušenje lepila. Pa¬
ziti moramo le, da se ne opečemo.

Pri izdelavi reliefa si lahko pomagamo
tudi z Nochovo aluminijasto mrežo. Pred
vgradnjo na maketo jo s škarjami razreže¬
mo na želeno velikost (slika 19). Mrežo
pritrjujemo na leseno ogrodje s sponka¬
mi, ki jih v podlago pritrjujemo s spenja-
čem (slika 20). Na polistiren in kartone
mrežo pritrjujemo s toplotno pištolo.

Za prekrivanje aluminijastih mrež
ima Noch v svoji ponudbi tkanino v
povojih, prepojeno s posebnim mode¬
larskim mavcem. Tkanino narežemo na
manjše kose (slika 21) in preverimo veli¬
kost krp, da nas pri nameščanju ne bodo
ovirali odvečni deli (slika 22).

Tkanino povlečemo skozi mlačno
vodo (slika 23), da se navlaži, jo položi¬
mo na aluminijasto mrežo in zgladimo
(slika 24). Ko se mavčna struktura čez
nekaj ur strdi, popravki niso več mogo¬
či. Na mesta, kjer moramo relief izdelati
bolj natančno, je najbolje, da položimo
suho mavčno tkanino, ki jo namakamo z
mokrim čopičem in hkrati tudi gladimo
(slika 25).

Na mesta, kjer želimo podlago relie¬
fa dobro utrditi, s pomočjo modelarske
lopatice nanesemo Nochovo modelirno
maso (kat. št.: 60920), ki se meša z vodo
(slika 26). Značilnost te mase je, da se
izvrstno oprijema lesene in papirnate
podlage, zahteva pa nekoliko daljši čas
strjevanja. Na bolj razgibanem terenu,

MAKETARSTVO

kjer z lopatico ne dosežemo želenega
učinka, lahko modelirno maso zgladimo
z mokrim čopičem (slika 27).

la. Ob močnejšem udarcu ali pritisku
lahko tudi počijo. Cenovno je stirodur
dosegljiv vsem modelarjem in ne pred¬
stavlja večjega finančnega izdatka (slika
29). Pri obdelavi si lahko pomagamo z
različnimi žagami in modelarskimi noži,
stirodur pa lahko preoblikujemo tudi
toplotno s pomočjo spajkalnika, vendar
moramo biti pri tem zelo previdni, saj

se pri višjih temperaturah zelo hitro tali.
Stirodur lepimo z lepilom za les ali s po¬
sebnim lepilom UHU-por.

Po končanem delu maketo dobro
posesamo in očistimo vse odvečne
delce, da bo pripravljena za naslednji
korak v gradnji - izdelavo in ponazori¬
tev skal ter njihovo namestitev na ma¬
keto.

Ko se masa osuši, jo narahlo obrusi¬
mo s brusilnim papirjem in relief obri¬
šemo z vlažno krpo. Na reliefu že lahko
preizkusimo, kako se nanj prilegajo ob¬
jekti, ki smo jih namenili za vgradnjo
(slika 28).

Na nekaterih mestih na maketi lah¬
ko relief enostavno izdelamo ali nad¬
gradimo z obdelanim stirodurom, ki
ga vgradimo v relief. Zadnje generacije
tovrstnih gradiv so kljub lahki strukturi
dovolj trdne na pritisk, vendar še vedno
občutljive na toploto in kemična topi-

rai 4

december 2007

Program železr' -

marklm

MOKO

TRGOVINA KOVAČ

Vir, Litijska 1, 1230 Domžale
telefon: 01/7295 124

FLEISCHMANN

| Pie Mode llbohn der Profis


Hir

I jf-N M ^ :1

e-naslov: info@moko.si PIKQ  VOLLMER

MAKETARSTVO

Stojno ladijsko maketarstvo

SLOBODAN SIMIČ-SIME

Kaj je stojno ladijsko
maketarstvo?

Ladijsko modelarstvo ima vrsto
smeri, ena od njih je tudi izdelova¬
nje ladijskih maket, ki so statični ob¬
jekti, namenjeni predvsem ogledo¬
vanju. To zvrst običajno imenujemo
stoječe ali stojno ladijsko maketar¬
stvo, izdelke pa ladijske makete na
stojalu. Z izdelavo stoječega modela
najpogosteje želimo prikazati iz¬
delek, ki je bolj ali manj verna ko¬
pija nekega plovila, ki je obstajalo,
obstaja ali bo šele nastalo. In tu je
bistvena razlika med maketarstvom
in modelarstvom. Model je lahko
kakršno koli, tudi preizkusno ali iz¬
mišljeno plovilo, namenjeno za re¬
gate, tekmovanja itd., maketa pa je
zgolj posnetek konkretnega plovila
v zmanjšanem merilu.

Čeprav se vrhunske stoječe ma¬
kete lahko izdelujejo tudi iz papirja
ali lepenke (tedaj je tehnologija iz¬
delave makete drugačna), se bomo
v tem prispevku osredotočili pred¬
vsem na kakovostne lesene stoječe
makete plovil.

Pristopi k izdelavi stoječe ladijske
makete

Najpogosteje pristopimo k izde¬
lavi stoječih maket plovil na nasled¬
nja načina:

- Maketar kupi škatlo z modelar¬
skim načrtom in vsem potreb¬
nim materialom in plovilo veči¬
noma sestavlja, saj so deli najpogosteje že
narisani na material ali celo že razrezani.

- Maketar ima modelarski načrt in nakupi
ustrezna gradiva ter samostojno izdela
maketo plovila.

Oba pristopa sta izvedljiva, ko izdelujemo
replike znanih plovil in lahko modelarske
načrte ali komplete kupimo v modelarski
trgovini. Zahtevnejši maketarji se odločajo
pretežno za drugi način, saj s pravilno izbiro
gradiv in primerno tehniko gradnje izdelajo

sem drugačen pristop in smisel upo¬
dabljanja v miniaturi.

Posebno skupino tvorijo make¬
tarji, ki izdelujejo replike plovil iz
originalnih načrtov ali pa pomanj¬
kljive modelarske načrte temeljito
popravijo in v bistvu izdelajo pra¬
vo, vendar pomanjšano plovilo. Ta
plovila so lahko izdelana tako, da so
vidni vsi zunanji detajli, ali tako, da
je izdelano tudi notranjščina plovila,
tako da ob dvigu bokaportov (po¬
krovi podpalubnih prostorov na
palubi) vidimo tudi notranji ustroj
plovila. V tem primeru lahko vidimo
število in razpored reber, njihovo
sestavo, kobilico itd. Ni treba pose¬
bej izpostavljati, da je tu pomemb¬
na tudi uporaba ustreznega lesa.
Za makete, ki so narejene v merilu
1 : 5 do 1 : 10 (večje makete), se tru¬
dimo uporabiti enak material kot
pri originalnem plovilu. Za manjše
makete pa poiščemo les, ki ima pri
pomanjševanju jrodobno teksturo
in se da lepo obdelovati. (Namesto
hrasta pri manjših modelih lahko za
ogrodje uporabimo npr. hruško.) Ti¬
sti najbolj zavzeti celo sami pletejo
vrvi, saj je prav grdo videti na kakšni
tradicionalni lesenjači bleščeče bele
sintetične vrvice.

Kakorkoli že, ti maketarji izde¬
lujejo tiste prave, vrhunske stoječe
ladijske makete. To so makete, iz
katerih se zaradi avtentičnosti in na¬
tančnosti izdelave naučimo vsega v
zvezi s pravim plovilom. Zanje lah¬
ko upravičeno trdimo, da so to pra¬
va, le pomanjšana plovila. Znano je,
da so pred izdelavo zahtevnih jadrnic pogo¬
sto najprej izdelali makete, jih preizkusili in
popravili ter nato po njih narisali natančne
načrte in linije za izdelavo pravega plovila.

Za to skupino maketarjev velja nekaj
naslednjih značilnosti:

- Hitrost in čas gradnje makete nimata
nobenega pomena, pač pa so pomembne
pravilnost, kakovost in natančnost izdelave

Maketa tradicionalnega severnojadranskega ribiškega plovila
topa je dolga 67 cm in je izdelana v merilu 1 : 10. Pravi ladijski
maketar bo poizvedel kakšna je bila oprema tega plovila in bo
tipično opremo tudi izdelal.

precej bolj kakovostno maketo, kot če bi jo
sestavili iz vnaprej pripravljenih delov iz ška¬
tle. Za prvi pristop pa niti ne vem, ali je to
pravo maketarstvo.

Nekateri kupujejo tudi plastične modele
raznih plovil, kjer pa gre, gledano skozi oči
maketarja samograditelja, bolj za sestavljanje
in lepljenje kakor za modeliranje ali maketi-
ranje v pravem pomenu besede. Sicer so pla¬
stične makete posebna zvrst maketarstva, ki je
s to, ki jo predstavljamo, težko primerljiva, saj
gre pri gradnji ene ali druge makete za pov¬

Škatla z načrtom in vsem potrebnim za izdelavo le¬
senega plovila. Čeprav bo dober modelar izdelal vse,
kot je treba, pa pomanjkljivi in nenatančni detajli,
neustrezni materiali, kot je vezana plošča ali celo
plastični topovi in podobno, ne morejo zagotoviti niti
makete povprečne kakovosti.

Kakovostne stoječe ladijske makete z natančno izdelavo do potankosti poučijo o
vseh konstrukcijskih lastnostih tradicionalnih plovil. Tudi vozli, škripci in jadra
morajo biti pravilno in natančno izdelani.

16

december 2007

MAKETARSTVO

prav vsakega dela posebej. (Za maketo, kot
je npr. topo, ki ga vidimo na sliki, je ob kako¬
vostnem načrtu pravega plovila, dolgoletnih
izkušnjah in vsem potrebnem orodju, porab¬
ljenih nad 150 ur.)

- Za delo je potrebno ustrezno orodje.
Brez kakovostnega orodja bo težko izde¬
lati npr. vsega 2 mm velik škripec do vseh
podrobnosti.

- Potrebne so določene izkušnje, modelar¬
sko znanje in iznajdljivost ter poznavanja
področja maketiranja, torej tematike plo¬
vil.

Ko se odločimo izdelati kakovostno ladij¬
sko maketo, si moramo najprej odgovoriti na
vprašanje, ali bo ladijska maketa »pomanjša¬
no« pravo plovilo ali se mu bo le na zunaj čim
bolj približala. Če bo maketa le na zunaj ime¬
la podobo izbranega plovila, potem njegov
trup lahko izdelamo iz polnega ali lepljenega
lesa ali iz vezane plošče, iz katere naredimo
neke vrste polna rebra ter čeznje pritrdimo
letvice, da dobimo podobo trupa.

Če izdelujemo maketo, ki nam tudi v no¬
tranjosti pokaže, kako je videti plovilo, pa je
najbolje, da jo izdelujemo na podoben način
kot pravo plovilo, razen če izdelujemo zelo
majhne makete. Najbolje je trdno vpeti v »li-
vel« postavljeno močnejšo letev, na katero
bomo postavili kobilico in nanjo natančno
pritrjevali vsako rebro posebej.

Celoten postopek izdelave makete bomo
spoznali prav kmalu, ko bomo skupaj nare¬
dili avtentično, tradicionalno leseno batano,
plovilo, ki je bilo najpogostejše na naši obali
in ob celotni obali Istre.

Pogosto se odločimo tudi za kompromi¬
se. Kupimo npr. načrt plovila, ga povečamo
ali pomanjšamo in izdelamo večjo ali manjšo
maketo, kakršno smo si zamislili. V tem pri¬
meru moramo seveda vse dele izdelati sami.

Kje dobimo material za kakovostne
ladijske makete?

