Ameriška Domovina
-	* ' -	,	«	'■ k
■ e/*' IU~- HOIWIE
m
AM€RICAN IN SPIRIT FORSIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
NO. 92
CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, MAY 11, 1953
LETO LIH —VOL. LTH
Benderju gre vse prepočasi odstavljanje demokratov iz služb
Posebno si je Bender privoščil ohijskega governerja Lauscheta.
CLEVELAND. — George H. Bender, zvezni kongresnik 23. distrikta, je izjavli, da vlada vedno večje nezadovoljstvo med republikanci, ker Eisenhower jeva administracija tako okleva z odslovitvijo demokratov z važnih vladnih položaj ev.
“Skrajni čas bi že bil, da pričnemo uporabljati tisto metlo, o kateri smo v predsedniški kampanji toliko govorili,” je rekel Bander. “Obetali smo, da bomo Počistili hišo, pa smo pri tem de-■ta sila počasni. Iznebiti se mio-ramo demokratov na sodiščih in v federalnih poslopjih.”
Nato je Bender udaril po “bo-gatih republikancih”, ki podpirajo demokratskega governerja Lauscheta.
“Cias bi že bil, da .se pričnemo 0zirati po sposobnem človeku, da porazimo “fakerja” v državni hiši. Država je pripravljena, se iznebi Lauscheta, zakaj Vse, kar nam nudi on, so njegor-kodrasti lasje in in solze v °čeh, kadar govori ljudstvu,” je rekel Bender.
Bulganin: Sovjeti so rešili Evropo pred suženjstvom...
LONDON. — Sovjetski mini-^er za obrambo, maršal Nikolaj jdganin je dne 8. maja odre-d sestrelitev salve 30 topov v l^osla VE dneva: Ob tej priliki ^ inoel po radiu govor, v kate-rerrL je med drugim dejal: v Bred osmimi leti je bila kom-
Q«w	*'
na nacijska vojna proti sovjet-n domovini z našo popolno ^aigo. Sovjetsko ljudstvo, ki izvojevalo to zmaga pod vod-°m naše slavne komunistične torLje, je s tem vzdržalo čast ^ neodvisnost svoje socialistič-domovine ter rešilo ljudstva jQ?,°Pe pred fašistično sužnost-
^ilijone ljudi v južno-ZaPadni ICifajski strada
^.BONG KONG. — Neki komu-^^stičnl časopis, ki je te dni pri-j ?1 semkaj, poroča, da vlada v znio:zapadni Kitajski lakota in strada milijone ljudi.
^ asopis, ki to poroča, se ime-j- . Bsdn; Hua (Novo življenje) da 2haia v čunkingu. List pravi, le lakota v provincah Seču-’ Sikang, Kweicow in Junan.
NAPETOST NA DALJNEM VZHODU
Državni tajnik Dulles je pred svojim odho dom v Azijo orisal položaj.
WASHINGTON. — Državni, tajnik John Foster Dulles je v soboto izjavil, da so Združene države in njihovi zavezniki mnenja, da zadnji komunstični mirovni predlogi potrebujejo pojasnitve in morebitne modifikacije.
Nekaj ur pred svojim odletom na 20-dmev.nioi potovanje po 12 azijskih in srednjevzhodnih deželah, je državni tajnik povedal časnikarjem, da je več točk komunističnega mirovnega načrta nezadovoljivih.
Teh točk ni hotel našteti, dejal pa je, da ,so bile natančno preučene v Beli hiši po predsedniku Eisenhower ju in njegovih svetovalcih.
Posvetovanje z zastopniki drugih dežel, katerih vojaštvo se bclri v Koreji, je imelo: 'soglasen zaključek, da morajo komunisti nekatere točke bolj temeljito pojasniti.
Dalje je Dulles razodel, da so Združene države zagotovile državi Thailand (Siamu), da bodo s simpatijami sprejele vsako gesto in potezo te države, če slednja predloži vprašanje grozeče komunistične icfenzive pred zborovanje Združenih narodov.
Tozadevna poteza je na Siamu, ker meji država Laos, ki je zdaj ogrožena po komunistični agresiji, na Siam.
V kolikor se tiče nezadovoljstva z zadnjimi komunističnimi predlogi glede izmenjave ujetnikov, je gotcivo toliko, da Zdru-
Repubi. poslanec namiguje o uporabi atomskega orožja
Kongresnik Short je govoril na konvenciji republikanskega ženstva v Clevelan-dn.
CLEVELAND, O. — Dewey Shorj:, republikanski kongresnik iz Missouri in predsednik edbo-ra za lOiborožene sile v poslanski zbornici, ki je bil pretekli teden v Clevelandu, je namignil o potrebi uporabe atomskega orožja v Koreji, da se ž njim doseže odločilno" zmago, katero smo za-šušmarili z besedičenjem in mirovnim pogajanj im, ki itak ničesar ne pomenijo.
Kongresnik Short je govoril na konvenciji republikanskega ženstva v hotelu Carter.
Dejal je, da zaradi varnostnih razlogov ne more natančneje pojasniti razvoja atomskega orož-Toda pripomnil pa je, da niso ne predsednik Eisenhower niti njegovi svetovalci svetovali njegove uporabe.
Pred tem pa je povedal časnikarjem, da vsled goratega korejskega ozemlja uporaba atomskih bomb tamkaj ni priporočljiva.
Za vse sedanje težave v Koreji je delal poslanec odgovctrno Trumanovo administracij o.
Papež poziva vernike k molitvi za preganjane duhovnike
V svojem pismu švicarskemu opatu je sv. oče izrazil željo po molitvi vernikov za preganjane duhovnike.
Novi grobovi
John Florjančič
V	četrtek opoldne je umrl v mestni bolnišnici John Florjančič, stanujoč na 1391 E. 45 St. — Bil je star 48 let in doma iz Jugoslavije, odkoder je prišel sem pred 32 leti. Delal je v Metal Blast Co. Žena Frances mu je umrla v avgustu 1945. Zapušča otroka Vero Žigon in Johna. Pogreb bo danes ob desetih iz Zakraj škjoivega pogrebnega zavoda na Whitehaven pokopališče. (Pokojni je bil član Slovenske moške zveze št. 5).
Rudolph Smrke
V	petek zjutraj je umrl Rudolph Smrke, po domače Koba-sov, stanujoč na 1057 E. 68 St. Umrl je nenadoma na svojem domu za oslabelostjo srca. —
Bil je star 62 let in doma iz Terbanjskega vrha, fara Čatež, odkoder je prišel pred 40 leti. — Zadnjih šest let je delal pri New York Central železnici. Zapušča ženo Ano, roj. Klančar, mnogo sorodnikov in prijateljev. V domovini pa zapušča brata Lojza in sestri Jožefino Meser-ko in Marijo Barle. Bil je član društva Državljan št. 33 SDZ, društva Vodnikov venec št. 147 SNPJ in Slov. moške zveze št. 5. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:30 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9. uri in od tam na Kalvarija pokopališče.
Michael Jakovec'
V	nedeljo ponoči ob 11.25 je umrl v Charity bolnišnici Michael Jalovec, dobro znani gostilničar na 6424 Spilker Ave. Pogreb bo oskrbel Grdinov pogrebni zavod na E. 62. St. Podrobnosti sledijo.
Mož, ki ga je nenadoma zapustil spomin, je "izgubil” irinajsl let svojega življenja
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Javil se je na policiji v Akronu, kjer je prosil za pomoč. —
Ne pozna televizije niti ne ve, kdo je izvojeval drugo Vabilo na sejo— svetovrto vojno, dasi je bil sam vojak.
Dulles in Stassen na potu v Azijo
WASHINGTON. — Državni
, v .	v .	W.V- ovU1JC	ivi ou Fu tajnik Dulles in Harold E. Stas- 1 ročen z ženo, ki je ni, v kolikor
žene države.in Združeni.narodi orihj pod irestrikcijami ali ki sen, administrator za vzajemno se spominja, nikoli videl, in ima'
VATIKAN. — Papež Pij XII. je pozval vernike, naj molijo za one svoje duhovnike, ki 'so po
AKRON, O. — V sredo je prišel na tukajšnjo policijsko postajo nek zmeden, 38 let stari človek, ki je zaposlen v industriji kavčuka, ter prosil policijo, naj mu pomaga ugotoviti, kaj se je zgodilo s trinajstimi leti njegovega življenja, ki jih je “izgubil” in o katerih si ne more dati računa.
Mož, ki se piše Charles Wolf in stanuje na 643 Euclid Ave. v Clevelandu, je povedal policiji, da je 28. decemibra leta 1940 zadnji dan, ki se ga spominja. “Po tem dnevu ge ne spominjam ničesar več”, je rekel policiji, kamor je prišel iskat pomoči.
“Snoči seta šel v neko gostilno”, je rekel; “imel sem silen glavobol. Naročil sem kozarec piva ter se ozrl naokrog. Videl sem sekaj, kar je izgledak> kot filmska slika, in vprašal sem točajko, kaj je to. Ta me je vprašala: ‘Mar mislite reči, da ne veste, kaj je to?’ — ‘Da’, sem ji odvrnil, ‘ne vem’. — ‘To je televizija’, je rekla točajka. ‘Zdaj vam ne dam več pijače’. ”
Dalje je povedal, da zadnje česar se spominja, je, da je bil vojak v L stotniji 37. pehotne divizije. Ko se je znašel v gostilni v civilniicbleki, se je pričel čuditi in vpraševati, če ni morda dezerter. “Tedaj sem vedel, da je nekaj narobe in da potrebujem pomoči,” je rekel. “Zato sem pnišel sem.”
Zadnji datum, ki se ga spominja, je dan 28. decembra 1940. Takrat je bil 25 let star in na vojaškem dopustu. Spominja se tudi, da je bil v avtomobilu, ki se je večkrat zaporedoma prevrnil.
In zdaj je tu: 38 let star in po-
j Članice podružnice št. 25 Slovenske ženske zveze so vablje-
trebne korake za konsultacijo z	.	• -n „ i -u
\ . ne nocoj na sejo. Praznovale bo-
edravniki
istracije.
Veteranske admini-
mo materinski dan. Pridite v velikem številu. Na seji bo treba rešiti več važnih stvari, po seji pa bo malo zabave.
V stari kraj—
Mrs. Frances Grebenc, 1046 E. 148. St. pojde 25. maja na obisk ]	_	_ Jv staro domovino v vas Dobravo
Fordova Žena je bila tista, ki prj Dobrniču na Dolenjskem, je pripravila Forda k skle- Kdor bi imel kako naročilo, naj
Vpliv Fordove žene na njenega moža
nitvi miru s CIO organizacijo.
DETROIT. — Iz pisem, ki jih je zapustil Henry Ford, pokojni avtomobilski magnat in katera
kliče PO 1-9705. želimo srečnlO' pot in zdrav povratek!
Odlična predstava—
Včerajšnja predstava Finžgar-jeve drame “Razvalina življen-
pisma zdaj pregledujejo in pro-i ja” na odru Slov. nar. doma na
učujejo, je razvidno, da je bila Fordova žena tista, ki je pripravila Forda do odločitve, da se ukloni CIO organizaciji. Ford je namreč dejal, da raje zapre svoje tovarne, kakor da bi se u-klcnil omenjeni delavski organizaciji.
Zdaj zbirajo in sortirajo Fordove arhive, ki bodo del proslave 50-letnice Fordovega avtomobilskega imperija.
Pod pritiskom stavk lod strani United Auto Workers Unija je Ford sklenil, da raje za stalno zapre vse svoje tovarne, kakor da se da prisiliti k pogajanj im z unijo.
Ko je storil ta sklep, je odšel iz svojega urada domov ter povedal svoji ženi, katera je zelo ljubil in spoštoval, kaj je skleni, da ba namreč zaprl tovarne.
Toda nato pravi Ford: “Ona m hotela nepotrebnih izgredov in prelivanja krvi ter mi prigovarjala, naj se uklonim ter pristanem na pogajanja, kar se je tudi zgodilo.”
niso zadovojni z njihovim nasvetom, naj prevzame nadzorstvo nad ujetniki, ki se nočejo vrniti domov, pet držav. Čemu naenkrat pet, koi so se vendar j poprej že sami izrekli za eno sa-1 mo državo? Poleg drugih tež-1 koč bi se v tem slučaju pridružila tudi ta, da bi bilo treba občevati glede ujetnikov v sedmih različnih jezikih.
°v francoski poveljnik v Indokini
J^^BlZ. — Gen. Henri Eugene rre je bil imenovan za no-(j,C|ka v°jaškega poveljnika v In-kakor je naznanil kabi-Premierja Rene Mayerja.
Vremenski
bo]rt°^0^ne deloma oblačno. Po-uezni prši med grme-Ponoči toplo.
Tudi komunisti se ne branijo denarja
WASHINGTON. — Nekateri so kritično majali z glavami, ko je general Clark ponudil komunističnim letalcem v Koreji za vsako sovjetsko letalo, s katerim bi preleteli k zaveznikom, 50 tisoč dolarjev. Toda ta misel morda mi tako pogrešna kakor bi se komu zdelo na prvi pogled. Iz Singapore poročajo, da je te dni izročil nekdo glavo komunističnega voditelja Ah Kuka, na čigar glavo je razpisala vlada 66 tisoč dolarjev. Njegovo glavo je izročil oblastem njegov lastni telesni stražnik.
so bili icidstavljeni s svojih položajev.
Tozadevna prošnja je vsebovana v pismu, katerega je pisal sv. oče Rev. Bernardu Kaelinu, benediktinskemu opatu in primatu v Švici.
Papež navaja v svojem pismu trpljenje češkoslovaških duhovnikov in vernikov, ki trpijo po ječah, koncentracijskih taboriščih in v izgnanstvu. Posebej je imenoval tudi praškega nadškofa Josefa Berana.
Fordov dar za atomsko raziskavo
DETROIT. — Henry Ford II. je v soboto naznanil, da je Fordova družba, kateri je on predsednik, darovala Michiganski u-niverzi en milijon dolarjev za a-tomsko raziskovanje.
varnost, sta odpotovala na 20 dni trajajoče potovanje po 12 bližnj evzhodnih in azijskih državah.
Oba diplomata sta priredila že dvoje potovanj po Evropi, odkar sta na svojih položajih od meseca januarja:	Obe potova-
nji sta bili pod vzeti po ukazu predsednika Eisenhower j a.
Razlog njunemu potovanju je, da izpričata bližnj evzhodnim in južnoazijskim državam prijateljstvo in dobro voljo Združenih držav.
Najprej se bosta ustavila v Kairu, v Egiptu. Nato bosta obiskala Izrael, Jordanijo, Sirijo, Libanon, Irak, Saudi Arabijo, Indijo, Pakistan, Turčijo, Grčijo in Libijo. Domov se povrneta dne 29. maja.
sina in hčerko, ki ju ne pozna, dasi njega oba poznata. . .
Ne ve, kdo je bil zmagovalec v zadnji vojni, niti ne ve ničesar o televiziji. Ko je policija iz papirjev, ki jih je imel pri sebi, dognala, kdo je in kje stanu- log°v> zakaj ^ bil Pražen. Ti je, ga je odpeljala v mestno bol 50•
Zakaj je bil Stevenson v volitvah poražen
MADRAS, Indija. — Adlai Stevenson, pordženi predsedniški kandidat, ki je zdaj na potovanju (okoli sveta, je navedel tukajšnjim časnikarjem troje raz-
nišndco.
“Ne morete si misliti, kaj se pravi, priti domov, če ne veste, kje je vaš dom’, je rekel. — “Povedali so mi, da je moje stanovanje v prvem nadstropju, vrata na levo Šel sem gor, potrkal na vrata ter vstopil, rekoč: “Tukaj sem”.
Včeraj ga je obiskala njegova mati, katero je spoznal, toda rekel, da je zelo shujšala. Ni pa spoznal svoje sestre. — Njegova žena in mati sta podvzeli po-
Amerikanci so bili mnenja, da bo Eisenhower izposloval mir v Koreji.
Demokrat j e so bili predolgo na vladi.
Eisenhower jeva osebna popu-larnast ali priljubljenost.
-----o-----
Poizvedovalni količek
Marija Peša, Jur j a Bijankina ul. 5 b, Split, Jugoslavija, išče svojega brata Joža Vulič, rojenega v Jasenicah, občina Obro-vac v Dalmaciji.
Amerikanci protestirajo proti povabilu Tita v Ameriko
Atomska eksplozija v Nevadi
LAS VEGAS, Nev. — Dne 8. maja so podvzeli. tukaj ponovno atomsko eksplozijo, katere svit je bil tako silen, da je za-rtemnel sonce. Odsev so videli v Las Vegasu, katero mesto je oddaljeno 55 milj lod kraja eks-plozije.
CLEVELAND. — Med Titovim obiskom v Londonu je zunanji minister Popovič izjavil, da bi Tito rad sprejel in se odzval povabilu na obisk v Združenih državah. Vest, da bi voditelj ju-
cija povezanosti komunistične bertyville, 111.:
vlade Jugoslavije z zapadnimi državami. V Ameriki so skupine državljanov in razne organizacije takoj protestirale proti izvršitvi takih načrtov. Objavlja-
goslovanskih komunistov rad o- mo samo vest, ki jci je -objavil
biskal tudi druge prestolnice za-padnih držav, posebno bi rad prišel v Ameriko, se je že večkrat pojavila iz Beograda in od drugod. Nekateri poročevalci so že kar sklepali, da je bil obisk Tita v Londonu začetek cele vrste takih in podobnih obiskov, ki naj bi bili zunanja manifesta-
“Universe Bulletin” v Clevelandu, ki poroča:
“Srbska pravoslavna duhovščina v Zdr. državah in Kanadi je tudi sprejela resolucijo, v kateri nujno naproša predsednika Eisenhowerja, naj ne povabi Tita v Ameriko. Resolucijo je
‘Rcvabilo diktatorja Tita bi u-trdilo njegoMO' stališče in pospešilo zasužnjevanje nedolžnega ljudstva v Jugoslaviji. S tem bi komunistčni režim dobil podporo in okrepitev. Naša država pa vodi stalno borbo proti komunizmu. Borba je brezkompromisna.’
Nadškofijski svet katol. mož v Cincinnati, O., pa je pisal državnemu tajniku Dullesu, senatorju Robertu A. Taftu in senatorju John A. Brickerju pismo v
‘Obisk tega nasilnega preganjalca vere in zatiralca vseh svfo-boščin, ki so nam drage, bi bli žalitev za vsakega Amerikanca, ki je še vreden tega imena.’ ” List dalje poroča, da so se tudi v Kanadi dvignii valovi ogorčenih protestov proti verskemu preganjanju v Jugoslaviji in je vlada pozvala tamkajšnjega jugoslovanskega ambasadorja Rajka Djermanoviča, ki je skušal v svoji javni izjavi braniti Titov postopek, naj v bodoče opusti
St. Clair Ave., je bila izreden kulturen dogodek. Nekaj tako dognanega v Clevelandu že dolgo nismo videli. Kljub lepemu vremenu, ki je ljudi vabilo v sončno naravo, je bila udeležba zadovoljiva. Takih iger in takega igranja bi si še želeli.
