CELJE, 28. APRILA 1977 - ŠTEVILKA 17 - TETO XXXT - CENA S mNARJE CLASILO občinskih organizacij SZDL celje, laško, slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec Z UREDNIKOVE MIZE Prvomajske ptasnike bodo mnogi izkoristili za to, da postorijo in uresničijo tisto, kar so več mesecev načrtovali. Dovolj jih bo, ki bodo šli na izlet v gore, na morje, nekateri s turističnimi agencijami še dlje, mnogi bodo ostali kar doma. ali pa se v neposredni bližini udeležili tovariških srečanj delovnih ljudi. Fsi bodo tako ali drugače proslavili prvomajske praznike, se sprostili in nabrali sonca, zraka in moči za delo po praznikih. Dosti drugače ne bo v naši redakciji. Nekateri bodo za dan, dva skočili na morje, nekdo bo obiskoval razne kraje in njih turistične ter kulturne znamenitosti, drugi se bo popeljal proti vzhodu, tretji bodo delali vsak dan izlete kar od doma v bližnjo okolico — vsi pa utegnejo kaj zanimivega prinesti s seboj. In če bo zani- mivo tudi za vas, bedo to vrgli še na papir. Vam. dragi bralci in bralke, pa želimo srečno praznovanje v teh dneh — in srečno vrnitev od vsepovsod. VAS UREDNIK tito, partija, of VELIČASTNO! IZREDNA PROSLAVA JUBILEJEV Hala Ck>lovec. Več tisoč Ce- ljanov, med njimi mnogo mla- dine. Zbrani, da počastijo ju- bileje, ki so mejniki v zgo- dovini našega družbenega raz- voja in napredka. Da poča- stijo obletnice, ki so naši ljudje in dejanja, brez kate- rih bi danes ne bili to, kar smo. Samoupravna, socialisti- čna dmžba na poti nenehne- ga napredka in utrjevanja ter razvijanja samoupravne soci- alistične misli. 40 let sloven- ske partije, 40 let Titovega vodstva jugoslovanskih komu- nistov, 85 let njegovega živ- ljenja in ustanovitev osvobo- dilne fronte slovenskega na- roda. Do zadnjega kotička napol- njena hala Golovec je prisluh- nila besedam slavnostnega go- vornika Petra šprajca, pred- sednika ZZB NOV celjske ob- čine, ki je v svojem jedrna- tem govoru orisal vlogo zve- ze komunistov, vodstvo tova- riša Tita, vstajo in boj za zmago, ter sedanje najbolj aktualne naloge pri nadalj- njem razvijanju samouprav- nih odnosov. Posebno obeležje osrednji svečanosti pa je dal zelo uspel nastop partizanskega pevske- ga zbora iz Trsta, ki ga vodi Oskar Kjuder. Zbor, ki šteje 14.5 pevcev in orkester, se nam je predstavil s pesmimi partizanov in mednarodnega revolucionarnega gibanja. Spored so dopolnjevali reci- tatorji, med njimi tudi go.4t iz čila. Združeni glasovi, po- svečeni legendarni XIV. divi- ziji pa vse do Garibaldija — tej pesmi je po taktu ploskala vsa dvorana. Zapeli so pesem o Titu. Pr- vič v Sloveniji, prvič v Jugo- slaviji, sploh prvič so zapeli novo pesem o Titu. O njem, ki je simbol človeškega. Sestavni del proslave je bil tudi kratki dokumentarni film o znanem bombaškem proce- su proti komunistom z na- slovom: »Ja ovaj SLid ne pri- znajem!« torej z besedami, ki jih je na tem procesu izrekel Tito. Dragocenost filmskega sporočila je bila žal okrnjena zaradi t«liničnih razmer, kar pa nikakor ni zmanjšalo re- žijskega dela Francija Križa- ja in uspele inscenacije Avgu- sta Lavrenčiča. Sploh je treba izreči 7A lep uspeh svečano- sti organizatorjem priznanje SZDL. ZK, sindikatom, mla- dini in vsem, ki so naredili vse, kar so mogli. Ob zvokih Internaoionale, zapete najprej iz vrst pevcev tržaškega pevskega zbora in zatem vseh v dvorani, je tako simbolično izz\-enela tudi od- ločenost in povezanost obča- nov Celja v namenu in trdni volji nadaljnjega razvoja dm- žbene preobrazbe naše samo- upravne socialistične stvarno- sti. DRAGO MEDVED NAŠE praznovanje v teh dneh se v mnogočem razlikuje od spominskega dne drugod po svetu. Na ta, delavski dan so oči delavskega razreda — povsod, v vseh družbeno ekonomskih in političnih sistemih obrnjene v jutri. Naša družba si je raz- grnila obzorja, drugje po svetu se prvega maja spominjajo bolj po prostem dnevu, ali za kakšno zborovanje in novo zahtevo po drugačnem družbe- no ekonomskem položaju, ozirajo se za pravicami, ki delavskemu razredu, delovnim ljudem in obča- nom Jugoslavije pomenijo začetne stopnice poti nadaljnjega samoupravjiega socialističnega raz- voja. NAŠE PRAZNOVANJE delavskega praznika po- meni le predah na tej etapi družbenega razvoja, kajti v naših pogojih ob 1. maju ne razmišljamo, kako doseči delavske pravice, naše naloge so mor- da težje, gre za uresničevanje začrtanih, a zaple- tenih odnosov v združenem delu, s katerimi zakon o združenem delu zagotavlja ustavni položaj delav- cev in njihovo neodtujljivo pravico, da odločajo o svojem delu, o pogojih ter rezultatih svojega dela — da delavci, združeni v delu, razvijajo druž- benoekonomske in druge temeljne samoupravne odnose v združenem delu. NAŠE PRAZNOVANJE 1. MAJA je letos pose- bej spodbujeno — sovpada s pomembnimi zgodo- vinskimi obletnicami Partije in človeka, ki ji je dal nov navdih, oplemenitil njene akcije in dejav- nost ter popeljal v zmago. To daje posebno moč vsem delavskim prizadevanjem, da tisto, kar je včeraj doseženo ,danes razvijamo naprej, da borno za jutri — ne zavoljo zgodovine, zaradi nas samih, ustvarili trdJiejšo osnovo in čedalje večje možnosti za zadovoljevanje svojih osebnih, skupnih in splo- šnih družbenih potreb in interesov ter pospeše- vali socialističjie samoupravne družbenoekonom- ske odnose. 2. stran — NOVI TEDNIK St. 17 — 28. april 1977 mionica NOVA TIMOVA TOVARNA STIROPORA V BRATSKI SRBIJI Nekiij čez sto delavcev, skupaj z radeško godbo na pihala, tovarne TIM Laško se je pred dnevi vrnilo iz Mio- ndce, kjer so prisostvovali slavnostni otvoritvi prve to- varne v tej slabše razviti sa-beki občini. Tovarno stiro- pora je v tem majhnem kra- ju nedaleč od Valjeva posta- vilo laško podjetje ob sode- lovaiiju banik, ljubljanske in beograjslce, ki so dale kredi- te in tako omogočile to po- membno in veLiko delovno zmago, teo- hkrati pomembno obele^e ob 40-letoici prihoda tov. Tita na čelo partije. To- mrna v Mionicd pa je pred- vsem rezultat skupnih teženj in prizadevanj dveh bratskih republik. Otvoritve tega dislocirane- ga obrata tovarne TIM Laško v Mioniioi, ki bo lahko zapo- slil okoli dve sto delavcev in ki bo za ta predel pomenil velik korak naprej, saj se je prvi industrijski obrat v kraju, se je v soboto udele- žila velika množica ljudi, v njih siredi pa so bili tudi najvišji predstavniki družbe- no pvolitičnega življenja SR Srbije in Slovenije, med dru- gim Dušan Ckrebič, predsed- nik IS SR Srbije, Andrej Marine, predsednik IS Slo- venije, Dobrivoje Boškoivič, pomočnik sekretarja pred- sedstva CK ZK Srbije, Petar Kostič, podpredsednik IS Srbije, Branislav Ikonič, pod- predsednik skupščine SRS, Miro Potrč, namestnik sekre- tarja IK CK ZKS, Janez Za- hrastnik, član CK ZKS, gene- ralpolokovnik Mica Jankovič, predstavniki družbenopolitič- nega življenja v laški občini, vsi predstavniki kolubarsko podrinjskega območja ter po- bratenih občin Dugo selo in Tovornik iz SR Hrvatske. Ob otvoritvi sta spregovo- rila generalni direktor TIM Laško Srečko Sentjurc in podpredsednik IS Srbije Pe- tar Kostič, trak pa je prere- zal dolgoletni TIM-ov delavec in predsednik delavskega sveta, nekdanji rudar, seda- nji vodja proizvodnje, Ber- nard Potočnik. Takoj zatem so si gostje ogledali proiz- vodno halo, ki je veljala S2 milijonov dinarjev in ki bo v prvi fazi proizvajala do 60 tisoč kubikov stiropora za embalažo in gradbeništvo. Mioničani pa so gostom pripravili tudi precej obširen kulturni program v katerem so sodelovali tiidi laški pevci in radeška godba na pihala. Se ix>sebej je navdušila do- mača folklora. Obrat v Mionici je vseka- kor velikega pomena ne le za domačine pač pa za vse nas, saj je izraz skupnih na- porov, da bi tudi ljudje ne- razvitih bratskih pokrajin hitreje dohitevali napredek. Mionica je tudi izraz bratst- va in enotnosti, izraz enotne volje in hotenj naših delov- nih ljudi. To so misli, ki so v soboto prevevale vse govornike v skromenem srbskem meste- cu, skorajda vasi, ki šteje nekoliko več kot 2000 prebi- valcev. p MILENKO STRAŠEK celjski taborniki UTRDILI SO SVOJ DELOVNI NAČRT ZA JUTRI Taborniška org^zacija na mnogih področijh zadovolju- je koristi mladine in družbe. Zato so zahtove družbe po razviti, organizirani, delavni in množični taborniški orga- nizaciji povsem utemeljene. T-emu je sledil koordinacij- ski odbor pri občinski kon- ferenci SZDL, ki je že lani sklical širše posvetovanje na katerem so dobili taborniki ne le iX)trebno moralno pod- poro, ampak tudi konkretne delovne i^loge, katerih pa žal niso uresničili. Po občnem zboru pa so se stvari le začele hitreje spre- minjati. Taborniki so si iz- delali temeljit delovni načrt, ki vsebuje štiri temeljne us- meritve: razširitev organiza- cije, vzgoja vodilnih kadrov, akcije in premostitev finanč- nih in gmotnih problemov. Teh nalog se jo kakih dvaj- set mladih ljudi iz kluba in odredove uprave lotilo z vso resnostjo in prvi uspehi so spodbudni. Povečanje član- stva in razšlTitev v krajevne skupnosti je povezano z mno- gimi dejavniki, od katerih lahko nekatere premostijo ta- borniki sami, nekaterih pa brez interesa in pomoči dru- gih ni mogoče rešiti. V zim- skih počitnicah so pripravili večdnevni tečaj za vodnike, ki se ga je v Celju in Do- brni udeležilo več kot 40 ta- bornikov in tabornic, in na katerem so le-ti spoznali pr- vo temeljno znanje kako vo- diti taborniški vod. Poleti bodo več tabornikov napotili v republiško gozdno šolo v Bohinj, da bi se usposobili za načelnike, inštruktorje, mentorje in drugo. 2e zdaj so realni pogoji, da se odred razdeli v dva, enega v Ce- lju in drugega na Dobrni, le da tu nimajo najnujnejšega prostora za shranjevanje opreme in arhive ter za se- stajanje, Celjski taborniki pa želijo imeti v vsaki krajevni skupnosti vsaj eno taioto. Dejavnost pa bodo tudi po- pestrili, več bodo hodili na partizanske pohode in delov- ne akcije za izgradnjo tabo- ra v Kokarjih, razširili so kulturno zabave prireditve, priprave na taborniške mno- goboje, bolj se bodo udele- ževali republiških akcij in po- dobno. Poseben problem je pre- mostitev finančnih in mate- rialnih težav. Zaradi nepokri- tih investicij v rekreacijski center Kokar^e so zašli v hu- de škripce. Zato so se odlo- čili za skupno uporabljanje rekreacijskega centra z eno- tami teritorialne obrambe, JLA in drugim tabornikom. Ta mesec je za celjske ta- bornike še posebej pester. Pravkar se je vrnila iz šida štirideset članska odprava, ki je sodelovala na pohodu Pre- boj sremske fronte, v nede- ljo so sodelovali v lokalni štafeti mladosti, druga sku- pina je bila na republiški akciji Prežihovina na Koroš- kem, na dan tabornikov, 22. aprila so na Otoku ix>stavili propagandni tabor, za prvo- majske praznike pa gi-odo na daljše izlete. Vmes pa se še pripravljajo na medobčinske mnogoboje v raznih starosta nih skupinah. JOŽE LIPNIK Taborniki so se zbrali Foto: M.Podjed JOŽE RŽEK Našel sem ga m hišo, v Radečah, v vrtu je, med avema muhastima aprils- kima dnevoma izkoristil trenutek lepega vremena, da je vrtnaril. V te kraje je prišel po vojni, reklo bi se, da ga je življenjska pot sem pripe- ljala po direktivi. »Saj ve- ste, kako je bilo koj po vojni. Rekli so, Jože, tja in tja boš šel, pa sem šel.« Dobra tri desetletja se v prostem času tu, v vrtu sklanja md zemljo. Pri- rastla mu je k srcu, kajti ves je predan naravi. Tudi povojni poklic ga je gnal v naravo, h gozdovom kot bi se stežka poslovil od partizanskih časov. Jože Ržek se je rodil dve leti po prvi svetovni vOjni v Lazah pri Planini, na Notranjskem, v druii- ni osmih otrok. Druga sve- tovna vojna ga je, komaj odraslega v mladeniča, za- tekla pri itagarskcm delu, sredi gozdov na Ravniku. Tu je v avgustu enainšti- ridesetega skojevec Joiie deloval že kot poverjenik OF skupine, v začetku drMinštiridesetega pa že v akcijah rakeške čete. Med pogovorom mu s po- min seže na podrobnost junijskih bojev v Dolomi- tih. Nekega dne dvainšti- ridesetega je »Lukov« ba- taljon nameraval napasti vojaški transport, ki naj bi pripeljal iz Ljubljane. Namesto njega je peljal prvi transport kakih šest do sedemsto internirance^ 7ia poti za Italijo. Napad je uspel in mnogim se je svoboda spet nasmehnila. V Dolomitih je partiza- nu do pomladi triinštiri- desetega, ko sta bila sk7i- paj z bratom Vencljem dodeljena zaščitni četi Glavnega štaba Slovenije. Pot ju je jeseni vodila v Bosno, ko sta spremljala slovenske delegate na zgodovinsko zasedanje AVNOJ. Jote se je pozne- jt boril kot komandir če- te, opravljal funkcijo ob. veščevalnega oficirja, pre. bijal se je do Trsta in po bojih za Ljubljano je vo- jaško dolžnost sklenil v v Trbovljah. Ko se je kmalu po kon- cu vojne zaradi razrahlja- nega zdravja demobilizi- ral, se je najprej zaposlil pri Gozdni upravi Radeče, kjer je bil zaposlen prav v času ko se je najbolj po. segalo v nedrje gozdov, ki so mu tako pri srcu, da še sedaj, ko pripoveduje u tem, zre na bližnje vrhe, kot bi hotel ugotoviti !co- liko dreves manjka v go- zdovih. Vmes je sedem let na trbovljskem okraju kot poverjenik odgovarjal za gozdarstvo in kmetijstvo, zadnjih pet let pred upo- kojitvijo v letu 1964 pa je bil predsednik občinskega odbora ZZB NOV Hrast- nik. Dvema stvarema ostaja zvest tudi poslej, v orga- nizaciji borcev laške obči- ne je že enajst let pred. tednik komisije za borčev- ske zadeve in nemalo vprašanj so uspešno uredi, li. Drugo zvestobo je zapu sal naravi, pozornost do nje izkazuje tudi na mx!j- hnem koščku zemlje za hišo, kjer si je uredil vzorni park. Pomeni mu več kot hobi, del njega je. Zdaj mu Radečani izka- zujejo pozornost. Za dan borca mu bodo izročili li- stino o proglasitvi za častnega predsednika kra- jevne organizacije ZZB. BOJAN VOLK PIŠE IVAN SENIČAR — PRI NAS IN V VEČINI DRŽAV SVETA se prj. pravljamo na praznovanje prvega maja. Ta delavski dan je tudi največji mednarodni politični praznik. 1. maja 1886. leta je dosegel s^'oj vrh veliki delavski štrajk v Chicagu v ZDA Šest delavcev je bilo ubitih, 50 pa ranjenih. Na prvem kongresu druge mternacionale leta 1889 pa so odločili, naj bodo vsako leto na ta dan velike delavske manifestacije ~ v spomin na krvavi obračtm v Chicagu. — DANSKA KliALJICA M.\RGAiZETA II. je l>iia na svojem prvem uradnem obisku v Jugoslaviji. Povabil jo je predsednik Tito, ki je sam obiskal Dansko od 29. oktobra do 1. novembra 1974. leta. Danska meri 43.031 kvadratoih kilometrov in ima nekaj nad 5 milijonov prebivalcev. K Danski pa spada tudi velikanski otok Grenlandija, ki sam meri nad 2 milijona kvadratnih kilometrov. Razgovori med predsednikom Titom in njegovimi sodelavci ter kraljico Margareto in ministri, ki so jo spremljali, so se nanašali na mednarodna gos- ixxiarska in politična vprašanja — kot so: priprave na beograjski sestanek evropske konference, o pričakova- nih rezultatih pariške konference o raavoju, o sodelo- vanju z neuvrščenimi deželami — in o dvostranskih odnosih. — TUDI PREDSEDNIK LJUDSKE REPUBLIKE ANGOLE dr. Agostinho Neto je te dni na obisku pri nas. Angola je postala neodvisna 1975. leta in meri 1,239.430 kvadi-atnih kilometrov, po nepopolnih podatkih ima okoli 6 milijonov prebivalcev. Naš gost dr. Neto je tudi predsednik osvobodilnega gibanja MPLA, ki je pripeljalo deželo do svobode. Ob sedanjili zapletih v Afriki in tudi zaradi dolgoletnih zvez Jugoslavije in ZKJ z MPLA in Angolo bo najbrž dnevni red razgo- vorov med predsednikom Titom in angolskimi pred- stavniki precej dolg in pester. — V AVSTRIJI VLADAJOČI lOKJGI IZGUBLJAJO ŽIVCE. Pred dnevi je deželni glavar Wagner s pravo politično gorjačo napadel voditelje obeh osrednjih orga- nizacij koroških Slovencev. Obdi>lži] jih je, da prav oni povzročajo manjšinski problem v Avstriji in da avstrij- sko demokracijo izkoriščajo v svoje lastne in ozke na mene. CUj takega izbruha je jasen. Wagner ima vsaj tri namene: da za težave okrivi samo žrtev, kar je pra- stari trik vseh političmh nasilnežev, da diskvalificira voditelje, če se »demokratični avstrijski oblasti« pač ni posrečilo razbiti slovenskih organizacij — m da potrpežQjivo in politično legalno zahtevo po uresničitvi sedmega člena drža-vne pogodbe označi kot )!slovenski ekstremizem« — da bi laže prikril hiter razvoj nem- škega ekstremizma v Avstriji. Ob tem pa so v »Kamt- ner Tageszeitung« napadli tudi naše.^a dopisnika »Dela« in RTV Ljubljana v Celovcu Marjana Sedmaka. Njegov greh naj bi bil, da enostransko poroča o dogodkih na Koroškem. Dalje, sam kancler Kreisky je pred dnevi izjavil, da bi bilo primerno, če bi kakšna »mednarodna ! delegacija« obiskala Avstrijo — da bi lahko videla, kakšne »pravice« uživajo koroški Slovenci in da na; bi te»pravice« primerjala s tistinni, ki jih uživamo nš v sami Sloveniji, v Jugoslaviji. Da pa bi te avstrijske »pravice« res ix)dkrepili, so te dni razglasili, da bodo sodili vsem tistim, ki so se uprli manjšinsldm zako- nom in se torej zavzemali za sedmi člen državne pogod-' be. Demagogija kanclerja Kreiskega torej zares močno zaudarja. Pa še to: avstrijska manjšinska zakonodaja in izjave odgovornih osebnosti, tudi Ki-eiskega in Wag- nerja, kar najbolj nazorno ilustrirajo pravi položaj na Koroškem, celje RAZPRAVA NA SEJI ZBOROV SOB Takoj po prvomajskih pra- znikih, natančneje, v četrtek, 5. maja se bodo znova sesta- li delegati vseh treh zborov celjske občinske skupščine. Uvodni del bodo posvetili oceni izvajanja resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine v minulem letu. Na vi- dez sicer zapocanela razprava, toda, glede na stanje, ki se pojavlja letos, bodo zlasti priporočila izvršnega sveta hvaležna spodbuda za reše- vanje tekočih nalog. Gre nam- reč za odločne ukrepe in za oceno odgovornosti do izi>ol- njevanja ossiroma neizpolnje- vanja nalog v lanskem letu. Precej časa se bodo zadr- žali pri letnih i>oročilih or- gaoov. odkiivanja, pregona, sojenja in varstva družbene lastnine. S pregledom dela v minulem letu pa bosta pred delegate prišla tiidi družbeni pravobranilec samoupravlja- nja in sodišče združenega de- la. Velike poaomositi bo de- ležna razprava o varstvu do- brin m vrednosti človekove- ga okolja. V tej zvezi se bo- do delegati srečali z več po- ročili, ki so za Celje zelo ak- tualna. Sicer pa bodo tokrat of^* čali še o sprejemu nekateci odlokov, tako o priznanjih- nagradah občine Celje, o višji stanarini, o delni na^ mestitvi stanarine, o vanju ulic in trgov v Vo? ku ter o nekaterih zazidal® načrtih. Na tapeti bo še o nutek odloka o pogrebn« obredu in končno bo st^ prva raaprava o zazidalni načrtu za del zdraviliški kompleksa na Dobrni. ^ za območje, kjer naj bi f novi hotel in za informac^ o javni raa^mitvi osnutka'' zidalnega načrta za ta P'' del. OBVESTILO BRALCEM Prihodnja številka Novega tednika ^ ,zaradi prvomajski'' praznikov izšla ^ petek, dne 6. maja ^ prilogo Obzornik. UREDNIŠTVO št. 17 — 28. april 1977 NOVI TEDNIK — stran 3 PRIPRAVE NA VOLITVE predsedstvo občinske iconferenoe SZDL se je na zadnji seji že organizirano lotilo priprav na prihodnje pomladanske volitve. Spre- jelo politična izhodišča za pripravo volitev s ka- terimi je opozorilo na vr- gto nalog, ki čakajo vse družbenopolitične dejavni- v posameznih fazah vo- lilnih priprav. Med po- membnimi nalogami bodo prav gotovo rešitve, ki od- pravljajo slabosti in te- žave v delovanju delegat- skega sistema, kakor, na primer, dilema o splošnih ali več posebnih delega- cijah. Temeljno vprašanje pa slej ko prej ostane evi- dentiranje najprimernej- ših kadrov za možne dele- gate. Po nekih ocenah, bodo samo v tej občini eviden- tirali kakih osem do de- set tisoč delovnih ljudi za delegate. Prav zaradi te širine si dela ni mogoče zamisliti, ne da bi akcijo volilnih priprav ne vodili vji dejavniki znotraj fron- te SZDL, poleg družbeno političnih organizacij tu- di društva, samoupravni organi v delovnih organi- zacijah. krajevne skupno- sti in drugi. B. V. nazarje VRTEC ZA PRAZNIK! DOVOLJ VARNEGA PROSTORA ZA 76 CICIBANOV Čeprav je imel otroški vrtec v Nazarjih že doslej svoj prostor v osnovni šoli, ju vendarle nova vzgojno varstvena ustanova za 76 predšolskih otrok prinesla v druži-ne zaposlenih mat-cr, med otroke veliko olajšanje. Prostora je zdaj dovolj za vse! Ali veste, kaj to po- meni! Odprli so ga v soboto do- poldne v okviru priredit^^v in pro.slav na čast letošnjih ju- bilejev naše revolucije. Odpr- li v ponos vsem, ki so zanj prispevali svoja sredstva, kaj. ti ta Marlesov objekt niso zgradili s sredstvi občinske, ga samoprispevka, marveč z denarjem občinske skupnosti otroškega varstva, odstoplje- nih prispevkov delovnih ko lektivov iz skupnosti zdrav- stvenega varstva pa tudi kra- jevne skupnosti. Posojilo je odobrili tudi kolektiv Marlesa In kot je v govoru pouda. rila predsednica iTrvreilnega odbora občinske skupnosti za otroško varstvo, Jožica Pe- čovnik, je v občini vse več potreb pK) razširitvi organizi- ranega varstva otrok. Zato bosta Mozirju, Rečici, Ljub- nemu in zdaj Nazarju kmalu sledila še Luče in Gomji grad. Otvoritveno svečanost so lepo dopolnili tudi domači cicibani s plesom in recita- cijami. MB iMIadi so zadovoljni ... Fot(»: Vlilan B«>žič ŠENTJUR: SLAVNOSTNI KONCERT IN PRIZNANJA v nedeljo. aprila ^o delovni l.judje in občili .šeiu jurja kar na.fbolj slovesno počastili letošnje pomembne »bletiiice in jubileje. Dvorana kultiirnes.i d()ma v .Šentjurju 't bila veliko premajhna, da l)i lahko sprejeti v.se. ki so rkli prisostvovati na prireditvi. Slaho vreme je namreč meinogočilo. da bi se koncert odvijal na prostem, kjer je kilo sicer za nastop vse pripravljeno. Slavnostni gfovornik, pretlsednik .sikupščine občine. Vin- ko Jaifodič je iivotloma toplo poxbčjne. ki khl iT r>erarvilo^»ti. S» prireditvi ho tudi ni2«iaj.iti dobitnik.