V modelarskih trgovinah lahko kupimo
že izdelane različne ladijske kose iz ustrez¬
nega materiala, od škripcev, žabic do sider in
vrvi, vendar moramo paziti, da so v pravem
sorazmerju z našim plovilom. Tanke letvice
za trup plovila lahko prav tako kupimo v mo¬
delarski trgovini, vendar so te najpogosteje
narezane iz lipovine ali podobnega lahkega
materiala, ki pa za resnejše in predvsem večje
makete ni najbolj ustrezen. Pravi les, najpo¬
gosteje močnejše smrekove, bukove, borove
in podobne letve za oplato, moramo zato
poiskati v običajnih trgovinah s tehničnim
blagom (Bauhaus, Obi, Baumax, Slovenijales
itd.) ali pa v trgovinah z lesnimi polizdelki

Vrhunske makete so pravzaprav v vseh podrobnostih pomanjšana prava plovila. Na foto¬
grafiji vidimo 135 cm dolgo hrastovo ogrodje nastajajoče makete istrske bracere v merilu
1:10. Braceraje bila zgrajena v začetku 20. stoletja v piranskem škveru. Taki modeli nastaja¬
jo predvsem na temelju originalnih načrtov.

kupimo debelejši furnir. Ker tak les največ¬
krat ni ustrezne debeline, moramo letve ali
narezan furnir stanjšati z električnim obli-
čem. Kose lesa, ki ga težko dobimo (hrast, ko¬
stanj ...) v teh trgovinah, naročimo pri kakem
mizarju, da nam ga nareže na osnovne mere.
Od tu naprej pa veselo na žaganje.

Kovinski deli naj bodo res iz kovine in
jadra iz platna. Ti materiali so precej lažje
dosegljivi kakor ustrezen les, zato z njimi ne
bomo imeli težav. In ob tem še pomembno
opozorilo. Za izdelavo kakovostnih ladijski
maket, ki so izdelane enako kot prava plovila,
lepila praktično ne uporabljamo oziroma le v
minimalnem obsegu. Les oziroma letvice mo¬
rajo biti spojeni z žebljički, jadra šivana, vrvi
vezane z ustreznimi vozli itd.

Detajl makete bra¬
cere. Fotografija pri¬
kazuje mesto, kjer se
statev premca nave¬
zuje na kobilico.

Za izdelavo
kakovostnih
ladijskih maket
potrebujemo vsaj
električni vrtalnik,
krožno žago
cirkularko
ali povratno žago
in krožni brusilnik.
Pogosto bomo
potrebovali tudi
druga orodja, kot
so električna dleta,
večja krožna žaga
in podobno.

Seveda so
neizogibna tudi
ročna orodja.

Kakovost stoječih ladijskih maket

Ocenjevanje kakovosti maket je nadvse
nehvaležna naloga, saj je vsak maketar v iz¬
delek vložil veliko truda in znanja, da bi iz¬
delal kar najboljšo maketo. Da bi se izognili
ocenjevanju pod vplivom čustev, so izdelani
določeni kriteriji za ocenjevanje teh maket.
Pri svetovni organizaciji ladijskih modelarjev
Naviga se v razredu C-l, kamor sodi ladijsko
maketarstvo v lesu, ocenjujejo štiri področja
gradnje maket (v določenem razponu števila
možnih točk):

- tehnična izvedba;

- zahtevnost gradnje;

- skladnost, točnost in ujemanje z izvirno
dokumentacijo, iz katere je maketa nasta¬
la;

- celostni vtis makete.

Izpostavim naj, da kljub kriterijem ni
preprosto med več različnimi kakovostnimi
ladijskimi maketami pravilno in pravično iz¬
brati najboljšo, zato so sodniki lahko le stari
modelarski »mački«, ki si morajo za ocenjeva¬
nje pridobiti licenco.

Zaključek

Izdelava kakovostne stoječe ladijske ma¬
kete je kompleksno, vendar nezahtevno delo.
Ko se odločamo za izdelavo take makete, raje
predvidimo nekaj več časa za njeno izdelavo,
kakor da na hitro sestavimo model, pri kate¬
rem je trup površno izdelan, namesto kovine
uporabljena plastika, jadra so iz papirja itd.
Med pravimi ljubitelji lesenih plovil taki mo¬
deli niso cenjeni in jih obravnavajo kot kiča¬
ste izdelke.

17

TIKI'

december 2007

MAKETARSTVO

ste

hazard i ran j

P-51D mustang (Tamiya 1 : 48)

GREGA KRIŽMAN

O zgodovini tega letala tu ne bom iz¬
gubljal besed, saj bi se lahko razpisal na dol¬
go in široko, maketa pa sploh ne bi prišla
na vrsto. Zato se bom raje posvetil opisu
izgradnje makete, ki si že samo zaradi svo¬
je prepoznavnosti zasluži mesto na polici
vsakega maketarja. Spoznajmo se torej z
maketo.

Opis

Tamiyin P-51D mustang v merilu 1 : 48
v svetu maketarstva slovi kot ena od najlep¬
ših in najbolj enostavnih maket za sestavo.
V škatli s kodno oznako 61040 se skriva
54 plastičnih delov, pet prozornih delov za
zasteklitev in luči ter gumijasta objemka,
namenjena učvrstitvi propelerja. Vse sku¬
paj torej 60 lepo odlitih delov.

Nalepke, ki se skrivajo v škatli, so pre¬
cej debele in se tudi s kakovostjo tiska ne
morejo pohvaliti, zato priporočam nakup
kakovostnejših nalepk, katerih izbira je pre¬
cej velika. Odločil sem se za Aeromastrove
nalepke, ki upodabljajo letalo Gordona Gra¬
hama iz 354. letalske enote. Za to letalo sem
se odločil predvsem zaradi izjemno zanimi¬
ve sheme z igralnim kockami ter kartami.

Poleg dodatnih Aeromastrovih nalepk
(set 48-539) sem se odločil še za Eduardov
set za detajliranje iz jedkane kovine (set
48200), Eduardove barvne napise za kabi¬
no ter Quickboostove izpuhe (set 48054).
Tako sem se lahko lotil sestave.

Sestava

Kot običajno sem začel s sestavo pilot¬
ske kabine. Po temeljitem pranju z milnico
in sušenju sem se lotil nameščanja Eduar-
dovih dodatkov, ki sem jih lepil z dvokom-
ponentnim epoksidnim lepilom. Tako sem
imel nekaj več časa, da sem lahko natančno
namestil vse delčke, kar je pri uporabi se¬
kundnega lepila skoraj nemogoče. Po kon¬
čanem lepljenju je bilo na vrsti barvanje ka¬
bine. Nanosu osnovne barve je sledil nanos

akrilne barve interior green (Gunze H58),
ročice ter ostalo avioniko pa sem glede na
referenčne slike pobarval s čopičem. Po¬
sebno pozornost sem posvetil barvanju dna
kabine, saj je bilo to leseno. Za ponazoritev
lesa sem uporabil akrilno bež barvo, čez
katero sem nanesel tanek sloj oljne barve,
nato pa sem s potegi suhega čopiča ponazo¬
ril letnice. Po končanem sušenju je sledilo
lepljenje barvnih napisov v kabini, kar ni
predstavljalo posebnih težav. Maketo sem
kot vedno postaral z mešanico oljnih barv
in terpentina ter s suhim ščetkanjem z olj¬
nimi barvami. Pri staranju bodite pozorni,
saj pretirana uporaba terpentina poškodu¬
je spodnje nanose barve. Zato priporočam
predhodno lakiranje površine z akrilnim
lakom, ki prepreči reagiranje in posledično
uničenje barve.

Nato je sledil končni nanos mat laka,
lepljenje kabine v trup ter spajanje polovic
trupa. Te lepo nalegajo skupaj, tako da je
brušenja zelo malo, kitanje pa sploh ni bilo
potrebno. Enaka zgodba se ponovi tudi pri
sestavi kril in repov. Lahko rečem, da je to
ena od redkih maket, pri kateri je uporaba
kita nepotrebna, saj se deli zelo lepo pri¬
legajo skupaj. Skoraj v tolikšni meri, da za
nekatere dele (stabilizatorji) sploh ne bi
potrebovali lepila.

Barvanje

Po končni osnovni sestavi je prišel čas
za barvanje. Ker sem se odločil za pona¬
zoritev kovinske barve na maketi, sem po¬
segel po barvah proizvajalca Alclad. Njiho¬
ve barve se odlikujejo po odlični trdnosti,
hitrem sušenju ter izjemnem kovinskem
lesku. Imajo pa kot vse kovinske barve eno
slabost: površina pred barvanjem mora biti
popolnoma gladka brez prask ter sledov se¬
stave. Tudi spoji morajo biti zelo natančno
prebrušeni, saj se v nasprotnem primeru
vsaka pozabljivost ali napaka zelo pozna.
In ker alclad sam po sebi razjeda plastiko,

MAKETARSTVO

je nujna uporaba osnovne (temeljne) bar¬
ve. Uporaba te pred končnim barvanjem
poskrbi za boljši oprijem barve, hkrati pa
nas opozori na napake, ki smo jih morebi¬
ti spregledali. Zato sem uporabil tekoči kit
Mr. Surfacer 1200 proizvajalca Gunzeja. Po
treh tankih nanosih kita in popravljani! ne¬
katerih nepravilnosti je sledilo brušenje z
brusilnim papirjem 2000 in maketa je bila
pripravljena za barvanje.

Za barvanje sem uporabil dva odtenka
alclada (aluminij za trup ter duralumij za
krila). Samo nanašanje teh dveh barv z zrač¬
nim čopičem ni bilo problematično, zato
je delo potekalo hitro. Nekatere panele na
letalu (opiate nad strojnicami ter nekatere
druge opiate) sem maskiral ter nato potem¬
nil z alcladom, ki sem mu primešal kapljico
Model Mastrovega metalizerja.

Po sušenju sem z rdečo pobarval rep, z
olivno zeleno odbojne panele pred pilotsko
kabino ter z belo nos. Za nanašanje bele
sem moral izrezati šablono, ki sem jo nare¬
dil tako, da sem skopiral nalepko, ter potem
po njenem vzorcu izrezal maskirni trak.

Nalepke

Pred nanašanjem nalepk sem maketo
zaščitil s slojem akrilnega laka. Čeprav je
površina že bila dovolj gladka za namešča¬
nje nalepk, se te zelo slabo primejo na Alc-
ladove kovinske barve. Aeromastrove na¬
lepke so izjemno tanke, tisk je odličen in ob

pomoči tekočin za mehčanje nalepk je delo
potekalo zelo hitro in brez težav.

Staranje

Ponazoritev obrabe letala (staranje) je
verjetno za marsikaterega maketarja naj¬
težje opravilo pri celotni sestavi. Ker je
tehnik in načinov staranja veliko, vsak ma-
ketar izbere svojo najljubšo. Sam prisegam
na staranje z redkimi oljnimi barvami, saj
se mi zdi staranje z olji najbolj enostavno
(čeprav bodo mnogi trdili nasprotno). Pred
staranjem z olji sem se odločil, da bom
obrabil nalepke na letalu. Za to sem upora¬
bil srebrno barvo ter s tankim čopičem na¬
risal obrabo na nalepkah, in to predvsem
tam, kjer so bili stiki opiat ter na njihovih
robovih.

Ker je bila maketa že prej zaščitena z
akrilnim lakom, ki ne reagira s terpenti¬
nom, je bilo staranje z olji precej enostavno.
Kjer s staranjem nisem bil zadovoljen, sem
ga preprosto obrisal z vatirano paličico, na-
vlaženo s terpentinom. Posebno pozornost
sem posvetil spodnjemu delu makete ter
belemu delu okrog nosu letala.

Nato sem se lotil še staranja letala z zrač¬
nim čopičem. Ker je letalo skoraj v celoti
srebrno, mi je delovalo preveč čisto, zato
sem temnosivo barvo močno razredčil ter
jo nato z zračnim čopičem nanesel neena¬
komerno prek vsega letala. Tako sem razbil
»monotonost« srebrne barve. Za konec je
sledilo še barvanje sledi izpuha (zelo redka
črnorjava) ter nanos polsijajnega akrilnega
laka. Nato sem sestavil še podvozje ter ga
prilepil na maketo.

Za konec

Čeprav sicer nisem pristaš priljubljenih
in zelo znanih maket letal iz druge svetovne
vojne, moram priznati, da ta mustang z za¬
nimivo in barvito shemo prav lepo izstopa
na polici med mojimi že dokončanimi ma¬
ketami. Priporočam ga vsem, ki si želijo
enostavne in hitro sestavljive makete, hkra¬
ti pa se hočejo naučiti tudi kakšne nove teh¬
nike, kot je na primer ponazoritev kovinske
barve na letalu. Priporočam ga vsem, ki ne
marajo zamudnega kitanje ter brušenja, pa
tudi tistim, ki se s svetom maketarstva šele
dobro spoznavajo.