Na potu v Jugoslavijo—
Z letalom so se pretekli teden odpeljale: Mrs. Justina Ferris, Mrs. Mayme Heckman, se-tri iz St. Ignace, Mich., v Birč-no vas pri Novem mestu in Mrs. Mary Obreza v Vinkovce, kjer živi njena mati. Na parniku United States pa sta v petek odpotovala Louis Jerkič in Frank Morrrell. Srečno pot in zdrav povratek! — Potovali so s posredovanjem firme Hollander. Stavka v Havrah—
Radi stavke, ki je nastala v francoski luki Havre, je bil preklican odhod parnika FLAND-RE iz New Yorka na 13. maja. Mr. Hollander se je potrudil, da je dobil za skupino potnikov, ki
so bili namenjeni za FLANDRE, prostor na Cunard Line parniku GERGIC, ki odpelje iz New Yorka 19. maja. — Odhod potnikov iz Clevelanda v ponedeljek zvečer ob 7:30, 18. maja.
V Združenih državah je nad 159 milijonov prebivalcev
WASHINGTON. — Urad za ljudsko štetje naznanja, da je štelo prebivalstvo Združenih držav 1. aprila nad 159,000,000 duš.
To pomeni porast za 220,000 duš od meseca marca in pomeni dalje, da je bilo letošnjega 1. aprila 2,697,000 več prebivalcev kot istega dne in meseca lanskega leta.
Ali v ječo, ali v Korejo!
LONDON. — Ali v ječo ali v Korejo!
Civilno sodišče je dalo pretekli teden nekemu 19 let staremu angleškemu vojaku, ki je bi obtožen vama, na izbiro: Ali v ječo, ali v Korejo! Vojak se je odločil za Korejo.
podpisal episkop Dionisije v Li- katerem je tudi sledeči odstavek: vse podobne javne nastope.
NAJNOVEJŠE VESTI
SEOUL, Koreja. — Amerišk letalec Cpt. Manuel Fernandez je včeraj sestrelil nad Korejo iz zraka svoje trinajsto MIG letalo
HEBRON, Neb.—Preko to pokrajine je divjal vihar, ki je napravil mnogo materialne škode, človeških žrtev pa k sreči ni bilo. Toda iz Minnesote poročajo, da je bila ubita vsa rodbina šestih oseb priseljenega delavca Ariseto Martineza. U-biti se bili on, njegova žena in njuni štirje otroci.

/Imeriska Domoviiva
6117 St. Clair Ave.

HEnderson 1-0628
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 92 Mon., May 11, 1953
Cerkev in država
Meseca aprila letošnjega leta sta v Alexandriji Va. priredila odseka za javne zadeve luteranske cerkvene sinode in narodnega luteranskega koncila dvodnevno zborovanje, kjer se je obravnavalo vprašanje o razmerju Cerkve do javnega življenja. Tu so glede tega predmeta podali svoje misli trije odlični luteranski bogoslovci in sicer.- dr. Herman Preus, profesor na luteranskem semenišču v St. Paulu, dr. Jaroslav Pelikan iz luteranskega semenišča v St. Louisu in dr. George Forell iz St. Petra v Minnespti. Na zborovanju je bilo 75 luteranskih duhovnikov in laikov, ki so na podlagi pismenih izdelkov prej imenovanih profesorjev razpravljali o predmetu: “Stališče luteranske cerkve glede razmerja med Cerkvijo in državo.”
Luteranski teologi so se postavili na sledeče stališče:” Popolna ločitev Cerkve od države odreka krščanstvu njegovo nalogo, biti sol zemlje in luč, ki naj sveti v temi.”
Cerkev svojega namena, tako so poudarjali,, ne. more doseči brez sodelovanja med Cerkvijo in državo, kakor tudi ne brez sodelovanja med Cerkvijo in drugimi polji javnega življenja. V Ameriki ločitev Cerkve od države ni popolna, kakor nekateri trdio. V Združenih državah pomeni ločitev Cerkve od države, le ločitev cerkvene organizacije od vlade. Znani proglas pravic in svoboščin ameriškemu narodu ne predpisuje in ne prepoveduje popolne ločitve. Moderni totalitarizmi in njih vlade, ki hočejo nadzirati vse človeško življenje, zagovarjajo stališče popolne ločitve Cerkve od države. Luteranski kongres zametuje vsako nadvlado Cerkve nad državo, kakor tudi nadvlado države nad Cerkvijo. — Bog je ustvaril obe družbi in hoče, da vlada božji zakon v obeh kraljestvih, tako v duhovnem kot svetnem.
Tem izvajanjem moramo s katoliškega stališča pritrditi.
Popolna ločitev Cerkve od države je nenaravna in človeški družbi škodljiva. Isti človek je na eni strani podložen svoji državi, na drugi pa tudi v verskih zadevah svoji cerkvi. Človeške osebnosti in njegovega življenja ne moremo raztrgati na dvoje tako, da bi država na eni strani zahtevala od nje nekaj čisto nasprotnega od tega, kar zahteva od nje njena vera, ker v tem slučaju človek nujno pride v nasprotje s svojo vestjo.
Kristus je dal vsem časom navodilo: “Dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu,, kar je božjega.” Država ima svoj lastni delokrog, to je skrb za tuzemsko blaginjo naroda, Cerkev ima pa zopet svoj delokrog, ki je skrb za duhovno olaginjo in za nadnaravno zveličanje duš. Država je kraljestvo tega sveta, Cerkev pa je kraljestvo božje, sicer na tem svetu, ne pa od tega sveta. Kristusovo navodilo velja ne samo za posamezne osebe, marveč tudi za človeške družbe. Cerkvi velja: Daj državi, kar ji gre; državi pa tudi: Daj Cerkvi, kar ji gre Če bi se Cerkev vtikala v čisto tostranske državne posle, bi prekoračila svoj delokrog, ravno tako svo-jega prekorači država, če se vtika v cerkvene zadeve.
Ker je isti človek in ista družba na eni strani podložna državi, na drugi pa Cerkvi in je mnogo zadev javnega življenja mešanih, to se pravi takih, ki spadajo istočasno v delokrog Cerkve in države, je nujno potrebno v interesu javne blaginje, da se obe družbi med seboj glede teh zadev sporazumeta, kako bo vsaka vršila svojo nalogo, da ne bo ovirala druge. Med takozvane mešane zadeve spada šolstvo, pouk in vzgoja, zakon in druge. Obe oblasti, tako državna kot cerkvena, imata dolžnost in pravico do vzgoje in izobrazbe naroda, obe družbi morata skrbeti za urejeno družinsko živ-Ijenje, ta k oj'e potrebno, da se med seboj dogovorita tako, da se ne kršijo pravice ne enega in ne drugega in da je to v dobro njunih članov.
Država ni absoluten gospodar nad svojimi podložniki.
1 udi za državo in njene vladarje veljajo nravna načela, božje zapovedi, po katerih se morajo ravnati tako kot podložniki. V interesu države pa je, da so državljani moralno vzgojeni, da ne izpolnjujejo državnih zakonov le radi sile in policije, marveč radi svoje vesti. Demoralizacija je smrt in po-gibelj za vsako državo in za svobodo naroda.
Pred nekaj tedni je govoril naš predsednik Eisenhower protestantovskim časnikarjem v Beli hiši. Ob tej priliki je povdarjal, da sta svoboda in vera nujno povezani in da je eno odvisno od drugega. Če tega ne umevamo, je nemogoče doseči kak uspeh v borbi proti nasilnemu komunizmu.
Krščanstvo, ki uči, da smo vsi ljudje enaki otroci božji, katerim je sam Bog dal pravico svobode ustvarja s svojim naukom temelje svobodni demokraciji. Kjer v državah te verske podlage ne priznajo, nujno pride do tiranije, kjer pa vlada totalitarno nasilje, tam tudi Cerkev ne more uspešno delovati. Komunizem, ki odklanja vero v Boga in krščansko moralo, je moral vse to nadomestiti z nasiljem, da ohrani državni ustroj, ki bi sicer razpadel brez moralnih temeljev v človeški družbi. Svobodna demokracija odklanja nasilje. Ja more uspevati država s svobodno demokracijo, mora biti trdna moralna podlaga v narodu, to oa ustvarja le verska vzgoja. Tako sta svobodna demokracija in Cerkev nuino Povezam v skupnem delovanju za dobrobit človeštva Po-
polna ločitev in zlasti še sovražna ločitev obeh je škodljiva tako državi kot Cerkvi. Sporazumno delovanje in medsebojno podpiranje obeh je v interesu človeške družbe. M.
in vesti, ko se vežete z vsakim Ja. Za vas ibo to dvodnevni od- * sovražnikom krščanstva, če ^ dih, ne samo za telo temveč tudi vam tako kaže? Ali naj na-za dušo. Prijavite se v župniščih
BESEDA IZ NARODA
i******»»»»****i'»*********gii i m im t' i. j. .<■ i .m. ii. i. .i. .m-mT
Pismo Vrhenškega
sa 'Ma
Waukegan, 111. — V gostilni smo sedeli za mizo in opazovali television in skupino mladih fantov, ki so v gostilni igrali na kegljiški stojnici, tako bi jaz to reč imenoval. Saj veste, kako zgleda, je to neko kegljišče v mali obliki na stoj niči in suvaš z roko, ali še bolje zaganjaš okrogle ploskve v kegeljne. Bila sva to pot dva Tineta in en Francelj. Pogrešali: smo, da bi imeli še kakega Janeza med seboj, potem še le bi bila prav slovenska skupina. Saj brez Janeza si slovenske skupine kar misliti ne moremo!
V television se človek naveliča buliti kar naprej in naprej pa smo začeli pogovor o vseh mogočih rečeh. France s Park Avenue je omenil:
“Well, Titota so pa dobro pogostili na Angleškem.
“Pa res, stregli so mu, še bolj kakor Antoniju, ko je prišel v Egipt vasovat h Kleopatri,” je odvrnil Tine.
“Titotu jaz prav nič ne zamerim, če se nosi kakor se. Je pač pristna hrvatska duša, ki se rada šopiri in nosi glavo pokoncu.”
“Misliš, da je pristna hrvaška buša,” se vtaknem hitro jaz vmes. “Duše tak človek pač imeti ne more, kakor je Tito. če bi jo imel, bi imel tudi kaj vesti, pa nima ne enega ne drugega. O njem, kakor o Stalinu bi mogli reči: človek s tigrovo naravo.”
Tine je med tem pogledaval zdaj enega, zdaj drugega. Kaj si je mislil o naju, ni povedal. Morda je imel naju za čudaka. Lahko, človeške misli so proste, dokler jih kdo ne uresničuje in ne objavlja.
Zdaj pa poseže vmes z vso resnobo France:
“Biti sebičen, je sicer človeško. človek si res skoro ne mofe pomagati, da bi ne bil sebičen v gotovih ozirih. Ta
no, ko sem čital o političnih razvojih tega in onega naroda, moram reči, da po moji magali da ste imeli prosto pot
skromni sodbi nisem našel bolj sebičnega naroda, ne bolj sebičnih ljudi, kakor so Angleži. To je ostra in huda sodba, kaj ne? Pa pri tej sodbi me noben pomislek ne more prepri čati, vsaj doslej me ni, da to izjavo delam Angležem ka ko krivico. Pred nekaj časa sem imel o tem debato z nekim Angležem in sem mu prav to izjavo porinil pod nos. Kar križem je pogledal proti meni in če sem mislil, da se bo njegovih ust vlila ploha psovk name. Resno je zapičil svoje oči vame in rekel: “Sebični da smo Angleži? Tako! Kdo pa je čuval svetu njegovo civilizacijo zadnjih 400 let? Ali nismo bili to Angleži? Vsaka naša generacija zadnjih 400 let je prelivala kri za druge narode, delali smo red po svetu, da ni divjina nadvladala nad civiliziranem svetom, če bi svet znal ceniti to, bi mora biti hvaležen Angležem za to.
Pri teh pikrih opazkah, 1 mi jih je Anglež kar nekam sarkastično porinil pod nos, se nisem mogel vzdržati, da mu ne odvrnil:
“Ako ste pri vsej vaši sebič nosti kaj dobrega naredili za Svet, to je za druge narode in za pospešitev razvoja civilizacije, vam vsa čast. Nobene zasluge bi vam ne kratil vsaj jaz, do katere ste upravičeni Ampak, ali veste, da si je vaša dežela vsako uslugo, ki jo je napravila kaki drugi deželi pustila precej drago plačati? Vi niste v nobeno zadevo utak-mili svojih prstov in nosu, če ni dišal vam prav masten dobiček. Ali naj razložim v čem je bil ta dobiček? Kjer koli je videla vaša dežela, da je kje v kaki drugi deželi material, za katerega se da dobro vnovčiti, tam je imela svoje prste vmes, pa ne ravno zato da bi dotičnemu narodu v ta ki deželi prinesla najprvo civilizacijo in višji standard živ-jenja, ampak, da je ona izvažala pridno tak material in ga oogato vnovčevala. Na primer, zakaj se vaša dežela to-iko zanima za Bližnji vzhod? Za Arabijo, Jordan, Irak, Iran
lastnost prihaja iz tega, ker in še druge azijatske dežele?
imamo ljudje v sebi nagon za skrb za samoobrambo. Vsak ve, da dokler človek živi, mora jesti, se mora oblačiti, imeti mora streho in za vse to je treba nekih virov, iz katerih to človek dobiva. Za te vire gre vsakemu človeku. Prizadevajoč se, da človek zase vse to pridobi, igra neko politikoj sebičnosti, najprvo sam zase, potem za svoje bližnje in v skupnosti za svoj narod. Skrbeti za to je dolžan vsak člo-
Ali le res zato, da bi tam še primitivne rodove in plemena izšolali, dali jim boljši kos kruha, takega kakor ste ga imeli sami Angleži doma? Nikjer nisem opazil tega. Pač pa sem opazil, da se je šlo vam vse povsod za surovine. V Arabiji in Bližnjem vzhodu za olje, v Indiji za gumij, drugje za drugo, katere surovine ste vozili domov in jih predelavah v izdelke, ki ste jih bogato prodajali za velike dobičke. In
vek. Do gotove meje je upra-lkako ste ravnali z domačini?
vičen vsak človek do vsega tega. Vmes med tem je pa meja poštenosti, ki določa, do tega si upravičen vsled tvojega i:ruda, ali vsled tega ali onega upravičenega razloga. Preko te meje pa ne smeš, nimaš pravice. Svet ni ustvaren samo zate in božje sonce ne sije na svet isamo radi tebe, ampak radi vseh ljudi na svetu, ki f-majo do gotove meje enake
V arabskem svetu vam na golih hrbtih v golidah nosijo surovo olje, v Indiji gumij, drugje drugo in kako jih plačate za to delo? Ali tako, kakor vaše delavce doma? Boste rekli, za “divjake” je vse dobro. Recimo, da bi bilo. Ampak on mora jesti vsak dan, kakor vi? Ali dajete njemu tak kos kruha, kakor samim sebi? In vendar vzamete mu pa blago
vedem slučaje? Ko so Turki in z njim ves mohamedanski svet klali in preganjali kristjane, ali se niste vi vezali z njimi? Zakaj, zato, ker so vaša morska pota držala preko njihovega sveta, da so vam po-
preko njihovih ograj. In v novejšem času. Misleč, da boste ohranili svojo kožo na varnem, ste prodali tik pred zadnjo vojno Čehoslovaško Hitlerju, Etijopce Mussoliniju, še le, ko ste videli, da boste obkoljeni od sovražnikov, ste se z vso vnemo vključili v obrambo zapadnega sveta. In kako ste ravnali med to zadnjo vojno? Na svoje zastave vam je Vaš politični “junak” Churchill zapisal geslo z pok. Rooseveltom vred o “štirih svobodah”. In kako ste jih ščitili? Na primer v Jugoslaviji? Vi veste, da se je po razsulu Jugoslavije vodja četnikov Mi-hajlovič boril za vas in za plačilo za to, kakšno ste mu zagodli?? Tita .ste podprli, da je uničil in počistil vaše lastne zaveznike! In ko se je vojna v tem delu sveta, to je v Jugoslaviji'že zaključila, kaj ste napravili z vašimi zvestimi zavezniki, ki so se borili proti komunistom? Okrog 11,-000 slov. domobrancev, najboljših slovenskih junakov, ste sramotno vrnili nazaj Titu, da jih je podavil in pobil! In vi pravite,, da naj bi vam civilizacija bila še kaj dolžna? Vi, kramarji, brez duše in vesti!” Ves bled v obraz je vstal in odšel. Nič ni odgovoril in tudi jaz sem utihnil. Rad bi mu povedal pa še tole:
“Zapomnite si Angleži, da tisti, ki srečo drugih izdaja in za Judeže ve groše svojo srečo kupuje, mu je njegova sreča nazadnje grenka in v pogubo. Vi na eni strani pravite tudi v teh današnjih dneh, da ste varuhi civilizacije in demokracije in kako se s tem postavljate, na drugi strani pa vaši osiveli državniki sprejemajo na vaših dvorih naj zagrizene j-še nasprotnike krščanstva, demokracije in svobode! Vi, ki tako ravnate, kaj ste? Kaj bi bilo za vas najprimernejše ime? Zgodovina ga bo vam skovala in pritrdila na vaša čela. Ni še vseh dni konec in Bog ne plačuje vsako soboto! To velja tudi za politične gre-le!”
Jaz in Tine sva kar zamak njeno gledala Franka. Frank je vstal, popil pri bari čašo piva in odšel. Z obraza sem mu čital, kakor bi mi hotel povedati: Velik kamen sem odložil s to izjavo iz mojega srca. Yes, marsikdo n a pram Angležem nosi v sebi enak kamen.
naših slovenskih fara.
Anton Grdina.
Duhovne vaje
m oz
pravice kakor ti. Ali razume- in delo, katerega vi potem dra-
ta, kaj razlagam in pripovedujem?” je France I’esno pogledal naju in zastavil to vprašanje.
‘Kaj ne bova, saj v pripro-stem jeziku to razlagaš in midva sva Kranjca, kakor ti, pa da bi te ne razumela?”
“Dobro,” mi odvrne France in nadaljuje: “Kar jaz živim in daleč nazaj v zgodovi-
go prodate, domačinom pa za istega skoro nič ne daste. To je vaša civilizacija, dragi gospod Anglež. In še več, če je tudi vaš Henrik VIII. samo-pašno obrnil hrbet svoji pravi materni aerkvi in se sam postavil za glavarjaa svoji anglikanski cerkvi in se proglašal za kristjana, koliko krščanskega duha je v vaših dušah
Cleveland, O. — Neki srednje starosti se je zglasil pri meni in me prosil, naj napišem nekaj o duhovnih vajah, ki se sodo vršile dne 29. in 30. maja pod vodstvom prevzv. škofa dr. Gregorija Rožmana na Parmi v izredno lepem jezuitskem zavodu, sredi brsteče narave. Dostavil je še to, da naj povdarim, da bodo govori oziroma premišljevanja v slovenskem jeziku in da naj se jih udeleže v velikem številu novonaseljeni fantje in možje.
