v. M ■& ti* " NO. 249 /Imeri$k/i Domoviim/i /IrlWBUg/lflll—T 1162 K ^ S*' grozote, ki bodo zadele ^“Jm,Jebd‘,omal2.,vaslKa,ra' Novi grobovi človeštvo, če se ne ustavi v .*« fr“erf- f.otonisto; z • z . tol je brat Jožeta, ki je umrl ^ ‘ jpred 6 leti Starejši rojaki iz teh VATIKAN. — V petek je pa- krajev, se bodo spominjali obeh, pež Pij XII. svaril pred nevar- da sta bila neutrujena gozdarja nostjo nadaljnih atomskih deto- v Preserski fari, katerih ni usta-nacij ter pozval države na pre- . vilo nobeno vreme in jima ni bi-poved preizkuševanj in uporabe lo preteško nobeno še tako veli-vsega atomskega in vodikovega ko gozdarsko delo. V gozdove in-orožja. Toda sv, oče je pouda- na borovniško postajo so bili ril, da mora biti ta prepoved njuni dnevni poti. Martin je bil podprta po istočasnem sporazu- tukaj okrog 50 let in je delal v mu za učinkovit sistem nadzor- , Willard Storage Battery 22 let. stra, kontrole in razorožitve. j Poročil se je z vdovo Rose Cvel-V svoji letni božični poslani- bar pred 34 leti. Poleg soproge ci svetu je papež izjavil, da je zapušča nečaka in nečakinjo: zdaj usoda vsega človeštva na Jože Repar in Mary Gerbec. Bil kocki. fje očim Franku Cvelbarju. Bil Sv. oče je v svoji poslanici na- 'le upokojen pred 22 leti. Bil je slikal strašno sliko grozot, ki ča- član društva št. 5, SMZ. Truplo kaj o človeštvo, ako se ne omeji bo položeno na mrtvaški oder atomske sile za miroljubno upo- danes ob 5 uri pop. v Grdinove- rabo. mu pogreb, zavodu E. 62. St. Po- Ne da bi imenoval predsedni- greb bo v petek v cerkev sv. Vika Eisenhowerja po imenu, je da ob 9:30. Pokopan bo na Kal-sv. oče podprl njegov načrt za varijo. vzajemno nadzorstvo tega strahovitega orožja. Papeževa poslanica je bila oddajana svetu v 29 jezikih preko sedmih radijskih omrežij. Tekam vsega njegovega 45 minut trajajočega govora je bil papežev glas čist in krepak. Lani ob tem času je bil tako bolan, da ni mogel osebno oddajati svoje božične poslanice. Bomba v cerkvi, kjer je imela eksplodirati med sveiim opravilom človek, ki je položil bombo, je izjavil, da je storil to zato, ker papež ne izobči iz Cerkve atomskih znanstvenikov. PARIZ. — Neki pek, ki imenuje samega sebe “božja roka Preds. Eisenhower se je posvetoval i državnim tajnikom Predsednik deluje zdaj na svoji poslanici o stanju Unije, ki bo v torek preči-tana kongresu. WASHINGTON. — V ponedeljek se je predsednik nad eno u-ro posvetoval z državnim tajnikom Dullesom, nakar je nadalj-no uro delal s svojim štabom, popoldne pa Je počival. Dulles je prišel v Belo hišo ob pol-enajstih dopoldne. Ob svojem odhodu je dejal časnikarjem, da pe govoril s predsednikom o kakih petih tekočih zadevah. Predsednik Eisenhower deluje sedaj na svoji poslanici o stanju Unije, ki bo prebrana kongresu, ko se bo prihodnji torek sestal k svojemu zasedanju. Trije predsednikovi vnuki so bili v ponedeljek še vedno v Beli hiši, kamor so prišli s svojim Modre besede delavskih voditeljev Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Tri arabske države so ®eor£e Meany, predsednik AFL-CiO, napada one liberalce, ki so slepi in gluhi v očigled komunis- v bolnišnici- ličnih grozot. - Walter Heather pa pravi, da dovoli, če dajemo svetu zgolj gospodarsko in G1™viIe Mnišmeo. pred ko-vojaško pomoč, ne da bi mu dati tudi moralna mož želimo n skorajšnjega 0- postavile svoje sile pod skupno komando Za poveljnika egiptsko-saud-sko-arabskih čet je bil imenovan gen. Alxlel Hakim Amer. silo. KAIRO, Egipt. —- Države E-gipt, Saudska Arabija in Sirija so v ponedeljek postavile svoje oborožene sile pod eno samo in skupno komando. Trem državam Arabske liige pa ni uspelo, da bi pridobile tudi Jordanijo z njenimi 20,000 vojaki ter jo obdržale izven bagdadskega pakta, Poulradni viri naznanjajo, da Jordanija ne bo sprejela njihove ponudbe linančne pomoči, ki naj bi nadomestila britansko finančno pomoč, in da se vsaj za- Samo z moralno močjo bomo usposobljeni voditi svet v boljše življenje, je rekel Reuther. očetom, majorjem Johnom Ei- časno ne bo pridružila bagdad-senhowerjem in svojo materjo,'skemu paktu. majorjevo ženo, za božične praznike. Major John in njegova žena sta odšla v nedeljo nazaj na svoj dom, dočim so otroci ostali pri svojih starih starših. Kardinal Speliman je končal božičevanje v Južni Koreji TOKIO: — Kardinal Spellman je odetel v ponedeljek nazaj v Tokio, ko je daroval o Božiču v Koreji pet sv. maš. Kardinal, kil je prebil letos MNOGO SMRTNIH NESREČ PREKO BOŽIČA V TFKTT rt ni op vi brvžirnpon i<^an Prožil časovno na- vojaki v Koreji, se je ro- ment za poljedelstvo naznanja, 1 racij skih taborišč. “week-cnda” se je primerilo §v ravnano bombo v baziliko sv. koval naJmanj s 5,000 ameriški- da so Amerikanci pokadili le- " 12 ' ’ Združenih državah rekordno šte- , ^rca" je v ponedeljek priznal'da je na j SV0J Pet^ Božič med ameri- Vlada Saudske Arabije je naznanila v Kairu, da je postal general Abdel Hakim Amer poveljnik skupnih agiptsko-saudi-arabskih in sirijskih čet, združenih v novem skupnem obrambnem paktu. Da bi omenjene M države obdržale Jordanijo izven bagdadskega pakta, so skupno naznanile, da so pripravi j ne nadomestiti finančno ponibe, iu jo daje zdaj Velika Britanija Jordaniji. ------------o----- MNOGO DIMA WASHINGTON. — Depart- NEW YORK — George Mea-ny, predsednik AFL-CIO, je ostro napadel one amer. liberalce, ki nočejo videti nevarnosti komunizma. Svoje zadevno mnenje je podal ob priliki, ko je prejel letno nagrado za socialno pravico od National Religion and Labor Foundation. Čast te nagrade je Meany delil z Walterjem Reutherjem, — zadnjim predsednikom CIO. “Zdi se, da je vse preveč ljudi v svobodnem svetu izgubilo svojo sposobnost moral, zgražanja nad komunizmom”, je rekel Meany. “Mi v demokratskem taboru moramo zavzeti bolj bojevito moralno zadržanje. Povzdigniti moramo glas svojega protesta proti brezbožnim dogmam in odvratnim zločinom, ki jih izvaja moskovski komunizem. Jaz ne poznam nič bolj pozitivnega in bolj konstruktivnega, kakor je splošni boj proti temu raku na telesu moderne družbe. Slepi in gluhi liberalci “Zaskrbljen sem nad dejstvom, da je v tej deželi mnogo ljudi, ki se smatrajo za liberalce, slepih in nemih glede sovj. koncen- krevanja in zdravja! Rojenice— Mr. in Mrs, Elmer John Perse, 28836 Chardon Rd., se je rodila Iprva deklica, ki bo delala drušči- , , „ . , v. 'no trem starejšim bratcem. S let po končanju vojne, dm v tem je taJ Frank Krašovec z svojih taboriščih, mesto da bi Addison Rd ; četrtič stari ^ __ Jih ze davno osvobodila, kakor Mr in Mrs John p 28836 so storde vse ostale države Chardon Rd., pa osmič stari oče človek to pričakoval, da bodo ■ stara mati_ CeStilanio! resnični liberalci z gnevom pro-' „T , . , Na obisku— Včeraj sta se oglasila v našem uradu Mr. in Mrs. John Kastelic, 228 Sorauren Ave.. To- testirali proti komun, postopanju s temi vojnimi ujetniki kakor tudi z drugimi ljudmi, ki so njihovi nasprotniki in ki jih po ce-, . „ , Tt . -i , . , r 1, ronto, Kanada. Ustavila sta se !e tedne prevažajo v živinskih!