Elektronski regulator za gretje svečke
modelarskega motorja

GREGOR KRESNIK

Verjetno med nami ni letalskega mo¬
delarja, ki kdaj ne bi imel problemov s
pravilnim in tekočim delovanjem dvo- ali
štiritaktnega modelarskega motorja z no¬
tranjim zgorevanjem na žarilno nitko.
Razlogov, zakaj motor ne deluje v vseh
režimih tekoče, je lahko veliko, česar pa si
nihče ne želi, saj odpoved motorja v ne¬
pravem trenutku lahko privede do zasilne¬
ga pristanka in v najslabšem primeru tudi
do poškodb modela.

Pred izdelavo novega letalskega mo¬
dela smo pred odločitvijo, kakšen motor
vgraditi v model. Veliko modelarjev se od¬
loči za dvotaktnega, saj je pri enaki moči
bistveno cenejši kot štiritaktni motor, ven¬
dar opažam, da se zadnje čase modelarji
raje odločajo za štiritaktni motor. Razlo¬
gov je veliko:

- prihod cenovno ugodnejših proizvajal¬
cev na trg;

- večji navor skozi celoten režim delova¬
nja, kar se precej pozna pri lažjih mo¬
delih;

- tišji tek;

- manjša poraba goriva;

- manj izmeta olja skozi izpuh, kar nam
posledično zelo prihrani čiščenje sa¬
mega modela.

Slednji imajo lahko neprijetno lastnost,
za katero je potrebno splošno razumeva¬
nje delovanja štiritaktnega motorja. Svečka
namreč vžge gorivo samo pri vsakem dru¬
gem vrtljaju oz. vsak 4. takt, kar pomeni,
da se ohlaja hitreje kot pri dvotaktnem mo¬
torju. Problem postane izrazit pri nizkih
vrtljajih motorja. Prehitro ohlajanje svečke
tako privede do odpovedi motorja ravno
zaradi premalo segrete žarilne nitke.

Večina modelarskih motorjev uporab¬
lja za vžig goriva v valju žarilno svečko, ki
jo ob zagonu motorja razžarimo s pomoč¬
jo nizke napetosti. Po zagonu motorja po¬
možno zunanje električno napajanje za
segrevanje svečke prekinemo, saj svečka
ohranja žarenje zaradi vžiga goriva.

V svoj novi letalski model sem želel
vgraditi štiritaktni motor. Zanesljiv in
miren tek skozi celotni režim delovanja
motorja sem dosegel s pomočjo doma iz¬
delanega elektronskega regulatorja za kr¬
miljenje gretja žarilne svečke v območju
nižjih vrtljajev. Z vgradnjo vezja se je iz¬
boljšalo pospeševanje motorja tudi po dalj¬
šem delovanju v prostem teku. Dodatna
prednost takšnega gretja je tudi ta, da ne
potrebujemo več zunanjega akumulatorja
in priklapljanja kabla na svečko ob zagonu
motorja.

Značilnosti vezja

V nadaljevanju predstavljeni regulator
zanesljivo deluje z Multiplexovimi spre¬

20

Izdelan regulator

jemniki/oddajniki,
verjetno pa ne bi
smelo biti težav,
tudi če bi vezje pri¬
ključili na sisteme
drugih proizvajal¬
cev. Edini pogoj za
pravilno delovanje
je možnost dodelit¬
ve lastnega kanala
vezju ter možnost
»reversa« kanala. Če
imate računalniško
podprt oddajnik,
potem ste izpolnili
oba pogoja.

Mikrokrmilnik se napaja iz sprejem-
niške baterije, medtem ko sem za gretje
svečke uporabil celico Ni-mh HHR380A
proizvajalca Panasonic z majhno notranjo
upornostjo in kapaciteto 3800 mAh, kar
je več kot dovolj. Masa celice znaša 53 g in
ne bi smela predstavljati ovir za vgradnjo
v model. Izbira celice Ni-mh z večjo kapa¬
citeto temelji predvsem na dejstvu, da je
1,2 V napetosti na svečki več kot dovolj za
sam vžig motorja, zato si z višjo kapacite¬
to celice »kupimo« čas, v katerem je celi¬
ca sposobna generirati napetost 1,2 V ob
obremenitvi 2,5 A. Karakteristike baterije
si lahko ogledate na naslovu: http://www.
panasonic.com/industrial/battery/oem/
images/pdf/Panasonic_NiMH_HHR380A.
pdf.

Seveda lahko izberete kakšno drugo
celico, vendar se pred nakupom prepričaj¬
te o njenih karakteristikah.

Večina podobnih komercialnih izdel¬
kov ne dopušča vizualnega preverjanja tre¬

nutne napetosti celice za gretje svečke. Re¬
gulator, opisan v tem članku, to omogoča
s pomočjo petih svetlečih diod, vgrajenih
na trup modela.

Elementi vezja

V kosovnici je seznam elektronskega
materiala, ki ga boste potrebovali za iz¬
delavo vezja. Poleg materiala v kosovnici
boste potrebovali še servokabel s konek-
torjem za priključitev vezja na sprejemnik,
par pozlačenih močnostnih konektorjev in
priključni kabel za svečko, kar lahko kupi¬
te pri trgovcu z modelarskim materialom.

Izdelava krmilnega vezja

Vezje je zgrajeno na enostranski tiska¬
ni ploščici 73 x 30 mm. Kot pomoč pri iz¬
delavi uporabite risbo razporeda elemen¬
tov. Priporočam, da začnete z montažo
SMD-elementov, saj jih je lažje prispajkati,
dokler na zgornji strani tiskane ploščice ni

december 2007

ELEKTRONIKA

prispajkanih drugih elementov. Nadaljujte
v nadaljnjem vrstnem redu s postavitvijo
dveh kratkostičnikov, podnožja za mikro-
kontroler, kondenzatorjev, kristala, diod,
tranzistorja in nazadnje letvic. Tranzistor
je močnostni MOSFET, krmiljen s pulzno
modulacijo, zato lahko toplotne izgube
zanemarimo v smislu pregrevanja samega
elementa in njegove okolice. Tranzistorju
zakrivimo priključke za 90° in ga prispaj-
kamo brez hladilnega rebra. Programirani
mikrokrmilnik lahko prispajkate tudi brez
podnožja, vendar bodite previdni, da ga
pri spajkanju ne pregrejete, saj ga lahko s
tem zelo hitro uničite.

Ključnega pomena je, da je dovod na¬
petosti na svečko izveden s kablom prese¬
ka med 5 in 12 mm 2 . Večji kot bo presek,
manjši bo padec napetosti na njem. V na¬
šem interesu je, da na svečko pripeljemo
čim večjo napetost, s katero pa smo ome¬
jeni zaradi samo ene napajalne celice sveč¬
ke. Če boste želeli uporabiti kabel s prese¬
kom, večjim od 3 mm 2 , svetujem, da zaradi
lažjega nameščanja vezja v model na samo
vezje prispajkate priključna kabla s prese¬
kom 3 mm 2  v dolžini približno 5 cm, nanju
pa kabla s presekom 12 mm 2 . Na drugi ko¬
nec 12-mm 2  kabla prispajkajte priključni
kabel svečke, ki pa ima relativno majhen
presek, zato priporočam, da ga skrajšate
na približno 5 cm. Krajšanja na manjšo dol¬
žino ne priporočam, saj je kabel preseka
12 mm 2  zelo tog in se lahko zaradi vibracij
ob delovanju motorja priključni kabel sna¬
me s svečke, kar bi lahko privedlo tudi do
neželene zaustavitve motorja.

Slika 8. Regulator, vgrajen v model

Posebnost tega vezja je, da lahko celi¬
co Ni-mh za gretje svečke polnite, ne da
bi celico odklopili z vezja. Edini pogoj za
takšno polnjenje je izklop napajanja vezja
(izklop napajanja sprejemnika na mode¬
lu). Priključek za polnjenje lahko naredite
iz kabla preseka 1,5 do 2 mm 2  ali tudi več,
ki pa naj bo čim krajši. Celica, ki sem jo
izbral, se namreč lahko polni z največ 2 A,
kar nam spet lahko povzroči večje padce
napetosti na napajalnih kablih. Konektor-
je lahko izdelate iz letvic za tiskano vezje.
Pri tem pazite, da bo ženski del konektor-
ja vedno na strani izvora napetosti. Mesta
prispajkanih kablov na konektorje izoli¬
rajte s krčljivo cevko. Če želite, lahko pol¬
nilni priključni konektor vgradite na trup

modela, kar olajša polnjenje akumulator¬
ja, kadar imate model že sestavljen in pri¬
pravljen za letenje. Priključitev celice na
vezje lahko izvedete s kablom 3 mm 2  prek
pozlačenega močnostnega konektorja.
Celico in vezje namestite v model drugo
poleg drugega zaradi čim krajše dolžine
priključnega kabla na vezje. Na nožico J2
prispajkajte negativni pol celice Ni-mh,
pozitivnega pa na J4. Kabel, prispajkan na
konektor JI, je ohišje svečke, zato lahko
na drugem koncu kabla prispajkate uho,
tega pa enostavno privijačite pod matico
enega od pritrdilnih vijakov motorja ali
nosilca motorja, če je ta kovinski. Na no¬
žico J4 prispajkajte kabel s priključnim
nastavkom za svečko. Vežici, ki sta med
priključkoma 2 in
3 tranzistorja Tl
in med nožicama
JI in J2 pospajkaj-
te z večjo količino
cina, saj je sama
vežica po jedka¬
nju v preseku
premajhna za to¬
kove do približno
2,5 A, kolikor ga
teče skozi tranzi¬
stor ob maksimal¬
ni obremenitvi
svečke.

tUminiim  ■ ■ g

4g| j> Ul  |_| 11 S1

iEte

Tiskano vezja regulatorja

D3 D2

Razpored elementov vezja regulatorja

J4

J3

JI

J2

Kosovnica

Prikaz stanja napetosti

Tiskano vezje indi¬
katorja napetosti


us

Ril

Ulil

□t

rdeča

02

zelena

D3,

zelena

04,

zelena

Razpored elementov vez¬
ja indikatorja napetosti

izdelava indikatorja napetosti
baterije Ni-mh

Če želite vizualno indikacijo trenutne¬
ga stanja aktivnosti vezja in napetosti Ni-
mh celice, bo branje naslednjega odstavka
smiselno, če ne, ga enostavno preskočite,
ker ni ključen za delovanje vezja. Vseeno
pa priporočam, da si indikator izdelate.

Indikator napetosti ni nič drugega kot
voltmeter, ki prikazuje približno stanje na¬
petosti celice Ni-mh s pomočjo štirih sve¬
tlečih diod. V tabeli prikaza stanja nape¬
tosti lahko razberemo, kakšna je napetost
celice glede na stanje svetlečih diod.

mi 4

december 2007

29

ELEKTRONIKA

Prikaz indikatorja napetosti celice ob delovanju reeulatoria (prika¬
zana napetost je med 1,1 in 1,2 V)

Prikaz indikatorja napetosti celice na boku modela ob nepriključeni
celici ali izpraznjeni celici (napetost <= 1,0 V)

Prikaz stanja napetosti

V primeru padca napetosti na 1,0 V ali
manj bo vezje takoj izključilo ogrevanje
svečke ne glede na položaj palice za moč
motorja. Rešet je mogoč samo z izklopom
napajanja vezja oz. z izklopom napajanja
sprejemnika modela, saj si ne želimo, da
bi pomotoma popolnoma izpraznili celi¬
co. To bi lahko privedlo do uničenja celice
ali v najboljšem primeru skrajšanja njene
življenjske dobe. Primerno mesto za vgra¬
ditev indikatorja je desni bok modela pri
visečem valju motorja, pri pokončnem pa
levi bok.

Vezje omogoča tudi svetlobno indi¬
kacijo s svetlečo belo diodo (lahko tudi
kakšne druge barve) za čas prevodnosti
tranzistorja oz. žarenja svečke. Toda pazi¬
te, stanje bele diode ne pomeni dejanske¬
ga stanja žarenja svečke, temveč samo, ali
je tranzistor v stanju prevodnosti.