- letošiijili priiinaiij Osvol>odilne fronte in srebrnih »nakov Zveze «H'ialističnih sindikatov za |M>žrtvovalno delo v kultiirneni fe clružl>enoiM»litičnem živl.j^-nju. MATEJA W)DJEU V MOZIRSKI OBČINI SLOVESNO - SPREJEM KOMUNISTOV Miiiule dni so se tudi v moziir.ski občini zvrstile šte- vilne prireditve in proslave v počastitev letošnjih jubilejev •;xaše revolucije. V ta okvir je sodila otvoritev novega otro- škega vrtca v Nazarjih in nedeljska revija trdraslih pev- skih zborov, ki je p<.>trdila, da ima iietje veliko privržencev in da tudi zbori lepo napredujejo. Prijetr-o pa je presene- tila godba na pihala, čeprav je šele na začetku .'»voje poti. N^avzlic temu se lepo uveljavlja. O pomenu leto.šnjih jubilejev pa tudi prvega maja Je na fcej prireditvi v dvorani pi-osvetnejva doma sprego- voril predsednik občinskega sindikalnega sveta. inž. Franc Trat-nik. V torek popoldne pa je bila slavnostna seja občinske itonference zveze komimisiov, na kateri je imel govor se- icreia.r Matevž Požarnik. Ob tej priložnosti so čla.nske iz- kaznice izročili dvajsetim novim člaivvtn zveze komunistov, vrh tega so podelili srebrne znake OF iii enaka (xiličja sin dikata. uspela akcija ZBIRANJE DENARJA ZA NAPHEJ .N'a rencgensKem oddelku celj- ske bolnišnice so v preteklem tednu pričeli s prvimi pregledi pacientk, pri katerih so po- sumili. rta gre za rakasto tvorbo na dojki. Rentgenska slikanja opravlja primarij dr. Uroš Vizjak. ki je nad mamo- gramom — aparatom za zgod nje odkrivanje raka na dojki, zelo zadovoljen. Prve posnet- ke smo tudi že videli, hkrati pa smo obudili spomin na pr- va sredstva, ki so se začela za ta aparat pritekati prav na j pobudo žensk Novačili smo tri leta in še- le letos, ko je na pomoč pri- skočila občinska zdravstvena skupnost in celjska bolnišni- ca sama, se je zbral potreben denar. Z njim so v bolnišnici nabavili omenjeni aparat in i tudi kardiotokograf. ki služi I pn preiskavah nosečnic, plo- I da in srčnega utripa med po rodom. Od zbranih 80 starih milijonov je nekaj denarja še ostalo, zato je nova misel o novi iTiparatun m; ra.salom, obetavna. Z njini bo možno rentgenizirati s pomočjo ul trazvoka ženske genitalije, no- sečnosti, plod, diagnosticirati dojke, olx)lenja .srca, jeter, trebušne slinavke in rentgeni- zirati centralni živčni sistem. Zamisel, ki so jo pred leti sprožile žene celjske regije, pridružili pa so se jim delov- i ni kolektivi in posamezniki, ki so fKJklanjah denar ob raz ličnih priložnostih (spomni- mo se samo osmega marca), je rodila prve rezultate Stra- hec manj pred grozečo ne- varnostjo, ki so ji žene izpo- stavljeie v svojih najplodnej- .ših in ustvarjalnih letih. Rakastih obolenj je vedno več in tega se najbolj zave- dajo zdravstveni delavci sa- mi. zato tudi z roko v roki spremljajo najnovej.še tovrst- ne aparature v svetu, ki po- magajo odkrivati zgodnje ra- kaste tvorbe ! i ZDENK-^ STOPAR PRAZNIČNA KRONIKA Letošnje praznovanje Dneva OF in 1. maja poteka na vsem širšem območju še posebej svečano, s pestrim In bogatim programom v okviru 40-obletnice ustanovi- tve kongresa KPS in Titovega prihoda na vodstvo par- tije ter ol) njegovem 85. letu rojstva. V Celju, na pri- mer, ta leden potekajo v mnogih delovnih organizacijah razširjene seje samoupravnih organov in družbeno po- litičnih organizacij, na .sam prvomajski praznik pa bo na Gričku tovarlško srečan,je delovnih ljudi s kulturnim programom, športnimi tekmovanji in zabavnimi prire- ditvami. Vsem udeležencem srečanja bodo pripravili partizanski golaž, ki ga bodo brezplačno delili. V vseh občinah pa bodo te dni družbeno političnim delavcem za dolgoletno požrtvovalno delo podelili raz- lična družbena priznanja. CELJE Občiinska loanfeneinca SZDL je podelila 11 Pnananj OF s srebrnim ssnakam posameaniiikom. Priiznainja so prejeli: Hedvlka Cizej, Mari.ia Cretniik. Franjo Felicijan, Edi Kranjc, Kriio^ Poleko, Srečko Puc, Du.šan Ro.š. Martin Ritovšek. Franc -iac^r. Marija Šeligo, Vladimir Tajašek. V Okviru praznovanj de'avske°a piaanika bo Občinski svet Zveze sind';katov jutri dopoldne št-irim osnovrtim orž:aniaacijani sindikata in 23. poisamesnikom podelil srebrni 2mk ZSS. Pre- jeli ga bodo: Osnovno organi7.acije sindikata uprave javne var- nosti, Občinski upravni organ, TOZD IF.\ Libela in TOZU kemija .^ERO. Med posamezniki pa; Bogo .Andolšek, Ivica Bez- laj, .\lojz Borlnc. Štefan Copot, Stane Dvor.ižak, Franc Graher. Jane« Hladnik, Stanko Kline, Vili Končan. Vili Kos. Fric Kot- nik, Josip Krajcer, .Adi Marčič. Franc Ocvirk, Jože Pavlovič. Marjana Pečar, Ivo Ramšak, Božo Skale. Rudi Stopar, Adolf St-rašek. Marjana Štiihec. Peter Vindi^ in Vinko Žagar. LAŠKO Na predlog žiriije je 0!bč:ni<'opold Kobilica in Albin Voiavšek za dolgoletno družbeno politično delo. Priznanja jim bodo vročili na t>ro«ilavab v krajevnih skiipno^rih. ki bodo oriho-iTnjii teden. Občin.4k: svet ZSS danes avečer podeljuje srebrni 7JT:ak ZSS remle organizacijam: Osnovna orgai>iziWi.(a sindikata prometne sekci.Je Zidnni most in osnovna organizacija sindikata osnovne ■^le Anton Aškerc Rimske Toplice In pa^imiez!n.ikom:Jože Klju- čevšek, Marko Manfrcda. Jakoh Matek, .lože Omahna. rhišan Pleško *in I,ado Ravnikar. MOZIRJE Letošnje Priznanje OB- s ^rebrnim znakom 90 v niocar-^ki občini preieM: ^"lado Miklavc, Rudi Kozovinc, .ložefa Petek, ■ložo IV/nič. OI)činski odbor Zvere združenj borcev N<>\' Ca.je- tina (pobraten« občina z Mozirjem) in (lasilsko drii^tvu K.id- mirje. Obč.irski svet ZSiS pa :e leto« podelil srebrni znak ZSS; Ma- riji Kobale fO^^novria Šola Gom,i; gradi in Franj« >rarovtu (TOZD Goi^darstvB. riomi' grad), SLOVENSKE KONJICE Občinska koivfererK;^ .SZDI, v Sloven.^kiVi Koniicah. je na sivečiani tx>rkovi proelavi v poča-stitev o«.vobo-diline frointe in praarvika dela podelila pet primarvj Osvobodilne fronte sloven- skega naroda. Prejeli so jih; (;a.silsko društvo Vitanje aa do- ■sežene iKpehe in v počai^bitev njegove stoeltnioe. Viliiw Oglar iz Zreč T.>enka Fijavf iz Vit'a. >Htai»ko fioretisek .Strarvic in Franc Tirgiičan \ir. Ze<' ' Na proslavi so iK>deli'la t.UHfr, pei prianajij ZSS. .Srebrni arva-k so prejeli: IVIiro Kukovič. delavec v Kostroju. Anton Maršiiak, delaVec y TKI Vilanje. Marija Menih i« Slovenskih Konjio. Jernej Navršnik. delavec iz Uniorja v Zriečaii. Simon l'lčink. iiipok<»'ervec delovne orgian!zaic;iiio v Koirni.«ii. ŠENTJUR PRI CELJU v Šentjurju so iia ciisrednji pr-.kslavi ra^l-asili den;j-političnim delavcem. .Srebrni znak ZSS pa .so dolgoletno drui:l>eno-politiOno delo prejeli- .Jože Grbac. .Jožica Kolar in Stan« ."^evko. SIVIARJE PRI JELŠAH Leto, D.Klu U) p.imemb.no i)nznanje v .šmarski občini dobili Anica IIalož;ui, OO ZSMS Šentvid pn Grobelnem, Slavko Sket. Dra<;) K\inej, godoa na pihala Steklarne Boris Kidrič Roga.ška Slatin;!. Veliko Kolar. Krajevna skupnost Podčetrtek in Ivan Sindiki-ln.' pn'n;inje v oU-ini so dobili Alojz Podkoritnik. Anton Ro^ker. Ivan Bhižič. Vlado Pav.^ek. Majda Jagodič. R<-mi KotHca. Melita Teskera. Mara Polj.šak, Slavica Meži«^ in Marica Rr.ifun ter tri osnovne organi.iacijc: LIP Bohor Mct.litvje. osnov- n!i .<;o!,t Kc/.ie ter GO TOZD P-oč Pofičetrtek nvst VELENJE Oi)('-inNkmejnikov, med Dijimi; Krajevna skupnost \ elenje — stara vas; Ruilarska goinami, ter med p(x'i;;me7.niki; Ivo Arilč. |{rank;i Mnivljait. ■ložefa Stehlovnik, Valentin Tratnik, \ngela \iitkovi<" in Franc lllailin ■Jutri 'tx) 01>činski svC Zveze s;n.dM{at.ov Slovenije v Velenju p>:ielil 17. posameznikom srebrni 2n;>k Z.SS. Prejeli bodo; \ll)in Anion, Srečko Hercko. llinko Bolha. Marija (ligala. Fra- njo l>ren. Avgust (iavran. Vinko (iostenčnik. Jože Kandolf, llcrnian l^-.šnik. Ludvik (>sraj<'nšek. Mudo Oreniu/. Stane Pla- nine. Frane Slnioni.šek. Ivan širše, Milan >^tini;u-. l)rai;o Irtelj in Kva Zaniernik ŽALEC Letošnja prizniinja Osvo;K)dilnc fronte »u v žalski oličini prejeli Prosiov.)Ijno gasilsko društvo I.cvec, Krajevne organiza- cije Rdečega kri.>.;i Šempeter, osnovna orsanizacija Zveze .socia- listične mladine i/. Preboldn. Rozalija Artnik s Polzele, Ivan Centri.i 17 Žalca, Anton Cater iz Griž, Justina Dolar iz Zavrha pri Giliciji, Marjan luteršek iz Gotovelj. Karfl Kač iz Žalca. Stan,! I.avrinc iž Liboj. Srečko Pižorn i/ Andraža. Ililda Pre- mik iz Griž, Vlado RtinOigaj iz Vranskega, Vinko U.šen iz Zgor- njih Gni^oveli in Dominik \'rbič iz Žalca. J. V. 4. stran — NOVI TEDNIK St. 17 — 28. april 1977 celje ZNANJE ZA RAZVOJ! VLAGANJA V ZNANJE IN RAZVOJ SO SMOTRNA! Težavam celjskega gospo- darstva v veliki meri botru- , j€ dejstvo, da so v gospo- darskih organizacijah vse 1 predolgo zapostavljali raz- vojino^raziskovalno delo in premalo skrbeli za nenehno I rast znanja. Tako so ugoto- I vili na nedavni seji koordi- t nacijskega odbora za zna- nost pri občinski konferenci socialistične zveze v Celju, I ko so razpravljali o progra- niu dela občinske raziskoval- , ne skupnosti. Na področju razvoja so celjske organizacije združe- nega dela zelo slabo organi- zirane, razvojni odelki, če sploh so, so razdrobljeni, ni tudi pravega odnosa do raz- vojno-raziskovalnega dela. ' Temu je v veliki meri kriva napačna miselnost, da so na- ložbe v znanje in razvoj ne- produktivne, saj se še vse preredki zavec^o, da brez trdega razvojnega dela in dviganja ravni znanja ni na- predka. Posledica tega je, da se le redki kadri odlo- čajo za postdipLomske študi- je, da je zelo malo zanimivih razvojnih programov in da je izredno malo prijavljenih raizivojnih nalog. Častna izje- ma je po oceni raziskovalne skuprK>sti Razvojni center, ki se E>o vsemu sodeč razvi- ja v pomembno znanstveno raziskovalno institucijo. Na seji so ocenili tudi, da so največja rana celjskega gospodarstva nap^ne nalož- be. Teh ni bilo malo, zelo pogosto pa se je pripetilo celo, da se je naložba, od ka- tere so v gospodarstvu pri- čakovali največ, sprevrgla v največjo težavo (titanov di- oksid!). Vzrok temu je mi- selnost, da je najpomembnej. še uvoziti potrebno opremo in tuje znanje, šele nato pa se je treba naučiti delati. Proces pa bi- moral biti obr- njen. Iz znanja bi morale iz- virati jasne usmeritve in po- trebe, ki pogojujejo naložbe. Takšno stanje, ki ga je mogoče popraviti le z dolgo- trajnim in vztrajnim delom, bo terjalo mnogo organizira- nega napora tako bčinske raziskovalne skupnosti kot tudi vseh organizacij zdru- ženega dela v občini. Kajti dolgoletno zastajanje na tem področju ni mogoče n^o- mestiti v nekaj mesecih, po- membno pa je, da v vse de- lovne sredine prodre zavest o nujnosti in pomenu lastne, ga znanja in razvojno-razis- kovalnega dela. BRANKO STAMEJCIC emo ODOBRENI SO VSI SANACIJSKI KREDITI ZA EMO Izvršilni odbor Ljubljanske banke podružnice Celje je na svoji zadnji seji odobril EMU 22,3 milijona dinarjev kot sanacijski kr^edit za po- krivanje izgube. Skupno s sredstvi sklada skupnih re- zerv republike (22,3 milijona), ter skupnih rezerv občine Celje (3 milijone din) in Ma- ribor (2 milijona din) je to- rej EMO dobil 49,6 milijona dinarjev sanacijskih kreditov, s čimer so pokrili lani ust- \^rjeno nepokrito izgubo. Iz. vršilni odbor celjske podruž- nice Ljubljanske banke pa je EMU odobril še začasen odlog plačila zafpadlih obvez- nosti v višini 18 milijonov dinarjev. EMO je s tem tudi investicijsko sposoben in bo ta denar namenil naložbam predvsem v tozd posoda, ki ga preusmerjajo na izdelavo težke posode. EMO je z dodelitvijo sana- cijskUi kreditov za pokritje izgub dobil osnovo za ures- ničitev svoje sanacije, ki jo v celjskih gosp>odarskih kro- gih utemeljujejo kot izredno perspektivno. Sanacijske na- črte EMA so potrdili in ugod- no ocenili v vseh pristojnih institucijah, pri čemer pa je izvzeto vprašanje sanacije v tozdu kontejner, katerega sa- nacijski načrt po splošnih ocenah še ni dodelan. Čeprav gre pri kontejner- jih za perspektivno proizvod- njo in zanimiv proizvodni program je obstoj tega tozda še pod vprašajem. Ce do 1. julija namreč ne bodo reši- li vseh odprtih vprašanj v zvezi z sanacijo t^ tozda, bo moral tozd emokontejner v stečajni postopek. Pri tem pa se seveda odpira vrsta vprašanj. Osnovno je ne- dvomno, kaj bo z 260 delav- ci tega tozda. Stuiacija ostalega dela EMA je po obstoječih načrtih smo- trna in perspektivna. Med drugim potrjujejo to tudi do- sežki iz prvih treh mesecev letošnjega leta, ko so pričeli v EMO uvajati nov pristop do dela in prve preusmerit- ve. Po treh mesecih letošnje- ga leta so namreč vsi tozdi EMA z izjemo kontejnerja po- slovali v okviru planskih predvidevanj, še posebej pa je glede na lansko leto ugo- den položaj v tozdu posoda, BRANKO STAIVIEJCie volna laško BO »VOLNA« LE SPLAVALA IZ TEŽAV? Laška »Volna« je ena tis- tih delovnih organizacij, ki Ima iz lanskega leta še ved- no nepokrito iz^bo v višini 23 milijonov dinarjev. Kolek- tiv se je namreč že pred le- ti znašel v hudih težavah, ki so nastale potem, ko je pro- padla načrtovana in v refe- rendumu potrjena združitev z novomeškim »Novoteksom«. OstaU so namreč brez trdno zasnovanega razvoja, tržno povsem nerazviti in z izred- nim primanjkljajem sposob- nih kadrov. Volna je pripravila svoj sanacijski program, ki pa prave potrditve še ni dobil. Kaže, da je Volna premajhna in da med mnogimi delovnimi organizacijami, ki so lani poslovale z izgubo, rešujejo predvsem tiste, ki zaposluje- jo veliko število delavcev. Kajti sanacijski program Vol- ne ni slab. To so potrdili že tudi prvi letošnji rezultati, pravzaprav le rezultati do- brega meseca dni, odkar res- no in z vso odgovornostjo uresničujejo svoj sanacijski načrt. Tega so usmerili pred- vsem na dve področji: zmanj- šanje števila zaposlenih in vseh delavcev ter na boljše trženje. Z novo kolekcijo svo- jjh tkanin so poželi letos vse priznanje, a ni ostalo le pri tem. Prodali so namreč že 74 odstotkov svoje celotne pro- izvodnje. Torej po dolgem času stroji v Volni spet te- čejo brez zastojev in ne za- to, da bi napolnili skladišča marveč da bi zadovoljili pov- praševanje vse številnejših kupcev. Ko so iskali rešitve iz te- žavnega položaja so se odlo- čili, da razvijajo predvsem maloserijsko proizvodnjo v najnacionalnejših količinah. Ob tem pa so, kot kaže, na- šli tudi izdelek, s katerim bo- do premostili sezonska niha- nja v prodaji. To so tehnične tkanine, ki se uporabljajo predvsem v avtomobilski in- dustriji. Drugi del proizvod- nje pa še naprej ostajajo volnene tkanine v malih se- rijah. Prvi del sanacije bo po programu potekal letos in prihodnje leto. V tem času bodo razrešili vprašanje pre- velikega števila delavcev in izboljšali trženje. V drugi fazi sanacije, ki bo stekla z letom 1979, namera- vajo kompletirati tehnologijo v tovarni in se oskrbeti s stroji, ki bodo lahko predelali vse osnovne surovine, ki jih uporabljajo, še bolj bodo specializirali svojo proizvod- njo na male serije. Letošnji rezultati, pa če- prav je Volna po prvih treh mesecih še vedno v izgubi in bo verjetno v izgubi tudi še ob polletju, so prinesli ko- lektivu žarek upanja. Potem, ko so večinoma že obupali in iskali vse mogoče rešitve tudi izven tekstilne industrije, se je le odprlo in po ocenah predstavnikov bank in gospo- darske zbornice so trenutno edina deloraa organizacij v sanaciji, ki proizvaja izklju- čno za trg in niti metra za zaloge. Ob tem se je odprla tudi prodaja starih zalog, ki so jih že 34 odstotkov pro- dali in s tem močno zmanj- šali primanjkljaj. Žarek upanja za kolektiv Je dovolj močan in tudi per- spektive so jasnejše kot kdaj- koU poprej. Prav bi zato bi- lo, da bi problemu Volne ustrezno prisluhnili tudi v ustreznih republiških in bančnih institucijah ter pod- prli obetavno sanacijo, saj bi zgolj pokritje lanske iz- gube za kolektiv pomenilo rešitev, če pa sanatorjev ne bo, za kolektiv to skoraj go- tovo pomeni stečaj — v tre- nutku, ko se je po več letih le odprlo. BRANKO STAMEJCIC Ob robu stare furnirnice že stoji in dela eden izmed novih strojev za'rezanje furnirske hlo- dovine. Ob obnovi torej tudi že delček nove proizvodn.je, ki že zdaj potrjuje utemeljenost naložbe... SOLČAVA: ISKRIN OBRAT Solčava bo dobila Iskrin obrat. To zdaj ni več di- lema. Obljubo, ki so jo dali predstaivniki Iskre na obisku v tej prijazni gor- njesavinjski vasici pred meseci, so držali. Gre za oddelek delavni- ce, ki že uspešna dela na Ljubnem ob Savinji. Sicer pa gre za delavnici, tako na Ljubnem kot v Solča- vi, ki bosta delali v okvi- ru Iskrine TOZD Feriti. Delavnica v Solčavi je čnbila svoje prostore v osnovni šoli, ki je že lep ca,s prevelika za otroke, ki jo obiskujejo. Dela za ureditev obrata še tečejo. Pred dnevi so v Solčavi testirali kandidatke za za- poslitev v tej enoti. Na prei25kušnjo jih je prišlo 27. Zaenkrat jih bodo za- po,slili petnajst. Zaenkrat, kajti pozneje se bo števi- lo zaposlenih žensk pove- čalo. Glede na dosedanja dela kaže, da bodo Iskrino de- lavnico v Solčavi odprli v sredini maja. V njej bodo izdelovali dušilke, tuljave in podobne izdelke za po- trebe elektroindustrije. Z novim oziroma prvim proizvodnim obratom bo Solčava veliko pridobila. Na vsak način prinaša nov žarek upanja za gospodar- sko okrepitev, prinaša pa delo tudi lepemu številu žensk. In če se bo tej pri- dobitvi v doglednem času pridružil še kombiniran gostinsko-trgovski in turi- stični objekt Zgomjesa- vinske kmetijske zadruge in če bodo rešena tudi nekatera vprašanja urba- nizacije, potem bomo lah- ko rekli, da se je v tej va- sici z belimi strehami vendarle veliko spremeni- lo M, BOŽIČ ZREČE: OBLIKOVANJA LT Društvo ljudske tehnike v Zrečah je v preteklih dneh dobilo nove prostore, v zgornjem delu Doma ljudske tehnike. Ob tej priložnosti so imeli člani društva slavnost- no sejo, za prizadevnost pri gradnji doma pa so najzaslu- žnejšim članom podelili tudi priznanja. Najvišja odlikova- nja sta prejela LJUBAN KRANJČAN in IVAN UM- NIH, plaketo Borisa Kidriča pa ZOFKA PAVLIC in MIR- KO KI.EMEN. Z. S. lik savinja ZDAJ ŠE OBNOVA FURNIRNICE Odločitev nj presenečala. Bila je nujna posledica sta- nja in hotenja. Morali so naprej, toda od temeljev dalje. In tako se je skoraj 900-članski kolektiv Lesno industrijskega kombinata Sa- vinja v. Celju že v svojem prejšnjem srednjeročnem ob- dobju odločil za obnovo svo- jih obratov. Prvo skrb so posvetili energetski bazi. Že v 1975. le- tu so zgradili novo kotlovni- co in elektroagregat in si ta- ko s FK>močjo lastne surovin- ske osnove — odpadki lesa. ki jih ni moč uporabiti niti za izdelovanje iveric — zago- tovili doma zadostne količi- ne pare in elektrike. »Po iskanju in odločitvi za našo usmeritev, smo se v dru- gi fazš oziroma v tekočem srednjeročnem obdobju odlo čili za obnovo že zastarele tehnologije furnirnice. To tu- di zavoljo t,ega, ker gre v tem obratu za najbolj dono- sno proizvodnjo tudi v do- hodkovnem smislu,« je med drugim poudaril glavni direk- tor delovne organizacije, Ivan Petauer. Dela za sestavo investicij- skega načrta so se pričela pravočasno, vendar se je po- stopek zaradi zahtevnosti na- ložbe pa tudi zaradi ostrej- ših ukrepov pri uvozu opre- me nekoliko zavlekel In ta- ko je bila vsa ta faza zaklju- čena šele ob koncu lani. Za- to je bil tudi lanski decem- ber tisti mesec, ko so priče- li z obnovo furnirnice. Zdaj so dela v polnem teku. Elekonstrukcija bo zahteva la 156 milijonov dinarjev. Si- cer pa pomeni ta naložba v proizvochiem smislu prehod od petih na 14,3 milijona kvadratnih metrov furnirja. Seveda pa je treba napisati, da so pstmihjonsko proizvod- njo dosegli z delom v treh izmenah, medtem ko bodo novo samo v dveh izmenah. Le v primeru, če bo trg ta ko zaht,e\'al, bodo tudi v ob- novljenem obratu uvedli tretjo izmeno, vendar z iz- ključno moškimi delavci. Ta- ko bodo lahko tudi končno proizvodnjo -istrezno pove- čali. Povečana proizvodnja bo imela svoj odmev tudi v re- alizaciji. Tako se bo samo v furnirnici povečala od pet milijard starih dinarjev v 1975. letu na 14 milijard v 1978. letu. Po končani obnovi furnir- nice in še prej energetskega objekta, bo kolektiv LIK Sa- vinja sam sposoben, da se bo lotil obnove še drugih obratov. Tako nameravajo že ob koncu tega srMnjeročne- ga obdobja obnoviti TOZD Pohištvo Celje, ki ima zelo zastarelo opremo in ima za- radi tega že precej tožav pri doseganju boljših poslovnih rezultatov. i »Potrebno surovino za no-j vo proizvodiajo, v obnovljeni] furnirnici in tudi že zdaj,| smo si zagotovili v sestavljei ni organizaciji združenega] dela Slovenijales, katere članj smo. Kot je namreč znano, ima Slovenijales v centralni Afriki koncesijo za izkorišča-i nje precejšnjo zaloge furnir-i skega lesa. Drugi vir pa ima- mo preko delovne organiza- cije ŠIK Crvena zastava, Kruševac, ki pa ima dovolje- nje za sekanje lesa v Gani, Liberiji in Gabonu, Z njo imamo sklenjeno dolgoročno pogodbo za dobavo ustreznih! količin furnirske hlodovine. Preostali dd prihaja iz uvo- za po kontingentu surovine na osnovi našega izvoza pa tudi iz domačih gozdov,« je dejal Ivan Petauer. I V t€h primerih, zlasti pa iz Afrike, gre za eksotični les, iz Amerike pa prihaja- tudi znani orehov les. Kot je zagotovljena suro,i vinska baza, tako je tudi s, prodajo. Večji del furnirja] jemlje Slovenijales, potem so| tu še Lesnina, pa izvoz n3| zahodna in vzhodna tržišča da na koncu malo ost,a,ne zal domačo prodajo. Dela na obnovi furnirnicf tečejo Gradbinci — Ingrad — so sicer v majhnem za-, ostanku, vendar zagotavljajo da bo vse pravočasno naredi Po načrtu bo velika hal?| pod streho do sredine junii ja letos. Montaža stroin« opreme bo opravljena v pr- vih jesenskih mesecih in tako bo poskusna proizvodnja ' obnovljenem obratu stekla 1 januarjem prihodnjega leta Trenutno po vredno.sti dni- ga največja naložba v celj- ski občini — prva je e!eK troobločna peč v železarn štore — je torej na prag^ svoje uresničitve, Četudi gr< za izredno delo pa drugf življenje v kolektivu LIK Sa- vinja v tem času ni zastalO; Nd zapostavljeno. V t«j zveš gre tudi za poslovno sodel*> vanje z mozirskim STIK i" znotraj kolektiva tudi za r®; ševanje .