_____. T . ^ ali tovornih vagonih, kakor živino ali vreče krompirja.” Izjave Walterja Reuther ja Reuther pa je rekel: “Delavsko gibanje gradi svet, v katerem bo sleherni človek sojen po onih vrednotah, po katerih morajo biti sojeni ljudje”, je dejal. “Veliki izziv, ki je pred nami, ni tehnološki. Inženirji in znanstveniki so nam dali orodje in pri Mr. in Mrs. Louis Russ na 14306 Westropp Ave. Pozdravljata s voj e, prijatelj e in znance v mestu. Pismo ima v uradu— V uradu ima pismo Mr. Ivan Mlečnik. Piše mu Frank Škerjanc iz Lyndena, Wash. Nov odbor— Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ ima za leto 1956 sledeči odbor: predsednik Mike Vidmar, podpreds. Charles La- vilo prometnih nesreč. Ko to pišemo še ni štetje teh nesreč popolnoma končano, vendar se bliža njihovo število že številki 600, kar pomeni, da je vB°bc- Ti ljudje nimajo nikoli besede graje za komunistično-impe-rialistično destrukcijo narodne mi vojaki. Preden je odpotoval, ta 1955 383 bilijonov cigaret, kar , Policija je aretirala to “božjo 'je bil na.kosilu šost korejskega je približno 4 odstotke več kot ---------- -------------------- roko” v osebi 45 let starega Da- Prebsebnbca Rheea in njegove leto poprej. Pričakujejo, da bo- neodvisnosti in demokratskih niela Havasa 24 ur po odkritju s0PI08"e-bombe, ki je tik-takala v vazi prišlo na uro več kot sedem smrtnih nesreč. Havas je mirno priznal, da je položil bombo tja zato, ker pa- Zadnje številke izkazujejo Pež ni izobčil iz Cerkve znan-najmanj 581 smrtnih nesreč lju- 'stvenikov, ki se ukvarjajo z a-di, ki so bili ubiti v avtomobil-!tomskim raziskovanjem. skih nezgodah od 6. ure zvečer v petek pa do ponedeljka opol- Bombo so odkrili deset minut pred časom, ko je imela eksplo- noči. To je najvišje števio pro- 'dirati. V bližini mesta, kjer je metnih smrtnih nesreč, ki so jih bila bomba, je klečala in molila doslej, zaznamovali tekom bo-'gruča ljudi. Havas je dalje dejal, da je hotel z bombno eksplozijo dokazati svetu nevarnosti, ki jih pov- žične sezone. Na prvem mestu je država-Texas s 53 prometnimi smrtnimi nesrečami; za njo pride Ka- 'zročajo znanstveniki z atomski-1 it orni ja s 47; Michigan 40; Ohio 'mi bombami. Havasa je policija 38 in država New York 26. Vseh smrtnih nesreč v tem času, pa je bilo zaznamovanih — 745. do v letu 1956 še več cigaret iz- pravic stotine milijonov ljudi v Stavka strežajev na Dunaju premenili v dim. -o- pripomočke, s katerimi lahko Sersbi, tajnik - blagajnik Frank gradimo boljši svet, dali so nam 'Brinovec, 5609 Bonna Ave., tel. pa tudi orožje za lastno uničen- 1-2061, zapisnikar Matthew je. Vprašanje je moralno — ali jPenbo; nadzorni odbor: Jose-naj izgradimo boljši svet ali naj 'phine Hrvat, Frances Lagerski, se poslužimo orožja in uničimo ljane Shray, vratar Frank Bran-svet?” jcelj, zastopnik za Klub društev Nato je opozoril na vrzel, ki SND Mike Vidmar, zastopnik za zija med fizičnim in moralnim 'delniško konferenco SND John napredkom ter naglasil, da je e- Sušnik, zdravniki društva so vsi Aziji in Evropi.” Zatem je Meany opozarjal na Rešitev na morju prizadevanje zapadne diploma-TOKIO. - Ameriški helikop- ci-ie’ da bi “raztrSala” čarter Zdr. DUNAJ. — V 23 dunajskih. -- --------x- • , , hotelih in 100 najboljših restav- terJi so pobrali z morja 22 Ja- "aro °v zv barantlJ0 za PriPast racijah so zastavkali strežaji, ki P°ucev z neke razbite ladje, ki drzaV V t0 SVet°V* zahtevajo kot božično darilo en jse J6 Pozneje v viharju pogrez-teden posebne plače. Za enkrat inila< neki ameriški rušilec pa je so zastavkali samo strežaji v re^ii Vi ribiče z neke ribiške 'barke. najboljših hotelih in restavracijah, toda ni dvoma, da bodo zastavkali tudi po ostalih, če ne bo njihovi zahtevi ugodeno. zaprla pod obtožbo, da je .hotel Rodovitna žena INNSBRUCK, Avstrija. Ma lija Kristler. 45 let stara žena v j in obžalovanja vredno komunis no organizacijo. “Ali smo res že tako daleč, da je moralni duh svobodnega sveta tako šibak, da ne ugotovi, da je ta barantija “apizanje” najhujše vrste?” je vprašal delavski voditelj. Nato je ožigosal kot sramotno ,vasi Toblach, je porodila že svo- tično zadržavanje tako imenova-. uničiti z eksplozivami javno po- j ega 21. otroka. Vsi, razen ene- nih vojnih ujetnikov, ki ji Sov-sloPJe- I£a. so ostali pri življenju. jetska zveza še vedno, polnih 10 Važnost obdržanja Jugoslavije izven območja Sovjetske zveze T'/ xro'/ti rv /do XI-_J_____ , . , ^ _ ** * kongresu o potrebi ali nepotrebi pomoči Jugoslaviji, zabeležene v Kongresnem rekordu, odkoder Iz vazne debate v ameriškem vsaka stranpot se je smatrala za ^o to učinkovalo v Bolgariji, Ro- smrtni greh. Z brezobzirnimi'muhiji, Ukrajini, na Poljskem? čistkami od vrha do tal se jim Nikdo ne more tega prerokova-Je posrečilo, da so ohranili to ti. Toda to dejanje je sprostijo je prevedel “Pregled” v New središče svoje moči in g a obda- !lo sile, ki so nasprotne mono-Yorku, objavljamo danes sledeč li z najmodernejšo atomsko oro- 'litnemu kremeljskemu režimu. žarno. Postali so nevarni za ves 'in to je izredno važno! Priznam, svobodni svet. Uspeh ameriš-1 DELAVCI ZA REPUBLIKANCE? WASHINGTON. — Senator C. Potter, republikanec iz Michigana, je izjavil, da bo republikanska stranka ob prihodnjih volitvah dobila več delavskih !kaJ> da je razPrava> ki je v teku, !kega programa v Jugoslaviji, ne- zanimiv odlomek: Stassen: “Rad bi poudaril tu da bodo morda mogli ukrotiti si- , , , ---------j. , - - _ . „ — ---------- — le, ki jih je njihov ponižni o- giasov kot ooicajno, kajti ljudje ,lzl'edno pomembna. Sodim,da hi okrnjena neodvisnost Tita, ne- bisk pri Titu sprostil. Sodim da ° ^ .......... bila Magična zmota, Če bi kon-j gotovost, kaj lahko iz tega sledi to ne bo lahek posel. Toda eno greš izbrisal Jugoslavijo iz spis-j za varnost njihovih meja, fran-jmi je jasno iz vsega, kar mi je ka držav, deležnih naše pomoči, .cosko - nemški sporazum, nana- 'znano o komunističnem sistemu, Dovolite mi, da postavim neko|šajoč se na zapadno obrambno‘o njegovih naporih, da ohrani’ predpostavko in jo logično iz- ^vezo, vse to je nagnalo vrhovne 'svojo monolitost, in o tem, da je peljem do zaključka. Zna se zgo poglavarje Sovjetske zveze, da vprav to njihovo monolitno sre- da volijo tako, “kakor je boljše za njihovo denarnico.” FAdl ♦ cvur ^ temenski prerok pravi: diti, da bo najpomembnejša di- ^o romali v Jugoslavijo in da se videnda, ki jo bomo dobili iz poklonijo šefu tiste jugoslovan- našega programa vzajemne pomoči, dozorela vprav v Jugoslaviji. Zakaj to trdim? Naš največji sovražnik je komunizem pod vodstvom Kremlja. Doslej Danes in ponoči deloma ob-'je bi Kremelj monolitična cen lačno in bolj toplo. ske vlade, s katero so Amerikanci vsa ta leta sodelovali. Sovjetski režim je izkazal naj višjo čast in spoštovanje največjemu komunističnemu krivovercu. __ Vprašam vas, kako bo to učin- dišče naj večji izvor njihove moči in nevarnosti za svobodni svet ----namreč da so sprožili sile, ki jim znajo delati velike neprijetnosti v notranjosti njihovega ozemlja. Zato pravim: Dokler bodo Tito in njegova vlada kazali, da hočejo ostati neodvisni I - ------ * —------Ud I1UUCJU Jieouvisni j trama zgradba surove sile in kovalo za železno zaveso? Kako | in dokler nam bodo zatrjevali, da hočejo ostati prijatelji Zdr. držav, tako dolgo je v interesu Združenih držav, da te politike ne spreminjamo, čeprav Jugoslavija normalizira svoje odno-šaje s Sovj. zvezo. Ta program ni žel uspehov samo na področju, ki sem ga pravkar omenil, — ampak tudi v notranjosti Jugoslavije same, kjer se vse razvija v smeri večje verske svobode, večje svobode za kmeta in večje svobode za trgovca. Tako lahko pokažem na ugodne razvoje v notranjosti Jugoslavije in na svetovnem pozorišču. Zakaj naj bi torej motili to sodelovanje z ukinitvijo pomoči, ki jo dajemo Jugoslaviji?” • * • Prihodnjič bomo navedli, kaj so na te Stassenove ugotovitve odgovarjali zvezni kongresniki. den naših naj večjih problemov, da ustvarimo ravnotežje med znanostjo in moralnostjo. Upravičeno zgražanje Potem je naglasil svoje zgražanje nad izjavo nekega senatorja, katerega ni z imenom i-menoval in kateri je predlagal, slovenski zdravniki. Seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v SND na St. Clair Ave., v starem posloju. Nov odbor— Podružnica št. 41 SŽZ ima za leto 1956 sledeči odbor: duhovni vodja Rev. Matija Jager, predsednica Frances Jamnik, pod- svetu strada. “Če bi mi s temi živili nahra- da bi se naša odvišna živila se- (predsednica Mary Cerjak, taj-žgala, dočim milijone ljudi na niča Ella Starin, 17814 Dilkp wood Rd. tel. IV 1-6248, blagajničarka Rose Pujzdar, zapisni-nili gladne ljudi, bi s tem dobili jkarica Anna Rebol; nadzornici v roke moralno orožje, ki bi bilo Julia Bolka in Nellie Pintar. — mnogo bolj silno kakor je atom- Seje so vsak prvi torek v mese-ska bomba.” cu v Slov. del. domu na Water- “Ni dovolj, da dajemo svetu loo Rd., soba št. 3. zgolj vojaško in gospodarsko po- Silvestrovanje— moč! Dati mu moramo tudi mo- Klub madžafskih novonasel-ralno moč, kajti samo tedaj se jencev vabi novonaseljence vseh bomo usposobili za voditelje svo- drugih narodnosti na silvestro-hodnega sveta!” vanje v hotel Statler v soboto zvečer. Začetek ob 9:30. Za podrobne informacije pokličite — RI 4-0296. WASHINGTON. — Predsednik j Kern iz mesta— Eisenhower bo odpotoval da-! Zdravnik dr. I. J. Kern bo od-nes z letalom za dva tedna na scken urada do torka, 3. janu- NAJNOVEJŠE VESTI arja. Barvne s lile c in pesmi— To dvoje nam, bo danes zvečer ob pol osmi v cerkveni dvo- jug in na odpočitek na soncu. Šel bo v Key West, Fla., kamor je cesto zahajal na odpočitek bivši predsednik Truman. /rani sv. Vida nudil Rev. Vinko SHARON, Pa. — Delavci pri Zaletel na zadnji večer svojega Westinghouse Elektric Corp.Juvanja v Clevelandu. Lepote ki so si skozi linije piketov iz- m zanimivosti Amerike, katerih borili pot v tovarno na delo,1 niste videli in koroške našo ostali po delopustu v to-'rodne in božične pesmi. Vsi varni, ker je bila nevarnost, iskreno vabljeni, ne bo vam žal da bi jih zunaj piketi napadli. Pri tej družbi je namreč v teku stavka. ST. LOUIS. — Včeraj so našli v njihovem stanovanju mrtve tri starejše brate. Vzroka njihove tajinstvene smrti še niso dognali. Ko je policija vdrla večera! PREKO BOŽIČA se je smrtno ponesrečilo v prometnih in drugih nesrečah vsega skupaj 782 ljudi. — Ob novem letu je pričakovati nadaljnih številnih žrtev. v njihov dom, jih je našla tam NEW YORK. — Ameriške uni- mrtve. V hiši ni bilo nikake-ga znaka nasilja ali uhajajočega plina. verze in kolegiji so dobili v letu 1955 — $507,000,000 daril in druge pomoči. Ameriška Domovina m V« ■ ■/!