Svetlečo diodo priključite na konek-
tor D4, za katerega uporabite dvojno 90-
stopinjsko moško letvico. Upor vrednosti
180 Q  za omejevanje toka skozi diodo ni
bil predviden na tiskanem vezju, zato ga
morate vezati zaporedno k diodi.

Nastavitev vezja

Datoteko programa mikrokontroler-
ja glow_plug_heater.hex lahko snamete s
spletne strani revije Tim - http://www.tzs.
si/tim/. Če nimate pripomočkov za progra¬
miranje mikrokontrolerja in znancev, ki bi
to lahko naredili, se za to lahko obrnete na
avtorja prispevka. (Naslov dobite v uredni¬
štvu.)

Pred prvo uporabo vezja je treba opra¬
viti nastavitev maksimalne (maksimalna
moč motorja) in minimalne točke (popol¬
no zaprtje uplinjača ter izklop motorja in
gretja svečke) odklona palice oz. trimerja
moči motorja. Vrednost krmilnega impul¬
za pri skrajnih odklonih krmilnih ročic
je namreč lahko različna od oddajnika do
oddajnika. Vezju obvezno določimo svoj
kanal na sprejemniku, saj zaradi enostav¬
nosti vezja in programske kode ni možna
uporaba Y-kabla. Y-kabel se največkrat
uporablja v primerih, ko želimo imeti dva
servomehanizma na kanalu (npr. za krmi¬
ljenje eleronov oz. krilc).

Nastavitvi se shranita v EEPROM mi¬
krokontrolerja, izvedemo pa ju tako, da
kadar koli med delovanjem vezja na kratko
sklenemo jumper Sl (na Sl lahko začasno
prispajkate pomožno tipko). Zasvetila bo
dioda D4. Palico moči motorja in trimer
premaknemo v skrajno spodnjo lego. Po¬
novno na kratko sklenemo Sl. S tem smo
vnesli minimalno vrednost. Dioda D4 en¬
krat na kratko utripne. Palico moči mo¬
torja premaknemo v skrajno zgornjo lego.
Ponovno na kratko sklenemo Sl. S tem
smo vnesli maksimalno vrednost. Posto¬
pek nastavitve je s tem končan. Delovanje
lahko preverite tako, da svečko odvijačite
z motorja in jo priključite na vezje. Na tak
način boste lahko opravili test samo z opa¬
zovanjem žarenja žarilne nitke, ki mora
žareti, kot je prikazano v grafu. Če vezje
deluje nenormalno, vključite »reverse« ka¬
nala vezja in ponovite postopek nastavit¬
ve. Za pravilno delovanje vezja je obvezno,
da je uplinjač popolnoma zaprt v skrajni
spodnji legi palice in trimerja.

Na grafu je prikazana velikost toka, ki
teče skozi svečko v odvisnosti od hoda pa¬
lice moči motorja. Iz grafa je razvidno, da
svečka ne žari pod 3 % hoda, kar v praksi
pomeni, da začne
žareti nekje na 1/4
hoda trimerja in
žari s polno moč¬
jo do maksimalne
skrajne lege tri¬
merja. Ob nadalj¬
njem večanju moči
motorja (pomika¬
nju palice v mak¬
simalno skrajno
lego) se tok skozi
svečko zmanjšuje
sorazmerno. Od
50 %  hoda palice
naprej je tok skozi
svečko izključen,
saj si eksplozije v
valju motorja vr¬
stijo druga za dru¬
go dovolj hitro in
ohranjajo svečko
dovolj žarečo.

Čeprav nam
vezje olajša delo

Tok

Prikaz velikosti toka skozi svečko v odvisno¬
sti od hoda palice

ob zagonu motorja, moramo biti bolj po¬
zorni na propeler in sam motor. Ne želimo
si nepričakovanih vžigov motorja ob roč¬
nem vrtenju motorja, s katerim v uplinjač
vsesamo nekaj goriva za vžig motorja ob
popolnoma odprtem uplinjaču. Zato od¬
svetujem vgradnjo vezja vsem tistim, ki še
nimajo zaganjalnika, saj ob njegovi upora¬
bi ni več potrebno ročno sesanje goriva v
uplinjač.

VAKUUM OPREMA

■ folije ■ vreče ■ flis ■ tesnilni trakovi...

LAMINIRNE SMOLE - MATRIK

■ za impregnacijo kompozitov RTM, RI - infuzije, FW, autoclave

LOČILO

■ voski ■ silikoni ■ šemi permanentni ločilci

STEKLENE TKANINE

od 25 g - 2500 g/m 2

polnila - mikrobaloni ■ tix ■ bombaž ■ stekleni prah..

JIRL n i k II

MIRNKTG podjetje za sodobne, napredne materiale.

tel.: 00386/ 01 546 54 14

gsm: 00386/ 031 418 665
fax.: 01 546 54 15

e-mail: info@mirnik.si
www.mirnik.si

december 2007

ZA SPRETNE ROKE

Kartonska glasbena skrinfica

ALENKA PAVKO - ČUDEN in NINA ČUDEN

Glasbene skrinjice so prijeten okras
in zanimivo darilo. Včasih so jih prodajali
v trgovinah z izdelki umetne obrti; najpo¬
gosteje so jih ponujali v obliki rezbarij.

Danes si lahko preproste glasbene
mehanizme, valje s priljubljenimi melo¬
dijami za vsako priložnost, lahko kupite
v bolje založenih hobijskih trgovinah ali
celo v trgovinah s spominki. Zanje si iz¬
delate skrinjico po lastni želji in zamisli.
Pri tem upoštevajte, da je skrinjica lahko
le okrasna; takšna je lahko manjša. Če
želite skrinjico uporabljati tudi za shra¬
njevanje spominkov in dragocenosti, iz¬
berite večjo škatlo.

Potrebujete glasbeni mehanizem,
leseno ali kartonsko škatlico primerne
velikosti, okrasni papirnat prtiček, pro¬
sojen lak na vodni osnovi, škarje, čopič,
modelarski nož, karton in lepilo (sli¬
ka 1). Če želite okrasiti škatlico z vdol¬
bino na pokrovu, potrebujete tudi okra¬
ske in prozorno folijo.

Slika 1. Potrebščine za izdelavo glasbene
skrinjice

Glasbeni mehanizem ima pritrjen
ročaj za navijanje. Če je snemljiv, je tre¬
ba v škatlo le izvrtati luknjo primerne
velikosti, skoznjo potisniti ročaj in ga
spet pritrditi na mehanizem. Če je trdno
pritrjen, je treba v škatlo zarezati režo
ter vanjo potisniti ročaj (slika 2). Pred
zarezovanjem je priporočljivo označiti
točno mesto in globino reza.

Glasbeni mehanizem v leseno skri¬
njico pritrdite z vijaki, v kartonsko pa
kar z obojestranskim lepilnim trakom.

Slika 2. Zarezovanje reže za vstavitev roča¬
ja mehanizma

Po namestitvi glasbenega mehaniz¬
ma je treba režo zakriti. Škatlo se lahko
oblepi z blagom ali okrasnim papirjem.
Lahko pa se režo prekrije z lepilnim pa¬
pirjem na zunanji in notranji strani. Slab
videz lepilnega traku se lahko prekrije
tudi s servietno tehniko (slika 4). Mo¬
tiv naj bo izbran skladno z melodijo, ki
jo igra glasbeni mehanizem. K božični
melodiji vsekakor sodi božični vzorec
(slika 3).

Slika 3■ Izrezovanje motivov iz papirnega
prtička

Slika 4. Okraševanje kartonske škatle s ser¬
vietno tehniko

Ker se valj glasbenega mehanizma
zlahka poškoduje, ga je priporočljivo za¬
ščititi s kartonskim pokrovom. Izmerite
širino notranjosti škatle ter širino in vi¬
šino glasbenega mehanizma. Iz kartona
izrežite primerno velik pravokotnik in
ga preganite, da dobite koleno z dve¬
ma dodatnima lepilnima površinama za
pritrditev v notranjost škatle (slika 5).
Na lepilno površino nanesite lepilo (sli¬
ka 6). Ko se lepilo delno posuši, vlepite
zaščitni karton (slika 7).

Slika 5. Zgibanje kartona za zaščito glasbe¬
nega mehanizma

Slika 6. Nanašanje lepila na pregibe

Slika 7. Lepljenje zaščitnega kartona

Okrasite tudi pokrov škatle. Če je na
pokrovu vdolbina, lahko vanjo nalepite
umetno cvetje, kroglaste okraske ipd. Va¬
njo lahko tudi položite lesene okraske in
jih ne prilepite, da se med premikanjem
škatle prosto gibljejo. Zaščitite jih s pro¬
sojno folijo. Natančno izmerite dimenzi¬
je odprtine na pokrovu. Iz prosojne folije
izdelajte pokrov s preganjenimi lepilni¬
mi površinami (slika 8). Nanje na tanko
nanesite lepilo in pokrov vlepite v okno.

Preprosta glasbena skrinjica igra, ko
vrtite ročaj. Če ga vrtite hitreje, tudi igra
hitreje. Bolj izpopolnjene skrinjice se
navijejo z vzmetnim mehanizmom in po
navitju igrajo samodejno. Tiste najbolj
zapletene imajo dodatni tipalni mehani¬
zem, ki sproži igranje, ko se odpre po¬
krov skrinjice.

Slika 8. Zgibanje prosojne folije za »okno«
na pokrovu

Slika 9. Glasbena skrinjica z božičnim mo¬
tivom

mr

december 2007

31

ELEKTRONIKA

JERNEJ BOHM

Decembrske številke prostočasnih re¬
vij so še posebno zanimive, ne samo zaradi
pričakovanj časa, pač pa tudi zaradi idej
s kratkim rokom uporabnosti; novoletni
projekt, ki se zavleče v januar, pač nima
nobenega smisla. Za področje elektronike
je naloga iz leta v leto zahtevnejša, saj je,
tako vsaj kaže, večina možnosti že nekako
izčrpanih. Kaj je sploh še mogoče pred¬
lagati na klasično temo utripajočih lučk?
Upajmo, da naš letošnji predlog vendarle
izpolnjuje pričakovanja. Okrasek za božič-
no-novoletno drevesce, ki ga bomo prispe¬
vali ljubitelji elektronike, je vsaj po mojem
mnenju novost, kaj več kot eno popoldne
pa nam izdelava tudi ne bo vzela.

Osnova so še vedno svetleče diode, ki
spominjajo tako kot vsaka nežna svetloba,
na varnost, srečo, življenje. Zaradi različ¬
nih barvnih možnosti polvodniškega sve¬
tlobnega pojava je njihova uporaba še to¬
liko bolj zanimiva in privlačna. Uporabili
bomo en sam 7-segmentni LED-prikazoval-
nik, ki mu bomo s pomočjo mikrokrmil-
nika vdahnili časovno simboliko in novo¬
letno igrivost. Klasični okrasek, v našem
primeru gre za snežinko, bomo opremili
oz. podprli z LED-tehnologijo, ki bo izpiso¬
vala novo, bližajočo se letnico 2008 in do¬
dala razposajeno mežikanje »ledic«. Razu¬
mljivo je, da se bodo številke prikazovale
v časovni vrsti, prav tako tudi utripanje, ki
jim bo sledilo.

Elektronska shema

Nalogo dokaj preprosto rešimo z mi-
krokrmilnikom, kar pomeni minimalno
potrebno število elektronskih komponent,
vezje pa lahko skoraj brez omejitev poskr¬
bi za prižiganje svetlečih diod 7-segment-
nega prikazovalnika. Na voljo imamo celo
vrsto »pametnih« čipov. Ker pa mora biti
izdelek cenen in še majhen povrhu, smo v
rahli zadregi: 3 evre vreden čip z osmimi
priključki je kot naročen (npr. Microchi-
pov PIC 12C508A), a zmore neposredno
krmiliti zgolj pet LED-diod. Pogosto si po¬
magamo pri širitvi z multipleksnim krmi¬

ljenjem, a tako rešitev onemogoča izvedba
izbranega LED-prikazovalnika (ker so vse
anode svedečih diod povezane na en sam
priključek).

