Kako dolgo še? (Glas podeželskih učiteljskih krojjov.) »Vzgajajte izročene Vam šol. otroke v patrijotienem duhu!« Tako nam zabičujejo dan za dnem vse šolske oblasti, od okrajneffa šolskega sveta do nauenekra ministrstva. — Tozadevnih odlokov kar dežuje: in trikrat smo že prejeli strog ukaz od višjejja šolskega sveta in naučnega ministrstva da je vsak šolski upravitelj osebno odgovoren. da se morajo vse one knjisie. bodisi čitanke. ali pa knjisfe tako šoUarskih kakor tudi učit. knjižnic takoi izločiti in izročiti .večnemu' uničenju, ki količkaj diše r>o avstrijskem vzduliu. — Umevno da tudi tovariši nadzorniki pri vsaki Dri.iki povdariajo: vztraiajte v patrijotienem duhu! Resničen je rek: »Kakršna mladina, tak narod.« In slovensko učiteljstvo, to lahko s nonosom iziavljamo. je vzgajalo. vzgaja in bo vzgajalo — tudi brez vsch teh fermanov, izročeno ii mladino v takem duliu da bi bila naša država lahko brez skrbi — naj jo obdaia še taka tolpa steklih sosedov — za svoj obstanek. Toda znana je tudi činjenica, da vsa šolska vztroia nc pomasa. ako ii nasprotuieti domača in javna vzsjoja. to ie ono ozračje. v katerem otrok živi. — In nai se trudi učitelj še toliko nai izdajo vse šolske oblasti še enkrat toliko fermanov, kolikor so jih do sedai vse zamanj: kar šola zirradi. to oodere ria mah ono ozračie. ki napolnraje naše prvaško ozr_.eje. A offleimo si natančneje naše Dolitično vaško življenie. Poznamo do dobra to življenje, kajti skoro trideset let delujemo na deželi in vidimo kako sisternatično se zastruplja vse naše iavno življenie no naših vaseh in trs.ih s skrajno demacros. io in protidržavno gonio. Vsi klerikalni listi od »Domoljuba« do »Slovenca«. so dan na dan pa.ni protidržavne vsebine na vseh iavnih in zakotnih shodih. na vseh takozvanih »prosvetnih« zborovanjih da. celo do orižnicah, skratka, nrav Dovsod odmeva končni fefren t o d r ž a v o i e t r e b a r a z e n a t i. ker nima slučaino odločilne besede v niej vaški kanlan in vaški župnik, kakor nekdai v nokojni Avstriji. In če UDoštevamo dalie dejstva. da se teh shodov udeležuieio _o veliki večini tudi šolarji. da dobivajo vse one ra?> ne klerikalne liste tudi šolarji v roke ter iili več ali manj čitaio, da . do mnoRih krajih šolarji te liste raznašajo do hišah, oziroma hodijo v župnišča do nie, — da sq slednjič navzoči na »temeljitih« političnih razKovorili- ki iih imaio klerikalni politiki \r nosaiincznih \raških eostilnah itd. — a!i se Dotem čudite da ni še orodrla mise! o državnem edinstvu. o državni moči v najšiiše olasti našetra naroda ter da san;a naš nrenrosti narod o tisti blaženi avtoiiomiji, ki se zrcali v nesmrtni hurnoreski »4000«. in kjer bi imel vsak vaški župnik s\rojo vaško avtonomijo. Slovensko učiteljstvo ie — dobro poznavaioč to raz<.oloženje med našiin narodoim — že zavzelo svoje stališče in iz-rek.o na svojem zboru na Bledu svoje mnenje. Bleiske resoluciie so bile in so dovo.j sr-lasen oozi\r merodajnim faktoriem da naoravijo konec — a temeljit konec tem razmeram. Pač imamo še vedno žakon o zaščiti države in če je država ob svojem času tako krepko pčsegla v razdiralno delo komunistov. ki še delno niso uiranjali take gonie proti državi. kakor io u-!.anja}o združeni klerikalci in Radičevci — zakaj bi tu ne p-osegla vmes močna državna roka ter-kategorično ne izjavila, tako dalje ne več. In konečno še to: naša politikajoča duhovščina se dan za dnem tako rada izjavlja za sloveiisko avtonomijo, a nikdar in nikjer še nisino čuli, da bi se ista duhovščina izrekla za cerkveno slovensko avtonomijo. — Ako vidijo da je državna centralizacija za slovenski narod tako škodljiva. zakaj nočejo videti. koliko škodljivejša je šele cerkvena centralizaciia. Bodite vsaj tu dosledni — iti ne ravnajtc se oo priznani prislovici; vsako sredstvo je nam dobro. le da scnam dobro irodi!