NAŠE GOSPODARSTVO Industrijska proizvodnja V juniju In septembru smo dosegll največjo meseCno pro-izvodnjo v letu 1955. Pričakova-ti je bilo, da bo v septembru proizvodnja kakor lanl presegla junijsko. Upoštevati pa mora-mo, da je letos kampanja pro-izvodnje sladkorja precej za-kasnUa. Medtem ko so lanl v septembru proizvedli 36.000 ton eladkorja, so ga letos samo 27.000 ton. Navzllc temu stojl letos in-dustrijska proirvodnja visoko nad lansko. Ce primerjam-o pre-lekliii devet me?ecev tekcčega leita z Istim obdobjem mtnulega leta, vidimo, da Je nivo za 19°/« višii od |ansk??a Jasno ie, da bo ta indeilcs nadalje padal, ker i* vpliv visoke proizvodnje v Januarju la februarju na letai rezuMat lz meseca v mesec slabši. Vse tadustrijske panoge ne eodalujego enako v tem porastu. V priinerjavl z istim lanskim obdobjem je največji porast do-segla proizvodnja elektroener-gije (28°/o), črne metalurgije (33%), elektroindustrije (28°/o) In kemične industrije (39%). Ce-prav so vse industrijske panoge nad nivojem prvih lanskih de-vetih mesecev, vendar imamo najmanjši porast v industriji to-baka, fci je porastla za 2%, v Industriji gume (9%) In indu-strljl gradbenega maiteriala (11%). Velik delež v pov&Jani prodz-vodnjl iinajo industrijskl objek- tl, M so začeli abratovati koneo lanskega in v zač&tku letošnjega leta. To so hidrocentrale Jabla-nica tn Zvornik, nove zmoglji-vostl v Zenicl, tovarna dušičnih spojin v Goraždu Kd. Razen teh iraamo tudi tovarne, ki so za-čele obratovatl: tovarna celulo-ze In natron-papirja v Maglaju in tovarna roto-papirja v Vid-mu-Krškem. Njihov vpliv bomo občuttli šele v prihodnjih mese-cih. Tudl v prede-Jovalnl Industrijl, kl proizvaoa blago za široko po-trošnjo, so dosegll povečanje, čeprav tu nlmamo novih velikih tovarn. Posebno velik porast je v kovinski industriji, elektro-industriji, tekstilni Industriji in vprodzvodnji usnja ia obutve. _ MeseSno povprečje Proizvod januar — septcmber Indek« mere 1954 1955 Elektroenergija mil. kWh 274 350 128 Prcmog Hsoči ton " 1.095 1.236 113 Metalurški k»ks tlsoči ton 31 57 184 Snrova nafta tisoči ton 17 21 124 Predelava nafte Usoči ton 53 62 117 Surovo železo Usoči ton 26 41 158 Snrovo jeklo tiso^i tott 50 67 134 Valjano blagro Usoii ton 33 43 131 Elektrolitski baker ton 2.241 2.083 33 Svincc ton 5.381 6.258 117 Votlo steklo ton - 1.665 2.339 140 Cement tisočl ton 116 129 111 Zveplena kislina ton 4.847 6.132 127 Umetna gnojila ton 9.105 16.793 185 KmeUjskl strojl toa 765 1.091 142 Tovornl avtomobill kosov 126 140 111 Kolesa kosov 2.923 3.581 123 Rezan les tisoči m> 158 157 99 Papir in karton ton 4.933 5.553 113 Bombažne tkanine Uaoii m' 13.496 14.282 106 Volnene ikanine tiso^i m3 1.550 2.134 137 Obntev tisoil parov 1.088 1.258 116 Jedilno olje ton 2.301 2.826 123 Pivo tlsoJi hl 80 82 103 Toba^ne predelave Um 1.225 1.340 109 Samo za 4 proizvode - 44 milijonov kilovatnih ur Brolzvajamo štirikrat več iBlektrlčnega toka kakor pred