Toda oglejmo si, kaj naj bi prvenstveno
svetilo na načrtovanem okrasku: številke
2, 0 in 8. V oči pade, da v takih primerih
istočasno gorita segmenta a in d ter b in
e, kar seveda zmanjša število potrebnih kr¬
milnih izhodov natančno na 5. A s tem se

10  6

+ + + + +

+ + + + +

1  5

odpre novo vprašanje: ali krmilnik zmore
dvojno obremenitev izhoda. Za zgoraj na¬
vedeno integrirano vezje je odgovor po¬
zitiven (Imaks = 25 mA), ne presežemo
pa tudi skupne še dovoljene obremenit¬
ve čipa (pri številki 8). Pri tem tok skozi
posamezno diodo omejimo na približno
12 mA. Od tod torej odgovor na hipotečno
vprašanje bralca, zakaj čip U2 ne »obravna¬
va« vseh sedem LED-segmentov enako. Po¬
manjkljivost take rešitve je, da ni uporabna
prav za vsako leto (vsakokrat bo potreben
popravek strojne in programske opreme;
glej prikazovalnik SR52 11HWA).

Sklep dosedanjih ugotovitev je, da ome¬
jujejo tok skozi posamezne diode zgolj
upori R1-R7. Kateri od segmentov (a-g)
bo svetil in kateri ne (in kdaj), pa je od¬
visno od programske opreme. S tem je na¬
loga nekako rešena. Na probleme pa lahko
zaradi malenkosti še vedno naletimo.

Nič še nismo povedali o napajanju vez¬
ja. Mikrokrmilnik ne prenese več kot 7 V.
Razumljivo je, da mora biti napajanje prav
tako preprosto in poceni. Na mestu je
predlog, da uporabimo univerzalni usmer¬
nik, enakega, kot ga sicer uporabljamo za
polnjenje elektronike široke potrošnje,
navsezadnje ga bomo potrebovali le nekaj
dni in nič hudega ne bo, če si ga bosta ne¬
kaj ur delila dva uporabnika. V skrajnem
primeru bo pač novoletni okrasek dražji
za približno 10 evrov, hiša pa bogatejša za
še en univerzalni usmernik.

Dl

32

december 2007

ELEKTRONIKA

Za tak cenen usmernik, ki ima vso po¬
trebno elektroniko kar v ohišju malo več¬
jega varnostnega vtiča, je značilna precej
nezanesljiva nastavitev izhodne napetosti:
nastavimo 5 V, naprava pa neobremenje¬
na ponudi 10 V ali celo več (kar bi uniči¬
lo U2).

Poleg tega moramo računati tudi na
občasno precej zmanjšano psihomotorič¬
no koncentracijo upravljavca elektronike.
V prazničnem času zlahka usodno zamenja
polariteto napajanja, kar bi projekt takoj
prestavilo za 365 dni. Zato dodatka Ul in
Dl. Prvi poskrbi za neoporečno napajanje
mikrokrmilnika U2 (5 V) ne glede na viši¬
no razpoložljive napetosti (med 9 in 15 V),
drugi odpravlja problem zaradi napačne
polaritete napajalne napetosti. Kondenza¬
torja C1 in C2 sta se uveljavila kot ključna
elementa stabilnega delovanja serijskega
napetostnega regulatorja in nanju zato ne
gre pozabiti. Zaradi majhnih dimenzij vez¬
ja smemo kondenzatorju C1 zaupati še
vlogo napajalnega »čistilca« (blokada napa¬
janja U2), kar je spet uveljavljen konstruk¬
torski zahtevek.

Tokovna poraba vezja ne presega
80 mA (ko sveti osmica) oz. 2 mA ob
zatemnjenem prikazovalniku. Temu po¬
datku primerno kupimo potreben (uni¬
verzalni) usmernik.

Izdelava

O izdelavi tiskanega vezja (TIV) sko¬
raj ni treba izgubljati besed, saj je dovolj
preprosto, da ga lahko izdelamo v domači
delavnici. Predlog nima prevez. Ker foto-
kemijski postopek izdelave TIV nekaterim
ljubiteljem elektronike povzroča skoraj ne¬
premostljive težave, smo tokrat poskusno
pripravili nekaj primerkov TIV, le v ured¬
ništvo revije je treba poklicati.

Tiskanina ima dve strani, t. i. kompo-
nentno in bakreno stran. Njeni izumitelji

TELI 4

december 2007


stimo program (OKRASEK2008.HEX), je
bilo v Timu že večkrat napisano. Za bralce,
ki nimajo možnosti programiranja ravno
pri roki, nekaj delujočih mikrokrmilni-
kov že čaka na avtorjevi mizi (da novolet¬
ni projekt ne bi bil ogrožen). Če morda
komu še ni znano, programirano vezje se
vede enako kot klasično integrirano vezje,
treba ga je zgolj prispajkati na TIV, za nje¬
govo pravilno delovanje pa je »odgovoren«
izdelovalec.

(Abramson et al., 1950) so si zamislili, da
naj bi bili na komponentni strani upori,
kondenzatorji, tranzistorji, čipi in podo¬
bni sestavni deli, njihovi priključki pa naj
bi skozi izvrtane luknjice moleli na drugo
stran plošče z bakrenim povezovalnim
vzorcem (od tod ime bakrena stran), ki jo
»aktiviramo« s spajkanjem. Današnja tehno¬
logija se na takšno lepo zamisel požvižga in
tudi marsikatero komponento namesti na
bakreno stran. Če smo pošteni, nadgradnja
je naravnost genialna. Seveda imajo ti ele¬
menti za površinsko montažo temu primer¬
no obliko (in ceno). Novi pristop vsekakor
precej zmanjša volumen elektronike.

Najprej se seveda lotimo spajkanja čipa
U2 in prikazovalnika Dl (namestitev na
komponentni strani TIV), šele nato upo¬
rov in kondenzatorjev ter diode (name¬
stitev na bakreno stran TIV). Z nekaj po¬
trpljenja ali s tujo pomočjo (pri držanju
elementov) lahko
delo povsem zado¬
voljivo opravimo
tudi z običajnim
spajkalnikom. V pr¬
votnem načrtu je
bilo, da ima čip Ul
obliko SOT-93 (ena
izmed oznak za po¬
vršinsko montažo),
a je v naših trgo¬
vinah prav tak
težje dosegljiv, zato
iz povsem prak¬
tičnih razlogov iz¬
beremo izvedbo
TO-92. Kljub temu
regulator U1 pri-
spajkamo na bakre¬
no stran po prvot¬
ni zamisli, njegovo
plastično ohišje pa
umestimo v »kanal«
med priključke U2.

Mikrokrmilnik
U2 moramo prej
programirati! O
tem, kako name-

Programska oprema: 0KRASEK2008.HEX
(Checksum=0x91A3l

020000040000FA
02000000180ADC

10001000320031002D00310030002D00300037005B

100020004E004F0056004F003200300030003800C4

100030000F0C0200080C0600660037093E093E0955

1000400045096A09020C27004C09520956095A0948

100050005E096209660962095E095A095609520970

100060004C09E702240AFF0C26006A091D0ACB0C82

1000700026007209FFOC26006A090008CCOC260035

100080007209FF0C26006A090008C80C26007209D4

10009000FFOC26006A090008FEOC26006A09FFOC06

1000A00026000008FD0C26006A090008FB0C26004B

1000B0006A090008EFOC26006A090008DFOC260018

1000C0006A090008FCOC26006A090008EB002600EF

1000D0006A0900087AOC29000400EA026COAE902A5

1000E0006C0A0008040C28000400EA02740AE90201

0800F000740AE802740A00081A

021FFE00EEOFE4

00000001 FF

Manjka le še napajalna vrvica. Po zgle¬
du številnih svetlobnih izdelkov, ki pred
novim letom prihajajo na naše tržišče
predvsem iz južne Azije, uporabimo obi¬
čajno elektroinstalacijsko (mehko) žico
s temno zeleno izolacijo. Dolžino vrvice
sprva ocenimo, pozneje pa jo skrajšamo
na pravo dolžino.

Takoj, ko vezje sestavimo, je priprav¬
ljeno za test (in uporabo). Vseeno pred
tem preverimo namestitev diode D2 (nje¬
na katodna oznaka - črta mora biti poleg
spajkalnega otočka B-) in v nadaljevanju še
velikost napajalne napetosti med priključ¬
koma U2/1 in U2/8 (5 V + 0,1 V).

Končno celotno elektroniko »oblečemo« v snežinko ali kak
drug okrasek. Oblekico (glej risbo!) enostavno izrežemo iz nekoli¬
ko tršega papirja. Ker višina prikazovalnika Dl znatno odstopa od
višine čipa U2, se ponuja rešitev z izrezano odprtino za LED-pri-
kazovalnik (17,5 x 12,5 mm) približno na sredini okraska (snežin¬
ke). Prevleko očem dopadljivo okrasimo, npr. z umetnim snegom
v pršilki.

Uporaba

Univerzalni napajalnik nastavimo na izhodno napetost okoli
10 V in ga povežemo z okraskom (kar smo storili že med uvod¬
nim testiranjem). Ustreza tudi 12-V akumulator; standardnih
7,2 Ah zadostuje za vsaj 100 ur delovanja. Če povežemo kar na
slepo, se utegne zgoditi, da okrasek zaradi napačne polaritete ne
bo deloval. Nič hudega, dioda D2 bo vezje obvarovala pred precej
verjetnim uničenjem. Iz zadrege se rešimo z obračanjem pozitiv¬
nih in negativnih priključkov, kar se takoj odzove s prižiganjem
»ledic« po ustaljenem programu.

Okrasek uporabljamo podobno kot ostalo konkurenčno božič-
no-novoletno ponudbo. Elektronsko snežinko obesimo med ostale
neelektronske okraske, napajalno vrvico z napajalnikom z varnost¬
nim vtičem pa čim bolj neopazno speljemo do najbližje vtičnice.

Okrasek lahko pritrdimo tudi na vhodna vrata, da bo s svojim
nekoliko neobičajnim, a vseeno jasno razumljivim sporočilom raz¬
veseljeval obiskovalce. Srečno 2008!

Afa/, A/ le e u/rrZsi/j/ii/ //s/rZ/sue > /i/s/i/aiZ/ii///s/// /si /^tZeya/yessi
s-eei/e -J/ssi, ees/si žeZ/ssie eedeZ'A sj-z/c  /er eeZiAe ;ireee,
zrZ/ne/Vi /si i/j/irZiee e Ze/ei &&0&Z

IskraERO

Narava ustvarjanja.

V podjetju Hidria Perles poznamo vašo ustvarjalno
žilico. Zavedamo se, kako zahtevna je včasih
izvedba ideje, ki se vam je utrnila in jasno
nam je, kakšne kvalitete pričakujete od nas.

Zato smo naše električno ročno orodje še bolj
uskladili z vašo naravo. Poiščite nas
pri vseh bolje založenih trgovcih.

60

1946-2006

HIDRIA PERLES, d.o.o., Savska loka 2,4000 Kranj

www.iskra-ero.com

34

december 2007

MATEJ PAVLIČ

Jaslice navadno postavimo na omarico ali polico,
v Timu smo v preteklem poldrugem desetletju objavili
tudi nekaj različic, ki so bile namenjene obešanju na ste
no, tokrat pa prvič predstavljamo izvedbo jaslic, ki jih lahko
obesite tudi pod strop ali na svetilko nad mizo, kjer prosto
visijo. Tovrstnim izdelkom rečemo mobili, saj je že rahel do¬
tik z roko ali piš zraka dovolj, da se začnejo premikati. Ker
se zlepa ne umirijo, so za vsak prostor dobrodošla popestri¬
tev, saj vanj vnašajo živahnost in dogajanje.

Gradivo

Potrebujete čim bolj kakovostno 5 mm debelo bukovo
vezano ploščo (seveda je mogoče uporabiti tudi deščice ma¬
sivnega lesa ali akrilno steklo), tanko ribiško vrvico ali žico
in poljuben zaščitni premaz za les ali zlato barvo v pršilki.
Kdor se bo odločil za drugačno izvedbo, naj pripravi še bar¬
vast transparentni papir in nekaj lepila za tapete.