številnih vprašani osebnega in družbenega stan- darda. Ponašajo se lahko ^ urejeno družbeno prehranO' z dobrim delom splošne i'' zobne ambulante, skrbijo ^ letni oddih in še s čim. MILAN BOŽl^ št. 17 — 28. april 1977 NOVI TEDNIK — stran 5 rogaška slatina MINERALNA VODA MG VSE BOLJ iSKANA NA TRŽIŠČU KiTvul'-! bo leto diat, odkar go na tisk>aat je osvojil t-Tg. V tonn ko 30 land v nepolni drugi polovici leta napolnili okoli deset milijonov litrskih steklenic 3 to v<>do, jih bodo letos že dvajset milijonov. Z vodo Temipel pa bodo napol- nili okoli petnajst milijonov steklenic. Tako bo šlo letos iz rogaške polnilnice mineral- ne vode 35 milijonov litr- skih steklenic. Kani-^ Velika je potirosnji te v'>le v Sloveniji, budi v sosednji republiki in drugod. Okoli štiri milijone litrov rogaške mineralne vode pa jo bodo poslali na tuija tržišča. Naj- več v Avstrijo, Italijo in Nem- čijo, sicer pa kar po vsem svetu, tudi v Kanado, Zdru- žene države Amerike. na SvedHlko itd. Kot potrošnja doma, raije tudi izvoz. Vsekakor razvese. Ijiva ugotvitefv. Novi Doaiiat je nmoge budi presenetil, predvsem ti^ite, ki so ga me.5aili z vinom ali sadnimi soikovi V kocsairou je naenlera* nastala čudna, tamnejiša barva. Pa tudi okus ni bil prijeten. Donait Mg ni primeren za takšna mešanja. To vlogo ima Tempel, To si je treba zapomniti. Pa morda Se tasti nasrveit, da kaže piti minaralno vodo Donat Mg bolj pogosto. MB V polnilnici r<»gaške mineralne vode OBMOČJE: ENOLETNA ZAMUDA Po enoletni zamudi — po programu bi morala biti ustanovna skupščina območne turistične poslovne sku- pnosti junija lani — so priprave na ustanovitev te sku- pnosti vendarle tako daleč, da bo do konca prvega letošnjega polletja prišlo do ustanovnega zbora. Po dosedanjih podatkih se je za članstvo v tej skup- nosti odločilo 32 temeljnih oziroma organizacij zdru- ženega dela gostinske in turistične smeri. Velenjčani za«ikrat Se niso rekli svoje besede, čeprav je tudi res, da svoje skupnosti še niso ustanovili. Sicer pa je še čas, da se na tem področju povežejo v enotno območno organizacijo. Enoten in celovit je tudi območni turi- stični prostor. In prav bi bilo, da bi tak ostal tudi po tej plati. Po besedah predsednika pripravljalnega odbora za ustanovitev te skupnosti. Toneta Ocvirka, je do zamude prišlo predvsem zaradi prepričevanja članov, da je tak- šna skupnost potrebna. Dlje časa so tekli tudi pogovori s kolektivoma obeh zdravihšč, v Rogaški Slatini in na Dobrni, ki sta se nazadnje le odločila, da se s svojima gostinskimi deloma povežeta v to skupnost. In končno so na ustanovitev skupnosti čakali tudi zavoljo zakona o združenem delu, ki je tudi tivkšnemu povezovanju dal dokončno obliko in vsebino. M. B. OBMOČNI PROSPEKT v založbi območnega Strokovnega odbora za gostin- stvo in turizem pri republiški Gospodarski zbornici ter v sodelovanju s Celjsko turistično zvezo in celj- skim Turističnim družtvom je te dni prišel iz Fotoli- kovne tiskarne barvni prospekt celjskega turističnega območja. Prospekt ima 25 fotografij najbolj značilnih turi- stičnih krajev in tudi nekaterih točk in objektov na celjskem območju. Zal, so nekateri posnetki že kar tra- dicionalni in takšni, ki jih že nekaj let srečujemo v mnogih prospektih, škoda je seveda tudi, da je iz tega prospekta izpadlo Zreško Pohorje, ki se vključuje v mariborsko turistično območje, čeprav sodi v celjsko regijo. Spremno besedilo, ki vključuje osnovne podatke, je napisano v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku. Prospekt, ki je izšel v nakladi 100.000 izvodov, je uspešno zamašil vrzel na tem področju in je seveda hvaležno gradivo za propagando celjskega turističnega območja. 6. stran — NOVI TEDNIK St. 17 — 28. april 1977 novatorstvo ŠE CELA KOPICA NALOG KLJUB DOBRIM REZULTATOM ŠE NI VSE STORJENO Potem, ko smo v celjski občini dolgo zanemarjali množično inventivno dejav- nost, je leta 1975 prišlo do prvih poskusov bolj organi- ziranega dela na tem pod- ročju. Družbeni napori so se obrestovali, saj je bilo leta 1972 naprimer prijavljenih le •>5 inovacij, leta 1975 pa že 537 inovacij, ki jih je pred- lagalo 305 novatorjev. Ti pr- vi vzpodbudnejši dosežki so družbene napore še povečali in po pr\'ili podatkih o re- zultatih množične inventivne dejavnosti so bili lani dose- ženi vsi zastavljeni cilji. Kljub temu pa še vedno ne moremo biti zadovoljni, so menili na seji koordina- cijskega odbora za znanost SZDL v Celju. V primerjavi z razvojem množične inven- ti^vne dejavnosti v razvitem svetu namreč še vedno moč- no zaostajamo. Zato, so me- nili na seji odbora, bo tre- ba storiti vse, da delo nova. torjev v združenem delu še pospešimo, družbeno korist, no usmerimo in pKJživimo. V mnogih delovnih organizaci- jah celjske občine se je ino- vacijska dejavnost uveljavi- la kot dnižbeno koristno de. lo. Velja omeniti predvsem dosežke železarne Store, Cin- karne in Libele. Drugje spet na delo inovatorjev še vedno gledajo le kot na koristen hobi. Vse to pa opozarja, da bo treba k problemu no- vatorstva pristopiti še bolj organizirano in enotno. Člani koordinacijskega od- bora za znanost so naprimer ocenili, da je k boljšemu stanju na področju novator- stva veliko prispeval družbe- ni dogovor o pospeševanju inovacijske dejavnosti, hkra. ti pa so ugotovili, da tega dogovora še niso podpisali v vseh delovnih organizaci- jah, še manj pa je delovnih organizacij, ki ga tudi do- sledno uresničujejo. Velik je bil tudi prispevek akcije sin- dikatov, ki so mnogo prispe, vali k temu, da imajo danes v združenem delu že skoraj povsod urejene pravilnike o inovacijski dejavnost:. Akcije, kot je vsakoletna sindikalna akcija »Inovator«, lahko tu še veliko pomagajo. Predvsem zaradi izredno mO- čne moralne spodbude, ki je večja od materialne, pa vsaj to-liko pomembna, prav tako velika obeta tudi delo poseb- ne pravne službe pri občin- skem svetu zveze sindikatov. Treba pa bo storiti še korak več. V kratkem nameravajo obiskati vse delovne organi- zacije in tam preveriti, kak- šen je položaj novatorjev, ka- ko so urejeni pravilniki in kakšni so pogoji za delo. Več je treba storiti tudi, da se pospeši novatorstvo v negos. podarskih organizacijah. Do- seči je treba, da bo delo no- vatorjev bolje vrednoteno — tako moralno, kot predvsem materialno, povsod, kjer so za to pogoji, naj bi namestili profesionalnega organizator- ja novatorstva, kot so to sto. rili v železarni Store in sa- mo v treh mesecih letos pri- javili že 40 inovacij. Največ pa bo nalog pri strokovnem izpopolnjevanju in izobraže- vanju novatorjev, kar mora prispevati h krepitvi strokov, nosti. Tudi delo z mladimi je še slabo, enaka ugotovitev pa velja za področje zasebne obrti, kjer so možnosti za koristne inovacije vsaj takšne kot v industriji. Skratka, spodbudni rezul- tati, ki jih v zadnjih dveh le- tih v občini dosegamo na področju razvijanja množične inventivne dejavnosti odpira- jo celo vrsto novih nalog BRANKO STAMEJCIC KREDIT EMU IN CINKARNI Upravni odbor sklada skupnih rezerv SR Slove- nije je minuli teden na osnovi sanacijskih pro- gramov delovnih organiza- cij, ki so lansko leto za- ključile z večjo nekrito iz- gubo, odobril za 167 mili- jonov dinarjev sanacijskih kreditov. Kredite je dobi- lo 13 slovenskih delovnih organizacij, med njimi tu- di EMO in Cinkarna. EMU so dodelili 22,3 milijona dinarjev kreditov za delno sanacijo izgub v tozdih, ki so lani poslova- li z izgubo. Izjema je le tozd kontejner, ki še nima sanacijskega načrta. -Cinkarna pa je dobila 7 milijonov dinarjev sana- cijskega kredita za delno pokritje visoke nekrite iz- gube v tozdu titanovega dioksida POMEMBNE NALOGE CELJSKEGA GOSPODARSTVA Upadanje reproduktivne sposobnosti gospodarst\a povsod ocenjujejo kot eno največjih nevarnosti za ne- moten gospodarski razvoj. Kljub temu, da je v bankah denarja za naložbe dovolj, so le redke gospodarske or- ganizacije sposobne za pomembnejše naložbe, v večini delovnih organizacij pa tudi nimajo dobrih razvojnih programov. Kljub temu investicijska alctivnost v celj- ski občini letos ne bo opešala, saj je večina delovnih organizacij prav letošnje leto izbrala za začetek najpo- membnejših naložb iz svojih srednjeročnih načrtov raz- voja. V celjski občini trenutno že tečejo tri pomembne naložbe. Nedvomno je med njimi najpomembnejša na ložba železarne v novo elektroobločno peč, s katero bo do dvignili zmogljivosti v jeklarni na 200 tisoč ton je- kla letno. S to naložbo se železarna vključuje v sred- njeročni program razvoja slovenskih železarn in re- publike Slovenije. Druga pomembna naložba teče v LIK Savinja, kjer si po otvoritvi obrata za izdelavo furnirjev iz eksotič- nega lesa obetajo še boljše poslovne rezultate. Tretja pomembna naložba, ki se tudi vključuje v srednjeročni program razvoja Slovenije, je investicija Aera v lastno proizvodnjo samokopirnega brezogljič- nega AC papirja. Poleg teh naložb ne gre prezreti še nekaterih manj- ših, ki že tečejo ali so pred začetkom in načrtov cin- karne za novo tovarno žveplene kisline, ki pa so zara di sporne lokacije v Celju še negotovi. Kaže torej, da celjsko gospodarstvo kljub težavnemu položaju, ki iz- vira iz šibke reproduktivne sposobnosti, smelo začenja leto, za katerega menijo, da bo ključno v prizadeva- njih za uresničevanje srednjeročnih načrtov razvoja. BRANKO STAMEJCIC teden domačega filma 77 NOVEMBER BO BOGAT OSVOJEN OKVIRNI PROGRAM TDF 1977 »Teden domačega filma je dobil izredne razsežnosti, o njem govorijo prek Beogra- da vse do Skopja,« je dejala Miša Grčarjeva, slovenska filmska kritičarka, na nedav- ni prvi seji sveta Tedna do- mačega filma 77. Takšen uvod ni pomanjka- nje samokritike, temveč sa- mo preprosta ugotovitev, ki pa organizatorja -osrednje slovenske kulturno politične filmske manifestacije obvezu- je k še boljšim pripravam na jubilejni teden — peti po vrsti. Na seji sveta, kjer je bil sprejet okvirni program, pa so se pogovorili tudi o tistih stvareh, ki jih bo po- trebno letos izboljšati glede na izkušnje preteklih let. V organizacijskem smislu velja to predvsem za press center, saj lahko prav letos priča- kujemo še mnogo večje za- nimanje novinarjev Slovenije in Jugoslavije, zanimanje, ki je pravzaprav organizatorja — uredništvo Novega tednika in Radia Celje — presenetilo že lani. Tudi letos bodo pri organi- zaciji poleg uredništva sode- lovali celjsko kinopodjetje, Viba film. Društvo slovenskih filmskih delavcev in revija Stop Ljubljana. Kot lani bo- sta tudi letos dva osrednja Ix>krovitelja prireditve, prvi je že znan, in to celjski To- per. Letošnji program bo imel poudarek predv.sem na film- ski ustvarjalnosti oziroma dejavnosti, ki je povezana s filmsko umetnostjo. Zato bo letos sodelovalo pri posamez- nih prireditvah mno,go večje število ljudi, kot pretekla le- ta. Filmski del bo zopet zajel vse tri kinematografe med 18. in 24. novembrom. Kino Uni- on bo predstavil sedem pre- miernih filmov, katerih iz- bor bo pripravljen takoj po puljskem festivalu. V Metro- polu bi se naj po predlogu programa zvrstili otroški in mladinski filmi neuvrščenih di-žav, domači filmi, ki so imeli v zadnjih petnajstih le- tih najboljši odziv pri občin- .stvu in filmi — puljski na- grajenci. Kino Dom bi naj prinesel predvsem lahkotnej- šo filmsko zvrst — jugoslo- vanske »kriminalke« ali ko- medije. Svet bo razmislil tu- di o primerni oddložitvi spo- minu umrlega režiserja Igor- ja Pretnarja. Eno dopvoldne bo namenjeno tudi amaterski filmski ustvarjalnosti, razmi- sliti pa bo veljalo tudi o pri- kazovanju reklamnih filmov, torej s strani gospodarstva naročenim filmskim stvarit- vam. Spremljajoči del je zelo ob- sežen in končni program še ni dodelan, zato samo nekaj osnovnih prireditev. Zanimivo in potrebno bo srečanje predstavnikov vseh slovenskih filmskih krožkov, ki delujejo na šolah, saj bo lahko kvalitetno vzpodbudilo to dejavnost. TDF bo pome- nil tudi večjo angažii-anost celjskih in slovenskih obisko- valcev na poditJčju filma, saj bodo povabljeni h kreiranju plakatov itd. Srečanje celj- skih organizatorje* kulturne- ga življenja v organizacijah adruženega dela bi dalo pou- darek filmski tematiki in sprožilo razgovor o tem, ka- ko delovnim ljudem predsta- viti filmsko ustvarjalnos'. Večina teh prireditev bo v tednu pred uradnim začet- kom TDF 77, medtem ko bi naj med samim TDF poteka- la preavsem nekatera posve- tovanja. Kultura in združeno delo, predvsem pa filmska kultura, bi lahko bilo posve- tovanje zveznega značaja, že preteklo leto je bil podan predlog drugega pomembnega posveta: gledali.ški in fihiiski igralec v Sloveniji in Jugo- slaviji, njegov položaj vlo- ga itd. Povsod tu gre pred- vsem za delovne naslove, saj bodo koncept posameznih po- svetovanj izdelale še posebne delovne skupine. Zanimivo bo tudi tretje posvetovanje o iz- daj a tel j stvu na področju fil- ma v Sloveniji, torej o pod- ročju, ki ga praktično ni Tudi letos bosta dve raz- stavi. Prva bo združena s sre- čanjem predstavnikov film- skih krožkov Slovenije, ki bi naj pokazali svoje dosežke, druga pa se zbira v Puli {X)d delovnim naslovom »Tito v srečanjih s filmskimi ustvar- jalci«. V šolah in delovnih organi- zacijah bo letos dvanajst raz- govorov s tilmskimi ustvar- jalci, na svoj račun pa bi naj prišle tudi šole izven centra Celja. Zunanje uprizoritve pre- miernih del naj bi po pi-ed- logu zajele štiri občine: Šent- jur, Laško, Slovenske Konji- ce in Žalec Program je bogat, uresni- čiti pa ga bo mogoče — in z njim predstaviti Celje — predvsem s pomočjo vseh de- lovnih ljudi Celja in ob pol- ni podpori družbeno politič- nih organizacij ter skupščine občine Celje. MILAN SENICAR laško O STVARNOSTI OBČINSKI KOMITE ZK O ZGUBAŠIH /jidnji .seji komiteja OK ZKS .jie bilo vzdušje naijeto in ra/.mUlj-oii.la, prnilof^i .so bili res- iiii-no preU'htani, vsaiia zadeva je biJa «>»vptliena z vsoh strani. Po pn-i točki dnevnega reda, ki Je bila namenjena oceni uresniče- vanja zuivanje|M>litični}i do!;udkov In prenašanja informacij članstvu 'ie je razprava prevesila v drugo točko. (Wispodanodo opora za nadaljnje reševanje. Na tej seji Je bil Imenovan tudi poseben organ, ki bo spremljal in %°7.podbujal prodor Zakona o zdru-ienein delu v vseb sredinah, bodisi v DO aH KS. FANIKA LAPORNIK obveščenost delegacij DO VSEH UUDI NOVINARJI NA POSVETU V CELJU Koliko sredstva javnega ob- veščanja prispevajo, da bodo delegacije v skupščinah dru- žbeno političnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti postale resnično sredstvo delavcev v procesu družbenega odločanja in sa- moupravnega sporazumeva- nja je bilo osrednje vpraša- nje na posvetu, pretekli te- den v Celju. Na posvetu so se zbrali novinarji vseh ča- sopisnih in radijskih ter te- levizijskih hiš v Sloveniji, vodil pa ga je J02E VOL- FAND, predsednik komisije Društva novinarjev Slovenije za razvoj delegatskih odno- sov. V kritični in samokritični oceni so razpravljalci opozo- rili na potrebo poglobljene- ga obravnavanja vseh pomem- bnih družbenih vprašanj še v fazi pripravljanja predlo- gov rešitev. Ob tem so tudi menili, da izčrpna obvešče- nost ne smt biti omejena le na delegacije, temveč mora prodreti do delegatske baze, kajti le tako bo zaživel dele gatski sistem in odnosi. Pa tudi mnogokdaj še vedno for- malistično vodenje bomo la- žje premagovali. Pri tem mo- rajo novinarji veliko prispe- vati, saj s svojim delom raz- bijajo monopole nad infor- macijami in se vključujejo v oblikovanje politike kot ak- tivni soustvarjalci in ne le kot orodje posredovanja, v kar bi jih nekateri radi e>o- stavili. Na posvetu so obravnavali tudi nekatera bolj ali manj poklicna vprašanja, ki pa so tesno povezana z vprašanjem celovitejšega obveščanja de- legatov in delovnih ljudi. In kot je bilo nekajkrat poudar- jeno, je delo novinarjev naj- večkrat neposredni odraz us- pehov pa tudi težav delegat- skega sistema, ta pa v treh letih tudi še ni mogel pre- broditi vseh težav. BOJAN VOLK SLOVENSKE KONJICE: SZDL EVIDENTIRA Evidentiranje delegatov za zbore skupščine in sa- moupravne interesne sku- pnosti v konjiški občini še vedno traja. Predsedstvo SZDL, ki evidentiranje vo- di, ugotavlja, da bo po- trebno zbore delegatov za občinske skupščine pove- čati, ukiniti pa konferen- ce delegacij v krajevnih skupnostih. Delo na tem nivoju je bilo usklajeno premalo, predvsem pa je bila pomanjkljiva obveš- čenost delegatov, ki je po- tekala preko konference delegacij v krajevnih sku- pnostih. Z. S. SPREJEM KOMUNISTOV Osrednji svečanosti v počastitev 40-letnice priho- da tovariša Tita na čelo partije in njegovega 85. rojstnega dne, v preteklem tednu je sledila še vrsta svečanih sej, ki so bile organizirane v osnovnih organizacijah Zveze ko- munistov. Seje so bile obogatene s kvalitetnimi kulturnimi programi in svečanimi sprejemi v član- stvo ZK. V konjiški občini so sprejeli 31 novih ko- munistov, tokrat predvsem iz vrst prosvetnih delav- cev. Z. S. prejeli smo ODLOČNI NE! NOVA POLITIČNA AKCIJA? Našega inesia ne dovolimo več .jnesnaževati! Tako bi lahko v enem stavku pove- dali vse o tem, kaj so skle nili člaal Zveze komunistov v osnovn, orgamzaciji Alja- žev hrib v Celju na svojem IZREDNEM sestanku dne 18. aprila 1.1. Mnogi so govo- rili o onesnaženosti ozračja in voda v Celju ter ugoto- vili, da smo v letu, ko si moramo vsi kar največ pri- zadevati za čiste in zdravo okolje. Vsi navzoči člani na sestanku so soglasno sprejel: tale sklep: O vsaki novi grad- nji obrata ali nove tovarne v Celju tudi torarne žveplene kisline, ki bi onesnaževala ozračje in vode — z eno be sedo naše vsakdanje bivalno okolje, je potrebno poprejš- nje soglasje prizadetih obča- nov na referendumu. Brez referenduma m mc^oče priče- ti nobc-ne take novogradnje s še tako dobix) pripravlje- no dokumentacijo o varova- nju Ln ukri-pih pred onesna- ževanjem. Imamo namreč pregrenke izkušnje z izgrad- njo tovarne titanovega diok- sida v Celju. Zato vsi navzo- či člani ZK osnovne organiza cije Aljažev hrib v Celju predlagamo tudi prenehanje obratovanja tovarne titanove- ga dioksida v Celju. Naš pripis: Je tx> le spre- jeto stališče kot toliko dru- gih. ali pa to pomeni, da se iDomo trezno lotili od čisto drobnih akcij za zboljšanje okolja pa do najpomembnej- ših ukrepov? 23 KOMUNISTOV OO ZK AUA2EV HRIB št. 17 — 28. april 1977 NOVI TEDNIK — stran 7 izvršni svet žalec O „AVTOPREVOZr PREMALO IZKORIŠČENE PREVOZNE KAPACITETE Na zadnji seji žalskega Iz- vršnega sveta so med drugim govorili tudi o stabilizacij- skem programu Avtoprevoza za to leto. Sicer pa je znano, da je ta šempetrska delovna organizacija minulo leto za- ključila z izgubo, ki pa jo je sanirala z lastnimi sredstvi. Orneniti pa velja, da primer- jalni obračun po fakturirani realizaciji ne daje izgube. Višina izgube navsezadnje ni tako visoka, bolj pa so problematični nekateri pojavi negativne poslovne aktivnosti, Ici so prisotni že nekaj let, zadnje čase pa že močno hro- naijo prevozniško dejavnost. Najpomembnejši vzroki za takšno situacijo v Avtoprevo- zu so v premajhni izkorišče- nosti prevozniških kapacitet, v neustrezni strukturi vozne- ga parka, saj gre v glavnem za vozila lahke nosilnosti, pre- malo so izkoriščali prikolice, delovna organizacija pa je tu- di preveč lokacijsko razbita. Vzrokov je seveda še cela vrsta. Premalo imajo dodela- no organizacijo strokovnih služb, značilno za Avtoprevoz pa je tudi, da so izredno po- manjkljivo notranje samoup- ravno organizirani. Omenili smo slabo izkori- ščenost prevoznih kapacitet. Dovolj nam pove že podatek, da je v slovenskem domačem tovornem prometu odpadlo na eno tono nosilnostd pov- prečno 80,4 kilometra efektiv- nih voženj. V avtoprevozu le nekaj manj kot 32 kilometrov. Eden izmed poglavitnih vzro- kov je neustrezni vozni park, saj vozila z malo nosilnostjo ne ustrezajo povsem. Res pa je tudi, da prikolice niso naj- bolje izkoriščene, navsezad- nje pa je tudi preveč povrat- nih praznih voženj. Posledica vsega tega je slaba konku- renčnost, kar se seveda odra- ža v ekonomskih učinkih. Lani je bil v Avtoprevozu celotni dohodek za sedem od- stotkov manjši kot leto po- prej, družbeni proizvod se je zaradi naraščanja cen repro- dukcijskega materiala znižal za 19 odstotkov. Podjetniška akumulacija je bila zmanjša- na za 26 odstotkov. V cest- nem tovornem prometu v Slo- veniji so v povprečju zabele- žili mnogo boljše rezultate gospodarjenja. Trenutni finančni ix)ložaj v Avtoprevozu je takšen, da primanjkuje tako obratnih kot investicijskih sredstev, na drugi strani spet, pa je moč- no prisotna potreba po na- daljnjih investicijskih nalož- bah, ki so nujno potrebne za obnovitev voznega parka in postopno spreminjanje kvali- tativne stnakture in potreba po manjkajočih obratnih sredstvih. V tej šempetrski delovni or- ganizaciji so že pripravili os- nutek stabilizacijskega in in- vesticijskega programa, ki so ga pred dnevi že obravnava- li na seji Delavskega sveta, sedaj pa ga bodo predložili še zboru delovnih ljudi. Ena izmed prioritetnih nalog sta- bilizacijskega programa je okrepitev samoupravne or- ganiziranosti s sprejetjem ne- katerih važnih internih aktov, s katerimi bodo podrobneje opredeljene pravice in dolžno- sti posameznih delovnih mest. Izvršni svet se strinja s stabilizacijskim programom, poudarili pa so, da bo treba v občini čim prej proučiti možnost za združitev prevoz- niških kapacitet. JANEZ VEDENIK GRIŽE: ODKRITJE SPOMINSKIH OBELEŽIJ Minulo soboto so pri osnovni šoli v Grižah svečano odkrili spominski obeležji Nadi Cilenšek in Ivanki Uranjek, prvoborkama iz Griž. Slavnostni govornik je bil prvoborec Ivo Ludvik Zupane, ki je med drugim orisal revolucionarno pot mladih deklet, ki sta padli med drugo svetovno vojno, spomnil se je nekaterih znamenitih dogodkov, ki so sb odigrali med narodnoosvobodilno borbo v Savinjski dolini, govoril pa je tudi o vlogi lika maršala Tita. V kulturnem programu so sodelovali učenci griške osnovne šole, ženski pevski zbor Svobode ter godba na pihala iz Zabukovice. Vrednost dveh spominskih obeležij ter urejenega parka pri šoli znaša okrog 250.000 dinarjev. Sredstva so prispevale občinske družbenopolitične organizacije, žalska občinska skupščina, delovne organi- zacije iz Griž, velik del denarja pa so prispevale obrtne delavnice. Naj zapišemo to, da je avtor spominskih obeležij profesor Edtiard Salezin iz Žalca. JANEZ VEDENIK KURIRČKOVA TORBICA V ŽALSKI OBČINI Minuli petek so mozirski pionirji predali kurirčkovo torbico vrstnikom iz Braslovč v Letušu. Kurirčkova torba s pozdravi tovarišu Titu za 85. rojstni dan je bila v žalski občini do ponedeljka, 26. aprila, ko so jo pionirji Vranskega predali pionirjem Kamniške občine. V teh treh dneh je prepotovala vse osnovne šole, kjer so pripravili povsod kulturne programe. Na sliki: Kurirčkova torba med učenci OS Vere šlander na Polzeli, kjer so ji v petek po prihodu pripravili lep kulturni program. Tekst in joto: T. TAVČAR PROPAGANDNI TABOR V CELJU Vse tako kaže, da je tabor- niško življenje v Celju spet zaživelo. To priča tudi pet- kov propagandni cabor, ki so ga na dvorišču vrtca Ani- ce Cernejeve postavili tabor- P-iki IT. grupe odredov. Taborniki, med njimi je mnogo podmladka, so na pri- jeten in vzpodbuden način opozorili nase, saj so s kul- turnim programom prikazali tudi izsek iz njihovega tabor- niškega vsakdana. Jože Lip- •^ik, starešina, je nato neka- terim prizadevnim taborni- kom podelili priznanja in po- vedal nekaj besed o tradiciji taborništva v Celju. 