vojno, pa nam ga vendarle ša vedno prknanjtouje. Zakaj? Zato, ker so potrebe še bolj narastle. Nekatere panoge metalurgijje, kemične in druge lndustrije, ki se zdaj najbolj rarvijajo In kl so za industrijo v celoti najvaž-nejše, potrebttjejo zelo mnogo elekfridne energlje. Takale je sMca teh potreb pri nekaterlh prodzvodih: Za tono kalcijevega karbida ja potretmo 3.500 kilov. urj — za tano ferasUicija 12.000 kilov. ur; — za tono ferokroma 4.200 ld-lw. ur; — za tono 6urovega železa iz elektrifnih vlsokih pečl (kl ]lh gradijo v IUjašu) 2.300—3.000 kl-lov. ur; — za tono aiuminija 20.000 kl-lov. ur; — za tono elefctrojekla 1.000 fcilov. ur; — za tano valjanega blaga 90 do 300 knlov. ur; za tono claka 4.000 do 4.500 kl-lov. ur; V zadnjih mesecih sino pro-izvedli povprečno na mesec: — 1.000 ton aluminija, kar po-meni 20 milijonov kilov. ur; — 4.400 ton katblda, kar zah-fceva ofcrog 15 trrilijomov kllov. UE4 — nad 3.800 ton elektrojekla, ^a kar je bilo porabljenih blizu 4 milijone kilovatnih ur; — okrog 41.000 ton valjanega blaga, kar bi po skromnem ra-čunu pomenilo 4 do 5 milijonoT kilovatnlh ur. Tore] je saino za te artiMe po-treboo mesetno 44 milijonov ki-lovatnih ut, kar znaša skora] PoIotico protevodnje vseh jugo-alovanskih central v letu 1939. RAZŠIRITEV IN POVEČANJE SUROVINSKE BAZE V PREHRANBENI IN TOBAČNI INDUSTRIJI Po plann, kl ga Je Izdelala Zvezoa industrijska zbornica, bomo letos porabili okrog 700 milijonov dinarjev za razne »drobnea, toda zelo koristne ukrepe za pospeševanje indu-strijske proizvodnje. Ta denar-na srcdstva tzhajajo iz sklada za pospeševanje proi7,vodnjc, v katercga vlagajo -i.-idustrijska podjetja določen prispevek (od 1 do 3 promile. t. j. 1 do 3 di-narje od vsakih 1000 dlnarjev dohodka). Okrog 70 milijonov bodo porabili neposredno tz centrainega sklada Zvezne in-dustnjske zbornice. To vsoto bodo porabili za začetna dela pri racionalizaciji polrošnje preraoga (30 mili.ionov), za uved-bo televizije (20 milijonov), za uporabljanje elektronskih na-prav v proizvodnji (10 mjlijo-nov) itd. Ostanek v višini 633 miiiionov borio rtobili iz skladov sekcij in združen]. Po clanu bodo ti zneski takolc razdcljeni: Premog 24 rail. natta 12 miL črna melalurglja 58 mil. barvasta metalureija 19 mjL Dckovine 58.5 mil. eleklroindustrija 44 mil. kemična industrija 29 miL lesna induetrija 89 mil. celuloza 10 mil. tckstil 41 miL lndustrija usnja 12 mil. iudustrija gume 8.5 miL filmska industrija 2 mil. geološki zavod 4 mil. prehranbena Industr. 100.5 mil. Od tega: sladkor 43 mil. proizvodnja olja 12 mil. industrija vrenja 233 miL ostalo 22 mll. Sknpna vsota bo dejansko 5e vetja, ker zdaj še ni podatkov Odbiranje plemenske živine Da bi se izboljšala kvaliteta sestave živinskega sklada, kl Iz leta v leto številfno raste, so bill nedavno lzdani mno-gi pred-pisi, ki določajo ukrepe za na-daljnjl razvoj naše živinoreje. Odločba o obveznem llcenci-ranju (odbiranju) mošk« ple-menske živine predvideva, da