Orodje

Za prenos načrta na les boste potrebovali kopirni papir,
trikotnik in kemični svinčnik ali škarje in odstranljivo lepilo
Scotch UP, za žaganje modelarsko rezljačo z žagicami št. 3
ali 4 in podložno mizico (ali električno rezljačo), modelarski
vrtalnik s svedroma 0 1-1,5 in 8 mm, za sklepno obdelavo
pa brusilni papir različnih zrnatosti in manjši čopič.

TEU

Merilo 1 : 1

december 2007

35

IZDELEK ZA DOM

Merilo 1 : 1

f

v 4

'ssanV^*

feKSS

Izdelave jaslic se lahko lotijo tudi začetniki, saj gre za
povsem običajno uporabo rezljače - brez utorov, sestavlja¬
nja, lepljenja in podobnih postopkov, ki po navadi otežujejo
gradnjo. Vse tri obrise, ki so podani v merilu 1 : 1 (po želji
jih seveda lahko tudi povečate ali pomanjšate), je treba s po¬
močjo kopirnega papirja čim bolj natančno prenesti na ve¬
zano ploščo. Prerisovanju se lahko izognete tako, da hrbtno
stran prefotokopiranih risb iz revije na tanko premažete z
odstranljivim lepilom Scotch UP (slika 2), nato pa jih pritis¬

nete na gladko obrušeno vezano ploščo. Da bi lahko izžagali
notranje zaključene površine, morate najprej v vsako izvrtati
vsaj 1 mm veliko luknjico (slika 3). Skoznjo s spodnje strani
potisnite v modelarski lok vpeto žagico in jo zategnite še z
vijakom na vrhu loka. Uporabite žagice št. 3 ali 4, saj bo le
tako rez čist in gladek. Pri rezljanju bodite čim bolj natančni.
Začnite najprej z ozkimi in majhnimi površinami, sledijo več¬
je, na koncu pa izrezljajte zunanji obris. V nasprotnem pri¬
meru bi se vam izdelek med žaganjem lahko poškodoval ali

36

december 2007

TEM 4

IZDELEK ZA DOM

celo zlomil. Tudi luknjo za privezovanje na vrhu izvrtajte še
pred žaganjem.

Ko ste z rezljanjem gotovi, najprej previdno odstranite
vse preostale koščke prilepljenega papirja (slika 4) in nato s
finim brusilnim papirjem obrusite ostre robove ter vso hrb¬
tno stran izdelka.

Za barvanje lahko uporabite katero koli zaščitno sred¬
stvo za les (npr. Belton oz. Beltop, Silvanol, Ambient). Upoš¬
tevajte, da izdelek temnejše barve na svetli podlagi pride bolj
do izraza (slika 5). Božičnim okraskom daje poseben čar tudi
zlata barva. Če torej želite »zlate« jaslice (slika 1), po možnosti
uporabite barvo v pršilki, ki je zelo praktična za nanašanje.
Ker pa imajo te barve razmeroma močan vonj, jih obvezno
uporabljajte na odprtem oz. delno pokritem prostoru. Poleg
tega je treba bližnjo okolico zaščititi s časopisnim papirjem
ali kartonsko embalažo. Proizvajalci priporočajo več
tanjših nanosov namesto enega izdatnejšega, pri ka¬
terem tvegate, da se vam bo barva cedila in se bodo
naredile kaplje, ki kvarijo videz izdelka.

Omenimo še tretjo možnost sklepne obdelave letošnjih
jaslic, ki daje posebno zanimiv učinek v kombinaciji z osve¬
tlitvijo iz ozadja. Če torej lahko obesite jaslice pred ne pre¬

več močan vir svetlobe (podnevi seveda zadostuje tudi
okno), potem se vam vsekakor splača spopasti s tem iz¬
zivom. Tanek transparentni papir v enotnih ali mavrič¬
nih oziroma prelivajočih se barvah prodajajo v hobijskih
trgovinah. Potrebujete tri enake kose velikosti okrog
9x15  cm (slika 6). Za njihovo lepljene na les uporabi¬
te lepilo za tapete oz. z vodo razredčeno belo lepilo za les
(UHU coli express), ki ga na hrbtno stran nanašajte z manj¬
šim čopičem. Natančno premažite vse površine, tudi naj¬
ožje, in nanje pritisnite papir. Z mehko krpo ga takoj pre¬
vidno razvlecite proti robovom, da se ne bi začel gubati.
Prelepljeno površino na koncu še enkrat ali dvakrat prema¬
žite z lepilom za tapete. To čez nekaj ur lahko naredite tudi
s sprednje strani, saj je osušeno lepilo za tapete popolnoma
prozorno (slika 7).

Izdelane jaslice obesite na izbrano mesto s tanko in čim
manj vidno ribiško vrvico, močnim sukancem ali žico. Vrvi¬
ce so lahko enako ali različno dolge, pač odvisno od okusa
in seveda razpoložljivega prostora.

Merilo 1 : 1

TEKI

37

december 2007

ZA SPRETNE ROKE

Koledar iz ročno izdelanega papirja

TANJA ČERMELJ

V prodaji najdemo veliko vrst kole¬
darjev, ki nas pritegnejo bodisi z obliko,
uporabnostjo, slikami ali čim drugim,
kar nam deluje prijetno. Tudi sami si lah¬
ko izdelamo koledar, ki je poleg tega, da
je izdelek unikaten, tudi prijeten za oko
in ekološki. Izdelati ga je mogoče iz sta¬
rega časopisnega papirja, ki mu dodamo
računalniško oblikovan zapis meseca z
datumi ter okrasimo z zgibanimi izdelki
ali posušenim cvetjem in listi.

Za izdelavo papirja potrebujemo
(slika 1):

- star časopisni papir,

- kuhinjski mešalnik,

- plastično kad,

- fino sito (malo manjše od velikosti
kadi),

- lesen okvir velikosti sita,

- brisače, folijo.

vodo (slika 2). Namočen papir natrga¬
mo na manjše koščke (slika 3) ter ga
skupaj z vodo premešamo v kuhinjskem
mešalniku (slika 4). Če želimo bolj fino
strukturiran papir, narezan časopisni
papir prej prelijemo z vrelo vodo in ga

pustimo stati čez noč, da se kosi papirja
dobro razpustijo. Del tako pripravljene
papirjevine (slika 5) vlijemo na sito, ki
je delno potopljeno v vodi (slika 6). Pa-
pirjevino enakomerno porazdelimo po
situ (slika 7). Sito s papirjevino skupaj
z okvirjem dvignemo iz vode. Okvir od¬
stranimo, sito s papirjevino položimo
na brisačo ali kakšno drugo dobro vpoj¬
no krpo ter prekrijemo s folijo (lahko je
ovitek od zvezkov ali plastične mape), ki
naj bo nekoliko večja od velikosti sita. Z
rahlim pritiskom dlani na brisačo pov¬
zročimo vpijanje odvečne vode iz pa¬
pirjevine (slika 8). Po potrebi brisačo
zamenjamo, da vpijemo čim večjo koli¬
čino vode. Ko je brisača, ki pokriva sito,
ob pritisku dlani skoraj suha, lahko sito
ločimo od papirjevine (slika 9). Papirje-
vina ostane na foliji, kjer jo pustimo su¬
šiti čez noč.

Za oblikovanje koledarja:

- posušeno cvetje, liste rastlin ali bar¬
vast papir,

- škarje, luknjač, rafijo,

- del tanjše veje ali trte.

Izdelava

Polo starega časopisnega papirja
zmečkamo in namočimo v plastični
kadi ali pa jo zmočimo kar pod tekočo

38

ZA SPRETNE ROKE

Za izdelavo koledarja potrebujemo
12 ročno izdelanih papirjev. Liste na
zgornjem robu preluknjamo z luknja¬
čem (slika 10). Z računalnikom obliku¬
jemo zapise vseh dvanajstih mesecev in

razporeditev datumov glede na dneve v
tednu (slika 11). Te obrežemo in prile¬
pimo na ročno izdelane liste (slika 12).
Z zgibanimi izdelki (ribami, vetrnica¬
mi, zvončki, tulipani, pticami ...), ki nas
spominjajo na značilnosti posameznega
meseca, okrasimo liste ročno izdelane¬
ga papirja (slika 13). Namesto zgibanih
izdelkov lahko uporabimo tudi suho
cvetje oziroma listje, ki ga naberemo v

času posameznega meseca (slika 14).
Vendar pa moramo za to zbirko cvetov
in listov rastlin pripraviti in posušiti že
leto vnaprej.

Okrašene liste posameznih mesecev
povežemo skupaj z delom trte ali veje.
Za povezavo lahko uporabimo rafijo
(slika 15).

mi december 2007 39

ZA SPRETNE ROKE

Izdelki iz mavčnih trakov

ALENKA PAVKO - ČUDEN in NINA ČUDEN

Mavčni trakovi nas po navadi spomi¬
njajo na neprijetne dogodke: poškodbe,
zlome ... Iz mavčarn so si pred kratkim
utrli pot tudi v hobijske trgovine. Z nji¬
hovo pomočjo je mogoče z ovijanjem
kalupov iz različnih gradiv izdelati vrsto
zanimivih izdelkov.

Slika 1. Potrebščine za izdelavo mavčnih iz¬
delkov

Ta  mavčne izdelke potrebujete kalu¬
pe (najprimernejša sta stiropor ali pla¬
stika), mavčne trakove, prosojni in barv¬
ni lak, čopiče, škarje in modelarski nož
(slika 1). Mavčne trakove lahko kupite
v hobijskih trgovinah. Izdeluje jih tudi
Tosama.

Izberite kalup takšne oblike, da bo¬
ste mavčni izdelek lahko sneli, npr. zvo¬
nec. Stiroporni kalup ovijte s folijo za
živila (slika 2).

Mavčne trakove za nekaj sekund po¬
topite v mlačno vodo (slika 2) in nato
zavitek stisnite, da odvečna voda odteče.
Namakate lahko že na primerno dolžino
narezane trakove ali pa celoten zvitek; v
tem primeru režete mokre trakove (sli¬
ka 3).

Narezane mokre in ožete trakove po¬
lagajte na kalup (slika 4). Pri manjših
modelih zadostuje polaganje 1-2 plasti,
pri večjih pa je treba nanesti 6-8 plasti,
da je izdelek ustrezno trden. Pri nana¬
šanju večjega števila plasti je priporoč-

Slika 2. Namakanje mavčnih trakov in pri¬
prava kalupa

Slika 3■ Rezanje mavčnih trakov

Slika 4. Polaganje mavčnih trakov na kalup

ljivo vsako tretjo ali četrto plast položiti
suho.

Vsako položeno plast zgladite s prsti,
da se nosilni trak oprime podlage ter se
zravnajo odvečne gube (slika 5).

Počakajte, da se mavčne obloge rah¬
lo posušijo, a pri tem ne smejo otrdeti. Z
nerjavečimi škarjami odrežite odvečne
štrleče trakove (slika 6). Če imate čas,
pustite izdelke, da se posušijo čez noč.
Lahko jih tudi posušite s sušilnikom za
lase, če ste preveč nestrpni in se vam
mudi (slika 7).

Slika  5. Glajenje mavčne površine

Slika 6. Obrezovanje odvečnih trakov

Slika 7. Sušenje mavčnega izdelka na kalupu

Iz žice izdelajte kljuko za obešanje
in kembelj. Nanj lahko nanizate koral¬
de. Kljuko potisnite skozi vrh zvonca, z
okroglimi kleščami oblikujte zanko in
vanjo obesite kembelj (slika 8). Zvonec
okrasite s servietno tehniko ali akrilni¬
mi barvami, vsekakor pa ga polakirajte
s prozornim lakom, da preprečite praše-
nje mavca (slika 9).

Slika 8. Pritrjevanje držala in kemblja

Slika 9. Okrašen mavčni zvonček

Mavčni trakovi so primerni tudi za
ovijanje stiropornih okvirjev (slika 10).

Slika 10. Ovijanje stiropornega okvirja z
mavčnimi trakovi

40

december 2007

mi 4

ZA SPRETNE ROKE

Površina takšnega okvirja dobi zanimi¬
vo grobo teksturo (slika 12).

Seveda je treba mavčni okvir pred
uporabo polakirati (slika 11), lahko ga
tudi pobarvate z akrilnimi barvami ali
kako drugače okrasite.