<-/% (%;—»«o^t« 0117 St Clalr Ave. — HEnderaon 1-0628 — Cleveland 3, Ohio Pabliahed dally except Saturdays, Sunday*, Holidays and the first weak la July General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za tri mesece $4.00. _____ _ ____________________' ’f-sar SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4_lor S months. Entered as second class matter January 6tb, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 249 Wed., Dec. 28, 1955 Posarje Pred par tedni si je Posarje zopet priborilo mesto med svetovnimi dogodki, seveda samo za par dni, kot se to spodobi svetovim dogodkom. Posarci so imeli volitve v svoj državni zbor; ker je dežela majhna, saj nima niti milijona volivcev, je razumljivo, da se za te volitve ni nihče dosti brigal. Imamo sicer toliko raznih volitev po celem svetu, na obeh straneh železne zavese, pa vendar so bile te volitve važne, saj so kot blisk osvetlile usodo evropskega kontinenta, kakršna je bila in kakršna verjetno bo. Posarci niso v teh volitvah samo izbirali novih poslancev za svoj parlament, odgovorili so tudi na vprašanje, ali naj se priključijo Nemčiji, ali pa naj ustvarijo začetek nove' evropske skupnosti. Odločili so se z veliko večino za Nemčijo, dasiravno so jim gospodarske koristi svetovale drugo pot. Te volitve so bile značilne v dveh okolnostih: v načinu volivnega boja in v odjeku, ki ga je ta boj povzročil v Nemčiji. Volivni boj se je, omejil dejansko samo na dve skupini, ki sta jasno začrtali svoje politične programe. Prva skupina je hotela ustvariti iz Posarja prvi košček združene Evrope, in je bila zato proti vsaki priključitvi v katerokoli smer. Ta politični program je bil prvi praktični poskus, kako naj se zače omejevati pretirani evropski nacionalizem in podredi evropski skupnosti. Druga skupina, ki je obstojala iz treh nemških strank, pa je napisala v svoj volivni program kot poglavitno točko združitev z Nemčijo in odklonila vsako misel, da bi se iz Posarja ustvaril prvi začetek združenih evropskih narodov. Značilno je,, da so idejno vodile cel volivni boj napredne struje v pronemški skupini. Te napredne struje so se postavile pod vodstvo bivših hitlerjevcev. Ti so pogrevali tekom volivnega boja premnoga gesla, ki so nam še dobro znana iz hitllerjevskih časov. Poiskušale so tudi terorizirati volivce na hitlerjevski način, kolikor in kjerkoli so jim to dovoljevale lokalne prilike. Ostali dve stranki, krščansko demokratska in socijalistična, ki sta očitno v številčni premoči, sta zagovarjali demokratski način volivnega bojevanja, vendar sta imeli samo delen uspeh; svojih hitlerjevskih zaveznikov nista mogli zmeraj krotiti. Tako se je po-sarski volivec nategoma znašel pod psihološkim pritiskom hitlerjevskih gesel, kar sta pri svojem volivnem delu morale močno vpoštevati socijalistična in krščansko demokratska stranka. Značilen je bil tudi odjek v Nemčiji. Tam je bil del Nemcev pod vladinim vodstvom zato, da se iz Posarja ustvari zarodek nove Evrope. Pa so hitro sprevideli,, da so njihovi upi splavali po vodi: v Nemčiji se je nategoma pojavil nov val nacijonalnega šovinizma, ki je zahteval priključitev Posarja k Nemčiji in pred njim je kapituliralo nemško javno mnenje. In zgodilo se je, da so v Nemčiji bolj bučno slavili izid tega sarskega plebiscita kot v Posarju samem. Mednarodno javno mnenje je bilo na tak potek posar-skega plebiscita pripravljeno. Kar je presenitilo vse, je bil prikrito hitlerjevski način volivnega boja in bučno veselje nad njegovim izidom po celi Nemčiji. Časopisi so hoteli z raznimi izumetničenimi razlagami volivnih rezultatov prikriti dejansko stanje, ki pa je vkljub temu ostalo jasno: nemški nacijonalni šovinizem se je zopet razbohotil in doživel svojo prvo veliko zmago nad vsemi strujami po svetu, ki bi rade omejile evropski nacijonalizem na prave meje. Misli nam uhajajo za 20 let nazaj, ko so Posarci tudi imeli svoj plebiscit. Takrat šo se morali odločiti, ali naj gredo z Nemčijo ali pa naj ostanejo pri Franciji. Hitler je bil takrat že neomejeni diktator v Nemčiji in ni varčeval ne z denarjem in ne z nasilnostjo; posrečilo se mu je, da so se skoraj vsi Posarci odločili za Nemčijo. In veselje je bilo neizmerno pri vseh, ki so se čutili za Nemce, pa naj so živelj kjerkoli na svetu. Za ostali svet je bil to zopet navaden “svetovni dogodek,” ki je ostal na svetovni pozoVnici samo par dni. Svet ni hotel razumeti, da se je; takrat začela pot navzdol, ki je pripeljala do svetovne vojske in do poraza svobode za toliko milijonov ljudi, ki so padli pod komunistično diktaturo. Ni razveseljiva ta obletnica, še manj se je pa treba veseliti letošnjega plebiscita. Oba plebiscita sta pokazala, da nemški narod ni spremenil svoje miselnosti vkljub vsem skušnjam; ki jih je napravil s hitlerjestvom in z drugo svetovno vojsko. Nemci so ostali, kakor so bili. Zato ni treba dosti prerokovati, da bo sedanji plebiscit v bodočnosti imel iste posledice,, seveda v novi obliki, kot jih je mel plebiscit pred 20 leti. V nemškem nacijonalnem šovinizmu tli globoko pod dnevnimi svetovnimi dogodki upanje, da bodo Nemci enkrat v zvezi s svobodnim svetom, ako bo pa skrajna sila, pa kar na lastno pest, obračunali s komunizmom, zato pa posteli njegov naslednik na svetovni pozornici. Te zamisli ne prikrivajo, ne propagirajo je pa tudi ne. To dejstvo mora imeti človek vedno pred očmi. kadar zasleduje svetovne dogodke Nemci hočejo postati voditelji Evrope. Dokler bo v Nemčiji vladala demokracija, tega cilja ne bodo zasledovali s silo. Gorje pa svetu, posebno pa nemškim mejašem, ki med nje spadamo tudi Slovenci, ako bo te težnje nemškega naroda hotel uresničiti kak nov nemški diktator. Mnenja in vesti IZ ŽELEZNEGA OKROŽJA Piše Andrej ček rTY'TXYTXX txx^'gx^'!i!3E!fcxxx^!K3KK:x;3E;!lixxx3gYY3txYžg,XxxxžifrSff3Eir.^!Ž&3 Duluth, Minn. — Koncem no- stah in potih, kjer je predpisana vembra vsako leto se otvori pri nas lovska sezona na srne, jelene in Moose (lose). Zanimanje za lov je pri nas veliko. Mesece in tedne se pripravljajo za lov. Letos pravi poročilo, da je šlo ob otvoritvi lova na srne in jelene, kakih 175,000 lovcev na lov. To je že več kakor en cel armadni kor. Dosti purfla so popucali in izstrelili dosti patro-nov. Saj je pokalo po naših gozdovih, kakor da se vršijo v njih veliki vpjaški manevri. Sredi novembra je bilo, ko se je pojavil veliki samec Moose prav blizu Dulutha na Maple Grove in Anderson Road. Prva gotova brzina za automobiliste. To opazovanje policija vrši s ta-kozvanimi radar aparati. Pri opazovanju so uspešni in jih za-lote na desetine vsak dan. Sodniki, v katerih področja spadajo prometni pregreški, pa sodijo in solijo kršiteljem kazni po $10. $15. $20. in več kakor že so slučaji. Auto vozniki se bodo morali naučiti voziti tako, kakor določajo predpisi in pa zapomniti si, da jih stalno opazujejo skrivnostna očesa in da postave se ne sme kršiti niti na cestah in potih. Oko postave vse vidi. — Šaljivci- so včasih napovedovali šaljive dovtipne dogodke, ga je zagledala neka Mrs. Score, da ženske bodo prevzele na sve- ki je vest sporočila okrajnemu šerifu. Veliki