Zelo vesel sem tega, poročila. Pon am ta izredni prostor, kjer se človek v tihoti in miru lahko zbere, poglobi vase, kjer se pogovarja z Bogom, premišljuje o življenju in njegovi- minljivosti. Tu se vršijo duhovne vaje redno vse čase. Tu najdete odlične osebe, ameriške katoličane, o katerih bi nikoli ne sodili, da so verni in Bogu vdani.
Prepričan sem, da se bo velika večina fantov in mož odzva-
Dobri slovenski materi v slovo
Pineville, Minn. — Dne 13. marca t. 1. je bila pokopana na pokopališču v Biwabiku Ana Draksler, ki je kot begunka prišla v Amerko 1. 1951 s svojim sirnem Edvardom in se nastanila v Pineville, Minn.
Ana Draksler, roj Gorjanec, se je rodila 1. 1878 v Drulovki pri Kranju v Šmartinski fari. Poročena je bila v Zbiljah pri Smledniku. V zakonu je imela 10 otrok, od katerih -so še štirje živi: Edvard, Marija poročena Žabjek, Ana, ki je ostala na domačiji, in Marijana, poročena Dimnik.
Po drugi svetovni vojni 1. 1945 je z možem in dvema sinovoma, Franceljnom in Edvardom, ki sta bila oba domobranca, zapustila zaradi strahu pred krvoločnimi komunisti svojo lepo domačijo in zbežala v tujino v Avstrijo, kjer je bila v špitalskem taborišču vse do 1. 1951. Takoj v za četku sta bila vrnjena od angle ških oblasti obadva sina domo-brainca v Jugoslavijo, kjer sta bila obsojena na smrt. Edvard je komunističnim krvolokom pobegnil tik pred smrtjo, Francelj pa je dal svoje mlado življenje za vero in Boga in bil pobit od komunistov. Leta 1948 je njen mož in dioibri oče od žalosti in trpljenja umrl v špitalskem taborišču.
Kljub vsemu temu strašnemu trpljenju-je ostala vedno vdana v voljo božjo in junaško prenašala svoje bolečine in težave. Naj večje veselje ji je bila molitev in sv. maša, saj smo jo videli skoraj vsak dan v cerkvi in pri sv. obhajilu.
Pogreba se je udeležila vsa begunska kolonija iz Pinevilla, Bi-wabika in Gilber-ta in celo begunska družina Čebašek iz Jo-lieta, 111. Razen domačega župnika g. Schweigerja, so bili tudi štirje begunski duhovniki, ki so pokojnico spremili k zadnjemu počitku.
Naj bo dobri slovenski materi lahka ameriška zemlja, ostalim pa, posebno sinu Edvardu, naše iskreno sožalje.
Vidmar Franc.
Je prav zadovoljen, le slovensko okolje pogreša
Keensburg, Colo. — Prav lepa hvala za tako redno pošiljanje lista. “Ameriško Domovino” tako rad oitam, da me tudi naj večja utrujenost ne zardži, da ne bi prečita! od prve do- zadnje vrste.
Posebno všeč mi je bila plovest Domačija ob Temenici. Zmeraj pa najprvo pogledam, kaj je napisal Tone s hriba ali pa Vr-henšk Tine. Ta dva bi rad oseb-nioi poznal. Time bi mi gotovo, preskrbel kako dobro cigaro. Le kje ima Tone s hriba svojega prijatelja Jureta, da bi še kaj povedal o Celovcu in o tem, kako so korakali po njem?
Tudi jaz sem bil pri vojakih v Celovcu in sicer 1. 1914. Bil sem pri cesarskih strelcih. Nosili smo hlače do kolen, pod vratom smo imeli planike, na kapah pa lepe krivce. To smo bili vojaki! Ljudje, posebno dekleta, so nas radovedno opazovali, kadar smo korakali skozi mesto na Kreuz-berg.
Prav lepo pozdravljam Tone- jem prihodu. Kolovratskega ta;, Jureta in seveda Vrhenškega'mika, zdaj pok. Knola, so NeUlC|
Oni dan sem po daljšem času spet enkrat stopil v narodni hram na St. Clair Ave. Z znancem sva bolj ob kraju sama zase pila čipona in poslušala razgovor.
“Veš, da rojak P. iz Euclida ni dobil potnega lista, da bi si šel ogledat stari kraj?”
“Kako to? Mu Jugoslovani niso dali vize? Saj je bil znan kot njihov zagovornik in tudi kakega desetaka mu ni bilo škoda za njihovo stvar?”
“Kaj Jugoslovani, ti mu viz« dajo takoj, toda potnega lista nima. Menda ga mu ne marajo dati, ker je znan kot prevelik prijatelj Tita.”
Prišli so novi gostje in razgovor se je obrnil v drugo smer.
Vprašal sem znanca, ki so mu stvari s potnimi listi in vizami bolj znane, kako to, da oblasti v svobodni Ameriki ne bi nekomu dale potnega lista, da bi si šel ogledat rojstni kraj. Pa mi je začel pripovedovati o McCarran-Walter bilu, ki na eni strani prepoveduje komunistom vstop v deželo, na drugi pa tudi izhod iz nje.
Na tej osnovi so verjetno odklonili potni list tudi omenjenemu zagovorniku Tita, je zaključil znanec svojo razlago.
O ho, mi je padlo v glavo. Pa je menda res potegnil drug veter in “trojka,” ki je nekdaj odločala o tem, kdo dobi vizo za Y Titovino- in kdo ne, sedaj sama
stoji pred zaprtimi vrati.
* * *
Andrej ček iz železnega okrožja gre “naprednim” zelo na živce. Kot sršeni ss zaletavajo vanj, on pa se jih naravnost mojstrsko otepa. Prenekatero resnic0 je povedal “naprednim” dopisnikom. Ti pa namesto, da bi zavračali njegove trditve, -so ga začeli zmerjati z “belogardistom, morilcem” in podobnimi priimki, ki jih imajo “napredni” vedno dovolj na zalogi. S tem so seveda pokazali, da mu niso kos. No pa so dobili pomočnika v Ljubljani. Eden izmed mojih š° redkih živih znancev mi je P°' slal “Ljubljanski dnevnik,” kj°r je nekdo na dolgo in široko P°' pisal, kako se “Slovenski izseljenci v ZDA in Kanadi z gnusom odvračajo od belogardističnih emigrantov,” med katere prišteva seveda tudi Andrej čka in ga grdo zmerja, ker ne p°ve svojega pravega imena.
Ko berem njegove dopise in odgovore na napade “naprednjakov,” imam vtis, da so ti ljudi6 nemara v hudi zmoti, ko iščejo v
Andr ejčku “belogardističnega
begunca.” Andrejček vse predobro pozna naše razmere v predvojni dobi — vsaj tako izgloda iz njegovega pisanja — da ^ mogel biti kak “grinar.” Sicer pa kot rečeno, to ni važno.
* * *
George Gornik je napisal !lia račun domobrancev v “Prosveti”: “Bežali ste pred lastno vestjo, ki vas -ne bo nikdar pustil3 pri miru ...” — mož govori iz lastne izkušnje.
* * *
Martin Pavšek se zavzema za ■spomenik žrtvam v kolovratsj fari. Takole piše: “KclovratcaJ
so veliko trpeli zaradi domačih izdajalcev, katere so nahujska 1 dušni pastirji.” — Pri tem je Pa znano dejstvo, da med vojno v kolovratski fari dušnih pastirj6'7 sploh ni bilo, kjer so Nemci vse duhovnike izgnali takoj ob svo'
Tineta, pa tudi vse čitatelje Ameriške Domovine, kjerkoli po svetu že so.
V Ameriki sem prav zadovo-
,pregnali v Srbijo. Mož je torej zaradi svoje narodne zavesti 41 pel, sedaj ti pa pride takle šek in se ga drzne zmerjati
Ijen, še bolj vesel bi pa bil, če bi izdajalcem. Kaj si mislite roj3 nas bilo več Slovencev skupaj, j ki o takihle propovednikih reS tako imam pa celo svojo družino! nice?
raztreseno. Trije (otroci so v Denver ju, trije v Kanadi, en sin pa še v Avstriji, Z ženo in hčerko smo na farmi in smo kar zadovoljni.
Franc Jelen.
Jaz le eno: Tfej!
Bevček-
—Tri četrtine vsega sladko^ nega trsa v Združenih država > pridela Louisiana. _ ______
“SLOVENIJA” IZHAJA DVAKRAT NA MESEC KOT PRILOGA AMERIŠKE DOMOVINE
Leto IV. Številka 9
. |
GLASILO SLOVENSKE KRŠČANSKE DEMOKRACIJE
DOPISI ZA “SLOVENIJO’** NAJ SE POŠILJAJO NA NASLOV:
“SLOVENIJA” 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
Stare ali nove politične stranke?
Tu in tam slišimo ali citamo, da so se stare politične stranke preživele in da bodo v bodoči osvobojeni Sloveniji nastale nove stranke z modernimi gospodarskimi in socialnimi programi. Nekdo se je v neki reviji povspel celo do trditve, da so stare stranke doma in v tujini med slovenskimi izseljenci izgubile vsak ugled in tudi pristaše ter da so si doma edino v tem edini, da ne bi sprejeli restavracije starih strank.
Nočemo biti preroki in se s preroki tudi nočemo boriti. Samo nekaterim dejstvom bi radi pogledali v oči.
Slabi poznavalci ljudskega mnenja in še slabši psihologi so v letih 1935 — 1941 govorili, da ni v Italiji sledu o starih političnih strankah. Dvajsetletna fašistična diktatura naj bi pometla zadnje ostanke vsake stare stranke, najmanj pa “popolari,” tako so trdili mnogi politični pisci.
Pozneje smo slišali isto trditev za Nemčijo. Govorilo in pisalo se je, da je nacizem tako prekvasil nemško ljudstvo, da ni misliti na restavracijo starih strank, tudi potem ne, ko bo Hitler padel.
In kaj se je zgodilo? V Italiji in Nemčiji so po tolikih letih diktature prišle zopet na površje stare politične stranke, ki so jih kratkovidneži že pokopali. Prav poseben razcvet so doživele stare krščansko demokratske stranke, pa tudi socialistične in liberalne, morda z novimi nazivi, toda v bistvu so to stare politične stranke.
Zanimivo je pogledati tudi drugam: v Severno Ameriko, v Anglijo, v Belgijo', v Francijo. Povsod opažamo isto. Včasih zasije na političnem nebu kaka nova stranka. Mnogi mislijo, da bo zasenčila vse druge politične zvezde, pa v kratkem izgine za obzorjem in ni več sledu o njej (ostane samo še razočaranje pri prerokih). Tako je bilo s progresivno stranko v Združenih državah, z Mosleyevimi fašisti v Angliji, z reksisti v Belgiji in tako bo verjetno tudi z drugimi noveišimi političnimi tvorbami po raznih državah.
Dejstvo je, da ima po vsem svobodnem svetu ljudstvo zaupanje v stare, v dolgoletni borbi preiskušene stranke Zakaj ?
Na ta zakaj so razni politični pisatelji dali različne odgovore. Eni pravijo, da velja zakon vstrajnosti tudi za politične stranke. Drugi pravijo, da je judem prirojena konservativnost in zato odklanjajo vse novo.
Toda mi mislimo, da ti odgovori ne pojasnjujejo dovolj tega pojava. Bolj prepričevalno se nam zdi mnenje znanega italijanskega psihologa Alfredo Peronija o naravnem ljudskem instinktu	pri presoji in ocenitvi novih
Političnih strank.	Peroni pravi, da ljudje	dosti-
krat sprejmejo novo in neznano v pričakovanju, da bo prineslo kaj boljšega od obstoječega stanja. Ko to novo nastopi, ljudje presojajo in primerjajo. Navadno izpadejo te primerjave neugodno za novotarije in tedaj pride čas, da se uspostavi prejšnje stanje. Nove politične stranke in novi sistemi so v Evropi in izven nje za nekaj časa res preslepili ljudi (toda nikdar in nikjer večine ljudi). Po strahotnih izkušnjah s temi novimi strankami in sistemi pa so se ljudje ^ trenutku, ko jim je bilo to mogoče, obrnili nazaj k sta tim strankam.
Seveda bi pa napravili voditelji starih strank silno na^ Pako, ako ne bi razumeli duha novega časa, ako ne bi sle-uili duhovnemu ter tehničnemu napredku, ako ne bi sprejeli v svoje, programe zdravih, novih in modernih idej, in ako bi pomlajevali svojega vodstvenega kadra s svežimi, mladimi močmi.* Stara stranka ne sme pomeniti, da je ostarela v Programu in da ima samo staro vodstvo. Stara stranka mora biti podobna stari tvrdki z dolgoletno tradicijo. Paketen lastnik gleda, da ohrani staro in častitljivo ime svoje Vrdke. gleda pa tudi na to, da tvrdko sproti modernizira in °Premlja z najmodernejšimi tehničnimi sredstvi.
Mislimo, da se ne motimo, ako za slovenske razmere tr-uirno tole: Ne oziraje se na številna poročila iz domovine, ki kažejo, da polaga slovensko ljudstvo vse upanje v vodstvo tradicionalnih protikomunističnih strank in zlasti še v 0sebo predsednika Narodnega odbora in predsednika Slo-)(enske ljudske stranke dr. Mihe Kreka, moremo iz razpolo-^enja slovenskih protikomunističnih izseljencev sklepati, oa uživajo stare slovenske stranke še pri veliki večini Slovencev polno zaupanje. In če smemo napraviti iz nemške-ka> italijanskega in drugih primerov zaključek na slovenske izmere, moremo reči, da bomo imeli v bodoči Sloveniji po omu komunistične diktature zopet stare stranke, toda o tn sem uverjen z novimi, sodobnimi in modernimi progra-g,ter s požrtvovalnim, izobraževalnim, resnim, nedemago-1111 in pomlajenim vodstvom.	c*” ^
Sm. R.
Mož žalostnega spomina
, mesecem je umrl tam v
g	xiicseuem je umri lam v
s[^°Sradu Boris Kidrič. Čeprav j-1;v..rneščanske družine je že v z]ih gimnazijskih letih zašel v . juustične vrste in postal fate lc?n komunist. Komunistično-“vzgojo” je dobil v taili	:rneckiarodnih kom. cen-
eVr' tak je bil znanec vseh policij. Pri komuni-
je bil med II. svetovno vojno
med glavnimi nosilci kom. revolucije doma. Njegovo ime je vezano za vse glavne komunistične zločine nad slovenskim narodom. Leta 1945 je postal v Ljubljani prvi predsednik slovenske kom. vlade. To mesto je kasneje prepustil Mihi Marinku, sam pa je postal Titov gospodarski dikta-
Vsaka diktatura se v glavnem opira na tri stebre: na vojaštvo, na policijo in na civilne pristaše.
Vojaštvo nima samo naloge, da brani diktaturo pred zunanjimi sovražniki, kot je njegova e-dina naloga v svobodnih državah, ampak da v slučaju potrebe poseže tudi v domače politične boje in varuje diktaturo pred notranjimi sovražniki. Ni pa vojaštvo zmerom vneto za to dodatno nalogo; zato si diktatorji radi ustvarijo še svojo posebno Vojsko, da niso odvisni od redne vojske. Talko sta delala Hitler in Mussolini tako postopajo moskovski komunisti.
Policija nima v diktaturah samo naloge, da čuva notranji red in mir, ona mora preganjati tudi politične nasprotnike diktature. Tudi ta posel ne diši zmeraj redni policiji, zato si diktatorji ustanovijo ponavadi še posebno politično policijo, jo organizirajo na vojaški načn in jo primerno oborožijo.
Vsaka diktatura potrebuje tudi civilne pristaše. Potrebni so ji, da delajo zanjo javno mnenje, da ji služijo za material vladne stranke in da iz vrst svojih najzanesljivejših pristašev dajo ljudi za policijo in komandna mesta v vojski, ako že ne za vse vojaške svrhe.
Na teh treh stebrih sloni tudi Titova diktatura. Koliko so ti stebri danes vredni, to je vprašanje.
Kakšno je razpoloženje pri vojaštvu v Jugoslaviji, se danes malo sliši in malo izve. Znano je samo dvoje dejstev. Vojaški krogi pridobivajo na vplivu v državi in glasovi o čistkah nočejo utihniti. Čistke zadenejo seveda samo kominformiste. Da jih mora biti v vojski precej, se da sklepati po tem, da je na odločilnih mestih precej ljudi, ki so vzgojeni na moskovski način, da so prišli 'do svojih mest še takrat, ko je vladalo prijateljstvo z Moskvo, da so imeli svoj čas dobre osebne stike z ruskimi vojaškimi krogi, in da kot vojaki dajejo še vendar veliko na to, katera država je vojaško močna, čeprav so partijsko dobro zgrajeni. Manjkajo dalje poročila, kaki so odnosi med vojaštvom in častniki. Moštvo je gotovo protikomunistično, saj ga veže nešteto niti s civilnim prebivalstvom, odkoder je prišlo in kamor se bo vrnilo. Civilno prebivalstvo pa vedno bolj očitno kaže svoje nasprotje do komunistov kljub vsemu bahanju o enotnosti ljudske fronte v novi obleki. Logično bi bilo, da bi častniški zbor moral vedno bolj skrbeti za “ideološko”
V zadregi so
vzgojo navadnega moštva, da ga,malodušje in opustila je spopa-
na ta način vsaj nevtralizira v odnosih do diktature. Svoj čas se je res veliko govorilo in pisalo o vzgajanju moštva, danes pa je vse nekam potihnilo. Tudi o delu političnih komisarjev pri vojaških edinicah se sliši zmerom manj. Ali so se vojaški krogi že čisto “postrokovnjačili”, po domače povedano, ali so postali že navadni birokratje, ki opravljajo samo svoje službene dolžnosti in nič več? Naj bo odgovor kakršenkoli, manjka dokazov, da bi moštvo danes branilo z večjo vnemo diktaturo, kot bi jo na primer pred nekaj leti.
S policijo je v bistvu ista reč. Civilna policija je postala že čisto “službena”. Ako ji je treba delati propagando za diktaturo, j c dela samo po službeni dolž-nosai. O kakih posebnih vzgojnih akcijah, ki bi jih redna policija opravljala med prebivalstvom, ne slišimo ničesar. Redna policija je pač v dnevnem stiku z ljudmi in ve, kako mislijo, pa naj govorijo, kakor hočejo. Zato raje zatisne oči, ako je treba. Gleda samo na to, da jo pri tem ne zasačijo vneti pristaši režima. Politična policija pa nima toliko dnevnega stika s prebivalstvom, je skribnejše izbrana in zato verjetno še vedno goreča in vneta za blagor diktature. Je pa med njo tudi dosti kominformistov, tako da ljudje govore od časa do časa o prav interesantnih čistkah v njenih vrstah, Kot pri vsaki |
de z demonstranti.