22. april jfi namreč Dan tabornikov. so bili prizadevni tabomi- ^ nekoliko razočarani nad Slabo udeležbo povabljenih, Saj niso želeli, da bi njihova prireditev izzvenega kot sama namen. Pa jim zato »po taborniško« izrekamo mi po- hvalno mrmranje. AUTEJA PODJED STRANICE: TABORNIŠKO SLAVJE Taborniški odred stotih talcev na Stranicah je v počastitev dneva taborni- kov pripravil osrednjo proslavo v domačem kra- ju, potekala pa je v pre- teklem tednu. Taborniki so pripravili bogat kulturni program, pomerili pa so se tudi v taborniških vešči- nah. z. S. VRELEC RASTE Splošno gradbeno pod- jetje iz Hrastnika je te dni začelo z gradnjo vrt- ca, ki naj bi bil nared za svoje gojence do konca le- ta. Podjetje, ki je v Rim- skih Toplicah gradilo tu- di novo šolo, pričakuje, da bo to nalogo skupaj z občani zmoglo in da bo do takrat urejeno tudi okolje nove ustanove. J. K. VREMENSKA POSTAJA ZA CELJE Na vsak način razveseljiva novica. Celje dobi svojo stal- no vremensko postajo. Prizadevanja, da bi jo ime- li tudi v mestu ob Savinji, se- gajo že nekaj let nazaj. Zdaj so razgovori z Meteorološkim zavodom Slovenije uspeli, in dogovorili so se, da bo posta- ja pri novi osnovni šoli Velj- ko Vlahovič na Lavi — Ost- rožnem. Odprto je še vpraša- nje, kdo bo zbiral in popiso- val vse podatke, sicer pa pri- čakujejo, da se bo Celje prvič pojavljalo v rednih dnevnih vremenskih poročilih od le- tošnjega avgusta dalje. MB žalec 12 DELOVNIH ORGANIZACIJ NITI DINARJA ZANJE Dejstvo je, da delo občin- ske raziskovalne skupnosti ni bilo tako uspešno kot so bile druge samoupravne interesne skupnosti v žalski občini. Tre- ba pa je takoj zapisati, da ni bilo pravih osnov, na ka- terih bi lahko temeljilo njeno delo, saj celo republiška skup- nost ni postavila oprijemlji- vih nalog, na podlagi katerih bi lahko delali. V Žalcu so zato sprejeli program dela, ki temelji na teoretski pomoči in vzpodbuja inovacijsko de- javnost v organizacijah zdru- ženega dela, tozdih, inštitutih ... Sicer pa vsi vemo, da občinska raziskovalna skup- nost ni planer v predpisova- nju, zbiranju in delitvi finan- čnih sredstev. To pa njeno de- lo še bolj otežuje. Izvršni odbor občinske ra- ziskovalne skupnosti je pri- pravil anketo, ki naj bi poka- zala, kako daleč so z inova- cijsko dejavnostjo v žalski ob- čini. Anketo so izvedli v 25 delovnih organizacijah in in- štitutih, ki so odgovorili na zastavljena vprašanja, odgo- vorov pa niso poslali iz Sig- me, Elektra Šempeter, Asfalt- ne baze. Strojne postaje in Kmetijstva Šempeter. Pravzaprav dajo odgovori precej misliti. Z inovacijsko dejavnostjo se ukvarjajo sa- mo v trinajstih organizacijah, samo v enajstih pa imajo ure- jene pravilnike, ki uravnava- jo tehnične izboljšave in ko- ristne predloge. Med temi pra- vilniki so kar trije, ki so sta- rejši od treh let. Dvanajst de- lovnih organizacij ni nikdar razpravljalo o tej problemati- ki na sejah delavskega sveta ali zborih delovnih ljudi, prav toliko ljudi pa do danes ni vložilo v inovacijsko dejav- nost niti dinarja! V zadnjih petih letih so vlagali določe- na sredstva le v Inštitutu za hmeljarstvo, Ferralitu, Monta- ni. Keramični industriji v Li- bojah, Juteksu, preboldski tekstilni tovarni. Savinjskem magazinu, Gradnji, v DEM Podlog, Minervi, Zarji, Sipu, Aeru v Šempetru, Garantu in v CtG TOZD Gozdnik. V enaj- stih organizacijah so leta 1975 vložili v lastno raziskovalno dejavnost nekaj več kot 16 milijonov dinarjev, lani pa menda okrog dvaindvajset. Na področju inovacij tako lastnih kot tujih so v dva- najstih organizacijah zabeleži- li v zadnjih petih letih le tri izume, 66 tehničnih izboljšav, 68 koristnih predlogov, eno samo licenco in štiri licence za know-how. Cela vrsta je tistih, ki niso podpisali sa- moupravnega sporazuma z ra- ziskovalno samoupravno sku- pnostjo oziroma pristopili k področni raziskovalni skupno- sti. V anketi so razvidni še ne- kateri drugi podatki, ki pa prav tako niso preveč razve- seljivi. Kaj bo potrebno sto- riti za izboljšanje stanja na tem področju? Skupina občin- ske raziskovalne skupnosti je dala tozdom, delovnim orga- nizacijam in inštitutu nekate- ra priporočila, ki naj bi po- spešila inovacijsko razisko- valno dejavnost v občini. Vse organizacije naj bi v svoje lastne letne, srednje- ročne in dolgoročne načrte vnesle konkretne programe raziskovalne dejavnosti z od- govarjajočo denarno postav- ko. Povsod, kjer nimajo ure- jenih pravilnikov za nagraje- vanje, ali pa so ti nepopolni, bodo morali to čimprej ure- diti. Omeniti velja tudi to, da se lahko vsi tisti, ki nimajo dovolj sredstev za tovrstno dejavnost obrnejo po p>omoč k občinski skupnosti. In še nekaj moramo zapisa- ti. Za skupno nalogo Prostor- ski razvoj Savinjske doline z vidika ohranitve kmetijskega zemljišča in zdravega okolja bodo Zalčani vložili zahtevo, da jo financira republiška ra- ziskovalna skupnost. JANEZ VEDENIK OBRAMBNI DAN LAŠKIH OSNOVNOŠOLCEV Ko so prišli v soboto šolarji laške osemletke »Pri- moža Trubarja« v razrede, pouk ni dolgo trajal. Dopri- našali so namreč en dan za prvomajske počitnice in ga izkoristili za obrambni dan. Prva naloga je bila, da so po znaku za preplah nemudoma zapustili šolo, kar jim je šlo prav posebno dobro »od nog«. Zbrati so se morali po razredih v raznih okoliških krajih, od koder so nadaljevali naloge. Medtem ko so najmlajši obiskali kraj, kjer je pod šmihelom padel Dušan Poženel-Djuro, so se starejši pomerili v orientacijskem teku. Obšli so precejšen kos laške okolice, sproti na »javkah« odgo- varjali na vprašanja, v šolo pa so morali s seboj pri- nesti tiste rastline, katerih imena so dobro poznali. Starejši šolarji so šli na pohod, in sicer čez Sedrač. Malo Kozje, Lokavec, Vrh nad Laškim in nazaj domov, kamor so prispeli šele v poznih popoldanskih urah. Del njihove poti se je pokrival s potjo 14. divizije. Obrambni dan je bil v okviru šolskih prireditev po- svečenih velikim jubilejem, le-te pa so dostojno pro- slavili poleg sodelovanja na osrednji proslavi tudi z izredno dobro razstavo v šoli, ki prikazuje rast, razvoj in zmage KPS, zveze komunistov na sploh in še posebej predsednika Tita. J. KRAŠOVEC 8. stran — NOVI TEDNIK St. 17 — 28. april 1977 slovenska popevka 77 LETOS PRVIČ V CELJO FESTIVAL ROČKA, ŠANSONOV, POPEVK, ŠTIRI DNI Za novo obliko slovenskega festivala se je {xiločila ETV LjicblOJiiia, tokrat v sodelova- nju s celjskim Turistično re- kreacijskim centrom »Golo- vec«. Po kriznih obdobjih zad- njih festivalov v Ljubljani, je bila ljubljanska radijska hiša pi'imorana iskati novo obliko festivala, ki bi motiviral in ustvarjal proočutje ostare- lih skrbi 26-članski kolektiv, ki za svoje delo zasluži vso pohvalo. Urejenim notranjim prostorom v Lambrehtovem domu bo sledila še preureje- na okolica, za katera so na- menili 27 milijonov starih di- narjev. Projekt za okolje je že napravljen, letos pa mo- ra biti tudi uresničen. Stiska za starejše ljudi v konjiški občini pa s tem še ne bo pri kraju, zato predvi- devajo še možno gradnjo ene- ga trakta, katerega prostor še ni lociran. Z odločitvijo pa bo potrebno pohiteti, kajti moč no narobe bi bilo, če bi za- padla sredstva, katera se zbi- rajo v ta namen pri pokojnin, ski in invalidski skupnosti. RIMSKE TOPLICE: BAZEN ZA 1. MAJ Tudi letos, kot vsa leta do. slej, bo turistično društvo v Rimskih Toplicah odprlo pla. vakii bazen za pi-aznik dela. Torej, prvo kopanje v topli vodi v bazenu v Rimskih To- plicah, že za prvi maj in po- tem seveda vse do jesenskih mesecev. M. B, žalec NOVI GASILSKI DOMOVI OBČNI ZBOR GASILSKE ZVEZE — NOVE NALOGE Minulo nedeljo je bdi v Žal- cu občni zbor občinske gasil- ske zveze. Poleg delegatov so se zbora udeležili še podpred- sednik republl-ške gasilske zveze Slovenije Vili špat, de- legati sosednjih občinskih ga- silskih zvez, predsednik skup- ščine občine Žalec Vlado Go- rišek in predsednik izvršnega sveta skupščine občine Žalec Jože Jan. Iz poročil predsednika Fran- ca Jelena, poveljnika .Antona Farčnika, mladinskega refe- renta Riharta Kopušarja in referenta za žene Majde Kri- žej je bilo razvidno, da je bi- lo delo Občinske gasilske zve- ze v mirailem obdobju uspeš- no. V govoru je predsednik OGZ Franc Jelen med dru- gim dejal: »Pohvale so vred- na tudi društva, ki so si v glavnem z lastnimi sredstvi pKDstavila nove gasilske do- move in to: Le\'ec, Letuš in Braslovče. Adaptacije pa se vršijo v Preboldu, Gomil- skem in v Grižah. Uspešno je bil izveden »Dan gasilcev« na Vranskem, na katerem je bila prikazana naša obrambna pri- pravljenost, ter tudi množič- nost. Vključevanje mladine in žena v gasilske vrste še ni izčrpano. Stanje se sicer po- pravlja iz leta v leto, vendar je še precej društev, ki ima- jo na svojem območju dovolj mladine in žena. Te bo po- trebno sistematično vključiti v gasilsko dejavnost. Po sta- tističnih podatkih se vidi, da imamo v zvezi 1572 aktivnih članov, i>88 pionirjev in mla- dincev, 4 višje častnike, 44 častnikov in 234 podčastnikov. V Loki pri Taboru so si na- bavili novo črpalko, nova vo- zila pa v Latkovi vasi, Zabu- kovici, Žalcu in Ponik\n. Po- leg teh tečjih investicij je bi- lo nabavljene še precej ostale drobne gasilske opreme.« Nato so sprejeli program za letošnje leto. Med važnejše naloge, ki so si jih zadali, uvrščajo naslednje: V poča- stitev 40-letnice prihoda tova' riša Tita na čelo Zveze komu- nistov Jugoslavije, njegove 85. rojstnega dne in 40-letnice ZK Slovenije, bo OGZ Žalec pripravila več tekmovanj, or- ganizirala tekmovanje v ob- činskem merilu za pionirje, mladince in člane, se udeleži- la srečanja gasilcev — pionir- jev Slovenije in Hi-vatske, ki bo 29. maja v štorah, organi- zirala praznik »Dan gasilcev«, ki bo letos v Parižljah in dru- go. Ob koncu zbora je predsed- nik skupščine občine Žalec Vlado Gorišek podelil držav- na odlikovanja na področju gasilstva. Red republike z bronastim vencem je prejel Franc Jelen, red zasluge za narod s srebrno zvezdo sta sprejela Rudi Hennan in Ka- rel Jug, red dela s srebrnim vencem pa Ivan Fistrič, Elmil Glušič, Jože Travner, Karel Strahovnik in Anton Farčnik. Tekst in foto; T. TAVČAR V OBJEKTIVU št. 17 — 28. april 1977 NOVI TEDNIK — stran 9 TREBČE DOLINA TITOVEGA OTROŠTVA » .... Iz teh skritih krajev je usmerjal dejavnost obnovljene in pomlajene Komuni- stične partije Jugoslavije. Poznal je svoje ro 3ke, vedel je, da na obeh bregovih Sotle v delovnih ljudeh tli plamen upora proti izkoriščevalcem in zatiralcem... Veroval je v borbe- nost in enotnost med delovnimi ljudmi, med zagorskimi, bistriškimi in kozjanskimi plebej- ci, ki jih pripadnost slovenskemu in hrvaškemu narodu nikoli ni ločevala v njihovem boju proti skupnemu sovražniku — izkoriščevalski posvetni in cerkveni gosposki... čutili so, da je treba do temeljev zrušiti stari svet soci::lnih krivic in nasilja, porušiti meje umetno razpihovane jiacionalne in verske nestrpnosti med narodi ter se upreti grozeči fašistični nevarnosti ... naslonil se je na spoznanje in moč združenega ljudstva----« (iz govora F. Šetinca na Trebčah 26. VI. 1976) Zaradi velikih mož ce- st okrat pridejo v zgodovi- no tudi majhni kraji. Ta- ko je tudi s Trebčami, za- selkom nekaj kilometrov oddaljenim od Bistrice ob Sotli, raztresenim po gri- čih in ki z enim Icrakom ostro zavije tudi v dolino Bistrice, kjer je Joža Broz kot majhen fantič preživel svoje takorekoč najlepše dni otroštva pri dedu Ma:tinu in kamor se je pozneje, v letih re- volucionarnega dela še vračal. Od takrat naprej se Joža Broz večkrat vra- ča nazaj, v dolino prijet- nih pa tudi težkih spo- minov. Trebče so za zgodovino revolucionarne poti delav- skega razreda prav gotovo zftlo pomembne. Tukaj se je Josip Broz pripravljal na partijska posvetovanja in konference in od tu je v maju 1938 tudi orga- niziral prvo sejo politbi- roja v Krški vasi pri Brežicah in v maju 1939 ponovno sejo politbiroja na Lisci. Z vseh strani za- prta dolinica Bistrice pa ga je sprejemala z vso ljubeznijo tudi v letih, ko se je iz tujine, kot preka- ljen revolucionar vračal v domovino in končno, ko je postal sekretar CK KP Jugoslavije. Z Ano Kostanjšek, Tito- vo seistrično, živahno že- nico, smo se pogovarjali na klopi pred hišo. Pred nami se je v dolini vila Bistrica, tik na desni si lahko videl spominski muzej, malo naprej preko potoka šupo, kjer je Josip Broz študiral in sestav- ljal materiale za vse po- membne seje. Območje spominskega parka Trebče, del velikega parka Kum- rovec. Kozjansko. Trebče se ne bodo spre- minjale več. Nasprotno: na novo bodo postavili ob- jekte, v katerih se je od- vijalo mar.šalovo delo, v načrtu pa imajo tudi zgraditev manjše restavra- cije, kjer bo moč dobiti spominke vseh vrst, ce- lotno območje pa se bo vključilo v spominski park Kumrovec — Kozjansko. Semkaj bodo F>oleti prišli tudi mladi iz vse Jugo- slavije, da bi FKjmagali graditi Titovo cesto, kot jo že radi imenujejo do- mačini. Ko bo pokrajina na Trebčah dobila tisto podobo, ki jo je imela in ko bo končno dograjena cesta, ki bo dolini odprla pot na stežaj, bo ta del- ček kozjanske pokrajine z njenimi nadvse zanimi- vimi in neokrjenim' baj- tami, ki jih še ni pokvaril čas, z gradovi in drugimi kulturno zgodovinskimi spomeniki, približan vsem, ki jih zanima revolucionar- na zgodovina naše partije. V krajevni skupnosti Bistrica ob Sotli, kamor spadajo tudi Trebče, so nam povedali, da so ve- seli, da bo kraj končno vendarle dobil tisto podo- bo, ki mu gre, da pa bi radi tudi sami kreativno sodelovali pri oblikovanju parka, sa jim končno ni vseeno, kako bodo stvari stekle, živeli bodo tukaj, tukaj bodo živeli tudi ro- do« za njimi. Željno pri- čakujejo načrt razvoja spominskega parka Kum- ravec — Kozjansko. O tem prav gotovo naj- več ve Vlado Vujevič, taj- nik upravnega odbora sklada za izgradnjo in vzdrževanje spominskega parka Kumrovec, ki smo ga obiskali isti dan kot Titovo sestrično in prija- zne Trebče. »Prostorski načrt bo končan še letos. Poleg vr- ste objektov, ki bodo še zgrajeni v Kumrovcu, bo- mo morali skupaj s Slo- venci razmisliti tudi o enotnih kažipotih za vse zgodovinske kraje in ob- jekte, ki so tako ali dru- gače povezani s Titovim življenjem in delom, ena- ko pa velja tudi za vse kulturno zgodovinske spo- menike na tej in oni stra- ni Sotle. Sodelovali bomo tudi pri skupnem finan- ciranju spominskega par- ka Trebče, organizirali bo- mo s Slovenci nekaj te- matskih stalnih razstav, bile naj bi tudi v Bistrici ob SotU, poskrbeti pa bo treba predvsem, da bosta oba kraja zaživela kot eno telo in da se bosta pri vseh načrtih tako tudi ob- ravnavala,« je odgovoril na naše Vlado Vuje\ič in še dodal, da pravkar pri- pravljajo nekakšno majhno monografijo o parku in da bodo izdali tudi pos- tetrje, koledarje in podob- no. še posebej je pohvalil izredno dobro sodelovanje med obema krajevnima skupnostima, Bistrico ob SotU in Kumrovcem in opozoril, da je zelo važno, da se obe republiki čim- prej dogovore o enotnem funkcioniranju parka. Za- misel o spominskem par- ku torej le ni več le na papirju pač pa dobiva že nadvse otipljive oblike. Tostran in onstran Sotle žive z vsem bitjem za park in skušajo po svoje prispevati, da bi bil čim- boljši, da bi obiskovalec odnesel kar se le da mno- go. Največ bo gotovo pri- spevala cesta. Da bo s parkom prišlo v ta del novo življenje, je več kot gotovo, jasno pa je še nekaj dkigega: spominski park bo dosto- jen spomenik velikemu de- lu tovariša Tita. Za trenutek se pomudi- mo pri besedah, ki jdh je izrekel tovariš Franc Še- tinc, ko je lani odpiral prenovljeni mtizej na Tre- bčah. »Predsednik Tito se rad vrača v kraje, kjer je preživel svojo mladost in ki ga spominjajo na leta, ko je bilo treba napeti vse moči, da se je KPJ osvo- bodila sektašev, oportuni- stov in frakcionašev ter postala enotna resnična glasnica hotenj delovnih ljudi ... nekoč sem bil priča, kako se je Tito z veliko ljubeznijo in pre- prosto človečnostjo spo- minjal vsake podrobnosti iz svojih otroških let: Ja- vorškove verande, senika, šupe, potoka in drugega, ko pa sem poslušal njego- vo pripovedovanje o ma- teri, sem nehote pomislil *na to, kaJco mogočo sta se materina ljubezen in ideja človečnosti vsadila v Tita in mu omogočila, da je postal eden izmed vodilnih osebnosti sodob- nega sveta...« Tekst: MILENKO STRASEK Foto: DRAGO MEDVED Spomhiski dom v Kumrovcu — na tisoče mJadih iz vse Jugoslavije ga obiskuje Vlado Vujovič Javorškova domačija, dom Titove mame 10. stran — NOVI TEDNIK St. 17 — 28. april 1977 XII. MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL V CELJU Letos bo prvič nastopil mladinskA zbor iz NDR. To bodo dekleta učiteljišča iz Templina. Dekliški zbor sodi med najboljše dekliške zbore v Demokratični republi- ki Nemčiji. Prejel je več odlikovanj in nagrad ter 1973. leta sodeloval na Berlinskih kulturnih igrah. osrednja knjižnica ZANIMIVA RAZSTAVA NAM MNOGO POVE 2e leta 1969, ko je Poicra- jinski muaeo v Cdjiu s sode- lovamjem mariborskega Po- krajinskega muzeja pripravil razst-avo vedut s celjskega območja od 17. do 19. stolet- ja, je tedanja Studijska femijižmica kot doda.tek h gra- fičnim in drugim originaliniim vedutam in zbirk priredite- lja prispevala iz svojih abimk še najstarejše vedute, natisnjene na rOiZglednicah, seveda' le tiste, ki so še sodi- le v okvir tedanje razstave, to je ras^lednice iz devetde- setih let prejšnjega stoletja. V okviru oddelka za razis- kovalno delo, ki na,daljiuje z opravljanjem speciatoih na- log prejšnje Študijske knjiž- nice, s posebno skrbjo zbira in obdeluje knjižnično gradi- vo o Celju in celjskem po- krajinskem obmodju. Sem pa sodi poleg knjdg in peri- odičnega tiska tudi tako imenovano neknjiino gradi- vo, Id ga knjižnica hrani v svojih jKKsebnih zbirkah (rokopdsd in avtogramd, geo- grafske karte, nuizikalije, grafike in raznovrstni drobni tdiSiki). Ena od teh neknjižnih abdrk je prišla na vrsto tu- di v programu razsitav, s katerimi opo2a.rjamo občane na bogato vsebino in pomen knijdiničnega gradiva, ki ga abdramo in hranimo zato, da bi se ga občani posluževali. V zbirka ra:^lednic, ki nam jah je doslej uspelo zbrati 494a, je nad 2000 taikih, na katetrih so upodobljeni kroji predvsem tista s celjskega pokrajanskega območja. Z iaborom iz te bogate zbdr- le smo hoteli na razstavi po- kazati, kaikšni so bdli Icrajd na c^sikem potoajansikem oibmočiju v zadnjih osmih de- setleitjjdii. V dveh avlah v I. in II, nastropju našega po- slopja na Muzejskem trgu smo v 21 vditrinah razMnsitdli nekaj manj kot tisoč raz- glednic in siceo- sdstemartično po osmih občrnah celjskega območja in po njihovih kra- jdih, v otovam posameznih krajev pa kronološko, tako da je lahko videiti, kako se je v teku desetletij spremi- njala zunanja podoba teh krajev, njihovih delov (za- selkov, ulic, trgov) in po- membnih stavb. Najstarejše razstavljene razglednice so iz konca osemdesetih in za- četka devetdesetih let prejš- njega stoletja, torej iz časov prav kmalu zatem, ko so avstrijske pošte začele uva- jati to odprto obliko pisma, j ki se je nato udomačila po | vsem svetu, najprej kot do- pisnico brez slike (okoli 1870), nato pa tudi kiot raz- glednico (ok. 1885). Poleg razglednic iz Celja in celjske občine, ki jdh je največ, saj zavzeanajo vso avlo v I. nad- stropju (7 vitrin), so najšt€- viLneje predstavljeni zdravi- liški kraji (Rogaška Slatina, Dobrna, Laško, Rimske To- plice) in kraji ^otmje Sa- vinjske doline z Logarsko dolino in Savinjskimi .Alpami, dalje še Velenje kot mlado razvijajoče se mesto, Šempe- ter v Savinjski dolini (zaradi rimskih izkopanin in jame Pekel), Šoštanj, Vitanje, Slo- venske Konjice. Zelo zanimi- va je tudi zbirka o Zidanem mostu, o Šentjurju pod Ri- fnikom, o štorah in še o ne- katerih drugih krajih in na- .seljih (tiudi o nekaterih manjših in manj znanih). Se- veda so v zbirki tudi neena- komemosti, ker je zlasti zbiranje slrejših razglednic povečano z večjo ali manjšo srečo in bolj ali manj mu- hasto usodo. O nekaterih kra- jih nam je uspelo na najraz- ličnejše načine in po raznih potih zbrati le majhno število upodobdlev na razglednicah (n. pr. za Žalec in za Mozirje), o nekatverih krajih pogreša- mo ziastd starejše razgledni- ce. Sodobne razglednice, zla- sti tis!te, kfl jdh v zadnjih le- tih v tolikem