junec Moose je moral biti starejši, ker imel je razraščeno rogovje in bil je izredno visok. Mrs. Score je pripovedovala poročevalcem, da ima z divjačino že več skušenj. Pred tremi leti je prikobacal precej velik medved na njeno dvorišče in je začel kopati jamo pod neko jablano, nakar so ga prepodili nazaj v gozd. Okrajni šerif je s svojimi pomočniki prehodil vso okolico in so nepovabljenega junca Moosa gotovo od-podili iz okolice. Odrastli Moosi junci so nevarni, če se srečajo s kom blizu. Nekam pobesnijo in sc radi zakade z vso naglico in težo bodisi v človeka ali žival, če se jim nepričakovano približa. Žrtev poderejo, pohodijo in pomečkajo s svojim rogovjem. V Benson, Minn., se je ponesrečil na lovu takoj prvi dan lova 19. novembra Rihard Ahrndt, star 24 let. Sprožila se mu je nekako puška in strel iz nje ga je smrtno zadel, da je 45 minut pozneje izdihnil svoje mlado življenje. Lovec Roger King, je pa šel na lov dva dni prezgodaj pred otvoritvijo lova. Nekako 6 milj od Silver Bay je ustrelil velikega srnjaka. Gozdni lovski čuvarji so ga zalotili in odvedli pred sodišče, ki ga je obsodilo na $204 denarne globe. Pač draga šola. Baš pred otvoritvijo lova, dan preje je zapadlo skoro 6 do 8 inčev snega po enih krajih. Lovci so- ga gazili skoro* do kolen. Taka je naša Minnesota. Poleti je lepa in divna s svojimi zelenimi in temnimi smrekovimi gozdi, topoli in drugim drevjem. Pozimi pa je pokrita z belo odejo in mrzla je, da kar poka. — Koncem zadnjega meseca se je vršilo važno gospodarsko posvetovanje v Hibbingu, ki ga je vodil A. B. Needham iz Min-neapolisa, ki je državni nadzornik za rudarstvo. Razpravljali so o novih možnostih nadal j nega razvoja za večjo proizvodnjo rud in druge industrije v Minnesoti. Needham je dejal, da država Minnesota se nahaja na pragu novih razvojev, zlasti za proizvodnjo novih vrst rud, po katerih je vedno večja in večja zahteva in v minnesotski zemlji baje so take rude. To bo ustvarilo več dela in zaslužka za industrije in ljudi. Na sestanku so razpravljali tudi o tem, ali naj se pričakuje v rudarski proizvodnji v Minnesoti zastoj, ker se zadnje čase uvaža v Združene države veliko raznih rud iz drugih delov sveta. Needham je dejal, da uvažanje nekaterih rud iz tujin ne bo ogrožalo domače proizvodnje tu nad moškimi vso oblast, itd. V marsičem se je‘to uresničilo in se že dolgo izvaja. Mrs. Ivy Baker Priest, zakladničarka Združenih držav (v našem pomenu finančna ministerica) pa napoveduje vse še nekaj več. Ona pravi, da ko se bo pisalo leto 2000, bo podpredsedniški urad Združenih držav v ženskih rokah. Ravno tako bo sedelo najmanj troje žensk v zboru vrhovnega sodišča Združenih držav. Web, ali niso že naši slovenski pesniki napovedovali s svojimi verzi, “da ženska hlače bo nosila . . .?” Fantje, smo že tam. . . — Bob Hope znani ameriški komik je baje vložil prošnjo za potni list za v Rusijo. Hope rad zbija šale, se smeje in s tem dela dober business. Ne smeje se zastonj. Mi drugi se, a on ne. Ko so ga časnikarji vprašali, kaj ga je prije^J; da žeU'v Rusijo, je navihani Bob dejal: Izmenjavajo posete med farmarji in raznimi znanstveniki, zakaj ne bi še med komiki. V Rusiji je, kakor je čul Bob, dosti komikov in šaljivcev. Zakaj se ne bi sestali in smejali, da bi s smehom kar podrli železno zaveso, meni Bob. Dobra misel, samo pazi naj Bob, da ga za kak smeh ne bodo poslali Rusi kam “počivat,” kjer ni dosti smeha. . . — V Dallas, Texas, pravijo, da so tamkajšni .trgovci in obrtniki hudo zavzeti za prosto in svobodno podvzetništvo. Tam-kajšni mirovni sodnik pa je imel pred seboj dva trgovca, ki sta se sprla in pozdravljala drug drugega po obrazu in glavi s pestmi, kar je zgodovinska tradicija Teksačanov, kadar se kaj pokre-gajo. Sodnik je vprašal enega, “zakaj si ga nabunkal, kaj ti je naredil?” “Vzrok in povod mi je dal nepridiprav. Kadarkoli je kdo nameril korak v mojo trgovino, mu je pomežika val in migal z roko. Tega mi je bil dovolj, da sem mu pokazal, da kaj takega ne trpim in kje poper raste za take tiče?” Drugi, ki je tožil prvega, pa je odgovoril: “Gospod sodnik, ali je pomižkovanje prepovedano in pa gibanje z rokami? Ali nismo v svobodni deželi? Smatram, da pomižkovanje in mahanje z rokami je svobodno in prosto podvzetništvo!” Je tako,” je odvrnil sodnik in vsakega obsodil na $10.00 globe in zraven resno zabičal obema, da naj za naprej spoštujeta med seboj svobodno in prosto podjetništvo. — Novi grobovi po Minnesoti: — Na Orr, Minn. je umrla 63 let stara Mrs. Mary Vukelich. Na Evelethu je umrl rojak Voščilo iz Nemčije Recklinghausen, Z, Nem. — V imenu vestfalskih Slovencev voščim vsem bralcem Ameriške Domovine vesele božične praznike in srečno novo leto. Tensundem, župnik. Op. ured. — župnik Tensun-dern je Nemec, ki se je pa naučil slovenščine, da more pasti svoje slovenske ovčice. Za naše rojake v Westfaliji je pred vojsko, med njo in po njej storil izredno dosti dobrega. Nedavno je praznoval 40-letnico svojega mašništva. S širnega nela Nov beg iz Jugoslavije Ribiška motorna ladja “San Michele” je dne 6. novembra naleteli na odprtem morju na malo ribiško ladjo, na kateri so bili Proces proti “beneški četi” Že pred meseci se je začel pred sodiščem v Vidmu proces proti pripadnikom takozvane “beneške čete” Titove osvobodilne vojske. Pred sodišče jih niso klicali samo zaradi zločinskih dejanj, ki so jih tekom vojne storili, ampak tudi zaradi njihovega delovanja za odcepitev Slovenske Benečije od Italije. Proces je zanimiv v toliko, štirje moški, dve ženski in dva j ker se je Italija v mirovni po-otroka. Povedali so, da so se na godbi v Parizu obvezala, da ne večer 4. novembra v Pulju skr-cali na to ladjico z namenom, da dosežejo beneško obalo. Jugoslovanska policija jih je stalno zasledovala, ker jih je sumila zaradi prptidržavnih in verskih čustev. Kakšna usoda jih čaka v Italiji. . .? Semenišče na Reki konfisci-rano Jugoslovanske oblasti so kon-fiscirale semenišče na Reki. Prvotno so ukinile semenišče za 5 let. Prostore semenišča • bodo uporabili za državne urade. Zanimivo, da se državni uradi tako radi naseljujejo v cerkvenih stavbah. Cepivo “Salk” je uspešno Skupina znanstvenikov zdravstvene svetovne organizacije, ki so dobili nalog, da proučijo učinke Salkovega cepiva proti otroški paralizi, so izdali poročilo, ki pravi, da je to cepivo uspešno za otroke od 6 do 10 let stare. Do sedaj so s tern cepivom cepili 10 milijonov otrok petih različnih držav in. razen posameznih slučajev v ZDA se je povsod izkazalo kot uspešno in brez zlih posledic. ------o----- Katoliki v komunistični družbi V Belgijo je prispela iz Kitajske skupina mladih komunistov. V delegaciji sta tudi dva člana, ki poudarjata, da sta katolika. Na ta način hočeta pokazati, da je na Kitajskem katoliška vera svobodna. To je dalo povod, da se je oglasil p. Van Coille, ki je bival 15 let na Kitajskem kot misijonar in je 3 leta prebil v zaporu. Pater Van Coille je dejal, da je poteza kitajskih oblasti dovolj jasna. Prav pred prihodom te delegacije v Belgijo so na Kitajskem izpustili na svobodo 4 belgijske misijonarje. Tudi ob Ču-En-Lajevem prihodu v Ženevo leta 1954 so Kitajci izpustili na svobodo nekaj misijonarjev. Treba je pač napraviti dober vtis in zbuditi zaupanje. To -je premišljen način, kako vreči pesek v oči naivnežem, ki verjamejo v bajko o svobodi v ljudskih demokracijah. bo prijemala nikogar zaradi njegovega političnega delovanj a med vojno. Tržaški Slovenci, ki so se v času zavezniške1 uprave v Trstu zavzemali za neodvisnost Svob. tržaškega ozemlja, se boje, da bodo italijanska sodišča nekega dne klicale tudi nje pred se na zagovor zaradi njihovega protidržavnega delovanja v onih dneh. članom beneške čete Italijani ne morejo do živega, ker so večinoma v Jugoslaviji, s tržaškimi Slovenci je pa druga zgodba. Britanski poslanik v Gorici Ko je britanski poslanik v Rimu g. Clark obiskal Gorico, so ga mestni župan in ostali veljaki odpeljali na Grad, kjer sq mu priredili slovesen sprejem. Pri tem je župan govoril b “milijonih Italijanov, ki so se v prvi svetovni vojni borih na tem področju za pravične meje Italije” in poudarjal, da upa, da bo prišel dan, ko bo Italija znova vladala v področjih vzhodno od mesta. Poslaniku so podarili idrijske čipke in mu