Kaj pa s civilno gardo Titove diktature? V političnem oziru obstoja iz dveh skupin: iz komunistične stranke in iz preoblečene ljudske odnosno osvobodilne fronte. Zadnja ne pomeni mnogo kljub vsemu govorjenju, da sme sedaj ne samo poslušati, ampak tudi debatirati in sklepati. Teh dveh pravic se pa noben nekomunist noče poslužiti, ker nikoli ni siguren, kaj ga lahko čaka, ako bo' odkrito govoril. Zato je osvobodilna fronta mrtva stvar tudi v svojem novem oblačilu. Ljudje so njeni člani, ker morajo biti; kadar pa so prisiljeni, da se udeležujejo njenih manifestacij, pa molčijo.
Zato se Titov režim more zanesti med civilnimi pristaši samo še na prerojeno komunistično stranko. Kakšna pa je ta? O njej je pa dosti govorjenja in pisanja, tako da si lahko ustvarimo približno jasno sliko o tem, kaj se godi v dušah navadnih komunistov, ki naj bi bili steber nove komunistične politike.
Navadni jugoslovanski komunisti so precej zbegani. Navajeni so bili komandirati, sedaj pa
brez vsakega svojih rokah.
jim njihov.! voditelji pravijo, da komandirati ne smejo več, am-
pak samo prepričevati. Preje co se uveljavljali na podlagi svoje strankarske pripadnosti, sedaj jim pravijo voditelji, da se morajo uveljaviti na podlagi svoje osebne vrednosti. Preje
diktaturi, bo ona v prvi liniji v so imeli povsod svoje celice, iod
v Beogradu. Po njegovih naročilih in po potrebi mu je OZNA — sed. UDBA — dobavljala delavno silo s političnimi nasprotniki, ki so bili obsojeni in posla-
boju proti ljudstvu, ako bi to ljudstvo pričelo kaiati organizirano nejevoljo proti diktaturi. Ne smemo pa prezreti enega dejstva: policija v boju med narodom in diktaturo takoj odpove, kakor hitro vidi, da vojaki nočejo streljati na civilne demonstrante. — Klasičen zgled nam nudi februarska revolucija v Petrogradu 1. 1917. Kakor hitro je policija videla, da carska vojaška garda noče streljati na
koder so vse komandirali, sedaj jim je vodstvo te celice razpustilo. Njihov položaj se je bistveno spremenil: iz komandantov so postali navadni agitatorji; pri tem poslu pa ne smejo vporab-Ijati sile, niti groziti z njo. To je hud poper zanje.
Zato je /tudi v komunističnih vrstah nastala zbeganost. Njihove interne organizacije so se zaprle same vase, se izogibajo stika z ljudmi, teoretizirajo in sa-
demonstrante, se jo je oprijelo njarijo o starih časih, ko so ime-
SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
New York, 5. maja 1953. — Meseca junija obhajamo osmo obletnico žaloigre, ki jo upravičeno štejemo med najbolj strahotne v zgodovini slovenskega naroda. V tem mesecu je bilo k 1945 poslanih v smrt in v groznih mukah pomorjenih okrog 10,000 slovenskih borcev zoper komunizem. Ta množični pokolj je slehernemu poštenemu Slovencu tako živo v zavesti, da o njem ni treba na široko pisati.
Ni pa dovolj, da nosinfo to tragedijo v svojih mislih in v svojh srcih. Naša narodna dolžnost je, da ob vsaki priložnosti damo javnega izraza svojemu gnevu nad tem zločinom in da ga javno obsodimo, še so morilci teh mladih ljudi na oblasti v naši domovini. V zadnjem času se celo hlinijo, ni v številna koncentracijska ta- da so zavezniki svobodnega, demokratičnega sveta. Pove-borišča na prisilno delo. Ta polo- dati moramo glasno, kakšne vrste zavezniki so to; prav sedaj imamo lepo priliko, ko je svetovna javnost Zaposlena z vprašanjem prisilne vrnitve ujetnikov, ki nočejo pod komunistično oblast. Danes je to vprašanje v ospredju svetovnega zanimanja — pred osmimi leti so pa pošiljali komunistom v roke sto in sto tisoče judi, ne da bi kdo trenil s očesom. Med temi tisoči so najstrahotnejšo usodo doživeli slovenski domobranci. Treba je povedati, da imajo človečanska in moralna načela isto veljavo za vse čase in za vse narode.
stik . poucij. pri Komuni- postal iitov gospodarski dikta-Se je povzpel zelo visoko ter tor v jugoslov. zvezni kom. vladi
žaj je obdržal do svoj© smrti.
V drugi polovici lanskega leta je zbolel za rakom. Tito je pozval v Beograd 3 angl. specialiste za rak in krvno bolezen. O poteku njegovega zdravstvenega stanja so po; večkrat na dan izdajali zdravniki poročila. Zadnje mesece je bil stalno priklenjen na posteljo.
Ime Borisa Kidriča bo poleg drugih vodilnih slovenskih komunistov prišlo tudi v slovensko zgodovino. V njej bo zapisan s krvavimi črkami kot eden najbolj brezsrčnih komunistov, ki je hladnokrvno poslal v grob toliko nedolžnih slovenskih življenj, samo, da bi na slovenskih tleh utrdil zverinski in brezbožni ter diktatorski komunistični sistem.
Naše ljudstvo doma ima zapečatena usta. Zato moramo govoriti mi! Prosimo vas, da daste pobudo in vneto sodelujete pri vseh pripravah za slovesno spominsko svečanost, ki naj se vrši meseca junija in ki naj ima nestrankarski, vsenarodni značaj, člane in somišljenike SLS iskreno vabimo, da po svojih močeh pomagajo pri tej proslavi in se svečanosti polnoštevilno udeležijo. I
Predstavnike krajevnih organizacij posebej vabimo, da za to spominsko zborovanje pripravijo posebno resolucijo, ki poziva svobodni svet, naj uvede preiskavo o množičnem pokolju slovenskh domobrancev v 1. 1945, in da skrbijo za objavo poročila o zborovanju in za objavo resolucije v časopisju.	(Osrednje tajništvo.
li vso komando prepričevanja v Bavijo se najraje z “načelnimi” vprašanji, dnevnih praktičnih problemov pa se ne dotaknejo. Polašča se jih zanikrnost, površnost in apatija. Tajniki ne vedo, kaj delajo člani organizacije, ti pa se ne zmenijo za tajnike. Postajaj© po vsakem poslu birokratje. Nimajo nobenega veselja več, da bi se poglobili v teorijo Titovega komunizma, — slepo se sklicujejo na Marksa in, kadar se zmotijo, tudi na Lenina.
Take organizacije pa ne morejo dati javnosti odločnih komunističnih borcev. Kadar se pokažejo komunisti med ljudmi, kažejo omahljivost v debatiranju, ne znajo ljudi prepričevati, imajo strah pred polemiko in borbo mad mnenji. Drugih komunistov se v javnih nastopih polašča pasivnost. So užaljeni, ker ne morejo več brezobzirno komandirati, so užaljeni, ker so izgubili kup privilegijev in ne vedo kako bi jih dobili nazaj. — Najrajše si mislijo, da je najbolje, da “voz gre, kamor ga bo peljala usoda.”
Drugi komunisti zopet nimajo nobenega poguma za samostojne nastope. Preje so dobivali direktive in komandirali, sedaj ni ne direktiv ne pravice do ko-mandiranja. Zato se udeležujejo javnega življenja samo še iz “formalne” dolžnosti. Polastila se jih je, kot pravijo Titovi pristaši, “informbirojevska miselnost”.
Kaj bo Tito ustvaril iz takih pristašev, ni še povedal nikomur v javnosti. Tajiti pa se ne dasta dve stvari: Taka kvaliteta komunistov ne more dati ljudi ne za vodstvo osvobodilne fronte, ne za policijo, ne za častniški zbor In Tito ima komunistično organizacijo ravno v ta namen, da mu služi kot rezerva zanesljivih in sposobnih kandidatov za razna odločilna mesta v civilni in vojaški upravi. Kar bo iz te. mase komunistov prišlo, ne bo imelo vseh kvalifikacij, ki jih bodo komunistični voditelji zahtevali.
Druga stvar pa je ta: navadni komunisti se vedno bolj z žalostjo spominjajo .onih časov, ko so samo dobro živeli in komandirali. Je veliko vprašanje, kako dolgo se bo mogel vsak posameznik upirati sirenskim glasovom iz Moskve. Tito zahteva od njih preveč; Moskva pa jim obeta vrnitev starih časov, poleg tega pa trenutno ne zahteva nobenih akcij v njen prid.
Koliko je takih komunistov v Jugoslaviji, ki so sedaj v precepu? Po zadnjih poročilih (ne u-radnih) je sedaj v Jugoslaviji organiziranih nekako 454,000 komunistov. Od teh je 246,000 kmetov, 208,000 delavcev, 140,000 v vojski, 185,000 pa jih je v policiji, državni in strankini upravi. — Delavcev in kmetov je torej komaj 57 odstotkov, kar ostane je pa mešanica inteligence, postopačev, pustolovcev, sopotnikov, špekulantov n podobnega blaga.
število komunistov med kmeti je zato tako visoka, ker jih zelo veliko tiči po obdelovalnih zadrugah. Tam se je nateplo vse polno delomrznežev, ki so se vpisali v stranko, da si zagotovijo oblast in postopanje po zadrugah. Zadruge pa zdaj razpadajo in ti delomrzneži so že začeli javkati, kaj bo sedaj z njimi, u-bogimi “bajtarji in kajžarji” in dopovedujejo komunističnim voditeljem, da jih bodo sedaj zo-
pet eksploatirali “bogati kmetje.” Eksploatacije najbrž ne bo preveč, pač pa bodo morali ti ptiči prijeti zopet za kako delo in ne bedo več interesirani na članstvu v komun, stranki. Novih komunistov med kmeti ne bo več; kvečjemu bodo komin-formisti poslali tu pa tam kakega svojega človeka v stranko, da bo tam delal zgago in špijoni-ral.
Kar je pa komunistov med delavstvom, bodo morali pljuniti krepko v roke, ako se bodo hoteli uveljaviti v delavskih svetih. Vse kaže, da delavci gledajo na delavske svete po podjetjih s kritičnim očesom: kjer sveti ne znajo dobro gospodariti, postanejo takoj predmet ostre kritike v vsakem podjetju. — Dnevno časopisje je prenapolnjeno s poročili o sporih med delavci in sveti. Komunisti, zaposleni kot delavci po podjetjih, bodo torej imeli dosti opravka s podjetji samimi in se ne bodo mogli dosti vtikati v politiko, prosveto, mladinske organizacije itd. Za stranko se bodo brigali bolj malo, saj jim bo šla za to, da obdrže svoje položaje pri podjetjih, kar ne bo zmeraj lahko. Za politično agitacijo med “ljudskimi množicami” bodo radi drugih skrbi imeli zmeraj manj zanimanja in smisla, postali bodo pasivna masa v komunistični stranki.
Ostane torej še 43 odstotkov komunistov, ki niso ne kmetje ne delavci. Ti so stvarno vsi plačani od države, nai si bodo v civilni ali vojaški službi. Nanje se diktatura lahko zanese, saj sedijo vsi na isti veji, toda ne na vse. Med njimi je vse polno kon-junkturistev, ki bodo postopali pa geslu: služiš sedanjemu gospodarju, dobrikaš se prihodnjemu. Ta pojav nam je še v živem spominu iz dobe pred svetovno vojsko. Tudi takrat je bilo več kot preveč takih konjunk-turnih jezdeev. Nanje se jugoslovanski komunisti ne morejo zanesti, ker se bodo skušali ali približati naradnemu odporu proti diktaturi ali pa presedlati h kominformiistom.
Voditelji komunistov v Jugoslaviji bodo najbrže kmalu prisiljeni, da jo uberejo po kaki novi poti. Gotovo bi najrajše zopet kmalu prelevili tako stranka kot osvobodilno fronto; morda jih bo razvoj gnal v čisto vojaško diktaturo, ki se bo postopoma znebila komunistične ideologije vsaj na znotraj, ako ne tudi na zunaj. Morda pa bodo skušali doseči kak modus vivendi z Moskvo. To bi jim še najbolj prijalo, ker bi se na ta način znebili kominfarmističnega podtalnega rovarjenja. Tak modus vivendi ne bo seveda takoj vsakemu očiten, ker tudi komunisti padi zamažejo svoje polomije. Trenutek za tak poskus pa sedaj ni ravno slab, ker po sobah v Kremlju vleče drug veter. — Vprašanje je samo, ali bo Tito potrkal na prava vrata v Moskvi. To bo bistveno vplivalo na politični razvoj Jugoslavije v bližnji prihodnosti — I. A.
Le kje bomo našli zavetje?
Splošna sodba strokorajakov je, da bi najboljša obramba pred zračnimi napadi mogla zbiti ali zavrniti le pičli dve tretjini bombnikov, ki bi napadli Združene države. Sedanje obrambne naprave Združenih držav bi pa po mnenju onih, ki so študirali ta-koimenovani “Lincoln” načrt, utegnile uničiti le eno tretjino napadalcev. Kar pa zadeva vodljive rakete (V-2), s kakršnimi so Nemci v zadnji vojni napadali London, pa sploh ni niti načrta, kako naj bi se jih zaustavilo.
Poročilo SLS na kongresu Krščanske
demokratske zveze
(Kakor smo v poročilu o poteku kongresa Kršč.-dem. zveze za Srednjo Evropo omenili, so predstavniki šestih strank, članic Zveze, podali poročila o svojih strankah. O delu Zveze je poročal njen glavni tajnik. Danes priobčujemo izčrpan izvleček iz poročila dr. Ludovika Puša, ki ga je podal z SLS. Prihodnjič bomo objavili pomembne odlomke iz poročila glavnega tajnika Zveze in kasneje morda tudi važnejše in zanimive misli iz poročil drugih strank.)
Slovenska krščanska demokracija, utelešena v Slovenski ljudski stranki, je stara 60 let— skoro prav toliko kot znamenita okrožnica papeža Leona XIII Rerum Novarum. Dejansko je ta stranka zrastla iz te velike listine krščanski družbi in predstavlja danes eno najstarejših krščansko demokratskih gibanj v Srednji Evropi.
Njen prvotni program, ki je bil prilagojen tedanjim okoliščinam in tokovom časa, bi bilo mogoče združiti v naslednje točke:
1) Borba za osnovne svoboščine celokupnega naroda, ki jamčijo rabo maternega jezika in prost razvoj kulturnega izročila;
2 Zaščita verske svobode, da more vsak poedinec zadovoljevati svoje duhovne potrebe in da so te potrebe zajamčene tudi družini in družbi kot celoti;
3) Borba za svobodno uveljavljanje krščanskega socialnega reda, po katerem more vsakdo delati, lastovati in rabiti naravna bogastva in človeške izdelke v okviru obče blaginje in v skladu s krščansko pravičnostjo in ljubeznijo.
Stranka je ostala zvesta temu osnovnemu programu vso dobo svoje 60 letne delavnosti in dela v tem okviru tudi današnji dan.
Začetek seveda ni bil ravno lahek. Toda, ko je v bivši Av-stro-Ogrski bil končno zagotovljen svobodni volilni red 1. 1905, je krščansko - demokratski po-kret stranke kmalu pokazal svoj vpliv na slovensko ljudstvo. Od prvih splošnih volitev v letu 1905 v bivši Avstriji, pa do zadnjih v Jugoslaviji 1 1938 je SLS trdno držala v svojih rokah vodilno vlogo politične predstavnice velike večine Slovencev, živečih na slovenskem ozemlju. Pri volitvah 1. 1907 je stranka odnesla zmago v 17 volilnih o-krožjih od 23 in je tako preostalo za vse druge stranke le 6 o-krožij. Leta 1911 se je število o-krožij dvignilo na 20 in so le 3 krožja bila zastopana po drugih strankah.
V Jugoslaviji je bila Slovenija razdeljena na 26 volilnih o-krožij. Pri volitvah 1. 1923 je stranka priborila 21 mandatov, 1. 1925 je obdržala 20 mandatov in isto število ohranila tudi pri volitvah 1. 1927. Volitve leta 1933 in 1935 niso bile svobodne in stranka se jih ni udeležila. Pri zadnjih volitvah 1. 1938 je SLS zmagala na celi črti in odnesla vseh 26 mandatov.
Uspehi stranke na zakonodajnem področju, posebno na področju šolstva, socialnega zavarovanja, zadružništva, tiska, mladinske vzgoje in 'še na drugih poljih, so bili objavljeni v knjižici Christian Democracy in Central Europe, ki jo je izdala Zveza lansko leto. Zato teh stvari ni treba ponavljati. Vsekakor more slovenski narod, ali vsaj tisti del naroda, ki je živel v Jugoslaviji, ugotoviti po 60 letnem vodstvu SLS, da se je zelo približal idejam v okrožnici Rerum Novarum, če jih že ni v celoti dosegel.
Druga svetovna vojna
Prišla je druga svetovna voj-
na. Sovražniki so v aprilu 1941 vdrli v deželo in jo raztrgali na kose. SLS je z dnem invazije strnila svoje vrste in se zaprla v podzemlje. Vojaški okupaciji Slovenije je sledilo politično mesarjenje, vklopi nasilja, množičnih pobojev, ropanja, o-nečaščevanje cerkva, deportacije v množicah v oddaljena koncentracijska in delovna taborišča, zapiranje šol in cerkva, skratka, zločinske orgije so presegale vsak pojem nasilja in so se rogale slehernemu moralnemu zakonu. Prišli so dnevi, ko je bila četrtina slovenskega .prebivalstva izgnana iz rodne zemlje. Stranka je bila razkropljena na vse vetrove. Mnogi vodilni možje so bili ustreljeni, zadružni in prosvetni domovi so prešli v roke sovražnika, denarni zavodi so bili izropanji, cvetoč tisk je bil zadušen in deželo so preplavili tropi sovražne policije in ovaduhov.
Vkljub vsem tem strahotnim dogodkom je stranka že v prvih mesecih po okupaciji iz podzemlja začela z organizacijo odpora in po petih mesecih okupacije je uspela, vpričo do zob o-borožertega brutajlnega sovražnika, vzpostaviti redno in trajno radijsko zevzo s šefom stranke dr. Krekom, ki je v smislu strankinega sklepa, kot član jugoslovanske vlade s kraljem in vlado odšel v inozemstvo. Kolikor so okoliščine dovoljevale, je stranka izvrševala svoje poslanstvo, da vodi boj za osnovne človeške svoboščine in da narodu s pomočjo podzemnega tiska daje navodila in ga obvešča o važnih dogodkih.
