LETO XI ŠTEVILKA 121 5. NOVEMBER 1977 brestov zornik glasilo delovne skupnosti Dohodkovni odnosi in sistem nagrajevanja POMEMBNO PODROČJE PRI URESNIČEVANJU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU T minilo je že skoraj leto dni, kar je bil sprejet ZAKON O ZDRUŽENEM DELU IN VSE BLIŽE JE ZAČETEK LETA 1978, KO BODO MORALE IMETI TEMELJNE ORGANIZACIJE TUDI SVOJE OSNOVNE SAMOUPRAVNE AKTE VSKLAJENE Z ZAKONOM. MED NAJVAŽNEJŠA PODROČJA VSEKAKOR SODIJO DOHODKOVNI ODNOSI IN SISTEM NAGRAJEVANJA. V Brestu smo se lotili tega vprašanja v okviru programa uresničevanja zakona o združenem delu. Pri tem je treba poudariti, da delo ni bilo lahko, saj niso še sprejeti nekateri osnovni Jukoni; na primer zakon o ugotavljanju in razporejanju prihodka, zakon o cenah in drugi. Ne Slede na te težave pa lahko ugotovimo, da receptov za urejanje dohodkovnih odnosov in nagrajevanja ni, ker te odnose vzpostavljajo neposredno delavci v temeljnih organizacijah. Ko govorimo o celotnem spletu dohodkovnih odnosov, se moramo najprej ustaviti pri pridobivanju dohodka, saj so/od pogojev pridobivanja dohodka odvis-m dohodek, pa tudi sredstva za osebne dohodke. Pridobivanje dohodka na pod-*agi prodaje proizvodov in sto-ntev je še vedno prevladujoč na-em v našem gospodarstvu. Ven-aar je tako pridobljeni dohodek de samo rezultat živega in minulega dela, ampak v mnogih Primerih rezultat različnih pogo-Jev gospodarjenja — od monopolnega položaja na trgu, trenut- ne tržne situacije, možnosti za ugodnejše nabavne pogoje, odvisnosti od uvoza in vseh ostalih silnic, ki tako ali drugače vplivajo na dohodek temeljne organizacije. Zato je treba težiti za tem, da čim večji del dohodka pridobivamo z udeležbo pri skupaj ustvarjenem dohodku. Le-ta obsega dvoje: a) Udeležba pri skupnem prihodku, ki jo vzpostavljajo temeljne organizacije, ki so med seboj reprodukcijsko povezane. V Brestu takšen primer že imamo, saj je bil sklenjen samoupravni sporazum med proizvajalci in porabniki ivemih plošč. Vendar bomo morali takšne odnose vzpostaviti tudi pri ostalih temeljnih organizacijah, ki so reprodukcijsko povezane (na primer prodaja Tovarne lesnih izdelkov drugim temeljnim organizacijam). Tega seveda do konca tega leta ne bo mogoče urediti, zato bodo v teh primerih temeljne organizacije v medsebojnem prometu upoštevale dogovorjene cene, ki pa ne smejo odražati trenutnega položaja na trgu, ampak trajnejše odnose. b) Udeležba pri skupnem dohodku nastaja pri vlaganju sredstev več temeljnih organizacij v eno ali več drugih temeljnih organizacij (na primer investicija v novo tovarno ivemih plošč). V preteklosti je Brest rastel ravno z združevanjem sredstev posameznih temeljnih organizacij za skupne investicije in tudi srednjeročni program opredeljuje takšno pot. To je tudi nujno, ker posamezna temeljna organizacija ne bo imela toliko sredstev, da bi lahko uresničila večjo investicijo. Ti načini pridobivanja dohodka so v Brestu že znani, popolnoma nova pa je svobodna menjava dela, ki bo osnovni način pridobivanja dohodka delovne skupnosti skupnih dejavnosti in TOZD Prodaja. Dosedanji način financiranja je bil takšen, da je bil s planom dogovorjen ključ financiranja skupnih dejavnosti in po njem so bili pokriti vsi stroški te delovne skupnosti. Novost je predvsem dvojna: 1. Na podlagi letnih planov temeljnih organizacij izdela TOZD Prodaja oziroma delovna skupnost skupnih dejavnosti za vsako temeljno organizacijo program dela, iz katerega bo razvidno število ur, ki odpade na posamezno temeljno organizacijo, pa tudi vrednost teh ur. Na podlagi teh podatkov se določi plačilo vsake temeljne organizacije. 2. Znesek letnega plačila se popravlja z dejansko doseženim do- (Konec na 2. strani) Odkritje spominskega obeležja predvojnega delavskega gibanja ob 30-letnici Bresta BRESTU VISOKO ODLIKOVANJE TOVARIŠA TITA Predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije JOSIP BROZ-TITO je ob 30-letnici BRESTA odlikoval njegovo delovno skupnost z REDOM DELA Z ZLATIM VENCEM. Odlikovanje je v imenu tovariša Tita podelil podpredsednik skupščine SR Slovenije tov. Vladimir Logar na slavnostni seji skupnega delavskega sveta. V obrazložitvi tega visokega priznanja je rečeno: To odlikovanje podeljuje predsednik republike BRESTU ob njegovi 30-letnici za pomembne uspehe v izgradnji in modernizaciji proizvodnih zmogljivosti, za doseženo visoko stopnjo socialističnih odnosov, za zelo uspešno vključevanje in nastope na tujih tržiščih, za pomembno vlogo pri oblikovanju integracijskih povezovanj in pri oblikovanju razvejanih dohodkovnih razmerij v Brestu in tudi pri partnerjih, s katerimi stopa v trajnejše poslovne povezave, za kvalitetne premike, ki jih je dosegel s hitrim in usklajenim povečevanjem osebnega in družbenega standarda v občini in v širši družbeni skupnosti. Skladno oblikovanje vseh teh komponent rasti je pogojevalo doseženo samoupravno poslovno raven Bresta. Danes je Brest največji jugoslovanski proizvajalec pohištva. Tak položaj mu še posebej odmerja pomembno in zahtevno vlogo pri oblikovanju novih, še kvalitetnejših družbenoekonomskih odnosov. Še posebej sta pomembna njegova vloga in mesto v občini, kjer je kot glavni nosilec razvoja dosegel zavidljive uspehe. Že samo podatek, da združuje v Brestu delo in sredstva nad 2.000 delavcev, dovolj zgovorno kaže, da je Brest sooblikoval zaostalo agrarno območje v močno industrijsko bazo, ki že s srednjeročnim planom razvoja programira nove proizvodne, programske, dohodkovne in samoupravne razsežnosti. ŠTEVILNE ČESTITKE Ob svoji tridesetletnici je BREST dobil številne čestitke od drugih delovnih organizacij, samoupravnih skupnosti, ustanov in od posameznikov. Med drugimi so mu čestitali predsednik CK ZKS France Popit, predsednik skupščine SR Slovenije dr. Marijan Brecelj, članica predsedstva SR Slovenije Anica Kuhar in drugi. Naj izmed njih objavimo čestitko predsednika skupščine SR Slovenije dr. Marijana Breclja: »Ker mi ne bo mogoče zaradi drugih dolžnosti odzvati se vašemu prijaznemu povabilu in se udeležiti proslave 30-letnice vaše delovne organizacije Brest, sprejmite prosim na ta način ob tem vašem pomembnem jubileju moje iskrene čestitke. Brest se je povzpel v vrh naše slovenske in jugoslovanske lesno-predelovalne industrije in s svojim naglim in uspešnim razvojem bistveno vplival na obogatitev našega domačega tržišča, prav tako pa tudi pripomogel napredku blagovne izmenjave z inozemstvom. To so v resnici veliki uspehi, za kar gre vse priznanje vašemu delovnemu kolektivu in visoki strokovni usposobljenosti vaših kadrov. Želim, da bi tudi v prihodnje Brest nadaljeval to svojo uspešno razvojno pot tako v korist vsem delovnim ljudem, ki so združeni v njem, kakor tudi v korist našemu splošnemu gospodarskemu in družbenemu razvoju.« Dohodkovni odnosi in sistem nagrajevanja (Nadaljevanje s 1. strani) hodkom temeljne organizacije. Tako je znesek plačila manjši, če temeljna organizacija ne doseže planiranega dohodka in obratno. Takšen sistem omogoča temeljnim organizacijam, da imajo pregled nad opravljenim delom in možnost odločitve, da posamezno delo same opravijo, s čimer se zmanjša njihov prispevek. Odvisnost dohodka TOZD Prodaje in delovne skupnosti Skupnih dejavnosti od dohodka temeljnih organizacij pa bo zagotovila, da se bodo stroški gibali v skladu z dohodkom temeljne organizacije. Zato je tudi možnost, da TOZD Prodaja oziroma Skupne dejavnosti ne dosežeta zadostnega dohodka in bo sledil postopek sanacije v teh dveh delovnih sredinah. Tako opredeljeni načini pridobivanja dohodka zagotavljajo temeljnim organizacijam in Skupnim dejavnostim pridobivanje dohodka na enakopravni podlagi in je dohodek temeljne organizacije odvisen predvsem od pro- od števila zaposlenih. Tako bodo osebni dohodki na zaposlenega ob enakem povečanju dohodka večji v tisti temeljni organizaciji, ki bo povečala dohodek z manjšim številom zaposlenih. Masa sredstev za osebne dohodke se deli po vloženem živem in minulem delu. Najprej se določi del, ki odpade na minulo delo in sicer tako, da se po zaključnem računu ugotovi, kolikšna je amortizacija nad predpisano stopnjo in koliko je bilo vloženo v poslovni sklad. To so namreč sredstva, ki jih delavci namenijo za razširitev materialne osnove dela. Ta sredstva prištejemo k masi osebnih dohodkov in na tej podlagi ugotovimo, kolikšen odstotek odpade na minulo delo. Seveda ne bi bilo pravilno, da bi ta odstotek v celoti upoštevali v naslednjem letu, ker bi to pomenilo, da smo v naslednjem letu razdelili vse tisto, kar je bilo vloženo v razširjeno reprodukcijo. Zato delež, izražen v odstotkih, delimo z vnaprej dogovorjenim številom let (na primer deset let), ali s številom let, Seja komisij vseh temeljnih organizacij za področje urejanja pridobivanja in delitve dohodka duktivnosti dela in uspešnosti poslovanja v temeljni organizaciji. Osebni dohodki pa morajo naraščati predvsem v skladu z naraščanjem produktivnosti — se pravi, z naraščanjem dohodka na delavca. Vsaka temeljna organizacija in delovna skupnost Skupnih dejavnosti bo lahko povečala osebne dohodke samo za toliko, za kolikor je porastel dohodek. Ker so temeljne organizacije različno rastle in imajo različno opremljenost delovne sile in različne pogoje gospodarjenja, smejo osebni dohodki med temeljnimi organizacijami odstopati največ za 15 odstotkov. Hkrati s tem, da mora temeljna organizacija zagotoviti osebne dohodke po dogovorjenih osnovah in merilih (tako, da niso nižji več kot 15 odstotkov od osebnih dohodkov tiste temeljne organizacije, ki ima v delovni organizaciji naj višje osebne dohodke), mora zagotoviti tudi minimalno akumulacijo, ki omogoča najmanj pokrivanje obveznosti do odplačil kreditov ter plasmanov določenih z zakonom oziroma s samoupravnim sporazumom. Če oba pogoja nista izpolnjena, je