predstavili plesno skupino iz slovenskega Ločnika. Seveda ni pri tem nihče omenil, da ne eno ne drugo nima nobenega opravka z Italijo! Velik obisk Jugoslovanov Za semenj sv. Andreja je obiskalo Gorico veliko število Slovencev iz Jugoslavije. Od sobote dalje pa do torka so prihajali kar trumoma. V ponedeljek, ko je bil glavni dan sejma, jih je bilo preko tritisoč. Bili so to povečini stari znanci iz srednjega Posočja, Brd in Vipavskega. Kupovali niso dosti, ker ne smejo vzeti s sabo veliko dinarjev. Krščanstvo in socialno vprašanje, Krščanstvo med Vzhodom in Zapadom. Kot gost se je zbo- “Novega lista” v Jugoslaviji ne cenijo Tržaška “Demokracija” poroča, da je uprava “Novega lista” poslala list večim duhovnikom onstran meje, ti pa so ji list vrnili, ker pač “vedo, kam pes taco moli.” Kot znano je “Novi list” glasilo “Slovenske krščansko socialne zveze,” ki je potem, ko je njeno vodstvo prevzel pred dve-mi leti dr. Besednjak, ohranila svoj značaj le bolj po imenu, v resnici pa na tihem sodeluje s titovci. Slovenski katoličani na Tržaškem in Goriškem so povezani v “Slovenski katoliški skupnosti,” katere glasilo je “Katoliški glas.” Tudi slovenski šolniki so stavkali V začetku decembra in nato še enkrat v drugi polovici meseca so stavkali profesorji po vsej Italiji. Stavki so se pridružili tudi profesorji slovenskih šol na Tržaškem. Italijanski šolniki se borijo za izboljšanje svojega materialnega in pravnega položaja, slovenski pa še prav posebej za ureditev slovenskega šolstva ter za popravo krivic, ki so jih slovenski šolniki pretrpeli v preteklosti. Za pravice slovenskih nezaposlenih šolnikov sta se na seji mestnega sveta potegnila tudi dr. J. Agneletto in dr. Dekleva. Begunce še vedno vračajo “Piccolo” je v začetku meseca objavil pismo, ki ga je poslal tržaškemu županu podtajnik za zunanje zadeve v Rimu Folchi. Folchi pravi, da je treba razlikovati med političnimi in gospodarskimi begunci. Med tem ko je Italija pripravljena prvim nuditi zavetje, drugih ne more sprejeti, ampak jih je prisiljena vrniti tja, odkoder so prišli. Tržaška “Demokracija” opozarja Folchija, da so begunci prihajali v Trst tudi preje, toda zavezniška vojaška uprava jih ni vračala, ampak jim je pomagala v svobodni svet, kamor so hoteli. Italijanska vlada bi morala pomisliti na silna tveganja in na težke kazni, ki čakajo begunce pri nasilni vrnitvi titovskim oblastem. Ti ljudje gotovo ne marajo otežavati italijanskega gospodarstva, ampak si žele le preko Italije priti v svobodni svet. rovanja udeležil tudi florentinski župan La Pira, ki je dejal: “Krščansko družbo imenujemo ono, v * hišo, streho. Družba, kjer so cerkve pred nekaj polne in človek nima nad sabo Cleveland Trst in londonski sporazum Dr. Jože Velikonja, ki je do nedavnega poučeval na sloven-kateri ima Kristus svojo 'skih srednjih šolah v Trstu zem-pa ima tudi človek svojo Ijepis in zgodovino, pa prišel tedni za stalno v je v Zborniku Svo- svoje strehe, se ne more imeno-cati bolj krščanska kot pa ona, kjer so cerkve zaprte. Družba mora biti pravična in svobodna. rud. Zahteva po rudah je vedno Louis Udovich, star 74 let. večja, zato kakega zastoja se ni — Tu v Duluthu pa je umrl bati. Da bi le bilo tako. 65 let stari Eli G. Pavlich. — Kakor po drugih krajih — V Virginia, pa Je preminul uvajajo tudi po našem železnem let stari Ralph Matkovich. okrožju vsepovsod policijsko opazovanje avtomobilistov, če vozijo prav, ali prehitro po ce- Naj počivajo v miru! — Vsem čitateljem srečno in zdravo novp leto! V 80 letu postal katoličan Bivši stotnik japonske mornarice Aoyagi je v 80 letu starosti sprejel sveti krst. V mladosti je bil hud nasprotnik katoliških misijonarjev, ki so ustanovili v Toki ju bolnico. Po dolgih letih je, Katoliška univerza v Nigeriji Katoliške šole v Nigeriji so dobile velik pomen z ustanovitvijo nove univerze. Prebivalstvo Nigerije je revno. Redki so zmogli šolanje v inozemstvu, ali pa na edini domači univerzi v Iba-canu. Katoliški škofje Nigerije jnekda.i hud nasprotnik, našel na so proučili položaj in se obrnili na ZDA za pomoč. Pomoč je zagotovljena in Nigerija bo dobila katoliško univerzo, na katero bodo imeli dostop vsi. Vrt za slepe V angleškem mestu Matlock so uredili poseben vrt za slepce. V njem raste samo lepo dišeče cvetje, zraven vsakega cvetlič-nega grma pa je tablica z imenom cvetlice v Braillovi pisavi. --------------o------ — V Združenih državah je okoli 250,000 večjih cestnih mos- I stara leta zavetišče prav v tej bolnici, katere ustanovitvi je nasprotoval. -o- Zborovanje katoliških izobražencev Francije V Parizu so'zborovali katoliški izobraženci Francije. Studijskih dni so se aktivno udeleževali pisatelji, zgodovinarji, filozofi, politiki in duhovniki. Posvetili ‘so se študiju naslednjih vprašanj: Krščanstvo in moderni čas, tov- bodna Slovenija za 1. 1956 lepo popisal sedanje stanje na slovenskem Tržaškem. Zbornik je naprodaj v Slovenski pisarni na 6116 Glass Ave. Cleveland 3, O. Članek dr. Velikonje je dosti obsežen in zelo poučen. Gotovo bo zanimal vse primorske rojake! Izredna vojna ladja V tržaški luki je bila zasidrana ena največjih vojnih ladij New Jersey. Ladja je tako velika, da se ni mogla zasidrati pri obali, ampak je ostala nekaj kilometrov zunaj na morju. Poveljstvo ladje je dovolilo tudi obiske na ladji, a je zaradi dovoza k ladji bilo na razpolago le omejeno število vabil. Oni, ki so ladjo lahko obiskali, se niso mogli načuditi posebnemu svetu na ladji, ki je mesto in trdnjava zase. Ladja je opremljena s topovi 406 mm, ki zadevajo točno na razdaljo 80 km. Ladja ima lastno tiskarno, kjer tiskajo ladijski tednik, fotografski laboratorij, delavnice in podobno. Nosilnost ladje je 58,000 ton. Df. Josip Mal: Zgodovina slovenskega naroda Doba političnega jerobslva 10. TRGOVINA IN OBRT Kako je bilo s kupčijo? voženj po Jadranskem morju, v Francoska okupacija sloven- j Levanto, Indijo in v Brazilijo, skih dežel je prisilila tudi našo | Tako si je država s podpi-trgovino, da se je prilagodila' ranjem Lloyda ustvarila redne nameram, ki jih je zasledoval Napoleon z zasedbo Ilirskih provinc. Vse prekmorsko, po Angležih dobavljeno 'blago je bilo brez usmiljenja zaplenjeno in uničeno. Nova pota in nove zveze so se preko naših pokrajin ustvarjale zlasti z Vzhodom. Kmalu je postalo živahno po cestah na Balkan in proti severu ter zahodu. Cim bolj pa je prospevala trgovina po kopnem, tem bolj so od celinske zapore trpela naša pristanišča. Prazno in zapuščeno je bilo tudi v Trstu. Pa še od obalne in prehodne trgovine so mu mjnogo (prevzele Benetke, Genova in Marseille, ker so te luke ležale bliže središču francoskega cesarstva. Ker nr bilo več pravega zaslužka, se je' mnogo imovitejših trgovskih tvrdk izselilo iz Trsta. Novi boji na Ruskem in Nemškem in s tem nastala splošna nejasnost so v zvezi z denarnim polomom vplivali neugodno tudi na trgovstvo, ki se mu je območje zoževalo vedno bolj na golo posredovanje in izmenjavo blaga bližnjega sosedstva. Ko pa je bila končana bojna vihra in se je vrnil mir, je takoj zopet oživela velika trgovina. Rasel je pogum in. dvigala se je nova podjetnost. Dobro oporo so našli trgovci tudi v vojnem brodovju, ki je ščitilo trgovsko ladjevje pred napadi pomorskih roparjev. Sorazmer-. no z gmotnim blagostanjem je raslo tudi število prebivalstva ob naših lukah. Posebno naglo se je dvigal Trst, kamor je izza grških osvobodilnih bojev v prvih letih po ljubljanskem kongresu pribežalo okrog 3000 Grko. Od teh se jih je po sklenjenem miru vrnila v svojo domovino komaj ena tretjina; drugi so ostali v Trstu in se o-prijeli velike trgovine, do katere so imeli nagnjenje že od doma. Napredek se je pokazal tudi v izrabljanju novih prometno-tehničnih sredstev in naprav. Leta 1818 so v tržaškem arzenalu spustili v morje prvi brod na kolesa. Ljudje so strmeli in se čudili, da ladja plove brez vesel in brez jader. A tudi kolesje na ladjah se je moralo kmalu umekniti Resljevemu ladijskemu vijaku in poznejšim parnikom. Za ves nadaljnji razvoj Trsta pa je postala važna in pomembna ustanovitev trgovske družbe Lloyd. Tega so z vladno podporo kot delniško društvo utemeljili leta 1836 tržaški trgovci (pod vodstvom podjetnika in poznejšega trgovinskega ministra Karla Ludovika Brucka), ki so že