Slika 11. Lakiranje površine mavčnega ok-
virja

Slika 13. Mavčni okvir

Mavčni trakovi so uporabni tudi za
izdelavo maket ter stoječih ali stenskih
mavčnih okraskov. Odpadno kartonsko
škatlo iz valovite lepenke lahko npr.
spremenite v hiško. Škatli dodajte stre¬
ho. S svinčnikom označite okna in vrata.
Z modelarskim nožem izrežite odprti¬
ne, oknice in vrata (slika 14). Oknice in
vrata preganite (slika 15), da štrlijo nav¬
zven. Hiško oblepite z mavčnimi trako¬
vi. Režite jih sproti. Pred polaganjem jih
dovolj stisnite, da odteče odvečna voda,
saj je valovita lepenka zelo vpojna. Če se
preveč razmoči, se njena oblika defor-

mr*

december 2007

Slika 14. Izrezovanje modela hiše iz karton¬
ske škatle

Slika 15. Izrezovanje pregibnih oknic in
vrat

Slika 16. Oblaganje kartonskega temelja
hiše z mavčnimi trakovi

mira, pa tudi rjava barva lepenke lahko
pronica čez belo barvo mavca.

Mavčno hišico lahko dodatno pobar¬
vate z akrilnimi barvami. Nepobarvane
površine je priporočljivo polakirati, da
se mavec ne drobi oz. praši. V notra¬
njost hišice lahko napeljete lučke. Raz¬
svetljena maketa je zanimiv hišni okras
(slika 17).

Z mavčnimi trakovi lahko ovijete
tudi steklenico in dobite zanimivo vazo;
iz tulcev toaletnega papirja oblikujete
stojala za mehko kuhana jajca; preob¬
lečete lahko kovinsko škatlo, star čevelj
ipd.

Slika 18. Stojalo

Slika 19- Okrasni nosilec svinčnikov

Slika 20. Kip svetilka

41

ZA SPRETNE ROKE

Zmaji Iz domače delavnice

MATEJ PAVLIČ

Beseda zmaj ima več pomenov: najmlajši
najprej pomislijo na hudobne krilate živali z
eno ali več glavami, levjimi kremplji in kačjim
repom, ki lepe mladenke in zaklade varujejo
pred princi ter nanje bruhajo ogenj; za mode¬
larje je zmaj preprosta letalna naprava iz let¬
vic, čez katere je napet papir, odrasli pa z be¬
sedo zmaj radi označijo zadirčno in oblastno
osebo s posebno ostrim in dolgim jezikom ...
Najbrž bo marsikoga presenetilo, da se z zma-
jeslovjem ukvarja veliko ljudi, ki so o teh ne¬
navadnih bitjih napisali celo vrsto knjig. Ena
od teh je pred kratkim izšla pri Tehniški za¬
ložbi Slovenije (ki izdaja tudi revijo TIM), ob¬
ravnava pa, kot pove že njen naslov ZMAJI  -
Priročnik za vzrejo in vzgojo,  čisto posebno
področje. Avtor John Topsell, urednik Joseph
Nigg in ilustrator Dan Malone so ustvarili pri¬
vlačno knjigo, ob kateri se bo mladim odprl
povsem nov domišljijski svet.

Če je kdo mislil, da bodo zdaj sledila
navodila, kako v domači delavnici izdelati
kletko ali sedlo za zmaja, se je krepko uštel.

Glavni namen tega članka je namreč na prak¬
tičnih primerih prikazati, kako je mogoče
pravljična bitja in priljubljene junake risanih
filmov ali stripov z nekaj preprostimi triki
spremeniti v preproste dvodimenzionalne in
celo bolj zahtevne tridimenzionalne okrasne
in uporabne izdelke iz 4 ali 5 mm debele ve¬
zane plošče (slika 1). Po popolnoma enakih
korakih namreč poteka tudi izdelava katerih
koli drugih figur, npr. Frančka ali Nodija in
njegovih prijateljev.

Orodje

Večino predstavljenih izdelkov se da na¬
rediti s pomočjo običajne modelarske rezlja-
če z žagicami št. 3 ali 4, podložne mizice in
modelarskega vrtalnika s svedrom 1-1,5 mm.
Izjema je podstavek iz masivnega lesa, pri ka¬
terem ne gre brez električne rezljače. Poleg
tega orodja potrebujete še svinčnik, floma¬
ster, lepilni trak oz. lepilo za papir, odstran-
ljivo lepilo (npr. Scotch UP) ali papir za kopi-

John Topsell in Joseph Nigg

ZMAJI - Priročnik za vzrejo in vzgojo

Poučite se o vsem, kar mora vedeti vsak ljubitelj zmajev: kako izbrati primerno pasmo;
kako zmaju zgraditi kar najboljše bivališče; kako ga hraniti, negovati, dresirati in jahati;
kako s svojim zmajem tekmovati na razstavah in še mnogo več. Besedilo dopolnjujejo
privlačne ilustracije, s pomočjo katerih lahko po navodilih v tem članku izdelate celo
vrsto različnih izdelkov.

Več o knjigi najdete v spletni knjigarni TZS:
www.tzs.si/eknjigarna/product_irifo.php?productsJd=601

Format: 195 x 253 mm
Obseg: 128 strani
Cena: 19,99 €

Cena s 30-% novoletnim popustom za naročnike revije TIM: 13,99 €

42

december 2007

ZA SPRETNE ROKE

tanje, škarje ali modelarski nož, fin brusilni
papir, komplet iglastih pilic in manjši čopič.
Kjer je potrebno lepljenje, si pomagajte s ka¬
terim koli lepilom za les.

Dvodimenzionalna figura zmaja

Začnimo z najbolj preprostim izdelkom,
ki se ga lahko loti vsak začetnik. Izbrano sliko
naj vam v fotokopirnici prekopirajo na ne¬
koliko debelejši (vsaj 120-gramski) jrapir in
obenem po želji ustrezno povečajo. Sliko z
nekoliko razredčenim belim polivinilacetat-
nim lepilom za les ali z lepilom za tapete (sli

pri tem ne nastanejo notranje zaključene po¬
vršine, saj vam bodo po končanem žaganju
padle iz motiva. Kopijo nato z odstranljivim
lepilom v obliki lepilnega svinčnika prilepite
na 4 ali 5 mm debelo bukovo vezano ploščo
(slika 6). Čeprav manjših odstopanj od črt
na koncu ne bo videti, bodite pri žaganju
vseeno natančni. Po opravljenem delu od¬
stranite preostale koščke prilepljenega pa¬
pirja, nato pa z iglastimi pilicami in trakom
finega brusilnega papirja previdno obrusite
lice in hrbet izdelka ter vse robove. Kdor želi,
naj figuro samo polakira, lahko pa jo tudi
pobarva. V ta namen se najbolje obnesejo
akrilne barve v majhnih steklenih lončkih
(npr. WACO, DECA, Marabu), ki jih prodajajo
v vseh hobijskih trgovinah. Da se izdelek ne
bi poškodoval, ga je priporočljivo nalepiti na
večjo ravno podlago in zlepek za nekaj časa
dobro stisniti. Barva podlage naj bo po mož¬
nosti takšna, da bo obris zmaja na njej čim
bolj opazen (slika 7).

Zmaj kot sestavljanka

To je le ena od možnih različic dvodimen¬
zionalne figure zmaja, ki pa zahteva nekoliko
več rezljanja, bolj izkušeno roko pri vodenju
rezljače in predvsem več brušenja robov po¬
sameznih sestavnih delov. Za sestavljanko je

bili še pri morebitnem barva¬
nju izdelkov. Kopije po potrebi
natančno sestavite (slika 4) in
zlepite, nato pa s flomastrom
prevlecite obris in vse glavne
črte motiva (slika 5). Pazite, da

ka 2) nalepite na obrušen kos vezane plo-
šče, z mehko bombažno krpo previdno
iztisnite odvečno lepilo in počakajte, da se
zlepek popolnoma posuši. Obris figure iz-
žagajte z modelarsko rezljačo, v katero vpni-
te žagico s čim bolj finimi zobci. Žagajte
natančno in tik ob zunanjem robu. Ko s ko¬
ščkom finega brusilnega papirja previdno
zgladite vse robove, lahko vso površino iz¬
delka zaščitite z dvema nanosoma brezbarv¬
nega akrilnega ali nitrolaka (slika 3).

Nadaljujemo z opisom nekoliko
zahtevnejše izvedbe podrobnej-^^B f
šega motiva zmaja, ki je prav
tako vzet iz novega priroč- /
nika o zmajih. Po možno- / _A

sti si privoščite po dve / , A  V ^

barvni kopiji, saj jih bo- j ■ '

Merilo 1 : 1

43

mi

december 2007

takšne izvedbe, saj je treba imeti nekaj umet¬
niške žilice in obenem dobro prostorsko
predstavo. Figura hodečega zmaja, katerega
obrisi so na risbi 12, je sestavljena iz sedmih
delov, pri čemer sta sprednja in zadnja leva
noga enaki. Natančno izžagane in obrušene
noge prilepite k trupu z navadnim belim le¬
pilom za les. Najprej nalepite tri noge, ko bo
lepilo že delno vezalo, pa še četrto (slika 13);
le tako boste najlažje dosegli, da bo zmaj trd¬
no stal na vseh štirih in se ne bo majal. Kri¬
li na najožjem delu obrusite pod kotom 45°
in nalepite na označeni mesti na trupu. Za
njuno lepljenje uporabite dvokomponentno

Zmaji na grbih
slovenskih mest in občin

V lanski 6. številki Tima smo v navodilih
za izdelavo pustne viteške oprave ome¬
nili grb Karantanije, tokrat pa smo glede
na vsebino prispevka v različnih virih po¬
iskali tiste grbe slovenskih mest in občin, v
katerih je upodobljen zmaj. Našli smo jih
12 (slika 18), kar pa ne pomeni, da nismo
kakšnega nevede spregledali. (Prizadetim
se na tem mestu opravičujemo.) Razlogi
za postavitev zmaja v grb so različni. Naj¬
več jih izvira iz preprostega dejstva, da je
(oz. je v preteklosti bila) osrednja cerkev
v kakem kraju posvečena sv. Juriju (Kam¬
nik, Loška dolina, Sveti Jurij ob Ščavnici,
Rogašovci, Šenčur in Šentjur pri Celju). Ta
svetnik na slikah, freskah ali kipih navad¬
no sedi na konju in s kopjem ubija zma¬
ja. Zmaj v legendi o sv. Juriju predstavlja
staro, pogansko verovanje, ki ga premaga
nova vera - krščanstvo. Ponekod je po tem
zavetniku dobilo ime kar celo mesto; tak
primer so Sveti Jurij ob Ščavnici, Šenčur in
Šentjur pri Celju. V nasprotju z omenjeni¬
mi primeri je v grbu Radelj ob Dravi poleg
zmaja upodobljen nadangel Mihael z rne-

najbolje izbrati figuro, ki nima preveč na vse
strani štrlečih delov (slika 8), sicer pa izbrani
obris nekoliko popravite oz. ga v celoti nari¬
šite po svoje. In še en nasvet: z razporeditvijo
in predvsem s številom likov znotraj figure ne
pretiravajte preveč, sicer se bodo posamezni
koščki sestavljanke radi lomili. Poleg tega naj
bo za mlajše uporabnike koščkov manj (sli¬
ka 10), starejšim pa lahko sestavljanje otežite z
večjim številom sestavnih delov (slika 11). Na
risbi 9 je motiv zmaja, ki združuje vsa našteta
pravila. Prekopirajte ga na čim bolj kakovost¬
no in vsaj 5 mm debelo vezano ploščo iz bu¬
kovine. Obrušeno sestavljanko lahko pustite v
naravni barvi lesa ali pa jo pobarvate z enim
od toniranih premazov za les (npr. Belinka
ambient). Kot površinska zaščita se enako do¬
bro obneseta nitrolak in mineralno olje za les.

Tridimenzionalna figura zmaja

Tudi sama izdelava tridimenzionalne fi¬
gure zmaja je primerna za popolne začetni¬
ke, zato pa je toliko več dela s konstruiranjem

epoksidno lepilo, ki bo bolje opravilo svojo
vlogo od polivinilacetatnega. Izdelek na kon¬
cu pobarvajte ali samo polakirajte.