števalai izdaja celjski Fotolik s sodelova- njem tiskarne v Cinkarni, bomo še nadalje lahiko dobi- vali. Prav tako tudi druge, ki jih izdajajo naše turistič- ne in gostinske organizacije. Naša razstava pa naj bi med drugim vzpodbudila občane, pri katerih se je po družin- ski tradiciji ohranilo kaj starih razglednic o teh ki'a- jih, da jih darujejo naši knjižnici in s tem pomagajo kompletirati to lepo zbirko, ki je tudi eden od dokumen- tov naše kulturne dediščine. V zasebnih rokah je tako gradivo v neprestani nevar- nosti, da bo propadlo, saj ima razen zbiralcev navadno le redkokdo potrpljenje, da bi to hranil. Predvsem pa naj si obča- ni Celja in vseh občin celjs- kega pokrajinskega območja to zanimivo raz.stavo ogleda- jo. Odprta bo do 14. maja. vin. V VSAK DOAA NOVI TEDNIK keltski novci v sloveniji pokrajinski muzej v celju zbral 852 novcev v Pokrajinskem muzeju v Celju bo od 5. do 15. maja občasna razstava keltskih nov- cev, ki so krožili v naših krajih kot plačilno sredstvo zadnja stoletja pred našim štetjem. Kelti so namreč v naših krajih irvedli prvi denar in tako je denarno gospodar- stvo zamenjalo naituraJno me- njavo. Keltska plemena so od 4. stoletja pred našim štetjem uporabljala grški denar, in sicer srebrnike in zlatnike ma- kedonskega vladarja Filipa II. (359—336). Na averu je bila upodobljena Zevsova glava, na reveru pa jezdec. S tr- govskimi stiki so se ti nov- ci kmalu razširili po Balka- nu. S tem denarjem so tudi plačevah podonavske Kelte, ki so kot najemniki služili v makedonski vojski. V 2. stoletju pred našim štetjem so začela Kelti po grškem vzoru sami kovati denar. Najprej so bili to le okorni posnetki Filipovih nov- cev, kasneje so dobili svoj- sko podobo in na keltskem denarju se pojavijo fantastič- ne upodobitve. Prav ta ab- strakcija pa je dala keltskim kovancem ix)sebno obelež- je. ZanimiTO je, da so noriški Kelti, ki so živeli na področ- ju današnje Slovenije in av- strijske Koroške, začeli ko- vati svoj lasten denar šele okoli leta 60 pred našim štet- jem, ko je bilo keltsko nov- čništvo na področju Evrope že v polnem razcvetu. Noriški denar se deU v glavnem na dve skupini: za- hodnonoriški novci, ki imajo Apolonovo glavo na sprednji strani in jezdeca na zadnji strani, kjer je ponavadi še knezov napis. Vzliodnonori- ški novca so skoraj brez na- pisov; na zadnji strani je upo- dobljen le konj. Kovnica teh novcev in ust- reznih malih vzhodnonoriš- kih srebrnikov je bila v Ce- lju. Takoj po regulaciji Sa- vinje leta 1958 so se pojavili keltski novci na dnu Savinje ob novem mostu. Keltski de- nar so spremljali tudi rimski republikanski srebrniki in ko- vanca IZ cesarskega obdobja, skupaj z drugimi rimskimi najdbami. Najdbe so bile bolj številne vedno po večjem deževju, ko je voda ponovno upadla. Po vsej verjetnosti so vse te predmete naplavljali odtočni kanali z desnega bre- ga Savinje. Zaradi tega na neverjetna domneva, da je bi- la kovmdca keltskega denarja ne desnem bregu Savinje, fK)- sebej, ker smo taan odkrili tudi druge obrtne delavnice iz rimskega obdobja. Denar in druge predmete so odkrivali otroci ob ko- panju v Savinji. Pokrajin- skemu muzeju je uspelo zbra- ti 852 malih keltskih srebrni- kov. Sloveniji je ostal le maj- hen del, saj se je samo na dunajskem numizmatičnem tržišču poja^'ilo približno 2000 kosov!! Razstavo je pripravil Nu- mizmatični kabinet Narodne- ga muzeja v Ljubljani s so- delovanjem Narodne banke Slovenije in s subvencijo Kulturne skupnosti Sloveni- je. Seveda sodelujejo na raz- stavi s siv^ojimi eksponati tu- di drugi muzeji v Sloveniji. Med temi ima vidno mesto tudi celjski Pokrajinski mu- zej. Naša želja je bila pokazati razstavo tudi celjskemu ob- činstvu zaradi njene izredno zanimive vsebine in ne nazad- nje zaradi celjskih novcev, ki jih to pot prvič razstav- ljamo. Razstavo v Celju je omo- gočila in prevzela pokrovitelj- stvo celjska podružnica Ljub- ljanske banke, kar ponovno izpričuje pripravljenost za. I>oveaovanje kulturnih priza-1 devanj in združenega dela. Razsta\x) si bo možno og- ledati vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 18. ure- Obisk toplo priporočamo zlasti šol- ski mladini, ljubiteljem nu- mizmaitike,'kolektivom in se- veda vsem občanom ter bral- cem Novega tednika. Na sli- ki: -Mah noriški srebrnik s konjičkom. Naravna velikost S mm. Najdišče: Struga Sa- vinje v Celju. Foto: Viktor Berk. , VERA KOLŠEK VRNITEV PINK PANTERJA Vniitev Pink panterja je film, ki nima nič skupnega i ju- nakom priljubljenih risank. Pink Panter je namreč sIo\eč dia- mant, ki ga nepridipravi izmaknejo iz enega od londonskih mu- zejev. Angleška policija roparjem ne more priti na sled in za pomoč zaprosi francoske kolege. Prosi, naj jim »posodijo« svo- jega slavnega detektiva Closeauja. Ta pa že neka,i časa ni več inšpckior. Zaradi njegove nespretnosti in popolne nesposobnosti so ga poslali nazaj med navadne policaje. No, zalitevi angleške policije pa le ustrežejo in Closeau postane spet inšpektor s po- sebno nalogo, da odkrije ukradeni diamant. 2e po tem skrom- nem orisu vsebine je jasno, da gre za komedijo, v kateri je neš-teio možnosti za duhovite scene in zabavo. Režiser Blake Edward3 je te možnosti dobro izkoristil, seveda ob pomoči eks- centričnega Petra Sellei-sa, ki v glavni vlogi inšpektorja Clo- seaiija resnično navdušuje s svojo nerodnostjo, neumnostjo in neuničljivim prizadevanjem. DEŽ NAD SANTIAGOM .ie francoski film. s katerim je režiser llelvio Soto skušal obiuliti čilsko tragedijo. Film namreč govori o resničnih do- godkih v Oilu, ki so bili uvod v dramo padca demokracije in strmoglavljenja predsednika Allendeja. Ob tej zasnovi pa film le ni ubral najboljše poti. Ostal je na površju, pri prikazu te- rorizma in sabotaž Allendejeve vlade, pri spektakularnih prizo- rih, ki sicer prikažejo stanje v takratnem Cilu in dajo slutiti današnje stanje, a nič več. S tem pa je ob 100.000 statistih, 30.000 vojakih in 200 igralcih le preveč spektakularen. Dokumen- tarnost in spektakularnost žal nista mogli ujeti ravnotežja. Od- lična pa je igra Bibl Anderson, Annie Girardot in Jean-Ix)ius Trintignanta. osnovna šola i. celjske čete USPEL KONCERT MLADIH GRL Osnovna šola 1. celjske če- te je organizirala v sredo, 20. aprila v Narodnem domu kon- cert svojih mladinskih zbo- rov. Kot gosta je pritegnila mladinski pevski Zibor osnov- ne šole iz Lucije pri Pocrto- rožu. Po svojem konceptu bi mogli prireditev oceniti kot neke vrste m^Ki v predstoje- či Mladinski pevski festival. Trije zbori so se zvrstili na odru pred številnim občin- stvom ter tvorili v svoji raz- nolikosti določeno enotnost v gradnji sporeda in v pevski tehniki. Tudi po številu se niso mnogo razlikovali, vsak od njih je štel od 40 do 55 mladih grl. Odveč bd bilo na- glasiti, da je pevsko gosto- ljubje, ki se čedalje bolj uva- ja, izvrstna oblika medseboj- nega spoznavanja, izmenjave izkušenj, primerjava dosež- kov in še kaj. Medsebojni obiski in skupni nastopi so v nekem smislu tiha tekmo- vanja, ki lahko prinesejo šte- vilne dobre reaultate, ne na- zadnje so dobra stimulacija za mlade pevce. Kako pa si- cer nagraditi prizadevne mla- de pevce, če ne z lepim izle- tom. Ne da bi se ^uščaJ v oce- njevanje, kdo je boljši, bi mogel reči, da je imel vsak od nastopajočih svoje dobre in slabe lastnosti. Otroški zbor (OPZ) je izve- del 5 pesmi s spremljevanjem klarrarja (pri klavirju prof. Marenka Sancin). Program dobro izbran, zboru manjka intenzivnost, želel bi si več otroške svežine in prisrčno- sti (ki je dobrim otroškim zborom tako lastna in pri- kupna). Zbor zveni zaduše- no, dikcija ni najboljša. Kon- takt zbora s klavirjem občas- no neusklajen. Mladinski zbor (MPZ) ie Lucije vodi rutinirana zboro- vodikiir\ja Helena Jureš, ki se je že na revijali in festivalih predstavila kot solidna pozna- \'alka mladinske pevske kul- ture. Izbor 10 i>esmi je bil zelo raznolik: od (31obca in Preglja prek Reina k Mihel- čiču, pa spet preko Lifzta k Ukmarju. Jureševa je znala že več pokazati kot to pot v Celju. Dikcija dokaj slaba, prav tako vokalizacija. Frazi- ranje je bilo ponekod čud- no kot npr. v »Zapojmo pe- sem«. Znatno boljše so bile Ukmarjeva »Moja mamica« in Arničeva »Palčki na pote- pu«, ki ju Jureše-va pripravlja za festival. in utegne jih dobro narediti, saj ima še časa nekaj tednov. Dragica Žvar je vodja pr- vonastopajočega OPZ in tro- glasnega MPZ. Pripravila je 10 pesmi v smiselnem zapo- redju. Že na republiški revi- ji v Zagorju se je dobro po- stavila, prav tako na re\djd Kurirček v Mariboru. Sedaj pripravlja zbor za zvezno tek- movanje na festivalu. Zato bo nekaj pripomb le v korist: treba bo v^ jasnosti, več mu- zrkalnega doživetja, večji di- namični lok sprostitve. Dina- mika ni slaba, piani so v re- du, a za tekmovanje je to premalo. Na vsak način bo treba izgovorjavo izboljšati in seveda vokalizacijo. Ob- vezna tekmovalna pesem Ja- koba Ježa »Oiči nana« je prav dobro uspela, zlasti v začet- ku — dobri TOtopd, dober piano, dovolj precizno — v srednjem delu manj jasnosti, nekoliko nečisto, zadnji del ne dovolj prepričljiv v izra- zai in dinamiki. »Vandrovc« je ritmično dobro zastavljen, a še premalo iza-azdt, alta mo- rajo biti boljši, jasnejši. )>Sla- vonke« v priTedibd Popoviča so bile zetlo dobre v jasno- sti in točnosti staccatta in v ritmu, srednji del je bil premalo speveai, zadnji del dober. Dobro naštudirani sta Cigličeva kratka, a za- htevna »Naša pesem«, za- četek zelo dober intonacij- sko in solo, konec nekoliko premalo initenziven. Tudi Mi- helčičeva »Sinica« je dobra, a več muzikalnega doživetja, agogike in morda še kakšen niuzikaličen akcent bi bil le v korist večjemu številu točk pri tekmovanju. Kljub vsem pripombam je bdi koncert uspešen, na do- stojni višini. Ker pa smo t-ik pred festivalom, moramo bi- ti kritični, da se bomo posta- vili kot mesto lepega petja in v tem smislu je treba spre- jeti kritiko kot dobronamer- no. EGON KUNEJ št. 17 — 28. april 1977 NOVI TEDNIK — stran 11 xxh. sterijino pozorje MILETU KORUNU IZREDNA STERIJINA NAGRADA s podellitvijo številnih pri- znanj in prestavo Stanikovi- geve Nečiiste krvi se je v nedeljo končalo letošnje Ste- rijino pozorje, ki je bilo ta- ko po umetniških dosežkih j£Ot tudi po organizacijski plati eno najuspešnejših v zadnjih letih. Posebno težo je dalo letošnjim igram po- jcroviteljsitvo predsednika re publike Tita, ki se je te gle- dališke manifestacije tudi sam udeležil. Zato je sode- lovanje SLG Celje v konku- renci najboljših predstav iz vse Jugoslavije vredno vse pozornosti in priznanja. Letos je bilo prijavljenih na Pozorje 42 gledališč s 67 predstavami, ki sb si jih v prvi fazi selekcije ogledale ustrezne republiške selektor- ske komisije. Te so predlaga- le letošnjemu selektorju Po- zor ja (Vladimirju Stamenko- viču) 24 predstav iz 22 gleda- lišč. Iz tega še vedno zelo širokega izbora predstav pa je selektor izbral 8 predstav, ki po njegovem pomenijo vrhunske umetniške dosež- ke pretekle sezone. V ta re- prezentativni izbor najbolj- šega sta prišli 2 predstavi hrvaških gledališč, po 2 pred- stavi slovenskih in srbskih gledališč ter po ena iz Make- donije in Vojvodine. Že v lu- či teh podatkov je sodelova- nje celjskega gledališča izre- den uspeh, ki je toliko bolj razveseljiv, če vemo, da je letošnji nastop na Pozorjti že ( 'jetji zapovrstjo. To pa po- E .neni, da usjiehi celjskih gle- dališčinikov niso naključni, ampak so rezultat ustrezne repertoame in zasedbene po- litike, rezultat sodelovanja s pomembnimi režiserji, sce- nografi, kostimografi in zav- zetega dela ansambla. še bolj razveseljivo pa je, da je celjskemu ansamblu uspelo nadvse dostojno pred- staviti eno temeljnih del na- še dramatike, Cankarjevo Pohujšanje v dolini šentflor- janski. Zbrano spremljanje odrskega dogajanja in nav- dušeno odobravanje na kon- cu je velik uspeh, če upo- števamo izjemno gledališko vzgojenost in zahtevnost fe- stivalskega občinstva. V teh trenutkih zmagoslavja slo- venske besede in celjskega gledališča sem si iskreno za- želel, da bi bil v dvorani no- vosadskega gledališča še kdo od Celjanov. Zlasti kdo iz- med tistih, ki nikakor niso zadovoljni z dosežki tega gledališča, ki mu očitajo ne- primeren repertoar, nepo- trebno ekspairinientiranje, ipd. Prepnčan sem, da bi bil v Novem Sadu na svoje gledališče ponosen in bi v luči tega uspeha bolj pravič- no ovrednotil tudi delo gle- dališča v celoti. Čeprav je mnetniške dosež- ke težko primerjati med se- boj in je zato nagrajevanje vedno bolj ali manj sporno, so nagrade vendar eden od pomembnejših znakov kako- vosti (za občinstvo) in pri- znanja (za ustvarjalce). Po pričakovanju je na letošnjem Pozorju dobila največ pri- znanj predstava HNK Zag- reb, dramatizacija Marinko- čevega romana Kiklop v pri- redbi in režiji Koste Spaiča: redno Sterijino nagrado za imietniški dosežek predstave v celoti, za di-amatizacdjo so- dobnega pro2axega besedila in za režijo (oboje Kosti Spai- ču) ter za igralske dosežke Radetu šerbedžiji in Borisu Buzančlču. Izredno Sterijino nagrado za režijo — »za do- sežene reznoltate v iskanju novih, pogumnih in izvirnih izvedbenih rešitev« — sta dobila režiserja Miroslav Be- lovlč (Držič: Dundo Maroje v izvedbi JDP Beograd) in Mi- le Korun (Cankar: Pohujša- nje. .. v izvedbi SLG Celje). Nagrado za scenografijo je dobil Drago Turina, za ko- stimografijo pa Anja Dolen- čeva, oba za prispevka k predstavi SSG Trst — Ru- dolf: Koža megle. Nagrajeni so bdli še igralci: Relja Ba- šič (TUG Zagreb — Kušan: Caruga), Nikola Simlč (JDP Beograd — Držič Dundo Ma- roje) in Jana PopovSka (Na- roden teater Bitola — Ko- stoV: Mairijdna svatba). Letošnje gledališke igre so potrdile velike sposobnosti najvidnejših j,ugoslo•^^anskih režiserjev (Spaiča, Belovi- ča, Koruna), ki pa žal v so- dobni dramatiki ne dobdjo svojim izpovednim potrebam in sposobnostim primernih besedil. Zato ni naključje, da omenjeni režiserji segajo po klasičnih besedilih ali.. dra- matizacijah, in da hkrati Sterijina nagrada za sodob- no dramsko besedilo letos že drugič zapored ni bila dode- ljena. Kljub množici besed o krizi gledališča je videti, da je v krizi še posebej sodobno dramsko ustvarjanje, kar je verjetno posledica šibkih vezi med avtorji in posameznimi gledališči (seveda to ni edini razlog). Pri tem ne gre sa- mo za estetsko nezadostnost letošnjih besedil, ampak tudi za problemsko ix>vršnost in neaktualnost. Izkušnje letošnjega Pozor- ja kažejo, da bo treba tudi v prihodnje vztrajno spodbu- jati pisanje sodobnih dram- skih besedil in jih prenzku- šati na odru, da pa bo ob tem vedno dobrodošlo tudi sodobno uprizarjanje klasič- nih besedil iz naše dramske zakladnice. Gledališče nekega naroda ne more brez lastnih dramskih besedil, na osnovi katerih se edino lahko us- tvarja lastna in specifična gledališka praksa. Največji pomen Sterijinega pozorja je ravno v tem, da spodbuja nastajanje novih, izvirnih be- sedil in sodobno, pogumno interpretacijo klasičnih dram- skih besedil. SLAVKO PEZDIR CELJE: PRESERNOV- Cl BODO PELI Se nekaj dni in' mešani pevski zbor »France Pre- šeren«, ki ga vodi Edvard Goršič, bo imel samostoj- ni koncert. Tokrat pod ok. riljem koncertne posloval- nice in v okviru popular. nih koncertov. V program so uvrstili slovenske umetne in rene- sančne pesmi pa tudi pri- redbe slovenskih narodnih motivov. Svoj prvi nastop bodo imeli takoj po prvomaj- skih praznikih, in sicer v sredo, 4. maja v dvorani zdraviliškega doma na Do. brni. Dva dni zatem, v pe- tek, 6. maja, pa bodo za- peli v dvorani Narodnega doma v Celju. Vrh tega bodo imeli še tri koncete za mladinske abonmaje. RECITALA ' ZA PRAZNIK Med prvimi, ki so letos proslavili praznik dela, so bili dijaki gimnazije v Celju. Ker so ga hoteli proslaviti z delom in ne z govorjenjem o delu, so prikazali del svojega kul- turnega udejstvovanja. V gledališču so uprizorili dva recitala, s katerimi so sodelovali na letošnji Naši besedi. Disciplinarano in pod skrbnim vodstvom gledališkega igralca Bogo- mira Verasa so najprej pokazali izbor iz poljske lirike. Nato je skupina »Hrast«, ki jo vodi dija- kinja III. g. razreda Si- mona Podrgajs, živahno in sproščeno izvedla recital »Crv vrta v popek sveta«, uspelo montažo pesmi di- jakov tn nekaterih ame- riških in drugih pesnikov. Obema skupinama je v imenu organizatorjev Naše besede tovariš Štefan žvi- žej Izročil plakete za ude- ležbo na Naši besedi 77. M. R. amatefisko gledališče DUNDO MAROJE NA POLZELI v soboto so se predstavili člani dramske skupine s Polzele z uprizoritvijo znane Držičeve komedije Dundo Maroje. O živosti tega rene- sančnega besedila priča že dejstvo, da je prav s to komedijo nastopalo na 22. Sterijinih igrah Jugoslovansko dramsko gledališče iz Beo- grada. Zgodba o skopuškem očetu in razsipnem ter rado- živem sinu, o preprosti ljudski modrosti in premete- nosti ter meščanski oholosti tn topoumnosti, lepo odraža čas renesanse, v katerem se je človek osvobodil srednje- veških moralnih dogem. Re- zultat te moralne osvoboje- nosti je velika čutna radoži- vost, ki se lepo ;;jema s ti- pičnim hrupnim tempera- mentom obmorskih ljudi. Ustvariti prepričljivo ■ rene- sančno in sredozemsko vzdušje je temeljna zahteva vsake uprizoritve Držičevih komedij. Nič novega ni, da je Slovencem to vzdušje naj- večkrat tuje, zaradi česar je večina naših predstav nepre- pričljivih. Se posebej težka je uprizoritev le navidez pre- prostega besedila za gledališ- ke ljubitelje. Polzelska pred- stava omenjene zadržke krep- ko potrjuje. Režiser Jaka Jeršič je pK)- stavil besedilo na oder v skladu s sodobno gledališko usmeritvijo, ki gledaldškosti uprizorjenega ne prikriva, ampak je celo nenehno pou- darja in tako opozarja gle- dalce na odrsko »laž«. Tej težnji je lepo služila prepros- ta in žavo pisana scena štefa Potočnika, ki pa so jo igral- ci vse preveč prestavljali sem ter tja, ter nekakšni »polkostimi«, ki so dovolj posrečeno naznačevali posa- mezne osebe, a hkrati niso prikrivali vsakdanjih oblačil nastopajočih. Žal pa je ta zunanja hrupnost tn ra^ba- nost premalo vzročno pove- zana z vsebino samo in zato prepričljivosti predstave prej škoduje kot' koristi. Tudi glasbena spremljava ansam- bla Francija Ogrisa je pov- sem neustrezna in niti zdaleč ne prispeva k pristnosti vzdu- šja. K tej pristnosti ne pris- I>eva niti odrski jezik, ki ne- dosledno niha med zborno izreko in domačo narečno obarvanostjo. Igralci so imeOi očiitno veliko težav že s sa- mo izgovorjavo, tako da o ce- lovitejših igralskih dosežkih, kljub očitni prizadevnosti, ne moremo govoriti. Pomemib- nejše vloge so izoblikovali: Peter Pungartnik (Maroje), Dušan Pur (Boikčilo), Franoi Jelen (Ugo), Dani Pfeifer (Pomet), Tomi Cvikl (Popi- , va). Ljubo Jelen (Maat)), Jo- žica Skorjanc (Laura) in Ol- ' ga Jvihart (Petrunjela), na- stopili pa so še: Jaka Jeršič, Brane Jelen, Mici Slokar, Tatjana Drešček, Darko Rudi tn Edi Masnec. Predstava, ki je v tem tre- nutku gotovo preambiciozen zalogaj za sposobnosti sicer prizadevne dramske skupine. SLAVKO PEZDIR USPEL NASTOP Danes se je vrnil s petdnev- nega gostovanja v Madžarski mešani mladinski pevski zbor celj^e ginmazije, ki ga je vodil Edvard Goršič. To je bil povračUni obisk zboru gi- nmazije v Szegetu. Osemdeset mladih pevcev celjske gimnazije je z velikim uspehom nastopilo ne samo v Szegetu, marveč tudi v oko- lici tega mesta ter v Budim, pešti. Celjani so tudi to pomemb- no gostovanje v sosednji dr- žavi vzeli kot eno zadnjih priprav za nastop na bliž- njem mladinskem pevskem festivalu v domačem mestu. MB 750 LET LAŠKEGA - 750 LET LAŠKEGA ■ 750 lET LAŠKEGA Vse večji razvoj motori. zacije v zadnjih desetih le- tih in velik razmah ev- ropskega turizma, pa nuj- no terjata sodobno cestno povezavo spodnjega Posa- vinja in Posavja, v sloven- ski javnosti znano p<.id imenom »zasavska magi. strala«, ki naj bi kot mo- derne in hitre ceste aveza^ la Celje in osrednjo šta- jersko preko Zidanega mo. sta in Krškega z dolenjsi^o avtocesto in Zagrebom na eni strani, na drugi strani pa preko Dolenjske in Be- le krajine s Karlovcem, Plitvicami in morjem. v Laškem se je rodilo nekaj znamenitih mož, ki so se s svojim znanjem in močjo svojega peresa tr.aj. ho zapisali v slovensko kulturno in politično zgo- di^nno, začenši od učenih humanistov: protestanta Mihaela Tiffemusa, ki je deloval v prvi polovici 16. stoletja v Tiibingenu tn starinoslovca in arhitekta Avguština Tiffernausa, ki je izdelal načrte za škofijski dvorec v Ljubljani leta 1512 ter odličnega baroč- nega kiparja Janeza Gre- goma Božiča (rojen okrog 1675, umrl 1724, mimo zgodovinarja Ignaca Oro- žna (1819 — 1900), geogra- fa in organizatorja planin, stva Frana Orožna (1853 — 1912), socialističnega po- litika in publicista Karla Slanca (1851 — 1916), do .sedanje srednje generacije Laščanov, ki delujejo na raznih zelo odgovornih me. stih v slovenskem gospo- darstvu, kulturi in znano- sti. Laško ima tudi krajevno muzejsko zbirko, ki jo je že v začetku tega stoletja osnoval prizadevni učitelj Valentinčič in zanjo zbral tudi večino predmetov. V zbirki so zelo lepe paleon- tološke okamenine, zanL miva arheološka' zbirka iz laškega okoliša in drugod, čedna zbirka starega oro- žja tn drugih kulturnozgo. dovinskih eksponato«/, predvsem pa je dosti dra- gocenega arhivskega in ilustrativnega gradiva, ki zadeva zgodovino Laškega od srednjega veka do os- voboditve leta 1945. Pohi- štveni kosi v zbirki pa so odsev provincielne meš- čanske stanovanjske kul- ture v 19. in začetku 20. stoletja. Tujci in obisko- valci Laškega se v muzej, ski zbirki lahko na hitro iriformirajo o poglavitnih dogodkih iz laške davne in bližnje preteklosti. Različne gospodarske panoge v mestu, med nji- mi je gotovo najbolj zna- na laška pivovarna, daje- jo prebivalcem zaslužek, zdrojvilišče s terma.lnimi vrelci pa