do konca nasled njega leta imeli v svoji službi deset ladij. Naša trgovina je prišla s tem v reden stik zlasti z Levanto in Egiptom, od koder smo uvažali posebno mnogo bombaža. Slovenka ga je rešila prekomorske trgovske zvezse, družbi sami pa je zagotovila njen obstoj in procvit. Ko je leta 1857 pripiskal hlapon južne železnice do Trsta, je postala njegova luka za državo še vse pomembnejša. Dvanajst let ke-sneje (1869) pa je otvoritev Sueškega prekopa v Egiptu odprla Lloydu zopet nove trgovske poti in zveze in s tem nove vire zaslužka mestu in deželi. Zavedajoč se dejstva, da posreduje Trst ogromno večino vse trgovine z inozemstvom, je država uredilo tržaško luko za vse vrste parnikov, zasula je plitvine, napravila pomole in skladišča ter podpirala ladjedelništvo. Do leta 1889 je prevladoval izvoz, pozneje so pa več blaga uvažali, nego ga je šlo iz države. Leta 1896 je imel Lloyd 80 parnikov s 147.118 tonami ter je na svojih ladjah, v delavnicah in pisarnah, pri nakladanju in izkladanju zaposlil nad 8000 ljudi. Koliko pa jih je bilo zaposlenih še pri drugih parabrod-nih in trgovskih podjetjih in družbah, ki so se vedno bolj množile! Večina tržaškega prebivalstva je na ta način živela od trgovine, bodisi naravnost ali pa posredno. Tudi podeželje se je oprijelo kupčije in marsikdo si je pri tem nabral veliko imetje (n. pr. Ivan Kali-ster, rojen v Slavini leta 1806. umrl leta 1864). Za trgovsko izobrazbo je skrbela v Ljubljani Mahrova zasebna trgovska šola (prim. stran 424), leta 1877 se je ustanovilo višje trgovsko učilišče (Revoltella) v Trstu. Že leta 1808 je vlada dovolila, da se o-snuje v Trstu realna in navti-ška šola. Radi sledečih bojnih viher se je načrt izvršil šele leta 1817, ko so 4. novembra navtiško šolo slovesno otvorili. Že čez nekaj let so jo preuredili v pomorsko akademije. Njen učni načrt so pozneje še večkrat spremenili, upoštevajoč vedno napredek tehnike in prila-godevajoč se vsakdanjim dejanskim potrebam. Leta 1802 so začeli zidati tržaško borzo, ki so jo jeseni 1807 odprli za kup-čijski promet. Ker med našimi ljudmi ni bilo velikih kapitalistov, ki bi se bili oprijeli velike ‘svetovne trgovine, so se razen ožje posredovalne in izmenjavalne trgovine bavili zlasti s prevozništvom. Skozi slovenskei dežele je moral iti veliki blagovni promet iz severnih dežel v reško, tržaško in beneško pristanišče. Tudi prebivalci ob teh velikih prometnih žilah so dosti zaslužili s priprego. Znani so bili vozniki bovškega kota in ziljski prevozniki s svojimi značilnimi rdečimi suknjiči. Voznike (vodnike) velikih parizarjev so zvali “štongrajtarje”. Dobro so zaslužili: “teške mi voze vozijo, Osemnajstletni Herman Rafael Wolff je bil rojen v Stetti-nu na Nemškem. Že s samim rojstvom so ga rojenice prikrajšale za življenjsko srečo. Rodili so ga namreč starši židovske ve>-re. Z ostalimi židovskimi družinami je moral komaj triletni Herman s svojimi starši v židovsko četrt v poljsko mestece Lublin. Hitler je vse te nesrečne družine oropal celotnega imetja. Hermanov ded in babica sta se še pravočasno umaknila v Šan-gaj- Ko je babica zvedela za težko usodo svojih otrok, si je postavila en sam življenjski cilj: rešitev za vsako ceno. Ločila se je od svojega moža, da bi se vrnila v nacistično Nemčijo, ker je bila sama nežidevske krvi. Čez Sibirijo je dospela v Stettin. "V židovsko četrt je pošiljala ca-kete, kolikor je pač zmogla. Leta 1942 so taborišče v Lublinu nacisti razpustili. Hermana so s stara’ spravili v koncentracijsko ‘..morišče Travenicki. Leto dni gasneje je priletni Herman doživel nekaj, česar ne bo nikoli poiabil. Pred n j eg m-.ni lastnimi očmi so mu nacisti postrelili oče.a in mnogo dru- žna samo mati nasproti lastnemu otroku. Strah, da bi zopet izgubila otroka, ji je narekoval izgovor, ki je babici zopet zamešal poizvedovalne napore. “Otroka mi je SS odvzela v Meck-lenburgu,” je pisala. Ko pa je 1. 1947 Pavlinova slišala po radiu ponovne babične poizvedbe za otrokom, se je s težkim srcem odločila, da otroka ne bo več -prikrivala. Jugoslovanska vojaška misije v Berlinu pa je povratek odbila z utemeljitvijo, da je Ana Pavlin otroku rešila življenje in da ima zato do Hermana prvenstveno pravico. S to odločitvijo pa se babica ni pomirila. Ali naj bi njeni dolgoletni napori bili zaman" S pomočjo strica Manfreda je nadaljevala borbo za vnuka. Preteklega oktobra je končno stric odpotoval v Slovenijo, na Pivko, v Orehek. Tu pa ni srečal nekdanjega ljubkega otročička, pač pa nezaupljivega mladeniča, ki o svojem stricu ni hotel ničesar slišati. Nemčija je zanj pomenila koncentracijsko taborišče in smrt. “Saj te ne mislim odpeljati,” je zatrjeval stric, “želim ti samo nekaj povedati o tvoji domovini.” In stric mu je gih zapornikov. Le nekaj žensk pripovedoval zgodbo nesrečne so pustili pri življenju. Med njimi tudi njegovo 23-letno mater. Hermana so nasilno ločili od matere. Leta 1944 so tudi mater zadušili v plinski celici. Za Hermanom je babica izgubila vsako sled. Židovski zdrav-nik iz Stettina ga je našel v taborišču Auschwitz. V zadnjem trenutku se mu je posrečilo prepričati taboriščnega poveljnika, da ima otrok “več arijske kot židovske krvi.” S to lažjo se je Herman zopet enkrat izognil celice smrti. Z 59 drugimi otroki je Herman prispel januarja 1945 v koncentracijsko taborišče Ravensbrueck. V oblačilnici taborišča Ravensbrueck je bila zaposlena tudi slovenska delavska Ana Pavlin. Nekega dne se je mali ([Jerman zatekel k nji in se jo je oklenil iz strahu z vso silo. Hlipajoče ji je pripovedoval vso svojo nesrečno zgodbo. Ana Pavlinova je otroka vzela v naročje, ga potolažila in ga skrila pred SS-ovci med stara oblačila. Z materinsko ljubeznijo ga je negovala, in ko'so zavezniki osvobodili taborišče, se je Ana Pavlinova vrnila v svojo domovino. Siroto je vzela s seboj. Med tem časom se je babica preselila v Weimar in vztrajno nadaljevala s poizvedbami za izgubljenim vnukom. Po dolgotrajnih naporih je končno izvedela za naslov Ane Pavlinove, ki je s trdim delom preživljala sebe in tujega otroka. Z materinsko ljubeznijo ji je prirastel k srcu, z ljubeznijo, ki jo po- družine, razkazoval fotografije očeta, matere, babice ter mu od-ikrival skrbi in trpljenje babice. “Dovoli mi eno noč za premiš-lek,” je prosil Herman, “potem se bom odločil.” Naslednje jutro je padla odločitev. “Vrnem se k aabici!” je lejal Herman. To je zgodba židovske sirote in slovenske žene. Resnična je. Napisal jo je nemški časnikar Marcel Gaertner v “Frankfurter Rundschau” v čast in -priznanje slovenski ženi. Pripove-vala sta mu jo babica in Herman le nekaj dni po zopetnem svidenju. JOŽE GRDINA: PO VZHODU IN ZAPADU Hipodrom. V mošejah sultanov Ahmeta, Sulejmana in Mohameda Osvojitelja. Mošeja Ka-riye. V palači in stolici carigrajskega patriarha. illlll!llll!ll!l!!!i!ll!l!illllil!!i!lii!ilii!l(ii! (Nadaljevanje) Od Ahmetove mošeje grem proti severozapadu mimo vseučilišča, nato mimo mošeje sultana Bajazita do mošeje sultana Sulejmana. Znamenitost mošeje je v tem, ker je posvečena slavnemu sultanu Sulejmanu, ki je dne 29. avgusta 1521 zavzel Belgrad; sedanjo pre-stolico Jugoslavije, po kateri so potem dolgo paševali Turki. Su-lejmanova mošeja je veličastna sta viba ter jo krasijo štirje vitki minareti; nekateri pravijo, da je močno podobna nekdanji cerkvi sv. Modrosti. Na zunaj res precej; tako, da jo včasih zamenjajo za sv. Modrost; na znotraj pa ne . Nesporno je treba priznati, da je res lepa, toda po lepoti je daleč za sv. LETALSKI TAKSI — Helikopter zračne sile nad G. Washingtonovim spomenikom v Aleksandriji, Va. z novinarji na poti v Gettysburg, kjer je bilo nedavno več pomembnih političnih posvetovanj. Lloyd je prevažal tudi pošto _ .no, drage Ione služijo,” pravi in je zato smel izobešati za-|0 takih voznikih naša narodna stavo cesarske pošte. Sploh je'pesern: nikoli jim ni manjkalo Lloydova uprava v vsakem o- šmarnih dvojač in srebrnih to-ziru neumorno skrbela, da bi larjev, ki so bili tako redki go-vpliv svojega podjetja čim naj-'stje v žepih tlačanskega kme-bolj razširila. Trst in z njim ta. “Štongrajtarji” so se zave-slovensko zaledje ter vsa Av-' (jajj svoje veljave; njihovo no-strija so postali v veliki trgo- šnjo, prešerno objestnost in mo-vini važni predvsem le po Lloy- g0čno