gospodarjenje moteno in morajo delavci sprejeti program ukrepov za odstranitev teh motenj. Če delavci temeljne organizacije ne sprejmejo programa za odpravo motenj, ali če sprejeti program ne zagotavlja odprave motenj, imajo delavci drugih temeljnih organizacij pravico, določiti ukrepe za varstvo pravic in družbene lastnine (sanacijo). Masa sredstev za osebne dohodke tako ni več vsota osebnih dohodkov vseh zaposlenih, ampak je določena glede na produktivnost temeljne oziroma delovne organizacije in s tem neodvisna po katerem se obračunava minimalna amortizacija. Ker je minulo delo določeno v odstotnem deležu mase osebnih dohodkov, bodo delavci zainteresirani za čim smotrnejša vlaganja, ki se bodo odrazila na povečanju dohodka in s tem na večjem deležu iz minulega dela. Tako opredeljeno minulo delo seveda postavlja vprašanje, kako obravnavati dosedanje vrednotenje minulega dela na osnovi delovne dobe. Predlog je, da se ta del zamrzne v absolutnem znesku in se izplačuje, dokler se ne uveljavi nov način nagrajevanja po minulem delu (v našem primeru deset let oziroma število let, po katerem se obračunava minimalna amortizacija). To omogoča postopen prehod na novi sistem. Ko od mase osebnih dohodkov odbijemo sredstva za minulo delo, dobimo maso osebnih dohod-kov za živo delo. Osebni dohodek iz živega dela se za posameznega delavca ugotavlja na podlagi kataloga del, pogojev dela ter kvalitete in obsega dela. Katalog del vsebuje kratek opis naloge oziroma skupine nalog s točkovno oceno. Obračun osebnega dohodka se opravi na podlagi dejansko opravljenih nalog iz kataloga ob upoštevanju ocene teh nalog. Za merljiva dela se za kvaliteto in kvantiteto opravljenih nalog upošteva cenik del na osnovi točkovnih vrednosti kataloga. Za dela, za katera še nimamo neposrednih meril (režijska dela), pa se količina in kvaliteta dela ocenjuje komisijsko v okviru ocenjevalne enote. Delavec, ki opravlja v obračunskem obdobju zahtevnejša dela in opravila, bo seveda dobil tudi večji osebni dohodek. Tako bo dejansko vsak plačan po delu, ne pa za prisotnost na delu. To je le kratek povzetek tez za pripravo samoupravnega sporazuma o pridobivanju in razporejanju dohodka in čistega dohodka, ki so v razpravi. Vsekakor gre za bistvene spremembe, ki ne bodo vplivale samo na položaj posamezne temeljne organizacije, ampak zadevajo tudi vsakega posameznika. Vendar so te spremembe nujne, če hočemo uresničiti zakon o združenem delu in hkrati zagotoviti tudi hitrejšo rast vsake temeljne organizacije in Bresta kot celote. P. Oblak S slavnostne seje skupnega delavskega sveta Slovesno z mislijo na jutrišnji delovni dan OSREDNJE SLOVESNOSTI OB TRIDESETLETNICI BRESTA 25. oktobra — na rojstni dan Bresta — je bilo posebej slovesno: bila je svečana seja skupnega delavskega sveta in družbenopolitičnih organizacij Bresta, odkrito pa je bilo tudi spominsko obeležje predvojnemu delavskemu gibanju v Loški dolini. Na slavnostni seji v Domu kulture v Starem trgu so bili poleg številnih delegatov in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij Bresta prisotni tudi podpredsednik skupščine SR Slovenije tov. Vladimir LOGAR, predsednik republiškega sveta sindikata tov. Janez BARBORIČ, član centralnega komiteja ZKS tov. Tone KRAŠEVEC, predstavniki republiškega odbora SZDL, izvršnega sveta skupščine SRS, prvoborci, predstavniki SOZD, medobčinskih in občinskih družbenopolitičnih organizacij, družbenopolitičnih in samoupravnih skupnosti ter drugih delovnih organizacij. Ko je delovno predsedstvo (v njem je bil tudi predsednik prvega delavskega sveta na Brestu tov. Intihar) zasedlo svoja mesta, je delegacija pionirjev in mladine iz Loške doline s šopkom cvetja in prisrčnim nagovorom toplo čestitala Brestovim delavcem ob jubileju. Zatem je svojevrstno čestitko Brestu — z besedo in pesmijo — izrazil Koroški akademski oktet, ki je s kratkim, a izbranim, kvalitetnim in dognanim programom ustvaril izredno slovesno in prisrčno razpoloženje. »Vidimo, da smo na Brestu vedno iskali nove in izpolnjevali že znane organizacijske in samoupravi jalske rešitve. Bili smo v nenehnem gibanju, živi in uporni smo kritično spremljali družbenoekonomska dogajanja doma in v svetu ter odločali. Samoupravljali smo, vedoč, da ta pot ni nikoli končana. Opazili smo zvezo med urejenim odločanjem in dobrimi dosežki ter med pravilnim odločanjem in dobrimi dosežki. Zato nismo nikdar pozabili na investicije, na nove proizvodne prostore in na moderne O razvoju Bresta je spregovoril tov. Anton Lunka Daljši slavnostni govor o Brestovih tridesetih letih je posredoval predsednik skupnega delavskega sveta Anton Lunka. Uvodoma je posebej poudaril tesno povezanost med jubileji, ki jih praznujemo letos ter njihovo tesno zvezo z graditvijo in rastjo našega gospodarstva in z oblikovanjem novih, socialističnih in samoupravnih medčloveških odnosov v širši družbeni skupnosti in v delovni skupnosti Bresta. Izčrpno je orisal Brestov razvoj od nebogljenih začetkov do modeme industrijske proizvodnje in se posebej zaustavil ob pomembnejših razvojnih obdobjih. Posebno pozornost je posvetil tudi razvoju samoupravljanja in skrbi za delavčev in družbeni standard. Med drugim je dejal: stroje, pa tudi ne na delavčevo strokovnost in njegov osebni ter družbeni standard. Z zakonom o združenem delu je teža odločitev o celi vrsti pomembnih zadev prešla na vse zaposlene. Danes načrtujemo nove investicije, nove združitve, novo organiziranost ...« Svoj govor je zaključil z besedami: »Danes zaključujemo slovesnosti ob tridesetletnici naše delovne organizacije in mislim, da lahko s ponosom slavimo ta jubilej; že jutri pa bo treba spet pljuniti v roke in se s še večjim elanom in odgovornostjo lotiti dela vsak na svojem delovnem mestu, da nas ne bi hitri razvojni tempo pregazil. Že jutri bomo morali spet govoriti o graditvi naše prihodnosti, da bomo lahko ob pri- hodnjem jubileju spet s ponosom govorili o naših uspehih.« V imenu predsednika poslovnega odbora SOZD Slovenijales-proizvodnja in trgovina in sveta komunistov SOZD je Brest, njegov jubilej in njegove uspehe pozdravil sekretar sveta tov. Bogdan Krivec. O mestu Bresta v širši družbeni skupnosti pa je spregovoril tov. Janez Pakiž, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Cerknica, in prenesel čestitke vseh delovnih ljudi in občanov naše občine. Sledil je najbolj svečani trenutek: podpredsednik skupščine SR Slovenije tov. Vladimir Logar je Brestu podelil visoko odlikovanje tovariša /Tita. V imenu Brestovih delavcev se je zahvalil glavni direktor ing. Jože Strle, ki je posebej poudaril zasluge vseh Brestovih nekdanjih in sedanjih delavcev za to priznanje, spregovoril o dosedanji težki, a strmi Brestovi razvojni poti in izrazil prepričanje, da bo Brest tudi v prihodnje nadaljeval prav takšno pot — na osnovi vsega, kar je ustvaril v tridesetih letih. S to mislijo naj tudi strnemo to skopo poročilo: slovesno in s ponosom smo proslavili naš dosedanji razvoj in uspehe; misliti pa moramo predvsem na delovni jutrišnji dan, da bomo ohranili tisto mesto v našem gospodarskem in družbenem prostoru, ki smo si ga s trudom in znojem pridobili. B. Levec TAPETNIŠTVO V NOVE PROSTORE Kljub dvomesečni zamudi kaže, da bodo do konca tega meseca končana gradbena dela v prostorih novega tapetništva. Po predvidevanjih naj bi takoj v začetku novembra začeli s postopnim preseljevanjem. Načrt je izdelan tako, da se najprej preseli razrezovalnica iprena iz Rakeka, nato celotna plastika (poliuretan) iz stare tovarne ivernih plošč in šele nato tapetniški oddelek iz Tovarne pohištva Martinjak. Vi upamo, da bodo v tem času, posebno še, če računamo, da je pretežna večina strojev in naprav že tu, urejene in odstranjene težave v zvezi s črpalko za prečrpavanje fekalij in z napravami za ogrevanje. Če ne bo nepredvidenih težav, bo načrt, po katerem naj bi bila otvoritev nove tovarne 29. novembra, v celoti izpolnjen. J. Mele Iz preteklosti raste sedanjost ODKRITJE DELAVSKEGA SPOMINSKEGA OBELEŽJA V LOŠKI DOLINI V sončnem zlatojesenskem popoldnevu je bilo na novi žagalnici Tovarne lesnih izdelkov Stari trg odkrito delavsko spominsko obeležje. Na odkritju so se zbrali udeleženci slavnostne seje skupnega delavskega sveta, delavci in upokojenci obeh starotrških Brestovih temeljnih organizacij ter drugi občani. Že pred pričetkom slovesnosti je Brestova godba na pihala z udarnimi in borbenimi ustvarila slavnostno in praznično vzdušje. Po delavski Internacionali je slo-vestnost pričel sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov TLI Stari trg tov. Tone Obreza, ki je pozdravil vse prisotne in dejal: V kulturnem delu — Boris Kralj 1Ji Koroški akademski oktet »Današnji Brestov jubilej ne Pomeni samo trideset let gospodarskega in samoupravnega razvoja naše delovne organizacije, ampak predvsem povsem logično dozorevanje in poglabljanje delavske zavesti ob spoznavanju nujnosti organiziranega odločanja o rezultatih svojega dela; za-Vesti o tem, da delavec postaja neposredni nosilec dela in življe- nja v svoji ožji in širši družbeni skupnosti.« Zatem je prikazal Brestov nagli povojni razvoj in njegove največje delovne zmage, posebej pa opozoril tudi na rast družbenega standarda naših delavcev. Svoj nagovor je zaključil z besedami: »Vse to so stvari, ki so nastale na osnovi prizadevanj mnogih ustvarjalcev naše revolucionarne preteklosti in sedanjosti. Mnogih od teh ni več med nami in danes ne smemo pozabiti vseh tistih, ki so se že pred vojno in med narodnoosvobodilnim bojem borili za to, kar danes imamo. Obujanje spominov in dogodkov iz naše revolucije ni zgolj vljudnostni trenutek, ampak je mnogo več. Je priznanje in potrditev pravilnosti poti naše samoupravne socialistične skupnosti, je odraz naše zavesti.