skromen nadila svetovljanstva in sloves zdravilnosti, še posebej od" kar je postalo center za medicinsko rehabilitacijo. Leta 1973 začeta gradnja novega topliškega hotela pa je še z bazenom poži- vila obetavni zdraviliški turizem. Z novimi hotel- skimi kapacitetami, bi La- škemu spet vrnili sloves privlačnega zdiraviliškega m turističnega kraja, ki ga je pred desetletji že ime- lo. PIŠE TONE KNEZ (2) Laško v 17. stoletju 12. stran — NOVI TEDNIK St. 17 — 28. april 1977 ZA VAS DOM v Novem tedniku bomo, spo- štovani bralci in drage bralke, z današnjo številko pričeli redno ali pa občasno objavljati rubriko Vse za naš dom. Za to smo se odločili predvsem na zahtevo številnih kupcev, ki zatrjujejo, da samo reklamni oglasi ne za- dostujejo več, kadar se odloča- mo za nakup stvari, ki jih danes noben dom, nobeno gospodinj- stvo ne more več pogrešati. To dobro vedo tudi v številnih de- lovnih organizacijah, trgovskih hišah ... In prav brez njihovega sodelovanja seveda ne bo šlo. Ko smo se odločali za to stran, nas je vodila osnovna misel: Pomagati kupcu pri vseh po- membnejših nakupih. Danes se nam predstavljata veleblagovnica Nama iz Žalca ter žalska Gradnja, ki zatrjujeta, da bosta še vnaprej stalni gost- ji te strani. Gradnja predstavlja tokrat svoj najbolj znan izdelek Sciedel yu dimnik, brez katere- ga si novogradnje v času, ko se borimo za čisto okolje, sploh ne moremo zamisliti. Nama pa nam predstavlja izbor camp opreme. Rekli boste, kaj ima camp opre- ma opraviti z domom. Prepriča- ni pa smo, da tega ni potrebno na dolgo in široko pojasnjevati. Povprašajte tiste, ki si letovanja brez tega sploh ne morejo več predstavljati. Navsezadnje je tu- di ta oprema delček našega do- ma, ki si ga lahko postavimo kjerkoli, na morju, ob rekah, v planinah ... Če bo naša nova stran Vse za dom dosegla svoj namen, po- tem bomo zadovoljni tudi mi v uredništvu, saj bomo vedeli, da naš trud ni zaman. Sicer pa — čakamo tudi na vaše predloge. Vsak skoraj ve, kaj je dimnik, a kakšen mora biti dimnik, ni tako splošno znano. Dimnik mora imeti točno določene kapacitete že po veljavnih predpisili, poleg teh pa še mnoge druRe, da lahko svojo nalogo v redu opravl.ja. Dimnik je stroj ali nai)rava, ki ima določeno funkcijo — dober vlek, kot temu pravimo. Dimnik potrebuje za svo.je delo energijo, ki pa gre v izgubo, dokler dimnik ni dobro ogret. Zalo se mora hitro ogreti, da je sposoben prevzeti svojo funkcijo. Za svoje ogrevanje mora rabiti čim-manj to])h)te, da prihranimo pri gorivu. Vsi dobro vemo, kako dra- gocena je energija, najcenejše gorivo pa je še ved- no tisto, ki ga ni potrebno kupiti — to je prihra- njeno gorivo. Vlečna moč dimnika .ie toliko večja, kolikor več.ja je temperaturna razlika med tempe- raturo dimnih plinov in okoliškega zraka ter, koli- kor višji .je dimnik. Dimnik mora imeti svetli pre- sek taliih dimenzij, ki jih zahteva priključna moč gorišča. Neugodno vplivajo na vlečno moč dimnika prevsem hrapavost notranjih sten, veternost in slaba toplotna zaščita. Dimniki morajo biti zsra,jeni tako zato, da imajo čimbolj gladko površino notranje stene, da so absolutno plinotesni, in da imajo za- dostno toplotno izohicijo. Predvsem mora l)iti dim- nik plinotesen, to pomeni, da vse pline od kurišča odvede izven ob,jekta, navadno nad zgradbo. Na tej poti dimni plini ne smejo nikjer uha,)ati in tudi zunanji zrak ne sme prodirati v dimno tul,javo. V posebnili okoliščinah — pri nizki temperaturi dim- nih plinov, se plinaste sestavine vežejo s prisotno vlap;o v kisline, ki so zelo agresivne. Zato mora biti notranji del dimnika zgra.jen iz kislino-odponu>ga materiala, če hočemo ohraniti zahtevano trajnost, ki je zelo pomembna, saj bi morala biti življenjska doba ilinmika, kot dela zgradbe, daljša od ži\Ijenj- ske dobe same zgradbe. Dimnik mora bili ognjevaren. Nešteti so požari, ki jiJi je povzročil slab dimnik. Take .škode lahko 2 dobrimi dimniki v celoti preprečimo. Ogn.jevaren je dinniik, čc je iz negorljivega mate- riala in tako toplotno zaščiten, da toplota dimnih plinov ne more ogreti zunanjih površin do take tem- perature, ki bi lahko povzročila vžig drugih delov zgradbe ob dimniku. Dimnik .je edini element v zgradbi, ki je izpostavl.jen posebno visokim tempe- raturam, ki so znatno vi.šje kot temperature ostalih delov zgradbe. Splošno znano .je, da se materiali pod vpli\om temperature raztezajo in krčijo in v gradbeni.štvu poznamo dilatacije, ki morajo biti že zaradi nilianja zunanje temperature. Ne smemo po- zabiti, da so uihauja temperature v dimnikih velika in tudi pogostejša, kot v drugih delih zgradbe. Ta bistveni problem za trajnost dimnika in ohranitev plinotesnosti je mogoče reševati samo s sistemom večplastnega dimnika. Notranji del dimnika, ki od- va,ja dimne pline, mora biti v nosilno konstrukci,jo položen tako, da se lahko neodvisno razteza in krči po vsej višini in šu-ini. Ce dimnik ni zgrajen na la način, bo njegova živl,jenjska doba kratka, a njego- va pravilna funkcija še krajša. • nioffoče doseči samo % industrijsko izdelanimi elementi, iz katerih je mogoče na vsakem gradbišču sestaviti dimnik, ki lahko zadovolji izrednim zahtevam sodobnega dim- nika. Tako smo prišli do montažnega troplastnega dinmika. Ta dimnik odgovarja vsem zgoraj navede- jiim zahtevam; je plinotesen, kislinoodporen, ognje- varen, notranje stene so gladke in je zato odpor minimalen, prepreču.jc zasajevan.ie in kondenziranje ter porabi zolo malo e)iergije za segret.je. Rezultat vsega tega pa je, da odvaja v zrak relativno čiste pline. MoiUaža je enuslavna in hitra, tako da se čas gradnje zmanjša na minimum, vendar pa mora biti montaža strokovno izvedena. Troslojne dinmike izdeluje pri nas IGM »GllAD- NJ.\« Žalec po sistemu SCHIEDEL, ki je najl)olj razširjen sistem v Evropi. Ta sistem ima tri glavne dele: — diniovodna okrogla cev iz posebnega samota, ki ima roliova jjrirejeiia za sjioj na per«» — zunanji plašč dimnika kvadratne ali i)ravokotne oblike, ki ima okroglo od)n-tino, v katero oh mon- taži vložimo prej opisano samotno cev — tesnilo — dilatacijsko vrv iz miiieralne votne, ki jo vložimo okoli samotne eevi v prostor med cevjo in zunanjim plaščem. Mineralna volna zagotovi cen- triranje samotnega vložka v zunanji nosilni plašč, hkrati i)a zračni prostor med šamoloni in plaščem po višini razdeli na zaprle izolacijske celice višine .">3 cm. Samo zračna i)last, v kateri zrak miruje, je to- plotna izolacijska plast. Proizvodni program IGiM »CHADN.I.V« Žalec zajema različne kombinaci je dimnikov od jirofila 13,3 cm do 80 cm. Ti dimniki so lahko enojm" ali dvojni v enem bloi^u ter v posebr.ih izvedbah, ki so najbolj primerne za individualno gradnjo, saj zajemajo kombinaci,je malih profilov. Poleg teh pa so v pro- gramu tudi dimniki z \entilacijskimi tul.javami v zunanjem plašču. Po dimeny.i,iah so ti montažni dim- niki veliko manjši od klasičjiih, kar je tudi ena izmed mnogih prednosti. Potreba po ventilaci.jah v stanovanjskih prosto- rih je vedno večja, .saj vsi težijo k temu, da .se sta- novanje čimbolj zatesni in tako je onemogočena potrebna izmen.java zraka, ki je potrebna za dobro počutje ljudi. To nujno potrebno izmenjavo zraka je možno doseči z ventilacijskimi kanali. l'od.iet.je GRADNJA Žalec ima kompleten asortiman venlila- cij, ki so lahko enolne ali večkratne in vgradlji^e tako v nosilne zidove kot v predelne stene. Takšna i/bira montažnih dimnikov in ventilacij omogoča dejansko optimalne tehnične in ekonom- ske rešitve, tako v funkciji, kakor tudi pri sami gradnji, saj prihranek na času in prostoru .je pre- cejšen. ^Mnogi iznued vas prav dobro vedo, kakšno ne- prijetno in zelo drago delo je popravljanje dimni- kov, saj .je potrebno dom, ki smo ga že uredili, po- novno spremeniti v gradbišče. Ce je potrebno popravljati samo nad streho, .še ni tako hudo. Ko |)a .je popravilo dimnika v dnevni sobi ali spalnici, ko je mogoče potrebno prestavljali tudi instaiaci,je, takrat je to resnično gradbišče v stanovanju. In v zadn.jem času je nešteto primerov, k.jer je i)otrebno dimnike popravljati v razmeroma novih zgradbah. Prcdno se odločite, dobro premislile in ohrnite se na nas, če mislite, da bi vam lahko svetovali pri vaših »dimniških težavah<', pa naj gre za popravilo ali pa za novogradnjo. In kaj lahko dobite .še pri IGM »GRADNJA« — Žalec? Montažna Iroprekatna greznica, montažni stropo- vi, potresni zidak, vse vrste betonskih zidakov in opeke do termičnih zidakov s 5 cm debelim vložkom iz stiropora so izdelki, brez katerih se ne da graditi. št. 17 — 28. april 1977 NOVI TEDNIK — stran 13 odmevi bralk na izlet RDEČ NAGELJ V POZDRAVJ V PESMI IN PROZI Prejeli smo dolgo pesem Od bralke Mtirije Skorjanc, pa venda!' se močno razlikuje od vseh ostalih, ki so sicer vsa enaka hvaležnih tn iskrenih be sed. Poslala nam je namreč pismo v verzih, ki men po obsegu kar 38 štirivrstičnih kitic. Oe bi hoteli objavili vse, bi morali odmeriti pre- več prostora, pa se zato usta- vimo le pn najbolj bistvenih; V Celje smo prišle, same bubnice smo ble, med nami pa novinarji, so se sprehajali. je vsaka nageijček dobila, da se na pot' ne bi zgubila, nato pa Ašičeva melodija, nas je v avtobus spremila. Tnd' me smo jantom du- ška dale. saj smo jim pridno poma- gale, z njimi pele, se smejale, m marsikatero zaplesale. potem pa pride tisti čas, da zvemo k'tera izmed nas, je ta stara al' ta mlada in katera ima otroke rada Smo v ladjo se vkrcah, ke po morju smo se peljali, ob Vančevi harmoniki^ se pesem deklic oglasi... Na C)'veni otok smo se P« Ijali, tam smo zelenja si nabrali, da vedeli bomo doma, kaj se ob morju trgat da Se že Savinjska približuje, a nam vsem postaja huje , ker bomo morali se ločiti, ker skupaj ne moremo več biti Prekratek bil je ta izlet, bogvc, čc vidimo se spet, še kdaj v življenju tak lepo. da ble bi vse — to več ne bo A če bilo je kaj narobe, preljubi vi novinarji, povsod se najdejo tegobe, pa tudi to se spremeni. enkrat hvala, tivala, hvala da nikdar ne bi se končala, ta tradicija vesela, da bi drugo leto mlade rnelu MED ZADNJIMI? Gotovo sem zadnja, ki se vam želi /.ahvaliti za dva dni sreče, veselja in prešernosti. Najprej naj se opravičim, zakaj sem zadnja, že v po- nedeljek po našem izletu me je gripa položila v po- steljo, nadaljevala se je pljučnica, /traven pa še sto di-ugih tegob, tako da še da nes moji možgani niso čiste jasni. Zdi se mi, da je kar ležko napisati občutke sto kmeč kih žena, ki odložijo delo, skrbi, dom, za dva dni. Za dva dni brezskrbnosti, to je vendar sreča, to je užitek Saj se človek kar pomladi. Jaz sem odložila dvajset let A-A dva dni. In tvadar obu- jam spomine, spet izgubim dvajset let. Ce bi začela kar z zbira- njem kuponov. Ko jih od- pošljem, skoro pozabim na- nje. Pa naenkrat pride pismo z žigom: NT—RC. Malo po- gledam kuverto, srce močne- je potolče in že vem, ah, žreb! Najraje bi zavriskala! 25. marca je bilo treba kar zgodaj vstati, a kaj zato, saj sem celo noč pogledovala na uro, da ne bi zaspala- V Celju je že »gomazelo« žena na dvorišču pred »social- nim«. Rdeč nagelj in lepo vošči- lo za srečen izlet mladega plavookega Toneta je bil že porok lepega potovanja. Ko ste se nam v avtobusu pred- stavili, in nam želeli vse naj- lepše, ste se mi zdeli kot skrbni sinovi, in prepustila sem se vašemu vodstvu brez vseh skrbi. Lepo ste skrbeli za prijetno vzdušje v avto busu, ki je bilo tako doma- če vse od začetka do konca. Zato bi zaslužili še posebno iK)hva]o, saj ste se posvetili vsem brez razlike in to nam, kmeticam Pred kmetom še marsikdo »viha nos«. No, vi ga niste in mislim, da smo se vse počutile srečne. Mnoge smo kraje videle pr- vič. Kraške planjave, nero- dovitna zemlja, koliko kame- nja. In morje. Kdor ga ne vidi, si tega ne more pred- stavljati. Mene je malce bolel oči- tek, da nismo prvič na mor- ju, da je izlet namenjen dru gim, da smo nekoga ogoljufa li, ki še morja ni videl in bi ga bil upravičen videti. En krat sem ga res videla in to .>kozi okno bolniške sobe v Kraljeviči. Toda takrat je bi- lo morje zame zahrbtno, hu- dobno, saj iiam je sKoix> iz trgalo mlado življenje. Na izletu je bilo nekaj dru- gega. Brez zlih namen nam je zahajajoče sonce svetlika- lo valčke, ki so nas pozdrav Ijah ob obali. Zato prosim ne štejte mi v hudo, če sen) izrabila ta vaš izlet in uživa la dva dni v zakotni vasici, ki pozna le delo v hlevu, na polju, na travniku, v kuhinji, en sam skok v nepoznan svet. Lahko bi omenila še dosti reči, ki so me pritegni- le. Razkošni hotel, ples žena, Pulj, slovensko obalo in še in še. Mož pa pravi: »Ali še kar čečkaš, predolgo bo.« Slovo je navadno bolj ža- lostno, toda če rečeš ,Na svi- denje!' je že lepše in bolj ve- selo, marsikatero ix>znanstvo bo ostalo trajno. Bili pa smo dva dni velika srečna druži- na in vi kot veliki sinovi, ki ste lepo skrbeli za nas Še' enkrat hvala e je letošnjo po .m-lad izselila še stranka, iii je opravljala hišniška dela, je postal dom zapuš- čen in po malem tudi prc pada. Vit^njčani pa uži vamo kulturo samo še ob vmskih kozarcih v treh nft.ših gostilnah. Menimo, da bi bilo vzdr- ževanje doma lažje, kot pa je bila njegova zgra ditev. Zato upamo, da se bo v tem pogledu le nekaj si>remenilo in ukrenilo in da Vitanje, ki že tako slo- vi po dveh razvalinah na bližnjih gričih, ne bo po sralo bogatejše še za eno! VITANJCAN PREIMENOVA- NJE VODNIKO- VE ULICE z velikim zanimanjem sem prebral članek »Ure dimo si okolje«, šlo je za zapis o ureditTv-i in olepša vi Celja. Naj v tej zvezi opozorim na pano oziroma reklamno okence celjskega Fotokino društva v Cankarjevi uli- ci, kjer se pridno nabira prah. Prav tako je tudi v Cuprijski ulici. Pa še morda kje. Takih napak je kar precej. Razen tega predlagam, da Vodnikovo ulico pre- ..aenujeie v LU2N1CO. Ob dežju letijo prhe umazano ('Ode v pešce, če pa teh ni, na zidove hiš. Tudi o tem bi naj nekdo razmislil. HERMAN MUSP:C, Celje Pripis uredništva; O .stanju na Vodnikovi iih'- ei je zelo kritično raz pravljal tudi izvršni svet celjske občinske skupšči- ne. Tudi njegovi člani s« priznali porazno stanje. Žal pa so ugotovili, da republiška skupnost za ee- ste te ulice ne vzdržuje ta- ko, kot bi morala. Na pol v šali, na pol zares pa ,je patJla tudi pripomba, da je ta primer težko reševati, ker je cesta republiška, pločniki pa občinski. Si- cer pa, šalo na stran Ce- sto oziroma ulico je tre- ba urediti pa naj bo re- publiška ali občinska! SPREHOD PO CELJU Nič novega — mnogi pločniki v mestu Celju so luknjičasti, nevarni za pešce in govorijo o zani- krnosti cestnih upravljav- cev. Pa tudi ceste, zlasti v mestnem središču, so že dlje časa slabe in nujno potrebne nove asfaltne prevleke. Ob dežju se v njihovih luknjah nabira umazana voda, in potem motorna vozila, ki ne po- škropijo samo pešcev, marveč tudi pročelja hiš. V Gubčevi ulici je maj- hna stara iiišica s plotom. Ostanek starega Celja. V njej je bilo nekoč gostiš- če. Dobro obiskano. Tu so pripravljali zlasti speciali- cete s konjskim mesom, ■'^tavba propada. Streha ima luknje. Kot kaže je hiša postala skladišče. Kaj o tem Zavod za spo- meniško varstvo? Ob Ljubljanski cesii, nasproti sedeža občinske skupščine, je parkirni prostor. Toda, ker ni ure- jen in ker niso odstranili ostankov prejšnje poru.še- ne stavbe, spominja ta pi-edel na bombardirano mesto. Mestni park /e dolgo ni več park, sprehajališče in počivališče. Klopi so v sla- bem stanju, umazane. Tu- di hoja po stezicah je vprašanje zase, saj jo mnogi ubirajo kar čez ze- lenice in tudi nasade. In vožnja aivtomobilov na tem odseku Partizanske ceste? Kdo upošteva omejitev 4o km na uro? V nadaljevanju Parti- zanske ceste oziroma na cesti iz parka v Lisce je /.nani Meškov studenec z izvirkom kristalno čiste in hladne pitne vode. 'i'u je sicer tabla, ki pravi, da je pranje avtomobilov tod prepovedano. Toda, pre- mnogi se za to prepoved ne zmenijo. Po Trubarjevi ulici .se razvija močan avtomobil- ski promet. Tu je več .sta- novanjskih hiš in ;iato otrok, tu pa so .še vrtec, gimnazija itd. Ali ne bi omejili hitrosti motornih vozil? To bi morali storiti preden se zgodi huda ne- sreča. Potem bo prepozno. Naj velja: Celje, mesto belo... Dr. ERVIN MEJAK NAS KRAJ ODMEVI S PLANINE Tudi krajani Planine pri Sevnici smo se aktivno vključili v praznovanje po- membniij obletnic naše revolucije. V okviru štaletfc mladosti smo imeli tudi lokalruj štafeto, ki je krenila na pot izpred osnovne šole. Pred odhodom je bil bogat kulturn; program, ki so ga iz\'ajali učenci dramskega krožka in mladinski pevsk; zbor na šoli. Svoj de- lež so dali tudi pionirji, ki so poskrbe- li za ureditev prireditvenega prostora in kraja. Pred dnevi so naše šolo obiskali predstavniki celjske podružnice Lju- bljanske banke ter vsem, zlasti pa var- čevalcem, predvajali film »Vodne živa- li« in barvno risanko. Učenci so to predstavo sprejeli z velikim odobrava- njem. Drug pomemben dogodek pa je bil t četrtek, ko je šla skozi Planino ku- rirčkova pošta. Planinski pionirji so torbico sprejeli od sv^ojih vrstnikov iz Prevorja. Predaja pa je bila v Pla- ninski vasi. Zatem pa je bil pred šolo »Kozjanski odred« na Planini pravcati miting s kulturnim programom. ZOFIJA GREGORC RADEČE: RAZGIBANO Na osno\'ni šoli v Radečah se skrb- no pripravljajo na počastitev letošnjega leta jubilejev revolucije. Tako so čla- ni dramskega krožka v torek, 26. ap- rila izvedli recital, učenci od tretjega do osmega razreda pa se pripravljajo na kviz pod naslovom »Tito — mir — revolucija«. Sicer pa tudi razstavne omarice v šoli govorijo o letošnjih ju- bilejih, o ustanovnem kongresu KPS nu Cebinah itd. Razen tega se pionirji — zgodovinar, ji pod vodstvom tovarišice Bregarjeve in tovariša Majesa pripravljajo na sre- čanje mladih zigodovinarjev v Trbov- ljah. V teku pa so tudi priprave na sprejem kurirčkove pošte. KARMEN STRNAD IRIZNANJA čiieg!:^ združenja gle- letošnja revija aina- skupin od 9. do 16. [ostitel.i delavsko , Svoboda, pokrovi- delovne organizacije je že nekaj let zelo p sestavu inia tn amatersko gledali- [jkh Mladi 'oder tei na šoli. Vsaka sku mentorja u) pokrovi iadinski oder za novo giji Zdravka Ivačiča K se je pionirska [a z igro »Jezusovi Milana Vidica. Ania- (Jurij Vodovnik« pa ,jo »Zakoniki vrti- je Mladi oder sode- riko na »Naši bese- tem so Zrečani v da prevzamejo orga {ke dramske revije I: GRADIJO STO ) pričeli z gradnjo Ka. Na kratki slove- gradnje so se zbrali ne skupnosti z Vran društva, kmetje s do opravljali zahtev- iji. Brez dvoma bo te precej pomenila ala z večjimi kraji, le bodo tudi na naj- [ kmetom in področ eavetišča našli med no številni partizani, tudi do mesta, kjei va frontalna borba bataljona z Nemci, te bodo sodelovali TO — obrat Vransko, kupščina, vojaki iif JANEZ VEDENIK IHIHlimilllllMIlllllItlMtlMIHnilllHI BISTRICA OB SOTLI LEP DELEŽ VAŠČANOV ZA MODERNIZACIJO CESTE Ko sem pred sedmimi leti začela hoditi v šolo, je bila naša cesta ozek, zvijugan ko. lovoz. Na vsaki strani je ra sla živa meja in drevesa, ve je so se nagibale čez njo. O kakšnetn srečanjti dveh vozil sploh ni bilo mogoče misliti. Položaj se je poslab- šal, ko je v vas prišla kme tijska mehanizacija, avtomo- bili ... Takrat so vaščani sklenili, da je treba cesto razširiti. Na vaškem sestan- ku so se domenili, da jo bo- do popravili s skupno udar niško akcijo. Na pomoč so prišli tudi pripadniki JLA. Gramoz ki so ga pripelja- li, je bil iz vaškega kamno loma. Vaščani so zavihali rokave. Čeprav je Kunšperk majhna vas, sodi pa v kra- jevno skupnost Bistrica ob Sotli, in ima nekaj nad tri- deset hiš, se vaščani niso ustrašili. V nekaj dneh so posekali grmovje, položili ob cesti cevi m cesto razširili. Prva ovira je bila premaga- na. Toda, po vsakern večjem nali\ai, so se na cesti napra- vile kotanje. Svoje je napra- vil tudi avtomobilski in dru. gi promet. Cesto je bilo tre- ba kar naprej popravljati. In spet se je začela nova akcija Asfalt na cesto! V pogovoru z občinskimi fiuik. cionarji so vaščani dobili obljubo, da bo pomagala tu- di občina, če bodo sami zbrali primerna sredstva. »Gremo«, so dejali na ses- tanku. Obveznosti za posa- meznike so bile visoke. Tu- di do 30.000 dinarjev, sicer pa na vsakega še po sto ur prostovoljnega dela. Bilo je tudi nesoglasij, osrrih besed in celo groženj. Vendar je nazadnje prevladala savest, da je v slogi moč. Tako je bila končna odločitev skup- na. Ko se je delo začelo, je na cesti mrgolelo vaščanov. Tudi otroci smo prišli. Uspeh akcije pa je naslednji: cestna trasa od Bistrice ob Sotli do Kun.šperka je lepo zravnana, široka je okoli pet metrov. Nanjo so nasuU in utrdili okoli 6.000 kubičnih metrov gramoza. Vaščani so vložili na tisoče ur prostovoljnega dela. še nas čaka veliko dela: izkop obcestnih jarkov in polaganje cevi. Ko bo treba, bomo spet šli vsi na delo Starejši pravijo, da bo vred- nost prispevka vaščanov in krajevne skupnosti več kot sto' starih milijonov dinar- jev! In tako vaščani upajo, da bodo zdaj tudi na občini iz- ix>nili obljubo in da bo ta cestni odsek kmalu dobil tu. di asfaltno prevleko! ' META PRATENGRAZEK celje LEPO DARILO ORGANIZIRANI MLADI V IZLETNIKU Med okoli 800 člani kolekti- va celjskega Izletnika je 2-00 .mladih. Navzlic temu jih do- j slej v organizaciji združene- ga dela ni bilo čutiti. Bili so neorganizirani. Niso sodelo- vali v samoupravnih organih Skratka nezainteresirani in povsem nedelavni na družbe- nem področju. Bivši mladin- ski aktiv je prenehal z de- lom pred približno dvema le- toma. • Zdaj pa so se zganili. Na pobudo osnovne organizacije Zveze komunistov so sesta- vili pripravljalni odbor in na začetku tega meseca so že imeli volilno in ustanovno koniereno osnovne mladinske organizacije. Od 80 včlanjenih, se je je udeležilo 40 mladih. Razen tega pa še sekretar os- novne organizacije ZK, pred- sednik sindikata in od direk- torjev le direktor TOZD De lavnice. Na konferenci so izvolili člane v vodstvene organe mladinske organizacije, spre- jeli pravila, akcijski prog ram pa tudi sklep o pobra venju z mladinsko organizaci- jo sorodnega podjetja »Ve- lika Morava« v Cupriji. In tako je osnovna mladin- ska organizacija v Izletniku zažiA-ela prav v počastitev le- tošnjih obletnic naše revoluci- je. Vsekakor lepo darilo! MALA ANKETA ENOTNO, ČVRSTO Spet je pred nami praznik, 1. maj, delavski praznik. Tokrat ga slavimo še posebej slovesno. Ne Ic z zavest- jo, da je to praznik vseh delovnih ljudi, tudi s čvrsto odločnostjo, da bomo še enotneje stopili po ix)ti revo- lucije, po poti zakona o združenem delu. Morda je prav zato letošnji praznik dela toliko bolj slovesen. In seveda zato, ker ob njem praznujemo tudi celo vr- sto pomembnih obletnic partije in tovariša Tita. Kako bodo praznik praznovale delavke Topra? Kakšna so ob tem njihova čustva, vse to in še več smo želeli izvedeti v mali anketi. Zvonka Valentinčič: Tu- di v Topru bomo dostojno proslavili praznik dela. Pripravljamo svečano se- jo naše partijske organi- zacije, ki jo bomo posve- tili jubilejem Zveze komu- nistov in tovariša Tita. Ob proslavi 1. maja pa seve- da ne bomo pozabili na naše delovne dolžnosti. 