samozavest nam opisuje du. Ta je leta 1855 sklenil (in pesem takole: pozneje večkrat obnovil) po- | (Dalje prihodnjič) godbo z državo, ki mu je dajala j ------o------ stalno podporo, Lloyd pa se je — V Združenih državah je ro-zavezal, da bo opravljal poštno jeno vsako leto okoli 150,000 ne-službo in vzdrjeval več rednih zakonskih otrok. LETALSKI POTNIKI _______ V zadnjih letih prevažajo letala vedno več živali. London- ska družba za preprečevanje mučenja živali je zgradila blizu mestnega letališča posebne prostore, kjer poskrbe za te živalske letalske potnike v vseh ozirih. Na sliki vidimo uslužbenko društva, ko krmi opice, ki so na poti iz' Indije v Ameriko ostale en dan v Londonu. Modrostjo in prav tako tudi o-stale mošeje sultanov, ki pri vsej svoji veličini ne dosežejo stavbe cesarja Justinjana, četudi so jih gradili mogočni in bogati turški sultani. Res pa je, da kdor hoče videti res lepe mošeje, naj gre v Carigrad, ki je v tem oziru nekak muslimanski Rim. Iz Sulejmane ve mošeje kre-mem dalje proti zapadu ter pridem do nizkih zanemarjenih hiš, kjer so naseljeni nižji sloji. Zvedavo so gledale preprosto oblečene Turkinje, ko sem stopal po nerodni ozki ulici, po kateri so skakali kuštravi otroci, ki pa niso bili nič vsiljivi ali sitni; niti eden me ni poprosil za bakšiš. Sicer me je malo skrbelo kako se bom izmotal iz tega tipično turškega okraja in nemara bi se premislil ter se vrnil, da nisem videl pred seboj mogočne mošeje sultana Mohameda II., katero sem si hotel na vsak način ogledati. Kmalu sem stal pred stavbo z dvema vitkima minaretoma, posvečeno osvojitelja Carigrada. Ker pred vhodom v mošejo ni bilo nikogar, ki bi mi postregel s copatami, se kratkomalo sezujem ter s čevlji v rokah stopim v mošejo, ki stoji na mestu nekdanje cerkve sv. apostolov. Krščanska cerkev se je morala umakniti mošeji zmagovitega sultana, ko si je z jekleno voljo osvojil Carigrad. S čevlji v rokah sem hodil po mošeji, ki je sicer veličastna, toda po lepoti zaostaja za Ah-metovo in Sulejmanovo, ki sta iz poznejše dobe. Vsak sultan je gledal na to, da je svojega prednika prekosil ter postavil sebi čim lepši spomenik. V mošeji je čepelo več Turkov ter vemo poslušalo nekoga, ki jim je nekaj razlagal. Po vedenju sodeč je morala biti kaka verska šola. Značilno je, da so vsi imeli na glavi turbane, kakršne so nosili Turki v prejšnjih časih. Malo mi je bilo nerodno, ko sem jih zagledal, pa sem se delal kot, da me ne brigajo in prav tako se tudi oni niso (brigali; vsaj pokazali niso, ko sem s čevlji v rokah hodil po mošeji- Turban in fes ali tarbuš sta v Turčiji strogo prepovedana; nihče ne sme imeti na glavi tega pokrivala, zato se ga tudi ne vidi razen v mošeji, pa še tam, kakor sem videl, vse bolj na skrivaj. Slučajno sem videl Turka, ko je stopil iz mošeje s turbanom na glavi, se plašno o-zrl na levo in desno, potem pa naglo odvil z glave turban, da mu je ostala na glavi le črna o-krogla čepica. Mustafa Kemal Ataturk, ki je prepovedal to za muslimane značilno pokrivalo, je le prehitro umrl in bati se je, da Turki ne nosijo skrivaj samo turbanov, če tudi le v mošeji pač pa, da še vedno gojijo verski fanatizem. Središče tega je ravno mošeja. Turki, kakor razvidno, še vedno pričakujejo časov, ko bodo mogli javno nositi turkan. Kaj iz tega sledi, si lahko predstavljamo. Muslimani so močni in fanatični. Pregovor pravi: ‘Kar mačka rodi, miši lovi.’ Kristjani bi morali biti le trezni in oprezni, ne pa se vdajati brezbrižnosti. Kaj če se komunizem posluži islama proti kristjanom? pa sem nadaljeval pot proti zapadu do mošeje Sinam paše, ki pa seve ni tako imenitna kot so sultanove. Sinan paša se je zlasti proslavil s tem, da je dal sežgati telesne ostanke Srbom tolikanj priljubljenega voditelja in prosvetitelja ter prvega srbskega nadškofa sv. Sava. Srbi Sv. Savo zelo častijo ter se vsled tega še danes jezijo na Sinan pašo, ki jih je s svojim odurnim činom spravil ob njegove svetinje. Iz tega se vidi, kako surovo so često postopali Turki s Srbi. Ker sem na tem potu videl mošeje tudi od znotraj, se mi ni zdelo, da tratim čas tudi tukaj. Nadaljeval sem pot proti zapadu ter po prav nerodnih in zveriženih ulicah prišel do obzidja cesarja Teodozija, kjer je severovzhodno od A-drianopolskih vrat mošeja Kari-ye, ki pa zdaj več ne služi temu namenu. Na to mošejo, ki je bila nekdaj cerkev, so me opozorili v Carigradu ter mi priporočili, da si jo gotovo ogledam. Podatke o tej stavbi sem dobil tudi v knjigi, katero so mi oskrbeli v ameriški knjižnici v Carigradu; pa sem se odločil, da si jo gotovo ogledam. Mošeja Kariye, nekdanja cerkev sv. Odrešenika, je bila zgrajena še pred vlado cesarja Teodozija, kdaj, se točno ne ve. Ker ‘jo je močno poškodoval potres, jo je potem prenovil cesar Ju-stinjan I. Za vladanja cesarja Andronika II., je bila zopet pre-urejenena, obložena z marmorjem ter okrašena z mozaiki in freskami, na katerih je še danes zelo bogata. To cerkev je doletela slična usoda kot cerkev sv. Modrosti. Turški sultan Bajazit II. (1481-1512) jo je spremenil v mošejo. Iz cerkve je moralo izginiti vse, kar je bilo krščanskega; mozaike in freske so prebelili, kot so to storili že prej v cerkvi sv. Modrosti. Iz lepega svetišča kristjanov je nastala pusta mohamedanska mošeja. Temu namenu je pa končno le odslužila. Turki imajo itak še več ko dovolj drugih mošej, pa so to stavbo prepustili znanosti, da odkrije nekdanjo lepote bizantinske likovne umetnosti. Prav radi tega sem se jaz napotil tja. (Dalje prihodnjič) ------o------ Hranite denar za deževne dneve —kupujte U. S. Savings bende! Moikl dobilo delo DELO ZA MOŠKEGA Nočni čuvaj dobi delo pri CLEVELAND STANDARD PATTERN WORKS 5337 St. Clair Ave. (250) MALI 06LASI Stanovanje išče Družina z dvema malima o-trokoma išče 4-sobno neopremljeno stanovanje. Kličite PO-1-9252. (dec.28,30,jan.3) Sedaj je čas za zgraditev: PODSTREŠJA VERANDE STOPNIC • POPRAVILA KUHINJE i.t.d . . . i.t.d. . . . i.t.d. JOE BAVEC Do tu, kjer je mošeja sultana Mohameda, se je nekoč razprostiral stari Bizanc. Zapadno od mošeje je potekal zid cesarja Konstantina, ki je mesto ogradil s zidom, ki je kakor Teodozijev segal vse od Zlatega roga pa do Marmorskega morja. Od tu se je potem mesto širilo proti zapadu, kjer je zid cesarja Teodozija. Od mošeje sultana Mohameda krenem proti severu ter pridem do mošeje sultana Selima, ki je sicer velika, toda ne posebno krasna. Po proceduri, ki je predpisana za obisk mošeje, sem stopil v notranjost, potem 707 Lakeview Rd. Telefon MU 1-4794 —Se priporočam!— Naprodaj Proda se čevljarske stroje in kar spada k tej stroki. Na 6527 St. Clair Ave. Aii ste prehlajeni? Pri nas imamo izborno zdravilr da vam ustavi kašelj in prehlad Pridite takoj, ko čutite prehlad. Mandel Drug 15702 WATERLOO RD. KE 1-0034 Naročila sprejemamo in izvrš»-iemo po pošti tudi za Clevelnad. “Ne, popolnoma zapravil jih prestrašen in začuden ter negi-pa nisem. Veste, polagoma sem ben obstal z izibuljenimi očmi. jo le začel pripravljati, a je te- “Ušel, da, in sam sem ga vi- šava. Treba je ravnati z njo ta- de, ko sem prihajal semkaj, a ko rahlo in obzirno, ker jo vsa-'sem ga prepustil dobrim rokam ka najmanjša stvar razžalosti, !in preden zaide sonce ... A zdaj ko je tako nežna in občutljiva j dovolj o tem, ko odpišem v Lučin kar na lepem omedli ali do- co, bova še govorila in pomislila, bi vročico.” “Kaj si ji pa prav za prav doslej pisal, kar bi bilo najdrznejše?” “Začel sem se delati ljubosumnega, za kar da mi daje povod Marko, ki neprenehoma govori o njej in jo brez prestan-ka navdušeno hvali.” ‘Tn ona?” “Lahko si mislite, da zavrača sumnjo in da prisega, da je moja, vedno moja. Vendar je pa taka hvala kakor seme; ako pri- kaj naj bi napravila,” je končal Lodrisio. Nato je pisal, se razgovoril o vsem in pod večer ga je oskrbnik peljal po skrivnih hodnikih in vežah in ovinkih v neko temno izbo, iz katere se je skozi neopazljive razpoke videlo po dvorani, kjer se je navadno mudila Biče s svojo zvesto služkinjo. Tedaj je sedela Otorinova nevesta vsa zmučena in utrujena v bogatem naslanjaču ter si pod- ipirala s prebelo roko shujšani o-de v žensko srce, mora prej alLbraz, ki ga je sklanjala. Tenka, slej pognati in tudi obroditi sad. preprosta, snežnobela obleka, ki V tem so