« Slavnostni govornik je bil predvojni revolucionar in komunist, tedanji delavec na marofški žagi, tov. Feliks Razdrih. Dejal je: »V posebno zadovoljstvo si štejem, da danes, ko Brestovi delavci svobodni in sproščeni praznujejo trideset let svojega dela in uspehov, obudimo spomine na težavne predvojne čase, na čase izkoriščanja in nenehnega razrednega boja za najosnovnejše delavske pravice.« Zatem je izčrpno orisal začetke in vse hitrejši razvoj predvojnega delavskega gibanja v Loški dolini od 1919. leta dalje. Prikazal je prizadevanja sindikata za boljše delovne pogoje delavcev, organiziranje prvih stavk, delo in pomen delavskega prosvetno-kul-turnega društva Svoboda, stavke v letih 1926—1928, posebej pa se je zadržal ob uspeli stavki lesnih delavcev in voznikov leta 1936 in ob letu 1942, ko so delavci prevzeli žago v svoje upravljanje, tudi pionirji in mladina čestitali brestu Ob tridesetletnici Bresta je delegacija pionirjev in mladine ter nelovne skupnosti cerkniške osnovne šole obiskala glavnega direktorje1 Bresta ing. Jožeta Strleta in se zadržala na krajšem in prisrčnem razgovoru. Ob tej priložnosti je Brestovcem prenesla prisrčne po-x^Ye mladih in njihove čestitke ob Brestovem jubileju. Njihova čestitka: Vaše delo je naše brezskrbno otroštvo, vaš uspeh je naša sončna prihodnost, yaš trud je naše srečno življenje ... Tako je že trideset let. v Dovolite nam, delavci Bresta, da vam ob vašem jubileju prisrčno Sestitamo za vse delovne uspehe preteklih let in vam želimo, da bi s? naprej uspešno pomagali graditi našo socialistično samoupravno skupnost. Hkrati vam obljubljamo, da se bomo marljivo učili, da bomo Vredni nasledniki vašega dela. Svoje prisrčne čestitke so poslali tudi učenci drugih osnovnih šol v. občini in tako dokazali tesno povezanost z našo delovno orga- nizacijo. čemur je tudi posvečeno spominsko obeležje. Zaključil je: »Le na kratko sem lahko orisal nadvse bogato in razgibano revolucionarno preteklost na tem področju Notranjske. Prav je, da danes, ko se veselimo novih delovnih uspehov, odkrijemo trajno spominsko obeležje vsem tistim, ki so pred vojno in med vojno ustvarili temelje naši sedanjosti.« Po slovesnem odkritju obeležja je sledil polurni kulturni program, v katerem sta sodelovala Boris Kralj in Koroški akademski oktet, ki sta oba še enkrat potrdila svojo veliko umetniško vrednost. V praznični sončni oktobrski dan so se zlivale mogočne programske besede Prešemo- Številni Brestovci in gostje ob odkritju spominskega obeležja ve Zdravljice, trpko zazvenelo trpljenje Klopčičevega Drejčnika Andreja in pretresljivo krhka Borova Mati sanja ter nekoliko hudomušen in družbeno kritičen odlomek iz Hacetovega dela o naših prvih povojnih letih. Med te besede so se prelivale naše delavske in borbene pesmi ter pes- mi, ki izražajo našo narodno samobitnost in tankočutnost. Res lepo doživetje! Tako je slovesnost izzvenela v zmagovaslavje svobodnega dela in ustvarjanja, ki je zraslo iz naše revolucionarne preteklosti. B. Levec Pred nami je nova temeljna organizacija URESNIČEVANJE ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU — VSE BOLJ NEPOSREDNO Ena izmed številnih nalog pri uresničevanju zakona o združenem delu po sprejetem programu je tudi reorganizacija Skupnih dejavnosti. V tezah za področje ORGANIZIRANJE ZDRUŽENEGA DELA, o katerih je razpravljala in jih v načelu potrdila koordinacijska komisija skupaj z ustreznimi komisijami temeljnih organizacij in so sedaj v širši izhodiščni javni razpravi, je predvidena rešitev v smislu 403. člena zakona o združenem delu. Po tej rešitvi naj se organizira nova temeljna organizacija, v katero naj bi se vključile naslednje službe oziroma dejavnosti: prodajna služba — domači trg, služba marketinga, vzorčna delavnica, maloprodaja s svojimi skladišči, centralno skladišče gotovih izdelkov, transport in špedicija. Vse ostale dejavnosti, za katere se odločijo vse temeljne organizacije, da so skupnega pomena in se zato opravljajo skupaj, se organizirajo v smislu 400. člena zakona o združenem delu v okviru delovne skupnosti Skupnih dejavnosti. Ker so bile na posebnem sestankov predstavnikov vseh družbenopolitičnih organizacij BRESTA 4. oktobra omenjene teze v načelu sprejete, predstavljajo od tedaj dalje te teze pobudo za or- ganiziranje nove temeljne organizacije v smislu 328. člena zakona o združenem delu. Delavski svet Skupnih dejavnosti mora proučiti predlog — pobudo za organiziranje nove temeljne orga- PREDVSEM O IZVOZU SEJA ODBORA ZA MASIVNO POHIŠTVO V oktobru je bila seja odbora za masivno pohištvo SOZD Slovenijales z eno samo točko dnevnega reda: problematika proizvodnih stroškov za proizvode, ki so namenjeni za izvoz v ZDA. Dr. Reicher je uvodoma prisotne seznanil z nekaterimi podatki o gibanju proizvodnje in prodaje jugoslovanske lesne industrije. Indeksi kažejo zelo velik porast v primerjavi z istim obdobjem lani. Na kratko je spregovoril tudi o problematiki uvoza repromaterialov, predvsem pa strojne opreme v letu 1977 in o oceni za leto 1978. Tovariš Zupan je nato obrazložil analizo stroškov za posamezne izdelke iz masivnega lesa, namenjene izvozu v ZDA. Analiza je bila izdelana pri vseh proizvajalcih masivnih izdelkov v SOZD, da bi tako spoznali situacijo, ki bi nastala zaradi morebitne ukinitve preferencialov pri izvozu v ZDA in ki znašajo 8 odstotkov. Ugotovljeno je bilo, da nihče od proizvajalcev ne pokriva vseh stroškov in da bi bila zato situacija z izgubo preferencialov še posebej kritična. Zato je odbor sprejel sklepe, ki zavezujejo vse proizvajalce masivnega pohištva, naj ukrepajo tako, da preferenci ali ostanejo za letos, pa tudi za leto 1978. Doseči je treba jugoslovanski dogovor v zvezi s temi vprašanji. Sloveni j ales-trgovina je bila zadolžena, da postopoma preusmeri svojo prodajo v ZDA na zahtevnejše — težje modele, kjer je mogoče doseči tudi boljše Sprejet je bil tudi sklep, da se za eno prihodnjih sej pripravi analizo prodajnih stroškov za to tržišče, saj predstavljajo ti stroški sedaj 16 do 18 odstotkov od prodajne cene. Odbor je dal tudi soglasje k programu tehnološke sanacije v LIK Kočevje. J. Mele nizacije in sklicati zbor delavcev vsaj tistega dela Skupnih dejavnosti, ki naj se po predlogu organizira kot nova temeljna organizacija. Če bodo delavci služb oziroma dejavnosti, ki naj se po predlogu organizirajo kot temeljna organizacija, na zboru delavcev ocenili, da so podani pogoji za organiziranje nove temi j ne organizacije, bodo o tem organiziranju odločili z referendumom, ki ga razpiše delavski svet Skupnih dejavnosti. Iz predloga je razvidno, da gre za splet oziroma za funkcionalno povezavo vseh tistih dejavnosti (aktivnosti), ki naj omogočijo oziroma zagotovijo kar najboljšo prodajo proizvodov vseh temeljnih organizacij in so v tem svojem prizadevanju ozko povezane. Že iz naštetih služb je razvidno, za katere naloge skupnega pomena za celotno delovno organizacijo bo nova temeljna organizacija ustanovljena. Vse dejavnosti ne bodo registrirane, obvezno pa tiste, pri katerih bo temeljna organizacija nastopala v pravnem prometu z drugimi. Razmerja do drugih temeljnih organizacij oziroma do Skupnih dejavnosti (zlasti način pridobivanja dohodka, medsebojne pravice in dolžnosti in drugo) bodo urejene s posebnim samoupravnim sporazumom med njimi. Tak sporazum se lahko sprejme po oblikovanju temeljne organizacije. Poudariti velja še določila zakona o združenem delu, po katerih se taka temeljna organizacija ne more izločiti iz delovne organizacije brez soglasja ostalih temeljnih organizacij. Iz tega vidimo, da je že zakonodajalec sam ugotovil, da gre za dejavnosti, ki so življenjsko povezane z ostalimi dejavnostmi . A. Perčič SPOŠTOVANI BRALCI! Tokrat prihajamo k vam z enotedensko zamudo, kar sicer ni običajno. Za to smo se odločili zavestno, da bi v eni številki zajeli vse proslave ob Brestovem jubileju, vmes pa smo pripravili še posebno številko. Dolžni smo tudi dvoje opravičil. V posebni številki nam je ponagajala tiskarska tehnika, pa daje naslovna barvna slika zrcalno podobo; iz kolofona pa je izpadel foto Jože Žnidaršič, ki je avtor precejšnjega števila fotografij, zlasti iz starejšega obdobja. Za obe neljubi in nehoteni nerodnosti se vljudno opravičujemo. Uredništvo V proizvodnji bolje kot v prodaji PREGLED GOSPODARJENJA OB ZAKLJUČKU TRETJEGA LETOŠNJEGA TROMESEČJA Gospodarska gibanja so bila letos za lesno industrijo razmeroma ugodna. Tržna konjunktura na domačem trgu ji je omogočila solidne rezultate poslovanja. Kljub izredno ostri konkurenci na domačem trgu lahko ugotavljamo, da so nekatere delovne organizacije premalo izvozno usmerjene. Izvozna usmerjenost Bresta omogoča stalno rast proizvodnje, ki pa ji zato v enakem razmerju ne sledi dohodek. Kljub temu se zavedamo, da je to edino pravilna pot prihodnjega splošnega družbenega razvoja in prispevka k uresničevanju srednjeročnega programa razvoja — krepitev lastne in družbene reproduktivne sposobnosti. USPEŠNO OBVLADOVANJE PROIZVODNJE Obvladovanje proizvodnje je letos povsem na ravni dinamike letnega plana. Ob zaključku tretjega tromesečja znaša skoraj 600 milijonov dinarjev, kar predstavlja 76 odstotkov letnega plana. Vsekakor pa so tudi v proizvodnji nekatera odstopanja. Naj večji izpad je v proizvodnji primarnih izdelkov (iverne plošče, žagan les), medtem ko beležimo v proizvodnji pohištva neprimerno večji obseg. S težavami se zaradi še premajhne proizvodnje srečujemo predvsem v Tovarni pohištva Cerknica, kjer ne morejo zadostiti velikemu povpraševanju po izdelkih sestavljivih progra- Iz nove tovarne ivemih plošč mov Katarine in Zale. V Tovarni pohištva Martinjak in Tovarni pohištva Stari trg struktura proizvodnje nekoliko odstopa od načrtovane; v prvi temeljni organizaciji na račun povečevanja proizvodnje tapetniških izdelkov in v drugi na račun kuhinje Vega 74-S. Oskrba proizvodnje