Toda takoj po napadu Hitlerjevem na Sovjetsko zvezo so se pojavili po gozdovih in gričih ljudje, ki so se izkazali za narodove sovražnike, čeprav so skrivali svoje prave namene za domoljubna gesla. Komunistična partija, pripravljena za svojo nalogo v normalnih časih z nezakonitimi sredstvi v podzemlju, je prišla na površje v gozdovih, in je zahtevala zase nedeljeno vodstvo in brezpogojno privrženost nekomunističnih ljudi in skupin. Tej zahtevi so sl e-dili dogodki, ki so itak do skrajnosti J'stiskanemu ljudstvu povzročili nove gore nasilja. Tropi tako zvane komunistične osvobodilne fronte so — namesto da bi svoje orožje obrnili zoper sovražnika — začeli pobijati vodilne ljudi, zlasti iz vrst SLS. Drug za drugim so padali naši ljudje, bodisi.da so bili javno umorjeni, ali pa ubiti v zasedah. Dohuvnike so odvajali v gozdove in jih med strahotnim mučenjem morili. Vodilni dijaki iz naših vrst so bili drug za drugim ‘likvidirani.’ Cele družine so bile čez noč poklane na domovih. Naši najboljši fantje so bili zatoženi sovražniku, ki jih je ugrabil in odstranil. Okupator je požigal vas za vasjo, potem ko je v joku in mukah poprej odvedel prebivalce v oddaljena koncentracijska taborišča, kjer so v množicah umirali od gladu in bolezni, zato ker se je hotel znesti nad nedolžnimi ljudmi za strele, ki so jih na njegove vojaške patrulje sprožili, brez vsakega smisla, ljudje iz gozdov, ki so nato spet izginili v gozdove. Ljudstvo se je znašlo na ta način med dvema ognjema: na eni strani brutalni okupator, na drugi komunistični teroristični morilec.
To so bila strahotna leta bridkost,! telesnega in duševnega nasilja najhujše vrste; morda je še prezgodaj vse to popisovati. SLS, ki je komuniste poznala od poprej, je storila kar je mogla, da bi prav vodila trpeče in terorizirano ljudstvo v tem dvojnem ognju k odporu zoper oku-
patorja in zoper domače ulbijav-ce. Komunistična propaganda je skrbela, da so bili zavezniki o teh dogodkih napačno obveščeni; da so čez mero oboževali komunistično Rusijo; svojo vlogo so igrali pri zaveznikih tudi nagibi gole koristnosti, ki je bila posledica ideološke nejasnosti njihovih politikov, in kratkovidnost ter naivnost voditeljev. V tej zmedi, sredi razvalin, potokov krvi in solza, so se naši junaški branilci, ki so bili boj za dobro stvar, končno morali u-makniti in vse skupaj se je končalo s tem, da so zavezniki izročili Jugoslavijo — in seveda z njo Slovence — v roke komunistom, ki so bili takrat organično povezani s Sovjetsko <-zvezo, ki je vodila njihove akcije. Naj bo posebej povedano, da je Jugoslavija bila izročena komunistom popolnoma zavestno . in z odprtimi očmi.
Tako se je zgodilo, da se po končani strašni vojni svoboda ni vrnila v Jugoslavijo, še manj v Slovenijo. Namesto tegja je novi komunistični režim jadrno in dosledno začel uničevati vse, kar je v deželi še krščanskega življenja. In spet pri tem poslu je bil režim deležen podpore enega izmed zaveznikov. Več kot 10,000 fantov, ki so branili med komunistično revolucijo ustrahovano ljudstvo, se je zateklo, po izročitvi Jugoslavije komunistom, v maju 1. 1945 pod Zaščito zavezniške armade na Koroškem. Tam so odložili orožje, Nato so pa bili naloženi na železniške vozove, in pod pretvezo da gredo v Italijo, so bili poslani nazaj v komunistično Jugoslavijo, kjer so bili v nekaj dnevih — z malimi izjemami — v strahotnih mukah pomorjeni. Slovenska ljudska stranka se klanja v spoštljivem žalovanju tem mučencem, ki so dali svoja mlada življenja za svetle ideale, ki jih je ona sama pomagala graditi v njih dušah. Tragične o-koliščine so uničile to mlado rast na sam predvečer dneva, ko so se svetu odprle oči in je hipoma moral ugotoviti, da se mora tudi sam boriti zoper komunizem, če noče biti uničen.
Pod komunistično diktaturo
SLS je izgubila — kot organizacija — domala vse. Če izvzamemo nekaj njenih voditeljev, članov parlamenta, senatorjev, izobražencev in duhovnikov, o-ibrtnikov, delavcev in kmetov, ki so preživeli strahote in so sedaj razkropljeni kot begunci po svetu, in nekaj onih pristašev, ki doma trpijo po ječah ali pa živijo borno življenje ponižanja in pomanjkanja, je v resnici le malo preostalo od njenega vodstva in od njenega pomembnejšega članstva. Strankina organizacija je v celoti izginila. Vse je požrla komunistična revolucija in njene strahotne posledice.
K sreči se moč SLS ne sme ocenjevati le po številu glasov, ki jih je mogla zbrati ob volitvah. Njena moč je zasidrana v prepričanju slovenskih ljudi, ki ga je v teku svojega mnogoletnega dela oblikovala v dušah svojega ljudstva. Krščanski ideali, ki segajo tudi na državljansko in socialno polje, so oni temelji, ki so ostali v srcih slovenskega naroda in tvorijo tudi danes trdno osnovo strankine moči in pomembnosti. Kolikor moremo imeti točno kliko o razmerah v domovini, nam ta slika prikazuje, da komunizem ni do sedaj še mogel doseči znatnih uspehov ]5ri osvojevanju ljudske duše. Da ni še napravil nič zla, bi bila seveda pobožna želja. Toda to zlo za sedaj še ni prodrle vrhnje skorje oportuni-
zma — in jedro je še nedotaknjeno.*
Nevarnost je — kajpak — o-gromna. Pritisk, ki ga režim izvaja na vero, je nemara hujši kakor v kateri koli komunistični deželi, če izvzamemo Sovjetsko Rusijo in pa baltiške države. Nedavno pismo jugoslovanskega episkopata vladi (v sep-tmebru 1952) in nota, ki jo je poslal Vatikan kot odgovor na noto komunistične vlade (v decembru 1952) razkrivata jasno vso globino hudičevega boja zoper vero v Jugoslaviji.
Boj komunističnega režima zoper kmeta je bil srditejši kakor v kateri koli satelitski državi. Za enkrat je režim bitko zgubil in notranji odpor kmeta slavi zmago, do katere je znatno pripomogel Zapad. Toda to je vse začasno. Boj ni končan in režim ima razen javne nasilne kolektivizacije še drugačna sredstva, da lomi odpor kmetskega ljudstva in sili kmeta na kolena.
Ogromna bitka se bije sedaj za dušo mladine in režim se trudi na vse načine, da bi jo pridobil zase v vsem obsegu in izločil vsak drug vpliv na mladino. Še stoji trdno družina in njen vpliv prevladuje. Vzgoja otrok v katoliških hišah je še vedno močnejša kakor komunistični nauki, ki jih mladina posluša po šolah, v mladinskih organizacijah in v vojaški službi. Vendar nevarnost je velika in se veča od leta do leta.
Srčika ljudske duševnosti je danes še nedotaknjena. Zvestoba krščanskim idealom je do sedaj uspešno vzdržala vse napade telesnega in miselnega nasilja. Kako dolgo?
Slovenska ljudska stranka mora z obžalovanjem ugotoviti, da v danih razmerah more storiti le prav malo — če sploh kaj — da bi pomagala narodu v njegovem odporu v kakršni koli organizirani obliki. Na drugi strani pa ne vi|di nepremagljivih ovir na potu k duhovni in materialni obnovi, ko bo komunistična poplava splahnela in bo narodu doma vrnjena svoboda.
Pogled v bodočnost
Kakšni so pogledi in načrti SLS za bodočnost?
Bistveno ostajajo isti, kakor so bili pred 60 leti, ko je L 1892 stranka bila ustanovljena in je nastopila svojo dogodkov bogato pot: boriti se zja temeljne svoboščine človeka, ki so neod-svojiv dar božji.
Praktično vzeto ima stranka danes dvojni program: prvi vsebuje vprašanja neposredne nujnosti, kakor jih prinaša razvoj dogodkov in ki m|qra biti na dnevnem redu v času, ko je narod še pod komunistično knuto in ko je vodstvo stranke še v begunstvu; drugi pa obsega probleme na dolgo roko, ki jih bo treba reševati in rešiti ko bo narodu vrnjena svoboda.
Kratkoročni program za takojšnjo uporabo ne more biti bogve kako bogat in obsežen. Stranka mora storiti vse, kar more, da plamen hrepenenja po svobodi doma ne ugasne od preganjanj, pritiska in nasilja. Pomagati mora, kolikor more, da se skrajšajo dnevi trpljenja in uničevanja in da se čim bolj (približa dan osvoboditve. Treba je tudi pripravljati načrte za strankino oživitev po osvoboditvi in skrbno organizirati svoje pristaše v begunstvu.
SLS skuša to nalogo izvrševati kolikor mogoče dobro, čeprav jo pri delu mnoge okoliščine o-virajo, zlasti še dejstvo, da so njeni vodilni somišljeniki, kolikor jih je ostalo, razkropljeni po mnogih kontinentih in je stik z njimi skrajno težak. Vod-
stvo stranke je trdno prepričano, da je obnova opustošene domovine mogoča samo, če tesno sodelujejo s sestrskimi strankami iz dežel, ki jih je zadela podobna usoda. Zato je ponudila roko za sodelovanje v duhu krščanske edinosti in se sedaj skupno s temi strankami trudi pri izdelavi načrtov za bodoče delovanje. To tesno sodelovanje je razlog, da smo danes tu med vami. Ponosni smo na to in pripravljeni za skupno delo in skupno fronto.
Naša domovina je, kakor nam pripovedujejo, v posebnem položaju glede komunizma. Prja-vijo, da je naš komunistični režim drugačne sorte kakor je komunizem v Sovjetski Rusiji in pri satelitih. Tako nam dokazujejo kratkovidni politiki zapad-nega sveta.
Res je, da komunistični režim v Jugoslaviji — med tem ko na vse grlo kriči v svet, da je komunističen in trdno odločen zgraditi popolnoma komunistično družbo — uporablja gesla in nastavlja limanice, kako bi za-padne narode zazibal v veri, da se vendarle polagoma približuje pravi demokraciji in demo-kratičin svoboščinam. Do sedaj — tako moramo reči — to ka-mufliranje ni bilo brez uspeha. Komunisti v Jugoslaviji so dobili že izdatno pomoč v denarju in v gospodarski podpori — dovolj, da so se mogli obdržati na oblasti in naprej graditi socializem, kakor pravijo sami. Titoizem je postal krilatica, ne za satelite, pač pa na nesrečo za {svet, kjer vladata svoboda in demokracija. Titoizem je zaslepil zapadne demokracije tako (nevarno, da so izgubile iz vida resničnega in stalnega sovražnika svobode, komunizem, in se sedaj oborožujejo samo za boj proti ruskemu tipu komunizma.
Prepričani smo, da je to usodna napaka. S čim naj se okoristi človeštvo, če se ruski komunizem ustavi in onemogoči, komunistični režim pa ostanejo po posameznih deželah na oblasti? Titoizem je prva odkrita peta kolona, ki jo je svobodni svet dopustil in njenim agentom dal proste roke, da sejejo svoje zlo -------------------------------o
seme. Žrtev bo pospravil komunizem, tako komunisti upajo; ne kaka posebna zvrst komunizma, marveč komunizem kot tak, ki je smrtni sovražnik naše civilizacije. SLS ima izredno in zelo nujno nalogo, da odpira oči zapadnemu svetu in mu prikazuje resničen obraz titoizma in svobodni svet svari pred njega nevarnostjo.
Kar se tiče dolgoročnega programa naše stranke v sedanji situaciji, bi ga mogel označiti in kratko opredeliti takole:
Slovenski narod, ki je majhen in nikomur na svetu nevaren, se naj v celoti združi v nacionalno enoto, ki ji je za bodočnost zagotovljena naravna pravica samostojnega naroda. SLS je trdno prepričana—in minule skušnje so jo utrdile v tem prepričanju — dd so narodne pravice slovenskega naroda najbolje zavarovane v svobodni zvezi z narodi Jugoslavije. Zemljepisna lega slovenskega ozemlja, kakor je, in politične ter gospodarske težnje Evrope, kakor so, tako velevajo. SLS je sedaj, kakor je bila tudi v preteklosti, za skupno zvezno državo narodnih enot na federativni osnovi skupno s Srbi, Hrvati in ostalimi južno slovenskimi narodi. Z njimi združeni v najbolj naravni regionalni zvezi narodov, hočemo Slovenci sodelovati na celi črti za veliko večjo zvezo evropskih narodov, ki bo zedinila vse narode evropskega kontinenta v Združenih državah Evrope.
SLS hoče nadaljevati svoje delo za polno dosego in uresničenje socialnega in državljanskega reda, kakor ga uči krščanstvo. Ta cilj mora biti dosežen v popolnoma svobodni demokraciji, ki jamči vsakomur temeljne človečanske pravice.
Zavedamo se, da nas čaka težko delo, ki presega zgolj človeške moči. Pa vemo, da nismo o-samljeni. Z zaupanjem v Boga, srca polna ljubezni do svojega naroda, in v tesni povezanosti z vami, krščanski demokrati iz Srednje in Zapadne Evrope, ki ste z nami vred stopili na okope zoper komunizem, smo trdno prepričani, da bomo uspeli, in da bo novo, srečno življenje zraslo iz ruševin.
Dr. Ivan Ahčin:
DESET LET BOJA ZA SLOVENSKO AVTONOMIJO
(Nadaljevanje)
Narodov genij
Preganjani in internirani Korošec je tedaj vtelesil Slovenijo v smislu enotne, skupne domovine. V SHcivencih se je prebudil narodni genij: tista duša slovenskega naroda, ki je več kot tisoč let stresala s svojih ramen tuje in domače tirane, narodne izdajalcejdečeplaz-nike, malodušneže in koristolovce. Dvignil se je stari slovenski buntovnik, da zahteva svojo pravico!, svoj dom in svojo svobodo. Nič več omahovanja, nič več bojazni! Ljudje se niso več skrivali, ampak iskali celoi priložnosti, da pokažejo svoje slovenstvo in se ponujali za tvegane ilegalne akcije. Tu in tam so padle v roke centralističnih pomagačev cele skupine, a to ni več vzbujalo malodušja. — Na Hvar so; odhajali zaupni odposlanci in čakali po več dni, da so mogli s Korošcem zamenjati neopaženo nekaj besed. Korošec se je pogovarjal s turisti, sedel je zvečer med mornarji in težaki in se delal, kakor da ga politika ne zanima. A njegovo srce je bilo v Skjveniji. Obiskovalci so se vračali z eno njegovo besedo, ki je šla kot geslo od ust do ust; z eno bodrilno mislijo, ki je vžigala srca; s kratkim^, navodili, ki so bila sprejeta kot skupna naloga.
Kaka skrivnosti polha je duša naroda! Kadar spozna, da je ogrožen njegov obstoj, ko pride tako daleč, da se prične boj za goli obstanek, se v njej razvijejo orjaške odporne sile, ki bi v dobah blagostanja in mirne var-
nosti nikdar ne prišle do izraza. Tista leta preganjanja zaradi slovenstva soi v najširših narodnih plasteh tako globoko* zakoreninila voljo po narodni samobitnosti in politični neodvisnosti, da je vsako politično gibanije med Slovenci, ki bi te narodne volje v polnosti ne vpoštevalo, popolnoma brezuspešno in že v naprej obsojeno na propad.
Pod Nikolo Uzunovičem, ki je nasledil obolelega Milana Srski-ča M ministrski predsednik, je unitaristično centralistična furi-ja pričela izgubljati ;na svoji si-lic(vitosti. Zlomila se je ob nepopustljivem odporu Hrvatov in Slovencev. Takrat se je pričelo govoriti, da bo kralj Aleksander, čim se povrne iz uradnega obiska v Franciji, spričo očitnega poloma jugoslovanske unitaristične politike, spremenil notranje politični kurz. Ali je bila to* njegova resnična volja, ne vemo, ker je padel kot žrtev političnega umora v Marseille-u 8. oktobra 1934 leta. Vsekakor je kraljeva smrt prinesla začasen odmor v notranjepolitičnih bojih. Nobena stran še ni mogla vedeti, kakšno stališče bodo kraljevi namestniki zavzeli do* osnovnega vprašanja jugoslovanskih narodov. Vendar so imeli unitaristi veliko (prednost pred opozicijo, ker so se mogli sklicevati na unitaristično centralistično ustavo, ki jo kraljevi namestniki niso hoteli spremeniti, češ, da bi to preseglo* njih kompetenco. Interniranci so se seveda mogli vrniti takoj po kraljevi smrti na svoje domove. Bogoljub Jevtič, ki je sledil Nikolu Uzunoviču, je
v glavnih obrisih obdržal unitaristični kurz, čeprav precej omiljen.
Bogoljub Jevtič je bil več let zunanji minister, ki se je na di-plomatičnem parketu znašel mnogo! boljše kakor pa na notranje politični areni. Prišel je v politično življenje kot član Srbske Radikalne Stranke. Bil je po napravi zmeren in umirjen, brez izrazitih političnih ostrin. Razvem tega je od zgoraj vela povsem druga sapa. Regent princ Pavle je sicer z ostalima dvema kraljevima namestnikoma (Stankovičem in Perovičem) bil mne-nja, da bo ustavo mogel spremeniti šele bodoči kralj, vendar pa ne kaže obstoječe ustave nategovati v tistih točkah, ki so bile očividno naperjene proti Hrvatom in Slovencem. Želel si je notranje političnega pomirjenja ne samo zaradi domačih razmer, marveč tudi zaradi zunanje političnega položaja, ki je ob ženevskem procesu pred Zvezo Narodov radi umora kralja Aleksandra nazorno pokazal, da ima notranje razprta in razdvojena Jugoslavija komaj kakšnega iskrenega prijatelja v svetu.