Če bo služila le kot okras in bo stala zu¬
naj dosega otroških rok, potem se vam spla¬
ča narediti tridimenzionalno figuro zmaja na
podstavku, ki je prikazana na risbi 17 in spo¬
minja na kipe zmajev na Zmajskem mostu v
Ljubljani. Načrt je zaradi pomanjkanja prosto¬
ra nekoliko pomanjšan, zato ga morate pred
začetkom izdelave poljubno povečati (vsaj za
30 %). Da bi lahko izžagali črte na trupu, na
označenih mestih z modelarskim vrtalnikom,
v katerega vpnete sveder s premerom 1 mm,
najprej izvrtajte luknjice. Podstavek izžagaj-
te (seveda s pomočjo električne rezljače) iz
enega kosa masivnega lesa (slika 14) ali pa iz
6-8 skupaj zlepljenih kosov vezane plošče; v
tem primeru zgornji rob podstavka sega do
prekinjene črte (slika 15). Pri samostojnem
konstruiranju tovrstnih izdelkov se je tieba

izogibati ozkim štrlečim delom, ki se zelo radi
zlomijo že med žaganjem oz. brušenjem, mo¬
rebitna krila in druge dodatke pa je treba res
dobro prilepiti k trupu. Tudi tu velja, da figu¬
ro zmaja na podstavku lahko pustite v origi¬
nalni barvi lesa ali pa jo pobarvate (slika 16).

44

december 2007

ZA SPRETNE ROKE

LOŠKA DOLINA

LJUTOMER

LJUBLJANA

KOZJE

KAMNIK

DUPLEK

ŠENTJUR
PRI CELJU

SVETI JURIJ
OB ŠČAVNICI

RADLJE
OB DRAVI

ŠENČUR

ROGAŠOVCI

Fotografije svojih izdelkov pošljite na
naslov Tehniška založba Slovenije, ured¬
ništvo revije TIM, Lepi pot 6, 1001 Ljub¬
ljana, p. p. 541 (ali na elektronski naslov
c uden@tzs.si).  Najboljši posnetki bodo
objavljeni v rubriki V OBJEKTIVU.

Risbo povečati
za vsaj 30 %

mi

december 2007

45

MODELARSTVO

čem. Vzrok za uporabo zmaja v grbu so
ponekod tudi krajevne legende (Duplek,
Kozje, Žiri) ali zgodovina kraja. Tako je
npr. zmaj v dupleškem grbu del grba vur¬
berških graščakov in ponazarja legendo,
iz katere izvira ime Vurberk.

Morda še najbolj znana je legenda o ljub¬
ljanskem zmaju. Tudi na grbu glavnega
mesta naše države namreč na vrhu graj¬
skega stolpa sedi zmaj. Nekateri ga pove¬
zujejo s kapelo sv. Jurija v grajskem po¬
slopju, drugi pa se bolj oklepajo legende,
po kateri naj bi grški junak Jazon s tova¬
riši ukradel kolhidskemu kralju Ajetu zla¬
to runo - kožo zlatega ovna (glej članek
»Zlato runo in ljubljanski zmaj« v reviji
Življenje in tehnika, 2007/6, str. 12-20).
Posadka ladje Argo je nato pred zasledo¬
valci po Donavi, Savi in Ljubljanici pri¬
bežala do Emone, kot se je nekdaj imeno¬
vala Ljubljana. V smeri proti Nauportusu
(današnja Vrhnika) so Argonavti našli
veliko jezero in ob njem barje. Tu nekje je
njihov poveljnik Jazon naletel na strašno
močvirsko pošast, se z njo boril in jo ubil.
Ob izviru Ljubljanice so se ubežniki nato
ustavili in razstavljeno ladjo prenesli do
obale Jadranskega morja, kjer so jo spet
sestavili in nadaljevali pot proti domu.
Zmaj je v Ljubljani upodobljen kot del
grba na številnih stavbah, ki so v lasti
mesta, štirje mogočni kipi zmajev stojijo
na Zmajskem mostu v bližini ljubljanske
glavne tržnice, lik zmaja so po 2. sveto¬
vni vojni začela na svojih izdelkih upo¬
dabljati nekatera podjetja (Pivovarna
Union, Iskrina tovarna baterij Zmaj, ...),
med raketnim modelarji z vsega sveta pa
so še posebej cenjene in zaželene plakete
z likom zmajčka, ki jih na vsakoletnem
mednarodnem tekmovanju »Pokal Ljub¬
ljane« podelijo najboljšim trem v posa¬
mezni kategoriji.

Da ima Ljubljana v grbu zmaja, torej
vedo celo onkraj meja naše domovine. Za
to s svojim bolj ali manj glasnim navija¬
njem vedno znova poskrbijo tudi najbolj
zagreti privrženci ljubljanskih nogometa¬
šev, košarkarjev in hokejistov, ki so si po
zmaju v Olimpijinem klubskem grbu leta
1988 uradno nadeli ime Green dragons,
znani pa so tudi kot »dragonsi« ali »zmaj¬
čki«. Za večjo pozornost še dodatno skrbi
njihova prikupna maskota zmajčka s
svojimi vragolijami (slika 19).

46

**T/VL0i3

KATALOG

Tehniška založba
Slovenije

NOVI KATALOG 2008

Spoštovane bralke in bralci
revije TIM!

Izšel je novi Katalog knjižnih novosti pri
Tehniški založbi Slovenije za leto 2008.

Če ga želite prejeti, nas pokličite na
brezplačno telefonsko številko 080 IZ 90 ali
ga naročite prek spletne strani www.tzs.si in
brezplačno vam ga bomo poslali.

Ob tem ne pozabite, da imate zvesti
naročniki revije TIM tudi letos v decembru
30-odstotni popust pri nakupu vseh knjig
Tehniške založbe Slovenije, razen učbenikov.
Celotno ponudbo si lahko ogledate na spletni
strani www.tzs.si.

Izberite si knjige še danes!

#m na t%fu

SILVERLIT PALM Z

Ne odpovejte se letenju, če zunaj mrzlo piha
ali sneži! Izberite palm Z, osemgramsko letal¬
ce za letenje v notranjih prostorih. Zadošča že
večja dnevna soba oziroma garaža. Model ima
krmiljeno višino s pomočjo regulacije vrtlja¬
jev motorja, smeri pa s smernim krmilom.

V kompletu dobite za 25,00 € model in
RV-napravo. Naprava je na voljo v treh frek¬
venčnih območjih, kar prepoznate že po bar¬
vi modela.

POLNILNIK IMAX B6

Polnilnik imax B6 premore enak softver, kot
ga imajo polnilniki vrste bantam BC6.
Poglavitne značilnosti polnilnika v kompletu
so:

- polni/prazni/ciklira 1-6 členov Li-po/Li-
ion/Li-Fe;

- ima vgrajen balanser (pri Li po Thunder
Power/Flightpower se priporoča posebne
adapterje, ki so na zalogi);

- spravljen je v ličnem aluminijastem kov¬
čku;

- priložen ima polnilni kabel s priključki/
adapterji tipa »Dean s ultra plug« (T-plug)
za priključek BEC, sprejemniške akumula¬
torje, svečko in krokodilčke;

- v kompletu ga dobite skupaj z 220-V usmer¬
nikom (5 A).

Cena kompleta je 129,00 €.

Mibo modeli, d. o. o., Stara cesta 10, 1370
Logatec, tel.: 01 / 759 01 01,
e-pošta: trgovina@mibomodeli.si,
http:// trgovina, mibomodeli.si

HOBBY VAGONI

Mehano je letos poleti poslal na trg tri nove
različne tipe vagonov (Eaos, Kbs in Ibbhs)
v merilu 1 : 87 (HO). Čeprav so uvrščeni v
skupino Hobby, imajo konstrukcijske rešitve
vagonov iz višjih cenovnih razredov. Pri izde¬
lavi modelov so uporabili kakovostna gradi¬
va. Imajo serijsko vgrajena stružena kovinska
kolesa, vpetje spenjače je kulisno vodeno, za¬
menljiva spenjača je po standardu NEM 360.
Maloprodajna cena v trgovini Kovač za mo¬
del vagona Eaos je 11,00 €, za modela Kbs in
Ibbhs pa 10,00 €.

Trgovina Kovač, Vir, Litijska 1,

1230 Domžale,
tel: 01/729 51 24,
e-pošta: info@moko.si

december 2007

TEK ,!: 4

v Ssjektjvu

1- Znameniti bombnik stmoglavec junkers Ju-87 B štuka v barvah
Partizanskega letalstva je izdelek Rudija Škornika iz Celja in pred¬
stavlja eno od dveh letečih letal tega tipa, ki sta še nekaj časa po kon¬
čani II. svetovni vojni služili v vojnem letalstvu FLRJ.

2. Znameniti hrošč, Volkswagnov WV 1300, letnik 1966, izdelek Ma¬
tica Kapša, je zmagovalna maketa mladinske discipline civilnih vozil
na letošnjem državnem prvenstvu v plastičnem maketarstvu. Make¬
to odlikuje izjemna končna obdelava z množico doma izdelanih po¬
drobnosti. Rezultat vsega skupaj je zelo realističen posnetek pravega
vozila.

3. Drevo življenja, ki so ga ob družinskem jubileju skupaj ustvarili
Srečko Grum s sinovoma Markom in Martinom iz Grosuplja. Idejo so
dobili v Timovem članku, objavljenem v 5. številki lanskega letnika.

4. Janez Ličen, ljubitelj malih železnic, ob modelu dizelske lokomo¬
tive v merilu 1 : 29 proizvajalca Aristocrafta. Janez jo je z barvnimi
kombinacijami in napisi ter posameznimi detajli želel približati naši
dizelski “kennedyjevki” serije SŽ 661. Prvi tovrstni model bo kmalu
Zapeljal po njegovi vrtni železnici, ki bo v naravni velikosti merila
kar 2,5 kilometra.

5- Mladi maketar Tim Zrimšek je avtor izjemne ponazoritve nemške¬
ga tanka PzKpfw IV Ausf. D, ki je pripadal Rommelovemu Afriške¬
mu korpusu v Libiji leta 1942. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da
je maketa na letošnjem DP zasedla prvo mesto, in sicer v mladinski
konkurenci vojaških vozil.


Z .S*

ZGODOVINA 4 *'

ZNANOST!

t TEHNIKE

Zgodovina znanos

Knjiga, namenjena predvsem osnovnoši
zgodovino človeštva, a ne tiste o cesai
temveč opisuje razvoj človeške znanost

NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA

DS

186  671

2007/2008

920073814,4

začne z obdelovanjem kamna pri naših daljnih prednikih, se
nadaljuje z gradnjo vodnih koles, orožja in motorjev ter se konča
z obvladovanjem cepitve atoma in izumom računalnika. Ta časovni
sprehod med številnimi civilizacijami bo priložnost za razumevanje
dejstva, da so vse kulture brez izjeme prispevale svoj delež k temu
skupnemu razvoju.


'SP«

v


224 barvnih strani
19 x 26 cm

Cena: 29,99 €

Avt °T, obili

' n  'Judje

/\ * v, °mobiUL; ■

1  Primem*  - nove m

- w v  '-"■‘fc ■"•-tii"*

/

- * *

°'^tv „„

'tntio rtWft ltn
°  ^ ,,0 *» CJuuT ***■ *J mom

‘ , w **


*?* >vt0rn °bin

° letu 1885.

t? 188 *« ,

m ,, r "''' */ Ufi«,,,. fiiirn

m'**'? l ' er *l‘h’!h"' , Lr,J IS *”t ‘ l n T " 1  ■'

icjZ. ' 1 -  R, “*■*«.*, ""'"'•''i
1,. 'Vcc. VH ‘' «• r.7,

.“"»M .J.:"';"- ^-V*-

in^ fcfcSSt

/'“•Tnui,,

U,J '**/<■

•"'"muf,/ ~

n *.vu lM( V u r ,, J/. w  r.,/ vy "'"

PT”^S!^ nm *^ci
■

^ *+*??**•’»*
~‘~C££ ;

Naročila na:

modra Številka

* (( (»080  17  90 )

* www.tzs.si


Tehniška založba
Slovenije

Arhimed
in hidrostatika

Evklidovi
Elementi

Grški

templji

Merjenje

Zemlje


Grški

mehaniki

X

M

r-

M