s surovinami in z reprodukcijskimi materiali je bila brez pomembnejših zastojev. V preteklem obdobju beležimo precejšnja odstopanja cen na domačem trgu, med katerimi so najpomembnejše tiste za furnir, pomivalnike in materiale za vzdrževanje. PRODAJA PREPOČASI SLEDI RASTI PROIZVODNJE Neskladja med prodajo in proizvodnjo so še vedno močno pri- sotna. Kljub razmeroma ugodnim rezultatom prodaje na domačem trgu, opažamo, da nenehno primanjkuje furniranega pohištva, da se zaloge tapetniških izdelkov kljub konjunkturi povečujejo in so dosegle že obseg trimesečne proizvodnje. Podobno je tudi s kuhinjskim pohištvom. Vsi ti podatki nam kažejo na resnično velika nasprotja, do katerih moramo biti zelo pozorni. Gibanje zalog gotovih izdelkov po temeljnih organizacijah nam daje tudi sliko uspešnosti prodaje in programske usmerjenosti. Vsa prizadevanja za povečanjem izvoza so omogočila realizacijo obsega le nekaj nad ravnijo preteklega leta. Zaradi iz- redno ostre konkurence se je povečeval izvoz na račun primarnih izdelkov, medtem ko je izvoz pohištva dosežen v manjšem obsegu kot je bil planiran. Obseg prodaje na domačem trgu je dosežen v višini 392,9 milijonov dinarjev, oziroma 73,8 odstotka letnega plana in izvoz v višini 96,3 milijone dinarjev, oziroma 65,9 odstotkov letnega plana. PRIHODEK IN DELITEV Poslovni rezultati so odraz vseh pozitivnih in negativnih vplivov na področju proizvodnje in prodaje. Če so ta odstopanja manjša in vsklajena, se neposredno odražajo na rezultatih, ki so v posledici odločilni za gospodarsko rast temeljne organizacije. Celotni prihodek je dosežen v višini 649,3 milijona dinarjev, ka- terega sestavlja celotni zunanji in interni promet temeljnih organizacij Bresta. Glede na letni plan je dosežen v višini 72 odstotkov primerjalno z enakim obdobjem leta 1976 pa z indeksom 134. Rezultati poslovanja temeljnih organizacij se v primerjavi s prvim polletjem letos niso bistveno spremenili. Rast dohodka v Tovarni pohištva Cerknica se giblje v enakomerni dinamiki, ki je sicer še vedno pod planirano, toda kljub temu zagotavlja solidne rezultate poslovanja in možnosti za pokrivanje samoupravno dogovorjenih obveznosti, pa tudi sredstva za razširjeno reprodukcijo. Skoraj v enakem položaju je Tovarna pohištva Stari trg, medtem ko je poslovni uspeh Tovarne lesnih izdeucov Stari trg v primeri z dinamiko plana v precejšnjem zaostajanju. Izguba v Tovarni ivernih plošč se zmanjšuje v skladu s predvidevanji po sprejetju sporazuma o dohodkovnem povezovanju med proizvajalci in porabniki ivernih plošč. Ker je bil ta sporazum v kasnitvi, je zato vpliv prvega polletja prevelik, da bi lahko celotno izgubo pokrili ob tem periodičnem obračunu. Na negativni rezultat imajo vpliv tudi povečane zaloge ivernih plošč in izpad proizvodnje v prvem trimesečju. Negativni rezultat v Tovarni pohištva Martinjak se iz meseca v mesec povečuje. Zato so potrebni hitri in nujni ukrepi, da bi preprečili povečevanje izgube. Vsekakor morajo biti vsi napori usmerjeni v obvladovanje proizvodnje in prodaje. Nevsklajenost med proizvodnjo in prodajo je povzročila porast zalog gotovih izdelkov za indeks 158. Proizvodnja na zalogo pomeni zaradi vrednotenja zalog po proizvodnih direktnih stroških, da se morajo vsi ostali stroški v kalkulaciji do polne cene pokrivati iz tekočega dohodka. Temeljna organizacija ni sposobna pokrivati vse razlike tudi zaradi velike izvozne usmerjenosti. Doseženi rezultati po temeljnih organizacijah s predlagano delitvijo ostanka čistega dohodka so napravljeni na osnovi planskih predvidevanj za leto 1977, preračunano na devetmesečno obdobje. Tako so potrebe po občinskih sporazumih za SLO in družbeno samozaščito, krajevne skupnosti, pa tudi za pospeševanje kmetijstva v občini izračunane v okviru teh obveznosti samo za temeljne organizacije, ki imajo ostanek dohodka, medtem ko za ostale temeljne organizacije te obveznosti niso pokrite. Sredstva skupne porabe se pokrivajo iz delitve v višini 75 odstotkov letnega plana temeljnih organizacij, ki imajo ostanek dohodka. OSEBNI DOHODKI Osebni dohodki na Brestu so v letu 1977 porastli za 30 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani, medtem ko so v primerjavi s celotnim letom 1976 porastli za 24 odstotkov. Poprečni osebni dohodki znašajo 4.168 dinarjev. Glede na plan znaša porast za indeks 111. Vsekakor je rast osebnih dohodkov glede na rezultate poslovanja neusklajena, predvsem v Tovarni pohištva Martinjak in v Tovarni ivernih plošč in bodo morali v obeh kolektivih temeljito proučiti svoje zmožnosti do konca leta ter se takoj dogovoriti za določeno zamrznitev osebnih dohodkov. V nasprotnem primeru se bo negativni rezultat še povečal in s tem tudi neskladja na področju nagrajevanja med temeljnimi organizacijami. Izračun dogovorjenih osebnih dohodkov po panažnem sporazumu nam pokaže, da imajo vse temeljne organizacije precejšnjo pozitivno razliko do dogovorjenih osebnih dohodkov. Splošna ugotovitev skupne strokovne komisije in predstavnikov republiškega sindikata je, da je sedanji sporazum za spremljanje oseb- Tapetništvo se bo kmalu preselilo v nove proizvodne prostore Montaža v Tovarni pohištva Stari trg nih dohodkov po temeljnih organizacijah neustrezen, ker so izhodišča vrednotenja v sporazumu napravljena za delovne organizacije in ne za temeljne organizacije. Zato ima skupna komisija za spremljanje samoupravnega sporazuma panoge nalogo, pripraviti novi predlog sporazuma na osnovi izhodišč po temeljnih. organizacijah. Predvideva se, naj v pri- hodnje temelji celotna delitev na doseženih rezultatih temeljnih organizacij brez nekega umetnega povečanja dovoljene mase osebnih dohodkov na račun inflacije, rentabilnosti in podobnih količnikov. Zato tudi nas ne smejo zavajati pozitivne razlike po temeljnih organizacijah, ampak nam morajo biti za cilj plansko dogovorjeni odnosi na področju delitve. T. ZIGMUND Priprave na plan 1978 S sprejetjem zakona o planiranju in zakona o združenem delu se je vloga planiranja v temeljnih organizacijah bistveno spremenila. Plan mora vsebovati interese delavcev v temeljni organizaciji, pa tudi osnovne interese in cilje v družbeni reprodukciji. Zato potekajo priprave na plan v dveh smereh: — določitev takšnega obsega in strukture proizvodnje, ki bo zagotavljal čim večje povečanje dohodka; — upoštevanje vseh tistih novosti, ki jih prinaša zakon o združenem delu in vseh sprejetih samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ki zagotavljajo čim hitrejšo rast celotne družbe. Zaradi usklajene in usmerjene priprave plana so bile v začetku leta poslane vsem nosilcem planiranja planska metodologija in zadolžitve za pripravo izhodišč za plan. Zadolžitve so se nanašale na naslednja področja: — ocena rasti in strukture proizvodnje, — ocena prodajnih zmogljivosti, — ocena finančne poslovne politike, — ocena nabavne politike. Konec septembra je bila planska konferenca, katere glavni namen je bila uskladitev plana proizvodnje in realizacije. Prodaja, merjena po bruto prodajnih cenah, naj bi se povečala glede na ocenjeno realizacijo v letu 1977 za naslednje odstotke: TPC 19 odstotkov TPM 47 odstotkov TLI 6 odstotkov TPS 14 odstotkov TIP 25 odstotkov Skupaj: 22 odstotkov Izredno veliko povečanje v Tovarni pohištva Martinjak izvira iz aktiviranja nove kapacitete tapetništva v Podskrajniku, medtem ko je v Tovarni ivernih plošč realizacija večja, ker je upoštevan samoupravni sporazum med proizvajalci in porabniki ivernih plošč. V strukturi prodaje je še naprej ohranjena izvozna usmeritev Bresta. Tako bo vrednost izvoza nekoliko nad planiranim izvozom iz leta 1977. Če pa upoštevamo, da zaradi velikega povpraševanja na domačem trgu plan izvoza letos ne bo izpolnjen, je planirano povečanje v letu 1978 za 28 odstotkov. Novost v izvozu je, da se bomo pojavili na tujem trgu z večjo količino ivernih plošč. Poleg samega izračunavanja finančnih rezultatov po temeljnih organizacijah teče vzporedno tudi priprava vseh sprememb, ki bodo nastale v naslednjem letu z uresničevanjem zakona o združenem delu. Med organizacijskimi spremembami, ki jih bo opredelil plan, sodi predvidena združitev Jelke v Brest kot temeljne organizacije ter ustanovitev dveh novih temeljnih organizacij: Tapetništvo v Podskrajniku in Prodaja. Tako bo v planu zajetih osem temeljnih organizacij in delovna skupnost Skupnih dejavnosti. Vsekakor bodo v planu zajeti tudi vsi tisti elementi, ki so potrebni za uresničevanje zakona o združenem delu. To se nanaša predvsem na svobodno menjavo dela, kjer bo na podlagi programa dela delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena in programa dela TOZD Prodaja določen dejanski prispevek k poslovanju temeljne organizacije. S tem bo tudi rešeno vprašanje različnih ključev financiranja Skupnih dejavnosti. Osebne dohodke bodo temeljne organizacije planirale samostojno glede na predvideno povečanje produktivnosti in glede na predvideno minimalno akumulacijo, ki jo morajo zagotoviti. Zato bo že iz plana razvidno, da bodo nekatere temeljne organizacije imele moteno poslovanje in se bo treba v teh delovnih sredinah s posebno pozornostjo lotevati uresničevanja plana. P. Oblak Spoštovani sodelavci! Zaradi obilice aktualnega gradiva ob proslavah tridesetletnice Bresta in drugih dogodkih nam žal ni bilo moč objaviti vseh prispevkov. Objavili jih bomo v prihodnjih številkah. Prosimo za razumevanje in se vam opravičujemo! Uredništvo Priloga: OBZORNIK ZA OBČANE PREDSTAVLJAMO NAŠE KRAJEVNE SKUPNOSTI ® PREDSTAVLJAMO NAŠE KRAJEVNE SKUPNOSTI ® PREDSTAVLJA Tokrat predstavljamo krajevno skupnost Loška dolina V tej številki zaključujemo s predstavi j anj em naših krajevnih skupnosti. Preostala nam je še največja — Loška dolina — prav ob njenem krajevnem prazniku. S tem seveda ni konca pisanja o delu in življenju naših krajevnih skupnosti. Že za prihodnjo številko nameravamo izluščiti bistvena vprašanja, ki so se izostrila ob dosedanjih obiskih in jih v posebej organiziranem razgovoru predočiti izvršnemu svetu skupščine občine. Upamo, da bomo uspeli tako kar najbolj celovito prikazati to področje naše družbene dejavnosti. Za naš oktobrski razgovor so nas prijazni gostitelji gostoljubno povabili v gostišče Grad Snežnik. V prijetnem in sproščenem razgovoru so sodelovali: Franc PERUŠEK, predsednik sveta krajevne skupnosti, Rudi MLAKAR, predsednik krajevne konference SZDL, Franc KOVAČ, predsednik krajevne organizacije ZZB NOV, Ivan PLOS, predstavnik krajevne organizacije ZSM, Jože ŠEPEC, predsednik turističnega društva Loška dolina in Slavko BERGLEZ, družbenopolitični delavec. Krajevna skupnost Loška dolina zavzema južni del občine Cerknica. Meji na občine Ilirska Bistrica, Čabar in Ribnica ter na krajevne skupnosti Nova vas in Grahovo. Krajevna skupnost je razdeljena na devet vaških skupnosti, ki združujejo devetnajst naselij s skupnim številom 3.589 prebivalcev. Površina je 16.637 hektarov (34,5 odstotka površin celotne občine). 