vse enake. Dekleta in j0 je imela na sebi, je bila vsa postarne, plemenite in preproste, vse so istega kova: samo namigni jim, drugo pa prepusti Vragu.” “Ha, res ne bi mogel reči, da si slabo nastavil, samo predol- nabrana in ji je lepo padala. Pod neštetimi gubami so zgi-njale lepe oblike telesa, ki jih je prej polnilo s svojo bujnost-jo. Dolgi plavi lasje, razdeljeni na sredi čela, so ji obrobljali o- go bi se vleklo na ta način. Ka- braz, ki je bi ob njihovi zlati kor rak! Do konca leta ne bomo barvi še bolj bel. Ne diha rdeči-še na pol poti, a se mudi, bratec ce nj bilo na njem razen na ust-moj! Marko naju lahko v nekaj nicah, ki so pa tudi bile le roža-mesecih kar tu preseneti, če ne^to blede. Najznačilnejše v nje-že prej, kdo ve. In zdaj, kako nem obrazu pa so bile velike sinje oči, iz katerih je poleg miline in angelske čistosti odseval daleč si že s to sitnico?” “V nekaj dneh me pričakuje. Moral sem jo s tem se tako odločiti, da tudi žar goreče ljubezni in je bil upanjem nekoliko j v njih še deviški ponos z neko spravim iz strahu in žalosti, ki prirojeno mehkobo in Ijubkost-sta se je bila polastila pretekle ^-j0) česar se ni niti zavedala. Te dni, ki so minili, ne da bi jo o- sicer jasne, mile, a žive in po-biskala mati, kakor ji je obl ju- nosne oči so bile zdaj potrte in bila. Ko je dobila to obvestilo, vdrte in kazale oslabelost, ki sta se mi je zdela vsa potolažena, a j0 povzročila žalost in strah, od včeraj, sam ne vem zakaj, | Lavreta je sedela za mizico, je spet še slabša ko prej. Nič |katera je bila med njo in gospo-ne govori, neprenehoma joče injdarico, in vzela neko ročno de- jedi se niti ne dotakne. Ne vem, kako dolgo vzdrži. Govori ji danes tako, jutri drugače, vleci jo, tolaži jo, spletkari in se pretvarjaj, končno mora začeti sumiti. Tedaj res ne bom več vedel, kaj naj storim, da jo pomirim, ako popolnoma omedli in mi ne o-stane, kar Bog ne daj, celo mrtva v rokah.” “Treba je priti takoj do kakega sklepa,” je rekel Lodrisio, “ker je še nekaj novega, česar ti še ne veš. Lupo je ušel.” “Ušel?” je vzkliknil Pelagrua TWILIGHT GARDENS 4 Miles East of Vine St.. Eastlake * Willoughby, Ohio GALA NEW YEAR’S EVE PARTY floor show “JOLLY JETS” POLKA - WALTZ - MAMBO, etc.! Reservation Tickets sold at: Gomik’s. 22346 Lake Shore Blvd. Jerry Mills, 815 Prospect Ave. 743 Euclid Ave. Norwood Men’s Shop, 6217 St. Clair Ave. Bill’s Clothing & Furnishing, St. Clair Ave. and E. 152nd Bedford Men’s Shop, 172 Main St, PainCsville, O. Rube Adler Sports, 11714 Detroit Ave. Ben Son’s, ■4125 Erie St, W’illoughby, O. All Stores Open till 9 P.M. For information call: Willoughby 2-9882 lo, s katerim je Bice pravkar prenehala. Bice je oslanjala lice na roko in bila obrnjena proti dekli, kakor bi gledala vezenino, a oči niso nič videle, ker ji je ta trenutek mučil dušo neki skriven strah. Končno je vstala in šla na balkon. Hodila je počasi in težko. Z lakti se je naslonila na ograjo, obstala trenutek tiho in gledala. Zahajajoče sonce, ki se je že na pol skrilo za vrhove oddaljenega gozda, je še medlo obsvetljevalo prostrano ravan. Pojemajoče svetlobe ni motilo 'nič drugega ko mrka senca kake vrbe tu in tam po močvirni ravnici. Ozračje je bilo težko in mrtvo, a polno neprestanega in neprijetnega regljanja žab. Iz raznih brajd, močvar, trstičja in mlak, ki so jih bili ti kraji polni, se je začela medtem dvigati megla, ki se je širila nad bližnje predmete, se vlekla nato nad druge in jih pokrila, dokler ni zastrla najbolj oddaljenih. Spočetka so žarki le še 'prodirali, a so počasi pojemali l kakor pogled umirajočega. Ko pa je končno megla prevladala in je sonce zašlo, je ugasnila sle-, herna svetloba, kakor ko človek 'umre in zapre oči. Kako je bil ta sončni zaton drugačen kakor tisti čudovito lepi, ki jih je nesrečnica gledala v svojih gorah. Z žalostjo se jih je spomnila in se vrnila z balkona k mizici, na kateri je rdečkasto brlela svetilka, ki jo je Lavreta trenutek prej prižgala. Sedla je v naslanjač in vzdihnila: “O moj Bog, to moje trpljenje je preveliko!” Nekaj časa sta bili obe tiho, potem pa je dobra služkinja odšla na balkon, da bi zaprla vrata. Tedaj se je oglasila lutnja. Lavreta je obstala z roko na vratnici, gospodarica pa je dala prst na usta, nagnila glavo ih poslušala. Otožni napev ji ni bil neznan. Kakor osvežena je vstala, narahlo šla na balkon in se pripognila čezenj, da bi ujela vsak glas, ter potem šepnila “To je uvod v ‘Lastovico,’ a tiho, zdaj začne s pesmijo!” In res se je zaslišal zaradi oddaljenosti nekoliko zastrt glas, ki je ob žalobnih akordih strun tožil: f’ ' Lastovica, drobna ptica, ki oglašaš se ob hiši, ko na nebu mre danica in te moje srce sliši — kaj je tvoja govorica, lastovica, drobna ptica? Si zapuščena in sama in ko jaz medliš v samoti? Joči, joči, saj so nama usojene enake poti in me tvoja govorica potolaži, drobna ptica. Ne, o ne, ti si na boljem, tebe perotnica nosi nad jezerom in nad poljem, srčece ti pesmi trosi in so tvoja govorica, ko ga kličeš, drobna ptica. Zame pa tolažbe ni je, uklepajo me mračne stene, sonce vanje ne posije, ure tečejo mi lene in le tvoja govorica me doseže, drobna ptica. Kimavec prispe v deželo in na pot od nas te spravi, _______________________________ A. GRDINA & SONS POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM 1053 EAST 62nd ST. HEnderson 1-2088 URADI V COLLINWOODU i 17002-10 LAKE SHORE BLVD. KEnmore 1-5890 15301 WATERLOO ROAD KEmnore 1-123# da po dolgem spet veselo ščebetaj e jug pozdravi tvoja sladka govorica, lastovica, drobna ptica. Mene čakajo pa dnovi bridke žalosti in joka, ko zapadejo snegovi in bo v slani vrt in loka. Takrat tvoja govorica prav prišla bi, drobna ptica. O, ko vrneš se spomladi, križ bdš videla tu doli, ki sameval bo v ogradi — spusti nanj se in zažgoli pa naj tvoja govorica mir želi mi, drobna ptica! Sedemindvajseto poglavje “Tremacoldo je,” je takoj vsa prevzeta vzkliknila Biče, ko je prenehala pesem, “spoznala sem njegov glas. O, kdo ve, če me ni hotel opozoriti, naj bom previdna? ... Če bi ga mogla videti! Če bi mogla videti kakega zaupljivega človeka in se znebiti dvoma!” “Kaj pa še dvomite? Za božjo voljo, le zakaj ste tako vznemirjeni? V dveh dneh bo gospod tukaj, ko vam je obljubil! Torej . . .” “Tiho!” jo je zaustavila gospodarica s prstom. In sta bili nekaj časa obe tiho, upajoč, da j bi se petje ponovilo. Pa se ni je zapirala okno, ter rekla, na- nič drugega več slišalo ko zopr-'no lajanje psov, ki so si kakor 'odgovarjali izpred samotnih hiš, ^raztresenih na velike razdalje ^po pusti, ravnini. | Biče je končno zgubila sleherno upanje, se vrnila in sedla k mizi, se obrnila k služkinji, ki daljujoč pretrgani pogovor: (Dalje prihodnjič) -------O'----- — Največji domači telefon ima ameriško obrambno ministrstvo Pentagon v Washingtonu. Po ogromni stavbi je razpredenih 75,000 milj telefonskih vodov. 0,000 Za to vsoto so narasle vloge North American Bank tekom leta 1955. Za ta porast je več razlogov, ki jih Vam bo v nekaj minutah lepo razložil vsak bančni uradnik. Zanesljiv dohodek na obrestih, federalno zavarovanje vlog in odlično vodenje zavoda so najboljše jamstvo za Vaše vloge. Prisrčno .ste vabljeni na razgovor o uporabi vaših prihrankov. Ne dajemo nagrad, zato pa nudimo jamstvo Vašim težko prisluženim prihrankom. Na do 16. januarja vložen denar tečejo obresti od 1. januarja! orih American nk Company 15619 WATERLOO ROAD 6131 ST. CLAIR AVE. 3496 EAST 93rd ST. Member of Federal Deposit Insurance Corp. 5^=------------------= ŽIVO BOŽIČNO DREVO — Brhka Doreen Austin je sodelovala pri otvoritvi božičnega trga v Yonkers, N. Y. kot živo božično drevo, kot ga. kaže slika. kijjurnsg NAROČITE Sl AMERIŠKO DOMOVINO NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK NAROČAJTE TISKOVINE PRI AMERIŠKI DOMOVINI ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderson 1-0628 ODLOČNA VOLJA — Bruno Čarati, ki zaradi paralize ne more uporabljati ne rok ne nog, se je navadil slikanja na način, kot ga kaže slika. Kritika delo 14-letnega fanta povoljno ocenjujejo in sodijo, da bo razstava, ki jo pripravlja v bližnji bodočnosti uspela. Z denarjem, ki ga upa na ta način zaslužiti, se bo mladi slikar dal operirati in morda nato nadaljeval z rokami, kar dela zdaj z zobmi.