Obrisi zmernejšega političnega kurza so se pokazali že ob Jevti-čevih petomajskih Molitvah 1935 leta. Vlada je šla na volitve brez izrazitega programa, lahko bi rekli, brez političnega prepričanja. ‘“čuvajte Jugoslavijo,” v unitarističnem duhu namreč, kar naj bi bila oporoka kralja Aleksandra, oziroma njegova poslednje besede, — ki pa se jih je v resnici izmislil jugoslovanski pariški poslanik Spalajkovič — je bilo velikoi premalo za pritegnitev širokih volivnih množic. Vlada niti ni kazala prave volje do zmage. Volivna agitacija je bila skromna. Jevtič sam je govoril komaj na dveh ali treh volivnih zborovanjih. Očitno ni znal voditi ljudskih mas in mu tudi ni bilo do tega, da bi se pomešal v vioilivni vrvež. SLS je tudi tokrat svojim pristašem naročila volivna abstinenco. V ozadju se je pripravljala nova politična formacija za prevzem oblasti. Vendar pa je kljub uradno razglašeni volivni abstinenci, tudi vsaka opozicij onalna stranka znesla na Jevtičevo listo, če se smemo takoi izraziti, svoje kukavičje jajce. Na ta način se je nabralo v narodni skupščini nad tristo poslancev, ki niso bili med-seboj prav nič homogeno povezani, brez enotnega političnega prepričanja, celo raznih političnih konceptov ali tudi brez politične opredeljenosti, na splošno drugovrstna parlamentarna ekipa, sestavljena iz ljudi, ki so bili srečni, da so se imenovali poslanci in da so mogli prejemati poslanske dij-ete. Dr. Albert Kramer je nekaj tednov po volitvah poln grenkobe in razočaranja v “Jutru” zapisal, da se Jevtičev parlament še najlažje primerja vreči fižola, ki ga lahko pretresaš iz vreče v vrečo po mili voljo. In to je bilo precej točno. Kajti prav ta Jevtičeva narodna skuščina, izvoljena na unitarističnem jugaslovenskem programu, se je dober mesec kasneje kompletno stavila na razpolago opoziciji Stojadinovič — Korošec — Spaho, ki je 24. junija 1935 prevzela oblast.
(Dalje prihodnjič)
------o—-----
Nehvaležnost je plačilo sveta
Na zadnji proslavi 1. maja v Moskvi, kjer ponavadi slave komunistične junake in borce za sovjetsko domovino, pokojnega Stalina niso omenili niti z eno besedo in vendar je, dokler je bil živ, trepetala pred njim vsa Rusija. V življenju so ga slavili kot rešitelja in očeta Sovjetije> v smrti so ga takoj pozabili. Nje' go v sin Vasilij je vsa zadnja lata vodil letalsko parado nad Moskvo, letos ga nii bilo zraven. Baje je moral zapustiti Moskvo. —' Morda se bo celo pridružil beguncem izza železne zavese?
♦

®r. Josip Gruden:
Zgodovina slovenskega naroda
NOVI VEK: I. Luteranslvo in cerkvena reforma
med Slovenci
Izvršitev teh sklepov so poverili stanovi Ivanu Kajcijanarju. V naslednjem letu 1531. se je na odborniškem shodu v Spodnjem Dravogradu že stavil predlog, naj se za obrambo meje med krščanskimi uskoki, ki so pribežali na Hrvaško, nalbere 300 martolozov in naj se jim plačuje po dva cekina na mesec. Te misli se je poprijela vlada, jo razširila in izpeljala v posameznostih. S tem je bila Vojaška krajina v svojem glavnem sestavu utemeljena.
Med tem, ko so Kranjci skrbeli zlasti za hrvaško fnejo jušno od Save,' so štajerski stanovi ■obračali svojo skrb pred vsem na svojo mejo proti Slavoniji med Savo in Dravo. Tu so zahtevali že 1. 1527., naj Ferdi-nad zavaruje deželno mejo z o-kopi in pregrajami.
Leta 1530. so sklenili utrditi: Hartberg, Furstenfeld, Feld-bach, Gleisdorf, Radgono, Maribor, Ptuj, Ormož, Celje, Rogatec m pred vsem Gradec. Vse to naj bi se izvršilo s tlako. Vidi Se, da so se Štajerci, bali turških napadov tudi z ogrske strani.
Po velikem porazu Kacijanar-jevem pri Gorjanu je nastala iznova nevarnost, da bodo Turki prodirali ob Dravi proti Štajerski. Zato so stanovi vzdrže-vali v Slavoniji skozi celo leto močno obmejno posadko in sklenili na Dunaju vzajemno s stanovi drugih avstrijskih dežel, ha utrde Zagreb, Varaždin, Bi-hač, Otočac, Pečuh, Stolni Beli-grad, Ostrogon in Komorn 1542.
Naše “notranjeavstrijske” deže-so se takrat z velikim navdušenjem zavzele za izpopolnitev
For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
® The Hotel has 30 rooms with Connecting showers.- Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles bom Cleveland. Located.on U.S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
DOMINIK and AGNES KRAŠOVEC
Rt. 1, Box 175 Edwardsburg, Michigan
Phone 9126 F5

V blag spomin
PhVE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE SOPROGE IN SESTRE
Jennie Kutnar
ki le umrla 11. maja 1952. leta
Leto dni je že minilo, v odkar si šla od nas, a svež spomin na Tebe je, k°t bil je prvi čas.
Truplo Tvoje zdaj počiva, v hladni zemlji mirno spi, duša pa že raj uživa, se pri Bogu veseli.
Žalwioči ostali:
CHARLES KUTNAR, soprog LHERESA PAVLIČ, sestra
■j
eVeland, Ohio, 11. maja 1953.
in utrditev Vojaške krajine. Na drugem praškem kongresu 1544. so predložili njih poslanci v ta namen velepomenljiv in obsežen načrt.
Po tem načrtu se je imel v deželah ogrske krone širok pas zemlje od moravske meje pa do Jadranskega morja zastaviti z 9.000 Konjiki in 1.000 “opravljenimi konji” (menda lahkimi ko-njiki). Ta pas se je imel razdeliti v petero -oddelkov, ki so se imeli porazdeliti med posamezne dežele. Štajerski obmejni okraj se je raztezal od Spodnje Lendove v salajskem komitatu pa do Save, od tu d0 Adrije je morala za mejo skrbeti Kranjska.
Ta načrt se je v polnem obsegu izvršil še le 30 let pozneje, vendar so se Štajerci odslej vsaj v svojem okrožju po njem ravnali. L. 1546. so sklenili v Ptuju vzajemno s Korošci postaviti na slavonsko mejo stalno vojsko,-in sicer naj bi vzdrževala Štajerska 467 konjikov in 333 pešcev, Koroška pa 238 ko-njikov in 167 pešcev. Vojaštvo je bilo razdeljeno po sledečih gradovih: Varaždin, Ludberg, Virovitica, Gabornok, Kaniža, Baboča, Sv. Ivan, Dobrova, Iva--nič, Svibovec, Plavnica, Topolo-vac, Čazma, Hrastovica, Kost-aj-nica, Ujvar. S tem je bila slavonska Vojaška krajina ustanovljena.
V daljnem razvoju so se nekatere izmed imenovanih trdnjav posebno utrdile in oborožile, pred vsem Varaždin, Virovitica, dalje Št. Jurij, Prodavič, Koprivnica, Križevci. Stroški za pozidavanje trdnjav, vzdrževanje posadk, oskrbovanje z živili in strelivom so bili precej visoki. Okoli leta 1. 1554. so iz dali štajerski stanovi v ta na men več kot 170.000 goldinarjev, katera svota se je pozneje pač nekoliko zmanjšala, a vendar dobro izpričuje velike žrtve, ki so jih tudi Štajerci morali trpeti za obrambo slavonske meje.
Zgodovinski pregled o snovanju Vojaške krajine nam kaže, da so se za njo dovoljevale vsako leto prav velike svote. Slovenske dežele so pošiljalet tudi svoje najboljše sinove na turško mejo, da so tam osebno izvrševali načrt Vojaške krajine in jo branili sovražnih napadov. Seveda ni misliti, da jih je pri tem vodila le ljubezen ali usmiljenje do bratskega naroda hrvaškega, temveč pred vsem lastna korist.
Saj je postala Hrvaška nepremagljiv branik vse zapadne Evrope proti turški sili, ki ga je sam papež imenoval “antemu-rale christianitatis” (predzidje krščanstva). Tembolj je bilo potrebno, da so si slovenske dežele napravile močan okop proti Turkom, ko so tolikrat morale občutiti strašne posledice njihovih divjih navalov, — Hrvati sami niso neposredno vplivali na osnovo Vojaške krajine, ker so se vsled svojega nesrečnega položaja in razdvojenosti le redkokdaj dvignili do odločnega dejanja in so sami bili preveč oslabljeni, da bi mogli ustvariti tako veliko delo.
Pač pa se je takrat med Hrvati vžgala zavest, da morajo iskati opoče pri bližnjih Slovencih, ako se hočejo ubraniti popolnega pogina. Ta zavest se javlja v cetinski nagodbi, kjer co Hrvati Zahtevali od Ferdinanda, naj združi Hrvaško svojimi dednimi deželami in je našla svoj izraz tudi v pragmatični sanciji 1. 1712., kjer so določili, naj vlada na Hrvaškem tisti Habsburžan, ki bode imel tudi Štajersko, Koroško in Kranjsko. Tako vidimo, kako se je v turških bojih med slovenskimi deželami samimi vedno bolj vnemalo in utrjevalo ču-
Župnik se- je bahavim besedam smejal: “Samo da se ne u-štejete,” je dvomljivo pristavil, toda prav s tem je Holoubka spodbodel kakor z ostrogo. Saj bo gospod župnik videl in se čudil!
V resnici je še isti dan poslal domov ganljivo pismo, da bi mu brž poslali vsaj tri žlice zeljnega semena, toda pristnega in preizkušenega. Poiskal je mrežo, presej el črno, preležano prst, zgradil na prisojni strani toplo gredo in že se je delo naglo vrstilo drugo za drugim, kakor v vrtečem se krogu in se nič več ni ustavilo. Tu ni bilo kakor v semenišču, kjer so se gojenci pulili za ped zemlje, kjer je bilo svetovalcev, delavcev, vrtnarjev, pomočnikov in samih go-bezdavih kritikov, da se Bogu smili. Tam si mogel krivdo za neuspeh vedno na kaj ali koga zvrniti. Tu je bilo mnogo huje. Vrt je bil le nekaj manjši od semeniškega in on — Holo-ubek — za ves vrt čisto sam. V vrt se mu skoraj nihče ni prikazal.
Ko je nekoč prosil: “Gospod župnik, če dovolite, bom nasadil ob zidu sončnice, med zeljem pa konoplje. Pri nas tako delajo. Duh po konopljah preganja gosenice,” ga je župnik začudeno pogledal, zamahnil z roko in čemerno dejal: “Delajte tam, kar se vam ljubi. Imam druge skrbi na glavi. V rebri je podza-meti zmrznila ržena posev; preorati jo moramo, ječmen je treba povleči in povaljati, zunaj pa dežuje, krompirju pa še nismo pognojili! Moj Bog! kdaj bomo vendar letos z delom končali.” “Gospodična, morda !bi prišli gledat v vrt,” se je kaplan tedaj obrnil h Katici, “pokazali bi mi, kje želite imeti drobnjak, peteršilj, korenje —” Katica mu niti ni pustila končati, ampak mu je takoj vpadla v besedo: “Le izvolite si urediti vse po svojem in se ne ozirajte name. Zadovoljna bom z vsem, naj bo kjer koli, samo da bo. Koklja mi je ušla iz gnezda, dve raci sta dobili krče in mi utonili v mlaki, gosi se mi pravkar valijo, služkinjo mi pa vzemo na polje, opoldne pa mora biti kosilo na mizi, jaz pa ne vem, kam naj prej skočim, česa se prej lotim—.” Tako si je torej moral Holoubek zares sam urediti. Pri tem pa se je zavedal, da bo tudi sam žel vso hvalo ali vso grajo. Z nikomer si ne bo nič delil, vsa odgovornost za u-speh ali neuspeh je na njegovih ramah.
Pa se ni bal, narobe, prav to ga je najbolj veselilo in vzpodbujalo. Svojo dolžnost v cerkvi in v šoli je dalje goreče in vestno -opravljal, ves njegov prosti čas pa je terjalo zelje, zelena, potem nekoliko stolistnih rož, dalij, mačeh, ki jih' je tu našel, in vrste jablan, hrušek in sliv. V skrbi za vrt je pozabljaj.,, na semenišče, na gospoda spirituala, na čuka Součka in na vse druge; redkoma je prišlo od njih pismo in še to je dolgo ležalo na mizici v kaplaniji in čakalo na odgovor; niti domov ni pisal, vedoč, da imajo dela čez glavo; ni hrepenel ne, po branju ne po sprenodih, ne po gostilnah, ni iskal zabav in družbe — vse to mu je nadomestil vrt. — Nudil mu je obilico veselja in — jeze.
“Vse bom pobil, petelina bom ustrelil, kurjo gomazen pa zastrupim,” se je togotil in grozil,
stvo edinosti, pa tudi vedno tesneje spletala slovensko-hrva-ška vzajemnost.
(Dalle prihodnjič.) *
ko se mu je nepričakovano zaprašila z dvorišča na vrt cela jata kur in tam gospodarila in brskala kot na gnoju.
“Dobro delo boste storili,” ga je župnik podpihoval, “gospodarji že dolgo trdijo, da se kurjere-ja ne splača.”
“Ne splača se, seveda se ne splača!” se je takoj oglasila Katica. — “Kdo pa poje pri nas največ jajec?! In kaj pa piščanci v žolici! Tak le pobijte jih, kje pa naj potem tp, na vasi dobim kaj pravšnega za na mizo? Če pride vizitacija, proščenje, če nas preseneti kak obisk, kakšen gost; temu tedaj postrežem samo z jerebicami, in še te si naj z motiko ustrelim.”
“Ograjo bom popravil, da ne bodo mogle skozi, petelinu pa postrižem krila, da ne bo mogel preleteti plank,” je Holoubek ponujal premirje.
“Dokler so še piščanci majhni, bom privezala kokljo za nogo,” se je vdajala gospodinja.
“Pozimi pa, če Bog da, dam postaviti novo, trpežno in visoko ograjo,” je obljubljal gospod župnik.
Še mnogo vsiljivejši in nadle-žnejši sovražniki so ogražali in kvarili Holoubkovo delo— in to so bili — ptiči. Takoj ko je posejal redkvico, peteršilj, korenje, so se prav kakor bi jim kdo povedal — zgrnili sem od vseh strani senice, ščinkdvci, jate vrabcev, celo golobje so se spuščali sem na zgodnji grašček in fižol.
Ko pa je presadil iz tople gre-
de v zrahljane lehe lepo v vrsto zelje in ostale sadike solat, kapusa in karfijole, tedaj so jih zlasti škorci pa tudi kosi pulili naravnost iz zemlje, izkljuvali krhka jedrca, lomili, uničevali in kvarili tako skrbno in radosti polno kaplanovo delo.
“Poglejte ptice pod nebom,” je godrnjal Holoubek, “ne sejejo, ne delajo, ne žanjejo, ne spravljajo v žitnice, ne kopljejo, ne orjejo, ne zalivajo, ampak nepovabljene priletijo, se usedejo za mizo in se gostijo. To zna vsakdo, toda počakajte, premetenci!” in spustil se je z njimi v boj. Lehe je križem kražem prevlekel z belimi nitmi, v sredo postavil fantastično strašilo, narezal rožnega trnja in pokril z njim grede. “Samo da se prime, požene korenine, nekoliko zraste, pa ne bodo u-tegnili več pozobati in tudi drugod bo že kaj zraslo, da ne bom prisiljen vsega sam hraniti, se je tolažil gospod Jože in se ni motil.
Ptiči so ga obiskovali vedno bolj poredko, toda pokazal se je drug sovražnik, majhen, skoraj neviden, toda tem upornejši. Na redkvici in repi so se zableščali v mavričnih barbah majhni, trdi hroščki, razne mušice, deževniki, pozneje tudi gosenice in ostla golazen in hitro so ogražali ves vrtni pridelek.
Moikl dobilo delo
Mesar
Izučen mesar dobi delo. Začetna plača $100 na teden. Kličite GL 1-2836.	(95)
STEEL CASTER
za malo precizno livarno. Dnevno delo* 48 ur na teden Kličite IV 1-8900, Ext. 23
(96)
Oglašajte v “Amer. Domovini”
MALI OGLASI
Soba se odda
Opremljena soba, snažna in mirna se odda solidnemu moškemu. Kličite od 3. do 7. ure. Telefon EN 1-2647.	—(92)
Mofti dobijo delo
Aeronautical
Work
Grinders
(Production, Carboloy and Toolroom)
Inspector*
(Line and Floor)
Tool and Diemakers
Imam kupce
Ako želite prodati vaše posestvo — jaz imam kupce, xi imajo gotov denar. Pokličite
George Kasunič HE 1-8056
Naproaj
Dve hiši na Kosciuzkc Ave., na enem lotu, prva ima 6 sob zdolej, kopalnico, furnez ter eno spalno sobo na drugem. Hiša zadej ima 2 sobi in stranišče ter prinese $25 najemnine. Kličite UT 1-2339 za več pojasnila.	(94)
Ženske dobilo delo
DEKLETA in ŽENSKE
16 let ali več stare
za delo v perilnici za zavijat in sortirat Vzamemo začetnice Stalno delo
MENK BROS. LAUNDRY 643 E. 103 St.
(94)
Išče se ženska
Iščemo žensko za splošna hišna dela. Samo dva v družini. Plača po dogovoru.
Beros Studio
6116 St. Clair Ave.
(93)
Also Operators for: Borematics Automatics (Multi-Single-Spindle)
Tool Room Lathes
Družba preskrbi kosilo, kavo, zavarovalnino, bolniško in zdravniško oskrbo. Liberalni sistem počitnic. Visoka piača od ure in poravnanje živ-Ijenskih potrebščin.
Mora biti pripravljen delati katerikoli šift. 10% bonus za drugi in tretji šift.
Priložni lokal Dobra transportacija Radi boste delali pri
Jack & Heintz
17600 BROADWAY Oglasite se v employment uradu V pondeljek skozi petek 8 zj. do 5 pop. V torek do 9 zv.
V soboto do 1 pop.
V nedeljo od 10 zj. do 2 pop. Prosimo, prinesite izkaz U. S. državljanstva
(m,11,13,15)
V najem
V najem je soba, opremljena ali neopremljena, za moškega ; na E. 78 St. Kličite EN 1-5038.	(93)
POZOR NOVONASELJENC1!
Na E. 77 in St. Clair je naprodaj zelo snažna hiša z 7 sobami, polno podkletena, garaža, za $10,500.
PAT PATTERSON REALTY
2539 Noble Rd.	EV 1-0550
(96)
Naprodaj
Singer šivalni stroj na nožni pogon, Westinghouse hladilnik, kompletna oprema za eno posteljo. Vse po zmerni ceni. Kličite EN 1-0383.	(S3)
Machine Operators
AND
Assemblers
Visoka plača od ure z dodatkom za življenske potrebščine. Prosimo oglasite se osebno v našem employment urada na Engle Rd., južno od Brookpark.
FORD
MOTOR 00.
17601 Brookpark Rd.
(94)
Oglašajte v “Amer. Domovini”
Pozor!
Pozor!
Važno za vse!
Na obisk v staro domovino
Veliko rojakov je v zadnjih letih obiskalo našo staro domovino SLOVENIJO. Različno je bilo njihovo mnenje o tamkajšnjih političnih in gospodarskih razmerah, toda vsi so hvalili LEPOTO naše stare domovine in pripovedovali o neštetih zanimivostih, ki so jih tam videli. Na poti v domovino si je večina naših rojakov ogledala tudi PARIZ in druga velika mesta Zahodne in Južne Evrope. Užitek in veselje, ki so ga dosedanji obiskovalci naše stare domovine in Evrope užili, vlečeta tja tudi druge. V velikem številu se prijavljajo. OPOZARJAMO ONE, KI ŽELE ŠE LETOS OBISKATI STARO DOMOVINO, NAJ SE JAVIJO ČIM PREJ!