1975 1980 Indeks 1980/75 Skupno prebivalstvo 3.589 3.730 104 — moški 1.714 1.780 104 — ženske 1.875 1.950 104 Kmečko prebivalstvo 357 357 100 "/» kmečkega prebivalstva Aktivno prebivalstvo 9,9 1.628 9,6 1.880 96 116 Število gospodinjstev 1.107 1.160 105 gospodarski razvoj v krajevni skupnosti Intenzivna investicijska vlaganja v preteklem obdobju (Kovinoplastika, Brest) pogojujejo znatno večjo rast celotnega dohodka v obdobju 1976—1980 in sicer po poprečni letni stopnji rasti 10 odstotkov. Razvojni cilji celotnega gospodarstva na območju krajevne skupnosti močno poudarjajo tudi rast socialne infrastrukture, za katero bo združeno delo prispevalo sredstva iz dohodka. Za kmetijstvo so v krajevni skupnosti dokaj dobri pogoji. Na območju krajevne skupnosti je 4.127 hektarov obdelovalnih površin (njive, sadovnjaki, travniki) ali 25 odstotkov vseh obdelovalnih površin v občini. Ugotavljamo, da intenziteta obdelovanja kmetijskih površin iz leta v leto upada, kar je pogojeno z odlivom delovne sile v industrijska središča in z nizko produktivnostjo ter omejenimi možnostmi napredka v kmetijstvu. Nosilec družbene dejavnosti kmetijstva Kmetijska zadruga Cerknica sicer načrtuje intenzivnejše povezovanje zasebnih kmetij v kooperantske odnose, vendar le za ozek del tržne proizvodnje (mleko, meso). Gospodarjenje z gozdovi opravlja v družbenem sektorju Gozdno gospodarstvo Postojna — TOZD Snežnik, v čigar lasti je 6.326 hektarov od skupnih 11.114 hektarov. V projekciji nakazana dejavnost Gozdnega gospodarstva za planirano obdobje ne predvideva bistvenega napredka. Letni etat po veljavnem območnem načrtu, biološka vlaganja po dosedanji dinamiki in izgradnjo ter rekonstrukcijo gozdnih cest v dolžini 11,5 kilometrov. Kot običajno, je razgovor tekel predvsem o uresničevanju ustavne opredelitve krajevnih skupnosti, ustreznosti organiziranja, delovanju delegatskega sistema, uresničevanju srednjeročnega razvojnega programa in o drugih najpomembnejših vprašanjih iz dela krajevne skupnosti. Seveda ni moč vemo prenesti vsega povedanega, poglavitne zadeve iz razgovora pa bomo morda le prikazali. Preden naj bi se zaustavili ob najpomembnejših vprašanjih iz razgovora, naj še povemo, da je krajevna skupnost Loška dolina za svoje delo prav letos dobila najvišje občinsko priznanje — priznanje oktober«. — Nova ustava jasno opredeljuje vlogo in mesto krajevne skupnosti v našem družbenem življenju kot organizatorja in vsklajevaica pri zadovoljevanju najrazličnejših potreb delavcev in občanov, posebno pa poudarja njeno povezavo z združenim delom in z drugimi samoupravnimi skupnostmi. Koliko je vaša krajevna skupnost v dosedanjem delu uspela uresničiti takšno opredelitev? Mislimo, da smo v ustavni preobrazbi — kar zadeva mesto krajevne skupnosti — že kar precej dosegli. To nam jev veliki meri olajšala tudi dolgoletna tradicija, saj so organizirane oblike sodelovanja z združenim delom zaživele že pred petnajstimi leti. Tako so — na osnovi dogovorov — delovne organizacije glede na število zaposlenih (v prejšnjih letih dva stara tisočaka na zaposlenega, sedaj pet) vsa leta prispevale znatna sredstva za komunalno ureditev našega območja, prek krajevne konference SZDL pa tudi za delovanje družbenopolitičnih organizacij in društev. Združeno delo pa vseskozi nudi tudi dodatno pomoč, bodisi finančno, bodisi kadrovsko in strokovno. Spočetka je bil oblikovan poseben sklad, v katerega odboru so tudi člani iz delovnih organizacij bdeli nad delitvijo in uporabo prispevanih sredstev. Tako je že zgodaj dozorelo spoznanje, da je združeno delo neločljivi del krajevne skupnosti. Posledice takšnega spoznanja so vidne: skorajda vse, kar smo v tem času dosegli in zgradili, je plod tega tesnega sodelovanja. Ustavne spremembe in nov način financiranja krajevnih skupnosti so samo potrdile pravilnost našega načina dela. Priznati pa moramo, da takšno sodelovanje še ni povsem zaživelo s samoupravnimi interesnimi skupnostmi. Krivda za to je verjetno obojestranska. — Vaša krajevna skupnost je dokaj velika, saj zajema po površini več kot tretjino občine. Se vam zdi sedanja organiziranost ustrezna in ali bodo pred novimi volitvami morda kakšne organizacijske spremembe? Po pravici povedano, doslej na organih krajevne skupnosti še nismo razmišljali in razpravljali o tem, ni bilo pa tudi 'kakšne zunanje pobude. Pojavlja se tudi vprašanje, ali bi bile premajhne krajevne skupnosti kadrovsko in strokovno zmožne izpolnjevati vse zahtevne naloge, ki jih od njih zahtevamo. Razmišljali pa smo o tem, da bi morale imeti vaške skupnosti večjo vlogo in aktivnosti, le-te pa bi vsklajeval svet krajevne skupnosti. Vsaka vaška skupnost naj bi imela svoj program dela in razvoja, te programe pa naj bi vsklajevali v okviru možnosti znotraj krajevne skupnosti. Doslej so posamezne vaške skupnosti po svoji dejavnosti dokaj različne, kar je odvisno predvsem od aktivnosti občanov, izvoljenih v vaške odbore. Zato bomo morali ob prihodnjih volitvah paziti, da pridejo v te odbore resnično aktivni in prizadevni občani. Tudi v delu družbenopolitičnih organizacij bomo morali pustiti vaškim odborom več samostojnosti in samoiniciativnosti. Morda glede na svojo lego in posebnosti svojih interesov izstopa Babno polje. Tej vaški skupnosti smo že doslej solidarno v okviru naše krajevne skupnosti v marsičem posebej pomagali. Mislimo pa, da glede na število prebivalcev in druge pogoje za sedaj še težko ustanovijo svojo krajevno skupnost. Ko pa bodo s predvidenim gospodarskim in družbenim razvojem (nov industrijski obrat, šola) dozoreli pogoji, ni nobenih ovir, da to ne bi bila nova krajevna skupnost. — Težave z delovanjem delegatskega sistema opažamo na vseh ravneh. Kako je s tem pri vas? Družbenopolitične organizacij e so o delovanju delegatskega sistema posebej razpravljale in ugotovile, da je še dokaj daleč od tistega, kakor je bil zamišljen. To je po svoje razumljivo, saj gre za daljši proces, ki ne more zaživeti čez noč! Ugotavljamo podobne slabosti kot najbrže tudi drugje: premajhna povezava delegatov z neposrednimi delovnimi okolji, nesklepčnost na sejah delegacij, delegati ne posredujejo povratnih informacij, težave z delom konference delegacij, kadrovska sestava delegacij in podobno. Na pobudo SZDL pa je bilo nekaj skupnih sestankov delegacij in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, kjer so se izoblikovala skupna stališča. Takšno obliko in takšen interes pa je mogoče doseči le tedaj, ko gre za resnična življenjska vprašanja, ki so zanimiva za občane. Tedaj je tudi laže najti neposredni stik delegacij z vsemi občani. Omenimo naj še, da je splošna delegacija bolj aktivna od one za zbore skupščine občine. Ogrevamo se za posebne delegacije, čeprav je bojazen, da bo odločanje o vprašanjih s posameznih področij bolj stvar posameznikov kot širša družbena zadeva. Velja tudi dodati, da so delegacije dosti bolj uspešne v delovnih organizacijah, kjer za njihovo delo strokovno in organizacijsko skrbi v okviru svojih delovnih dolžnosti poseben delavec (na primer — Kovinoplastika). — Kako se v delo krajevne skupnosti vključujejo družbenopolitične organizacije? Nedvomno velja posebej poudariti vlogo in delo Socialistične zveze, ki sistematično skrbi in organizira društveno in druž-(Nadaljevanje na prihodnji strani) Odprti bazen v Pudobu — umestna naložba? (Nadaljevanje s prejšnje str.) beno-družabno življenje, medtem ko krajevna skupnost skrbi bolj za gospodarsko plat, čeprav morda preveč enostransko (predvsem komunala). Tudi mladina je dokaj delavna, čeprav predvsem na družabnem, športnem in kulturnem področju. Prav gotovo pa sedanja organiziranost ni najbolj ustrezna (ena osnovna organizacija je za vso dolino prevelika) in bi morala njena aktivnost temeljiti predvsem v vaških skupnostih, za skupne akcije pa bi se dogovarjali v okviru krajevne skupnosti. Spomenik na Ulaki 24. in 25. septembra je delegacija krajevne skupnosti Loška dolina obiskala krajevno skupnost Fram pri Mariboru, kjer je bil med ostalim opravljen tudi prvi del podpisa listine o pobratenju, drugi del pa bo prihodnje leto v Loški dolini. V delegaciji so bili predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz Loške doline, zastopniki sindikatov iz delovnih organizacij, pevski zbor Loške doline, šahovska skupina, ki je tekmovala na brzoturnirju. Z nami sta potovala tudi Jože TELIČ in Stane LAVRIČ, borca XIV. divizije, ki se je med vojno bojevala na tem območju. Krajani iz Frama so nam priredili zelo prisrčen sprejem in tople besede teh ljudi, ki so nas sprejeli z odprtimi srci, tako, kot med vojno partizane, potrjujejo upravičenost pobratenja. V tamkajšnjem kulturnem domu