2e sedaj delamo veliko tn do- bro, naša prizadevanja pa moramo še povečati in z delom ustvariti vse, za še boljši položaj nas, de- lavcev. -Marija .Maric: Prazmka se vsi veselimo. Tudi za- to, da se bomo nekaj dni spočili, saj smo v zadnjem času res trdo delali. Vsi delavci Topra čutimo, da je praznik dela delavsld praznik in tudi pri nas ga bomo počastili tako kot je treba — svečano in de- lovno. Mladi pa ob praz- niku pripravljamo tudi po- hod naših delavcev ob žici okupirane Ljubljane. Marjana Uobrišek: Prvi maj je delavski praznik in to močno čutimo vsi. In ker. je to delavski pra- znik, ga je treba proslaviti delovno. Z novimi napori za še lepši in boljši kos kruha, z delom. Moti me le eno — v šolah so če- trtek in petek proglasili za prost dan. Me pa bo- mo delale. To ni prav, saj pri delu ne bomo mirne. Kam bomo dale naše ot- roke, kdo jih bo v«roval? /ofija lUjaiš: Oo praz- niku dela se spominjamo vseh jubilejev partije in tovariša Tita, želim si, da bi vse te jubileje in praz- nik res slovesno in dos- tojno proslavili. Ne bo pa odveč, če se c>b prazniku spomnimo na ležke čase. Izreden je napredek, ki ga skupno vsak dan gradi- mo. Zato je treba naredi- ti vse, da lx>m(.) po tej poti šli še naprej. Enot- no in čvrsto. Jožefa Beg: še dobro pomnim nekdanjili praz- novanj delavskega prazni- ka. Praznovali smo en dan. Skupaj. Vsi. Z rde čimi nageljni, zastavami in pesmijo. Takšnih prvih majev sedaj pogrešam. Ne znamo več prirediti sku- pinskih izletov in proslav na prostem, kot je to včasih bilo. Danes je standard boljši. Rajši kot za to, se odločamo za iz- lete sami, s tem pa delav- ski praznik pršcej izgubi. Tudi v Topru torej 1. maj praznujejo z močno zavestjo, da je to delavski praznik, da je ob njem pogled uprt naprej, v nove delovne naloge in v zagotavljanje vseh tistih pogojev, ki bodo omogočili odločilno delavčevo besedo, Tekst: BRANKO STAMEJČIC Foto: DRAGO MEDVED 16. stran — NOVI TEDNIK St. 17 — 28. april 1977 mozirje DOVOLJ konkretnih nalog za prihodnje Ocena je enotna: javna razprava o dosedanjem raz- voju in prihodnjili nalogah kmetijstva v mozirski obči- ni je uspela, v vsakem po- gledu, še zlasti pa zaradi zaključkov, ki jih je dala. Dovolj pobud za nadaljnje delo, dovolj stališč je tiidi na gradivo predsedstva re- publiške konference SZDL. Dolg je seznam sklepov in stalLšč o bodoči kmetijski politiki v občini, ki ga je po. trdila tudi zanj a seja konfe- rence občinske organizacije SZDL v Mozirju. V njem ima vsak svoje mesto, sicer pa v vseh stališčih svojo odgovor- nost tudi celotna družbena skupnost. Proizvodnja hrane ni le obveznost kmetijske zadiiige. To je naloga vseh družbenih dejavnikov in ne samo kmetijskih proizvajal- cev in predelovalcev. V mozirski občini se zav- zemajo in vedo, da morajo čimprej dokončati meliora- cijski sistem Duršeki (Boč- na) na 50 ha in osušiti nada- ljnjih 250 ha zamočvirjenih zemljišč ob Dreti tn Savi- nji. Na področju uresničeva- nja zemljiške politike gre tu- di za ureditev okoli 370 ha planinskih pašnikov in za us- tanovitev vsaj osmih pašnih skupnosti. In potem komasa- cija in arondacija ter skrb, da bi viške kmetijskih zem- ljišč od nekmetov in opušče- nih kmetij dobili kmetje, ki bi jih bili pripravljeni obde- lovati. Ustanavljanje pašnih in strojnih skupnosti sodi med prioritetne naloge, prav tako pomoč kmetijam v hribovi- tem svetu, da čimprej preus- merijo gospodarjenje v trž- no proizvodnjo. Vlaganja v modernizacijo kooperacijskega kmetijstva morajo temeljiti na hitrej- šem naraščanju obsega pro- izvodnje in kvalitete izdel- kov. Mlečno proizvodnjo naj bi povečali od 5,8 na 8 mili- jonov litrov. In to že do 1930. leta. Vse bodo storili, da bodo povečali prirejo pi- tancev od 300 na 500 ton, vzrejo plemenitih telic pa od 600 na 1.000 komadov. V tem poglavju stališč je tudi oži- vitev ovčereje. Ne samo proizvodnjo mle- ka. tudi ostale vrste koope- racijskega sodelovanja želi- jo postaviti na čvrstejše te- melje, zlasti pa na bolj po- globljeno samoupravno osno- vo. Tu je še skrb za ureditev delovnih prostorov in opre- j me za veterinarsko postajo, j V občini bodo še bolj pospe. j ševali rejo rjavega goveda s kombiniranimi proizvodnimi lastnostmi. Zato bodo čimprej zamenjali preostalih 30 odst. krav križank. Nadaljnje naloge se nana- šajo na izobraževanje, na krepitev kmetijske pospeše- valne službe, na aktivnost Kmečke mladine itd. Gre pa tudi za izboljšanje samoupravne organiziranosti kmetov in zadruge v skladal z zakonom o združenem de- lu, za zamenjavo kupopro- dajnih pc^odbenih odnosov s pravičnejšimi dohodkovni- mi, seveda na temelju vza- jemnega rizika in delitve dohodka. V ta okvir sodi tu- di samoupravna s^kupnost za pospeševanje kmetijstva, za- tem boljša izkoriščenost kmetijskih zemljišč, gospo- darskih objektov in mehani- zacije, boljše sodelovanje z gozdarsko kooperacijo, večja družbenopolitična aktivnost kmetov v Socialistični zvezi in ne nazadnje pobuda, da naj bi pri krajevnih skupno- stih v Mozirju, Gornjem gradu, na Ljubnem in Rečici ustanovili tudi sekcije za kmetijstvo. MB Hiša, podprta s stebri, takoj zraven pa novo poslopje, tak- šna je danes sliita skoraj povsod po Šmarskcm, ki dovolj zgovorno ilustrira položaj v pokrajini, ki jo je močno pri- zadel potres pred leti. Stebri bodo šmarskim kmetom, ti so bili najhuje prizadeti, kmalu le samo še spomin: večina pri- merov je rešenih. MILENKO STRAŠEK slovenske konjice ZADRUGA REGRES KMETOM Na območju, ki ga zajema konjiška zadruga, je dosegla goveja čreda že visoko šte- vilo. Tako pride povprečno več kot eno odraslo govedo na hektar obdelovalne ikjvt- šine. To je za naše razmere primerna obremenitev trav- natega sveta, ker vemo, da je veliko zemljišč, ki jih vodi statistika pod rubriko »obde- lovalna zemlja« opuščenih in jih že prerašča grmičevje. Kljub temu pa nismo zado- voljni. Kmetje, ki so napred- ni, bi lahko pridelali znatno več zelene in suhe krme na svoji zemlji. Lahko bi redili več živine. Največ lahko pri- delajo krme na njivi v obli- ki koruze, pa naj gre za ko- ruzo za zrnje ali za silažo. Da bi pospešili setev ko- ruze tn novih sort koruze za siliranje, je zadruga sklenila dati kmetom regres. Kmet, ki odda letno več kot pet pitancev ali štiri pitance in tri tisoč litrov mleka, lahko dobi popust. Tudi tisti pro- izvajalec, ki se ukvarja iz- ključno z mlečno proizvod- njo in proizvede vsaj 15.0001 mleka, dobi popust, če seje koruzo. Dogovorili so se, da bodo dajali popust na seme in si- cer deset dinarjev po kilo- gramu semena ter polovico gnojila KAN, ki ga bodo kmetje tiosili preden bo ko- ruza začela metličiti. Name- ravajo pospeševati tudi pro- izvodnjo travniških površin na Pohorju, to je na pod- ročju Vitanja in Ljubnice ter obrobnih predelov. Kmetje, zredijo več kot tri pitance letno, dobijo po sto dinarjev regresa za vsakfega zrejenega pitanca. Regres dobijo v ob- liki minsralnih gnojil, ki jih morajo trositi na travnik po košnji. mnmm: OBEOILI ZELlEilOO Poročali smo že, da so v Šempetru podrli staro, veličastno stavbo, ki je stala v bližini Zadružnega doma. Postavljena je bila v 17. stoletju in je vse do danes služila kraju. S tem je v središču Šempetra nastala velika praznina in na mestu ruševin so že za- čeli parkirati kamioni. To pa seveda ne bi bila ide- alna rešitev za izrabo ko- ristnega prostora. V kra- jevni skupnosti so takoj reagirali in še enkrat pro- sili za pomoč aktivne čla- ne gasilskega društva, ki so ob koncu prejšnjega tedna navozili več kubikov zemlje in uredili zelenico. Kot so nam povedali na KS, je to le začasna reši- tev, in če ne bodo na tem mestu zgradili kakšnega večjega objekta, ki bo ko- ristno služil kraju, bodo posadili še razno okrasno drevje. EDI MASNEC čebelarji laške občine ZA 75 LET AKTIVNEGA DELA Začetki snovanja čebelar- ske organizacije v Laškem se- gajo v prejšnje stoletje. Po ustanovitvi čebelarskega dru- štva Slovenije leta 1897 so se pričeli zbirati čebelarji la- ške okolice. Največ je pripo- mogel Anton Zdolšek, čebelar in sodnik v Laškem, že leta 1902 je ob ustanovitvi čebe- larskega društva v Celju za Spodnjo štajersko, ustanovil v Laškem podružnico. V njej je zbral najbolj aktivne čebe- larje. Ti čebelarji so sodelo- vali na čebelarskih priredit- vah, razstavah, predavanjih in tečajih. V tem času je op- ravila čebelarska organizaci- ja poleg strokovnega uspo- sabljanja tudi zelo pomemb- no delo v prebujanju narod- ne zavesti. Uspešno se je zo- perstavljala germanizaciji, razširjala slovensko knjigo in aktivno posegala v javno živ- ljenje. Zgodovinski dokazi, jih hrani društvo so priče a tivnosti in uspehov, člani . čebelarji so prejeli celo vrs diplom in odlikovanj, saj bilo odlikovanih za zaslui prek 40 čebelarjev. V povojnem času so se i belarji ponovno zbrali in n daljevali z delom. Danes i belarsko društvo Laško vklj čuje v svoji organizaciji ' članov, člani čebelarijo spi ko 700 čebeljimi družinan Organizacija skrbi in vklj čuje v čeljelarske krožke t di šolarje. Na območju troje krožkov — Laško, 3e l až in Rimske Toplice, v kat rih dela aktivno 52 otrok. C belarsko društvo uspešno s deluje z drugimi organizacij mi in se zavzema za uspeši razvoj čebelarstva. F. LAPORNI boljši pogoji kmetijstva PREDPISI PREDVIDEVAJO STANOVANJSKE KREDITE Za živino imam nov hlev, hiša pa se mi podira nad gla- vo. Tako potoži marsikate- ri, tudi trdnejši kmet. Za hlev je dobil posojilo pri hranilnokreditni službi svoje kmetijske organizacije in ban- ki. Za hišo ga ne dobi nik- jer, če ne pri sosedih. Na to so kmetje opozarja- li že leta in leta. Primerjali so se z delavci, ki so dobili taka posojila. Dobili so ved- no enak odgovor: delavci pri- spevajo denar za gradnjo sta- novanjskih hiš od svojih do- hodkov, kmetje pa nič. če želijo posojila za hiše, mora- jo v tak sklad tudi sami ne- kaj prispevati. Ker ni bilo druge poti, sta zveza hranilnokreditnih služb in zadružna zveza Slovenije pripravili osnutek samoup- ravnega sporazuma o obliko- vanju in uporabi sredstev za kreditiranje stanovanjske gradnje kmetov. Uresničitev pa bo odvisna od tistih, ki naj bi ta sporazum podpisa- ti. Po tem osnutku naj bi uvedli stanovanjski prispevek kmetov. Tako zbiranje denar- ja za popravila in gradnjo novih kmečkih hiš naj bi dopolnjevali z namenskim varčevanjem kmetov, ki že- lijo posojilo, s hranilnimi vlogami pri hranilnokreditnih službah in z bančnimi kredi- li. Na prvo mesto je postav- ljen stanovanjski prispevek kmetov. Pravijo, da bi ta bil podoben stanovanjskemu pri- spevku delavcev, le da bi bil precej nižji. V poprečju bi znašal 2 odst. od osebnih dohodkov kmetov. Ker je osebne dohodke kmetov tež- ko natančno ugotavljati — v poprečju bi jih lahko ena- čili z natančno ugotovljenim katastrskim dohodkom — je pripravljen poseben predlog za obračunavanje prispen'- kov. Ob prodaji goved in pra- šičev naj bi prispevali j 15 par od kg, pri mleku pare od litra, pri jajcih 1 p ro od kosa, pri krompir 3 pare od kg, pri sadju vrtninah 5 par, pri grozd 10 par, od kubičnega meti iglavcev 3 din itd. Ta predlog vsebuje gotoi najboljše, kar bi bilo m< kmalu uresničiti. Vzide ten ne bi smeli spregledati dv< šibkih točk. Prva je pri obi čunavanju stanovanjskega pi spevka od prodanih pridelk( in živine. Kdor bi prodal m mo kmetijske organizacije a trgovine, ne bi prispeval ni Prav tako ne tisti lastni] posestev, ki bi pridelovali zase. Kako to upoštevati p odobravanju posojil? Drug šibka točka je, da stanovati, ski prispevek ne bi bil pi| štet k prodajni ceni, temvf bi ga bilo treba odšteti c nje. Etelavci ne plačujejo t kega prisi>evka od svoj osebnih dohodkov. PETE št. 17 — 28. april 1977 NOVI TEDNIK — stran 17 18 stran — NOVI TEDNIK St. 17 — april 191 Po tistem, kar sem vi- del v osmih dneh v turis- tičnih naseljih Španije, Portugalske in Tunizije, lahko trdim, da turizem ni v krizi, kot mnogi (zla- sti pri nas) trdijo, am- pak da je v stalnem vz- ponu. Res pa je, da turi- sti vedno bolj postajajo previdni, da se ne dajo več »oguliti« do kože za malo ponujenega, ampak da so pripravljeni denar za.praviti tam, kjer bodo zanj tudi nekaj dobili. Zal smo pri nas prav za- radi bitke za denarjem šli v drugo skrajnost in zdaj žalostni ugotavljamo, da imamo na naši sicer izredno lepi obali vsako leto manj turistov. Popolnoma drugače je v Španiji, Portugalski in Tuniziji, kjer so cene leto- vanja nekoliko nižje kot pri nas, predvsem pa se ni treba bati, da bi bil ogoljufan za denar, ki si ga namenil dopustu. V vseh treh deželah, ki sem jih obiskal, se globoko zavedajo, kaj jim lahko v celotni gospodarski ve- ji pomeni denar nabran preko turizma in zavedajo se tudi, da bodo ob nje- ga, če ne bodo delali ta- ko, kot želi turist. V tu- ristični politiki nastopajo enotno in nimajo proble- mov z drobljenjem mnenj, kot se to mnogokrat do- gaja pri nas. Na zadnjem srečanju turističnih delav- cev v Berlinu je kar 80 držav ponudilo svoje us- luge. Velika večina njih pa se zaveda, da ni vse prospekt in tekst v njem, ampak se mora propagan- da ujemati z dejanskim stanjem. Trenutno so v modi države iberijskega polotoka in severne ter centralne Afrike, ki poleg čudovitih plaž in sploh pokrajine znajo ix>streči predvsem z veliko mero gostoljubnosti na vsakem koraku in z velikimi mo- žnostmi zabave tudi ta- krat, ko je slabo vreme. Ce je, seveda! Recimo: pri nas dva dni dežuje in turisti že pospravijo kov- čke ter jo mahnejo dru- gam. Zdaj pa drug pri- mer: v Španiji je bilo med našim obiskom vse FK>lno turistov (sezona se bo šele začela!), ki pa se kljub slabemu vremenu niso niti trenutek dolgo- časili. Tam je vse od tr- govin in gostiln, barov, kavamic, bifejev in podo- bnega odprto domala ne- pretrgoma, celih 24 ur. In če ti ne paše na enem mestu, greš enostavno ne- kaj metrov dalje. Povsod je veliko dobre narodne glasbe s plesom pa od- lične hrane in seveda vi- na, kar pa je najvažnejše cenejše je kot pri nas. Velika večina hotelov v Španiji in Portugalski pa tudi Tuniziji je tik ob morju. Zraven imajo še bazene z morsko ali slad- ko vodo pa številna špor- tna igrišča, parke... Če ti ne paše kopati se v morju, se pač nekaj me- trov vstran v bazenu. Vse skupaj pa je povezano. Sobe so v vseh hotelih, ki jih pri nas v turističnih agencijah ponujajo za le- tovanje, lepo urejene, či- ste, sanitarni prostori ne- verjetno veliki, hrana pa dobra in veliko je je. Ce želite skočiti na kakšen iz- let izven kraja, kjer le- tujejo, si ga lahko privo- ščite za majhne denarje tudi preko taksija ali ko- čije ali kamele! In še ne kaj: ni treba imeti strahu, da bi vam kdo kaj preveč računal. Poglejmo primer v hotelu: stopiš za točajni pult, naročiš in dobiš. V poseben kozarec pa ti da natakar listek »odkucan« na blagajni (primerjaš lahko s ceniki, predvsem pa je najvažnejše to, da so cene povsod iste in naj. gre za hotel ali nava- dno gostilnico!) in plačaš. Vedno ti vrnejo do zadnje pare, saj niso navajeni napitnin. Pa tudi »Fran- coza« se ne delajo. Ce pa kupujete spominke ali kaj podobnega, tam pa je tre- ba malce mešetariti in če »zbijete« začetno ceno za okoli 50 odst., i>otem se že splača kupiti. Nekako toliko je tisto potem tudi res vredno. Takšno meše- tarjenje pa ni mogoče v trgovinah, kjer imajo »fik- sne« cene. V Španiji so turizem pripeljali do vrhimca, vse je podrejeno .njemu, špan- ski turizem je med najce- nejšimi v E\'ropi in sve- tu, tu pa je verjetno vzrok, da turisti prav za- radi tega pustijo mnogo ; več denarja, kot v turisti- čnih deželah z mondenski- mi cenami. Samo v lan- skem letu so Španci od turizma nabrali več kot 3,5 miHjarde dolarjev.. . . Doslej zaprta Portugal- ska, ki je pokrajinsko iz- redno ..lepa dežela, bo brez dvoma že prihodnje leto »hit« številka ena! Turistični »hit« namreč! ' Imajo več kot 850 km pe- ščenih plaž. s svojevrstni- mi visokimi stenami ob njih ter ogromno zelenja. Hoteli so dobesedno luk- suzni! Predvsem pa gojijo sistem apartmajev in stu- diou, za katere je v zad- njem času rned turisti vedno vpčje zanimanje. Gre za to, da si praktično v svojem stanovanju in nisi veza.n na hotelski red. Tunizija je bolj umirje- na dežela, kot Portugalska in Španija, saj nima to- liko možnosti za zabavo, daje pa nekaj drugega •— veliko svojevrstne eksoti- čnosti, ki je nima nobena evropska turistična dežela. Turistični naselji v Ham- mametu in okolici Sous- sa (pobrateno mesto z Ljubljano) sta takšni, da je v njih vredno prežive- ti vsaj nekaj dni letnega oddiha. Dobra klima, le- po morje, kamele, bedu- inske vasi, pomaranč kot kamenja na Krasu, dobro vino... Kaj še hočete več? Po vsem tistem, kar smo videli, mimo lahko zapišemo, da svetovni tu- rizem resnično ni v krizi. V krizi so posamezne tu- ristične dežele zaradi svo- jih nemogočih pi-istopov do turista. In to se mar- sikomu maščuje. Recimo, tudi nam. I»red nekaj več kot desetimi leti smo do- bro zakorakali na to po- membno pot, ki je pa nismo predobro raziuneh. Mislili smo, da bodo turi- sti vedno prihajali in pri nas puščali denar. Nava- jali smo cene in sploh počenjali vse tisto, da da- nes žalostni ugotavljamo, kako smo z dobro zastav- ljene poti zdrknili na stranski kolovoz, kjer sre- čamo zelo malo ljudi. Po- pravki bodo zelo težki in to še posebej zato, ker drugi ne delajo tako, ljud- je pa tudi niso več ne- umni .. . Gredo pač tja, kjer bodo za denar, ki ga vse leto spravljajo skupaj za dopust, dobili največ, kar je možno. Predvsem pa tisto, da ne bodo imeli ob ijovratku občutka ogo- Ijufanosti. Bila je to res F>ot prije- tnega turističnega presene- čenja, ki bi jo morali vsi doživeti. Tako prodajalci turizma, kot turisti. Potem bi se morda tudi pri nas kaj spremenilo ... Besedilo in sUke: TONE VRABL Tudi v Tuniziji se vedno bolj vključujejo v turizem In to vsi — od otrok do starcev. Tako sploh niso redki primeri, ko se sprehajate po njihovih čudovitih prede- lih z mnogimi trgovinicami, da vas ustavljajo otroci in vabijo v trgovino, da bi kupili spominek. Zanimivo je, da vas otroci ogovorijo v več jezikih in da se z njimi sploh ni problem sporazumevati, seveda pa je treba malce »glihati« ... Med spominki je vredno kupiti v Španiji celo serijo bikcev in Sančo Pansa pa keramiko, na Portugalskem je njihov simbol živopisan lesen pe- telin vseh velikosti, zraven pa tudi keramika in pre- proge, isto pa velja tudi za Tunizijo, kjer bi še dodali izredne izdelke iz usnja. Marsikdo pa kupi takle krož- nik, kot ga vidite na sliki in na katerega vam v nekaj trenutkih v arabščini vtisnejo vaše ime in priimek. Za spofnin! Priznajte, imajo posluh ... V vseh treh državah imajo resnično veliko kvalitetnega južnega sadja, ki je izredno poceni. Na tržnicah bi lahko kupili recimo na tone sladkih dateljnov... Takoj;' iz.ni«'da ena izmed modernih Iietonsko turističnih džuiigel na dolgi, sončni obali Španije, k.jer je podnebje podobno našemu istrskemu. Z intenzivno gradnjo hotelov najmo- modernejših oblik in vrhunskih kvalitet so začeli pred dobrimi petnaj.stinii leti. S hoteli so gradili tudi spremljevalne olijekte, tako da zdaj turistu lahko ponudijo vse in celo — nizke cene! Pred\sem pa opozorilo: Spanci imajo svoje hotele glede kvalitete označene z zvezdicami od ena do pet. Te zvezdice pa niso vedno pravo merilo, .saj recimo star, nekoliko slabši hotel, ima tri ali štiri zvezdice, nov. sodoben pa samo dve ali tri. Da se gredo Španci pravo industrijo turizma, kaže že podatek, da imajo samo v Lloretu prek 300 hotelov, ki so vsi polni od srede aprila do srede oktobra, ko je glavna sezona, nekaj hotelov pa skozi vse leto . . . Tudi Portugalci se lahko pohvalijo s čudovitimi modernimi hoteli, kot je velik hotel DOM PEDRO na sliki v neposredni bližini turi.stičnega naselja Quartere (nekoč staro ribiško naselje) v Algarvi (Al Gharb — zahod, najzahodr>(j.ša obala v Evropi). V čudoviti Portugalski prevladujejo tri barve — modra (mor,|c in nebo), bela (hiše) in zelena (trava in drevje s sredozemskim rast.fem). SIcer Pa so zanimivi portugalski turistični »studii« (soba, čajna kuhinja, kopalnica, WC in balkon), ki so namenjeni tistim, ki ne želijo preživljati dopusta v hotelih, ki so kot večje vasi ... l7 — 2». april 1977 NOVI TEDNIK — stran 19 FRAN ROS zvEi^i 34 ^''očc/a ata se čez reko k obleki. Nato sta stopila rui je vodila k Julkinemu domu. tam kraj reke je sedel debelušen človek in si noge ^^ v vodi. Na veji je sušil potne, smrdele nogavice, v ^vju je skrival težak nahbrtnik. I »ifo; ni to Kuscher, slavni strateg in zgledni patriot? p'ifco sreča, kako redek slučaj!