se smejo za prirejo v govedore-]1 m konjereji uporabljati sa-mo Izbrane živall. Odbiranje bodo vršile okraj-ne komisije, ki bodo lastnikom odbranih glav živine izdale po-trdila z veljavnostjo enega le-ta. Vse živali, ki ne bodo od-brane, bodo kastrirane. za nekatere panoge (elektro pv-spodarstvo, deloma knrinika industrija, ladJedelništvo in gr*. ticna indiistrija). Kakor TidUno, predvMev^s najvcčia sredstva za prehran-beno (100 milijonov) in za to. bačao industrijo (121 ntil.). Težišče Je postavljeno na sift> rovine, ker imamo v teb pano. gah večinoraa mnogo vetje ka-pacitete za predelovanje, kakor pa je njibova surovinska baza. To zlasti veija za proizvodnjo sladkorfe kjer je naš dono« sladkorne pese daleč pod sve-tovnlra povprečjem, dalje pri oljarnah, ki delajo zaradi po. »anjkanja surovin komaj s 63% kapacilet. To vr»rašan.ie se, če-prav v malo drugačni obliU, pojavlja tuds pri ostalib pano-Kati pretiranbene industrije. Menijo — In to Je treba tudl poudariti — da povzročajo raztd škociljivci na kulturah, kS pred-stavljaio surovine ?a prehran-bcno industrijo, škodo, ki tio* sega letno Dekaj milijard di-narjev. Pomembne v&ole bodo npora-bili za razae ukrepe za pove-čanje donosa sladkorne pese, kakor na primer za proučeva-nj« zemljišča, za zaščito peso pred ra/!iiml boleznimi in za nagrajevanje naprcdnejših pro-izvajalcev. Izvedlj bodo nadalje obsežna raziskovanja za izbiro in oplemcnjevanje oljnic. za zagotovitev kvalitetnega semena ter za zašeito oljnic. Predvide-vajo, da bodo t pivovarmštvu v teku dveb do treb let popol-noma ukinili uporabo živinske-ga Ječmena in ga nadomestsli s čistim pivovarniškim ječme-nom. Prav tako predvidevajo povečanje dcmače proizvodnje čistega pivovarniškega kvasa, ki ga ie vcdno uvažamo. Blizn pet mdlijonov dinarjev bodo vložili za zgraditev večje eks-Perimentalne plantaže lešnikov za čokolado, katenh določen« količine zdaj prav tako še ved-uo uvažamo. Tudi v tobačni industriji bo-do aajvečji d«l razpoložljivih srcdstev vloziM za povečanje surovinske baze in za izboljša-nje kvalitete, prav tako tudi za rariskovanja, za sortiranje, oplemcnjevanje in čim boljšo fermenliranje tobaka. V vseh teh in v drugib pa-nogah industrije bodo posvetili pi^clmo pozornirst tirl! rario-n*- lizaciji proszvodnjc, zmanjšanjn stroskov. izboljšanju kvalitete, razširjcnju as^rtimcnia in izko-riščanju odpadkov. Prvi grobi proračuni kažcja, da bi z uresnjčenjem tcga plana doscgli take prihranke (zlasti v zmanjšanju uvoza in material-nih stroškov sploh ter v pove-čanju izvoza), ki bi lahko r kratkem času znatno presegll vložena sredstva. Ta plan Je samo ena Izmed pomenibnejših akcij v vrsti res-nejših prizadevanj za pospeši-tev industrijske proizvodnje, fo-da ta ima tem večji pomen, ker temelji na vrsti Bdrobnih« ren-tabilnih invs*tir.ii in ker nrepu-šča težišče injciative samim go-spodarskim organizacijam, ozi-roma Zvezni tndustrijski zbor-nici, združenjem In sekcijam. M.J.