je bila svečanost pod geslom »Pobrateni v boju — pobrateni v svo- — Kakšne so možnosti za uresničitev sedanjega srednjeročnega načrta? Morda je naš srednjeročni načrt preširoko zastavljen in ga najbrž ne bo moč izpolniti predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Leta 1978 se bo iztekel samoprispevek, katerega sredstva so šla v glavnem za asfaltiranje in ureditev električnega omrežja. Kaže, da bomo s tem samoprispevkom v celoti pokrili zastavljeni program. — Katere so najbolj pereče naloge v sedanjem trenutku? Predvsem moramo najprej rešiti vprašanje sistema vodovoda in onesnaževanja okolja (s tem v zvezi sistem kanalizacije). Zlasti vprašanje oskrbe z vodo je najbolj pereče in ga moramo tako ali drugače rešiti čimprej, čeprav bo težko najti precejšnja finančna sredstva. Precej težav imamo tudi z ureditvijo odvajanja odplak in ureditvijo smetišč; tudi občani imajo premalo posluha za urejeno in čisto okolje. V tem srednjeročnem obdobju bo nujno potrebno —- v sodelovanju z ustreznimi interesnimi skupnostmi — rešiti tudi vprašanja otroškega varstva, zdravstva (poznamo sicer objektivne težave, a je sedanje stanje nevzdržno) in lekarne. — V zadnjem času je bilo več pripomb na vaša stališča glede bodi«. K popestritvi programa sta prispevala tudi oba pevska zbora iz Loške doline in iz Frama, ki sta nekaj pesmi zapela tudi skupaj. Naslednji dan so mladinci položili vence k spomenikom padlih borcev. Obiskali smo tudi kraj na Osankarici, kjer je 8. januarja 1943. leta padel Pohorski bataljon. Kustus mariborskega muzeja NOB tov. FAJDIGA, ki nas je spremljal na tej poti, nam je opisal zgodovinsko in razvojno pot tega kraja, pa tudi usodo Pohorskega bataljona. Prvi stiki med borci Frama in borci iz Loške doline so se razvili že med vojno leta 1943. V sklopu XIV. divizije je Bračičeva brigada uničila žandarmerijsko postajo v Framu. Ta dan praznujejo Framovci za svoj krajevni praznik. To sodelovanje se je po vojni nadaljevalo in razširilo. Prihodnje leto bomo gostitelji mi. M. Šepec solidarnosti ob razvoju manj razvitih območij v naši občini? Organi krajevne skupnosti o tem vprašanju niso posebej razpravljali in je zato zelo težko kaj uradnega reči o naših stališčih. Nedvomno pa lahko rečemo, da smo za solidarnost, vendar na osnovi resnih samoupravnih sporazumevanj in dogovarjanj. To pa je moč le na osnovi jasnih perspektivnih razvojnih načrtov in dogovorjenega skladnega razvoja občine na vseh področjih. Tega pa smo v preteklem obdobju pogrešali in prav v tem je najbrž vzrok nekaterim morebitnim nesporazumom. — Loška dolina je zanimiva tudi za razvoj turistične dejavnosti. Kje so vzroki, da se turizem ne more in ne more razviti? Za razvoj turizma imamo res lepe možnosti (vrsto naravnih znamenitosti, muzej NOB, Grad Snežnik, spomeniki in obeležja NOB, lovski in kmečki turizem, 30 zasebnih ležišč), imamo tudi dokaj delavno Turistično društvo, usposobljene vodnike in nekaj prospektnega gradiva. Tudi mnogo turistov zaide sem, z novo cesto do Babnega polja pa jih bo zlasti s Hrvatske še več. Žalostno pa je, da jih ne moremo zadržati zaradi premajhnih prenočitvenih kapacitet, predvsem pa zaradi neustreznih gostinskih uslug, zlasti, kar zadeva ustanove TEP Jama. Žal nam omejeni prostor ne dovoljuje, da bi kaj več povedali še o vrsti vprašanj, ki so se pojavila v razgovoru. Zato o njih čisto telegrafsko: — Na področju kmetijstva je naj očitnejša perspektiva v živinoreji in pridelavi mleka; v strojni skupnosti in združevanju zemljišč vidijo kmetje uspešno prihodnost, zlasti še, če bi imeli zagotovljen odkup svojih pridelkov. — V javno razpravo o načrtu urbanizacije tega področja so se zares aktivno vključile vse vaške skupnosti in ta krajevna skupnost naj bi bila v tem pogledu prva v naši občini celovito zastavljena in oblikovana. —■ V tej krajevni skupnosti je okrog dvajset spomenikov in obeležij NOB. Čimprej bi bilo potrebno s posebnim sporazumom opredeliti dolžnosti, kdo bi jih moral vzdrževati. — Težave so tudi z oskrbo, predvsem mesnih izdelkov in zelenjave. Morda bi kazalo, da bi ta del oskrbe prevzela Kmetijska zadruga Cerknica. — Svojevrstna posebnost (vsaj za našo občino) je nogometna trim liga, ki je zrasla povsem spontano in je v njeno delovanje aktivno vključenih nad 500 občanov, pa tudi sicer s tekmovalnimi dogodki živi skorajda vse prebivalstvo. Resnična množičnost! Pobrateni krajevni skupnosti Fram in Loška dolina Novo naselje med Starim trgom in Ložem Volitve 1978 Skupščinske volitve — kot sestavni del ustavno zajamčenih samoupravnih odnosov, so pri nas vsaka štiri leta. Volimo svoje delegacije in delegate, da bi skupno z njimi kot s svojimi odposlanci odločali o vseh najpomembnejših družbenih vprašanjih. Odločamo v temeljnih organizacijah, krajevnih skupnostih, v sindikalnih in v drugih družben opoli ličnih organizacij ah, na zborih delavcev in na zborih občanov. Opravljamo funkcije samoupravljanja in funkcije oblasti kot neločljivi prvini našega lastnega političnega in družbenoekonomskega položaja. V tem zahtevnem in odgovornem procesu še posebej zadolžujemo izvoljene delegacije in delegate, da našo voljo organizirano slišijo, prenesejo in zastopajo v skupščinah, jo tam usklajujejo z drugimi in da sprejmejo najboljše, napredne in celovite odločitve. O njih nas morajo tudi redno obveščati. Ocenjujemo, da nam priprave na volitve ne potekajo povsod najbolje. Trenutno je v pripravah na volitve prihodnjega leta težišče na evidentiranju možnih kandidatov. Prav ob tem pa se nam stvari zapletajo. Eden izmed vzrokov za to je prav gotovo v tem, da po volitvah 1974. leta nismo nadaljevali s stalnimi kadrovskimi pripravami, temveč smo dopustili, da so nam koordinacijski odbori za volitve v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah zaspali, sedaj pa jih s težavo obujamo. Predvsem nam manjka dolgoročnega kadrovskega planiranja za potrebe krajevnih skupnosti, temeljnih organizacij, občine, regije in dalje v republiko. Naslednja slabost pri evidentiranju je v tem, da ga želimo opraviti za pisalno mizo in ne uporabljamo najširših demokratičnih oblik kot so to zbori delavcev, sindikalne skupine, samoupravne skupine in zbori občanov po vaških skupnostih. Pri evidentiranju smo tudi preveč enostranski in vidimo predvsem svoje lastne potrebe, ne razmišljamo pa o potrebah v občini in v širših družbenopolitičnih skupnostih. Kam vse moramo evidentirati? Evidentirati moramo delegate za: — vse tri zbore skupščine občine, — izobraževalno skupnost, — kulturno skupnost, — skupnost otroškega varstva, — telesnokulturno skupnost, — zdravstveno skupnost, — raziskovalno skupnost, — skupnost socialnega skrbstva, — skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, — skupnost za zaposlovanje, — stanovanjsko skupnost, — skupnost socialnega varstva, — za družbenopolitični zbor skupščine SRS, — za samoupravne interesne skupnosti v republiki, — za funkcije v skupščini SRS, — v republiške upravne organe. Torej zelo široka paleta evidentiranja, ki jo moramo imeti vedno pred očmi, kadarkoli in kjerkoli evidentiramo, če hočemo zagotoviti zadostno število in kvaliteto evidentiranih možnih kandidatov. Zato moramo v vseh sredinah takoj pospešiti evidentiranje, pri čemer ne smemo pozabiti, da je potrebno popisnico izpolniti v dveh izvodih. En izvod obdržite sami, en izvod pa pošljete na Občinsko konferenco SZDL. Kakšna bo prihodnja aktivnost v pripravah na volitve? — V oktobru bo razprava na republiški konferenci SZDL o nekaterih dokumentih, ki govore o stalnih kadrovskih pripravah. — V novembru bo izdelana druga ocena evidentiranih možnih kandidatov s stanjem na dan 30. 10. 1977. Izdelan bo volilni kodeks, v katerem bo zajeta celota volilnih postopkov. — V decembru bo seminar za občinska vodstva SZDL, zatem pa seminar za krajevna vodstva, vodstva temeljnih organizacij in koordinacijskih odborov za volitve. Napravljen bo tretji statistični pregled evidentiranih možnih kandidatov. — Januarja se pričenjajo pred-kandidacijski postopki. — V februarju bodo potekali kandidacijski postopki in razpisane bodo volitve. — V marcu bodo opravljene volitve. Umik planiranih nalog je zelo napet, zato moramo delati zelo disciplinirano in se držati dogo; vorjenega. Da bi lahko izpeljali vse zgoraj našteto, je potrebno zagotoviti ustrezno število evidentiranih možnih kandidatov, zato vse skupaj znova opozarjam na pravočasno, usklajeno in kvalitetno evidentiranje, ki je v tem trenutku naša skupna osnovna naloga. E. Lenarčič Slovesno po naših temeljnih organizacijah Poleg velikega srečanja vseh Brestovih delavcev ob trideset-letnici delovne organizacije, ki je bilo konec avgusta, je bilo tudi v oktobru — mesecu praznovanj — slovesno po vseh naših temeljnih organizacijah. Povsod so bile slavnostne seje delavskih svetov s priložnostnimi kulturnimi programi in s sprejemom letošnjih jubilantov in naših upokojencev, ki so večino svojih življenjskih moči žrtvovali BRESTU in njegovi O teh slovesnostih poročajo nizacij. tovarna pohištva CERKNICA 22. oktobra je v delavski restavraciji tudi naša temeljna organizacija proslavljala tridesetletnico Bresta. Delavski svet je imel svečano sejo, na kateri so bili tudi delovni j ubil ant j e in upokojenci. Letos Praznuje svoj delovni jubilej v Tovarni pohištva Cerknica 45 delavcev, Milka Kebe in Slavko Jankovič pa praznujeta kar trideset let neprekinjenega dela v naši tovarni. rasti. naši sodelavci iz temeljnih orga- so se sproščeno veselili tudi prihodnjih uspehov. J. Klančar TOVARNA POHIŠTVA MARTINJAK 22. oktobra je bila v delavski restavraciji Tovarne pohištva Martinjak slavnostna seja delavskega sveta. Na seji so bili poleg članov delavskega sveta tudi upokojenci iz TP Martinjak, predstavniki družbeno-političnih organizacij, °b srečanju v TP Martinjak je zapel tudi pevski