« iTrpotipc Kuscher, prav ta je bil, se je okrenil, preko ^nikov je pogledal poln zadrege in bojazni. Pred njim ^tal Polde in se je režal: Pozdravljen, gospod Kuščar! Vi tu v prelepi priredi? f izletu?« I gospod! Kaj me poznate?« ,»Kdo bi vas ne poznal? Težak nahbrtnik imate s se- P- Najbrž ste iskali žitni — moke, masti, jajc?« : »rudi malenkost, a le za dobro plačilo.« I ne veste, da je ta posel prepovedan?« I ^ebeJe srage so stopile gospodu Kuscherju na Čelo, p tw uslužen mu je bil glas: PAo pa je življenje dandanes na karte tako težaimo. Jn mora naposled le živeti. Družine imam. Ne zame- H!« I »rodc kot dober patrijot bi morali potrpeti in vzdržati f končne zmage. In veseli me, da ste se tako lepo pri- f®«'' slovenščini« xSaj sem vendar slovenskega rodu.« »Kako lepo! No, da, kuščarji so res slovenskega izvo- ra. Kaj mislite o majniški deklaraciji?« »Vsak narod ima pravzaprav svoje pravice. Jn Slo- venci so vendar zelo dober narod.« »Najboljše pa je, kar ta narod pridela in priredi. V tem ga gotovo spoštujete. In kaj menite, kako bc z zmago?« »Nikoli nisem bil prav navdušen za vojno, preveč trpljenja in žrtev riam nalaga.« »Še to! Ali se spominjate karte, ki vam jo je bil pred tremi leti pisal neznanec? O tistih zastavicah v izložbi?« »Mislim, da se spominjam.« »Karto sem napisal jaz. In s to roko.« »Vi?« je zastrmel vanj, da si ga natanko ogleda, in oči so se mu za hip stemnile. »Da, jaz. če me želite izročiti orožnikom, pojdem prav rad z vami. Obenem bi vam pomagal nositi nahrbtnik, saj je gotovo težak.« »Ne trudite se, gospod! Preveč ste prijazni. Hvala vam!« »In zgodilo se je nekoč, da ste mojemu prijatelju, ki $e ob igranju cesarske pesmi ni odkril, s pestjo zbili klobuk z glave. Revež je padel v vojni. Kakšno zadoščenje želite dati pokojnikovemu spominu? Ali naj vam nahrbtnik splava po vodi v veselje ribam?« Kuscher se je tresel po vsem životu, ah, v kako nepri- jetno dogodivščino je bil zašel navsezadnje, ko je bil z živili tako dobro opravil: »Kajne, saj je bila le šala? Oprostite!« Obul se je. Polde mu je dvignil polni nahrbtnik, da si je potegnil jermen na rame. In Kuscher je zadihal mirneje. Obrisal si je čelo in korakal mimo smejočega se Tineta dalje po skriti stezi, sklonjen pod težo, manj debe- lušen kakor v tistih lepih, navdušenih dneh. Toplo je duhtelo s polj, travnikov in gozdov. Godba murnov je enakomerno utripala in se prelivala v šumenje reke. Zavila sta v hrib Izza sadnega drevja in brajd se je belil ponosen kmečki dom. Gruča dečkov in deklet je pri- hajala z grabljami sem od hiše. »Julka!« je Polde pozdravil visoko, v soncu opaljeno krepko dekle. V veseli zadregi je zardela pod rdečo ruto in za hip povesila temnomodre oči, v nasmehu sta se ji zasvetili vrsti belih, močnih zob. Prijatelja sta zadela lesene vile na rame in sta se pridružila. Na zložno visečem travniku sc obračali že skoro suho seno. Z neba je žgalo sonce, zrak v njem je trepetal. Ko so bili obrnili seno, so stopili v hladno hišo. Julka je prinesla kruha in domače izabele. Natočila je z rjavo roko in so trčili. »Rumeno sonce, bel kruh, rdeče vino, modre oči Same barve, ki božajo,« je rekel Polde in jo prijel za roko. »V tole srečo sem se zasanjal, glej!« Nazdravili so si in odkrita beseda je bila med njimi. Pristopila je njena mati, skrbna za Julkino srečo, prijazna Poldetu. Njen mož je stal na tirolski fronti, najstarejši sin ob Piavi, kjer se je kuhala ofenziva, ki naj osvoji Benetke. »Za oba se bojim,« je tožila. »Grunt je težava brez moških, leži na meni in otrocih. Pa kaj grunt! Hujša je skrb za obadva, ki sta tam. Kaj ne bo še konca, kaj nam je že vse prekleto?« Stopili so iz hiše. Domači otroci, trije dečki in deklica, so lovili žrebe, ki je bezljalo po dvorišču. Pograbili so suho seno in ga naložili na voz. Zakaj sem od juga so se kopičili temni oblaki. V daljavi je zagrmelo. Kobila jim je pomagala potegniti voz pod kozolec. Bogat kmečki dom. Tu je rasel zdrav rod, rjav v soncu, jeklen v težkem delu, prost in samosvoj. »Po vojni prevzamem dom, Julka mi bo žena. In Veninškov rod ne izumre, razrase se iz mene,« je v zanosu povedal Polde, zaukal in zavihtel roko. Na povratku je Tineta sredi polja zajela nevihta. Hitel je pod samoten, razpadajoč kozolec sredi polja. V daljavi je vihar bičal drevje ob vodi, bliski so parali nebo, grom je rjul. V sebi je čutil divjo, pogumno moč, ki se ji hoče boja in zmage. Zmage vsega velikega, lepega, pravičnega. XXX Smešno je bilo spet to sedenje v zaduhlem gimnazij- skem razredu, kjer so še vedno vladale matematične for- mule, vokabule latinske in grške kakor nekoč, o, davno že. Izmed Tinetovih sošolcev ni bilo nikogar več tu, med tremi mlajšimi dijaki je sedel, za kratke tedne spst v civilni obleki. Kako malo je bilo za življenje treba znanja, ki so ga dajali tu! Ni ga bilo treba ne za tisto glupo in lačno življenje ne za te lepe dneve v poletni svobodi. Tine se je bavil zdaj z drugačnimi rečmi. Študiral je zgodovino svojega naroda in si zapisoval misli k njenim poglavjem. Poglabljal se je tudi v zgodovino Srbov in Hrvatov, razmišljal o temeljih skupnega državnega življe- nja z njimi in o vlogi Slovencev v novi državi. In * Ivanom se je pomenkoval o vsem tem. 20. stran — NOVI TEDNIK St. IT ~ 28. apfii t^ ČAKAJOČ NA RAZVEZO Petindvajset let mi je, imam fantka, in čakam na razvezo. Po štirili letih po- zn;mstva sva se vzela, otrok pa se je nama rodil, ko še nisva imela stano- vanja. Stiskali smo se v sobici, dokler nekdanji mož ni dctoil pri podjetju stanovanja. Ko smo enkrat, po dolgem času zaživeli urejeno, v troje, pa se mi je začel mož odtegovati. Zvečer je ostajal zunaj, prihajal je domov pijan, mene pa je zmerjal in podil iz »njego- vega« stanovanja. Nisem vzdržala in vložila sem tožbo za ločitev zakonske zveze. Zdaj čakam na razvezo in se bojim, da ne bom dobila stanovanja, ki ga je možu dodelilo njegovo podjet- je, čeprav bo meni ostal najin otrok. Toliko skrbi imam, da se ne znajdem, zato, te draga Nataša, prosim za na- svet. Draga Tina, po razvezi l>oš vsekakor dobila sla- no van.ie ti. A če ne na.ideš stanovanja možu. se laliko zgodi, da v njem osta- ne tudi on. C;e se seveda ne bo sam umaknil iz tvojega življenja. Ce ne, pa prosi v podjetju, kjer delaš, vsaj za sobico, saj mora biti tudi njihov in- teres, da se delavci tudi doma dobro počutijo. Pozanimaj pa se tudi, kakšne možnosti imaš, da bi vložila prošnjo za solidarnostno stanovan.je ali vsaj za garsonjero /a moža. N\T.\ŠA SMO DRUŽINA RES VSI? v hudi življenjski stiski sem, zato vas prosim za nasvet. Z družino ži- vim pri moževih starših, z njimi {>a živi še teta. ki je ljubosumno nave- zana na mojega moža. Sama ni bila nikoli poročena, venomer pa zatrjuje, da je del naše družine in da vsi skupaj pomenimo nekaj. Imam svoje stanovanje v zgornjih prostorih hiše, a kaj pomaga, če so jim naši prostori vsak dan dostopni. Zaposlena sem, in ko pridem domov, me čaka vse delo. Ce pustim kaj raz- metano, slišim bridke očitke od tašče in moževe tete, češ, vedno imamo raz- metano in nepospravljeno. Moževa te- ta me že od začetka zakona ni marala, možu pa se sladka tn dobrika. Poleg tega je gospodovalna, vtika se v naše stvari in dela v ožji družini razdor. Mož je šleva in me tolaži, da moramo držati skupaj, pa pika. Je to res ali imam tudi jaz in moja družina pravico do 7«sehnp>"'a •živlif^nia? KRISTINA Draga Krisinui, pravico že imaš, a kako jo uvelja- viti? Vidiš, odgovarjam ti z vprašajem, ker drugače ne morem. Izbire resnič- no nimaš veliko. Ali si potrpežljiva ali pa .sc z možem lepo pogovorita in se s skupnimi močmi odtujita tašči in teti. Ce zmoreš merico diplomacije se prikupi najprej tašči, potem pa še teti. Pretežko? Hinavsko? Težko že, pretež- ko pa najbrž le ne. Ce pa se odločiš za odkrite besede in kreganje, potlej Je najbolje, da spokaš kufre in gre.š, pa pika. NATAŠA alpinistični kotiček V PRAZNIČNIH DNEH POSKUS VZPONA NAD OKREŠLJEM IN V KOBEN Kot ostali delovni ljudje, šport.niki, turisti in vikenda- ši, so si tudi celjski alpi- nisti programirali delo v pra- zničnih dneh. 2e v soboto, 3. 4. potuje Canžek Franc, član AO Celje s prvo jugoslovansko Kara- korum odpravo. Na pot gre- do alpinisti Tržiča, ki so or- ganiztor, ter člani odsekov Ljubljana Matica, Akademik, Kranj in Celje. Vsega sedem ljudi. Zaradi pomanjkanja de- narja potujejo s kombijem, kar bo velika fizična obre- menitev za člane odprave in tudi precejšnje tveganje. Pot je dolga 7500 km. Vzpon na Gašebrum I (8068 m) bo prav zaradi tega nepredvi- denega potovanja še težji. Kljub temu upamo vsi, da bo odprava dosegla svoj cilj. Močnejše naveze potujejo v stene Paklenice, kjer se bo- do zbrali alpinisti iz vse Slo- venije na spomladanskem ta- boru, saj so stene v tej hr- vaški gorski skupini kot na- lašč za nabiranje tehničnih fi- nes pred najtežjimi letnimi vzponi. De) članov, pripravnikov in tečajnikov bo poizkušal z vzponi nad Okrešljem in v Koglu, čeprav so letošnje razmere za ta čas še precej zimske. Opozarjamo planince in al- piniste, ki nameravajo pre- živeti praznike v Savinjskih ali Julijskih Alpah, da so po- stojanke že stalno ali vsaj začasno oskrbovane, da pa so razniere zaradi padavin in vi- sokih temperatur leto« iz- jemne. Plazovi še niso potih- nili in zaradi dežja v nedeljo obstaja velika nevarnost tal- nih plazov ves naslednji te- den. Največja nevarnost je pod stenami z globokimi žle- bovi ali večjimi snežišči v zgornjem delu. Tudi smučarji, ki že po običaju radi oble- gajo za prvomajske praznike plaz pod Planjavo, naj letos ne nosijo glave naprodaj. Na velikih snežiščih pod Glavo Planjave je še ogromno sne- ga, ki lahko zgrmi na plaz ob kakršnemkoli vremenu. Debe- lina plazu pod steno že se- daj presega 30 metrov in bo zato za smuko dovolj prilož- nosti tja do sredine poletja. Sneg nad Okrešljem je še nesprijet, grudast in obsta- ja nevarnost plazenja večjih površin. Dostop na Okrešelj je brez nevarnosti, skrajno tvegan pa je pristop na Ka- mniško sedlo. Tudi na Ko- rošico, ki bo čez praznike odprta, priporočamo pristop samo preko Vodol. Cesta v Logarsko normalno prevozna do prvega parkirišča, s snež- nimi gumami in višjim avto- mobilom do konca. Višina snega na Okrešlju 1,50 m, pod Turškim žlebom nad 10 m, zgornji Okrešelj 3 m, prav tako Korošica. Ce temperatura pade pod O C, se sneg ugreza p>ovsod nad ko- leno. Obveščamo vse alpiniste in planince, da bo občni zbor PD Celje dne 5. maja 1977 ob 1«. uri v domu JNA. Udeležba za alpiniste obvesm! CIC Siaša Gorenšek MODNI DODATKI Ob vseh novostih, ki nam jih je prinesla moda tako pri barvah, kot tkaninah in tokrat tudi pri vzorcih — ob vseh teh novostih torej velja posvetiti nekaj pozor- nosti tudi letošnjim modnim dodatkom. če tiaj velja, da s pomladjo oblečemo lažjo garderobo, to ne pomeni za obutev. Kaže, da še nekaj časa ne bomo sezule visokih usnjenih škornjev, saj jih moda predpisuje k novim pisanim in širokim krilom. Med ostalimi dodatki je opaziti dolge šale, mrežasto narejene iz svilenih ali bombažnih niti ali trikotne rute, ki jih tokrat za spremembo vežemo v pasu. Med modnim nakitom je še posebno priljubljen zlat nakit, še zlasti na daljših verižicah obešeni najrazličnejši domiselni obeski od miniaturnih koles, piščalk in podobno. Za letošnje aktualne modne dodatke torej velja, da res pomagajo ustvarjati modo, šele z njimi dobi moda pravi letošnji pečat. Tokrat vas vabi Tehno-mercator v leblagovnico T, na oddelek široke ij)' športnih artiklov in opreme v dru^ nadstropju. Prihaja čas lepega vreni«' šli bomo v naravo. Kaj vse rabimo prijetno počutje, si oglejte na športr, oddelku, kjer vam nudijo od prenoi stolčkov, plinskih gorilnikov, hladi torb, praktične posode pa vse do.. kaj bi vse povedali. Nekaj slik naj , spomni na to, sicer pa si sami og|( pestro izbiro, ki vas čaka. št. 17 — 28. april 1977 NOVI TEDNIK — stran 21 rokomet PRIZNANJE ZA MLADEGA REPREZENTANTA SLAVKA IVEZIČA Rolcometaši Celja so v na- daljevanju I. zvezne roko- metne lige cloma premagali Vardar. Igra ni bila najbolj- vzrok pa je verjetno v tem, t-reba več ig- rati' za gledalce, temveč za točke. Te so Celjanom .še ka- potrebne, da bi ostali v ^rtižbi najboljši. Ena izmed paprek je bila zdaj premaga- pa. treba pa bo podobno sto- fiti tudi v prihodnje, kajti bitka še ni dobljena pa tudi ^ubljena ne. Tokrat so se odlikovali predvsem Levstik, Vukoje in Božič, seveda pa so 1 kolektivnemu uspehu doda- j svoje tudi ostali. Trener tone Goršič pravi, da bo tre- )a popraviti igro v obrambi. fo je vse lepo in prav, ven- flar je treba na vseh področ- jih skrbeti za to, da uspeh ae bo izostal, žal je trenutno Igralski potencial nekoliko ^kmjen, vendar imajo \'si |)S(tali toliko srca, da bodo |[ne z lahkoto!) nadoknadili- I V republiški moški roko- jnetni ligi je Minerva (Griže) [loma premagala Polet (Mur- ska Sobota) in je na lestvici le vedno tretja, šoštanj pa ^ izgubil v Slovenj gradcu bi je na lestvici četrti, V pri- hodnjem kolu igra Miner\'a v Piranu, Šoštanj pa doma pro- ti Iskri. V ženski republiški ligi so igralke Šmartnega doživele nepričakovan poraz v Do- bravljah in so kljub temu še redno na drugem mestu, Ve- enjčanke pa so doma prema- magale Kamnik in so šeste. V prihodnjem kolu bodo &martčanke igrale doma pro- a kranjski Savi, Velenjčanke >a bodo gostovale proti vode- S Krki v Novem mestu. T. VRABL Slavko Ivezič je nastopil na svetovnem prvenstvu za mladince na Danskem. Z našo držav- no reprezentanco je osv«.jil tretje m«?sto in s tejn bronasto kolajno. Na tekmi z Vardarjem mu je v imenu vseh l,jubitel.jin^ športa v našem nie.stu izročil darilo Fr.nu' Ramskugler. Slavku želimo, da bi tako uspešno pot nadaljeval in kmalu zaigral ludi med člani, ki nosi- jo dres in na njem naš grb. Foto: TONE TAVČAR NA KRATKO, A ZANIMIVO Športna dvorana Ciolovec je lobila lep in korlslen sema- nr. Ta na nekaterih tekmah leluje kar v redu, na drugih med drugim tudi na prvenst- ^ni tekmi Celje — Vardar) •a ni. Upamo, da se bo teh- fcitno osebje pri ŽKK tk'lj« kmalu naučilo rokovanja z ijim. Odbojkarice Golovca so za- ključile letošnje republiško >rvenstvo. v zadnjem kolu 0 v Ljubljani izgubile proti ■"jubljani istoimenski ekipi i-3. Na koncu prvenstva pa » osvojile šesto mesto in s ^nn tudi pravico sodelovanja ' prih(xlnjem prvenstvu. •lože Urankar, znani celj- ki dvigalec uteži, nekaj let ^n ljubljanske Olimpije In '«t'kratui rekorder in prvak je na mladinskem prven- ^^■u Sloveni.je dejal: »Tre- 'Utno imamo v Celju več •^incev, ki bodo lahko je- ie nastopili v rednem •anskein prvenstvu. In takrat ® bomo ponovno priključili ^kmovanju v zvezni ligi.« 1 Ke^ljavkam celjskega ke- ilajškega kluba letos v final- ^ delu republiškega prven- ne gre najbolje. V naj- ■^Ijšem primeru bodo osvoji 6 drugo mesto. Toda to jih skrbi. Vse svoje misli in ^^ so usmerile na dr- prvenstvo, kjer branijo l^lov prvakinj. V koliko pa pri tem uspele je vpra- Namreč odstotnost po- ^^vane Janje Marine se Pozna. Trenutno sta gonil- f^Ji l€ Magda Urh in Eva STRELJANJE: CELJANI PRVAKI celjski strelci so se ude- ležili prvenstva Slovenije z zračno puško serijske iz- delave v Ljubljani. Kakor že mnogokrat doslej so nas tudi to pot razvese- lili. Ekipa strelske družine »Celje« je premočno zma- gala in to v močni kon- kurenci mnogih ekip iz vse Slovenije. Barve Ce- lja so zastopaU: Jože Je- ram, Ervin ing. Seršen, Marjan Dobovičnik in Iiva.n Kočevar. Nastopi pa ni Tone Jager, ki je bil služ- beno odsoten. Tudi v kon- kurenci posame2aiikov so se naši več kot odlično odrezali. Tako je Jeram ,ponovno postal republiški prvak s 368 krogi od 400 možnih. Seršen je osvojil 6 mesto s 364 kr., Kočevar je bil 10 s 361 kr. in Mar- jan Dobovičnik 11. s 360 krogi. Pri članicah posa- mezno se je predstavnica SD »Kovinar« — štore, Katica Ivačič uvrstila na zelo dobro 8 mesto, dose- gla je rezultat 333 krogov. V Ljubljani so na prven- st\Ti Slovenije za šolska športna društva nastopili tudi pionirji — strelci iz celjske regije. Med ekipa- mi so se na odlično 2. mesto uvrstili pionirji iz osnovTie šole štore pa tu- di pionirji iz osnovne šo- le Vojnik in Hudinja so streljali dobro. Pri posa- meznikih je zmagal pio- nir iz osnoMie šole v ^-a- škem s 179 krogi od 200 možnih. Streljali so z zra- čno puško. Med najboljše so se še uvrstili naši mla- di fantje Aleš Hočevar, Branko Malec in Jože če- snik. — ČESTITAMO! T. J. atletika MLADI KLADIVARJA USPELI v rahlem dežjti so na šta- dionu Boris Kidiič v Celju nastopili v kvalifikacijah za ekipno prvenstvo Jugoslavije mladinci in mladinke treh slovenskih klubov — iz No- vega mesta, Ptuja in C:!elja. Največ u.sjpelia je imelo mla- do zastopstvo Kladivarja, ki so pri mladinkah in mladin- cih zbrali najvišje število točk. Pri mladincih je Kladi- var zbral 18.281 točk, kar mu brez dvoma zagotavlja visoko uvrstitev v državi in siguren nastop v finalu. Mla- dinke Kladiva.rja so nastopi- le oslabljene, predvsem sla se poznali od.sotnosti nadar- jene skakalke štančeve in odlične metalke Erjavčeve. Zbrale so skromno število točk — 12.832, kar je ve^ka- kor zelo malo za uvrstitev med šest najboljših v državi, ki še omogoča nastop v znem finalu. Pri mladincih je ponovno blestel Rok Kopitar s svojimi rezultati in zmaga- mi na visokih ovirah, na 400 m in odličen tek v šta- feti 4 X 100 m. Mladi Kožar je z .52.0 na 400 m postavil nov republiški picnir&ki rekord. Značilno za ekipo mladincev Kladivarja je izenačenost, dobro po^rprečje pri zbiranju točk v zahtevnean programu, čeprav so še možnosti, da se določene slabosti do finala državnega prvenstva še od- pravijo. Tako velja posebej pohvaliti v tej ekipi tekmo- valce kot Hoi-vata, Topoleta, Zirovca, Orožma D., Strožer- ja (185 cm v višino)!, Rače- oiča, Arzenška, Blažiča, Roz- mana, Gabra in Juteir.ška. Pri mladinkah so tokrat bile v posameznih disciplinah do- kajšnje praznine. Od posa- meznic velja oddTOjiti Bim- derlo v teku na 800 m z njenim novim o.sebnim re- kordom (2:16.9), Završniko- vo, Kopitarjevo, Emestlovo, Marošo, Juterškovo, Jagrovo, Blatniko\'o in Logarjevo. K. JUG SLOVENSKE KONJICE: ZA DAN TABORNIKOV Taborniki iz Slovenskih Ko- njic in Stranic so svx)j praz- nik, 22. april, počastih v Stra- nicah. Proslavo so organizira- li taborniki novo ustanovlje- nega Odreda s1» talcev na Stranicah. Ob tabornem ognju je oko- li 200 tabornikov in okoli sto domačinov ter gosiov najprej pozdravil predsednik krajev- ne skupnosti Maks Brečko. Člani taborniške organizacije so zatem podali zaobljubo in prisego, sprejeli so označbe veščin, preizkušenj in zvezd. Aktivnejši člani Odreda he- roja Bračiča iz Konjic pa so sprejeli tudi zlato odredovo značko. To priznanje so do- bili: Herbi Lešnik, Davorin Bauman, Emil Mimiel, Boris Kukovič, Luka Vidmar, Jože Macuh, Barbara Nagode, Blanka Ulčnik, Jasna Beškov- nik, Jani Vozel, Majda Leš- nik, Barbara Očko, Heda Vid- mar, Milka Oder, Marija Mar- tinčič, Darja Vivod, Dragica Slatirišek, Erika Golčer, Jože Martinčič, Adi Sajnkar, Fra- njo Šegel, Karli Oder, Ludvik Vidmar in Franc Ban. SSS: ZMAGA VELENJA Na področnem prvenst- vu srednjih šol celjske in zasavske regije, ki je bi- lo vzorno organi2drano v Velenju, so največji uspeh dosegli mladinci in mla- dinke RŠC iz Velenja. Pri mladincih je zmagala I. ekipa RŠC s 516 krogi pred TŠC Celje 4«5 in II. ekipo RŠC s 481 krogi. Med posamezniki je bil najboljši — Ramšak (gi Ve) s 176 krogi, sledita pa Puškič in Selimovič (oba RŠC) s 175 in 174 krogi. Pri mladinkah je bil vrst- ni red: 1. RŠC Velenje 467, 2. KŠC Celje 399 in 3. ŠCBP Celje 320 kro- gov. Posameznice — Trin- kiliva tuch" na zmanjšanje pi'0st0rni- ne možganov in spreminja tudi njihovo strukturo ce- lic. Zal pa še niso prouči- li, kakšen je vpliv tega na sposobnost oz. zmožnost učenja in obnašanja. Kljub temu pa lahko trdimo, da so številne raziskave de- loma že potrdile oziroma dokazale zvezo med te,iko podhranjenostjo v otroš- ki dobi in zmanjšanimi /.možnostmi učenja. Mogoče se je sicer kate- gorično odločiti in potrdi- ti obstoj vzročne zveze med tema dvema pojavo- j ma, toda razpoložljivi do- I kazi govore o tem, da je podhranjenost v otroški dobi eden od faktorjeiv od- govornih za smrtno inte- i lektualno nerazvitost. Po zelo izčrpanih prou- čevanjih literature, ki ob- raivnava ta vprašanja, je posebni odbor Nacionalne akademije v ZDA ugotovil: obstaja veliko število indi- kacij, na osnovi katerih je^ mogoče trditi, da podhra- , njenost v otroški dobi \ predstavlja pomembno : komponento poznejšeg^i , nacionalnega razvoja in ' tej pripada večja vloga kot ' družbenim in družinskim ' vplivom. (prihodnjič dalje) KLJUBO- VANJE Pred 35 leti, npr., bi bila ta podoba nevsakdanja, niar je danes vsakdanjost, ki .jo pre- našamo? Zelena ploščica hi- šne številke Teharje 21 klju- buje vsem časom in vsem očem, ki vanjo zro in se sprašujejo. »Mar v teh letih po vojni na Teharje ni prodrla — če že nacionahii ponos ne in odnos do javnih najiisov — vsaj ekipa listih, ki skrbi- jo za označbe ulic hi hiš!« Oprostile, saj so na hišo pri- trdili rdečo ploščico ... Foto: DRAGO iMEDMCf) NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, I^ško. Slov Konjice Sentjiu', Šmarje pri Jelšah m 2alec - Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštm predal IGl Naročnma' in oglasi: TrS V. kongresa 10 - Glavni m odgovorni urednik: Bojan Volk; tehnični urednik: Drago Medved - Redakcija: Milan BO žič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Seničar, Brane Stamejčič, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar Milenko Stra šek, Janez Vedenik, Tone Vrabl - Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga ČGP »Delo«, Ljuoljana - Rokopisov ne vračamo Cena posamezne številke 3 din — Celoletna naročnina 120 din. polletna 65 din, četrtletna 35 din. Za inozeinstvo je cen^j dvojna. Tekoči račun 50102-601 20012 CGP »Delo« Ljubljana - Tebfon: 22-309, 23-105, oglasi in naročnma 22-800. '