Z ladjo alf letalom
Potovanje je možno z LADJO ali LETALOM. Potovanje z LETALOM je veliko hitrejše in manj naporno, torej primerno posebno za STAREJŠE LJUDI in za take, ki NIMAJO NA RAZPOLAGO VELIKO ČASA.
Pomagajmo sorodnikom in prijateljem
Jugoslavija še ni prebrodila gospodarskih težav, ki sta jih povzročili zadnja vojna in v zadnjih letih posebno suša. Zato je blago v razmerju z zaslužkom precej drago. Le redki so predmeti, ki jih v Jugoslaviji danes ne morete kupiti — če imate seveda DENAR. Vsem onim rojakom, ki.imajo v Jugoslaviji prijatelje ali sorodnike, katerim bi radi pomagali, smo na razpolago za pošiljanje DENARJA — to je NAJBOLJ PRIPRAVNO in seveda tudi za pošiljanje MOKE in paketov s HRANO. Odpremljamo tudi vaše lastne pakete, ki jih prinesete v naš urad.
Vse pošiljke zajamčene!
AUGUST K0LLANDER
6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio HEnderson 1-4148
Naprodaj
6 sobna hiša se proda po jako zmerni ceni blizu E. 185 St. Kličite IV 1-3069.	—(96)
Ati sto prehlajeni?
Pri nas imamo izbzotno zdravilo da vam ustavi kašelj in nrehla:'
Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
KE 1-M14
DVA
POGREBNA
ZAVODA
za
zanesljivo
izkušeno
sočutno
pogrebno
postrežbo
po
ceni, ki jo SAMI izberete
pokličite
AjGKBINAfrSONS
trese
ttue
THE MILLS 00.
965 Wayside Rd.
(med Euclid in St. Clair) potrebuje
MATERIAL HANDLERS
SPOT WELDERS
GENERAL SHOP HELP
Stalno delo, plača od ure, dobri delovni pogoji, delavske koristi
(95)
Delavci za tovarno
Menjajoči šift, 5 dni v tednu, plača od ure, uniforma preskrbljena. Brezplačna skupna zavarovalnina.
FERRO G0RP.
4150 E. 56 St.


PrijateFs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave in E. 88 St

ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas
J0S. GLOBOKAR
986 E. 74th St.
HE 1-6607
(južno od Harvard)
(95)
Oglašajte v “Amer. Domovini”
Vajenci
Mladi moški z malo mehaničnega znanja, za vežbanje na avtomatičnih “Screw Machines” in za preglednike. Morajo biti pripravljeni delati prvo ali drugo izmeno, veterani imajo prednost. Dobra plača od ure, stalno delo, prosto življensko zavarovanje in deloma plačano bolniško zavarovanje (Blue Cross). Oglasite se v Employment uradu.
The Gabriel Co.
14500 Darley Ave. UL 1-1000
(97)
Jeklarna išče delavce
Jeklarna nudi izvrstne delovne možnosti v različnih oddelkih z možnostjo napredovanja. Dobra začetna plača in razne druge ugodnosti. Oglasite se v pisarni na Independence Rd., pod Clark Ave. mostom.
REPUBLIC STEEL
(m. 11,13).
Imenik raznih društev
Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV. VIDA, ST. 25 KSKJ Duhovni vodja Rev. Lbuis B. Baznik, predsednik Frank A. Turek, podpredsednik Albin Orehek, taj rak Daniel Postoinik, 6926 Hecker A ve., tel. HE 1-7341-; zapisnikar A. Strniša Sr., blagajnik Louis Krajc, Nadzorniki: Anthony J. Fortuna, Frank Branisel, Joseph J. Nema-nich; vratar in zastavonoša Andrew Zamejc; vodja atletike in mladinske aktivnosti Louis J. Krajc; zastopnik za SND in N. A. banko Anthony J. Fortuna; zastopnika za Ohio KSKJ Booster Club Anthony J. Baznik in Daniel J. Postotnik; zastopnika za Ohio KSKJ dan Frank Turek, Daniel Postotnik; za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v sobi št. 4 šole sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni ases-•nent se začne pobirati ob 7:00 pred .eio in 25. v mesecu v dvorani zve-“r ob 6:00. Od 26. pa do konca meseca na domu tajnika od članstva, ki mu ni mogoče plačati poprej. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16 do 60 leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250 do $5,000. Bolniška podpora znaša $7. in $14.00 na teden. V društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jednote.
DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ
Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman, predsednik Louis Simončič, podpredsednik Anton Zidar, tajnik Ralph Godec, 3559 E. 81 St. tel. VU 3-6324; zapisn. Jacob Resnik, blag. Josip W. Kovach; nadzorniki:	Louis Shuster,
Silvester Urbančič in Ignac Marinčič. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St. Frank Mulh in Joseph Kovach Jr.; zdravniki: dr. Anthony J. Perko, dr. Anton Skur in dr. John Folin. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti. Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če Je član bolan pet dni ali več. Rojaki v Newburghu, pristopite v društvo sv Lovrenca.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ
Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. Oman. predsednica Theresa Lekan, podpredsednica Theresa Godec, tajnica Josephine Winter, 3559 E. 80 St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice: Prances Adler, Miss Helen Zupančič in Anna Zbikowskl: banderonošinia Antonia Debelak: zastopnici za SND na 80 St., Theresa Lekan in Mary Filipovič; za SND v Maple Heights: Theresa Lekan in Anna Kresevic, zastopniki za Ohio KSKJ Boosters; Aloise Fortuna in Bernice Zupančič. Zdravniki dr. Perko, dr. Skur in dr. J. Folin. Seje so vsako 3. nedeljo v mesecu ob eni popoldne v SND na 80. cesti.
dr. Frank J. Kern, in dr. Valentin Meršol in Dr. Dejak. Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2:30 popoldne v JSN Domu na 4533 W. 130 St.
Društvo sprejema člane od 16 do 60 leta za posmrtnino, poškodnine in bolniško podporo kjer se lahko zavarujete od $250.00 do $5000.00 ter za bolniško podporo $1.00 ali $2.00 ali $3.00 na dan. Bolniška podpora se plačuje ne glede na starost, to je tudi po 60 letu, ne glede kdaj je kdo pristopil v društvo.
V mladinski oddelek se sprejemajo člani od rojstva do 16 leta do $2,000 posmrtnine brez zdravniške preiskave. Enako tudi odrasle brez zdravniške preiskave do 25 leta starosti. Prvovrstna zavarovalnina plačljiva 20 let.
Asesment se pobira na vsaki seji, in na 25 v mesecu pa na domu tajnika.
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 191 KSKJ Duhovni vodja Rev. Frank Brennan, predsednik Paul Yanchar; podpreds. Josenh Tichar, tajnica Matilda Ropret, 19601 Kildeer Ave., tel. KE 1-2863 blag. Ann Troha, zapisn. Mary Mer šnik. Nadzorniki: Frances Globo-Jkar, Theresa Skur in Mary Stru-kel. Zdravniki: Dr. A. Skur, Dr. L. Perme, Dr. V. Meršol, Dr. Carl Rotter. Društvene seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu v A. J. C. na Recher Ave. ob 8 uri zvečer.
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ
Duh. vodja: Rev. A. Bombač; predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki: John Bradač. Matt Intihar, Helen Kovačevič; zdravniki: dr. M. F. Oman, dr. A. Skur; zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in Ana Debeljak. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Louis B. Baz nik, predsednik Ulrick Lube, podpredsednik Frank Šega, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Ave., tel. EX 1-4767; blagajnik Anton Klančar, 1084 E. 67. St.; zapisnikarica in poročevalka Mary Kaplan. Nadzorni odbor:	Frank Fabian,
Jean Grčar in Jos. Jazbec. Zastopnik za klub SND Ulrick Lube. Vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne, staro poslopje SND.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDALENE, ŠT. 162 KSKJ.
Sprejema članice od 16 do 60. leta Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $250 do $5.000: bolniška podpora je $5. $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema članstvo od rojstva pa do 16. leta. Odbor za leto 1952 sledeč: Duhovni vodja Rev. Louis B. Baznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Louise Mlakar, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. IV 1-0728; blagajn. Frances Mace-rol. Zapisnikarica Julia Brezovar; nadzornice: Frances Novak, Mary Sku-ly in Dorothy Stemiša. Rediteljica in zastavonošinja Julia Slogar, zastopnica za Ohio Booster Club Frances Nemanich. Zastopnica za ženske in mladinske aktivnosti: Frances Nemanich. Zastopnice za Ohio KSKJ Dan: Margaret Kuhar, Dorothy Strniša, Louise Mlakar, Frances Macerol. Zdravniki: Vsi slovenski zdravniki. Seje se vrši jo vsak prvi pondeljek v mesecu v šoli Sv. Vida soba št. 4 ob 8. uri zvečer. Asesment se pobira vsak tretji pondeljek in vsakega 25. v mesecu v ravno istem prostoru.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Častni duhovni vodja Msgr. V. Hribar, Duhovni vodja Rev. Matt Jager, predsednik John Pezdirtz, podpredsednik Felix Korošec; fin. tajnik Joseph Ferra, 444 E. 152 St., tel. KE 1-7131; bolniška tajnica Stana Oven, 1219 E. 169 St., tel. IV 1-5283; zapisnikarica Anna Graj-zar, blagajnik Louis Mervar, nadzorniki Louis Oven, Joseph Smolič in Anna Skolar. Vratar Ralph Sko-lar. Zdravniki: dr. Skur, dr. Carl Opaskar, dr. Louis Perme in dr. Raymond Stasny. Zastopniki za Booster Club Mike Anzlin, Louis Mervar. Zastopniki za KSKJ Federacijo Felix Korošec, Joseph Ferra. Seje še vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Asesment se pobira pred sejo, prvo nedeljo po seji v dvorani pod cerkvijo Marije Vnebovzete od 9 do 11. ure dopoldne ter 24. in 25. v mesecu v Slovenskem domu. Društvo sprejema otroke od rojstva do 16. leta za zavarovalnino od $250 do $1000 brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. leta za zavarovalnino od $25o do $5,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan.
OUR LADY OF FATIMA SOCIETY NO. 255 KSKJ
Spiritual Advisor Rev. Vic N. Tome, President Emil F. Trunk, Vice President Bill E. Kern, Secretary-Treasurer Josephine Trunk, Recording Secretary Dolores Paik. Auditors: Theresa Buckley, Jennie Omersa, Antonette Celesnik. Athletic Sports Director: Bill Jansa (men). Women and Children’s Activities: Mary Komorowski. Meetings are held e^ery second Wednesday at St. Vitus School at 7:30 p.m. All Slovenian Doctors in greater Cleveland area to examine prospective members.
Slovenska ženska zveza
PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Predsednica Mary Urbas, podpredsednica Frances Salmich, tajnica Frances Susel, 364 Babbitt Rd., Euclid 23, O. RE 1-0642, blagajničarka Filomena Sedej, zapisnikarica Martha Batich, nadzornice: — Louise Čebular, Mary Zaller in Jennie Košir. Seje se vršijo vsak drugi četrtek v mesecu ob 7 uri zvečer v Slov. domu na Holmes Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ
Duhovni vodja Rev. A. L. Bom-bach, predsednica Mary Štrukel, podpredsednica Mary Žele, tajnica Štefka Smolič, 20300 Goller Ave.; blagajničarka Mary Mersnik, zapisnikarica Antonija Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Frances Gerčman in Amalia Legat. Zastopnice za skupna društva: Urška Trtnik, Mary Novosele. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave.
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Predsednik Joseph Vrtačnik, podpredsednica Mary Hosta, tajnik Joseph Grdina, 6113 St. Clair Ave., Tel. EX 1-1390, blagajnik Joseph Ovsenek, zapisnikarica Josephine Weiss. Nadzornice: Josephine Weiss, Anna Palčič in Mary Hočevar. Zdravniki dr. Jos. L. Modic,
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Duhovni vodja Rt. Rev. J. J. J. Oman, predsednica Anna Jakič, podpredsednica Theresa Lekan, tajnica Helen Zupančič, 3549 E. 81 St., tel. VU 3-6585; blagajničarka Rose Lausche, zapisnikarica Mary Filipovič. Nadzornice: Mary Janežič, Mary Škufca in Angela Stražar. Zastavonošinji Mary Novak in Angela Stražar. Rediteljica Jennie Barle. Zastopnici za SND Josephine Udovc in Mary Hrovat. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 8 zvečer v SND na 80. cesti.
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ
Duhovni vodi a Rev. Louis B. Baznik, predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Frances Brancel, tajnica Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933; blagajničarka Louise Pikš, zapisnikarica Dorothy Strniša, rediteljica Pauline Zigman. Nadzorni odbor Angela Virant, Mary Lokar in Pauline Stamnfel. Seje se vrše vsaki drugi pondeljek v meseed v šoli sv. Vida. članico sprejemamo v mladinski oddelek
takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa 14 do 55 leta starosti.
PODRUŽNICA ŠT. 32 SŽZ Duhovni vodja Rev. A. Bombach, predsednica Terezija Potokar, podpredsednica Frances Perme, tel. KE 1-1139; tajnica Ann Cooke, 21670 Fuller Ave., RE 1-6068; blagajničarka Marlyn Koss, zapisnikarica Ana Godlar, rediteljica Frances Mesojedec. Nadzorni odbor: Helen Kovačevič, Karolina Peck in Hat' tie Kraus. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v dvorani sv. Kristine.
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Frances Jamnik, podpredsednica Frances Meše, tajnica Ella Starin 17814 Dillewood Rd., tel. IV 1,-6248; blagajničarka Ana Rebolj, zapisnikarica Mary Cerjak. Nadzornice: Julia Bolka Nellie Pintar. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v Slovenskem de lavskem domu na Waterloo Rd. soba št. 3.
Slovenska Dobrodelna Zveza
DRUŠTVO SV. ANE. ŠT. 4 SDZ
Predsednica Julija Brezovar, 1173 60 St., podpreds. Jennie Stanonik, taj niča Jennie Suvak, 1415 E. 51 St., tel. EN 8104, blagajničarka Josephine Ora žem-Ambrožič, zapisnikarica Angela Virant. Nadzornice:	Mary Bradač,
Rose L. Erste in Frances Okorn. Redi' tlejica Mary Pristov. Seja se vrši vsa, ko drugo sredo v mesecu. Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki.
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 SDZ Predsednik Andrew Tekauc, podpredsednik John Štefe. tajnik Matt Debevec, 1287 E. 169th St., tel. IV 2048 blagajnik Thomas Kralč, zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor John Nestor, Frank Štefe in Charles Koman. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 uri zjutraj v SND. soba št. 3 (staro poslopje) na St. Clair Ave.
SLOVENSKI DOM, ŠT. 6 SDZ
Predsednik Joseph Stupica, 19303 Arrowhead Ave,- tajnica Albina Vesel, 877 E. 185 St., tel. IV 1-0319 blagajničarka Frances Julajlia, 832 E. 209 St. Zdravniki: Dr. A. Skur in Dr. Urankar Seje se vršijo tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20714 Recher Ave. ob 7:30 uri zvečer.
DRUŠTVO KRAS ŠT. 8 SDZ
Predsednik Joško Jerkič, podpredsednik Stanley Kozely, tajnica Jennie Koželj, 687 E. 156. St., tel, LI 1-3590, blagajničarka Jennie Kapel, zapisnikar John Kapel; nadzorni odbor: Joe Kopofc, Martha Batič, Mary Kobal. Seje so vsako nedeljo v mesecu ob 1 pop. v Slovenskem domu na Holmes Ave.
DANICA ŠT. 11 SDZ
Predsednica Josephine Centa, podpredsednica Josephine Trunk, tajnica Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., UT 1-8509, blagajničarka Pauline Stempfel, zapisnikarica Frances Zakrajšek, nadzorni ce Josephine Trunk, Josephine Levstik, Ann Brinovec. Društveni zdravniki vsi slovenski. Seje se vršijo vsaki drugi torek v mesecu ob 8 zvečer v Slov. narodnem domu, staro poslopje.
DRUŠTVO CLEVELANDSKI SLOVENCI ŠT. 14 SDZ
Predsednik William Stark, podpredsednik Mike Vidmar; tajnik-blagajnik Frank Brinovec, 961 E. 79 St., tel. EN 1-4122; zapisnikar Mathew Penko, 456 E. 143 St. Nadzorni odbor: Charles Jagerski, Jennie Lavrič, Josephine Hrvat, vratar Frank Penko. Zastopnik za klub SND Mike Vidmar. Zastopnik za delniško konferenco SND John Sušnik. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v SND na St. Clair Ave., soba št. 3.
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METO DA, ŠT. 18 SDZ
Predsednik Joseph Kalčič, podpredsednica Mary Jeromi; tajnik in blagajnik Frank Merhar, 1021 E. 185. St., zapisnikar Anton Strniša, nadzorniki Frank Modic, Anton Levstik in Clarence Tomšič; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravni ki stanujoči v Clevelandu. Seje se vrše sak tretji petek v mesecu ob 7:30 zvečer v SND staro poslopje št.
COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 SDZ
Predsednica Mrs. Fannie Brezovar, pdopredsednica Mrs. Stefi Koncilija, finanč. tajnica Mrs. Rose Mickovic, 19612 Cherokee Ave., tel. IV 1-8500, zapisnikarica Mrs. Rose Šimenc, blagajničarka Mrs. Frances Tomsick, nadzornice: Filomena Sedey, Mary Černigoj, Mrs. Alice Grosel. Zastovonošnja Mrs. Mary Malovrh; zdravniki: dr. A. Skur in dr. V. Opaskar. Seje so vsako 2. sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. v spod. dvorani.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 SDZ
Predsednica Nettie Zamick, podpreds. Cecilia Žnidaršič, tajnica Louise Piks, 1176 E. 71 St., tel. EN 1-2628, blagajničarka Mary Jeraj, rediteljica Julia Bokar, zapisnikarica Dorothy Strniša. Nadzorni odbor:	Mary Otoničar, Theresa
Smoltz in Fanny Majer. Rediteljica
DRUŠTVO PRESV. SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 55 SDZ
Predsednik Geza Kocet, podpredsednik Jože Grdina, tajnik Steve Markolia, 6527 Schaefer Ave., HE 1-7998, blagajnik Joseph Perko, zapisnikar Valentin Kovačič. Nadzorni odbor: predsednik Rev. Joseph Godina, nadzornika Tony Cesar in Kristina Zimerman. Seja se vrši vsako četrto nedeljo ob 2. uri popoldne v dvorani šole sv. Vida na Glass Ave.