zbor Tabor Po slavnostni seji delavskega Sveta je sledil še kulturni prodam. Rdeč nagelj, igranje god-,e» pesem pevskega zbora in relacije, vse to je še popestrilo svečanost proslavljanja. . Svečano sejo delavskega sveta Je začel predsednik Jože Brani-SeU> pozdravil prisotne in po Uvodnih besedah pozval direktorju za slavnostni nagovor. V svo-Jern govoru je direktor poudaril gospodarski pomen naše temelj-ue organizacije v občini in v na-em najširšem gospodarskem Prostoru. Obudil je prehojeno azvojno obdobje. Dejal je, da je J" majhnih zasnov — zaboj arne rastla v tridesetih letih moder-u tovarna pohištva, ki je dosegla ehk sloves na domačem pa tudi a tujem tržišču. Prisotne je se-nanil tudi z našim prihodnjim ^azvojem do leta 1980. Zatem je ai priznanje organom upravljanj, in družbenopolitičnim orga-zacijam, saj se brez prizadeva-vifal-h ne bi tako uspešno raz- , Vsi Prisotni so se veselili jubi-n;ja Bresta. Po podelitvi jubilej-j n nagrad in po fotografiranju xv Postalo vzdušje še bolj sproženo in ;led in i upokojenci in jubilanti. Za-Plesah so in tudi zapeli, snt .akokrat, ko nas povabite na spr?Jem’ smo vabila nadvse ve-je j8 so dejali upokojenci. »To ni 'ePa priložnost, da se pome-°. marsičem, zvemo o našem SrevJetju marsikaj, skratka, to druanje nam nudi veliko razve- bjf“” ui razigrano. Prijeten je j: Pogled na medsebojno kram-j^uuje in izpovedovanje doživetij no^bdejne nagrade so nedvom-bj ■ P° priznanje, so pozornost, ti, Je za dolgoletnega člana kolek- 1 ^ nu lnn tt Cv-Jzzil in bi,? nujna,« so dejali delavci-ju-nj ai\tje. »To je priznanje naše-u delu, našim prizadevanjem.« nio sPl°šno je bilo praznovanj veselo in lepo. Godba je še Prej razveseljevala prisotne, ki vodje služb ter jubilanti, ki so slavili hkrati dva jubileja. Za še svečanejše vzdušje so poskrbeli člani pevskega društva Tabor iz Cerknice s svojim programom. Sejo je vodil predsednik delavskega sveta Anton Mahne, ki je v svojem uvodnem govoru pozdravil vse prisotne ter med drugim dejal: »Predsednik vlade LR Slovenije, tovariš Miha Marinko je 25. 10. 1977 podpisal odločbo o ustanovitvi LIP v Cerknici. Vsi več ali manj vemo, da je takratni LIP sestavljalo nekaj žag in dve zaboj arni. Z vztrajnostjo in odrekanjem od osebnega standarda so po letu 1950 pričele rasti tovarne, ki so postale gigant v lesni industriji Jugoslavije in ponesle ime Brest na vse kontinente sveta. Vzporedno z Brestom je rastla tudi naša tovarna. Spominjamo se prvih začetkov proizvodnje galanterijskih izdelkov, kasneje velikega požara in uspeha obnove, pa tudi kasnejšega razvoja, ki je dal tovarni sedanji videz. S slavnostne seje delavskega sveta Najbolj številni so bili seveda v Tovarni pohištva Cerknica Če računamo, da bomo letos z enakim številom zaposlenih kot nekdaj dosegli nad 10 milijard brutto proizvodnje, smo na jubilejno leto lahko zadovoljni, pa tudi na prehojeno pot v teh tridesetih letih. Razvoj nekega kraja ali tovarne pa ni nikoli zaključen. Snovanja novih idej so rodila novo tovarno tapetništva, sedaj pa načrtujemo tudi nov razvoj naše tovarne, na novi lokaciji, ki naj sodobno tehnološko urejena pokriva Brestove potrebe po polizdelkih in izdelkih iz masivnega lesa, saj le specializacija in delitev dela omogočata bolj ekonomično poslovanje.« Na koncu svojega govora se je predsednik delavskega sveta v imenu vseh zaposlenih zahvalil upokojencem in jubilantom za njihovo nesebično delo pri izgradnji tovarne, pa tudi delavskega samoupravljanja v Brestu. Prisotne je s kratkim nagovorom pozdravil tudi direktor Janez Mele. V imenu družbeno-političnih organizacij pa se jim je zahvalil za vse, kar je storjenega od ustanovitve Bresta pa do danes predsednik sindikata Janez Godejša. T. Lovko Lepo urejen prostor ter praznično oblečeni povabljenci z rdečim nageljnom v gumbnici so dajali zares slavnosten vtis. Rokovanje, spremljano s kopico vprašanj o delu in življenju, vedri in nasmejani obrazi nekdanjih sodelavcev so kmalu pomirili živčnost, ki je tako rada prisotna ob podobnih priložnostih. Slavnostno sejo delavskega sveta je začela njegova predsednica Ana PIŠEK. Po pozdravu in uvodnih v najtežjih pogojih ob naj večjem odrekanju. Predstavil je tudi načrt prihodnjega razvoja temeljne organizacije, potrebne investicije ter proizvodni program. Posebni poudarek je dal nujnosti po enotnosti v kolektivu in v družbi kot celoti, kar je osnovni pogoj za pravilen in uspešen razvoj. Predsednica delavskega sveta je nato povabila vse prisotne na kosilo. Ob trkanju kozarcev je Prisrčno in prijateljsko — v Tovarni lesnih izdelkov Stari trg besedah je imela kratek, toda vsebinsko zelo bogat govor o delu in razvoju temeljne organizacije, njenih uspehih in težavah, katerega so vsi prisotni spremljali z veliko pozornostjo. V imenu osnovne organizacije sindikata je povabljence pozdravil predsednik izvršnega odbora Alojz HUMAR in imel krajši nagovor. Po poteku prvega dela seje je predsednica delavskega sveta podelila vsem upokojencem značke in obeske, ki. predstavljajo jubilej delovne organizacije, vsem delavcem-j ubilantom pa denarne nagrade. V imenu prisotnih upokojencev se je Anton HACE zahvalil kolektivu za pozornost in povabilo in obudil spomine na prve korake samoupravnih organov v letu 1950. Posebno je poudaril tedaj prisotne dvome o uspešnem razvoju delavskega samoupravljanja in s tem novih družbenih odnosov. Ne glede na to je čas pokazal, da so bili ti dvomi popolnoma odveč. Samoupravljanje kot sistem odločanja je prišel vsem delavcem tako rekoč v meso in kri in je postal del nas vseh. Besedo je povzel tudi direktor temeljne organizacije Dušan PLAZ. Obnovil je razvoj temeljne organizacije ter izrekel priznanje vsem delavcem, katerih delo in trud sta vgrajena v tovarno. Posebno priznanje je izrekel upokojencem, saj so prav ti delali slavnostna seja prešla v prijetno srečanje in kramljanje. Ob določenem času pa so šli skupno na prireditveni prostor pred Tovarno lesnih izdelkov Stari trg, kjer je bilo odkritje spominske plošče predvojnem delavskem gibanju na tem področju. Bili so to prijetni in nepozabni trenutki. Celo letošnje muhasto vreme se je potrudilo, da bi prispevalo svoj delež k velikemu slavju. F. Mlakar TOVARNA LESNIH IZDELKOV STARI TRG 25. oktobra je bila v Tovarni lesnih izdelkov slavnostna seja delavskega sveta ob praznovanju 30-letnice Bresta. Na seji so bili prisotni tudi upokojenci in jubilant j e iz naše temeljne organizacije. Predsednik delavskega sveta Anton Kandare je poročal o delu, o sedanjih in prihodnjih nalogah delovne organizacije. Mladina pa je pripravila skupaj z učenci osnovne šole Heroja Janeza Hribarja iz Starega trga kulturni del programa, predvsem recitacije in pesmi, ki so pri vseh prisotni naletele na zelo topel sprejem. V razgovoru z upokojenci je bilo čutiti posebno zadovoljstvo; (Nadaljevanje na 7. strani) TOVARNA POHIŠTVA STARI TRG Že od občinskega praznika sem je vihranje zastav, izobešenih pred tovarno oznanjalo, da se dogaja nekaj svečanega. Res, poleg občinskega praznika in ob tej priložnosti predstavljenih novih delovnih uspehih in zmagah ter novih načrtih, smo te dni slavili tudi 30-letnico Bresta. Na sam dan obletnice ustanovitve delovne organizacije je bila sklicana slavnostna seja delavskega sveta temeljne organizacije, na katero so bili povabljeni tudi že upokojeni člani kolektiva, letošnji jubilanti ter predstavniki družbeno-političnih organizacij. v TP Stari trg Nadvse slovesno praznovanje občinskega praznika NA SVEČANI SEJI VSEH ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE IN DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ SO PODELILI DOMICIL LOŠKEMU ODREDU, PRIZNANJA OBČINE »19. OKTOBER« IN PLAKETE OBČINE CERKNICA. MED ŠTEVILNIMI GOSTI JE BIL TUDI PREDSEDNIK SKUPŠČINE SR SLOVENIJE dr. MARIJAN BRECELJ. OB PRAZNIKU JE BILO ODPRTIH VEČ POMEMBNIH OBJEKTOV, Z IZGRADNJO NOVIH PA SO ZAČELI NA RAKEKU, V LOŠKI DOLINI, CERKNICI, V ŽILCAH OTVORITEV NOVE ŠPORTNE DVORANE V CERKNICI JE IZ-ZVENELA V PRAVO MANIFESTACIJO NAVDUŠENJA MLADIH IN OBČANOV. 19. oktobra je v polni športni dvorani pri osnovni šoli v Cerknici predsednik gradbenega odbora ing. Jože STRLE odprl namenu prelep objekt, zgrajen iz samoprispevka občanov naših šestih krajevnih skupnosti, prvega v vrsti objektov, za katere smo se dogovorili ob izglasovanju referenduma o samoprispevku. Objekt je veljal milijardo starih dinarjev, zgrajen pa je bil v ne- sko tekmo. Taborniki so predstavljali svoje veščine, ves program pa so povezovali glasba in vmesni recitatorski vložki učencev osnovne šole Cerknica. Razpoloženju v dvorani je pripomogel tudi pihalni orkester Bresta. Učinkoviti prikaz spleta aktivnosti je zaključila skupina mladih, ki je sestavila iz svojih teles napis HVALA, ki je bil namenjen ne samo obiskovalcem te lepe prireditve, ampak prek njih tudi vsem delovnim ljudem in občanom, ki so prispevali za izgradnjo športne dvorane. Omeniti in pohvaliti velja tudi izvajalca del SGP Gradnje Postojna, Z otvoritve nove telovadnice v Cerknici polnem letu dni. Velikost objekta 46 X 24 metrov je poroštvo, da bodo mladina, pa tudi odrasli, lahko vadili različne športne in rekreacijske dejavnosti, v dvorani pa bo prostora tudi za tekmovalne športe. Otvoritveno svečanost so dopadljivo dopolnili otroci s prikazom njihovih dejavnosti. Nastopili so cicibani, ki so se z ganljivo nerodnostjo trudili pokazati kar največ, kar so se naučili v okviru otroškega varstva. Šolarji in šolarke so se lotili težjih vaj na nekaterih orodjih. Uprizorili pa so tudi košarkar- ki je s svojimi kooperanti v hitrem času zgradil zares kvaliteten objekt. TEMELJNA KAMNA ZA IZGRADNJO NOVE LEKARNE V CERKNICI IN NOVIH PROIZVODNIH DVORAN KARTONAŽE NA RAKEKU 21. oktobra je član gradbenega odbora za izgradnjo lekarne Leon RAZDRIH položil temeljni kamen za novo lekarno v Cerknici. Objekt, v katerem bo poleg lokala tudi stanovanje za potrebe lekarne, je kot prioritetna PRIZNANJE ING. JOŽETU STRLETU Ob letošnjem občinskem prazniku je prejel najvišje občinsko priznanje »19. oktober« tudi glavni direktor BRESTA ing. Jože Strle. V obrazložitvi je rečeno, da je to priznanje dobil za pomemben prispevek pri izgradnji in modernizaciji Bresta, ki se je v tridesetletni nenehni rasti razvil in uveljavil kot velika in sodobna industrija pohištva, za prispevek pri ustvarjanju novih oblik povezovanja v okviru lesne industrije na osnovi dohodkovnih odnosov, za integracijske povezave, za prispevek in razumevanje potreb za vključevanje združenega dela pri razreševanju vprašanj razvoja družbenega standarda delovnih ljudi in občanov ter za prizadevanja pri izgradnji nekaterih objektov družbenega pomena v občini Cerknica. Čestitkam se pridružujemo tudi Brestovi delavci. investicija opredeljen v srednjeročnem planu razvoja občine Cerknica. Z dograditvijo tega objekta v letu 19/8 bo omogočeno celodnevno poslovanje lekarne. Popoldne so ob navzočnosti kolektiva delavcev Kartonaže, občanov in številnih gostov položili na Rakeku temeljni kamen za izgradnjo novih proizvodnih dvoran, v Katerih bodo dobili delavci Kartonaže iz Rakeka možnost, organizirati sodobno industrijsko proizvodnjo. Investicija je rezultat združevanja sredstev v okviru delovne organizacije in sredstev poslovnih bank. SLAVNOSTNA SEJA VSEH ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE IN DRUŽBENO POLITIČNIH ORGANIZACIJ V NOVI SKUPŠČINSKI DVORANI V CERKNICI 22. oktobra je bila v novi skupščinski dvorani v Cerknici svečana seja vseh zborov občinske Temeljni kamen za novo lekarno v skupščine in družbenopolitičnih organizacij. Med delegati ter številnimi gosti iz sosednjih občin, prijateljskih občin Slovenske Konjice in Čabar in družbenopolitični delavci, so bili tudi dr. Marijan BRECELJ, predsednik skupščine SRS, Vladimir LOGAR, podpredsednik skupščine SRS, Tone KRAŠEVEC, član CK ZKS, Anica KUHARJEVA, člani ca predsedstva SRS, generalmajor Stjepan MIRKOVIČ, nekateri borci napada na Lož, več nosilcev partizanskega znaka 1941, predstavniki domicilnih enot občine, Bračičeve brigade, Jurišne-ga bataljona XVIII. divizije, Notranjskega odreda, aktivisti notranjskega okrožja OF in 4. bataljona I. brigade državne varnosti ter delegacija borcev Loškega odreda. Slavnostna skupščina je bila v novi, moderno opremljeni dvorani skupščine občine v okviru poslovnega središča v Cerknici. Objekt je bil zgrajen z združeni- mi sredstvi skupščine občine, Ljubljanske banke in Službe družbenega knjigovodstva. Sodobni objekt je zgradilo SGP Gradišč Cerknica s kooperanti. Predsednik skupščine občine Cerknica Jože HREN je v pozdravnem nagovoru na kratko ccenii uresničevanje srednjeročnega plana razvoja občine in ugo tovil, da je v prvih dveh letih njegovega uresničevanja gospodarstvo doseglo ugodnejšo stopnjo letne rasti kot je bila predvidena, saj znaša le-ta kar 15 odstotkov od predvidene 9,1 odstotka. Produktivnost je rasla s stopnjo 13 odstotkov kar je za 6,7 odstotka več kot je bilo predvideno. Zaposlenost se giblje v planiranih okvirih, tako da imamo danes zaposlenih 5.186 občanov, kar predstavlja 36 odstotkov vsega prebivalstva. Pomembno je, da se uresničujejo tudi investicijski programi v gospodarstvu, pa tudi v negospodarstvu. Smo pred pričetkom obratovanja nove Brestove to- Cerknici varne oblazinjenega pohištva, v Kovinoplastiki so ob občinskem prazniku položili dva temeljna kamna za nove proizvodne zmogljivosti. Tudi Kartonažna tovarna na Rakeku je pričela te dni z izgradnjo novih proizvodnih dvoran. Prav za občinski praznik smo odprli novo športno dvorano v Cerknici, tik pred izgotovit-vijo so prostori Ljubljanske banke in Službe družbenega knjigovodstva v Cerknici, položili smo temeljni kamen za izgradnjo no ve lekarne v Cerknici. Pridobili smo nove kilometre asfalta na Blokah in uresničili modernizacijo ceste Podgora—Babno polje. Poleg tega pa je v teku še vrsta investicijskih del v posameznih krajevnih skupnostih, kot so kanalizacija v Cerknici in v Starem trgu, električno omrežje v krajevnih skupnostih Nova vas in Cajnarje—Žilce, zadružni dom v Žilcah in druge. Slavnostni govornik na svečani seji je bil podpredsednik skupščine SRS Vladimir LOGAR, ki je poudarit velik pomen Notranjske v NOB in v socialistični revoluciji; zelo ugodno je ocenil gospodarski razvoj občine, po udaril potrebo za nenehno sKrb za enakomernejši razvoj vseh področij občine ter ugotovil, da se tako imenovani terciarni sektor gospodarstva, predvsem gostinstvo, ne razvija v korak z industrijskim razvojem, pa tudi ne z razvojem kmetijstva in gozdarstva. Sledila je slovesnost ob podelitvi domicila Loškemu odredu. Utemeljitev domicila tej partizanski borbeni in kadrovski eno ti, ki je delovala na območju Notranjske sorazmerno kratek čas in se je pozneje preimenovala v Soški odred in delovala na območju Primorske, Julijske krajine in Slovenske Istre, je podal predsednik občinskega odbora ZZB NOV Jože TELIC. Predsednik skupščine je nato podelil letošnja priznanja občine »19. oktober«, ki so jih prejeli: L Kartonažna tovarna Ljubljana TOZD Kartonaža Rakek 2. Krajevna skupnost Loška dolina 3. STRLE ing. Jože ter plakete občine, ki so jih prejeli: L GORNIK Tone 2. JERNEJČIČ Tone 3. KOČEVAR Stanislav 4. MAZI Danimir 5. MELE Jože 6. RAZDRIH Leon 7. ŠEGA Stane Predsednik skupščine je nato obvestil zbor, da je predsednik republike Josip Broz Tito ob 30-letnici odlikoval delovno skup-nost Bresta z redom dela z zlatim vencem, Jožetu LESARJU pa je ob njegovi 60-letnici predal odlikovanje predsednika republike red dela z rdečo zastavo. PROSLAVLJANJE V LOŠKI DOLINI IN BABNEM POLJU Delegati, številni gostje in množica delavcev Kovinoplastike in občanov Loške doline je bila popoldne tega dne priča polaganju temeljnega kamna za izgradnjo novih proizvodnih zmogljivosti Kovinoplastike. Gre za pomembne investicije v znesku nad 10 starih milijard dinarjev za izgradnjo objektov Galvane in proizvodnih objektov Inoxa. Sredstva za investicije so združile temeljne organizacije Kovinoplastike, poslovne banke pa so udeležene s kreditnimi aranžmani- Dolga kolona vozil se je iz Loža usmerila skozi Podgoro ter se popeljala po osem kilometrov dolgi modernizirani cesti v Babno polje. V Babnem polju je bila otvoritvena slovesnost, ki je privabila domala vse domačine in številne občane sosednjega Gorskega Kotara. V imenu domačinov je prisotne pozdravil Franc TROHA in se zahvalil za sodobni cestni objekt, ki bo povezal partizansko Babno polje s svetom. Glavni govornik direktor strokovnih služb Cestne skupnosti Slovenije Lojze BLENKUŽ je govoril o pomenu cestne povezave Loške doline in Slovenije z Gor skim Kotarom in SR Hrvatskp Izgradnja ceste je bila mogoča ob velikem prizadevanju Skupnosti za ceste, Skupščine občine Cerknica, Gozdnega gospodarstva Postojna in občanov vasi Babno polje. Tako so se iztekla praznovanja občinskega praznika, ki so bila letos še posebej slovesna zaradi pomembnih uspehov na področju gospodarskega razvoja, razvoja družbenih dejavnosti in n9 področju uveljavljanja in poglabljanja samoupravnih socialisti9' nih odnosov. Vsa praznovanja P9 so bila tudi v znamenju velikih jubilejev predsednika Tita in naše Zveze komunistov. , F. SterK Korak naprej-a premajhen OCENA URESNIČEVANJA ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU V OBČINI Sredi oktobra sta na skupni seji občinski komite Zveze komunistov in predsedstvo občinskega sindikalnega sveta razpravljala o uresničevanju zakona o združenem delu in drugih neposrednih družbenopolitičnih nalogah (opredeljenih na 8. seji CK ZKS). V pripravah na to sejo je bilo že prej organiziranih več posvetov z odgovornimi družbeno-političnimi delavci vseh temeljnih in delovnih organizacij v občini. Naj nanizam nekaj osnovnih ugotovitev, značilnih za sedanji trenutek družbeno-političnega življenja v naši občini. Na področju uresničevanja zakona o združenem delu je napravljen dokaj šen korak naprej; v vseh sredinah vladata delovno vzdušje in aktivnost. Toda po analizi te ugotovitve se pokaže nekoliko drugačna slika. Vse delo in aktivnost se namreč še vedno vrtita v preveč ozkih krogih, naj si bo v strokovnih skupinah, v vodstvih družbenopolitičnih organizacij ali pri vodilnih delavcih. Gre preprosto za to, da bolj ninožična politizacija delovnih budi in aktivno delovanje vseh delavcev že v času pripravljanja različnih predlogov in rešitev kljub vsem javnim in podobnim razpravam nista zadovoljiva in da se dejansko položaj delavcev v odločanju o ustvarjenem dohodku oziroma o vseh družbenopolitičnih zadevah preveč omejita na goli formalizem. V tem smislu tudi aktivnost družbenopolitičnih organizacij v temeljnih organizacijah ni dovolj usmerjena v kar naj večjo m obi-hzacijo slehernega delavca, v organizirano sistematično vodenje t"azprav in to v politično usmerjanje strokovnih in drugih skupin Pri iskanju rešitev na osnovi delavčevega — razrednega interesa. Domala povsod, zlasti pa še v nbeh velikih delovnih organizacijah v občini potekajo razprave o samoupravni organiziranosti. Nedvomno je to pomembno; na tem Se tudi gradi vsebina samoupravnih odnosov med temeljni-d?1 organizacijami ter drugimi Skupnostmi. Ugotavljamo pa, da je ob tem v določenih prime-rm prisoten tudi preveč tehnič-Uo-organizacijski vidik, ne pa ce-lota vseh tistih družbeno eko- SLOVESNO p0 NAŠIH TOZP (Nadaljevanje s 5. strani) ugotavljali so velik napredek, plasti pri odpravljanju težaškega skl ^modernizacijo žagalnice in kladišča žaganega lesa ter pri r-p Jvi družbene prehrane, fo končani seji so se vsi pri-°tm udeležili svečanosti ob od-mju spominske plošče na naši M. Šepec tovarna ivernih PLOŠČ IN SKUPNE DEJAVNOSTI ce^r!