Slovenska moška zveza
PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ
Predsednik Charles Benevol, 19502 Muskoka Ave.; podpredsednik Anton Mausar; tajnik Frank Perko, 1092 E. 174 St., tel. IV 1-5658; blag. Martin Valetich; zapisnikar James Stopar. Nadzorniki: James Kastelic, Joseph Perušek in Stanley Mahnich; zastopnika za Federacijo SMZ: Anton Rudman in Martin Valetich; zastopnik za klub društev S. D. na Holmes Ave.: James Kastelec. Seje se vrše vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave., kjer plačate svoj asesment ali pa 24. in 25. v mesecu v spodnji dvorani.
♦ PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ
Predsednik John Sever, 18023 Hillgrove Rd.; podpredsednik Frank Česnik, tajnik in blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 PL, tel. UT 1-8387; zapisnikar Frank Kuhar. Nadzorni odbor: Frank Kuhar, Louis Erste, Frank Petkovšek. Podružnica zboruje vsako tretjo soboto v mesecu zvečer v SND soba št. 4 Sta-SMZ: Frank Brancel, John Sever in Frank Petkovšek. Zastopnik SND Frank Kuhar.
Julia Brezovar; za klub društev SND Mary Bradač.
Članstvo se sprejema v društvo od 16. do 55. leta in otroke od rojstva do 15. leta. Zavarovalnina je od $250.00 do $5,000.00. Tako za odrasli kakor, tudi za mladinski oddelek. Seje so vsaki tretji četrtek v SND, soba št. 3 staro poslopje na St. Clair Ave., ob 7:30 zvečer.
Zapadna slovanska zveza
DRUŠTVO SV. KATARINE ŠT. 29 ZSZ
Predsednica Johanna Mervar, podpredsednica Anna Svigel, tajnica Bertha Bokar, 1207 E. 60th St., tel. EN 1-1407: blagajničarka Mary Butara, zapisnikarica Mary Farcnik. Nadzornice: Jennie Stetz, Dorothy Komin in Marv Mott. Rediteljica Mary Kraitz. Zastopnica za SND in klub društev Johanna Mervar. Seje se vršijo vsak tretji torek v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave. Vsi slovenski zdravniki in zdravnica Angeline O’-Donnlel. Člane se sprejema od rojstva do 60 leta. Zavarovalnina na vsako vrstne police, bolniške operacijske in odškodninske podpore.
PODRUŽNICA ŠT, 6 SMZ
Predsednik Frank Lavrich, podpredsednik Mike Žele, tajnik-bla-gajnik Frank Mačerol, 1172 Nor wood Rd., tel. UT 1-0419. Zapisnikar Primož Kogoj, nadzorniki: Leo Novak, A. Škerl, John Borso.
Seje so vsako tretjo nedeljo popoldne ob eni uri v šoli sv. Vida.
PODRUŽNICA ŠT. 17, SMZ
Predsednik Anton Tekavec, 20303 Goller Ave., tel. KE 1-2907, podpredsednik Anton Arko, tajnik F. Drobnick, 23001 Ivan Ave., tel. RE 1-7045, blagajnik Frank Smaltz, za pisnikar Anthony Intihar. Nadzor ni odbor: Frank Jarc in Joseph Koren, zastopnika za federacijo: Anton Tekavec in Frank Drobnick. Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani sv. Kristine na E. 222 St,
Katoliški borštnarji
DRUŠTVO DVOR BARAGA. ŠT. 1317 REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Duhovni vodja Rev. L. B. Baznik; župnik fare sv. Vida; nadboršt-nar Fred Sternisa, podborštnar Ludwig Marolt, bivši borštnar Joseph Oberstar, finančni tajnik Edward Baznik, 20931 Tracy Ave., KE 1-1179; blagajnik Rudolph V. Germ tajnik-zapisnikar Maximilian Germ, 1033 Yellowstone Rd.; nadzorniki Joseph Saver, Frank Bogovič Jr. in Henry Opalek, sprevoditelja Louis Erste, Frank Žnidaršič in bolniški nadzornik Louis Erste, 3815 Schiller Ave. (Zone 9). Tel. ON 1-3777. Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8:00 zvečer v šoli sv. Vida. Asesment se tudi pobira od 6:30 naprej na večer seje in vsako prvo nedeljo v mesecu od 9 do 11 dopoldne šoli sv. Vida.
CATHOLIC ORDER OF FORESTERS
ST. MARY’S COURT 1640
Spiritual Director Rev. A. Rupar Chief Ranger Albert Strukel, Vice-Chief Ranger Robert Somrak, Past Chief Ranger Frank Martich, Speaker B. J. Hribar, Recording Secretary Anton Grosel, Financial Secretary J. Jalovec, 704 E. 162 St. PO 1-9166, Treasurer Louis Som rak, Conductors Frank Narobe and Steve Stefančič Jr., Auditors S. Stupar, A. Cek and F. Mesec, Sergeant at^Arms S. Trampuš and J. Petrie, Juvenile Director R. A. Gospich, Court Doctor Carl Opaskar. Meetings are held at St. Mary’s Church Hall on second Tuesday of each month.
---------------*---------
Ameriška bratska zveza
DR. SV. JANEZA KRSTNIKA ŠT. 37 ABZ
Predsednik John Ustar, podpredsednik Blaž Hace, tajnik Ciril Rovanšek, 452 E. 149 St., tel. IV 1-3324, blagajnik Frank Lavrič, zapisnikar Jože Grdina, nadzorniki Jack Gabrenja, Anna Filipič in Joseph Okorn, vratar Matt Avsec. Zastopnika za Klub društev SND John Zalar in Joseph Okorn, za konferenco SND C. Rovanšek. Seja se vrši vsako 3. nedeljo ob 9. uri dop. v SND na St. Clair Ave.
DR. NAPREDEK ŠT. 132 ABZ
Predsednik John Tanko, podpredsednik Ludvik Prosen,, zapisnikar Frank Sesek, blagajničarka Antonija Tanko, tajnica Adalyne Cece-lic, 4-33595 Morris Drive, Willoughby, Ohio. V slučaju bolezni kličite Willoughby 2-4359. Seje se vrše vsak 2. petek ob 7:30 v AJC na Recher Ave. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu. _
DRUŠTVO JUTRANJA ZVEZDA ŠT. 137 ABZ
Predsednica Frances Brancel, podpredsednica Mary Bradač, taj-
Julia Bokar. V"i ?'!ovor:^1H z'^avni-! nmr-hingniničarkn Dorothy Strniša ki. Seja se vrši vsako drugo sredo
v mesecu ob 7:30 zvečer v SND na
St. Ciair Ave. soba
slopje.
št. 4 staro po-
The Maccabees
CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M.
Past Commander Mary Bolta, Commander Josephine Stwan. Lieut. Commander Christine Glavan, Chaplain Mary Tekaucic; Mistress at Arms Mary Mahne, Sergeant at Arms Pauline Zigman. Picket Mary Vesel. Financial Secretary Pauline Debevec, 1287 E. 169 St., tel. IV 1-2048; Sick Benefit Secretary Julia Brezovar, 1173 E. 60 St., tel. EN 1-4758. Auditors: Pauline Stampfel, Ursula Unetio, Frances Tavčar. Representatives for “Klub Društev” Julia Brezovar, Josephine Stwan. Representative to the Conference Frances Tavčar. Meeting every 1st Wednesday of the month at SNH Room 1 at 7:30 p.m. General collection is held on meeting night at 7 p. m. and on the 25th of every month in the lower hall Of SNH at 5 p.. m. Members belonging to the Sick Benefit Fund should notify Mrs. Julia Brezovar, 1173 E. 60 St., EN 1-4758 when becoming ill.
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Rev. Louis B. Baznik; predsednica Jennie Krall, podpredsednica Josephine Kolenc, tajnica in blagajničarka Mary Oto nicar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933 zapisnikarica Jennie Laurich, nadzornice: Frances Brancel, Mary Velikonja in Marija Boh. Seje se vršijo 3. nedeljo v mesecu v šoli sv Vida. Vabljene so vse katoliške že ne in dekleta v Oltarno društvo.
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE
Duhovni vodja Rev. Matt Jager, predsednica Louise Kosmerl, podpredsednica Agnes Pierce, tajnica Mary Ižanec, 799 E. 157 St., tel.-LI 1-6056, zapisnikarica Mary Stran-car. Nadzornice:	Mary Pančur,
Frances Skubic, Rose Šimenc. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v me-mesecu popoldne po pobožnosti cerkveni dvorani.
Samostojna društva
GLASBENA MATICA
Predsednik Frank Bradach, podpredsednik Edward Kenik, tajnica in zapisnikarica Molly Frank, bla gajničarka Carolyn Budan. Nadzorniki: Alice Somrak, June Price Molly Frank. Posvetovalni odbor: Frank Bradach, Edward Kenik, Ca rolyn Budan, Anne Safred, Josephine Bradach, Emil Safred, Jose phine Mišic; zapisnikarica odbora: Publicijski odbor: Josephine Mišič, Emil Safred, Jos. Meršol, Valentine Meršol. Pevovodja: Anton Schubel. Seje se vršijo vsak drugi četrtek v mesecu v SND na St. Clair Ave. Pevske vaje vsak četrtek ob 8 zvečer soba št. 2 v SND.
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Joseph Ivancich, tajnik-blagajnik Milan Urbančič, KE 1-6624; zapisnikar Carl Ozbich. Nadzorni odbor: Jožef Vitic, Ludvik Oster in Frank Urbančič. Arhivar Joseph Ivancich. Pevovodja A.nton Schubel. Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Recher Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo
torek, vsakega drugega kot jan., marc, maj itd.
meseca,
DRUŠTVO SRCA MARIJE (STARO)
Duhovni vodja Rev. Louis B. Baznik, predsednica Julia Brezovar, prva tajnica in zapisnikarica Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933; finančna tajnica Mary Bradač, blagajničarka Louise Piks; odbornica Mary Skul; nadzorni odbor: Mary Stanonik, Frances Baraga; Zastopnica za klub društev SND in konferenco SND: Mary Stanonik. Za preiskavo novih članic—vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v šoli sv. Vida. članice se sprejema od 16. do 40. leta.
6526 Bonna Ave.. tel. EN 1-0254 Nadzorni odbor Rose Levstek, Pau lina Durjava in Mary Mahne; redi teljica Paula Zigman, zapisnikarica’ nik Frank Pirc, zastopniki Fr. Ste-
DR. NAJSV. IMENA FARE MARIJE VNEBOVZETE (Collinwood)
častni vodja Rt. Rev. Msgr. V. Hribar, duhovni vodja Rev. Matt Jager, predsednik Sebastjan Trampuš, 15626 Holmes Ave.; podpredsednik Matevž I .eskovec, tajnik-za-oisnikar. tel. LI )-0;)i38: Joseph Hochevar, 14805 Darwin Ave.; blagaj
fančič in Sebastjan Trampuš; maršal Anton Rudman; nadzorniki: John Lukane in Joseph Perushek. Seje se vršijo vsako 3. nedeljo ob 3 popoldne v cerkveni dvorani; molitvena ura ob dveh popoldne.
KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE.
Predsednik Frank Segulin, podpredsednik Andy Ogrin, tajnik John Zupančič, 460 E. 270 St., tel. RE 1-4488; blagajnik Louis Zgonik, zapisnikarica Mary Medvešek. Nadzorni odbor: preds. Fred Martin, Mary Segulin, Frances Zajec. Seje se vrše vsak prvi pondeljek v mesecu v American Jugoslav Centru na Recher Ave. ob osmih zvečer. KE 1-9852.______________________
KLUB LJUBLJANA
Predsednik Ludvik Prosen, podpreds. Frank Segulin, tajnica Frances Julylia, 832 E. 209 St., tel. KE 1-0325, blagajnik Louis Godec, zapisnikarica Louise Derdich. Nadzorni odbor: Joseph Sušnik, Ludvik John. John Oshaben. Kuharica Frances Gorjanc; Joseph Plevnik, stric; Frances Rupert, teta; Louis Starman, maršal. Zastopniki klub društev AJC: Louis Zgonik, Frances Zajec, Mary Medvešek. Seje se vršijo vsaki zadnji torek v mesecu v A. J. C. na Recher Ave.
SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA
Predsednik Frank Baraga, 7702 Lockyear Ave.; podpreds. John Krašovec, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-9183; blagajnik John J. Leskovec, 13716 Darley Ave.; nadzorniki: John Lokar. Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND John Lekan, za SD na Holmes Ave. Frank Žnidaršič in Caspar Knafelc, za konferenco SND John Žnidaršič. Seje se vršijo vsako 3. sredo v mesecu v Slov. Nar. Domu soba št. 4. stare poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in' zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za na-daline informacije se obrnite na društvene zastopnike.
MATERINSKI KLUB PRI SV. VIDU
Duhovni vodja Rev. F. Baraga, predsednica Pauline Farrell, podpredsednica Mary Otoničar, tajnica in blagajničarka Ruth Prhne, 6507 St. Clair Ave., zapisnikarica Albina Marolt, dopisnikarica Emily Petelin, varuhinja škapulirjev Molly Zaucha, načelnica Zveze dostojnosti Anne Winter, odbornice za objave: Edith Salomon in Mary Slogar: nadzornice: Julia Giambetro in Mary Mihelich. Seje so vsako prvo sredo v mesecu v šoli sv. Vida.
ST. VITUS DADS CLUB
John Borso, president; William Avsec, vice president; John Mihelčič, treasurer; John Polž, recording secretary; Joe Jernejčič, sergeant-at-arms.
ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB
Predsednik Frank Zietz, podpredsednik Louis Pike, blagajnik A. Peterca, 1476 Warrensville Center, EV 1-8754; zapisnikar Fred Kočevar. Gospodarski odbor:	Preds.
Frank Kramer, Frank Špenko, Ed Petrich, Frank Kosec, Mike Telich. Nadzorni odbor: Leo Lukič, Louis Pike, Mike Telich. Oskrbnik pušk Ed Petrick. Seje se vršijo vsak prvi petek v mesecu.
SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA
Predsedntik Joseph Lekšan, 196 ■—22d St. N.W.n, Barberto, O., pred-
fsednik Anto Baraga, tajnik Fred KJrecic, 3611 E. 81 St., MI 1-8226.
DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA
Predsednik Anton Nemec, 14821 Pepper Ave., tel. GL 1-8967; tajnica Julka Jerin, tel. MU 1-5632; blagajnik France Hren, zapisnikarica Anica Nemec, arhivar Ivan Hauptman, športni ref. Lojze Mohar-Nadzorni odbor: Mr. Walter, Martin Nagode, Vida Štepec. Helena Nemec. Prosvetni odbor: Marijan Jakopič, Anica Štepec, Tone Štepec. Režiser Rudy Knez, tel. HEE 1-0926, knjižničarja: Anica Nemec in Anica Štepec. Seje se vrše vsak prvi ponedeljek zvečer v Slov. donti na Holmes Ave.
DIKEKTORIJ AMERICAN JUGOSLAV CENTER, EUCLID, O.
Predsednik Frank Žagar, podpredsednik Joseph Sušnik, tajnik Andrej Ogrin, 18506 Shawnee Ave., tel Kn 1-1107; blagajnik Theodore KircheF Jr., zapisnikarica Gusti Zupančič, nadzorni odbor: John Gerl, predsedniki Leo. Boštjančič, John Barkovich. Gospodarski odbor: Frank Rupert, predsednik, Frank legel, Louis Godec. Ostali direktorji: Frank Derdich, Frank Segulin, Frances Gorjanc, Josephi11® Henikman. Poslovodja je John žig-man, tel.: KE 1-9309. Oskrbnica j® Mary Medvešek, tel.: IV 1-3822. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer.
ST. VITUS POST 1655
CATHOLIC WAR VETERANS
Chaplain Father Louis J. Bazniki Commander Matthew F. Nousafc Adjutant Joseph Okorn, Treasurer Frank Oblak. Meetings — Third Tuesday of every month at 8 P-h1-in St. Vitus School Room 18. This organization of Catholic Veterans is established to promote zeal and devotion for God, for Country, and for Home.
DIREKTORIJ JUGOSLOVANSKE'
GA DELAVSKEGA NARODNEGA DOMA
Predsednik Joe Cukyne, podpredsednik Jack Widmar, finančti tajnik John Mismas, blagajnik Stanley Gabriel, Zapisnikar Wil' liam Šinkovec. — Direktorij: John Kave, Joseph Sanker, Anton Hostai Theresa Tagliaferro, John Hosta.-" Nadzorniki:	Predsednik Thorna3
Barberic, Josephine Gabriel, R°se Kovač. — Oskrbnik klubovih proj štorov John Hosta. — Oskrbnišk1 odbor:	Predsednik Joe Cukyn®’
John Widmar, John Mismas, Stanley Gabriel, John Hosta.	^
WATERLOO GROVE W. C. ŠT. I*®
Predsednica Polona Balish; nredsednica Emma Janc; finančna tajnica Cecilia M. Wolf, 1251 E. Dy St., KE 1-2564; zapisnikarica Just1' ne Klemenčič; blagajničarka Dl0. ly Tomažič, kapelan Marie Bendai nadzornici Ursula Branisel 111 Emma Janc. Seje vsako tretjo sre' do v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.	_____
NORWOOD COMMUNITY COUNCIL
Honorary Chairman Mr. AnW11 Grdina, president John F. Kovad®’ 1st vice president Felix Danton-2nd vice president Joseph Fifolt, 3r vice president Emil Trunk, treasu®' er Mrs. Emil Trunk, memberslup secretary Miss Josephine Princ®’ recording secretary Miss France3 Kompare.
Meetings are held the last ThurS' day of the month at St. Clair ReC' reation Center, 6250 St. Clair A^e---------------o------
—Človeško telo ima nad 50^ mišic, ki predstavljajo pribil' no polovico teže celega telesa.
le zamižite ugoisie priložnosti! . . . Ravno vi ste Safiko $r@šni dobitnik v naši trgovini!
FREE 30 NIGHT TRIAL
Prove ' Posturepedic Sleep” to vourself. Test the Posturepedlc in- your own home. If .not com-,pletely satisfied, the .natrress' is returried. and; your money «ill he reiunded .n full.	, -
•	• DxHng Ibis event o„ly!'
POSTUREPEDIC
MATTRESS
—the "miracle mattress” that helps relieve morning backache!
Nothiaa to Buy! No Strings Attachedl
COME IN ... you may be the lucky winner! Free drawing to be held May 21, 1953. You need not be present to win *
mm GRDINA in SINOVI
FURNITURE DEALERS
15301-03 Waterloo Road	KEnmore
ODPRTO: v ponedeljek, četrtek in petek do 9. ure zvečer! V torek in soboto do 6. ure — V sredo zaprto cel dan DAJEMO EAGLE ZNAMKE
FRANCE GORŠE
AKADEMSKI KIPAR
Izvršuje vsa dela cerkvene in liturgij6, umetnosti po lastnih izvirnih načrtih, t j. postaje križevega pota v bakru, mavcu v žgani glini. Izvršuje tudi načrte za s.ji kana okna, paramente, prapore, kelihe monstrance.
6519 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
Tel. HE 2-129°